vnO LE T A K E t JE delavski list za misleče čitatelje : PROLET AREG 0 (■IukíIo JugoMlovaiiNke Socialiatične Zvez«» in ProMveliie ülulir« OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU JT. — NO. 1798. E.totW M cmí-cUm mltff. Dm. i, IM7. «t th. imm.i dlin «i cbkan iuUw tk. Act gl [■>.« ol tkrck I. UN. CHICAGO, ILL., 4. FEBRUARJA (February 4), 1942 PublWiwl. W«.kly «t «301 S UwndaU Ave. LETO—VOL XXXVII. KONEC POTI ii Ntmik« i»le v Libiji »o zopet smagele, toda na puičavaK ao pustile mnogo trupel svojih ubitih vojakov. Hitler obeta, da bo letos z Rusijo gotovo"_opravil SOVJ. ARMADA VZTRAJA V POTISKANJU NEMCEV IZ SVOJIH OZEMEU. — VOJNA SREČA JAPONSKI NI POVSOD MILA. — NEUSPEHI ANGLIJE V AZIJI IN LIBIJI \\ Smrtne nezgode narasle lani pet odstotkov Iz nedavno objavljene statistike nesreč je razvidno, da je bilo v tej deželi lani ubitih v raznih nezgodah 101,500 ljudi, poškodovanih pa devet milijonov tri sto tisoč, med njimi na tisoče trajno pohabljenih. Število ubitih je bilo lani pet odstotkov višje kakor leto poprej. National Safety Council je izračunal, da pomenijo te številke ubitih in poškodovanih tudi visoko materijalno škodo, ki znaša približno tri milijarde 750 milijonov dolarjev. Pri delu se je lani smrtno ponesrečilo 18,000 delavcev, 29,000 delavcev pa izven krojev kjer so bili uposleni. Avtne nezgode so zahtevale 40,000 življenj, v nesrečah v domovih je bilo ubitih 32,000 ljudi, na železnicah, aeroplanih in z drugimi prevoznimi sredstvi izven privatnih avtov pa jih je bilo smrtno ponesrečenih 14,500. Tisoče nesreč bi se lahko preprečilo z boljšimi varnostnimi napravami, na cestah pa, ako bi vozniki in drugi, ki se jih tiče, hoteli biti previdnejši. Statistika dalje navaja: Na vsakih 100,000 prebivalcev je bilo lani 76.2 ubitih in na vsakih 14 prebivalcev je bil eden poškodovan Med ubitimi je bilo 26,000 moških vojaške starosti, torej blizu toliko kot jih štejeta dve diviziji. Naciji zasužnjili štiri milijone delavcev iz okupiranih dežel Po nemikem radiu is Berlina je bilo nedavno poročano, da dela v nemški industriji in na poljih 2,140,000 tujcev in pol-drug milijon vojnih ujetnikov. Uposleni to v industriji in kjer jih že potrebujejo. Večino vojnih ujetnikov tvorijo Francozi. Drugi delavci, ki so bili nagnani v Nemčijo, »o Belgijci, Nizozemci, Norvežani, Slovaki, Poljaki itd. Nemška statistika poljskih delavcev »ploh ne šteje za tujce in jih ne omenja za ljudi. Proglasila jih je za "hlapce" in jih primorala delati za nemške kmete zastonj. Drugi prezebajo pri gradnji nemških utrdb na Poljskem in v okupirani Rusiji. Tudi drugim delavcem iz prej omenjenih dežel se v Nam- Problem kontrole nad distribucijo in cenami i živil KUPIČENJE (HOARDING) POTREBŠČIN DVIGA CENE, POVZROČA TE2KOČE V PROMETU IN PA REVNIM DRUŽINAM, KI SE NE MOREJO ZALOŽITI V NAPREJ Nad šest mesecev se zvezni se založe z njim. S tem so dobili kongres ukvarja z raznimi prekupci in trgovci na drobno predlogami in načrti, trkajoči priložnost naviti cene in odjc- se distribucije in reguliranja malci pa so ob nekaj milijonov. - cen potrebščinam. Ta problem | Tako je več ali manj nastal je pontal nujen še posebno od večji konzum v prodajalnah kar smo direktno v vojni. oblači! in obuval, sočivja itd., in Začasne naredbe že v veljavi Je *!o Vse tisle zaloge so bile podražene, vre- Začasne regulacije in maksi- dne »totisoče milijonov dolar- malne cene so za mnoge stvari jeVf ki so nakupičene po prej- že v veljavi, a ovinkov za kršit- ¿njih nizkih cenah in ni bilo vz- i ve je toliko, da je rezultat po- rojca za zvišanje cen. čiji slabo godi« Delajo za borno vsem neugoden. hrano, spe večinoma na deskah, Na eni strani se ljudstva v krite s slamo, oblečeni so le aa- j vojnih krizah prime strah pred silno, mezda pa je zelo nizka, pomanjkanjem, pa se z ar no za- V tako sužnjevanje je bilo la*ati s Potrebščinami. Največ- _____________ lani- poslanih v Nemčijo tudi JI "naval" je bil v času sedanje J j0 Ae bojj prjtrgavati kakor do- veliko Slovencev — moških in v°Jne uprizorjen že parkrat na slej žensk, in več tisoč Hrvatov. Tii-i sUdkor' tako« da je marši- Ako bi živij res zmanjkalo, di tisoče Italijanov gara tam. k->e zmanjkalo, ker ga v trgo- kakor jih je v okupiranih ev- vine ni bilo mogoče sproti zado- rapakih deželah, so take dru- Revne družine prizadete Najbolj so v takih razmerah prizadete tiste družine, ki imajo komaj za »proti. Pa si mora- : : ! • PRESOJANJA DOGODKOV DOMA I* PO SVETI Vsi ti pod jarmi jeni narodi so po nemškem pravilu smatrani za tlačane, katerih edina dolžnost je garati za plemenito, vz- i višeno nemško pleme. Dne 30. januarja, na dan de-vete obletnice svoje vlade, jc Hitler tzjaivil, da prevzame za položaj nemške armade na ruskih bojiščih sam