i. "Proletarec" je delavski list za mislece čitatelje Drugi najstarejši ; jugoslovanski socialistični list GLMMLU JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE OFFICIAL ORGAN OF JUGOSLAV FEUERaTloiS ŠTEV.—NO. 1146 . IM^lOuU.Cla»!» I». M tU". liMVUlt«! !»»•?, Ml Ut« Oil.«.'« •t Chicago lil., Ubdvr Ui« An of Co»*r«M of «Ur.h i 4 I M* CHICAGO» ILL., 29. AVGUSTA (AUGUST 29,) 1929 w««kly mi w w:m* k IJ2TO—VOL. X-XI V KLERIKALIZEM SLUŽBI REAKCIJE VERO SE IZRABLJA ZA SREDSTVO ZAVAJANJA LJUDSKIH MIC V PRILOG IZKORIŠČEVALCEV Reakcionarno krilo katoliške cerkve, ki odločuje nad cerkvijo in njeno politiko, pomaga fašizmu Izmed devetih diktatur v Evropi je klerikalizem vodilen v petih V nedeljo 18. avgusta so avstrijski fašisti, organizirani v ^Heimu ehru'1, zopet • izzivali socialistične delavce. V bojih je bil 1 socialist ubit šestdeset pa je bilo na obeh straneh več ali manj ranjenih. Heimwehr je fašistična organizacija vo-j ašk ega z n aČa J a. Njene Člane, katerih je glasom poročil okrog 40,000, vežbajo bivši habsburški oficirji. Ustanovili so jo .veleposestniki, industrialci, pronemški reakcionarji, ki ne morejo pozabiti "starih dobrih časov", moralno podporo pa ji daje krščansko socialna stranka, ki skupno z drugimi reakcionarnimi in kapitalističnimi skupinami vlada nad Avstrijo. "H*Mwehr" ima tisoče pušk, ter druge vojne opreme. V bistvu je to torej privatna armada posedujočega sloja, reakcije in klerikalizma. Njemu nasproti je socialistična organizacija za varstvo republike iii ljudskih pravic, zva-na *Schurtzbund\ ki ima okrog 60,000 članov. Ko so socialisti na Dunaju ter drugih avstrij-ivih mestih videli, da reakcija ne bo upoštevala njihovih državljanskih pravic, so organizirali pod gornjim imenom svoje čete, ki vrse službo rediteljev na socialističnih §hodih in slavnostih, ob enem pa se vežbajo v vojaških formacijah za borbo proti fašističnemu . puču, ako in kadar ga reakcija pod vzame. V mestih dominirajo socialisti, na deželi, posebno na Tirolskem, Gornjem Štajerskem in Koroškem, kjer imajo klerikalci nad kmečkim ljudstvom absolutni vpliv, pa vlada gospoda s pomočjo fašističnega "Heiinwe-hra". Avstriji dovoljuje St. Ger-mainska mirovna pogodba 30,-000 mož armade, in klerikalna vlada zatrjuje, da bi ji bilo s tem številom nemogoče zabra-niti civilno vojno, v slučaju, da se pojavi med omenjenima skupinama. ki imata skupno nad slo tisoč vojaško treniranih mož. To je indirekten apel na zaveznike, da naj ji dovolijo večjo armado. V tivu St. Lovrenc na Gornjem Štajerskem je 18. avgusta obhajala postojanka socialističnega Schurtzbunda desetletnico obstoja. Najela je privaten vrt in naznanila svojo šavnost ter njen program v listih in letakih. Fašistični "He-imwehr" je najel bližnji go-*tilm*ki vrt, ob enen je svoje člane tajno instruiral, da naj zasedajo tudi od socialistov najeti vrt pred njihovim prihodom. Prišedši socialisti, ko so videli svoj prostor okupiran, se niso spustili v boj s ptfovoka-torji, nego so se začeli zbirati na javnem trgu. da tu izvedejo svojo slavnost, kar pa so jim začeli braniti orožniki. V tem prerekanju so pridrveli iz obeh gostilniških vrtov napoieni fašisti ter pričeli streljati. Nad NOVI PEVDMJ7RM šestdeset oseb je obležalo za-' detih s krogljami, katere so od-j peljali v bolnišnico, mnogi pa so odšli z lažjimi poškodbami. Kapitalistični tisk v Ameriki se norčuje iz tega incidenta in pripoveduje, da, je to posledica nad desetletnega-oboroženega pripravljanja socialistov, ki vladajo nad Dunajem in drugi-1 mi avstrijskimi mesti. Ljudstvo pa j*m je nasprotno in je ustanovilo svoje armado. -I V takih tolmačenjih je skrila želja, da bi v Avstriji zavfadala diktatura klerikalizma pod masko fašizma, kajti sociali-s ov kapitalizem in oFtanki mo-narhizma nočejo, kar je razumljivo. Napetost med obema organizacijama, ki grozi zanetiti civilno vojno, traja več let. Svet je pričakoval krvavega spoda-pada med njima že lani, ko sta zbrali svoje moči v Dunajskem Novem mestu. Le hladnokrvnosti socialistov ter arma di, ki je bila vsa pripravljena da zabrani dohod nahujskanih fašističnih čet na manifestacijo delavske republikanske garde, gre zasluga, da tedaj še ni bil sprožen strel, ki naj bi vrgel Avstriio v krvavo civilno vojno. Po krvolitju 18. avgusta sc vodilni krogi repubHkans?;e garde, delavskih unij in soc stranke izjavili «vetu, da je zavedno delavstvo v Avstrij* pripravljeno braniti z vsemi sredstvi svoje priborjene pra vice. Fašizem ne bo triumfi-ral, toda ako pride do pobojev, I ki bi pomenili uničenje tisočerih življenj ter rušenje, bo vsa odgovornost padla na "Ile-imwehr'\ oziroma tiste, ki so.' ga ustanovili v svoje privatne namene. Kakor v Avstriji, ima republikansko delavstvo tudi v| Nemčiji svoje obrambene čete, zvane "Reichsbanner", katerih vodstvo je dne 19. avgusta po slalo v Avstrijo dva odposlanca, da osebno sporočita avstrijskim sodrugom neomejene simpatije nemškega proletarijata in jim ob*enem zagotovita, da jim bo nudil vso mogoče pomoč. Klerikalna stranka v Avstriji bo torej ugriznila v z*»'o trd oreh, če bo skušala izvesti z o-boroženo sjlo svoi namen. Avstrija ni edina dežela, (Nadaljevanje na 6. strani.) Ali ste se že odzvali? na apel tocialiatične stranke za prispevanj« v agita ci jaki fond ? Do konca septembra j« naš cilj zbrati $50,000. Pošljite prispevke v ta fond skozi J. S. Z. To j« lahko sliko is promogovniikofo okrajo » Ponnsjrlvoniji, W. Virginiji ali Coloradu, ali is joklarskog» v IHinoiow In Okijo, olj is iolosnogp okrožja v Minnosoti.__ AKCUA ZA SOCIALISTIČNI AGITACUSKI FOND PODALJŠA NA DO KONCA SEPTEMBRA J. S. Z. zbrala dosedaj nad $300 APEL ZA SODELOVANJE V FINSKI ZBORNICI JE 59 SOCIALISTOV Agrarci so najjačja stranka, socialistična je na drugem mestu. . Do srede prošlega tedna je prejel poseben odbor socialistične stranke pod vodstvom Norman» Thomasa, ki vodi akcijo za zbiranje agitacijskega fonda $50,000, nad $15,000 v gotovini in obveznostih. Cilj je, bil, da se to minimalno vsoto doseže v teku avgusta, toda iz mnogih krajev je bilo stranki sporočeno, da morajo imeti več Časa, ako hočejo doseči svojo kvoto. Strankin odbor jim je ugodil s tem, da je kampanjo podaljšal skozi ves mesec september. Na prvem mestu s prispevki sta državi California in New York. V prihodnjih mesecih se bodo v raznih mestih vršili sestanke, konference, shodi in banketi z namenom, da se doseže cilj te kampanje. Thomas, MaUrer, Hillquit, Vladeck, župan Hoan, strankin tajnik Cla-rance Senior, bivši sodnik Pan- ken, župan mesta Reading in mnogi drugi sodrugi sodelujejo v kampanji za zbiranje a-gitacijskega fonda. Vse prispevke se deli po določenih odstotkih med stranko, državnimi in okrajnimi organizacijami ter radio postajo W-KVD. Kar zberejo federacije, ostane .'10 odstotkov njim, drugo gre stranki in Debsovi radio-posta-ji' v * Klubi-in posamezni sodrugi v JSZ, '*0 poslali do 26 avgusta na urad JSZ. $315.45. Od te vsote je bij ptrankin delež že odposlan. Apeliramo na vse našo Čla ne, da sodelujejo v tei kampanji, da si nabavijo nabiralne pole in dobe prispevkov kolikor največ mogoče. . V prihcdnji številki bo priobčen drugi seznam prispevkov, ki so bili poslani na urad JSZ. Kdor mo- , (Nadaljevanje na 5. strani.) Pri volitvah v finski državni zbon ki so se vršile pred tedni, so dobili socialisti enako število mandatov kafoor so jih i-meli v prejšnji zbornici. Stanje strank v parlamentu je sledeče: Poslancev Kmečka stranka..........60 Socialistična ............59 Koalicijska stranka ......28 Švedska narodna stranka r. 23 Komunistična ...........23 Progresivna stranka ...... 7 Skupaj .................200 Socialistična stranka bi bila nedvomno prva in tudi odločujoča v državi, ako je ne bi toliko ovirali komunisti, ki se bo proti nji. kakor povsod, na v^e mogoče načine. BUKHARIN PADEL V NE-MILOST. Poročilo iz Moskve, datirano 21. avgusta, pravi, da je ekse-kutlva kominterne odvzela Nikolaju Hukharinu, vodilnemu komunističnemu teoretiku in žurnalistu, vse Važne službe. Za prestopek je navedeno, da ni več verjel v naglo razpadanje kapitalizma. Padre Enrico Rosa se je UHT 7AVFRTNIK .noral ukloniti Mussoliniju £J1IUI1 V KONČNEM BOJU Pepeževo odlikovanje pesek v oči Prevelika izmučenoat vsled dolgotrajnega napornega dela mu je oslabila zdsavje ter odporno moč Sveta stolica kroti duhovnike, ki se nočejo brezpogojno udinjati propagandi za Mussolinijev fašizem. ■ _ v torek 20. avgusta je Jože Jezuit Ennco Rosa je bil e- Zavertnik, ki je bil do konca Jen zadnjih izmed vplivnih junija t urednik "Prosvete" duhovnikov v Italiji, ki ni pri-innad dvajset let vodilni krmar stal v zahtevo, da mora biti du- SNPJ., še opravljal svoje posle hovnik v Italiji ob enem tudi I na ma|em posestvu, ki ga ima fašist po mišljenju. Padre Ro-4l!a Clarendon Hillsu blizu Chi-sa je urejeval klerikalno re-lcaKa> več dni pred tem je vijo C ivilta Cattolica", ki je toži, da se ne počutf do5ro v Zelo znan jezuitski list, njegov j lorek 20 aVKUsta popoldne je urednik pa je slovel za enega truden pričel v sobo in dejal prvih med katoliškimi .žurnali- ženif da bo nekaj dni sli. Sedaj je moral iti. Mufcsolini ali pa bo kai, ni a, MDesna je namignil, papež je razumel, noifa mi postaja ,(akor mrtva» pok ical je urednika predse, je deja| kakih deset mimlt ^ od likov al ga je za zasluge s Zll(lje pa je moral ugotoviti, da -kolajno <*r mu zagotovil, da mu jrdesna ^ in ^ka poje zelo potrebno za njegov od- s,a!a popolnoma nerabna. Pa-dih, da odpotuje za nekaj me- ra,iza j(> p0la„0ma delovala ter secev v Španijo, kj^c naj se ob mu vzola VBO moč NjefJr0vo enem poglobi v študiranje ver- 'zdrav8tveno ,tanje se je vido-ske situacije V Kataloniji. Ker ma slabSalo; do ^bote 24. av-papež zeh, da list Civilta Cat- je ^ pogovarjal, to-tolica ostaue vpliven klenkal- fJa R (ežavo v soboto je mo_ ni glasnik ga m»sli ohraniti, ^()Voriti v pregledkih le po glede urednika pa ima iz- kAko minu(o ali dv y nede-med od cerkve predlaga- ,jf> i|f fM>lldeljck je posta! še nih duhovnikov odločilno be- rtjab^j sedo vrhovna fašistična oblast, ' n<% bom mQ^ yeč ^ ki bo lepo privatno sporočila ,atj je dejft| pjscu teh vrstic sveti stolici, kAteri gospodje so y soboto. '"Kad bi še mnogo zanjo sprejemljivi in kater. ne^gtoH|; ko sem iz ured. Medtem pa med naprednejšimi ||iAlVj| spm mis|i| pjsati 8pomi. katoličani v Italiji in inozem stvu bolj in bolj narašča na sprotovanje papeževemu prijateljstvu s fašistično vlado. ne, prevajati in dopisovati, ampak prišlo je, pa ne bo več mogoče." Zdravniki, ki so ga preiskali, so zelo v .dvomu, da okreva, Petdeset tisoč ljudi na SO- in ko to pišemo, pravijo, da nastopi smrt lahko vpak čas. cialističnem pikniku v Milwaukeeju Tisoče njegovih somišljenikov želi, da bi se živel. "Sporočite, kaj se mi je pripetilo," je dojnl, "in recite jim, da sem z njimi." Tu Dogovor je trajal v par presledkih po minuto in pol. Ker mu je odpovedal vid, je izpoznal človeka le po gla-Piknika socialistične stranke sl| truden, bom spet ma- v Wisconsinu, ki se je vršil v j() zaapalf" je rekel, nedeljo 11. avgusta v Muske-j Veliko bojev je že imel, a imninnn| Qliaseoii iz IVascgia ^ibamja SOCIALISTIČNI AGITACIJAM FCiNlil f izvolitev. Rad bi na ta način Mbo moyoco socialistične glasove, da bi mu st^~Pik!!ik «aLalJ^ D^ pripomogli do zmage. V po- 7 menku z enim sodrugom je de- hJL* P^-SSStottin« d» n^mrtvl' •t «nbi .n.ii,. „. 1 Vldt' <*» •oc- «trank» ni mrtva. ZE-T«, T. n^vfT^! Dotiinl nU Clan ga je vpratal. se tu opiaane pomote sedaj ne KONFUZNI "KOMUNISTI". Iz njihovih dopisov v Prosve- dilne komuniste v Rusiji, ali v more več popraviti. 1 Detroit, Mick.—-Kdor zašle- ti lahko sklepamo, da so samo Ameriki Cannona, Gitlowa ter Mnogo se govori, da hoče pri-Idu* mu presedajo te ali socialisti ^delali in delajo za druge ) Prid* * ti na glasovnico v socialistično one polemike Posebno zopr- Jednoto, komunisti pa so tukaj navdušišse daš nekaj dolarjev, rubriko aedanji sodnik Cope- na ona» kl J° uganjajo na- zato, da jih "razkrinkavajo". potem pa halo, zahtevaš revo- lund ki kandidira za nonovnol4i "komunisti" okrog "Radni- Revolucija viled tega prihaja lucijol l-n ker ie ni pa ni, ao K1 kandld,,a Ia ponovno ^ in k| ^^ ^^ ^ ^ ^^ |n gNpj ^ ^ iodll|Bt|- bodo tiaka v "Prosveti" za svo- postala prva, oziroma ustanov- Ne trdim, da so komuuiati ie jo aejanje razprtij in za bla- na orgaw*«eija "Rdeče inter- ¿¿led dejstva, da so komunisti, tenje neljubih oseb. Zadnja nacionale podpornih jednot in vsi slabi in je z njimi nemogoče konvencija SNPJ. si je pridobi- zvez". sodelovati. Med njimi jih je la v "progresivnem" kolu mno- 0 ^ » VA u ^ mnogo, ki so iskreni, toda ne go neprijateljev, ki sedaj izli- . n* #tran- *dor { med glavnimi voditelji, in ti so vajo svoje jeremijade v posebni »a te*a nl tre' * svojimi "edino pravimi Uk- robriki glasila Jednote. Na ba blt» sram, pac pa je na svo- tikamiM in "tezami" zmešali — ~ .n«- uu .. , .. d , d odvetnika ta vtlikt organizacije je J* mbanje lahko po vsej pravi- ,ave tudi mnogim avojim gnala do 1. septembra minimal. uf J^rudHa da to nje^**a njena prošla konvencija « Ponoien. Socialutična stran- nom Kdor pa se jim posUvi «s vsoto »50,000. Marsikdo "lo konstruktivna, izvolila je ka- po robu. ga izključijo in mirna dober odbor in pokazala zdraž- Cevnim agitatorji m člani ima- Boana z naSimi jugoslovanaki- barjem in oportunistom ter ko- jo vsi zasluge za prosvetno m m| Mkomunijti» je pametnim riatolovcem, da jih zna "ceni- prganizatončno delo med de- ljudem nem0goče delati, četudi ti po zaaluženju". Cistim(?) lavstvom te dežele. Priborili je med njihovimi posameznimi to ni prav. Dasi so imeli na mnoge izboljšave v prid člani veHko ukih> ki M Mebno konvenciji vse pravice, ako ne ljudstva, pnmorali so kapitali-| prijazni ljudjei Ko hitro p0. celo privilegije, niso zado- stranke, da prihajajo ,gtanejo namre* uradni, morajo __________,,__________ _______voljni, kajti oni so tiste sorte P™ volll#ce z obljubami za so- udrihati ^ «socialistični maši- se bi komu njih posrečilo zma- ljudje, ki hočejo, da se svet vr- cialne reforme in dosegli so gati v volilnem boju na naši li- ti po njihovem, pa če bi bilo še mnogo, česar delavstvo ne bi i-sti, nima stranka »nad njimi mo- tako narobe in škodljivo. mel° brez njin. ° ' člftlh m? či. ker niso njeni člani. Volilci Od kar imamo socialistično te*a ne more trditi. Navajeni naj glasujejo za naše kandida- gibanje, je bilo vedno napada- f° sabotirati konstruktivno dete na način, kakor jim pojasni- no. VčAi je vodila napadalno Io »n so le aparat v rokah ma-jo naši letaki in agitatorji. V vojno reakcija direktno, vča- le PMlet> kl v,eče konopec, seznamu naših kandidatov v «i se je skrila pod kako dru-okrajne urade je nekaj spre- g0 masko, npr. narodno, klerikalno, "progresivno", skozi ne vsoto *ou,uuu. Marši k ao . r. r. monla muli. d. j. to previs ¡JTtJf^ 2L5ZPHZZH ka vsota, katere ne bomo do- atgii. Za stranko je majhna, kajti od vseh strani apelirajo, da jim pošlje organizatorje, njena radio postaja W-EVD potrebuje podpore, treba je ši-r.ti naše liste, potrebno je, da gre med ljudstvo stotisoče na-a.h letakov, in za vse to delo bi morali zbrati $50,000 najti a.i j vsakega pol leta. To ne bi bilo težko, ako se bi več ameriških delavcev zavedalo pomena, ki ga ima zanje socialistična stranka. Ako bi d :l vsak delavec v ta fond lc bi to pomenilo tri sto tisoč dolarjev in ne samo $50,000, če pa bi dali za vsakega člana družin de'avcev in farmariev lc* bi &brmli milijon dolarjev. To navajam za primero, kajti vsi vemo, da so delavci po * čini pripravljeni dajati svoje doUrjs sovražnikom, ne pa po centih socialistični stranki, zato pa je težko zbrati tudi to tnalo vsoto. Naša naselbina je do^daj prispevala $50.50.Ako 4>i ^ al vsak njen stanovnik po lc. bi znašala vsota le $7.50. Sorila je torej proporčno več kot bodo marsikje drugje, m ¿1 nek bi rad, da bi tudi v d ruffe krajih pokazali več volje. >:nerikanec pravi, "they don't «rep on the gas." Mnogi ljudje sn dobro sistematično delo ni-tna.o smisla, ne potrplenja in (udi jim manjka poguma. Po r^iem mnenju niso še zadosti Ir&ii, ali pa se še vedno tola-ii o, da jih odreši kak Hoover af; Smith. Situaciia sedaj pa ni nič po- na listi soc. stranke legalno priznana. Naša organizacija se za take kandidate naravno ne ogreva, dasi »o eni manjše zlo kakor drugi. Vsi so politiki starih strank in oportunisti. Tudi ako memb, ker so nekateri prevzeli kandidature v zastopstva občin, kjer imajo tudi dobre izglede za smago. Njihove kandidature v okrajne urade so nadomeščene z drugimi. Precej se je razpravljalo o da se pregibajo, kakor oni hočejo. Sedanji boj med frakcijami v ameriški komunistični zadnje de^tletje* pa io ¡vofo 8tranki to dokazuje Fantazirajo s svojim fanatizmom na vse pretege. Vsak voditelj Bilo bi nesmiselno trditi, da je kako gibanje brez napak. Socialisti niso nikbli prisegali, da so brez njih, medtem ko so si komunisti od postanka lastili svojstvo nezmotljivosti, kakor papež, in o svoji stranki so trdili, da je "edino prava", kana Labor Day v Bowsers gro-! ¡^ ^ sUbilTčaso^ hTmendi utlire proletariata". (Vprašaj*(kor. trdi P*P** p svoji cerkvi, vojno blatenja socialistov koncentrirali pod krinko komunističnega gibanja. Vsega so krivi socialisti. Dasi so mrtvi, vendar vse "ronajo" in določajo svetu pots. Krivi so vo>ne. pozna bližnjico, ki privede Iz-ralce kar preko noči, kakor parnik potnike iz Detroita v Cteveland ali obratno, v obljub- pikniku, ki ga stranka priredi | kHvi potresov in povodnjU,ieno deie,° revolucije in "dik- _ T . L. n*.. M DAMMAM MM . • ^ ioillMA «KAln» .J »1 ni«" / V . ni", odkrivati morajo "korupcijo" ter navajati celo vrsto "silnih izdajalstev", ki jih u-ganjajo "socialpatrioti". Tako se ta njihov "piknik" in cirkus vleče kakor morska kača, da je začel že njim samim presedati, in to je med njimi edino dobro znamenje. vosti in ne pita svojih slednikov strpno in pošteno. Ako se jim 11 frazami Je gotovo manj zmot- ne ustreže. bo šla cirkulacija Ijiva in dela manj napak, ka- navzdol vzlic kampanji. "Kdor kor tista, ki trdi, da je nezmot- drugim jamo koplje, sam vs-Ijiva pri tem pa se moti že pri njo pade", pravi pregovor, ki tej sami trditvi in konsenkvent- se uresničuje tudi v tem alo-no potem pri vseh drugih. Ta- čaju. ko vidimo, da je komunistično Z izrabljanjem svoboda tk gibanje v deželah kakor je ta, ska akušajo napolniti "Prosve-in v drugih krajih, zmota, ki to" z lažmi in napadi, tod* slabi delavsko gibanje v sploš- Članstvo in naročniki tega nt nem. Izjema glede komuni- bodo dolgo trpeli, kajti list stičnih strank je lahko Rusi» plačajo zato, ker ga cenijo. Z ja, toda tudi tam deflajo izred- Ivanom Molekom je Prosveta no mnogo napak, pri poprav- dobila literata za urednika, ia ljanju pa delajo nove. Kriti- ob enem skuienega moža, kl ke med seboj ne dovolijo. U- stori vse kar je v njegovi moči, duše jo s cenzuro in izključe- da list izboljša in ga priljubi vanji. množicam čitateljev. V tema Vsi smo za izboljšanje člo- prizadevanju mu moramo po-veške družbe, za preobrate in magati, ne pa mu delati ovir«, socialno pravičnost, nesreča pa kakor mu jih delajo nekateri je, da je zelo malo ljudi, ki bi zavedeni člani s fabriciranimi I razumeli pravičnost tako, da bi dopisi, ki hočejo, da priobčuj« bili vsem pravični. Največ je njihove laži in jim daje zadoA-takih ljudi, ki krivice čutijo, čenie za njihove kaprice. List, ne vedo pa, kaj bi bilo potreb- ki smo ga zgradili do tolikšne-no, da bi jih odpravili ter na- ga ugleda, ne sme postati o-pravili boljšo uredbo. Bili so rodje kakega generalnega šta-časi, ko so ljudje v množicah ba v šotoru "Radnikovih" psev-v verskih in drugih ceremoni- dorevolucionarjev, in v tem o-jah veliko kričali, in še danes žiru morajo nuditi uredništvu vu. Izvoljeni so bili posebni ^ krfvi tudi frmkcijak€gs bo- te Trockf«a' B**^™*-. komiteji, ki bodo uredili vse L med ameriškiynl komunisti. ln dru*c n€kda^ v°- ka' ki potrebno ter vodili športne ^ —r^-^ss ■i==asa.