48 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 Analiza razvojnih možnosti s poudarkom na zelenem in termalnem turizmu IZVLEČEK V prispevku so predstavljene možnosti trajnostnega razvoja v občini Cerkno s poudarkom na zelenem in termalnem turizmu. Občina je bogata z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi ter kulinaričnimi posebnostmi, hkrati pa je umeščena v prostor, ki ga obkroža razmeroma neokrnjena narava. Prispevek se osredotoča na trajnostne potenciale termalnega turizma in ekoloških kmetij s turistično dejavnostjo. Pomanjkanje povezovanja in enotnega nastopa pri promociji sta dva od glavnih razvojnih problemov. Ključne besede: geografija turizma, trajnostni razvoj, zeleni turizem, termalni turizem, občina Cerkno. ABSTRACT Cerkno on its Way to Sustainability Analysis of Development Opportunities with Emphasis on Green and Thermal Tourism The article examines options of sustainable development in the Municipality of Cerkno with the emphasis on green and thermal tourism. Municipality itself is rich in natural, cultural and culinary attractions and positioned in relatively well-preserved area of nature. Article is specially focused on sustainable potentials of thermal tourism and organic tourist farms. Lack of cooperation and finding a common approach to promotion are some of the many development problems. Key words: tourism geography, sustainable development, green tourism, thermal tourism, municipality of Cerkno. Cerkno na poti k trajnosti GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 | 49 CERKNO NA POTI K TRAJNOSTI Avtorica besedila in fotografij: BRANKA RAZPET, magistrica geografije Masore 4, 5281 Spodnja Idrija E-pošta: branka.razpet@gmail.com COBISS 1.04 strokovni članek C erkno je občina v predalpskem delu zahodne Slovenije. Razprostira se na stičišču alpskih in obsredozemskih pokrajin. Med občinskimi go- spodarskimi in socialnimi razvojnimi usmeritvami je v zadnjih letih v ospredju paradigma trajnostnega razvoja, ki z namenom trajnostnega izko- riščanja naravnega okolja smiselno povezuje glavne deležnike z gospodarstva in socialnega področja. V občini Cerkno je precej gozdnih zemljišč, ki bi jih bilo mogoče celoviteje izkoristiti. V Hotelu Cerkno, ki je osrednji turistični objekt v občini, so z decembrom leta 2016 bazen preuredili v manjši termalni kompleks, kjer se še nakazujejo nove razvojne priložnosti. V zadnjem obdobju je mogoče opaziti pozitivne spremembe na področju promocije celoletnega tu- rizma, saj se lokalni turistični ponudniki s prevladujočega zimskega postopo- ma preusmerjajo na celoletni turizem s poudarkom na zelenem turizmu. Eden od dejavnikov je tudi podnebni, saj zadnjih nekaj zim ni bilo toliko padavin, sploh pa ne snežnih, kot v prejšnjih desetletjih, kar se kaže v krajšem obdobju s snežno odejo in posledično skromnejšem obisku in prihodku iz smučarske dejavnosti. Raziskava, na kateri temelji pričujoči prispevek, se je osredotočala na analizo razvojnih možnosti trajnostnega razvoja v občini Cerkno. Poudarek je bil na opredelitvi možnosti trajnostnega razvoja zelenega in termalnega turizma v občini, opredelitvi razvojnih možnosti zelenega turističnega potenciala (to je ekoloških kmetij in drugih kmetij z namestitvijo ter gozdnih zemljišč in možnosti za aktivnosti v naravi) v občini ter ugotavljanju, kako zeleni turi- zem povezati s trajnostnim razvojem in kako ga aplicirati v lokalnem okolju občine Cerkno. ZELENI TURIZEM Pojem zeleni turizem se najpogosteje uporablja kot sopomenka za trajnostni turizem, ki je tržno privlačen in potrošnikom lažje razumljiv. Večkrat