vso odgovornost. Priznal je, da mu povzroča ovire zima in da so Rusi potisnili nemške čete nazaj. "Le nekaj kilometrov!" "A kaj je to, nekaj kilometrov v primeri kar smo dobili z našim prodiranjem v Rusijo mi ga pore varen, da si Japonci sploh ne bodo upali tja. da bi japonska armada z invadira-njem malajskih dežel ne mogla uspeti — sploh se vse tako vidi kot da so angleški poveljniki Ameriška mladina ni tako zdrava in krepka, kot si jo javnost predstavlja* To smo uvideli v sedanjAi naborih. Ko so bili pozvani prvi tisoč» ameriških fantov m mož, je dejal direktor oddelka za gojitev fizi-sposobnosti predsedniku krize Anglija sedaj ne more Lakota v Grčiji Iz Berna v Švici so dne 28. januarja poročali, da je lakota v Grčiji tolikšna, da je v enem dovoliti. Churchill z vso svojo te(jnu umrl0 v Atenah 2,000 vlado je zmagal. Žal. da angle- |judi. Hrane je tako malo. da bi ška vlada a svojo taktiko ni ta- regulacije nič ne izdale. Le bo-ko uspešna na bojiščih kakor gati si ^ Jahko kaj najdejo, je v parlamentu dama. fitrura kruha, dasi je slabe ka- kovosti, stane $15. Ljudje so sti dovažati. "Kupičenje" ima slabe posledice Vlada, žena predsednika Roosevelta, zveze trgovcev, zadružna zveza, govorniki po ra- Vse kar so Rusi to zimo dobili, so razvaline, je dejal. A naj ie počakajo! Zima bo minila in naša nova sila. novo zračno brodovje. se bo dvignilo v zrak in zagrmelo nad Rusijo, je zapretil. Priznal je, da nemški vojaki vedo kaj pomeni ležati v snegu in ledu 42 stopinj pod ničlo, a oni tudi vedo, da bo cčetnjava storila zanje vse v svoji moči. Za nacijske žrtv»», ki so in bodo padle to zimo, bo Rusija drago plačala. Tako je grozil, rotil in navduševal sko-ro dve uri. "Najmogočnejša sila" "Mi imamo najmogočnejše zračno brodovje in najsilnejšo armado na svetu. Pripravljeni smo na vse. Obračunali bomo z v * .kim sovražnikom vsepovsod . . .M Priznal je — prvič v tej vojni, da ne ve, kdaj je bo konec. Doslej je ob začetku vsakega leta obljubil, da bo vojne konec "v tem letu s triumfalno zmago tret jega rajha". Zmago sicer Še obljublja, le datum, kdaj pride, mu ni več znan. Hitlerjev poklon Japoncem 'Japonska podpora je za nas velike vrednosti," je poudaril. To tudi je, prvič ker je s svojim nepričakovanim napadom na Pearl Harbor in Singapore prizadela ameriški in angleški mornarici težke izgube, in drugič, ker je Japonska močna, do-•ho pripravljena in blazno odločena, da mora zmagati za vsako ceno. Tako je mislil in še misli tudi Hitler — Mussolini Pa — zdi se, je že nehal misliti in sanjati. Angleži slabo pripravljeni Dočim je očividno, da so Ja Ponci vse napade, ki so i-h izvršili dosedaj, natančno zasnovali in se tudi dobro pripravili, pa je angleško vojno poveljstvo računalo, da je Sin- *klepali ravno nasprotno od te-( ga kar se je v njihovo veliko ¡^ne presenečenje res zgodilo. Sedaj Rooseveltu. da najmanj 25 od-je Velika Britanija s »pomočjo stotkov nabornikov ne bo pre-Avstralcev, Indijcev in drugih neslo niti navadne zdravnüke v borbi za obvarovanje te svoje preiskave. Predsednik je stavil, velevažne morske trdnjave in da je Kelly v napačnem. A v momarične baze in nič se še ne resnici niso zdravniki niti polo- xako Atore. ali pa so že storile ve. da-li se jim jo bo posrečilo vico fantov spoznali telesno in ; tU(ii druge republike v Južni in Brazilija — po velikosti največja država na tem kontinentu — je iz prijateljstva in sodelovanja z Zed. državami pretrgala diplomatične odnotšaje z državami osišča še predaio je bila zaključena panameriška konferenca v Rio de Janeiru. «teti, kajti Japonci jo že oble- duševno sposobnim za vojaško gajo. Ni samo vprašanje, kako službo. Predsednik in Kelly sta se boriti, nego kako preskrbeti prebivalstvu otoka Singapore. sklenila, da se morajo vzroki za zdravstvene hibe v tako ve- ki šteje nad 500,000 duš, dovolj likem obsegu, kot jih je odkrilo pitne vode in živil, ako bo oble- sedanje novačenje, odpraviti, ganje dolgotrajno. Veliko ljudi' Problem ni enostaven, toda ni je angleška vojaška oblast si- vzroka, čemu bi se ga s pravil- cer izselila, in bi jih še par sto nimi odredbami, z vzgojo in z tisoč, ako bi jih bila mogla pre- zboljšanjem življenjskih raz- dno so prišli do utrdb Japonci, mer ne bi moglo iztrebiti. Angležem je zelo nevšečno. prem.er Churchi|| je po tri. ker so « v vojn. z Japonci prve dnfvni avi fa kritjkah v tedne tako slabo izkazali, a u kakor okostnjaki. Vsled oslabelosti se ljudje vlegajo po ulicah in cestah in mnogi obleže za zmerom. Tako je poročal časopis Journal de Geneve, pravi, da popolnoma iz zanesljivega vira. Slično poročilo je prišlo 1. februarja iz Ankare, število smrtnih »lučajev vsled lakote narašča posebno v Atenah in Pirinejah. Tudi bolezni se širijo. verjeni so, da bo