-rsr-- igre, nadzirali in upravljali pleani paviljon, imeli v oskrbi stojnice itd. Pričakuje se velike udeležbe, ker je piknik dobro oglašan z lepaki in v listih. da je edino zveličavna. Stran-se zaveda pomanklji- Agitacija za "Proletarca" in drugo ^ Seznam ijaročnin, objavljen v Bizjak, Tekauc, Yaksetich, Ko- soti se oglašajo večkrat John hnf ie~da ga poseti tudi čim- številki, je zopet precej u- bal, Podboy, Kristell, Koplenik, Teran, Max Marts in drugi, * * If A /1 iin V M lr A i»lt I /i* a ««i 4 a V _ V1 -' A. _ T T>__T% - - %_____ ff 1 _ f_ —_ _ 1---S. t -M _ K L več naših rojakov. Dobro je, da gretno na take priredbe, ker nam nudijo priliko spoznati tovariše delavce drugih narodov, in ker nam je stranka potrebna kakor drugim, če ne celo bolj, kajti naše delavstvo spada med najbolj zatirano in prezirano. Na socialističnih priredbah ob enem manifesti- ramo za naš program, ki je, de-...............r_____ ______ (V bita odrešenju. Plače so se ]o za vse, zadostna plača, kraj-} je vzlic temu 11 naročnin in več snizale kot zvišale in ni- ši delavnik, starostno zavaro- v seznamih bo še zastopan. k,er m izgleda, da nastanejo vanje, penzija itd. Čimveč nas l»0lje v Clevelandu je veliko sa delavce boljši časi. Delavce, je skupaj, Več bomo v stanju in razširjenje Proletarca bi na k: dopolnijo 40 leto, se odslav- dobiti koncesii od vladajočih, ¡selbini le korisitlo. Ija. Kompanijam je vseeno, Labor Day ie priznan ameri-1 • - . š*;i delav. praznik in nudi nam John Kosin, Girard, je za-priliko, da pridemo s svojo agi- stopnik, ki je aktiven že mnogo goden in dokazuje, da agita- Joe Britz, L. Britz, Bukovec, Tlaker skrbi, da število na&ih torji delajo. Z izjemo enega Zidanšek, Zupančič, Rataic, naročnikov ne pade v Cumber-izkazu^ejo od aprila dalje vsi Robič, Zorko, Smrekar, Zornik, landu, in tako bi lahko našte seznami napredek v primeri z izkazi v istem času prošlo leto. Anton Jankovich, Cleveland, nam je nedavno pisal, da bi rad bolj agitiral za Proletarca, toda zastopa več listov in ob e-nern ima še druge posle. Poslal koliko ljudi živi v pomankanju i** ' oliko jih poženejo med be- rače. One hočejo profit, pa tacijo p0 raznih krajih ^meri- let. Oglasi se pogosto. Taki so-ir.?i:bed° V8led ^ ke na priredbe, na katerih se drugi so temelj, na katerem je stotisoče ljudi. zbirajo v velikim številu doma-Cimprej« in čimveč jih V nedeljo 18. avgusta je ime- čini. sejo organizacija soc. stran- pridobimo za socialistično k-* v West Moreland County, stranko, toliko boliše za delav-Kajvažnejši točki sta bili pri- ski razred v tei deželi. trave za prihodnje volitve ter |r*caik, ki ga priredi 2. septembra na Bowsers grovu. Predsednik odbora ok^aine organizacije je naznanil, da ne bomo tmeli kandidata za sodnika, ker Anton Zornik. NACE ŽLEMBERGER SE PRESELIL. Iz Glencoe, O. poročajo, da «mo napravili pomoto pri nabi je je Nace Zlemberger preselil raniu podpisov. Dasi bi moral v Pine.v Fork, okrog 30 milj tiiti naš kandidat za sodnika na stran od prvomenjene naselbi-«eparatni peticiji s separatnimi ne, kjer je živel blizu 25 let. polarni za nabiranje podpisov, Vzrok izselitve fe —- delo. V smo ga imeli na isti kot druge. Glencoe ga ni imel od aprila Naša stranka bo torej v tem o- 1927 in od tedaj ni zaslužil kraju imela kandidate v vse u- še ničesar, kot je poročal v e-rade, izvzemši za sodnika, ker ni prejšnjih številk s. Snoy. zgrajeno naše gibanje. ' Dela* jo, agitirajo, pojasnujejo, poskušajo uveriti nasprotnike, da so napačni v svojih mržnjah do socialističnega pokreta, do naših listov in posameznikov. • V Waukeganu in North Chi-cagu agitira pridno za list so- Vidrich, Rednak, sodrug in so- Vali še dolgo. Poleg omenje- druginja Fradel, A. Zaitz, Bo- nih se iz' Waukegana včasi gataj, Sterle, Čebular in mno- oglasi M. Judnič, iz Willarda go drugih, katerih imena so v Jelerčič, več naših prijateljev seznamih poslanih naročnin. V v San Franciscu, Chicagu, Pennsylvaniji so priložnosti za Springfieldu, 111., itd. agitacijo velike, in izgleda, da jih bodo naši sodrugi dobro po- Ali ima vaša naselbina ko- rabili. Ka, ki skrbi, da naročniki toč- • no obnavljajo naročnino, in da John Jankovioh in Lovrenc dobiva novc naročnike? Ako Frank v Barbertonu sta posla- ne> začnite vi Upravništvo la 16 naročnin. Šestnajst na Yfm P°,š|je !»tln« ,n Pojasnila, enkrat je mnogo V Ohiju i-lVsem> ki vedo, da je Proleta- ma Projetarec precej dobrih rec Potreben list, pa priporoča agitatorjev. V vzhodnem Ohi- mo» da »«delujejo v agitaciji, ju je na delu Jos Snoy, v Cleve-!undu A. Jankovich, ki ga že omenjamo, nadalje Stanich, f^ever, Zorko, Krebelj. Trina-Uič in razen teh se od časa do časa oglasi tudi več drugih. V Warrenu agitira Fr. Mo- dic. Anton Dobrovolec se ogla- ... . . j « »• * ia z naročninami iz Girarda, i'J0,Pmfevki1,.v po^.oro J,Rtu' Tancek Uto. nadalie atiitirajo, ^ ^ H* f ' p" S<> Jereb v Kenmore. Žlembenter,'bi dob,1° par do'»rJev- Por»- Nad $17 so povprečni listovi izdatki vsak teden za klišeje. V tej obliki in v svrho izboljšanja lista so slike potrebne in jih bomo objavljali tudi v bodoče. Za zmagovanje teh stroškov nam zelo dobro slu- rešujejo duše in telesa, prosijo dežja, izganjajo copemice in take reči s kričaniem. V Indiji, Abesiniji, Afganistanu itd., je še polno takih navad vraže-verstva, v modernem delavskem gibanju pa hočejo priklicati preobrate s kričanjem ta-kozvani komunisti. Svet ne dela skokov. Človek se ne spremeni naglona iz nazadnjaka v naprednjaka, razen morda na jeziku« kar nič ne šteje. Delavci, ki se uče in ki znajo stvarno argumentirati in konstruktivno delati, so največ vredni za graditev potov, ki vodijo v socializem. Kričači jih le ovirajo. Kdor se je v socialistični stranki naučil tako delati, ne bo hodil iskati bljižnjic k preobratu v komunistični tabor. Nekateri hrvatski komunisti, ki so bili pred leti v soc. stranki, se niso naučili spoznati vrednost tega pravila, pa se ravnajo po taktiki kričanja. O-sebna nasprotstva so jim glavna tarča in namen. Neglede, koliko storiš koristnega, ni pri njih nič vredno, ako te ne "laj-kajo". Streljajo v Zavertnika, Moleka. Za jca, itd., in to je seveda jako "revolucionarno". O-sebe, osebe, osebe. Namesto, da bi pokazali, česa so zmožni sami, pa napadajo tiste, ki so zmožni delati in graditi. Oni pa so sposobni blatit in lagat, kar vidi vsakd6, ki pogleda "Radni-ka" ali ki je imel priliko videti pokojno "Del. Slovenijo" in "Delavca". Med "kritiki" v kom. sekciji je tudi nekaj takih, ki so šli od socialistov tja čez vsled sovraštva do tistih. cagu agiiira pnano za ust so- - — —'- - bite j0f kajti 8 tem pomagate drugmja Frances Zakovšek. Iz- Zlatoper v Maynardu, Chesnik rje{,ati in ¡zboliievati svoje Detroita se oglašajo z naročni- ^T^lt. ** ^ ? °JT delavsko politično glasilo, nami Česen,. Vitez, Poočnik, PreceJ. naselbin, v katerih ta Zorman, Klarich, Benedict in drugi. • Zelo dobro je skoro v vsakem seznamu zastopana naselbina Milwaukee-West Allis. J. Rožič porabi v agitaciji ves list nima zastopnika. To je slabo za prizadete naselbine in za "Proletarca". Priglasite se za zastopnika vi. Naselbine premogarjev v John Matičič, tajnik društva št. 104 SNPJ., je naročil od naše knjigarne za knjig za društveno knjižnico. Cikaška javna knjižnica jih je naročila za nad $100, in večkrat dobi vso moralno pomoč tisti člani, ki hočejo, da SNPJ. ter njens glasilo napredujeta. . Pregleduješ, kaj piše tam Latin, kaj Šragal, kaj kdo drugi izmed njih, in se čudiš, kako morejo biti tako brez vesti in lagati očitno in brez sramu. Ampak oni vedo zakaj. Begati hočejo člane, listu hočejo zadati neprilike in pa mržnje proti njemu med članstvom. V ostalem je njihova taktika, kar* se tiče delavskega gibanja, provokatorska in napeljuje vodo na mlin reakcije, to je na-zadnjakov, ki tudi sanjajo, ds nekega dne zavladajo v SNPJ. Zelo neizbirčni so naii ke-munisti pri izbiranju zaveznikov. Proglasili so Cainkarjs za svojega priataša, naznanili so, da je sprejel njihov program, in zaključili, da ga morajo na konvenciji podpirati Komaj se je k on venčni prah malo polegel, že so ga proglasili za izdajalca in kličejo svojim pristašem, da mu obrnejo hrbet. "Dobro jih je potegnil", pravi ta ali oni, ampak njih te ne izuči. "Namen posvečuje sredstva". Kdor je mislil, da je Cainkar take sorte komunist, kot so okrog "Radnika", se j« motil, najbolj pa so se motili nezmotljivi komunisti. Jako radj se zaletavajo * klube socialističnih poslance* v * evropskih zbornicah. NW težko jim ni zapisati trditev, da imajo socialisti večino v nemškem ali angleškem parls-mentu, dasi je niso še noben-krat imeli. Ampak, samo da se razkrinkava'. Armada ne bi mi ne gre v glavo? Kansasu niso več to kar so bi- mo naročila od javnih knjižnic čas. ki si ga more utrgati. Joe le nekoč. Postale so majhne v drugih mestih. Storite kolikor morete za širjenje slovenske knjige, in vplivajte, da jih bodo ljudje tudi čitali. Radel, West Allis, je poslal in životarijo, kakor životari zadnjič 11 narečnin. Ta dva in več drugih so sodrugi z družinami. a vzlic temu si dobe čn« za agitacijo. Veliko jih je, ki prrmogovniftka industrija. Kolikor je akUvnost v takih raz-n.erah mogoča, so naši rojaki delavni ^ društvih, v klubu majo mno'go časa, pa se izgo-jJSZ. na Armi in v agitaciji za v*«***-* Ha nimajo (za a- Proletarca. Z naročninami se tem pripomorete k boljši udr-gitacijo namrei). oglašajo iz Kansasa Anton Su- ležbi in ob enem pomagate li- • 'ar, ftunatelj, John Sular in Utu. V Pennsylvaniji je vrč s'o-, sempatam še kdo drugi. Tudi j , venskih naselbin kot v kateri- v Kansasu bi ta list potreboval Kadar imate priredbo, oglašajte jo tudi v Proletarcu. S Le malokdaj srečam koga, ki ne bi valil krivde za vs? neprilike samo na druge. Drugi ga koli drugi državi in tudi več več zastopnikov, izdajo, prodajajo in zapeljuje- Slovencev kot kje drugje. Dok- • jo, nikomur nič ne zaupa, vsi ler ni bila premogovniška in so za denar, samo on je brez dustrija v takem kaosu Ako se pripeti v vašem poslovanju s Proletarcem pomota, bodisi v naslovu, v imenih 'niška in- V Shebo.vganu. Wis., agitira- naročnikov itd., je najboljše, m. ie imel ta Rupnick in Debevc, v Suble- da nam prizadeti to takoj spo- vsi tako dobri, mi ne gre v gla- bane, je poslal pred dnevi 7 Kenoshi, Wis.. Demsbar v Rock večjo točnost v vsem .,, v , . vo, zakaj ni res "vse drugače tiaročnin; večkrat se oglašajo Springsu, Petavs in Greporin v namen potrebukmo vaše dobre naarvetu- ^ naročninami iz Penne Bertl, Little Fallsu, N. Y., v Minne-)Volie in sodelovanja kateri so jim hoteli dobro in smela biti dovoljena nobeni dr jih učili. Pod masko komuni- žavi, in propaganda za milita- stične agitacije so netili naci- rizem bi morala biti iztreblje- onalne mržnje s trditvami, da na povsod, razen v Rusiji. Ta» se en narod zapostavlja v pri- je vse to O. K. Ali tudi U log drugega, da se Hrvate za- dvojna mera jim je veliko ško- ničuje itd. Ali naše ljudstvo dila, ker so jim ljudje nehali ni hotelo slediti njihovim la- verovati, da so res to kar tr- ž*m in tako sta morala oba dijo. Vidiio jih za to, kar so, omenjena lista "po gobe". Tu- in njihovo delo, njihova takti- di "Radniku", okrog katerega ka, jih razgalja. Razkrinks- so se potem vsi koncentrirali vajo druge, a pri tem so sebe ne gre najboljše in niso redki pokazali na solncu. — tisti, ki hočejo, da piše bolj1 Anton Jure». COLL1NWOOP, O. Sestanek »odrugov in »oniišljemkov v Slov del. domu na Labor Day v pondeljek 2. »ept. ob. 9. dopoldne v društveni dvorani', na katerem bo govoril Frank Zaitz. * WAUKFGAN ILL. Konferenca J. S. Z. za čikasko-wauk*gan*ko in milwauiko-fthebovgnnftko okrožje v nedeljo 29. •eptembra v Slover rm narodnem domu. Društva in klubi to vabljeni . -»!»}<% •»•«topnfce. pri nu imamo "maline", ne samo ua konvencijah SNPJ.) Mr. ^eopoid ibailan, ustanovitelj republikanskega kluba, je pisal, da se začne slovenska po DOPI»! BOJ RADI MESTNEGA CAR TERJA V CLEVELANDU. Cleveland-Collinwood. O. — V tore)( 20. avtrusta smo imeli tukaj referendum o vprašanju mestnega čarterja. Cleveland je edino veliko ameriško mesto, ki ima takozvani maned-ierski sistem uprave. Ima ravnatelja, ki izvršuje v glavlffem funkcije župana in je za mesto nekaj takega kakor npr. ma-nedžer za privatno korporaci-jo, le da je tukaj veliko "politike" zraven. Koncilmane se ne voli po wardah v smislu kakor poprej, nego po večjih o-krajih. Frakcija, kateri ta sistem ni po godu, je izposlovala iniciativno predlogo za spremembo čarterja v smislu, da se ukine sedanji sistem ter se uvede županski način uprave ter volitve aldermanov po wandah. Predlog za spremembo je bil zopet poražen in v veljavi ostane prejšnji sistem, toda večina zanj se manjša. Znašala je le 3,195 glasov. Za amendment, to je, spremembo na prejšnji sistem uprave, je bilo »oddanih 46,980 glasov, za sedanji sistem poslovodje ali ravnatelja pa 50,175 glasov, skupaj 97,-155. Manedžer Hopkins se lahko zahvali za svojo zmago posebno ženskam, ki so pridno agi-tirale zanj. Je že tako, da če si lep fant, si ženskam všeč, in če kam kandidiraš, pa te izvolijo (I have no chance). Sposobnost ni vprašanje, ampak zabaven, zauber dečko moraš biti. Seveda ima naš ravnatelj tudi sposobnosti. Progresivci so mu v "Enakopravnosti" pripisovali zasluge, oziroma sposobnost odvažanja smeti in odpadkov (garbage) in kako gradi ceste. Tudi mesto v splošnem se vidno izboljšuje pod njegovo upravo. Bolj res je. da se vse to izvršuje z denarjem davkoplačevalcev. Ker nismo popolnoma udarjeni s slepoto, vemo mi še toliko več, da ne gre ves javni denar v prid mesta, pač pa ga nekaj izgine v obliki podkupnin še v druge "kanale', oziroma žepe. Kontrak-torji, ki dobivajo naročila od mesta, vedo, kako se "potolaži" sitne gospode, ki odločajo pri oddajanju kontraktov. Pristaši sedanje uprave pravijo, da Hopkins ni politikaš. Saj mu treba ni, ker drugi politizirajo zanj, in med njimi je demokratski politični "boss" med Slovenci, Mr. Lojze Pire, ki je na glasu, da kontrolira večino slovenskih volilcev, in kakor on reče, tako glasujejo. Drugi slovenski politikaš za Hopkin-sa je Pirčev "financir" Mr. Tone Grdina, ki se najrajše' peča s pokopavanjem ne samo zem-skih ostankov pokojnih rojakov, nego tudi drugih stvari, ki bi jih rad spravil v grob. V pondeljek 19. avgusta so ti ljudje sklicali shod v Slov. nar. domu, kjer so zaključili kampanjo, kajti drugi dan se je i-melo odločiti. Shodu je pred. sedoval Adam Damm, koncil-man 23. warde, katera uklju-čuje tudi slovensko naselbino na St. Clairju in okolici. Dam. je star demokrat in kot nam je povedal Mr. Grdina, je že mnogo dobrega storil za Slovence v tem okraju. Ampak dobroto se vedno plačuje z nehvalež-nostjo. Tudi naši rojaki ima jo to nelepo navado. Namesto da bi vsi drli pod demokratski klobuk, katerega jim držita Pire in Grdina, so eni iz črne nehvaležnosti in gole zavisti u-stanovili republikanski klub. ki naj bi kljuboval Dammu in Pir-čevi demokratski mašini (tudi liuka obračati po drugem ve- ti se moramo, da pridejo v cle- tru iu Mr. Dammu slava v bo- velandski mestni svet sociali- doče ne bo tako naklonjena ka- stični koncilmani. Potem bo ko* dozdaj. Mr, Dammu gre korupcija res imela nasprotni- po starih nazorih čast in za- ke. —-Frank Barbie, sluga, da ima 141 Slovencev — mes.ne službe, ampak novi VABLJENI STE V GLENCOE, klub dokazuje, da je to le maj- DA PRE2ENETE "0T02- hen ocvirek, in še tega ni dal NOST". Mr. Damm, kajti slavospevi o Glencoe, O.—Klub št. 2 JSZ. njegovih zaslugah so pretirani, priredi v pondeljek 2. sept. V teh nesoglasjih je nekdo na Labor Day piknik, ki se bo Dammu napačno raztolmačil vršil na takozvani Italijanov! Kušlanov dopis, češ, da ga bo- farmi, pol milje od Glencoe do ven vrgli m vsled tega se proti St. Clairsvillu. Pri prvem je zelo zgražal (they are going m0stiču zavite na desno v hrib. to throw me out). Kušlan ni j p0vsod imajo piknike, pa ga pisal tega, ampak Dammu je napravimo še mi, smo sklenili, Za nas boj ni končan. Cle- situaciji z ozirom na naše gi-«eland kakor vsa druga mesta banje in potem slede vprašanja abijo socialistične odbornike, in razprava. ¿6 hočejo iti na pota resničnih Tisti, ki boste čitali to noti-izboijšavanj v upravi, in bori-.co, sporočite o tem zborovanju prvovrsten dober prigrizek danjem Rebolovem, sedaj Val. ("luneh") in kajpak tudi v Koblerjevem vrtu, od kjer gre-"kevdru" bo na razpolago do- mo potem skupno na piknik. V bi a hladilna kapljica za žejne, slučaju slabega vremena se vr-Sezona piknikov gre h kraju, ši plesna in prosta zabava v LISTU V PODPORO XVI. iskas. Okle« t o, lil.: Po. $&: F red A. Vider in Chaa. Pogorele«-; po »2: Anton Slabe In John Rak, John Jereb. 