je izra- bljen, saj zelene komponente prakticira v omejenem obsegu vsebin. »Pravi« zeleni turizem bi moral pokrivati vse vidike trajnostnega koncepta, upoštevati bi torej moral tako gospodarske in družbeno-kulturne kot okoljske in podneb- ne vidike (Razpet 2017). Trajnostni turizem je torej turizem, ki upošteva zmo- gljivosti okolja, njegovih prebivalcev in obiskovalcev ter lokalnega gospodar- stva (medmrežje 7). METODOLOŠKI PRISTOP Raziskavo smo opravili jeseni leta 2016 in je med drugimi metodami zajemala tudi poglobljene oziroma strukturirane intervjuje, ki so bili opravljeni s po- membnejšimi občinskimi, regijskimi in državnimi deležniki. Sestavljeni so bili trije vprašalniki, prilagojeni sogovornikom na ekoloških kmetijah, v lokal- nih institucijah ter na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Skupno je bilo izvedenih 12 intervjujev. 50 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 CERKNO NA POTI K TRAJNOSTI Pregled izbranih projektov Turistična ponudba občine Cerkno je dolga leta temeljila na zimskem tu- rizmu, ki ga ogrožajo podnebne spre- membe in s tem manjšanje števila dni z zanesljivo snežno odejo. Na problema- tičnost te dejavnosti na Cerkljanskem z vidika trajnostnega razvoja opozarja predvsem študija Vrtačnik Garbasove (2009), ki je z ocenjevanjem relevan- tnih podatkov (analiza podnebnih podatkov, podatkov o obratovanju izbranih smučišč, obstoječe infrastruk- ture na slovenskih smučiščih, izdelava snežnega modela in ugotavljanje zane- sljivosti snežne odeje v primeru različ- nih meja, do katerih je sneg zagotovo prisoten) pripravila ocene o »… poten- cialni relativni spremembi trajanja sne- žne odeje različne debeline v primerjavi s sedanjimi meritvami« (Vrtačnik Garbas 2009, 56). Zimskošportna središča v Sloveniji so na razmeroma nizkih nad- morskih višinah, k njihovi občutljivo- sti pa pripomore tudi dokaj razgiban relief. Smučišča na višjih nadmorskih višinah in smučišča, kjer smučarsko podlago urejajo z zasneževanjem s kompaktnim snegom, se bodo takim razmeram lahko prilagodila, vendar to še ne pomeni dolgoročne rešitve. Smučišča na nizkih nadmorskih viši- nah in tista brez sistema zasneževanja s kompaktnim snegom bodo tako lahko obratovala le v primeru ustreznih vre- menskih razmer, kar pomeni, da bodo slabo dobičkonosna, ali pa, kar je še bolj verjetno, sploh ne. Pričakovati je, da bodo v času neugodnih zimskih raz- mer najmanj izgube utrpela smučišča, ki imajo poleg zadostnih namestitve- nih kapacitet razvito dodatno ponud- bo, ki ni vezana na vremenske razmere (Vrtačnik Garbas 2009, 56–58). Uspešnost zimskošportnega turizma je odvisna tudi od drugih zunanjih dejavnikov, na primer vlaganj v turi- stično infrastrukturo, politično-eko- nomskega položaja v državi, življenj- skega standarda prebivalstva, trendov v turizmu in podobno. Poenostavlje- no analizo meje zanesljive zasneženo- sti (meja, nad katero je od 1. decem- bra do 15. aprila v desetih letih vsaj sedem zim z vsaj 100 dni trajajočo snežno odejo, primerno za smučanje) je pripravila Vrtačnik Garbasova. Na izbranih slovenskih smučiščih je ana- lizirala žičniško infrastrukturo in ugo- tavljala, koliko bi jih imelo zadostno snežno odejo, če bi bila meja zaneslji- ve zasneženosti na 1000 m, 1100 m, 1200 m, 1300 m, 1400 m in 1500 m nadmorske višine. Ugotovila je, da ima že pri meji 1000 m zanesljivo snežno odejo le 10 (Ka- nin, Vogel, Krvavec, Rogla, Kope, Golte, Soriška planina, Velika plani- na, Ribniška koča, Trije kralji, Zele- nica) od skupno 33-ih analiziranih slovenskih zimskošportnih središč. 