koncem konca Japonska vzlic vsemu poražena. Izgube Japoncev Vzlic velikim pridobitvam pa Japonski ne gre tako po sreči kot so v Tokiu pričakovali. Nji- • (Nadaljevanje na 5. strani) parlamentu zahteval, da zbornica glasuje za zaupnico vladi ali pa proti. Dobil je zaupnico s 464 proti enemu glasu. Veliko poslancev je zahtevalo, da naj premier odslovi iz vlade tiste ministre, ki niso kos nalogam. Vse, ati pa nobenega, je odgovoril Churchill. Poalanci I id* vedo, da si tako opasne vladne centralni Ameriki, le Argentina se je upirala prelomu z osi-ščem in pomagala ji je čile. Pa si je s tem le škodila, kajti eko- _ nomsko v diplomatičnem boju z Zed. državami Angentina ne Sejo odborov JSZ bi mogla vztrajati, Nemčija pa jn uprave Proletarca še dolgo ne postane odjemalka argentinskih produktov. Prihodnja seja odborov JSZ. Prosvetne matice in uprave Kadar manjka živil, se ne- Proletarca bo v petek 6. febru-šteto prodajalcev ne ozira na arja v SDC. Prične se ob 8. zve-regulacijake zakone, samo ako čer. se jim morejo ogniti. Skrivoma - jih prodajajo tistim, ki so pripravljeni plačati preko regulacijske cene. V Angliji je bilo samo meseca decembra vsled kršitve živilskega zakona obsojenih 2,752 ttigovcev in druirih. skozi celo lansko leto pa 29.-329. Leta 1940 je bilo vsled žine prve, ki so obsojene hiranju in nato v smrt vsled lakote. Živila, kolikor se jih dobi, lahko v takih krajih pokupijo le imoviti ljudje. Mnogo živil v tej deželi, ki so .. • , iHS ,. si jih nakupičili. bo pokvarje- diui in časopisi so apelirali na ; nih dno jih bi mogli pora_ ljudi, da naj kupujejo le toliko I ^ kakor normalno, to je ne več ¿e,Q t . vsled nen0rmalne-kot potrebujejo in so kupovali ^ navala na potrebščine tudi pre.J' . A _ prometni sistem, ker ne more A na drugi strani so ženske dovažati blaga 8protif ,Th tega čitale oglase, ali čule v radiu, pa shržiti vojni industriji, pre- ali so jim prišle na uho govorice, da bo tega in tega vsak čas zmafijkalo. Na primer nogavic. Nastal je naval v prodajalne in trgovcem se je »posrečilo iznebi-ti se starih zalog po zvišani ceni in napraviti nekaj milijonov čistega več kakor bi bili po prejšnjih 4če je prizadetih, njim ie bolj Japonska. ^d njimi Uponcmr m Zed. države se ne poslužuje- Italijanov. Mnogi so v Ameriki jo tega sredstva in zavratnost že desetletja in imajo družine, in Italijani, ki niso ameriški dr- intrigirali, in pa nekaj takih, ki ročila Hitler in Japonska. Mor- so delali škodo. Hitler pa je do- da bo vlada izdala kake olaj- v prejšnji vojni tudi "pete kolo- šave za one. o katerih se ugo-na marsikje za naglo invazijo tovi, da so zvesti tej deželi, a i z borna pomoč, na primer na brez neprilik zanje vseeno ne jim je pod čast. A vlada v trgovine, polja, mnogi se peča- Norvežkem, na Hrvatskem Pa- bo. dokler bo trajala vojna. Za VVashingtonu je morala vzlic jo z ribolovom, ali pa so upo- veličevi agenti, v Avstriji, na to se pritožujejo, da je več petemu skleniti, da bo pred ne- sleni v industriji, v restavraci- Češkem, Slovaškem itd. Nemški tokoloncev med državljani fca-vamostjo pete kolone v tej de- jah itd. Zanemarili pa so pri- "turisti" na Norvežkem, Dan kor med njimi, pa se lahko svo-želi in kjerkoli bo njena arma- ložnosti pridobiti ameriško dr- skem. v Bolgariji in v Rumuniji bodno gibljejo. To je res, doda v bitkah oprezna in storila žavljanstvo. ali pa so imeli ovi. so tudi bili del pete kolone, kler jih FBI ne izsledi. Potem vse mogoče, da jo bo že v kali re pri tem, posebno le Japonci. Mnogi japonski ribiča na ame- pa je zanje še veliko slabše kot zadušila. I Večinoma so to zanesljivi riških otokih, japonski delavci, za nedržavljane. Vzroki umikanja pionirjev V tej številki poroča dopisnik iz Clevelanda o stanju njihovih ustanov — in se ob enem potožuje nad sodrugi, ki se umikajo in prepuščajo mesta drugim. Tudi Joseph Snoy jamra, da si nekateri naprtijo toliko dela, da ga ne zmagujejo, drugi, ki bi bili zmožni pomagati, pa so brezbrižni. V vseh naših naselbinah in tudi med drugimi priseljenci narašča ta problem. Vzrokov je mnogo. Na primer: 1. Staranje, naveličanost, utrujenost, bolezni. 2. Razočaranje, ker so rezultati vzlic napornemu delu manjši, kakor so si jih želeli. 3. Argument: "Mi smo delali za društva, domove in še marsikje zastonj, in še mnogo potrosili zraven, a novi hočejo biti za vse plačani." 