45c, skupaj $14.46. UU« O.i Jacob Bergant, &0c. Dttmt, MUk., Joeepb Zrimec, $1.00. teewya, III. t Joseph Bonca. $1.00. Glrard, O.. Klub št. 222 JSZ. $25.00 Warraa. O.i Eugen Mikush. 50c. CoMinwood, O.» Harry Stankh, $105. Traaaik. Mick : Frank fcag»r, $1 00. Handereeneille, Pa.i Albin Karničnik, $1.00. Klala, Mani.t Anton Mikllch, 50«-. I»«aa«tali.. Ind.t Mary Stroj $1.00 Sktfal v tem iakesu $47.00, prejš-nji izkat $471 SO, skupaj $518.80. bilo povedano drugače, pa se je jezil, da njega ne bo nihče ven metal, ker je bil rojen v tej wardi. Obljuboval je sklicati debato, dvorano pa bo on plačal. Nato je podelil besedo Grdini. Tudi Tone je bil hud. Govoril je, kaj vse je ie Mr. Damm storil dobrega za nas. Ko so pozabili na dovoljenje za veselico (permit), ga jim je on preskrbel ter jim s tem pomagal iz zagate. In Če ni Tonetu kaj prav, pa gre h kon-cilmanu Dammu in ta takoj u-redi vse tako da je prav, za vse te usluge "pa mu hočejo dati brco v------". Kot veste, Tone ni prav izbirčen v robatih izrazih, in tudi to pot ni bil. Kaka čast je. da imamo v mestnem svetu Damma in pa rojaka Miheliča. Tone ni pozabil na tem shodu svojega poklica in je naznanil, da bo on kot pogrebnik 20. avgusta pokopal 3. D amendment. (Vprašanje ^sedaj je, ali je amendment mrtev in ga je Tone položil v grob, od kjer bo nekega dne zopet od mrtvih vstal, ali pa se ga bo pustilo le nekaj časa počivati.) Svoj govor je naš pogretbnik zaključil z "Bog živi Hopkinsa!" Za njim je govoril Macenbaum, ki je dejal, da hoče Davis zato postati župan, da bi nekaterim fantom preskrbel delo. Dokazoval je s številkami, koliko je Davis zapravil in kako Hopkins varčuje. "Č$ bi znali dolarji govoriti, bi vam povedali zanimive stvari o Da-visu," je dejal. L. Zorko, ki je sedel poleg mene, pa je smatral to za zelo slab argument in komentiral, da če niso znali dolarji govoriti, kaj pa koncilmani Damm. Sulzman in drugi, ki so vedeli, kaj je narobe. Za zaslugo njim v kredit je Macenbaum navedel tudi povišanje plače policajem in ognje-gascem, ampak to je plačalo ljudstvo s posebnim davkom. Mihelič-je dolžil republikance korupcije, ki sega ne samo v republikansko administracijo države, nego tudi v Washington. Dejal je, da moramo biti mi naj prvo Slovenci in potem šele državljani. Za sedanjega slovenskega zastopnika moramo biti toliko časa, dokler ne dobimo še boljšega. Sulzman je klical na pomoč v prilog svojih argumentov Tom Johnsona (dobro je, da ga ni slišal), da naj pomaga ohraniti sedanji sistem (v katerem bo Hopkins lahko uničil kar je Tom priboril). Pravil je, kako se je prej pod župani prerivalo v mestni bolnišnici in ubožnici bolnike, sedaj pa je vse uzorno (just business like.) Zadnji je govoril demokrat Hasserot, ki pa se ni odločno izrekel ne za ne proti amendmentu. Dejal je da se je graftaio prej in se sedaj, ker je to >iba. ki se jo težko prepreči. Mislil sem, da bodo odgovarjali na vprašanja, pa niso. Udeležencev je bilo okrog 350 do 400. Pričakovali so jih več. Omenil sem že, da so pripomogle k Hopkinsovi zmagi največ ženske. Imele so na dan volitev sto avtomobilov na razpolago in dovažale državljanke na volišče. Tudi telefon* je bil porabljen do skrajnosti za urgiranje žensk, da naj pridejo ter glasujejo tako in tako. Četudi je eden omenjenih govornikov dejal, da dolarji ne govore, so vendsr tudi v teh volitvah odločevali in govorili. Račun bo plačalo ljudstvo, kot običaj. Nebeška krmarja in tako ga priredi tudi naš klub. Vabljeni so nanj vsi iz tega okrožja in upamo, da bo udeležba obilna. Mi bomo postregli kolikor najbolj mogoče. Tudi žeje ne bo, ker je poleg pikniškega prostora studenec z dobro pitno vodo, in razen te se bodo dobile tudi druge mehke pijače . Ker smo tukaj že tretjo leto brez zaslužka in si ljudje pomagajo z begom za delom sem in tja, smo postali nekam otožni. .Večja družba pa nas bo razvedrila, in z rojaki iz drugih naselbin se bomo o čem pomenili, drug drugega bodrili, se poveselili ter se ootem razšli z zavestjo, da smo imeli lep dan. Na Labor Day pridite v drugim. Na svidenje dne 2. .orej sedaj imate še priliko za- Koblerjevih prostorih, atpi. na Labor Day v Slov. del. bavati se v lepem vrtu v prosti ~ doaiu. Klub it. 49 J. 5. Z. AKTIVNOSTI KLUBA ST. 1 J. S. Z* Chicago, III.—V nedeljo 27. oktobra vprizori dramski odsek kluba š*. 1 v dvorani CSPS, Nučičevo dramo v treh dejanjih "Mrak". Klubov pevski zbor "Sava" obdržite pevske vaje vsak torek večer v spodnji dvo ani SNPJ. Svoj redni koncert p/i-redi v nedeljo 1. decembra v dvorani SNPJ. naravi med prijatelji in znanci. Društvo "Slavija" št. 1 SNPJ je še vedno pomagalo po možnosti in sodelovalo pri vseh večjih prireditvah, zato upa- Albina Kravanja. ClTAJTE "PROLETARCA". Vsaka Številka Proletarca vsebuje zanimive vesti, članke ter razne druge spise. Kadar mo, da nas bratje in sestre dru: ga prečitate vi, ga izročite pri-gih društev obiščejo na ta dan i jatelju, da naj ga prečita tudi v obilem številu. * on. Na svidenje dne 1. septembra na Steržinarjevem vrtu. Za odbor — Ph. Godina. ; A V NOST 25-LETNICE S. N. P. J. V WARRENU. Warren, O.—V soboto 31. av- Klubov odbor za predavanja Priredi društvo št. 321 in diskuzije bo aranžiral sko zi vse naslednje mesece na posebnih sestankih in po rednih sejah kluba polemične razprave, in od časa do časa predavanja. Poseben odsek deluje na pripravah za prireditev izleta, na katerega bo povabljeno članstvo kluba in zbora. V agitacijski fond socialistične stranke je klub na avgustovi seji prispeval $25, posamezni člani in članice pa nabirajo prispevke potom posebnih pol. Na prošli seji smo se spo-, minjali pokojnega Viktorja L.| Bergerja z nagovori o delo-, vanju in življenju pokojnika. Piknik zbora "Save dne 10.' avgusta je prinesel okrog pol- Glencoe na piknik kluba št. 2, drug sto prebitka. — Odbor. SNPJ. slavnost 25-letnice S. N. P. J. v Jugoslovanskem domu na VVarrenu. Program se prične izvajati ob 7. zvečer in ne ob 3. popoldne, kakor je nekdo v tem listu napačno poročal. Na sporedu bodo govori, pet ie, de-klamacije in pa recitarija "Slavje velike družine", ki jo je spisal I. Molek. Glavni govornik bo Fr. Zaitz, predsednik nadzornega odseka SNPJ. in urednik "Proletarca\ Muzikalne komade v programu in na plesni zabavi bo igral Barbičev Trio iz Clevelanda. Imenovano društvo vljudno vabi članstvo S. N. P. J. v temu okrožju, da pride na to slavnost v čimvečjem številu. Frank Modic. FRANK MIVŠEK !! 11 Coal. Cok* and Wood.—Gravel \\ WAUKEGAN, ILL. Phone 272S j j ANTON ZORN IK HERM1NIE, PA. Trgovina s meiankn blago«. Peči in pralni atroji naša poeebnoot. Tel. Irwin 2102-R 2. NA GLENCOE ŠE NISMO IZUMRLI. Glencoe. O. — Kadar kdo omenja našo naselbino, ne pra- pa vzlic slabim Časom in kljub S. Z. V temu, da se je po številu zelo WAUKEGANU BO V NE- i zmanjšala, še vedno kakor je DEUO 29. SEPTEMBRA, j bila nekoč. Tudi veselice ima-V nedeljo 29. septembra se mo tu in tam, seje in vse, kar vrši konferenca JSZ. v Wauke- spada zraven, včasi celo malo V agitaciji za razširjenje Proletarca v Chicagu postaja VA2NA SEJA KLUBA J. S. Z.'aktjven naš mladi sodrug John NA BLAINE. I Rak. Ako ste že naročnik, in BUine O—V soboto 31 av- če vam je naročnina potekla, vi več, kako aktivna in živahna guSmob 7°' zvečeise vrši Z vas obišče.-P^O £ nego, daje bila nekoč. f Je ja kluba št. 189 JSZ. pri* F ' marju. Sodrugi in sodruginje, RVi. . T^... . udeležite se je polnoštevilno. Navzoč bo tudi organizator Vzhodno-ohijske Konference J. S. Z., da se pogovorimo o nje- - ----------------- , • • nem prihodnjem zborovanju, ki Kanu, HI., ki bo imela obširen prepira. bo v nedeljo 27. oktobra v na- dnevni red z važnimi referati. V pondeljek 2. septembra & nnaelhini Klubi JSZ. in društva Izob a-jbomo zopet pokazali, da smo Naša dolžnost je, da izvi.V- ževalne akcije JSZ. v okrožjih še ne mapi. Gostje, ki nas bomo vse potrebne priprave za to Chicaga, Milwaukeeja, Wauke-konferenco in da pokažemo gana in Sheboygana naj lzvoh-drugim, da smo tudi mi zavedni jo zastopnike ter jih naznanijo delavci, ki vemo, da dobi delav- .tajniku lllinoiske - W»consin-stvo svoje pravice šele ko bomo ske Konference JSZ. na naslov močni v socialistični stranki, j John Suppanchick. 1129 So. Osebnosti naj se umaknejo viš-; l^th St., Sheboygan, Wis. jim ciljem, malenkostni prepi- ____ ^ J _ IZ BRIDGEPORTA. O. ""člane kluba št. 11 obveščam, da smo na seji dne 18. avgusta Mike Smrdel, tajnik kluba.1 sklenili polnoštevilno udeležiti John Metelko, 0. D. Preiščemo oči in določimo očala 6417 5t.Clair Ave., CLEVELAND, O. Dr. Andrew Furian ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ofden Ave. 1 (Ogden Bank Bldg.) Uradne uro: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne in od 6. do 9. avečer. Ob a red ah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. Tal Crawford 2893. Tal. na domu Rockwall 2816 MM»M»»»MMMMM»»MM ri naj napravijo prostor složnemu delu za napredek in socializem. NA LABOR DAY BO SESTANEK V COLLI N WOODU, NA KATEREM BO GOVORIL FRANK ZAITZ. Collinwcod, O.—V pondeljek 2. septembra ob 9. popoldne bo sestanek sodrugov in somišljenikov ,v društveni dvorani Slovenskega doma v Collin-woodu, na katerem bo govoril s. Krank Zaitz, ki se bo vračal skozi Cleveland iz priredbe društva SNPJ. v Warrenu. Sestanek aranžira collinwoodski klub JSZ. Vabljeno je na udeležbo vse članstvo JSZ. v tem mestu in somišljeniki ter prijatelji našega gibanja. Upamo, da nas posetijo ob tej priliki tudi sodrugi in somišljeniki od kluba št. 27 in iz naselbin West Park. Newburgh, Noble itd. S. Zaitz bo govoril o sedanji AfilTATOtJI U DELU je "lohn Kunatell, Arcadia, Kan».. (V»)' »o' fclÄrÄ.: . • «„^i----gta tudi dosti po- rabi Brickner magala prijateljem manedžeVJ ja v kampanji. ¿W Naročnin "Proletarcu". »o potlali: J. Jankovirh in I/Ovrenc Frank. Ilar- berton, O................................: 1« Joseph Snoy, Bridgeport, O........! 8 John TerčelJ, Strabane, Pa......... ^ France* Zakovftek, No. Chicago, lil............................................. 5 John Kak, Chicago. IU................ 5 Oha«. Poprorelec, Chicairo, lil. 8 Rudolph Potochnik, Detroit, Mich. 4| John Kobal, Johnstown, Pa..... 4 Anton Dobrovolec, Girard, 0..... 4 Anton Miklich, Klein, Mont. ...... f Frank Ce«en, Detroit, Mich ........ 2 Andy Berti, Darrajrh, Pa......... 2 Harry Stanich. Collinwood, O. 2 Vincent Yakur-tich, Mclntyre, Pa. 2 Frank Ilemich. Virden, III......... 2 Anton Sular, Aima, Kan«............. 1 John Vitei, Detroit. Mich.........V 1 I 1 1 1 I I 1 1 Frank Biijak, St. Michael, Pa..... Marko Tekavec, Canonaburfrh. Pa. .' ank Modic, Warren, O ........ Tnhn H Kmiitnik. Sublet. Yyo..... Frank Podboy, Par* Hill, Pa. Sktpaj . Prej*nj¡ lika« 81 80 se piknika št. 2 na Glencoe, O., ki bo v pondeljek 2, septembra. Skupaj pridemo ob 12:30 popoldne, eni na Stop 16, (Jru-gi na Stop 19, in potem se odpeljemo s truckom in avti. Sodrugi, vsi na plan; Nikomur ne bo žal, ko bo videl vljudnost in prijaznost gleneovskih sodrugov ter sodruginj. Ker se zadnjič nisem mogel udeležiti seje kluba št„ 189 na Blaine, smo se dogovorili z on-dotnim tajnikom, da se skliče v so2 legalno proglašen dan za delavski praznik, v mestih z unijskimi centralami se na Labor i'ay vrše pikniki, a večina ljudi se posluži prilike dvojnega praznika za izlete. Delav-- ega je v ameriškem Delavskem prazniku prav malo. Le kjer imajo v unijah vpliv socialisti, se čujejo tudi govori, ki niso podobni ooičajnim govorom demokratskih in republikanskih "delavskih prijateljev'. Duh Prvega maja je v Delavskem prazniku p -vi pondeljek v septembru neznan. Prebujenja ne znači. nego jesen. Namesto, da bi unijski voditelji konservativne šole apeli-«ali na razredno zavest, zagotavljajo sodni-le,, oblasti, kapitalizem in reakcijo, o nezlomljivi lojalnosti ameriškega delavstva, za-klinjajo se proti 'boljševizmu" in svečano iz-.avljajo, da bo šlo ameriško delavstvo tudi v br.doče svojo pot, ki nima nič skupnega z mdikalizmom rdeče barve. Tak bo tudi le-loAnji Labor Day. Ako ne drugega, nam daje priliko delavskemu ljudstvu pojasnjevati, kakšen bi Labor Day moral biti, če hočemo, da res postane delavski praznik. Unijski znak in "Proletarec" ffrMProf i* krvi in mesa. ki ne bo predstavljala neber, ampak bo na zemlji, ki pa bo tako organizirana, da izgine predvsem beda iz nje. Socializem obljubuje rešitev gospodarskega vprašanja. Nedvomno so gospodarski vprašanja tista, ki povzročajo v naši dobi največ nezadovoljnosti. Pk menit aša, ki šteje prednike do dobe križarskih vojn, jezi, da je plebejski lastnik tovarn za čevlje, navaden "kramar", takore-koč "iufttar" stokrat bogatejši od njega in kupuje graščine, ki jih mora on prodajati. Tigovec je v večnem strahu, da ga uniči konkurenca in ga pahne izmed samostojnih med uslužbence. Vclekapitalist je nezadovoljen, ker Ae ni prvi med najbogatejšimi, njegov to-var i je pa ves besen, ker se upa navadna delavska para naznanjati njemu, kralju v industriji, zahteve in žugati s stavko. Pošten uče ¡ak §p žalosti, ker ne more nadaljevati svojega velikega dala zaradi pomanjkanja pro- zaičnega denarja in umetnik se vprašuje, če ne bi bil boljši samomor, kakor da mora vdi-njati svoj čisti talent muham bogatih neved-nežev. Na ogromno maso pa pritiskajo gospodarska vprašanja kakor mora, ki ne tlači le ponoči, ampak tudi podnevi; pretežni večini vsega človeštva groze gospodarska vprašanja z vsem, kar je hudega v življenju, s pomanjkanjem, z negotovostjo eksistenca, z brezposelnostjo, lakoto, boleznijo, moralnim propadom, in z zgodnjo smrtjo. Kešitev iz tega najhujšega gorja obljubuje socializem. Noto družbo kaže, za katero naj bo najpopolnejša oiganizacija dela glavni zakorv. Vsi razmetani, razcepljeni, drug proti drugemu se zaletavajoči, od nevidnih ali v uničujočo borbo gnani deli človeštva naj se zbero v eni, ves Č oveški svet obsegajoči družbi, stoječi na enotni podlagi in enotno organizirani. Prva skrb te družbe bodi blaginja celote.' Ce je prav poskrbljeno za celoto, mora biti dobro poskrbljeno za vsakega posameznika, ki je del celote—pravi socializem. Razumljivo je, da mora taka obljuba silno vabiti. Tukaj je upanje, da ne bo treba vsak dan trepetati za jutršnji kruh, da ne bo treba pustiti otroka umirati, ker velja denarja, kar bi ga moglo rešiti. Prodajati ne bo treba duše in telesa kakor dandanes, ko se naposled vendar Satan krohoče: Zaman si se prodal! Kakor je to razumljivo, je tudi nedvomno, da je to upanje prvi faktor, ki dovaja večino novincev v socialistične vrste, -i Toda zadovoljiti se ne smemo in ne moremo s tem. Nasprotniki se rogajo, nas pomilujejo, ali pa gubančijo modro čelo, češ: Vaše socialistične krasote so sanje. Bedne množice se o-pajajo z njimi, ker ustrezajo njihovim željam, in le za to prihajajo k vam. Ali sanje minejo. Prišel bo dan prebujenja in tisto jutro bo strašno, kajti vašim milijonom se obja vi bridkost razočaranja. Ali smemo na to le na kratko odgovarjati, da se lažejo, da hočejo za vso večnost držati množice v verigah sužnosti, da so sleparji in okrutneži? Saj ne gre le za to, da govore oni tako. Sa mi moramo vedeti, 6e resnično, kar obljubuje socializem. Sami se moramo varovati sanj in utopij. Kar iščemo, ni največja prijetnost, temveč resnica. Ako je socializem z resnico navskriž, se ga moramo otresti in ga pokopati kakor vsako prevaro. Vprašati moramo socializem, na kaj opira in kako utemeljuje svoje obljube. Prerokovanje kakor ono o nebeškem kraljestvu nam ne' fhore zadoščati. Paradiž pride baje po smrti, pa si zaradi tega ni treba posebno beliti glavo, kakšen da bo. Ce je, je. če ga ni, ga ni; naj vanj verujemo ali ne verujemo, izpre-meniti ne moremo dejstva; če ga ni ga naša vera ne ustvari, če je, ga naša nevera ne odpravi. Socializem nam pa obljubuje boljši življenje na tem svetu. Bavi se torej z rečjo, o kateri smo gotovi, da je, kajti da živimo, vemo; prav tako vemo. da ima zemlja še nekoliko bodočnosti in da bodo, kakor vse kaže, vsaj za bližnjih par milijončkov let na njej še pogoji za življenje. Vprašanje, kakšno bo to življenje, je torej vseskozi stvarno in resno. Ker govori socializem o tem realnem življenju, imamo pravico, da zahtevamo pojasnila od njega. Ne le pravico. Na tisoče in tisoče ljudi je privedlo srce v socialistične vrste. ■ Zelja po tistem lepšem in boljše n življenju je naravnala prvi korak na socialistično pot. Toda naj priznavamo srcu kolikorkoli pomena, jasno nam mora biti vendar, da nam ne morejo občutki razodevati resnice. To je naloga razuma. Vprašanje je torej, če more socializem obstati pred sodbo razuma. Le ta nam mora razodeti, ali gledamo resnici v obraz, ali se nam pa le kaj sanja. Na srečo je ves socializem stvar razuma. Da sega tudi v srce, je njegova posledica; njegov začetek pa ni v srcu. Novinci socialistične armade lahko slišijo najprej obljube. Ali do svojih obljub je socializem prišel po dolgi dolgi poti, ki si je pričela z vprašanji, nadaljevala z raziskovanjem in dovedla do sklepov, ki zvene kakor obljube. In kakorkoli je k do prišel v socialistične vrste, mora pregledati in spoznati vso to pot, če hoče razumeti socializem in se imenovati socialista. Do zaKljučkov, ki jih imenujejo obljube, je socializem prišel z učenjem in naukom. Na vprašanje, kako utemeljuje in na kaj opira »ocializem svoje sklepe, se glasi odgovor: Utemeljuje jih znanstveno, opira jih na znanost. Moderni socializem je znanstven. Kogarkoli je srce privedlo v socialistične vrste, kdorkoli je prišel v rdečo armado kot čuvstven socialist, mora gledati, da postane tukaj misleč, proučavajoč. iz znanosti črpajoč in znanstveno sklepajoč socialist. _ n\f O^C' .v • X vej -v- ;.» Nedavno so se v par ameriških zaporih uprli jetniki, vzrok tej nezadovoljnosti med njimi pa je, kakor zatrjujejo razni uradni krogi, prenatrpanost v jeiah in slabe higijenične razmere. Predsednik Hoover priporoča povečanje ječ, komisiji za preiskovanje "zločinskega vala" pa je naložil, da naj študira tudi ameriški zaporni s»atem n ^Žioov^r* irT^drugi, ki mislijo, da bodo s pomočjo večjih in strožjih kazni odpravili val -»ločinstev'' ali ga vsaj temeljito omejili, so v zmoti. Zločinstva ostanejo, dokler ne bodo iztrebljenj vzroki. Sedanji ekonomski red je izvor korupcije, špekulacij, tatvin in goljufij na debelo. Veliki kršilci postav imajo protekcijo in politični vpliv", male pa se pošilja v zapore. Ako ljudstvo hoče spremembo v tem oziru, se mora začeti ukvarjati z velikimi socialnimi reformami, ne z Ječami. ___ "Proletarec" o prombiciji predno je postala zakon "Proletarec" z ozirom na ameriško prohibicijo ni naša, kakor da bi bilo s tem . . .. k, ixi* j sankcionirano vse, kar počenja, nobenkrat spremenil svojega stališča. Naglašal je, da Dr Makg Henius načelnik je pijančevanje socialno zlo, ki se ne more odpraviti z Wahl-Heniusovega zavoda za enostavnimi prepovedmi, in o prohibiciji je pisal, da analitično kemijo in priznan je to zakon, ki ne bo dosegel cilja. V izdaji z dne 8. strokovnjak za alkoholne deri- • • iaoa i • j • • i■ • . • i vative, je pogledal na vprasa- januarja 1920, torej nekaj dni prej predno je stopil v nje prohibicije z očmi znan. veljavo prohibicijski zakon, je "Proletarec" objavil stvenika in je prišel do zaključ-članek, katerega tu ponatiskujemo v dokaz njegove ka, da nima Amerika nikakor pravilnosti: zadostnih izkušenj glede na prohibicijo. "Prohibicija ni i- .. . . » «i ... ¿-v . ,4 .