18 med njimi jih nima niti ene žič- nice ali smučarske proge, katere spo- dnja točka bi bila nad nadmorsko višino 1000 m. Mednje spada tudi Smučarski center Cerkno. Možnost smučanja se z dvigom meje zaneslji- ve zasneženosti občutno krči; tako je na primer pri meji 1500 m edina možnost smučanja v Republiki Slove- niji le na Kaninu, saj bi bila snežna odeja v vseh drugih zimskošportnih središčih premalo zanesljiva. Podobno nakazuje tudi analiza dviga tempera- ture za 1° C, ko bi večina slovenskih smučišč na nižjih nadmorskih višinah imela velike težave z zagotavljanjem dovolj debele in dovolj dolgotrajne snežne odeje, zasneževanje podlage s kompaktnim snegom pa bi v tem pri- meru postalo nuja tudi na višje ležečih smučiščih. Ob dvigu temperature za 2° C bi bile razmere še bolj kritične, ob dvigu temperature za 3° C pa se lahko tako rekoč poslovimo od tu- rizma, navezanega na zimskošportna središča. Najprimernejši obliki pri- lagajanja podnebnim spremembam sta zagotovo usmerjanje v celoletni turizem (izobraževalni, kongresni, po- slovni, termalni, zdravstveni) oziroma povezovanje smučarskega turizma s termalnim in wellness turizmom (Vr- tačnik Garbas 2009). Za trajnostni razvoj občine Cerkno je pomembna tudi študija, ki sta jo opravili Černič Isteničeva in Mavrije- va (2014). V njej na primeru izbranih vasi v tej občini (Gorenji Novaki, Še- brelje in Zakojca) med drugim ugota- vljata, da so poleg gozdarstva in kme- tijstva razvojne priložnosti podeželja tudi dopolnilne dejavnosti, na primer turizem na kmetiji. Ta je tudi na na- cionalni ravni razvojna priložnost, saj kmetijam pomeni možnost dodatnega zaslužka, kar posledično ugodno vpliva na trajnostni razvoj našega podeželja in države nasploh. Podeželje se lažje raz- vija, če ima ugodne geografske danosti ter naravne in kulturne znamenitosti. V nasprotnem primeru je podeželski razvoj lahko oviran (še posebej, če ima slabe prometne povezave in slabšo do- stopnost) in zahteva pomoč širše lokal- ne skupnosti, pri čemer ne zadostuje niti gospodarski in socialni kapital lo- kalnih prebivalcev. Za turistični razvoj regije je potrebno tesno sodelovanje lokalne skupnosti z lokalnim gospo- GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 | 51 CERKNO NA POTI K TRAJNOSTI darstvom, institucijami, strokovnjaki in obiskovalci ter povezovanje javnega in zasebnega sektorja. Razvoj lokalnega gospodarstva je odvisen tudi od sode- lovanja lokalnih prebivalcev pri razvoju turizma, saj je od njihove interpretacije dediščine odvisno vzdušje v turizmu, ki ga občuti tudi obiskovalec (Černič Istenič in Mavri 2014). Analiza in interpretacija izbranih statističnih kazalnikov Turizem v občini Cerkno je v pora- stu, vendar je izrazito sezonski. Na to kažejo tudi podatki o prihodih in nočitvah turistov v občini (sliki 1 in 2). Med letoma 2006 in 2019 je ob- čino Cerkno največ turistov obiskalo leta 2017, veliko jih je bilo tudi v letih 2018 in 2019. Najmanj obiskovalcev so zabeležili leta 2014. Največ doma- čih obiskovalcev je občina imela leta 2017, največ tujih pa leta 2018; obo- ji so bili dobro zastopani tudi v letih 2016 in 2019 (medmrežje 1; med- mrežje 2; medmrežje 5). V obravnavanem obdobju je v občini Cerkno največ turistov prenočilo leta 2018, veliko nočitev pa je bilo tudi v letih 2017 in 2019. Domači obisko- valci so največkrat prenočevali v letih 2017, 2016 in 2018, največ tujih obi- skovalcev pa je prenočilo v letih 2018, 2019 in 2017 (medmrežje 1; med- mrežje 2; medmrežje 5). Eden od pomembnih statističnih kazalnikov obiskanosti določenega območja je tudi povprečna doba bi- vanja. V občini Cerkno je približno 3 dni, najdaljša, skoraj 4 dni, pa je bila leta 2007. Domači obiskovalci so se v občini najdlje zadržali leta 2008 (3,55 dneva), tuji obiskovalci pa leta 2007 (4,59 dneva) (medmrežje 1; med- mrežje 2; medmrežje 5). 