4. Argument: Toliko sem delal in storil, toda mislite, da ko smo mizo obložili in so se drugi vsedli zraven, dobimo kaj priznanja? Kaj še! 5. Skrahiranje idealizma, naraščanje oportu-nizma, poudarjanje gesla, da so najboljše situirani tisti, ki gledajo le zase in svoje koristi. Nekateri teh argumentov so upravičeni. — Drugi ne. Poparjenosti bi ljudje, ki so šli skozi nešteto izkušenj, ne smeli priznati. Niti ne jamrovstva. In ne razočaranja. Vsakdo, ki je kaj storil v korist napredka, je lahko ponosen na svoje zasluge, čeprav mu ne bodo nikoli priznane. In kdor more, naj nadaljuje. V sedanjih časih je to bolj potrebno kot pa kadar valovi duh idealizma po deželi. Pokojni Debs je dejal: "In če ostanem sam za delo, v kakršnega verujem, bom sam delal dalje." PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. ČLANU DELAVSKEGA MEDVOJNEGA ODBORA s— IZHAJA VSAKO SREDO. Jtt|oilmniki PtUfik« Ti»ko»M Druibs, Cbic«|«, 1(1. ( LASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE {VUI MAKOfNINA v Zedinjenih driavah ta celo leto 93.00; m pol leta »1.75; u četrt let« 91*00. Inozemstvo: s« celo leto 93.50; u pol leta 92.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne is prioblitev v številki tekačegs tedna, I1 ROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Ine. Established 1W6. Editor_________________________________________________________________Frank Zait» Bndneas Manager..»......................................Charles Pogorele« SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year 93.00; Six Months 91.75; Three Months 91.00. Foreign Countries, 0ns Year 93.50; Sis Months 92.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue € Telephone: ROCKWELL SM4 Sorialisti \ Evropi *«k po vojni nv bodo pustili prezreti Noben sloj pod fašizmom in v sedanji vojni ni v Evropi toliko trpel kakor organizirano delavstvo. In je primorano prenašati udarce dalje. Začelo se je v Italiji, se nadaljevalo v Nemčiji, predlo v Avstrijo in nato iz dežele v deželo. Povsod so bili delavski voditelji in agitatorji med prvimi, ki so postali žrtev "novega reda". RAZNOTEROSTI Rridgeport, O, — Kar se aktivnosti v prid delavciketga po-kreta tiče, smo nekako v zastoju. Vzrok je pomanjkanje agitatorjev in drugih takih, ki bi pomagali. Klub Naprej št. 11 JSZ obdr-žuje seje redno in so precej zi- , PRESOJANJE DOMA IN PO (Nadaljevanje s 1. strani.; enakih kršitev kaznovanih 19,-698 oseb. "Paraziti naj zapuste Washington in napravijo prostor o-nim, ki so tu upusleni v vojne namene." To je nasvet, ki ga jim je dal predsednik Roosevelt. Veliko ameriške brezdelne gospode se je namreč na^e-I lilo v Wa hington, da bi dobili meato v višji družbi (v "society"). Da bi imponirali, »o si na« jeii naj le) še vile, ki imajo po dvajset seb ali več. Napol-i nujejo tudi hotele in kjer že morejo najeti najboljša stanovanja. Vsled tega je stanarina narasla ▼ vsem Washingtonu. kar je breme za delavce. V Washingtonu jih je uposlenih pri zvezni vladi že nad 200^ 000. Te ¿k o, da »e bodo "parajo najeli, bi morali računati višjo vstopnino kot pa je običaj med čikaskimi Slovenci, in tudi pijačo bi morali prodajati dražje, ali pa delati samo za dvt-* _________ ______ ran«. Zato so zastopniki skle- . ... ~ ~ . , , nili, da naj se najame dvorana skega. Treba je iti med maso, j bilo treba kupiti vse nanovo, bi Bohemian-American na W. 18. V d*lavik*ra odboru, ii|«r naloga ja r«««v«li «por« med dalavci in delodajalci in prapraciti stavka, dokler k« trajala vojna, »o od lava na desno, »ed««i> podpradsed nik George W Taylor, profesor ekonomija n« pennsyl-rmrarn ll I «nivtrsi; William H. Davis, predsednik tega odbora (unija CIO in AFL so drgirala Roosevelta, naj ga ni- l*-1" , kar na imenuje na I® mesta, a je to »»I»« temu storil)« Frank P. Grakatn. predsednik univarsa North Carolina. S taja* i, od lava p« desno: g. J. McMillan, predsednik ko mparija Standard Knitting Mills; Mathew Woll, podpred __tednik AFL; Walter C. Taagla, predsednik diraktorij» Standard Oil Co.; A. W. Hawkas. predsednik United ~ States Chamber o( Commerce; Roger D. Laphan, predsednik dircktorija American Hawaiian Steamship Co.; Geo. Maany, tajnik blagajnik AFL; Thomas Kannody, tajnik-blagajnik UMWA; R. J. Thomas, predsednik unije avtnih delavcev (UAWAh Predstavniki unij »o v odboru sastopniki delavcev, industrialci representirajo korporacije, in panfaaarji pa splošna javnast (public). Jq imovina njihovih organizacij je bila do zadnjega beliča in do I vahne, ampak se bo treba po- zadnje opeke zaplenjena prej nego so jo p9kradli Zidom. Delavski voditelji v Italiji, Nemčiji, v Avstriji in drugod 4.od fašističnim terorjem so bili pomorjeni, ali pa počasno mučeni v uničenje. Le malokomu se je posrečilo pobtfcruti rabljem. Končno je v sedanji vojni dosegla enaka usoda oitjanrzi-rano delavstvo v Franciji In v vseh drugih dežefah, ki so bile pomandrane pod naciji. , Toda nobena dežela ne more izhajati brez delavčevih rok in njegovega uma. Pobili ali pa uničili so voditelje in organizatorje delavcev, njihove intelektualce, toda delavski materijal so si ohranili in ga pognali na garanje y "novi red", v katerem