«•.,, . mela nikoli resne preizkušnje Dne 16. januarja stopi v špekulaciji. Oni • dKa, v Ameriki in nikdar ni bila do veljavo konstitucionalna prohi- pojde tako, kakor žele, da k>i | kosti suha država resnidno su_ bicija v Zedinjenih državah, slo. Pozabili so pa, da je raz-1 ha. Zatorej ne vemo, ali se ob- kar pomeni, da postane tega ,-ka med mUljenjem in 2na_ dne vsa dežela teoretično "su- .. . x ha". Kako bo s stvarjo v prak- nJ®m- Misliti se e ne pravi si, je drugo vprašanje. Fanati-i v«deti- ln kako učinkuje pro-ki posufctve mislijo, da pojde hibicija, ne vedo in ne morejo stvar, zlasti če se dodajo še do-1 vedeti, ker jim manjka izku-volj stroge naredbe zapreisk»- sen j za to. Prohibicionisti niso vanje hiš, za zasledovanje edini podvrženi takim pomo-krivcev in za zator nelegalne- tam. Dobro bi bilo spoznati, mogočno gibanje proti prohi-biciji. Na ovedskem preskrbi zakon vsakemu državljanu, ki želi 10, en kvort pi,ače nn n*. sec, a tudi tukaj je opaziti užj. vanje sirupenih pijač. Norveška je dvajset let i*, delovala brez davčno lahko pKg —specialno 2.75 odstotno—in tudi abstinenčna društva niso zahtevala odprave tega piva. Henius meni: Dokler se bodo v Združenih Državah izdelo-va^tf dišave, šelaki, barvila in poluure, pa.entne medicine iir loniki, bo alkohol dosežen nevednim ljudem, ki bodo tvegali svove življenje, tudi če bodo poznali nevarnost, z enostavno nado igralca, da ne bo med tistimi, ki jih zadene nesreča. Precej takih posledic, ki jih omenja odlični kemičar, je pro-hibicija že imela v Zedinjenih državah. Zadnje čase je bilo v časopisih mnogo poročil o smrtr nih slučajih vsled uživanja lesnega alkohola. Vsak tak slučaj ne pride v javnost, in če bi se vsak sporočil, bi se moralo priznati, da je položaj resnično itriačen. Na prstih se lahko izračuna, da bo še slabše, kadar pride nacionalna konstitucionalna prohibicija v /eljavo. In tedaj se bo tudi tukaj lahko reklo, da se je ubilo eno zlo i drugim, še hujšim. Cesar niso mogli z nasilnimi sredstvi preprečiti v Skandinaviji, ne bodo preprečili niti v Ameriki, in zato bi bilo pametno, da se o stvari trezno razmišlja, dokler ni prepozno. Boj zoper pijančevanje je gotovo potreben. Da je prekomerno uživanje alkoholnih pijač ne le individualno, ampa/k tudi socialno škodljivo, je te tako dognana resnica, da je odveč o tem še govoriti. Ali tudi tukaj je vprašanje, g kakšnimi sredstvi se najbolje doseže cilj. Ce bi bila prohibicija tako sredstvo, če bi se z njo res odpravilo pijančevanje, tedaj bi bila prohibicija dobra. C« so pa njene posledice take, ka. kor jih slika Henius, tedaj je slaba in treba je poiskati drugo sredstvo. Po našem prepričanju mora ostati všalka prohibicija brezuspešna brez p red i do-če temeljite ljudske izobrazb«, pri kateri mora tudi sistematičen pouk o škodljivosti aIko- . . « . «i i , , . - Sel je v Skandinavske dežele, ga izdelovanja m prodaje alko- da so take napake v našem Norveška in Švedska imata holnih pijač. Drugi ljudje j- kongresu zelo navadne in da je; konslitucionalno prohibicijo in majo različno mnenje in marsi- i zaradi tega uspesnost velikega Um je omenjeni strokovnjak kdo misli, da je eno skleniti za-j dela vsega našega zakonodaj študiral tri mesece kon, drugo pa izsiliti njega iz- stva zelo problematična. Veli- Njegovi re2Uitati niso ni- ko število zakonov se izde uje kakor ^ da w dftjali hi spekulativno, ne pa na podlagi bicionistom mnogo upanja: He- nese zakon o prohibiciji ali ne," pravi dr. Henius. Kot strokovnjak pa hoče postopati empirično in zahteva izkušenj. To je nekaj drugega, kakor postopanje politikov. Ker ni našel hola i^ati večjo vlogo kakor izkušenj v Ameriki, jih je šel | doslej. Brez takega temelja bo iskat tja, kjer jih imajo v#č.; ®**no legislaturno postopanj« zidanje na pesku in bo resen boj zoper pijančevanje bolj o- vršitev. Ce bi bilo tako enostavno praktično odstraniti o- pojne užitke kakor sprejeti izkušenj. In kadar pridejo v „ius sodi, da se bodo v prihod- viralo kakor pospeševalo. OČE TAJNIKA J. S. I PREMINUL zakon, bi se konstitucionalna prakso, se pogostoma izkaže, prohibicija lahko pozdravila, da se ta močno razlikuje od Ni sicer dvoma, da povzroči teorije, že zato, ker tiči v njej marsikomu velike težave, kajti množina momentov, na katere odvaditi se zmernega pitja je fabrikanti zakonov niso mislili v mnogih slučajih še veliko ¡n jih zaradi tega tudi niso je- bolj sitno, kakor iznebiti se pi- mali v poštev. Taki prezrti jančevanja, in ljudem, ki so bi-; momenti pa učinkujejo lahko li od mladih nog vajeni pijač, tako, da postane vse, kar se je prizadene prisilna popolna ab- sklenilo, iluzorično. Neš'elo njih mesecih zelo pomnožile Chas. Pogorelec, gl. tajnik tragedije, ki izvirajo iz uživa- h S. Z., je prejel iz rojstnega nja močnih nadomestil Za alko- kraja žalostno vest, da je nje-holne pijače in temelji to mne- gov oče 15. julija t. 1. umrl n» nje na enakih posledicah, ki svojem domu na Zigmaricah jih je imela prohibicija v Skan- pri Sodražici na Doljenjskem, dinaviji. i kjer je bil rojen pred 89 leti. . Na Norveškem Je Henius o- V Ameriki zapušča tri sinove pazil, da so pivci po uvedbi na- ter eno sestro (Charles je » stinenca lahko hude bridko«.!..'krat sliiimo. da je naša dežela ctonalne prohibicije naš!! naj- ChicaKu. FrankJn.sestra Fr»-Tnitf» .»Up nirnHnnati z» nosa- K^n ...i »evarnejsa nadomestila v les- ces v Pueblu. Mike pa je far- Toda take ugodnosti za posa- neprimerno bolj praktična od i "¡•"'"^ > > ««« P» . " meznike so tudi v drugih sluia- Evrope. V mnogih ozirih je to I StTjL ' V Pat,ent."lh mar v ?°°ne; Co ln tn » ¡¡u _____________ „„;___;„ „„____vt:i._i._____: _____u i dicin&h. v raznih tonikah 111 nove v Jugoslaviji (Josip je ve- podobnih preparatih, v žitnem letrgovec v Zagrebu, Matevž jih pogostoma neizogibne in se resnično. Nikakor pa ni v vseh. morajo v interesu skupnosti in zlasti v legislaturi je včasi ^T'."," .T^^i'1, u '""T !elr«ovec.v ^greou Mate« vzetivkup. Ce bi bilo res go- zelo nesrečna' Nič nc ¿omaga, i k' ^^ tovo, da se more z nacionalno če se označujejo take besede prohibicijo odpraviti zlo pijan- za "neamerikanske". Veliko čevanja, bi bil ukrep dober. manj amerikanako je spozna- T"''"'" s" »mrlm "P «« 0 "'T brez obzira na momentane po- vati hibe v deželi, pa molčati in "f debelo, oslepljenj« «ov oče Je bil krepke narave in ' r JlATiinmnri limnri itn I »m ni in Mit-m n irtvnHnn tnanlrn iti se uživala po malih žličicah, vi istotako v rojstnem kraju), pijp ljudje v največjih kvanti- Mati je Charliju Pogorele« tetah. in posledice so smrtni umrla, ko je bil star 5 let. Nje* sjedice za posamezne kroge, pustiti, da se vkoreninijo in še Toda prav to je nad vse dvom- nadalje škodljivo učinkujejo, ljivo vprašanje, o katerem se Veliko bolj amerikansko je u je moglo doslej pač ugibati, na pozarjati na take napake in de- katero pa ni bilo nobenega za-, |ati na to, da se odpravijo. Na- • • ... . , . . nesljivega odgovora. ¡ rodu ni nič pomagano, če se o- JHeft¿? P^ko K« je dobiti in . . . i, . , i.! dokler ne bo ustavljena vsaka , Prohibicionisti varujejo v dobrava vse kar je, le zato, ker hldustrija kj rabj a,koho, zft I svoj absoluten uspeh svoje »k-, je ali pa zato, ker odobrava to kemUin€ nameB 08Une ,egni cije. Ali za to vero nimajo ni- kakšna organizacija, ki si u- A,Ufthn1 trttilln samomori, umori itd. Tam ni je doživel izredno visoko sts-nič pomagalo, da se je prepo- rosL S<\r»odnikom pokojnik» vedala prodaja lesnega alkoho- naše sožalje. la, in Henius misli, da ne bo niti tukaj pomagalo. Precenen Miners' Temple v Bellairj» postal zopet last II. M.W. AFORIZEM. f "Zgodovina človeštva od meglenih dni njegovega prvega pojava, pa do tc ure je nepobiten dokaz večne nezadovoljnosti. Kajti ta zgodovina je neprekinjena veri-^a izprememb, ki jih je človeštvo hotelo, a pi*ei(4) katerih je hotelo nove izpremeni-be, čim je doseglo tiste, ki jih je najprej hoU16,. Bodimo zadovoljni, da ni absolutne za-dovoljnosti. . —E. Kristan v knjigi "V noVo deželo". kjer drugod podlage, kakor v zurpira ameriško ime in se po- Krasno poslopje U. M. W. of alkohol trajna nevarnost. Nor- A., zgrajemo pred leti v Bella — £rn»t Toller: Nosno dekle na jetniskem dvorišču « ..... (Iz sbirke "Jetnikov« pesmi".) Ti stopaš čudežno v miru poldneva, in v tvoje prsi hladen veter veje in sve.fl pramen se po tilniku ti smeje! O- školjka tvojih ust kot hiacinta seva/ Ti kelih si premilostljivega spočetja, ljubezni posvečenih dni, noči, in spev škrjančkov nad tebojbedi, in tvoje b.eme slajše je od cvetja. Kdo ti roko obljubljenega dne ponudi, ko v materinskih bolih boS trpela? 'Drhteti vidim tvoj pogled zaradi zle besede, vene'i vidim tvoja stegna radi bede jetniških let. Strežajko vidim, ki brez studa "vzela ti bo brezdomca—otroka s tvojih polnih grudi. (Pr«v*| M. K.) (Front Toller j« eden največjih netnlkih socialnih dramatikov in pesnikov veški prohibicijski zakon do- irju v vzhodnem Ohiju. je pn-voljuje 12 odstotna vina in šlo na javni dražbi 19. avgust» žganja, n vendar so bile njego- zopet v posest premogarske u-ve posledice tako slabe, da so nije. Kupil ga je glavni urad pri zadnjih volitvah za stor- U. M. W. za $121,375. Ta ru-thing dobili ogromno večino ti- darski dom, znan pod imenom sti kandidati, ki so obljubili, da Minem' Tomple, je prišel pod bodo glasovali za odpravo pro- upravo upnikov po prošii ru-hibicijskega zakona. Uspeh te- darski stavki. Gradbeni strotf' ga zakona je bil enostavno tn |so znašali okrog $220,000, toda je iz vsakega prejšnjega da vrednost je vsled skrahir»' pivca napravil kršitelja zako- nja premogovniške industrij* na. Na tisoče hiš ima svoje zelo padla, ob enem je bilo po-male kuhinjske distilerije, kjer slopje vedno pod slabo uprt*® se izdelujejo najnevarnejše ku- in je prinašalo le okrog he iz lesnega alkohola, nečiste-1 dohodkov na leto, kar je san* ga žitnega alkčhol«, netilnega deloma pokrivalo po»lovn< alkohola, oljnega fuzla in dru- stroške, gih kemičnih snovi brez vsake-1 Glavni urad je to poslopj* ga čiščenja ali denaturalizira-! kupil predvsem v namenil, nja. Hoteči uničiti eno zle, no ohrani z vzhodnoohijskimi P^ i Norvežani na ta način ustvarili mogarji čim ožje stike tn jP .) drugo, še hujše, in posledica je zopet pritegne v U. M. W. priredbe podpornih organizacij v "PROLPARCII ~7fBrrr AKCUA ZA SOCIALISTIC- KLEK1KAL1ZKM- V NI AGITACIJSKI FOND SLUŽBI REAKCIJE (Nadaljevanje a 1. strani.) (NadaHev&nie s 1. strani.) re, naj prispeva enodnevno M^r je klerikalizem udinja n plačo, kar je storilo že več ti- fašizmu, kapitalizmu in reak-soč č.anov stranke, ostali pa !criji. Klerikalci ua Bavarskem k jliuor je mogoče utrpeti. ščujejo avstrijske na odpor. Socialistična stranka rabi v Oiicielna cerkev v Italiji je u-prizadevanjih za svoje poja- Idinjana fašizmu. Na Poljskem canje gmotna sredstva. Dasi Je katol.ška cerkev s p sedu-p omaga v njenih akcijah 1 jočini slojem in pomaga A i k ta LJUBLJANSKA OPERNA PEVCA SVETOZA R BANOVEC IN GDČ. ZORKA ROP ASOV A, ki priredita v slovenskih naselbinah v Ameriki koncertno turo. — Tone Subelj p še iz New Yorka 23. avgusta: "Danes sem prejel brzojavko od opernih pevcev Banovca in Kopasove, da dospeta v New York 27. avgusta na parniku Olympic. Najprej bosta pela za gramofonske plošče pri Columbia kompaniji, kjer sem jima že vse uredil in nato se podasta na koncertno turo po slovenskih naselbinah. — Slovenske časopise, organizacije in posameznike vlju.dno prosim, da ju blagovolite sprejeti z enako gostoljubnostjo in jima greste na roko. kakor ste šli meni . . , Banovec in Rona«ova sta b;la več let moja kolega pri Ljubljanski operi in lahko smelo trdim, da sta izvrstna pevca. Njuni glasovi so srebmočisti . . . Povabite ju takoj I Aranžirajte jima konc 3rte kakor hitro mogoče, da bosta svoj čas kar najbolj plodonsno izrabila in vam nudila obilo duSeynega užitka . . . " (Sliko nam je poslal Rado Staut iz Milwaukeeja, ki sprejema prijave za aranžiranje njunih kon ertov.) turi. Diktatura v Španiji ima pomoč kleiikalizma. izmed devetih diktatur v Evropi je klerikalizem vodilen v petih. Reakcija izrablja nevednost mas pod masko vere za svoje krvave, izkorifičevalne namene. Ce kdo s k runi kisčanstvo, ga skru-nijo tisti, ki se proglašajo za ijegove nositelje. Politika cer-ive in menih ftrank nam nudi neovrgljiv dokaz za to trditev, NEUGODNA SAPA je prvo in gotovo znamenj«' za.strup- delavst vi, kajti kapitalisti jo Uenja s strupenimi snovmi, ki »e nabi- vendar ne bodo podpirali. rHJ°J «oveikem telesu v času ko * r> • , . . . . razvija neprebava drobovja, pravi ne- Pri nabiranju prispevkov naj ki zdravniU. 1>a 8C. tega ubranite, imajo naši sodrugi vse to v u-, vzemite vidu, pa bodo namen akcije de- J TRINERJEVO GRENKO VINO lavcem lahko zadovoljivo po- trikrat na da„t ^ ure jasitiii ter zbrali vsoto, ki bo v jedjo. Le preveliko ljudi je, ki čast JSZ. trne sodrugov in sodruginj za stonj, ima vendar velike stroške. Ako bi v teh časih, ko postaja sentiment za socialistično gibanje med ameriškim delavstvom b.>lj in bolj ugoden, imela stranka vsaj od blizu zadostna sredstva, pa bi njena organizacija skokoma rasla. A manjka ji listov, treba je organizatorjev, uradov, oglasov v dnevnem Časopisju, kampanjske in vzgojevalne literature o socializmu in še mnog-) drugega, kar stane. Debsova radio postaia je tudi ustanova, je odvisna od X ZDRUŽEVANJE LISTOV CHICAGU. 'rine Andrej Karadžord- vič se ime "Amerika" pojavlja v zemljevidu (Carta Marina), zevic Kdo pravzaprav je odkril AmeriKo? L^ZT^l PP:Z: ------i lijanu Amengo Vespucci. Pr- F. L. 1,'S. I Karlsefne s 150 možmi odplu- Trdi se, da je Behaim od A- Kdo je odkril ameriški kon- le, aa poiščejo pogrešanega zorskih otokov nadaljeval svo-tinent? Ali je bil Knš of Ko- Ericsona. l»a niso našle, ali so jo vožnjo v jugozapadno smer lumb prvi pomorščak, ki se je priplule do drugih pokrajin m dospel do kontinenta Južne drznil prepluti Atlantski oce- Novega sveta. ; Ameriite. , . . - . mhni . an? Ni morda on sledil vzgledu ISe*a *aga navaja tri razne Njegov sodobnik Herman «pomiiiti imena scoiumous aa drugih drznih duhov pred naselbine Vikingov v Novem Scheldem je 1. 1494 napisal sle 01 rK)V1 Konuneiu označil koi Z* drugimi bedami: Ali Je Martin - Behaim in Diego | V-Pucci pa mu)e bi.o dob,« ^^ - p rvotno «.i j. . A .. J , . n 4 - u .«.««a ^ i, znano iz opisov tega pustolov- odločil, da mu bo tretji otrok bilo odkritje Amerike posame- se je povrnil na Izlandsko tn Cano sta z Božjo pomočjo» do- rojen v Zagrebu toda vsled ne zen čin enega samega velikega leia Kasneje in vest o odkritju spela do nove zemlje, ko sta ^ ^ ^ ^ do. pomirljivogti Hrvatov je na" ki jo je izdal nemški učenjak Martin Waldseemueller leta 1516. On se nikaVor ni mogel gol Poročilo, datirano na Bledu z dnem 8. avgusta, pravi, da je dobil tretji sin kralja Aleksandra ime Andrej. Krstne ceremonije so bile izvrtane po Ameriga pravoslavnem obredu. Eni vi- Dnevnik Chicago Journal, ki je bil najstarejši dnevnik v Chicagu (ustanovljen 22. aprila 1844), se je dne 22. avgusta združil z dnevnikom Chicago Ulic& ............ Daily Newa. Mesto, driava brez potrebe pritoiujejo, da so nape in trpe vsled hudega glavobola. Tri-nerjevo grenko vino je prva pomoi za urediti te- nerede. V vseh lekarnah. Brezplačno poskušnjo dobite öd Jos. Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, III. KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC Ime pomorščaka ali pa rajše nekaj, nove dežele se je razSirila po preplula Opoldansko nrorje in | J men opugtil in njegova „„„„ Uk» i* sLanntnAVfikom APVAru onstran ekvinokcijalnega kro- „ , . j »• i u , » i j - » ga prišla na drugo stran sve- Pred Kolumbom :odKnh neke je bila poslana v kraljev grad .................................................. kar se je postopno vršilo, pri vsem skandinavskem severu. | onstran ekvinokcijalnega kro čemur je bila Kolumbova vož- Vsled tega je prišlo do mnogih nja le pomembnejši Čin?, drugih voženj. Spisi omenjajo /7 Tekom zadnjih desetletij je eno v le^u 1121» ko je ikof bilo "odkritje ameriškega kon- Gnupson odšel "iskat tinenta" predmet precejšnjih landZadnjič se Vinland i-sporov med zgodovinarji. Mno- menuje v pripovesti o neki la-go gradiva se je nabralo, da se diji, ki se je vrnila iz Marklan-pjapre trditev o vsaj dveh od da (morda Newfoundland) I. krivij poleg Kolumbovega in 1347. pripozna zgodovinska resnič- Sage o Vinlandu vsebuje o-ncw. isLih. Jako idealiziran kip pis pokrajine, ki so jo Kiking: NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNATISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tukamo v Slovtniktm, HrvaiWm, Slovaik*m, Češkem, Poljak«», kakor tndi v Angloškom in Nontškom jnsilcu. Naša poMbnott so tiske vino sa drusUo in trgovca. Leif Ericsona, odkritelja neke- videli, in domorodcev, s katen-ga dela Amerike, okrašuje ne- mi so pnšli v do.iko. Te zad-ko glavno ulico v Bostonu in nje sp zvali "Skinlings", t. j. posnetek tega kipa ameriške ljudi, oblečene s kožami ali ko-kiparice Anne Whitney je po- žuhovimi odejami. Sploh sage stavljen v Milwaukee; tudi vsebujejo precej realističen o-Chicago ima spomenik tega le- pis ameriške čarobne dežele, gendarnega odkritelja in vodje ko je le Indijanec tukaj živel. Vikingov, drznih norveških pu- Pred kakimi 50 leti so blizu stolovcev, ki so s svojimi mali- Sandefjorda na Norveškem iz-mi čolni pluli na rop v najbolj kopali vikingsko ladijo, ki je razdaljene kraje. Ne tako ste- bila zakopana že od 9. stoletja, vilni, ampak enako navdušeni Zgradili so natančno kopijo so prislaši spomina Martina iste in z njo prepluli ocean v Behaim, veli-kega nemškega 27 dneh. Ta ladija, kakršno je zeml,episca in potovalca, ki je rabil Ericson sam, se sedaj na-baje dospel v Juino Ameriko v haja v posebni koči v Lincoln letu 1483. Park v Chicagu. Najnovejše arheol o g i č n e O naselbinah Vikingov na a-raziskave so prispele k temu, meriškem kontinentu ni najti da je nastala druga dodatna in več nikakega sledu. Splošno jako dalekosežna teorija—da mnenje zgodovinarjev je pil namreč ameriški kontinent je vendarle, da je Ericsonovo odbil odkrit in zopet odkrit v raz- kritje Novega sveta dokazano nih zgodovinskih časih in da so zgodovinsko dejstvo, odkritelji dospeli prvič v sever- Odkritja Martina Behaim. ta kipr kadar so Pedali v PokraJine Severne in Južne A- na Bled. Ob priliki tega kr-vzhodno'smer ie ^nca ri&la merike> nikakor n* prikrajšuje sta je kralj Aleksander izdal Vi«v -u« ¿J.», »f-on Vci^ nevenljivo slavo dramatičnega amnestijo, s katero je oprostil njunega prizadevanja j^bl «IHcega Ko.ut.ba, je.e ve^e itevi,o jetnikov, ki j i •. j i . im' u: i rvrii, a__„ ^«k so bih obsojeni radi raznih po- odknt nov del sveta, ki je bil: Odkritje Amerike v oceh ^ a F do tedaj nepoznan." | ¿lovekoalovca. lK,čmh Postopkov. Ko se je Behaim povrnil v Ob priliki zadnjega medna ------ Norimbeig, je dovršil 1. 1492 rodnega kongresa Amerikani-1 nov zemeljski globus. Velika slov v New Yorku je Dr. Aleš j skupina otokov ob obali Južne Hrdlička, svetovnoznani antro-Amerike je bila označena na polog Smithsonian institucije, tem zemljevidu, ki dokazuje, poudaril, da resnični odkritelji da Behaim ni le poznal resnič- Amerike so bili primitivni lju-j nih svetovnih dimenzij, marveč dje, ki so v pred zgodovinski so vplačala društva in socialistični je tudi znal za zemljo onstran; dobi prišli iz Sibirije preko le Ju.liju, k Vetrovi, kr Herminie, Pa............... skesage o Vinlandu. Namera- g0 pihali od tad> ^ bni prijet-. val je ustaviti se na Azorah, ki n6jši> Morska struja je pri- jih je Behaim odkril. Ali on je ptavijala les od tam. . Niz oto- imel svoje lastne pojme o zem kov je glužil kot mos% Ni bilo lji onstran morja in še do svoje zal0 tako težko prepluti ono smrti je bil prepričan, da je ta morje z maiimi čolni, sestavlje- zemlja del vzhodne Azije in nimi iz koi> ako je bij0 vrerne v premogovniku blizu Stare ---r -------v • ' „n n„¿i: ip vpa raz- 8P°iena z I^ijo. O kakem a ugadno. In tako je skupina ta Zagore v Bolgariji se dne 21. nje se poglavitno naslanja na meriškem kontinentu n» imel sklipjno Azijcev prihajala v ^ eksplozija, W ein tr aubei i!" (grozdje, groz- j ^^^ mSSe^d' ^ " 'nT * ^"Ti 51 " ***** *** dje). Vsled tega je Leif Eric-1 pokrajine. Bržkone n,s0 sploh dvajsetim rudarjem. son Poimenoval novo odknto ^enova| «Zapadno Indijo". Oilasajte društev. klubov JSZ kultur m nih vseh dnriih napred h ter ...................$58.67 Tojniitvo J. S. Z. Vsakovrstne tiskovine izdeluje ATLANTIC PRINTING 6 PUB. (0. > 2656 SOUTH CRAWFORD AVE., CHICAGO, ILL. EKSPLOZIJA V BOLGAR SKEM PREMOGOVNIKU. PROLETAREC se tiska v nasi tiskarni. takozvane "sage". Sage (saga) so narodne pravljice Skan-dinavcev. spisane na otoku Iz-landskem v 12. stoletju. Kakor vsi narodni eposi, vsebujejo zmes bajeslovja in zgodovinske resnice. Te sagp in tudi drugi viri nam pripovedujejo, da je Leif Ericson, sin Rrdeče-ga Erika, norveškega koloniza torja Grenlandije, približno 1. ,1000 odplul na široko morje, da odkrije nove dežele. Vsled velikih viharjev v severnem Atlantiku je bil zagnaii daleč proti zapadu, dokler ni kon£n<* prišel do obali, dežele, ki je ni poznal. Točka, kjer se je Ericson izkrcal, je bila morda obal ,X^bradorja ali kaka pokrajina . bolj proti jugu, Tar let kasneje oU >«»> V pokrajo "Vinland Razni opisi Vinlanda so kro žili po Evropi—neki Adam iz Bremena je okolo I. 1070 spisal prvi opis. Ti opisi in nordiške sage so prišle do ušes tudi Martina Behaim iz Norimberga na Nemškem (1430-1506). Bilje eden izmed najučenejših zem-ljepiscev, t matematikov in astronomov tedanje dobe. Ker se je tudi bavil s trgovino, je mnogo potoval, ali večji del ča je posvečal matematičnim iv navtičnim naukom. Raziskoval je otoke ob afriški obali ir pri tej priliki odplul v zapadrv Aintii ter Odkril otok Fa/i! i f • Ivi »u .«•«•»» . Pod poveljstvom Thorfina» druge Azorske otoke. ostajali v Alaski, vsaj ne za dolgo, marveč nadaljevali svo-Vsa Kolumbova slava je po- jo pot ob obali, dokler niso smrtna. Slava Kolumbovega prišli do ugodnejših pokrajin, odkritja ni le v tem, da je od- Tako je bil novi svet polagoma kril novo zemljo, marveč da je naseljen. njegovo odkritje bilo začetek Severovzhodni deli Azije so naseljevanja Amerike. O od- bili edina mogoča pot v Ameri-kritju Vikingov se to ne more ko za prvotne prebivalce Ame-reči in radi tega slovi Kolum* rike. Azijako pokoljenje Indi» bus kot odkritelj Amerike. Ka- jancev in Eskimov dokazujejo kor znano je bil Kolumbus v razne najdbe v prastarih gro-svojih starih letih doživel črno bovih. Druga važna okolščina, nehvaležnost in mu ni bila da- ki se da dokazati po novejših na prilika dovriiti svoja od-,. najdbah,, je, da ljudje, ki so kritja. Umrl je na Španskem prihajali iz Azije čez Beringo-star, potrt, ponižan »n siromak, vo ožino, niso bili neotesani ne da bi slutil, da je odkril o-j barbari, marveč so prinašali s groKicn kenti^ert, ne pa «ku-t »*boj bogato in visoko razvito pino azijski!, otokov. civilizacijo. Znani so nam ljudje, ki so marljivo hranili dolga leta, pa so svoje prihranke zgubili radi neopreznega vlaganja. Zakaj ne bi upoštevali naših nasvetov in vložili »voje prihranke v sigurne investicije? Na razpolago mo jim vedno, kajti to je naia naloga, Kaspar American State Bank 1900 BLUE ISLAND AVE. - CHICAGO, ILL. HANS KIRCHSTEIGER: POD SPOVEDMI* PEČATOM lAomam, fo*»**rrmU A. A*. Ljudje se niso mogli doati načuditi. Kaj je priilo mlinarju na misel, da jemlje truplo samomorilke v avojo hišo? Tega se vendar ne bi bil pnedrznil nihče, čeravno je razpršil iupnik Hercog mnogo predsodkov v občini. Kar po cele ure je sedel mlinar notri pri mrtvem dekletu, čegar dušo je že vzel hudič! Zato je bilo treJba že posebno dobre vesti. Ali bilo je videti, da mlinarjeva vest vendar iti bila tako izvanredno čista. Iz pogle dov, ki so se plašno upirali v voščeno lice, je odsevalo vse, le n& dobra vest. In tiste mrtve oči! .Ni jih bilo mogoče zatisniti. Kolikorkrat je poskusil, vselej so se zopet odprle, kakor da iščejo kaj. Mlinar je vedel, kaj pravi ljudsko praznoverje: Odprte oči mrliča t£Čejo morilca. Kolikorkoli si je dopovedoval, da se je sama usmrtila, vendar se ni mogel prepričati. Slaba vest mu je klicala neprenehoma : "Ti si morilec, morilec lastnega o-troka; ako ne bi bi} pisal tistega anonimnega piama škofu, bi bilo tvoje dete še živo." Hotel se je opravičiti, da je storil to le iz ljubez-id do svojega ainar—ali takoj ae je oglasil očitajoči odgovor: "In zato si umoril hčer?" Zvalil je krivico na župnika, na prestrogega škofa, na kanonika, na državo, ki je dala jaofu svoje orožnike na razpolaganje; a vae id pomagalo nič: "Tvoji sokrivci so, glavni hudodelec pa si sam, ker si naščuval s svojim pismom škofa in orožnike proti svojemu otroku. Sovražnemu župniku si kopal jamo, svoje lastno dete ai pa pahnil vanjo. Pa kaj je to tvoj prvi umor? Ali nisi zabodel Mihca? Ce si tudi odstranil nož, ve vendar Bog, kako je bilo. Pa tvojo ženo? Zakaj je morala zgo-reti? Mar ne zato, ker si zažgal mlin? Ječe %e ti seveda ni treba bati, ali jaz te ne izpustim. Misliš, da bode vse dobro, ako prečita tvoj sin nekoliko maš? Ali so posvetili sina Bogu na ljubo? Ne; hotel si, da obogati, da mu prinese duhovski stan časti in denarja. To je tvoja in njegova svetost." Tako je prepovedovala vest mlinarju in v samotni tišini ob mrtvem truplu je moral oče nehote poslušati ta glas. Tistega večera je imel mlinar tudi s svojim • prečastitim sinom sila neprijeten pogovor. Gospod upravnik je dal namreč izkopati za Anko grob izven pokopališča. To se je zdelo tudi katoliškemu mlinarju prehudo. Da ne bi počival njegov otrok niti v posvečeni zemlji! Silno razburjen je odšel takoj k sinu v . župnišče, ter mu je zapovedal, naj da takoj za Anko izkopati grob na blagoslovljenem prostoru. Ali duhovni gospod sin se je izkazal tudi napram očetu zvestega sina svoje • cerkve. * • "Dragi oče, prav rad bi Vam ustregel, ako bi bilo mogoče; toda duhovnik sem in predvsem dete svoje dobre matere, svete cerkve, ki mi je darovala duševno življenje milosti. Ta mati je vse višja od očeta, kateremu zahvaljujem umrjoče telesno življenje. Nezvest bi bil svoji sveti duhovniški dolžnosti, ako bi Vam izpolnil željo. Ukaz, ki ste ga izrekli, moram pa odločno zavrniti v imenu prečasti-tega škofa, čegar mesto zastopam v tej župniji, naj ga je izrekel tudi najljubši in n^j-boljšk oče. Tukaj sem duhovna oblast in ne ¿mem dovoliti, da bi mi kaj predpisoval lajik, Čeravno mi je najmilejši oče." Ako bi se bilo šlo za kaj drugega, bi bil mlinar gotovo občudoval sina zaradi njegovega nenavadnega katoliškega prepričanja; kajti s takim mišljenjem mora pač hitro napredovati. Ako bi ne bilo ravno njegovo de-Le, bi bil gotovo dejal: "Seveda, ta -:e ne sme pokopati na pokopališču." Ali sedaj mora popustiti upravitelj. Se tega bi bilo treba! Ako te ne sluša očeta, mora vendar izpolniti željo bogatemu mlinarju, kateremu pristoja tudi beseda, kadar se namešča župnika. "Ali, verujte mi, oče," je odgovoril sin ves rinjen, "da bi dal zakopati truplo nesrečne ■osebe na sredi pokopališča, ako bi bilo to odvisno od mene, saj sem jo—pač—vedno—spoštoval, no da—; z vsemi zvonovi bi ji dal zvo-t.tti in svečano zadušnico bi ji priredil; toda < ne morem in ne smem. Moja dobra mati cerkev ne dovoli in jaz, duhovnik, moram slu-Aati, udano slušati, čeravno me še bolj boli kakor Vas. In pomisliti morate tudi, da bi si (»okvaril pri škofu vso bodočnost, ako bi bil l iko slaboten, da bi Vam popustil." In sedaj so izginile blage poteze iz duhovnikovega obraza in s proučevajočim očesom , je gledal očeta. "Sploh pa ne morem razumeti, kako se morite razgreti zaradi samomorilke, ki Vam je povsem tuja. Duhovnik sem, pa ne morem in t,e smem ravnati drugače, najsi bi bila ne-•rečaica tudi moja lastna sestra." Mlinar se je zleknil. Kaj govori o sestri? Mar sluti kaj? "Da, tudi najboljši sestri bi moral kot du-(VoVuik odpovedati krščanski pogreb, ako se konča s samomorom," je dejal z zeiotsko gt vel ost jo. Mlinar se je torej zaman potrudil v župni- • Cerkev mu je vzela sina, nad katerim nima nobene oblasti več. In kako ga je gledal! Prav vedeti mora. da je Anka res njegova hči. Pa naj ve! Ali na pokopališču se jo mora pokopati, tudi za vsako ceno. Iz župnišča je odšel mlinar naravnost k županu, dasiravno ga je sovražil. Cesar ni mogel doseči pri lastnem sinu, naj mu poskrbi nasprotnik. Sedaj je šlo gladko. Prepričan, da bi pravi, dasiravno sedaj odsotni gospo-i*nski župnik ne zabranil groba v blagoslov-(¿»«ni.semUi, je župan zapovedal, naj se iz- koplje za Anko na pokopališču grob v pričeti v rs a. Gospod upravitelj je seveda navideuio posredoval v imenu cerkve, da poseza posvetna oblast tako v cerkveno področje. Ali v srcu bil neskončno vesel, da pride telo, ki mu ,,e darovalo toliko ljubezni, z otrokom vred v posvečeno prst. Sicer pa je imel prečastiti gospod upravitelj nocoj prav slabo noč. Ne da bi se mu bil pAKazai duh utopljenke ter ga objel z mrzlimi rokami, kakor mu >e polagala Še pred »raJcimi dnevi od ljubezni vroče roke okrog »ru..u. Vsa druga skrb ga je morila. Ko je bil namenoma govoril očetu o sestri, je čital na .njegovem uplašenem obrazu, da je govorna Lahi*.a tvaiiico, ko je pod prisego imenovala njega ^nkinega očeta. Župnik je torej res nedolžen in trpi za njegovega očeta. Kaj storiti? Ali naj izprego-vori resno besedo z očetom ? Saj ne sme. Svečano ga je zaprisegel škofov inkvizitor de silentio observando. in če ne bi bilo tega; ali sme sin zatožiti očeta, da bi rešil župnika? Kaj bi mislil škof o strogo katoliškem možu, predstojniku nove politične čitalnice, bodo čemu županu? Najbolj pa se je bati, da bi prišel župnik, ako bi se izkazala njegova nedolžnost, takoj zopet z vsemi pravicami v Go-spojno in ves up na to lepo župnijo bi splaval po vodi. Tega bi bilo vendar škoda. Že sedaj mu je kot upravitelju tako prijetno; kako lepo bi bilo šele, ako bi postal župnik? Kratko malo: Ničesar ne more storiti. Ako bi ravno hotel pomagati župniku, mu je vendar škof s prisego zvezal roke. Naj si pomaga župnik sam, ako si more; škof je odgovoren za vse. Kakor mu župnik vsled spovednega pečata ne more škodovati, tako ga on vsled prisege ne more rešiti. Ali druga skrb ga je mučila bolj nego zaprti župnik. Ako je mlinar Ankin oče, tedaj je bila ona njegova sestra in zapeljal je lastno sestro. Oirok, ki ga je sprejela, je bil spočet v krvo- skrunstvu, kar je tako velik greh —---- Kaj greh ? Greh je, kar se stori vedoma, a da mu je Anka sestra, tega ni vedel. Tega greha ni storil. Ali vedel je Bog in je tako napeljal, da krvosramno spočeti otrok ni mogel ugle-dati sveta. Zato je vzel mater in otroka k sebi. Bog stori vse prav, ako se mu le zaupa. Sedaj ne more storiti nič drugega, nego iz dna srca zahvaliti Boga za srečno rešitev cele pregrešne zmešnjave. Morda bi bil ravnota-k0 hvalil ljubega Boga, ako bi bil vedel, da mlinar sploh ni njegov oče, temveč da je bil njegov pravi oče ubog hlapec, ki ga je domnevani oče umoril s tistim nožem, katerega je bil našel v župnikovi miznici. Ali ne bi bilo bolje za Boga, ako bi dal svojim namestnikom namesto namišljene vsega-vednosti vsaj nekoliko več znanja? Obvarovan bi bil vsaj nezaslužene hvale in nedostojnih prošenj. Bila je že črna tema, ko so zapeli večerni zvonovi svojo otožno pesem. Na mračnih poljanah ni bilo snega. Samo koloteči po gra-pavi cesti so bili napolnjeni z ledom, ki je škripaje pokal pod enakomernimi koraki štirih mož. V molčeči temi so korakali iz mlina proti pokopališču. Na ramah so nesli enostavno krsto samomorilke. Ni ga bilo človeka, ki bi bil spremljal krsto, mrmraje molitve. Tisti, ki imajo vedno rožni venec v rokah, bi se bili bali greha, ako bi molili za samomorilko. Šele po večernem zvonenju se jo je smelo pokopati, kajti tedaj nastopi hudičeva moč in traja do prvega zvonenja v jutranji zarji. Samo vsled mlinarjeve obljube, da dobe dobro napojnino, so se štirje hlapci toliko ohrab-rili, da so odnesli krsto na pokopališče. Ali glasno so jim bila srca iz strahu, da bi se lahko nenadoma prikazal hudič in jim iztrgal mrtvo truplo. Na pokopališču so pošepetali samo najnujnejše besede, preden so spustili krsto na vrveh v grob. Ako bi ne bilo grobarja poleg, bi bili krsto še narobe postavili. Drug. uuL-če se polaga tako v jamo, da so obrnjeni proti cerkvi, samomorilci pa morajo ležati v drugi smeri v svojih grobovih. Še po smr.i niso vredni, da bi obračali svoj obraz k posvečeni cerkvi . . . Samo grobar je bil še na pokopališču in tudi on je hitel, da napolni jamo s prstjo. Kmalu je tudi on končal svoje neprijetno delo; rajši bi spravil deset umorjenih pod zemljo, iKgo enega samomorilca. Nosilci so šli mimo gostilne, ne da bi se ustavili, dasiravno so imeli dobro napojnino v žepu. Najrajši bi bili tekli, da bi hitro dospeli v svetlo sobo. Tam zunaj jih je nocoj kar groza. Šele, ko so imeli za seboj zaprta vrata, ko je poleg njih visela blagoslovljena voda, uničujoča hudičevo moč, so se oddahnili. Za nobeno ceno se ne bi bil nocoj nihče predrznil, stopiti na pokopališče, ker so gotovo vsi duhovi pokonci zaradi nove nezaže-Ijcne družbe. A če bi bil kdo prišel tja, bi bil opazil temno postavo, ki je počasi korakala po grobju in se skoro priplazila do novega groba. Mar hoče ta duh izgrebsti truplo iz blagoslovljene zemlje, kjer ni prostora zanj? Ali ne—Lenka je to; nad grobom svojega otroka se je zgrudila in tam plaka sfe-daj britko. V tem pa sedi marljivi dušebrižnik, gospod upravitelj Gros, pri svoji pisalni mizi. Prav toplo je sicer zakurjeno, toda semtertja ga spreleti mrzla zona, ako se spomni, da je njegova sestra, ki jo zakopavajo pod njegovimi okni, brez glasu in blagoslova, kakor mrhovino. A njemu je bila še več kakor sestra. Še pred. kratkimi dnevi se je grel ob tem krasnem telesu, a sedaj je to truplo hladno in hrana za Črve. In še sam je moral naročiti nečastni pokop, ker je služabnik cerkve. (Dalje prihodnjič). Dr. Živko Topalovič o delavskem z.druT žništvu na Slovenskem Centrala delavskih x»drug Zvesa gospodarskih sadro* v Ju- ki ni našlo polne zaposlitve V gosiaviji 1 sedeietn v Ljubljani je imela 6. maja t 1. svoj občni domači deželi. Tudi emigranti, »bor, ki je dobil posebno valnost še s ozirom na dejstvo, da »o lz Amerike, so dali do- -v »u uaaieiai zastopniki v»eh oblastnih Delavskih sbornlc v „n wj ki u ¿uvi. Centralno tajništvo v»eh delavskih sbornic Je zastopal gotov koristi Ce ne D1 Dl-cjutrauii tajnik s. dr. Živko Topalovič. Po občnem sboro so si lo te polne in vsestranske zapo-^ct^nui Ltemvakrh zbornic ogledali sadroine ustanove iirom slitve prebivalstva, si ne bi mo-*MuvwOije pod vodstvom sadr. Antona Kristana. V dnevih j-jj razlagati tega popolnega . Irn * maja j« drvel avtobus po Gorenjski, ustavil se je v , . niivah kakor na crtrotjridil revirjih, drve* preko savinjske doline preko Mari- reda lak0 nA nJ1Van KaKOr na na skrajno severno mejo Slovenije — po-• „ . «i zastopniki Delavskih zbornic ogledali ustanove in Dtugouati našega delavskega zadružništva. Sodrug Živko To-*»**ovii je o vtisih s te poti podal precej obširno poročilo o»n-i *...