0 10.000 20.000 30.000 40.000 50.000 60.000 70.000 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 vsi turisti domači tuji 0 2.000 4.000 6.000 8.000 10.000 12.000 14.000 16.000 18.000 20.000 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 vsi turisti domači tuji Slika 2: Prenočitve turistov v občini Cerkno v letih 2006–2019 (Viri: medmrežje 1; medmrežje 2; medmrežje 5). Slika 1: Prihodi turistov v občino Cerkno v letih 2006–2019 (Viri: medmrežje 1; medmrežje 2; medmrežje 5). 52 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 CERKNO NA POTI K TRAJNOSTI turizem. Okoljska trajnost je v najve- čji meri upoštevana tudi na ekoloških kmetijah, socialna trajnost, ki je na takšnih kmetijah nuja, pa predvsem v obliki medgeneracijskega sodelovanja. Stališče državljanov je v državnih usta- novah neposredno upoštevano prek volitev, večnivojskega upravljanja ter načela od spodaj navzgor (bottom-up), saj se pri odločanju vključuje lokal- no samoupravo, regionalne razvojne agencije in razvojne svete. Na lokalni ravni je mnenje prebivalcev upošte- vano prek krajevnih skupnosti in lo- kalnih akcijskih skupin, ki sodelujejo pri pripravi lokalne razvojne strategije (Razpet 2017). Na MGRT menijo, da na območju Republike Slovenije načela trajnostne- ga razvoja pomembno prispevajo k iz- boljšanju bivalnega okolja. MGRT se osredotoča na gospodarski razvoj in s subvencijami spodbuja tudi ekološke inovacije na tehnološkem področju. T udi v lokalnih ustanovah se zavedajo, da lahko trajnostni razvoj pomembno prispeva k izboljšanju bivalnega oko- lja v občini Cerkno, trenutno stanje pa se lahko izboljša tudi z izvajanjem Glavne ugotovitve Ugotovili smo, da na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju MGRT) pri pripravi zakonov upoštevajo koncept trajno- stnega razvoja, lokalne ustanove pa večinoma prepoznavajo njegov okolj- ski vidik, manj pa gospodarskega in socialnega. Uvodoma omenjene ze- lene površine v občini Cerkno dobro izkorišča projekt Gozdni selfness, ki je dober primer, kako se lahko Cerkljan- sko postopoma preusmeri v zeleni Stopnja zasedenosti turističnih zmo- gljivosti (slika 3) nam pove, kolikšno zasedenost je določena občina do- segla v obdobju enega leta. Občina Cerkno je imela med letoma 2006 in 2017 najvišjo stopnjo zasedenosti lež- išč (skoraj 38 %) leta 2008, najnižjo (16,90 %) pa leta 2014. V letih 2006, 2007, 2008, 2009, 2012, 2015, 2016 in 2017 je bila nad državnim povpre- čjem, v preostalih letih pa pod njim (medmrežje 1; medmrežje 2; med- mrežje 3; medmrežje 4). Slika 3: Stopnja zasedenosti turističnih zmogljivosti v občini Cerkno v letih 2006–2017 in primerjava z nacionalnim povprečjem (Viri: medmrežje 1; medmrežje 2; medmrežje 3; medmrežje 4). 0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 30,0 35,0 40,0 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Cerkno Slovenija 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 občina Cerkno vsi turisti 3,64 3,94 3,92 3,52 3,40 3,33 3,40 3,19 3,05 3,08 3,15 3,16 3,29 3,08 domači 3,45 3,30 3,55 3,33 3,34 3,25 3,33 3,14 2,88 3,03 3,09 3,02 3,02 3,02 tuji 3,83 4,59 4,33 3,79 3,48 3,43 3,49 3,25 3,33 3,17 3,24 3,36 3,60 3,15 Slovenija vsi turisti 3,11 3,08 3,02 3,02 2,96 2,92 2,88 2,83 2,72 2,63 2,59 2,54 2,65 2,53 domači 3,73 3,65 3,52 3,51 3,44 3,32 3,27 3,21 3,14 3,05 2,99 2,95 3,00 2,88 tuji 2,78 2,78 2,73 2,71 2,67 2,68 2,68 2,64 2,53 2,44 2,42 2,39 2,53 2,42 Preglednica 1: Povprečna doba bivanja v občini Cerkno v obdobju 2006–2019 ter primerjava z nacionalnim povprečjem (medmrežje 1, medmrežje 2, medmrežje 5). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 | 53 CERKNO NA POTI K TRAJNOSTI vajo tudi manjša kurišča. Zadeve se v tem pogledu premikajo počasi, saj so za temeljito prenovo infrastrukture potrebna precejšnja finančna sredstva in čas. Energetska prenova se obeta tudi celotnemu hotelskemu komple- ksu, s čimer vodstvo hotela cilja na energetsko (delno) pasiven hotel, ki bi temeljil na izkoriščanju sončne in geotermalne energije (Razpet 2017). Z namenom hitrejšega razvoja zelene- ga turizma MGRT pripravlja strate- gije razvoja turizma Slovenije, trajno- stna načela pa so upoštevana tudi pri pripravi regionalnih razvojnih progra- mov in opredelitvi prioritet. Ekološke kmetije s turistično dejavnostjo imajo pomembno vlogo tako z vidika poseli- tve podeželja in izvajanja gospodarske zeleni turizem in zato je Slovenija postala prepoznavna kot prva zelena država na svetu (Razpet 2017). Pome- na ekoloških gradenj in trajnostnejših energentov se zavedajo tudi v občini Cerkno. Hotel Cerkno se z bazenom vred ogreva z geotermalno vodo, prek geosonde pa se ogrevata tudi večna- menski objekt Centra šolskih in ob- šolskih dejavnosti in občinska stavba. Ravno v času raziskave je bil bazenski kompleks v fazi prenove v termalni kompleks, kjer bo geotermalna voda še bolje izkoriščena. Omenjena je bila tudi možnost postavitve več postaj na biomaso, s katerimi naj bi se zmanj- šali tudi izpusti žveplovega dioksida (SO 2 ) v ozračje, Cerkno pa bi bilo v jutranjem času manjkrat skrito v me- gli oziroma smogu, h katerima prispe- različnih projektov. Zavedajo se tudi, da trajnostni razvoj spodbuja nove oblike gospodarskih dejavnosti, tudi na področju turizma, kar pomeni nova, zelena delovna mesta v občini, nove priložnosti pa dobijo tudi obsto- ječi ponudniki (Razpet 2017). Država podpira zelene tehnologije, krožno gospodarstvo in socialno pod- jetništvo, na depopulacijskih obmo- čjih spodbuja tudi start-up podjetja. MGRT tudi v turizmu spodbuja tako imenovane zelene naložbe, na primer prek eko marjetice, ki je okoljski znak Evropske Unije za turistične nastani- tve in je namenjen vsem ponudnikom tovrstnih namestitev (medmrežje 6). Slovenska turistična organizaci- ja (STO) je Slovenijo preusmerila v Slika 4: Priljubljena točka pohodnikov je Porezen (1630 m, na fotografiji v ozadju). 54 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 CERKNO NA POTI K TRAJNOSTI dejavnosti na demografsko ogroženih območjih kot razvoja trajnostnega tu- rizma. Ker so nosilke okoljsko spreje- mljivih dejavnosti, pozitivno vplivajo tudi na biotsko raznovrstnost. Pozitiv- no vlogo in priložnosti, ki jih imajo ekološke kmetije z nastanitvami v tu- rističnem potencialu občine Cerkno, prepoznavajo tudi lokalne ustanove. Po besedah takratnega župana obči- ne Cerkno je bilo v občini več kot 40 ekoloških kmetij, ki so pomemben potencial za preusmeritev v turistično dejavnost, vendar sta bili v času izva- janja raziskave na Cerkljanskem le dve ekološki kmetiji s turistično dejavno- stjo. Ekološke kmetije med drugim nudijo pristno domačo hrano v zdra- vem in čistem okolju, morebitne do- datne dejavnosti, ki jih ponujajo, pa njihovo vlogo v lokalnem turizmu le še povečujejo. Veliko vlogo imajo tudi dopolnilne dejavnosti na kmetijah (peka kruha in peciva, izdelki iz lesa, izdelovanje oblačil iz volne in podob- no), zato Občina Cerkno spodbuja tudi podjetništvo in kmetijske