velja pravilo, "delaj, molči in ubogaj!" Kdor se pregreši zoper j truditi tudi za Proletarca in dobiti v klub kaj novih članov. Kar se tičt naših mladih fantov, se tukaj njihovo ¿levilo stalno redči. Jih je že dosti slo v armado in drugi pričakujejo, da bodo kmalu pozvani vanjo. * Kot je bilo že poročano, se bo ohijski SNPJ Day vršil letos pri nas in aker dne 4. julija. Bo pod pokroviteljatvom štirih ohijskih federacij. Imeli bomo ta ukaz, je po njem. t Vendar »pa socialistični delavski duh ni zlomljen. Deluje kolikor je v fašistični ječi mogoče, neglede da morajo mnogi pred strelce, ako jih 2alote, ali pa le zasumijo, da so prevrat-niki in "komunisti". Močno podtalno gibanje v Nemčiji ae je Hitlerju posrečilo zredčiti, ker je poslal vanj omrežje apijonov in agentov provo-kaiorjev. Ovaduhe je v diktaturah silno lahko dobiti, ker jih (la tu izredna seja federacije režim oglaša za patriote in varuhe drtave, mira in reda. SNPJ, na kateri se je izvolilo Kadar nastane med dalavci tako stanje, da drug drugemu' PriP™vUalni odbor, ki je takoj ne zaupa, se vsakdo pazi, da ne i,govori kaj "protidržavpega" preVZel 1VOJ° i*log° De,ah vimo vsled sedanje situacije v negotovosti iz dnava v dan. Zato je glede priprav in aranžme težko kaj sklepati daleč v naprej ali določiti to in ono, ker se ne ve, kaj lahko do 4. julija se vse pride. V nedeljo 25. januarja je bi- in vsled te»ga je težko ustvariti tudi v podtalnem gibanju celice, ki jih bi oblast ne zasledila s pomočjo ovaduštva in a agenti provokatorji, ki delujejo pod radikalno firmo, sčujejo proti vladi, a v resnici so v njeni službi. Poročila iz zaupnih krogov pravijo, da ima več sreče podtalno socialistično delovanje v Franciji in v drugih okupiranih deželah, med njimi v Belgiji, na Holandskem in posebno na Norvežkem ter češkem. bomo v vseh ozirih, da bo pro-j slava čimboljše uspela, bodi si z vidika kampanje kot na večanju uirleda SNPJ. O sklepih in pripravah bomo od časa do časa poročali v Prosveti in Prole-tarcu. * Med ljudstvom je po 7. de- AmeriAkega družinskega ko-BB ledarja smo letos raz pečal i ve: Hitler je prišel na krmilo z gesli nacionalizma in z napo-j ^ot sem pričakoval. vedjo uničenja marksizma, mednarodnosti in iidovatva. Us^el je z brutalno silo. Toda dosegel je tudi, da je Evrop* 1 cembru nekako čudno razpolo- v večji mrzeriji ko kdaj prej, da je ljudstvo terorizirano kakor ?enj_e' pa men<*» P°vs°d ta- se nikdar v tolikšnem obsegu, in da je začasno zatrl pokret na- S pravo a«ltaCiJ° *e}° ... . .. T ... .. . . r . žko naprej posebno za take, ki predika in glasnike nove civilizacije — organiz«no delavsko smo 7 4e ,uk preoblo. gibanje. A kakor so se delavci znali boriti proti prejšnjim tfra\om in sistemom, se bodo otresli tudi fašizma. . Najboljši pomočniki držav, ki so v vojni i osiščem, so v Evropi zavedni delavci in kmetje. Fašisti so jim vzeli organizacije, vzeli stotisočem vse, niso pa jim mogli iiruvati prepričanja in vero v tak družabni red, v katerem bo človek človeku kar pomeni čas in napore. Ako mnogo stak). je nas premalo, smo preoblože-j La*tn$k je vložil precejšnje ni s sejami in z drugimi naloga- vsote v »predelovanje raznih mi. In sedaj ¿em bil imenovan ! pre-torev v poslopju in je valtd od sodnika de za predsednika tega zelo izboljšano ter dobro civilne narodne obrambe za ak- ohranjeno. Vredno je te vsote, tivnosti med ameriškim» držav- in ob enem je SST dvorana res ¿Tj" gjovenski "r*evski^¿borMn Ijani jugoslovanske narodnosti prikladna, da postane Sloven- Poročevalec, v Belmont County. In tako do- *ki dem posest vse naselbine. ' N. N. cesti, blizu So. Ashland A ve. Prireditev se bo vršila v nedeljo 24. maja in vstopnice bodo po 50c. Nabiralo se bo tudi oglaae. Za sodelovanje v spored« so povabljeni vji tukaj- stikrat res ne veš, katere naloge bi se najprej lotil, ker bi rad vse izvršil. — Joaaph Snoy. SST dvorana bo končno le postalo Slovenski dom! Odbor Družabnega kluba S. C. Chicega, III. — Na občnem zboru družabnega Slo- Milwaukee, Wis. — Do 23 i venski center, ki se je vršil 24. februarja je treba milwauškim januarja, so bili izvoljeni v od-Slovencem zbrati deset tisoč bor sledeči: Frank S. Tauchar, dolarjev, da bo SST dvorana predsednik; John Sprohar, pod-njihova. V ta nameri zbirajo predsednik; Arley BožiČnik, prostovoljne prispevke in pro- tajnik; Joseph »Turpin, zapisni-dajajo delnice, ki so po $25. kar; nadzorniki pa so frank Ker je sedaj najboljša prilika, da uresničimo svoj dolgoletni sen, dobiti lastno dvorano, se je naloge, zbrati potrebno vsoto, Groser,. Joha Rak, Joseph Oblak, Frank Sodnik in Frank Bizjak. Klub ima nad 250 članov,; ki mi, ki je Ae niso ponovili, pa nad 300. Upravnik klubo^ih pr^lorov je Luka Groser. ženi. Ako si bil pošten