««mi tajništvu Dolarskih zbornic. Kadi vainosti in posebnosti pogleda na delavsko zadružništvo podajemo to poročilo v prevodu našega ljubljanskega dopisnika. DR. ŽIVKO TOPALOVIČ. Ljubljanska Delavska zber- račev, raztrgancev ali lumpen-niča je priredila neke vrste an- proletarcev, ki dajejo tako keto z zastopniki vseh oblast- strašno sliko mnogim našim nih zbornic v namenu, seznani- mestom na jugu, celo samemu ti se z zadružnim gibanjem v Beogradu. Male slovenske va-Sloveniji. Zastopniki so pri- sice, potisnjene često globoko v sostvovali letnemu zborovanju planinske doline, se pretvarja-Zveze gospodarskih zadrug jo v velika industrijska mesta dne 5. maja 1929, potem pa so s po več tisoč delavcev. Števi-6., 7. in 8. maja prepotovali lo zaposlenih delavcev v slo-pod strokovnim vodstvom venski industriji je poraslo predstavnikov zadružnega gi- zadnja leta za več tisočev. Gibanja večji del Slovenije in o- tvorjena je tekstilna industrija biskali zelo mnogo zadružnih z več tisoč delavci, kovinska ustanov, tovaren in večjih pod- podjetja na Jesenicah in v jetij. Celju pa ne le, da so se stabi- Zahvaljujoč se ljubljanski lizirala, marveč so danes celo Delavski zbornici, predstavni- v stanju, zaposlevati po več ti- dvoriščiti, po gozdovih in cestah, po tovarnah in delavnicah; ne bi si mogli razlagati, zakaj ni porušenih in zapuščenih poslopij; zakaj pogrešamo v Sloveniji množice razcapanih ljudi, brezposelnih in posefla-čev po kavarnah, zakaj pogrešamo množice beračev, kakor jih srečujemo vedno več, gre-doč iz Evrope na jug. V tem oziru je Slovenija vsekakor del socialnega in gospodarskega tipa srednje Evrope. Toda vse te pojasnitve vendarle niso zadostne, da bi jasno razumeli današnji napredek Slovenije.. Poglobiti jih moramo s sumarnim pogledom v ne nemogoče izkoriščati gozdove, ter so bili za fevdalce v glavnem za lovišča, deloma tudi za pašo živine. Cim pa je v Avstriji nastalo razvitje kapi. talizma, a posebno še, ko j« Avstrija zgradila svoje veliko pristanišče v Tr»tu in svojo veliko vojno luko v Pulju, čim se je bila torej gospodarsko naslonila na puste obale Istre, je postala bližina slovenskih gozdov za Avstrijo silno važna. Isto važnost so dobili tudi slovenski rudniki, posebno rudniki železa v bližini Jesenic in premogovniki, ki jih je Slovenija na vseh straneh polna. Železniška proga z dvojnim tirom od Dunaja do Trsta, proga, ki je imela prvorazredni gospodarski in vojaški značaj za Avstrijo, je šla preko cele Slovenije. Slovenija je bila za Avstrijo rudninski in lesni bazen prvorazredne važnosti. Zate- zgodovinske pogoje, pod kate- gadelj ni nič čudno, da je tudi rimi se je Slovenija razvila, in avstrijski kapital pristopil k ta- pod katerimi je nastal faktor kojšnji eksploataciji naravne- eminentne važnosti, tako za gti blaga Slovenije, eksploata- formacije podjetnosti med pre- ciji, ki ni bila niti tehnično tei- bivalstvom, kakor tudi za for- ka, ker so planine relativno kom Zadružne zveze in Zveze soč delavcev. Pojavila se je macijo njenega bogastva—na- ker so rudnike odprli gospodarskih zadrug, posebno cela vrsta malih tovarniških mrei SLOVENSKO ZADRUŽ- lahko' po dolinah, po katerih še osebno sodrugu Antonu Kri- podjetij, ki predelujejo doma-stanu, predstavniku Zveze go- če sirovine. Splošen vtis je to-spodarskih zadrug Slovenije za rej vtis trajnega in izrednega izkazani trud, da ta posel po- gospodarskega napredovanja, vsem uspe, mi je čast, podati v Treba se je vprašati, odkod ta NlSTVO. tečejo bučne in brze reke, ki to II. Nacionalna gospodarska dale ceneno in povsem sigurno 'obramba. motorno silo. Slovensko prebi- Slovenija je bila dolga leta valstvo je tako dobilo svoj prvi naslednjem poročilo o mojih razlika napram ostalim pokra-! pod popolno vlado Avstrije, industrijski poklic. Okoli pr- vtisih s te poti. Pripominjam jinam naše države, kjer je go-l Fevdalni sistem se v Sloveniji; vih rudn kov iri žag sojje ras- takoj, da ne bom poročal v iz- spodareko padanje očividno in1"* ™gel razmahniti v tak, me- vile naselbine, ki so dobile pod črpnih podatkih o stanju za- o katerih smo na drugih mestih «J. kakor v ostalih pokrajinah vplivom avstrijske kulture ta- družnega gibanja v Sloveniji, že obširno razpravljali, do katerih nikakor ni težko Avstrije in Ogrske, kjer je bilo koj mestni tip. Nove poklice priti. Podati nameravam splo- ko je dejstvo, da Slovenija ni n .. .. mnogo bogatih predelov za ob- so brzo sprejemali Nemci in se Prva pojasnitev za t0 razli- delovanje Gospodarski temelj razvijali po mestih^ Napredek ¡no sliko, vezajoč zadružno gi- zemTjode^ka' d"e"žeTa.""vičji fvevda,iznia Je poljedelstvo. Slovenije je izzval uprav koio-Koni« . cn*nnH*r*kPOH "V*! Njegovo bogastvo m moč se u- mzacije Slovenije s strani Nem- poljedelstvo. Slovenije je izzval uprav kolo- banje s celoto gospodarskega polovica njenega prebivalstva in socialnega življenja Sloveni- ne ¿jvi 0d zemljodelstva. Sloje. Samo na ta način je mogoče venija je v resnici naša indu- stvarja z delom kmetov na nji- cev, ki so se vseljevali kot u-vah. Fevdalizem je postal bo- radniki, vojaki, podjetniki in a*i..Aiii «io.r^vr nruvi 7no<*ui ! * • i " u» 4 is *n močan tamkaj, kjer so obrtniki. Oni so dali tip določiti njegov pravi značaj, stnjska oblast. Ker je osnovna ? ... , . . . . . ... , . , ra 7nmaii ni.crnv r«Tvni in nrp- - J____ ______a' i/i bogatiP»odni predeli. V SI o- mestne kulture in cela vrsta le- razumeti njegov razvoj in oce- gtran naše gospodarske krize niti, v koliko moremo v ostalih kriia poljedelstva, a v polje- , . . pokrajinah slediti primeru, ki delstvu spet v prvi vrsti v tistih ^ unl nam ga daje Slovenija. j panogah, ki slone na pridelova-I. Splošen pogled na sloveti- nje koruze in žita, je povsem sko gospodarstvo. jasno, da je Slovenija najmanj Prvi vtis, ki se opazovalca trpela od te krize. Res, da je takoj dojmi, so dobre in goste bilo prizadeto njeno vinarstvo prometne zveze vseh številnih »n njena produkcija hmelja, a dolin, iz katerih sestoji naselje- to še od daleč ne odreja skupna Slovenija, s centralnimi ne usode slovenskega gospo-smermi, ki vežejo Slovenijo z darstva. Ostalo je zdravo ru-Dunajenv Trstom in Zagre- darstvo in gozdarstvo, močno veniji se je omejil v glavnem pih mest v Sloveniji so bržkone Pod njihove tvorevine. Izvajala se fevdalizmom pa je bilo malo-'je torej neka socialna razdeli- bom. Grebeni slovenskih pla- se je razvila industrija. Zate- nin, polni najlepšega gozdne- Radelj ni postavljati proble- ga drevja, tvorijo med seboj gospodarske krize tako, ka-globoke doline. Pravih našel- kor ga vidimo v ostalih delih bin dežele ne opaziš z glavnih na*e države. Slovenskemu go-cest ali z železnice, ker so po- spodarstvu je potrebna jasna sejane in poskrite po teh doli- in določena industrijska orien- nah. Doline pa so polne naselj, tac»ja države, ustvaritev moč- ki se grupirajo okoli rečic in ne«*> v prvi vrsti notranjega, potokov, ki tečejo s planinskih potrošačkega tržiča za svoje grebenov, da se zberejo v Savo produkte. ali Dravo. Vse te doline so Druga zelo važna pojasni-zvezane najprej z dobrimi in tev, ki nam daje ključ za razu-čvrstimi avtomobilskimi cesta- mevanje višjega kulturnega in mi, a potem tudi z železnicami, gospodarskega položaja široke tako, da lahko rečemo, da je narodne množice v Sloveniji, prometni problem v Sloveniji, tako po vaseh kakor po mestih, v kolikor je pač gospodarski je vedja in popolnejša zaposle-problcm, v glavnem rešen. To nost VSOifa prebivalstva. Okoli je mnogo pripomoglo do take 409f. prebivalstva tvorijo na-gospodarslce stabilizacije Slo- jemniki, ki so normalno zapo-venije, kakor je ne pozna no- sjeni gkozi celo jeto Ne da bena druga pokrajina naše dr- kmečko prebivalstvo ni tako iave. Vsem prometnim potre- številno kakor v drugih pokra-bam i gozdov i rudnikov, i po- jinah (8()-90%), marveč je Ijedelstva i industrije, i vaške- zanj v Kiavnem rešen tudi proga i mestnega prebivalstva je blem cei0letne zaposlitve. V v glavnem zadoščeno, zlasti še naSih pravih kme£kih pokraji-danes po silnem razmahu avto- nah (v Srbiji in na jugu države mobilskega in avtobusnega sp,ohf 0p ured ) je kmečko prometa tako za ljudi kakor za prebivalstvo zaposleno kvečje-robo. Nadaljnji razvoj prome- mu gkoii eno tretjino leta. O-ta služi le njegovemu olajšanju stali čas preijVi v nedelu in in povečanju ter turizmu, čigar trošenju. V slovenske vasi pa bodočnost je prav tako velika. Je uvedeno zelo mnogo po-Gospodarski problem prometa stranakih poklicev, s katerim se pa. v takem zmislu kakor ob- jzpolnjuje doba, ko ne delajo stoja za Dalmacijo, Srbijo, Bo- po poijih To pa je bi|0 omo. sno in za Hrvatsko, pa za Slo- ROčeno in olajšano z bližino venijo ne obstoja. Resen pro- mesU in rudnika, z bližino in metni problem je le bližja in bogastvom gozdov, z boga-lažja zveza s Sušakom; ta pro- ^vom živinorejskih proizvo-blem je nastal s prehodom Tr- dov uko da vaSko prebival-sta v roke Italiji. g^vo jahko gre za poslom in da Drugi vtis, ki ga ima opazo- lahko najde zase^znovrstne-valec o slovenskem gospodar- ga dela tako doma kakor tudi stvu, je izredna delavnost in izven doma. Tudi žensko pre-ja*ni znaki napredka na vse bivalstvo je v polni meri uve-strani. Nikjer ni videti niti za- deno v gospodarstvo. Žena ni puščene njive, niti zapuščene- le gospodinja ali pomočnica v ga dvorišča ali poslopja, kakor moževem poslu, marveč je tudi jih srečujete v drugih pokraji- povsem samostojna delovna nah naše države. V delavnicah moč. Radi teh splošnih okol-se dela na vse strani, problem nosti je pošiljala Slovenija stal-nezaposlenosti ne davi sloven- no večje število emigrantov v skih oblastij. Po ulicah ni opa- vseh smereh Evrope, kjer je žati nikjer večjega števila be- našlo odliva ono prebivalstvo. VELIK PIKNIK — priredi — d;iuštvo "slavija" št. l s. n. p. j. v NEDELJO 1. SEPTEMBRA NA STERŽINARJEVEM VRTU V Willow Springs, 111. Pričetek ob 10 dop. Vstopnina 25c za osebo. Za ples bo igral orkester Johnny Hochevarja. PLES BO BRAZPLACEN. NAGRADE V TEKMAH: 1. Moški: l. nagr. Zaboj smodk, II. nagr. Ovratnik. 2. Ženske: I nagr. Namizni prt, II. nagr. Brisače. 3. Fantje nad 16. let: I. nagr. Scarf, II. nagr. Karton cigaret. 4. Dekleta nad 16. let.: I. nagr. Biserna ovratnisa. II. nagr. Žepni robci. 5. Fantje od 12. do. 16. leta: I. nagr. Basebali ioga in kol, II. nagr. Indoor ball. 6. Dekleta od 12. do 16. leta: I. nagr. Ročna torbica. II. nagrada. Dolarskibankovec. 7. Dečki pod 12. letom: I. nagr. Šolska torba, II nagr. Dolarski bankovec. 8. Deklice pod 12. letom. I. nagr. Samopojno pero, II. nagr. "Eversharp" svinčnik Potokaz: vsemite poulično karo do Archer Ave., dalje Archer Ave. karo do konca, nakar vzemite Joliet karo do "Red Gate Stop'* v Willow Springs. Pridite v prosto naravo in se zabavajte v veseli druibi. Odbor je pridno na delu in bo gledal, da bo vsak postreien najboljše. i šV, ft\V *\l< I M Ivi š\*i Sw'VBm^BWVKwVBw * « _ ^ ^ i '13 id Slavnostna otvoritev novega doma društva "Prosveta" št. 245 S. N. P. J. Lawrence-Hills, Pa. v pondeljek 2. septembra (Labor Day) 1929 PROGRAM: Od 10. do 12. ure dopoldne, sprejemanje druJltev in poMum»«-nih gostov. Od 12. do 1. pop. koncertne točke izjava Sygannka godba. Ob 1. pop. pozdravni govor. t Nastop pevskega zbora "Ilirija" iz Canonsburga, Pa. Orioestralna točka, izjava Syganska godba. Govor br. John Terčela, člana gl. porotnega odseka. O pomenu slavnosti, govori br. Filip Godina, upravnik "Pro-svete". , Po programu ples m prosta zabava. Za ples bo igral orkester iz Canonsburga, Pa. Vstopnina za moške $1, za ženske 25c Vljudno vabimo društva in rojake is blišnje in daljne okolice na obilno udeležbo. Postreiba bo najboljfta v vseh ostrih. K1 m fi fi čLft '/M tev, po kateri so Slovenci iiveli vencev 4e vse večja. Zadruge usposobljena in pogojem mest- bil napram zadrugi brez moči. kot rudarji, delavci po gozdo- to najprej odpravile medseboj nega življenja priiagodena de- Sčasoma pa so se okolnosti vse ,---; *<«!..< t*. * ^ . . ^ „ J. J in radi boy menjale na skodo zadrug. ____bavili z ¡aHm nnvilnrr» v«, obiln« motorne, premogovne. Zadruga je navezana na goto- so plodove pa so daUm^n^da 'vodnt in «ltktrifin« «nergije, j« vo število ljudi, naseljenih na vih in pri živini ter se prebili no konkurent «„ui ui lovna moč. Kadi tega in radi bolj menjale na ikodo zadrug, celo do .lug po mesuh d č:ra b0 se b^^^^^ obiln. motorne, premog ho Dlodove njihovega dela m.nt> „ _u . Jrv pu*lon1' ^„e,. bogastva „VAS^ j* "JH^J i i:«P» ne more SSTnit" v.tr.1 i m*6\ k»kor.tudi \uji povsem razumljivo, da tako do- «nigracije se je širilo emigri-l niti domaii "¿U^UjT orivatoiirAd iiče ÄVoje naBe,itve v Sl°- kapital s »vojo konkurenco. venijL Poitbn<> značilno je, da ranje Slovencev z njihovih te-ritorijev v glavnem v mesta in v Ameriko. Prodiranje germa-nizma v nacionalno telo Slovenije, spodrivanje Slovencev iz bogatih predelov in obdelanih dolin v planine k Alpam in proti Krasu se je vršilo postopoma a trajno in z več usp«hom, kakor so mogli na primer prodirati Madiari v hrvaško množico. Problem nacionalne obramb« slovenstva j« nastal tor«j tokom 19. atoletja. Prva slovenska inteligenca, ki j« izšla iz katoliških šol, j« nastala z mnogo v«Čjo resnostjo kakor v kateremkoli drugem juinem delu naroda. Kje bi bilo najti moči za obrambo ? Konkurenca na izključno kulturnem polju z razvojem narodne pismenosti bi bila popolnoma brezuspešna, če bi si germsnizem gospodarsko osvojil Slovenijo. Zato je bilo popolnoma logično, da se < je morala nacionalna obramba organizirati tudi na gospodarskem polju. Nesporna je zasluga katoliške cerkve na polju te nacionalne obrambe. Katoliška cerkev je dala množici Slovencev svojo organizatorič-no sposobnost in svoje socialno sočutje. Ta dva elementa sta silno važna zlasti za vaško prebivalstvo, ki ni imelo prilike u-čiti se organiziranja od Nemcev v mestih. Neklerikalni nacionalni elementi so šli v organiziranju nacionalne gospodarske obrambe s primerom, kakor so ga videli pri Nemcih: z ustvaritvijo zvez in društev, ki so se udomačila pri Nemcih že * zgodaj v dobi fevdalizma od poklicev. 1 ako so se poleg ročnega dela s pomočjo zadrug ustanovila tudi velika industrijska naselja. Zelo pogostoms pa se vsa se moderne kspitalistične tovarne dvigajo prav tam, kjer je bil poprej razvit poklic iste vrste: velike železne industrije vas bavi z istim poslom Tako v Prede,ih kovačev; ve- izdeluje vas Stražišče pri Kra-| obuvala v pred e- nju sita. Iz repov sibirskih lih č*VV*rjtevi lnd™trx>* oIi* konj izdeluje kranjski kmet si- ~ " ' tm zs gospodo Dunaja, Parita, tanka prvih ci s« torej p bsoc v organiziranju množic, ▼ «ga dola m za snovanje gospodarskih podjetij. SLO-VENSKEGA ZADRUŽNIŠTVA NE MOREŠ RAZUMETI« AKO GA NE SMATRAŠ ZA BISTVEN POGOJ slovenskega nacionalnega gibanja. Za njegov razvoj so delovali vsi elementi slovenske družbe: tako cerkev kakor buržoazni liberalizem in delavski socializem. Slovensko zadružništvo je formiralo prva materialna sredstva, prve kapitale, potrebne za • gospodarsko delo; v njem so našli zaščite gospodarsko šibkejši in se urili za konkurenco s tujci. To gibanje je dalo brez dvoma ogromne rezultate. Njemu pripada zasluga za nacionalni obstoj Slovencev v mnogih krajih Slovenije; njemu pripada zasluga za formiranje prvega nacionalnega kapitala Slovenije in njegova zasluga je v pretežni meri formiranje drugega velikega prirodnega bogastva: sloven ske delovne moči po vaseh in mestih. 111. Formiran jo nacionalnega kapitala in dola. Stanje zadružništva v Sloveniji je razvidno iz številk, ki jih pokaže statistika. Te številke so zelo imponirajoče. Pri 21o,-000 družinah v Sloveniji znaša število zadružnih članov okrog 216,000. To so pravi» da ja s zadružništvom obsežen vos narod. Struje v zadružništvu odgovarjajo kulturno političnim strujam v Sloveniji: klerikali-zem, liberalizem, socializem in neke vrste splošna društva. gotovem mestu; radi tega je ni mogoče prestavljati s tega mesta, je nepremična. Cilj zadruge ne more biti ostvaritev velikega bogastva. Večino zadružnih dohodkov doteka iz krojga zadružnih članov; in to, kar zadruga lahko prihrani, še zdaleč ne zadostuje za ostvsri-tev velikega tovarniškega podjetja. Kakor hitro je torej zavzela produkcija visoko obliko, kaikor hitro je bilo treba snovati podjetja z velikim vloženim kapitalom in postaviti ta pod-jetjs ob prometne proge in kakor hitro je bilo mogoče upro-paščenje dela, storiti se neod-visnega od kvalificiranih delavcev,—je dosegel privatni kapital silno nad moč nad zadružništvom. Danes je msiinizem v velikih kspKalističnih tovarnah so se zs najrentabilnejšo pro- *> ^ge \laiti južne pokraji-, daio nroizvodov Prav taki! u ne naAe države vršile v tem o- nega. Treba je samo videti ve-la^^ !r tudi »ol^JLu xiru strmoglave skoke iz popol- liko razliko med velikim kapi-Sko ro vsa k a v as ima n€ P^rijarhalnosti v najvišjo talističnim podjetjem na Jese- ni Now Yorka. V Tržiču je krog 1500 čevljarjev. V vaseh Ksrana Gorica in Kropa prebivajo izključno le žeb-ljarji-kovači itd. Zadruge so v predelih, ki so se bavila s pridobivanjem olja potom malih mlinov; velika vinarska podjetje v krsjih vinogradništva itd. Gospodarski razvoj Slovenije je tako zdrav tudi radi tega, ker je napredoval brez skokov se trudile, ds se posel med nji- 1 notranJllm normalnim rszvi-mi deli tako, da so zaposlenii Slovenija ima zs seboj vsi. Zadruge so se trudile zs tkoro 4cel° Itfletje razvoj in izpopolnjevsnje de- ™vojA me,tncfaJn kapitali- lavskega naraščaja in trudile 8t*ne*a *ospodsrstva, dočim posel. danes svojo zadružno mlekar- obliko kapitalizma. __ . , K , T no, ki vrši skupno prodajo^ IV: m0«0*# vlMke -^bnk? v KropV Tudl nicah in sosedne zsdružne ko- predelavo svojega mleka. Zadružništvo je v neverjetno visoki meri izključilo parazitsko ¡skušnja enostavno kopirati v ostalih pokrajinah? To obliko poročila o sloven- če bi bile zsdruge ns isCi tehnični stopnji, bi bile zadružne tovarne prisiljene, ds kupujejo železo, ki gs velika kapitali- lad^žn^vusmo izbrali .Tiinatova^a .ama"^7u.Wa trebe SvoTeia «TnjST?ZrtT P^Mm radi te»., d« bi po- in predelava, ter bi tako za za- mašinizem ^ M L . ben Mcialni in ekonomski feno- tovarni. Reiujejo se s poapeie-maiinizem tako v poljedelstvo s,ovenije, ki ga je nemo- vanjem delavnosti svojih ila- kakor tudi v obrt. Interesan- , _ ___tMOU Aol, >pn j» nr.r„_ .,„,.: H<1 .. goie enostavno presadiU v o- no», nadaljevanjem tega dela iT , n Stale pokrajine. Slovensko »a- in omejevanjem na one artikle, K^n^^n^.