pro- grame. Spodbuja tudi lokalni tržnici v Idriji in Cerknem, kjer imajo prebi- valci in obiskovalci možnost nakupa domačih pridelkov in izdelkov. Veliki oviri ostajata majhnost kmetij in nji- hovo večinoma starejše prebivalstvo. Ekološko kmetijstvo je sicer v porastu tudi v Sloveniji, saj se vse pogosteje poudarja pomen domačega sadja in zelenjave, kar čedalje bolj zanima tudi mlade. V tej smeri se je treba tudi iz- obraziti in ob tem zavedati, da vsak pridelek ali izdelek nista primerna za vsako kmetijo, saj je treba upo- števati naravneomejitve in geograf- ske danosti. Sogovorniki z ekoloških kmetij so bili večinoma mnenja, da imajo ekološke kmetije s turistično dejavnostjo v turizmu občine Cerkno premajhno vlogo. Poleg klasične po- nudbe izdelkov (meso, mesni izdelki, domača sadje in zelenjava) se dodatna ponudba od kmetije do kmetije razli- kuje. Nekatere ponujajo apiterapijo in wellness storitve, druge jahanje konj, pohodništvo, kolesarstvo in podobno (Razpet 2017). Sogovorniki v raziskavi so bili veči- noma seznanjeni s pojmi, kot so ze- leni turizem, trajnostni turizem in geoturizem, v državnih in lokalnih ustanovah pa tudi prepoznavajo nji- hov pomen in možnosti uveljavitve na območju občine Cerkno. Sogo- vorniki z ekoloških kmetij so bili bolj seznanjeni s pojmoma zeleni turizem in trajnostni turizem, ne pa tudi s poj- mom geoturizem. V okviru zelenega turizma svojim gostom priporočajo pohod na Porezen (slika 4) ali Blegoš, ogled pašnih planin in Šebreljske pla- note, ena od kmetij je pripravila tudi dve pohodniški poti (prvo ob Idrijci, drugo proti Ravnam pri Cerknem), v poletnem času nekatere kmetije pri- poročajo kopanje v Idrijci ali Idrijski Beli, med gosti, ki jih privlači ribolov, je priljubljeno muharjenje, mlade pa zanimajo predvsem adrenalinska do- živetja (Razpet 2017). Za aktivnosti, točke in območja, ki še niso vključena v turistično ponudbo, je bilo med sogovorniki precej različ- nih predlogov. Na Občini Cerkno se zavedajo, da je Cerkljansko pokrajina s pestro geološko sestavo, čistim zra- kom, dokaj neokrnjenim naravnim okoljem, prostranimi gozdovi ter či- stimi rekami in potoki. Sogovorniki vidijo priložnosti v lokalnem projektu Gozdni selfness, ki je že v času raziska- ve postajal vse bolj priljubljen. Nave- zan je na naravo in vključuje naravne materiale, vire in lokalne izdelke, obe- nem pa je oblika wellnessa, ki izhaja Slika 5: Alpska perla na Črnem vrhu nad Cerknim. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 | 55 CERKNO NA POTI K TRAJNOSTI čedalje več informacij širi prek spleta (Razpet 2017). Termalni turizem je od vzpostavi- tve vrtine leta 1995, s katero je bila odkrita termalna voda, do leta 2016 stagniral, saj ni bilo dovolj sredstev, ki bi ga lahko pognala v tek. Večino turističnih naložb so namreč nameni- li vzpostavitvi smučarskega centra na Črnem vrhu. Decembra 2016 so v Hotelu Cerkno odprli prenovljeni termalni bazen, ki bi bil lahko zametek družinskih term. V načrtu imajo nekaj obsežnih pro- jektov, pri čemer je glavni problem zagotovitev (večmilijonskih) sredstev. Sogovorniki so omenili, da bi bilo morda bolje, če bi pred leti namesto v smučišče vlagali v terme, saj se na primeru nekaterih drugih slovenskih krajev, kjer so toplice vidi, kako se je razvijala tamkajšnja dodatna ponudba in s tem tudi naselje. povečanem turističnem obisku. S tu- ristično promocijo priporočajo špor- tne dejavnosti za vse generacije (kole- sarjenje, lokostrelstvo, pohodništvo, supanje na jezeru) (Razpet 2017). Možnosti za celovitejšo povezanost turistične ponudbe se odpirajo v skupnem nastopu in