socialist, da nisi prejahoval kakor vreme, si lahko na svoje prepričanje posebno sedaj pcno3en, ko smo v najveJji vojni za svobodo ljudstev in demokracijo, kar se jih je še vrAilo. Povsod vldiA v o- brat in bo dežela sodelovala z deželo, ne pa se uničevale druga brambnih odborih in akcijah drugo. Ako zmagajo fašisti — in verujemo, da se to ne zgodi — ostane potem samo Ae proletariat, ki si bo prizadeval ustvariti novo masno borbo zatiranega ljudstva aa svobodo in človečke pravice. Vera vsega mednarodnega delavstva in potlačeni»« \judstev je, da zma&ajo zavezniki. Ta zmaga bo pridobljena z ogromnimi žrtvami, ki jih »pretežno prispevajo Airoki ljudski sloji. Potem nastane nekaj časa kao* in nato mir. Kakšen? To'je vaino za vse. Pristali izkoriščanja ga hočejo zase. Dinastije si iele povratka na dvore. Burivazija si želi ohrani^ privilegije. Delovni sloji pa naj delajo dalj« v industriji in na poljih za bomo preživljanje. t Delavci in kmetje niso za take razmere. Socialisti v Evropi in drugi pristaši socialne zaAčite In prave demokracije res hočejo nov red, ne povračanje v stare sisteme pod novimi označbami in nanoivo pobeljenimi. Mnogi evropski socialisti radevolje priznavajo, da je delavstvo po prejšnji vojni že na mirovni konferenci prezrlo izrabiti svoje priložnosti In enako po sklenjenem miru. Vrh tega se je trlo samega sebe v bratomornem boju. Po sedanji vojni delavstvo obeta, da se te zmote ne bodo ponovile. Ilnužabni sistem socialističnega ekonomskega reda, ki bo imel vse pogoje za sodelovanje med deželami in narodi in za ustvarjenje demokracije, je edini izhod iz barbarizma, izkoriščanja, klanja in uničevanja v civilizacijo. med drugimi take ljudi, ki so lotilo precej rojakov in roja- imajo članarino plačano, z oni-kinj. SST dvorana je bila »precej let naSe središče. Tu so se vršile predstave, koncerti in razne veselice vseh naših podpornih organizacij. Nekako v začetk i lanskega leta pa je dobil lastnik dvorane Frank Zaitz ponudbo dati veliko dvorano in goji neki organizaciji vojaških veteranov. Ker sta se z ženo že utrudila imeti toliko dela in brige s poslopjem in gostilno, sta že pred lfti oznanila, da je naprodaj. Ko se je začela razvijati akcija za Slovenski dom. so neka- Nemcem se v Rusiji ponesrečila marsikaka nakana Holand ko časopisje, ki je pod nacijsko kontrolo« je opijalo načrt nemške vlade za zboljšanje poljedel»w\a v Ukrajini in v drugih okupiranih krajih Sovjetske Unije. Načrt določa, da poljedelski oddelek nemške vlade najame skušene poljedelce raznih s*rok na Danskem, v Belgiji in Nizozemskem ter jih j ošlj* v tisti del Rusije, kolikor si ga misli Nemčija pridržati za svoj "življenjski prostor". Tan. bi bili ti ljudje ravnatelji na kolektivnih farmah, domačini pa bi delali po njihovih navodilih. Odvišek pridelka bi šel v Nemčijo, Kar bi ga ona ne porabila, bi ga teri predlagali, da se naj kupi to dvorano in se jo predela, kajti velika je dovolj in s svojimi stran kimi in »podnjimi presto r i in lokali zadostuje za potrebe vseh organizacij v naselbini. Prevladal pa je vpliv onih. ki so želeli, da se zgradi novo. moderno zidano poslopje in so v ta namen kupili stav-bišre. Dalj s to akcijo nismo prišli. Vzrok so bili na j prvo spori v naselbini, in nato kriza, ki je nastala 1. 1929 in pa dejstvo, da 4>i bilo Milno težko tudi v slogi zbrati nad $100,Q00, soc. misleči in dsJekovidni. N* I kajti tolikšno vsoto «bi poslopje. primer Walter Reutfcer, vettak v avtni uniji. On je doma iz Benwooda, W. Va., *tiri milje od nas. Spominjam se ga in njegovega brata, ko sta bila študenta v Michigan University. V volilni kampanji pred leti sta tod agitirala za socialističnega predsedniškega kandidata .in ostalo socialistično listo. Slftal sem ju govoriti na shodu v Wheeling!) in bila v izvajanjih eden boljii ko drugi, da jima je človek res z užitkom sledi). Tudi meni mislim, se ni treba sramovati dela. ki sem ga izvršil za pokret. nogo sem nanj ponosen. Ampak, kot sem is omenil, primanjkuje nam takih, ki bi z aktivnostmi nadaljevali. Jaz bom pomagal v pokret u tudi v bodoče kolikor bom mogel in želim le, da se na*e število veča. Brez agitatorjev ne more biti delavskega (gibanja, namreč ne političnega in ne unij- ki bi moglo ustrezati potrebam naselbine, isrotovo stalo, ako ne več. Če bi hoteli, da nam bi do-našalo tudi stalne dohodke. Meroriajni krogi so torej Iz-prevideli. da se je najboljše o-prijeti druge alternative, in ta je, pogoditi se z lastnikom SST dvorane. Na isredni seji 14. decembra se je večipa izrekla za nakup te dvorane in začela so se pogajanja. Pogodba, sklenjena koncem decembra, se glasi, da traja lačasno 60 dni, to je, od datuma ko je bila podpisana, pa do 23. februarja. Kupna cena je $29,500. Oh podpisanju se