^ v.?!!Z. druinUtvo e nastalo iz poseb- ki jih ne izdelujejo v masi in s zgodovinskih rumerv k s- katerimi se velike tovarne ne iTtilh,^ ?. ^«^ t«rih so se nahajali Slovenei. marajo peiati. Na polju pro- razmere v drugih krajih dukcije torej zadruiniitvo za- kunrati s tovarniškim delom. s Um pa ni enkrat ne more zamenjati niti marve« mora naraičaj v tovar- dazadruiniitvov Slove-, zauMaviU rarvoja kapiulktič- no. Vzpciednostemmatenal-, . . ' .7™ . ____,__i___Tudi n» nim \7 tehničnim dviganjem ^ m n4PravUo nen*vftdno «i» gospodova. Tudi na važne socialne preizkušnje in socialnem polju ne more pro-„»„ L | t ^i,. to praialoiiai«, ki j« pofcassl«, dukcijsko zadružništvo (proiz- da^aMiraiiašt^MMTO4bio' vajalne zadruge) pokazaü res- množice poljedelskega in mest- druge z vso moijo njegov« mo- kor£j|0 ^ ^ kaMU kakor nih in važnih rezultatov. Nor-ralno dviganj e^Traj no so raz- di a#UT-I# mmtmm „„bi. malen pojav je. da se tam. kjer val.tr», b, d. g. j. krica p^izvajalna tadruga u- ^ . "r^f^ J^t in" kak« podpirati ter raavijati v speva, število njenih članov po-llEi Zlhih «loti kMkjU« držav«. Pripomni- lagoma omejuje ter jih oatane T r-rviu. ,; « hočemo le, da to razvijanje le neznatno število; ti pa prii-^fvH.«ak! ne mort biti enostavno kopira- no jemati najemne delavce v v?, . »J« Slovencev, marveč formira- službo in rexultat je: uatvarje- Vv« «J« zadružništva pod specialni- na je kspitaltotična delavnica, njiim. Ako je S ovemja danes ^ oko,no8tlni kaVor M dane v iije lastnik je peščica družab-na bolj organizirana in naj- pokraji„ah. nikov. bolj urejena Pokrajina <»ko je » £ vai„ih izkušenj nam V poljedelstvu pri predelavi njena aeiovna moc naj do.j spo- je zadružništvo v Slo- mleka. vina itd., na delu, s ka- sobna in ako Je-k^čn^tudi ^ da duje zadružni. uHm se veliki kapital ne peča, delavsko gib&nje v tej pokraj - itvoJkot treba ,e ukratt če je pa ^a proizvajalno zadružni- ni boljše m bolj urejenoodrf- ^ pokretom 8plošnega š.vo precej širok teren za svojo banja v ostahh PO^jinah na- 8motra četudi ^ delavnogt< Za mestno in pode. še države NI temu vzrok le vi- Jizfrano izključno le eko- želsko delavstvo pa je glavni šja socislna zrelost slovenske nomsk() _ materialistično. Za. in tip zadrUgarstva družbe, nego tudi svojevrstno družništvo je napredovalo ali RONZUMNO ZADRUŽN1-sformirani karakter in morala ^ ^ krščansko-socialnega STVO vezano z malimi kredit-prebivalstva, doraslega v pol- (klerikaln a) ali kot del de. nimi (hranilnimi) zadrugami, kolektivističnem zadružništvu. ,avsko socialističneKa aH kot Koilzumnp zadruj?e pa more Med tem, ko je nas kmet jut- napredno-liberalnega giba-vezati in trajno obdržati v za-nejših krajev ostal indmduali- Ce bJ bUo zadružništvo iz. jednici ter jim prinašati stvar- stičen, skoro nepnstopen za R q le utilitari8tično (t j. ne kori8ti le veliko število de-vsako idejo organiziranega g ^ ^ gvojim za lavcev ^ konaumentoVf po. medsebojnega pnzadevanjaja družnikom ,e materialne kori- trošačev, delavcev, med kateri-zadostitev vsakdanjih potreb, napredovati, mi ne vladajo nikdar spori. Te - i! v ^ovenUi celo kmečko pre- pray ^ ne w wlo moglo na- zftdruge oetanejo trajno delav. bivalstvo pristopno za idejo so- predovati> če n¿ bi imelo zna. cem in utegnejo ustvariti de-cializma. ¿aja vsesplošnega narodnega lavcem potrebne socialne usta- Posebej želim povdariti, da gibanja in da ga ne bi propagi- nove, ali da izvedejo del soci-jo zadružništvo storilo zelo vo- rali in širili z vsemi živimi moč- alnega prizadevanja in zavaro-liko za IGULTURNI RAZMAH mi slovenskega naroda. Speci- vanja za svoje člane. Te za-DELAVSKEGA PREBIVA'- alne delavske zadruge vseh druge se sčasoma lahko posta-STVA. Vsak industrijski kraj vrst so imele pozitivne in si-» vijo na širše baze in postavijo Slovenije ima po več zadružnih gurne uspehe le tam, kjer so svoje lastne zadružne tovarne ustanov vse zadružne smeri pa bile vezane z dobrim delavskim v korist svojih zadružnikov, so smatrale za eno glavnih svo- sindikalnim gibanjem. Iz teh V ostalih pokrajinah je ne-iih nalog moralno in kulturno izkušenj se moramo učiti vsi. mogoče enostavno za sedaj sle-dviganje svojih pristašev. Do- V kolikor bodo delavci razvi- diti primeru slovenskega za-biček zadrug je večinoma po- jali svoje zadružništvo, je tre- družništva. Delavsko gibanje trošen za kulturne svrhe, a ba, da se prizadevajo postaviti v Jugoslaviji se bo moralo pri-maniši del je bil vrnjen za- na njegovo zdravo osnovo, zadevati, da se spričo krajev-družnemu članstvu. Radi tega na duhovno vez s solidnim stro- nih dkolnosti polagoma usta-boste našli povsod delavske do- kovnim gibanjem. novijo hranilne in konzumne Zadružništvo l^^ll^t^ 'kulturnega \ w%nr ^t"; kzg. See, dramke odt pro" je, da obstojajo mej. «oapodar- ki je najtežje n« katerem pri Kulturnega življenja o | "«J ' neVske zbore, »k* moči ladružmitva. Prvi naših razmerah absolutno pre- eev. Skupna de »™ « ';. St. hfbLekTitd Z^^^ propagatorji zadružne ideolo- vladuje seveda kapitalistična 8 \ raZP0'a,iJfl š irili ' r^obeb ;tono š strokov- gije (med njimi tudi prvi soci- premoč. Na poti k razvoju za- zadružništvo, znašajo preko «H.t na Balkanu Svetozar Mar- družništva v ostalih pokrajinah ene milijarde dmarjev. Skup „ur, in polit čmn^ ™ kovič) so živeH v zablodi, da pa nam bo duhovna in materini denarn. kap,ta Slovenije se delavcev ^ 'J el a vc e v k i m u more zadružništvo preprečiti alna pomoč slovenskega delav- cen, na 2 m.ijandi d i n ar j e v. od »«p^b' b U be^ač razvoj privatnega kapitalizma skega zadružništva vsekakor katerega polovico ™ajo v m- ne dovoljuje da b, bil berae J P prehod privatno- giino dragocena. dru«a P.0l0V'Ca !U"i? •"i1?! dočakala državno lastninskega v družabno^kolek- To se že prakticira s precej pa se deli na privatne domače Je Sloven Ja dočakala državno ^9podamtvo. Zame velikim uspehom. Slovenija je kan„.,L,e in komunalne (ob- ^^•¿«SS,1^0^ je bi. po^bno zanimiv pojav v lem pogledu že pokazala linnmi V niei je bil fevdali- borbe slovenskih zadrug s pn- praVo pot. Jinami. T * Z . ______UnildAm Snn/otlrn 4« __ Neka} besed k aranžmi koncertne ture g. Banovca in gdča Ropasove Koncert V milwauški naselbini bosta imela v nedeljo 8. septembra PlSE FRANK NOVAK. V nedeljo 8. septembra bosta imela v Milwaukee koncert g. Banovec in gdč. Ropasova. Banovec je eden izmed prvih naših pevcev umetnikov in gdč. Ropasova ima priznanje, da je pevka, ki dela čast svojemu i-menu. Nedvomno bo nudil ta koncert naši naselbini izredni duševni užitek, in pričakovanje, da bo res nekaj posebnega ter v vseh ozirih dovršenega, bo gotovo izpolnjeno. Ravno tako je gotovo, da bo naša na-selbina znala vse to upoštevati, toda vprašanje z ozirom na njuno splošno turo je, če se ni tukaj od gotove strani izvršilo napako, katera bo njunemu namenu škodovala. I Nihče, razen tistih, katerim ni za negovanie kulturnega dela«, ne bo ugovarjal, da so pose-ti naših umetnikov iz stare do- »tal preko noči popularen. Po-|*a drugega moremo pričakova-stal je priznan predstavnik le ti kot neuspeh in mogoče ce)o pe slovenske pesmi, naše umetnosti. Uspehu v New Yorku je sledil ogromen uspeh v Cleve-landu, kar je pomeriik) drugo silno reklamo. Tukaj so bili merodanji elevelandski Časopi si. Predno je dospel Subelj v Chicago, je bil znan že po vseh naselbinah, ki so začele tekmovati med seboj, katera bo prej priredila "fcubljev koncert". In Subelj pri tem ni držal rok križem. Banovec in Ropasova sta u-metnika in rad priznavam, da Banovec Sublja daleč prekaša, toda s tem še ni rečeno, da bo adostovalo, če se milwauški ali katerikoli drugi naselbini enostavno naznani, da bosta nastopila ta in ta umetnika, in uspeh bo zagotovljen. Kdor bi to domneval, ne pozna raz- blamažo? To pišem radi tega, da bo naša javnost v naprej poučena o stvari in ob enem v upanju, da vzbudim s tem razumevanje za njuno turnejo ter zanimanje v naselbinah, da se zavzamejo ter store potrebne leorake za zagotovitev nastopov. Napak se pač ne sme pripisovati onim, ki pridejo sem, ker ne pozna jo razmer in se ravnajo po nasvetih, kakršni so jim poslani. Vem, da so časi slabi in da delavec težko plača razmeroma visoko vstopnino (sicer Je nizka ako upoštevamo duševni užitek, ki se nudi človeku na takem koncertu), in da nosimo vsi težko breme priredb svojih društev ter drugih organizacij mer, ali nima izkušenj, ali pa v,1Bt' Upoštevati moramo no površen in sebičen. o takih vstopninah, da izda Znano je, kako se člani d ru- vsakdo izmed nas marsikak do- gih narodnosti pripravljajo na za večinoma banalne ame-sprejeme svojih rojakov umet- ;riške 'shows", in da bo vsafce- nikov, kadar pridejo iz stare- mu samo koristilo, ako enkrat ga kraja. Mesece poprei se pozabi na to duševno ubijanje vodi križem dežele obširna, v ameriških kino- in vaude- splošna in temeljita reklama, vilskih gledališčih ter izda svoj ne le med narodom kateremu denar za resnični, najvišji du- umetnik pripada, nego tudi ševni užitek, kakršnega more med Američani. Ako se pod- nuditi samo dovršen umetnik vzetje ne vodi v tem smislu, če- kot je g. Banovec. kapitaliste in komunalne (ob ¿inske) ustanove. Iz tega je neizpodbitno jasno, da je v za- zelo slab in v glavnem o- vatnim kapitalom. Spočetka je družni obliki ustvarjen prvi, zem *c,u - 02d0V bila nesporno zadruga v nad-1 Sodrugom * Clevlandu. nacionalni slovenski kapital, mejen na posedovanje gozaov, uim itk „Kroia nai. S«j« klub. it. 27 JSZ •• vrlm «i«k pr vi p-»* ,n r*4*l ki,« nacionalni aiovensKi r«^i»<.iiiicjcii m- f—--------- - .. i7ftii-lliTft i« rhraH nAi- ivrto „d™»»«»», p.«k.pii.n«™ i» • ¡riiJSirss,T» i nistva ni dosegla moznosi s» p \J lš> i111Jt 41,t...iiMiia ali omejena na blifcnjo okolico. „ ^.i, razvoj in obstoj cele vrste po- posebno še je b.m a . 'iuligt ie klicev, bi bils emigracija Slo- strokovrs. za Industrijsko delo Privatni manjši kapitalist je(. ^ 7 30 sv«¿«r in vmIio |r»i h 2 30 popoldn« v kltiKo h % Mow narod, dom u K« «¡t« reitno na m)« iv «m "K f1«n»»v. da bo m o ■ " ———————HM^^m^mmmmm^mtmmBmm^mmmmmmrn* DETROIT, MICH. KLUB ŠT. 114 J.S1. IN PEVSKI ZBOR 'SVOBODA* — priredita — PIKNIK v pondeljek 2. sept na Labor Day NA EAST 9 MILE ROAD (mod Dequindre in Ryan) Vljudno vabimo rojake iz Detroita in okolice, da se udeleže tega piknika v obilem številu. Postrežba bo najboljša v vseh ozirih. PIKNIK z raznimi točkami movine potrebni, in za nas, po- je—povejmo kar odkrito, skraj- ob enem, kadar premišljujemo sebno za naše v tem oziru do- 4 kaj žalostne razmere, nad vse koristmi, in nihče ne bo mogel zanikati, da je baš vsled tega treba pri organiziranju takih posetov več previdnosti,- predvsem pa doslednosti. Kakor razvidimo iz poročil v časopisih, se je dosedaj aranžiralo koncerte samo v štirih naselbinah, ki so, Milwaukee, Sheboygan, Waukegan in Chicago, medtem ko iz drugih naselbin ni še nikakega odmeva. Predvsem Cleveland, ki je v ♦em oziru naša najvažnejša naselbina, ni dal še nikakega odziva, in govori se, d s so mero-dajni faktorji v Clevelandu naravnost odklonili vssko sodelovanje. Kakšne bodo posledice teh, recimo naravnost, žalostnih razmer? Ka| drugega kakor neuspeh, in če ne to, pa prav gotovo nepopolen uspeh za pevca in pevko. Gotovo je, da bodo umetnikoma, kakor sta onadva, otvor-jeni tudi drugi ameriški odri in koncertne dvorane, toda da ne bi dosegla popolnega uspeha med svojim lastnim narodom, bi bilo naravnost žalostno. Po sedanjih znamenjih sodeč, pa se bo zgodilo prav to, in je dobro, da se sedaj govori o napakah, da se jih, kolikor je še mogoče, popravi. Odzivi in pa nesoglasja nam dajejo rar/umeti. da je bila stvar započeta nepravilno. Za take turneje je treba več kot na dobre volje poedincev, ali akSnih prijateljskih odnesa-jev ter tozadevnih pismenih zvez; treba je sodelovanja in sporazuma vseh merodajnih faktorjev v /sch večjih naselbinah. Predvsem je treba pri takih podvzetjih zagotoviti sodelo vanje najvplivnejšega dela našega časopisja. Nepoznan lokalen list je lahko faktor v naselbini kjer izhaja, toda je brez vpliva drugod. S sodelovanjem vseh važnejših listov, ki prihajajo v vse naselbine v katerih so pogoji za aranži-ranje koncertov, je mogoče vzbuditi med občinstvom potrebno zanimanje, ker brez te-itn je uspeh izključen. S tem interesiranjem se pritegne v naselbinah sodelovanje mero dajnih organizacij ij> posameznikov, s katerimi je treba biti v pismenih stikih. Mogočo bo kdo ugovarjal, da se to v slučaju g. Toneta Sub-lia ni zgodilo, kar je do gotove mere res, ali pri tem umetni-; ku je bila stvar popolnoma drugačna. kar moramo upoštevati. S pomočjo »vojih sorodnikov in rojakov v New Yorku, ki so pri tegnili k sodelovanju druge vplivne osebe, je 1 il v newyor-ški naselbini prirejen koncert, ki je zelo dobro uspel. Ta izredni triumf prvega izmed na-iih pevcev umetnikov, ki je po-setil to deželo, je r a znesel new-yorški "C,las Naroda" po vseh naselbinah, ob onem pa so bila listom poslana poročila tudi direktno. Ker je bil Sub-ljev obisk povsem nekaj novega. se je zanj pojavilo takoj veliko zanimanj*, kakor se pojavi za vsako stvar, ki ni običajna. Začeli so pisati o njemu razni lifti, in Subelj je po- — PRIREDI — BRA v V PONDELJEK 2. SEPTi NA LABOR DAY Stciilističaa stranka WestmoreriRtf •kraja v Pa, v Bowser's firovu na Lincoln Highway, blizu Adamsburga, Pa. PROGRAM: Od 10. dop. do 3. pop. prosta zabava in športne igre. Od. 3. do 4. pop. govori FRANK CROSWAITH, ortanisator aocialisticna stranka. Od 4 do 6. pop. ČAJNI PLES.—Vstopnina na U ples 25c. Od 7:30 do 11:30 «večer PLES IN PROSTA ZABAVA. Vstopnina za moške $1 — za ženske 25c. Za ples igra prvovrstni orkester MIDNIGHT STROLLERS! Vabimo slovensko delavstvo, da se udeleii tega piknika v obilnem Številu. Ves prebitek Je namenjen za kampanjo pri jesenskih volitvah, pri katerih bo imela naia stranka popolno listo kandidatov. Zadružna banka v Ljubljani JUGOSLAVIA, EUROPE V 1 AST NI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13. BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTI« • pr»jem« d.n.r na hranilna «loga ali na lakoti raiun proti naj. boljiemu obrastovan iu. potraduja najcanajio dottavo dan.rnih poiiljl. i. Amarika « do- movino in obratno. — Po.r.duj. * *.ah to.podar«kih in finaninih «ad.*.h hitro in po 1 ) 2) 3 ) Mill. pi-nar, kl norm-r.v. posl.ti v ,.»ro domovin. n»l ~ nak.io r« 7„H,n»ni> hallkr na A«n.l«.m.l»d B.nU of N.w York. 11-15 d; 7C.r.? n« Y.A. H. Y., u»ofa«no n.j Mnin. tank. • t,«n obvesti in naro#i Uplaiilo. Obrsfajtr te v vaeh potrebah .a stari kraj na Zadruino banko a t jj:" ...............-—-^^ A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest oí the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, S P timlrtarrr OUR AIM: EDUCATION, OKCaNÍZ^IION, co-operative c WEALTH NO. 1146 563» W. Mtk St. CHICAGO, .LL.,' AUGUST 1929 TtUplMMI Hockw.U SM« Labor Day Message „ Our American Labor Day haa become typically a ho.wiuy, a day tor the lust excuisions oi the summer, a day of escape from work, or thinking about work. Vei e%en in holiday mood workers will do Weil ty iumuaU>er how much ihey owe the otganixed labor movement tor tiie increa&e in leisure and the longer *Yiscape from slavery to the machine. Vvnen we take tune to thina we shall have to acknowledge cause tor gratituue in at least two out-»aiding events «1 the year. The first is the victory oi our dfiush eouuuuus on the political lietd, tne ¿econd is the new awakening in American labor which dhows rtseii in the increased membg.JSip of Che unions and in the revolt of the exploited Southern woikers. r The appreciation of what has been accomplished ought to give us courage to face immediate problems, i hey are many. Ihe machine still goes on making workers unnecessary on larms and in the factories. In seven yean trum liHJU to 1927 there was a net loss in employment of over t>u0,000. The cruel deadline at 4b n becoming more firmly established. The movement for the live day week has by no means caught up with the increase in technical efficiency which makes workers unnecessary, bven for those workers who are employed wages do not begin to approximate the product value of what they produce which a high otxicial in the Department ox Commerce estimated annually lor each worker. Allowing tor ail necessary deductions for taxes, insurance, new machinery, etc., the workers are woetully underpaid, ¿ioreover the late.ia increase in tneir pay does not match the rate oi increase in the product value that chey produce, finally, it must bt remembered, that the open shop stiti uominates American industry and tiuu, piopoitionateiy, Ameiican workers are less well Oi*.iiiixeu kfiaU most oi any great industnai country. At least three things are imperatively necessary in the suuggle oi tne workers lor plenty, peace and , freedom. 1 The tin* about which there ought not to be any dispute w better otgauuing tacticB. 