povezovanju, posebej pomembno pa je, da v vsaki aktivnosti sodeluje celotna skupnost (občine, podjetja, gostilne, kmetje). Pomembno je povezovanje občine z drugimi deležniki (tudi lokalno turi- stično organizacijo in drugimi sloven- skimi lokalnimi turističnimi organi- zacijami). Najprej je treba vzpostaviti povezovanje znotraj nekega območja, nato pa zagotoviti skupni nastop in promocijo (tudi v tujini). Omenjena je bila možnost uvedbe tako imeno- vane kartice destinacij, s katero bi obiskovalec obiske znamenitosti na določenem območju načrtoval prek mobilnih aplikacij, saj se v sodobnosti iz posameznikove odločitve o skrbi za dobro počutje in zdravje (medmrežje 8) in se udejanja z vodenimi pohodni- škimi in kolesarskimi izleti, ki bi se jih lahko združilo z ogledom številnih na- ravnih in kulturnih spomenikov (od teh je veliko manjših zaščitenih kme- tij) ter lokalno kulinariko (šebreljski želodec). Priložnosti so tudi v arhe- ološkem najdišču Divje babe, kjer bi bilo najprej treba urediti dostop, oži- vitvi različnih običajev, ki počasi to- nejo v pozabo (na primer rezbarstvo), jadralnem padalstvu (vzletišča so pod Poreznom in na vrhu Škofja) ter v bu- tičnem termalnem turizmu. Ponudbe pa ne bi bilo smiselno dro- biti, saj je Cerkno za to premajhno, temveč vse skupaj povezati in »zapaki- rati« v okviru zelenega turizma. V topli polovici leta ponudniki svojim obisko- valcem največkrat priporočajo obisk Partizanske bolnišnice Franja (slika 5), Bevkove domačije, arheološkega najdi- šča Divje babe pod Šebreljami (Mavri 2020), pohodnikom Porezen, spreha- jalcem in družinam pa obisk gozdov, Črnega vrha in doline Idrijce ter ogled Cerkljanskega muzeja, Kazarskega in Zakojške grape, kraškega izvira Zaga- njalke in različnih sakralnih objektov (Police, Šebrelje). V zimskem času iz- postavljajo smučišče na Črnem vrhu in pustno prireditev Laufarijo. Na nekaterih kmetijah si obiskoval- ci lahko ogledajo postopek izdelave mlečnih izdelkov. V Hotelu Cerkno so leta 2016 prvič intenzivneje pro- movirali območje Alpske perle (slika 6), objekta na Črnem vrhu, in tam- kajšnjega smučišča za celoletni turi- zem, kar se jim je že obrestovalo pri Slika 6: V soteski Pasice je skrita Partizanska bolnišnica Franja, poimenovana po njeni upravnici, zdravnici dr. Franji Bojc Bidovec. Delovala je med letoma 1943 in 1945. NAPIS NAD ČLANKOM 56 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 CERKNO NA POTI K TRAJNOSTI sodelovanje in povezovanje deležni- kov znotraj občine. Ugotovili smo, da je treba poveča- ti medsebojne sinergije med zelenim in termalnim turizmom ter razvojem trajnostnega koncepta turizma. Opre- delitev razvojnih možnosti zelenega turističnega potenciala je bila delno dosežena, saj deležniki, razen pou- darjanja pomena prehoda v celoletni turizem, omenjanja projekta Gozdni selfness ter izpostavljanja nekaterih na- ravnih znamenitosti niso imeli drugih predlogov, kako bi bilo to še mogoče doseči. Uspeli smo opredeliti, kako zeleni turizem povezati s trajnostnim razvojem in aplicirati na lokalno oko- lje v občini, kar je mogoče doseči le z dobrim sodelovanjem, medsebojnim povezovanjem in večjim vključeva- njem lokalnih ekoloških kmetij s turi- stično ponudbo v zeleni turizem obči- ne. Skladno s konceptom trajnostnega razvoja bi bilo dobro preveriti mnenje prebivalcev o stanju in razvoju turizma v občini, kar pa naj ostane izziv za pri- hodnje raziskovanje. mladega) prebivalstva. Lokalni dele- žniki si želijo preko razpisov privabiti in zaposliti mlajše prebivalce, ki pa so večinoma že našli zaposlitev v drugih, večjih zaposlitvenih