mu je faročilo $500 are, 2.1. februarja pa se msi mora isplsčsti Ae $9,500. Ostalih $19,000 pa se bi mu izplačalo v obrokih. Vsa oprema poslopja je všteta v gornji ceni, to je stoli, kulise, oprema v gostilni, kuhinjska posoda itd. Ako bi jih Glavna sprememba v odboru prodala \ druge kraje. Načrt ie tajnik. Prejšnji tajnik Frank bi se imel izvršiti že to pomlad. Sodnik te službe ni hotel ve« i a izgleda, da Nemci letos še ne sprejeti. bodo jedli ruskega kruha. PROBLEM KONTROLE Sygan, Pa. — Jakoba Der klAH DISTRIBUCIJO mote ni več. Preminul je 2.7. ja- UI^IKIOU^UU nuarja. star 63 let. Zadela ga IN CENAMI 2IVIL je srčna kap. Doma je bil ii Se ! /XT . .. . , 4 stranske vasi pri Trati nad ško- (Nadaljevanje s 1. strani.) fjo Loko. ne žele ovir. Čes, da bo vse sa- Okrog 24 let je bil tajnik mo po sebi dobro izfclo. Poslan- ci in senatorji iz agrikulturnih de žav hečejo. da naj bi bili pro- druš. št. 6 SNPJ in se v tej jed-not,i tudi v splošnem udejstvo-val. Sploh je bil on znan akti- dukti poljedelcev izvzeti. Kon-ven dmštvenik daleč na okrog, čno je bil kompromis le dose-Bil je zelo naklonjen tudi akci- žen toliko, da bi maksimalna jam na delavskem polju in se cena zanje prišla v veljavo šele veliko gibal med našimi sodru- ko bi dosegla gotovo visoko togi. Proletarec je izgubil z njim" čko — okrog 11 odstotkov več, dobrega naročnika. Sinu in nje- kot pa jim je cena sedaj. Mnogi senatorji in Kongres-niki so "odločno" zahtevali, dn ako se naj določi maksimalne ali "dostretpne" cene za blago, naj se enako določi tudi mezde. Temu so se uprle unije in za htevale. da morajo biti mezde izvzete iz tega zakona. V tem prerekanju in skrpu- govim štirim hčeram naše soža-Ije, Tasten mu spomin. — Poročevalec. Prireditev v prid jugoslovanske relifne akcije Chicago. — V sredo 28. januarja se je vršila v dvorani SNPJ druga seja slovenske Čl-! cavanju pa so šle cene navzgor, DOGODKOV SVETU žiti" odzvali ¿Rooseveltovenu "vabilu '. Saj m» < pobija e izselijo v letovišča. Bilo bi pametno parazite toliko cbdav-¿iti, da bi bili prisiljenj iskati «i delo za preživljanje, namer-to da žive pd dela drugih. Blisu Mount Harrisa v Col< radu se je 28. januarja dogodila v premogovniku eksploziji ki je vzela življenje 34 rudarjem. Vest o tem za javnost sicer ni bila zanimiva. Ii>ti izven Colorada so jo objavili le z nekaj vrsticami. Premogarji pač toliko glavni kot kaka i» samezna slovita oseba, o kateri časopisje p&e po cčle dneve jn tedne na dolgo in široko, ako j > doleti smrtna nesreča. A tudi premogarji so prav tako potrebni. Radio iz Moskve je dne 31. januarja poročal, da so Nemci ustrelili 2,300 Srbov za umor 23. nacijev. Kje se. je ta masa-ker dogodil, vest iz Londona, posneta po moskovskem poročilu, ni pojasnila. Singapore — Gibraltar Velike Britanije — je vsled uspešne japonske invazije izgubil vse svoje malajsko zaledje. Japonska armada in mornarica ra je začela oblegati 31. januarja. Japoncem se je njihov 'blitzkrieg" na morju in z invazijo na suhem v sedmih tednih njihove vojne zelo posr*--*il in zavezniki bodo imeli toliko več naporov, predno jih pri-»norajo nazaj na njihove otoke. ' 1 «C. * Brazilska vlada je odredila, da se pošlje v zapore vse one, ki so bili do vstopa Brazilije v vojno s svojimi simpatijami na strani Nemčije, Italije in Japonske in širili nacijsko literaturo. Dalje je vlada prepovedala govoriti nemško, italijansko in japonsko na javnih krajih, ali peti v omenjenih jezikih. Prevovedano je razebešati tudi slike vladarjev in drugih veljakov osojnih drža/v. Vsled velikega števila priseljencev iz Nemčije, Italije in Japonske, bo imela brazilska vlada z njimi mnogo posla, čeprav niso vsi fašisti. Avtna industrija je 30. januarja prenehala izdelovati avtomobile in -lahke truke, ker so mora vsa preurediti za vojno produkcijo. Za ameriško armado in mornarico bi bilo več kot koristno, ako se bi ta spremem ba izvršila že pred dvema mesecema, a še boljše eno leto prej. A opozicija, dasi ni bila v večini, je takim načrtom zastavljala pot kolikor največ je megla in strašila, da če se to zgodi, se zapletemo v vojno. Roosevelt jo je zaman svaril, da si bodo sovražniki te dežele izbrali čas napadi in kraj na pada, ne mi. Izbrali so si za čas 7. december in za kraj napada pa Pearl Harbor in Filipine. Se daj se naša dežela skuša žuriti. a treba bo odstraniti še marsi-kako oviro, predvsem pohlepe po profitu, grafterje in nesposobneže na odgovornih mestih, predno bo industrija pognana v popolen zamah in nadkrili'a z malino produkcijo industrijo vseh držav os&ča v Evropi in Aziji. kaAke podružnice jugoslovanskega pomožnega odbora, od kar je pred par tedni dobila stalen odbor. Tajnik Gottliei) je obvestil o nji spet nad 70 podpornih in drugih druMev, a poset