1 he American labor movement has lanea to taice anything like full t auvanume oi tne neaven sent revolt oi Southern wviauis* I have on my de*a, as 1 wiite, a letter noin 2 a u. II. W. brganuer listing twelve towns from which workers have come to visit the strikers in Mai ion, No.ui Cjuoiiua ana beg tor organization. Ihe U. T. Vv. uoes not ieel it tui the moial right to organize them because o.gaiazauon means a striae and a stiike f means leiloX. ine pieaent stiike at M+ikoa has been wnoi.y xinanced, so*xar aa reiiel k> concerned, by the »¿^c^u* oi tne £~ife*gency Vormnittee for Strikers uciei to generous* uiuividuais. Meanwhile the A. F. ox L. wiuch ougip as a whoie to stand back ox the te*aie WO*a4s in this o.ganizing stiuggle has no machinery Xor promnt and adeuuate relieX, no machin-eiy lor dramatizing \he issue to the public, no central p.annaig board xor «strategy. It* president is on a committee to raise funds lor a military training camp at a time wnen golden opportunities are being lost in the South ioi tack ox pioper machinery of organization and reiiel. Whatever our differences of opinion on political action, surely we can agree that here is a suuation that can and must be remedied. The second necessity is more controvemal but I Chink we can agree on the necessity for more effective political action. Lntil we can get rid of injunctions and until we can substitute social insurance by the state for the group insurance and other welfare schemes by which employers bribe the workers, we shall not make progress in organizing. Certainly we shall not make pi ogress toward peace of against the injustice of our courts without political action. Every day convinces me that the history of what has happened and is happening, the logic of common sense, aiid the psychology of militant group action, all lead to the conclusion that if farmers and workers want to make political progress they must have their own political party even as th«y have their own economic organizations. There is no such difference between our conditions and England's as to warrant any other conclusions. The last necessity which underlie« all else is for a new vision of the world labor might build, a new morale of labor, a new culture of labor, set off against the mean and tawdry culture of profit and the endless grab for money. Unions have to be practical and think of hours and wages, but no great movement on the political or economic field in behalf of human emancipation has ever made progress solely on the narrow practical lines of immediate advantage. It is a fact of history that it does not pay to be too "practical." Leaders who try it easily slip into a stage wh4re they do not even get for labor the meas of pottage for which they sell its birthright. Nothing less than determination to build a world of freedom, peace and plenty wherein there is no privileged economic class and no nobility save the nobility of service for the common good will satisfy the spiritual need of labor and make political and economic organization successful. .. NORMAN THOMAS. TOWN CLOCK 132 YEARS OLD. One of the oldest, and probably the oldest clock in continuous use in America is an old German-made timekeeper which surmounts the town hall at Frederick, Md., reports a writer in The Farm Journal. It was installed in 1797, soon after John Adams had succeeded Washington as president, and it has tolled the hours without interruption during the 132 years since. The National Association of Merchant Tailors in • e,... nt convention agreed thit the well dr«*sed rmn must hgve 20 suits and 12 hats as s minimum. Suits u.- but the difficulty is to get th.- suits. We believe that Uad«* unionism is the fundamental basis of labor dMneemey but we doubt whether labor demon acy will ever be realized by trading unionism for promises of old party politicians. • as Just to take your mind off the miners buried alive in this and that eoal mine try to remember what the professors of political economy trll us about the "risks" taken by capitalists who invest in the industry. • • * The primary reason why the old party primary is primarily useless for the working class is that the csp-ftaHst parties are the primary source of political powet far those who exploit labor. Laid off at Forty BY ADAM COALD1GGER That's the title of an article by my words in the good old friend Stuart Chase in Harper's Mag- ica,' azine 1 just have been reading and it gave me the creeps. Not that 1 in at laid ol losing this job or any other ot the numerous jobs an unkind late has cursed me with. Indeed, it 1 and thought 1 couid lose one of my jobs, let it sup down my pants leg, through the hoie in my pocket, Id' do it right now. tiut what« the use? Some confounded bozo with more honesty than horse sense would be sure to tind and return it to me. No, it's not me but the millions and million* tune "Ainer- so it reads: My country 'tis of thee, Sweet land oX liberty, Also security, Oi tnee we siug- , tne job is done. In Quest of Freedom and Rest Being the sad tale of an «.reaped of men ow'foitj fm '^inkingVbout banK tel,er in near i**11?. Being young and out of work is no calamity. This country is so big and so rich and so full of E Z marks that any young fellow with a little gumption can pick up enough to keep body and soul together and have a goou time besides. But when a man gets to be Fifty weeks he labored counts other people's cash in a curly, kinky cage Like a tancy cooler. a man gets to be over forty and has a wile and. children with no more protection over his head than a first and second mortage on Uie bungaiow and finds himself without a job, things begin to get serious. . • • I Stuart Chase, quoting William M. Leiserson, tells of a large plant in the Middle West where for the last two years not a single permanent employe ovyr 45 has been hired. 'X*. discharge records which he examined read: 10 years m years in plant, years in plant. Discharged, aga 53, plant, ^'Unreliable." Laid off, age bO, 8 "Change in proteas." Laid off, age SO, S "Reduction in force." dropped, aga 41, 3 years in plant. "Physically unadapted." Discharged, age 49, 15 years in plant. "Careless." Laid off, aga 43, 12 years in plant, 45low." And adds Chase, "it apparently takes ten yeais to find out that a man is "unreliable" and 15 year* to find that he is "careless." Both answers undoubtedly hiding the real reason— too old." , Sure! And while young men are prematurely aged and aged men are prematurely bounced, children ard . women are dragged out of schools and home to hasten the process. Damn this steel and concrete civilization, hard as steel and concrete itself . Oh, I don't mind steel and concrete but when steel processes men's hearts and concrete fills their beaneries, it's time to call a halt. If I were dictator of these United States, Id' say to our talking delegates in Congress, here you fello-quit that dillydallying and tariff dickering and get down to something worth while. Pass me a law and get the machinery in motion to do its work providing that the life of all American citizens be divided in three periods of 20 years each. First period. For growth, play, education and preparation for life. Second period. Fof; useful and productive work. v, Third period. For peace, rest and tranquility. By this brilliant scheme of mine, the present generation of workers wouid pay for the right up-bringing of the next generation of workers and they in turn would repay uj b> making the third part of our live, free of fear and want. Everybody pays, gets paid and no balance due And this scheme would not even have to disturb the present precious capitalist fconomy which is the best ever even if it throws human being* on Fifty weeks he slaved, Stinted, pinched and saved Audinjf pennies, pence and sous To the vacation fund, Fathered by the bozo Who runs the bank Where this Teller feller Counts other people's cash .. Kilty weeks In the year. • • • Vacation here Our Tellar feller Flies the curly, kinky cooler Packs in a hurry, Leaves in a flurry, For the Lake way up north Vv here there are more Boneheads Than Bullheads, And also more Pikers than Pikes. m • • In an imitation log shack Close to Mother Nature, Mosquitos and other creatures Vvuh bills and stingers, He lolls and lingers. While the moonshine shines Through whispering leaves, And moonshiners whisper, "Two dollars pU Facts and Figures Eighty-Seven Per Cent of People Own 10 Per Cent of Wealth in the United States. According to a recent report made by the Federal Trade Commission to Congress, the people of the United States become officially aware that— i 1. Eighty-seven per cent of the American people have only 10 per ceut of the national wealth. 2. Chief sources of future development of wealth are held by a few corporations, owned by the upper 13 per cent. 3. As the nation is losing its newness and is becoming closely industrialized and subjected to heavy machinery, all that the 87 per cent can hope to leave to their children will be jobs, or the hope of jobs. This report covers a study of 43,000 probate records filed between 1912 and 1922, in 24 typical counties, supplemented by an estimate of the average value of unpro-bated estates. In its study of income, the commission classes salaries with wages. By so doing it shows that 90 per cent of the income of the construction industry goes to supervision and labor, and that the same combination^ salaries and wages absorbs 70 per cent in the railroad industry, and 55 per cent for the average of all national income. The rest goes to capital. No Longer only a Dream The Penalty of Leadership The five day movement is finding In every field of human endeavor, its way into an ever increasing num- he that is first mu^t perpetually live ber of industries. It is being taken in the white light of publicity Wheth- up by a giowing number of people as er the leadership be vested in a man the way out of the industrial tangle, or in a manufactured product, emula- Fewer working hours in the week for tion and envy are ever at work, every one mean* greater tiwnces of ijn a.t, in literature, hi music, in , employment for all. The railroad inrom*s s target for the shafts of the ("nvioiM fvW. If his work be merely ra< liocre, he will b.- left severely alone; if he achieve a masterpiece, it will set a million tongues a-wagging. Jealousy does not protrude its forked tonfrue at the artist who pro- the stand of the organization on this matter is leiteiated: "The railroad companies have always opposed the shortening hours. But each time they have eventually gotten more work 1 -lone in the shorte • day with ev»-n ; ft wer nun. They will do the same again. The railroads are still a long way from the acme of efficiency and ; ihe employees are still a long wa> from the shortest nossible work day " Three children were discussing the Thi* is gospel truth. The inefficiency incomes of their fathers. One said: jn the mo*t advanced industries j* "My father writes a song in an even- „till strikingly high. A good mam ii.g and sells it for $25." B||K|i| in the lutest issue of the same jornal duces a common-place painting. Whatsoever you write, or paint, o-play, or sing or build, no one will strive to surpass or to slander you, unless your work be stamped with the greatest artistic genius. Long, lomr after a gr<»at work, or a good work has been done, tho.se who are disappointed or envious, continue to cry out that it cannot be done. Spiteful little voices in the domain of art were raised against our own Whistler as a mountebank, Ion»1' after the big world had acclaimed him its The next countered: "My father w.kes a story in an evening and takes it down town the next mornig and »ell* it for $50." "That's nothing," declared the third. "My father gets up in a pulpit on Sunday and talks for half an hour, and mom improvements are bein« contemplated. But so far the advantages gained by the introduction of more efficient methods of production management, a id distribution have been given to the stockholders. A good share of the great rise in selling prices of muny imkistrial stock* and bonds has it takes 12 men to carry th^ i been due to these anticipated techno •y u^ to him." ' n • ' If îh id! • THE GROOM'S MiSTAKE. • A couple had just been maried. The cle.^yman «hook hands with the bride and then h<4d out his hand to the brid. groom. The latter, however, took no notice, but stood with his hands in his t a day would be sufficient to keep th^ ace provided with all that it needs for a comfortable and eafe living was ñdiculed as a far-fetched and thoroughly utopisn dream. As it appears now the introduction of the four hour lay may even be mcessaiy in o*-der ko-^p the machine of the canitaliKic greatest artistic genius. Multitudes flocked to Bayreuth to worship at the musical shrine of Warner, while the little group of those whom he had dethroned and displaced, a»yued angrily that he was no musician at all. The littl«* world continued to protest that Fulton could never build a steamboat, while the big world floek-'' "er halves to roe his boat steam by. 1 he leader is assailed b«»eaUse he is a W'a.ler, and the effort to equal him i merely added proof of that leadership. , v Faiiimr to equal or to excel, the ' follower set ks to depreciate and to 1» ;t oy. but only confirms once more the superiority of that which he strives to supplant. Th i« nothing new in this. It is as oM as the world and as old as th° humr.n passions—envv. fear, g eed, ambition/ und the desire to surpass. An! it all avails nothing. re- * , „, A. , If the leader truly leads, he Leisure int,llurentlv used th, ,OR(W M i*ter-poet, master-painter, mast-er-wortcman, each in his turn is assailed, and each holds his laurels | through the aces. ' That which is good or srrat makes itself known, no matter how loud thr clamor of denial. That which deserves to live, lives. (The American Photo-Engraver.) Pure Call For sh»'er nerve, pure gall, if you p'< ase, the reasons for refusal of bi tter air position for WCFL by the industry goin«, to keep the fnrtories Radio Commission surpasses anything operating and the markets alive. (Advance.) we've resd in s long time. •The commission's alibi was that no novmit could be granted to a station catering to class. For the love of YES, BUT WHO WILL WASH THE MikM Four hundred stations owned DISHES? |and operated by one class (those ra- . „ , , _ | dio stations come high, brother), snd In heaven, promised the colored .when another class, and a prettv bitr evangelist, "there will bn great baa- one at that, asks for s license it quets and sumntious feasts " ¡gives an excuse like that' "Yeh uh huh—dst's fine," com-| You win? If any good union man mented a dusky negress in the audi- feel, like sonlauding his country's «•nee "but tHI me. young fsller.i radio bosses now, he must be pretty whos gwine wash dem dishes, huh?" dumb. To the One-Track Minüe BY JAMEb OinEAL. Of all eccentiic li*uii*u beuq»* in this a^e 1 beg to be ue.ivered irom the cimp wno can see nothing but tile booze quibtion, especially the piofe-sionai pro-luoiuohist. i have ree«?ntiy received a letter from one who calls hiniMtii a ¿socialist* He luts voted the oouaiul ticstt 10/ >*aia he upbraids me on th« ground that because l uo noi, accept hut solution of tne liquor problem therefore 1 support "the conscienceless oooze u hi lie and ail the crime, poverty and political debauchery" that go with it. He goes so far as to busyect me of receiving "some of the millions appropiiawd by the wot leaueis lor debauching news-papeis and to poison the mind of the public." is it potaibie to reason with a mind like that? Not in a hundred years. Not one word in his letter rt-garuiug the grave economic questions that are faciag minions of laimers and wage workers. Not a word about miners who are facing destitution. Not a word about the workers who are rapidly being displaced by machines. Noih.ng about the concentration of capiW and finance and the rise of an intolerant oligarchy oi masienui owners. No anticipation of the millioas oi unemployed who will hunt the bread lines and shelters during the coming winter. * « « My correspondent is solely interested in the liquor trailic and what he calls the "historic experiment" to suppress it. My attitude towards his views of this question determines in his mind whether I am honest or dishonest; whether I am a good citizen or a bad citizen; whether 1 believe in the constitution or do not beueve in it; whether 1 am a saint or scoundrel. And the teal he applies to me is a ie»t he applies to eve*y other man and woman in the United btates. This mind is a savage survival of the Puritan frauds who rui«.-d New Lngiand in the colonial period. The ruiitan parson was equaled to enjoying certain savsge carnivals. He stood by while the constable lashed the bacxs of dusenters into bievdmg welts. He followed the cait to which was tied tne expectant mother who was lushed day after day till she fainted of loss of b.oou. lie enjoyed to observe the cuts freeze in wMiner and then open again with the cruel whip especially deigned to make the ernng sinner aee the "trae w«*y oi Ood." • " 4 j » • • * * iu t rmi That was the result of the onetrack mind of the Puritan gang who were supported by taxation and who ruled alassachusetts with an Iron hand. Tfesy could see nothing beyond their narrow creed. Thsir law provided thai Ux poor should dress one way and the rich another and woe to the poor man who at-teinpted to dre** otherwise. A line or a(brutal flogging was his lot. The laborer had to sit at one place in church while the wealthy sat in the reserved paws, it was a "historic experiment" that has had its day. Let Ub hope that humanity will nyver have to endure it again. Recently I spok? to an audience of unemployed workers in an Indiana city. They and their families are in want. I>id 1 mention the "historic experiment?" 1 did not. It would have been to mock them in their misery had 1 done so. I spoke of the problems of the unemployed, of machines displacing human beings, of the concentration of wealth and power, of the servility of the two leading parties to the ruling classes, and of the necessity of the masse« to recover their lighting spirit and to insist that they shall share in the remarkable economic progress of our time. » * * These workers responded. Had I bawled out about grog shops, bootleggers and the "historic experiment" that audience would have dispersed within five minutes. 1 would have left them without hope. Proper settlement of the liquor problem is important; but jobs, housing, rents, food, shelter and clothing are acute issues for millions of human beings today. He who denies it is a reversion back to the Puritan upstarts who made of their age a sad and dismal thing* Is This World Hell? The World war and the crime, poverty and misery thai attend human life "as is" lend some color to the theory propounded some time ago that all the pianets are*inhabited and that the earth is their hell. Machine gun ganga, attacks upon girls, the insanity, the hatred, jeaiousy and mental agony, the struggle for existence* and many other features of present coti-diiions mighi convince a casual onlooker that this is the place of torment. but we II tool the Martian visitors yet and make s heaven on earth. As fast as human selfishness can be slought°k after himself enough to keep from starving and to maintain his health and to fec