središčih. Zave- dajo se pomena kadrovskih štipendij – tudi za termalni turizem je potreben ustrezno izobražen kader – in dejstva, da je zaposlovanje prišlekov lahko le začasna rešitev (Razpet 2017). Sklep Geografsko pestra predalpska občina Cerkno, ki se sooča z močnim odse- ljevanjem predvsem mlajšega prebi- valstva, ima veliko gozdnih zemljišč, ki so vse bolj priljubljena tudi med njenimi obiskovalci. Prav turizem je v zadnjih letih v opaznem vzponu, čeprav je še vedno izrazito sezonska dejavnost. Eden od ključnih razvojnih konceptov občine je trajnostni razvoj (tudi turizma). V Cerknem, ki je z le- tom 2016 s termalnim kompleksom postalo turistično bogatejše, deležniki prepoznavajo pomen ekoloških kme- tij s turistično dejavnostjo, pri čemer je kot glavni problem izpostavljeno T ega se zavedajo tudi v Hotelu Cerkno, saj je termalni turizem glede na segment uporabnikov in cenovno ugodnost do- stopnejši širši populaciji, pozitivno pa naj bi vplival tudi na sosednjo občino Idrija in obisk tamkajšnjih znamenito- sti. V hotelu namreč goste spodbujajo, naj se odpravijo na izlete po okolici, saj bo tako njihov oddih še bolj nepoza- ben, od tega pa imajo lahko koristi tudi drugi deležniki. Z vzpostavitvijo ter- malnega turizma bi se odprle možnosti za povezavo s Šebreljsko planoto, ki je bila zaradi ugodnih podnebnih razmer že pred prvo svetovno vojno med trža- ško gospodo znana kot zdraviliški kraj. Vendar bo tudi tam treba najprej po- skrbeti za infrastrukturo, na primer vse bolj priljubljenega glampinga, v sklopu katerega bi lahko ponujali antistresni program (Razpet 2017). Občina Cerkno se zaradi slabe pro- metne dostopnosti, oddaljenosti od zaposlitvenih središč in ostalih manj ugodnih dejavnikov tako kot mno- ge druge slovenske občine sooča z zmanjševanjem števila (predvsem Viri in literatura 1. Černič Istenič, M., Mavri, R. 2014: Podeželski turizem in socialni kapital v Sloveniji (primer vasi v občini Cerkno). Geografski vestnik 86-1. 2. Mavri, R. 2020: Cerkljansko z Divjimi babami. Slovenija IX. Ljubljana. 3. Medmrežje 1: https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/20_Ekonomsko/20_Ekonomsko__21_gostinstvo_turizem__90_arhiv__08_nastanitev_ stara/2118102S.px/ (6. 12. 2019). 5. Medmrežje 2: https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/20_Ekonomsko/20_Ekonomsko__21_gostinstvo_turizem__90_arhiv__05_nastanitev_ let/2164507S.px/ (6. 12. 2019). 7. Medmrežje 3: https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/20_Ekonomsko/20_Ekonomsko__21_gostinstvo_turizem__90_arhiv__08_nastanitev_ stara/2118101S.px/ (6. 12. 2019). 9. Medmrežje 4: https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/20_Ekonomsko/20_Ekonomsko__21_gostinstvo_turizem__90_arhiv__05_nastanitev_ let/2164504S.px/ (6. 12. 2019). 11. Medmrežje 5: https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/20_Ekonomsko/20_Ekonomsko__21_gostinstvo_turizem__01_ nastanitev__01_21644_nastanitev_mesecno/2164437S.px/ (27. 5. 2020). 13. Medmrežje 6: https://institute.si/eko-marjetica/kaj-je-eko-marjetica/ (9. 12. 2019). 14. Medmrežje 7: https://www.unwto.org/sustainable-development (27. 5. 2020). 15. Medmrežje 8: http://www.gozdni-selfness.si/predstavitev/ (29. 5. 2020). 16. Razpet, B. 2017: T rajnostni razvoj in občina Cerkno: analiza razvojnih možnosti s posebnim poudarkom na zelenem in termalnem turizmu. Magistrsko delo. Oddelek za geografijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Koper. 17. Vrtačnik Garbas, K. 2009: Razvojne možnosti zimskošportnih središč v Sloveniji v luči klimatskih sprememb. Academica T uristica 2/1-2.