je bil nezadovoljiv. Udeležilo se je te seje 25 oseb, prejšnje pa 35. Prihodnja seja bo spet v cerkveni dvorani 9v. Štefana in to dne 18. februarja« milijone ljudi pa se je lotila bojazen, češ. vsi kuplčijo, pa so se Ae oni pridružili Mhoardar-jem'\ Je to nekaj sličnega kot v zadnji bančni krizi, ko so ljudje vsi naenkrat zahtevali svoj denar. Izgleda, da radi te»ga vprašanji tudi v zvezni administraciji ni prav popolne, soglasnosti. Kajti tudi v nji so pristaši raz Predsednik A. Krapenc je nih interesov. A potrebno je, da poročal, da je odbor skušal najeti za skupno slovensko rellf-no prireditev Pilzen park, ki bi bil vsled svojega velikega pavi- ljona ja ko prikladen. Toda je ! zreti. «e U problem retši pravično za one, ki si služijo kruh v industriji, in za poljedelce. Profi-tarje se bi moralo pri tem pre- oddan za vse nedelje. Odbor je nato poizvedoval glede cene dvorane Sokol Havllček, ki ima tudi proutora za nad tisoč ljudi. Toda cena je nad sto dolarjev, poleg pa uprava zahteva še polovico dohodkov od v srde-robe. in tudi za pijačo bi morali plačati precej več. Ako bi Ako se je lahko re*šilo bančno vprašanje, ko je bilo na višku krize in so stotisoči že izgubili vse svoje prihranke, ni vzroka, čemu se ne bi meglo pravilno rešiti problem ljudske trehrans, ker je živil in drugih potrebščin še vedno za vse v izobilju. Tole mi ne gre v glavo? Kako to, da je tistim, ki ni»o vojne ie nič okusili» s besedami tako lahko zmagovati na vsakem bojišču in na vso moč kritizirati one, ki se bore, ali vojno vodijo, pa ne morejo zmagati? , . . • . h*MMMMMMMMMMMM» í IGNAZIO SI LONE: : ——— ti FONT AMARA ROMAN IZ FASISTICNE ITALIJE Z avtorjevim dovoljenjem prevedel TALPA • ' • • • t . , .... t . . . (Nadaljevanje.) Ko som mu pa »poročil, da jo Avezzanec na svobodi, je poln veselja dejal: pestmi, kakor bi se mu hotela razpočiti. Odločil se je, da bo priznal, nato je to misel zavrgel, nato se je zopet odločil za "končno?NKi slutiš ne, kako » i*, to misel znova važen je ta dečko za nas kafčine. Velika sreča je, da je osrvo-bojen iz rok vlade. Sedaj pa morava premfeiiti, kako bi so tudi midva osvobodila . . . Vsa ta igra bo izgubila pomen, ce bo predolgo trajala." Toda igro je bilo lahko začeti, končati jo pa je bilo mno-jo težje. Ko je Berardo izjavil komisarju. da je bila njegova prva izpoved samo šala, se je začel ta smejati in ga je poslal v celico z besedami: "Ali priznaš vse, kar veš, ali pa se bo slabo končalo." Isti večer so Berarda zopet odpeljali k zaslišanju. To zaslišanje je bilo prav divje, kajti Berardo se je branil. Niti udarca ni dobil, ki bi ga ne bi) vrnil. Osem do devet policajev je bilo potrebnih, da so mu zvezali roke in noge. Neki večer se je delal, kakor bi se dal brez odpora mučiti. Medtem ko mu ie hiiimmmmimmm i "Berardo Viola se je ponoči - umoril," je rekel. "Iz obupa se je obe?il na okno celice. To je dognano. Ker ni bil nihče poleg, nam manjka priča . . . Toda priča je neobhodno potrebna . . . Ce si pripravljen podpisati zapisnik, v katerem se potrjuje, da se je Berardo ViolaN obesil, boš še danes prost ..." Ko sem izvedel, da »o Berarda Violo umorili, sem začel jokati . . . Komisar je spisal poročilo in jaz sem ga slepo podpisal. Potem so me odvedli k policijskemu polkovniku. « "Ali si bil prijatelj umrlega Berarda Viole?" me je vprašal. "Da. gospod." "Ali potrjuješ, da so obhajale umrlega često samomorilne misli?" "Da, gospod." "Ali potrjuješ, da je bil umrli v zadnjem času zelo nesrečen radi neke ljubezni?" "Da, gospod." "Ali potrjuješ, da je bil umrli s tabo v Isti celici in da se je, medtem ko si spal, obesil na rešetkah?" "Da, gospod." Dal mi je podpisati zapisnik in me je nato odslovil. Potem so me odvedli v justi-čno palačo, v urad nekega sodil i Ali si bil prijatelj umrlega To je bilo veliko odkritje. Ta beseda mu je raaprla oči, ka-iieki moški poizkušal z vrvjo | kor bi zaplamenel v celici blisk. "Enotnost? . . . Kaj? . . . Enotnost! Ali si to besedo že slišal? . . . Jaz te besede še nisem slišal. Je nova Enotnost ... To pomenja soli-lamoet, moč, svobodo. Pomenja zemljo, zemljo brez najemnine. Enotnost . . . Tako enostavna reč. To besedo je treba zanesti v Fontamaro. Če u- zvezati kolena, ga je napade) in se tako zagrizel v tilnik, da so ga morali ostali policisti tolči v čeljusti, da je izpustil svoj plen . . . Končno so ga privedli nazaj v celico; morali so ga držati pod pazduho in meči, vlekli so ga kakor Jezusa Kristusa, ko so ga bili sneli s križa. "On je tzunaj in jaz sem tu," ie naslednji dan dejal Berardo j mrem," mi je dejal, "če umrem, Viola. "V bistvu je tudi on me- ! moraš zanesti v Fontamaro be-ščan . . . Sedaj se veseli živ- sedo: Enotnost. Vsem jo moraš Ijenja in jaz sem tu . . . Jaz dati . . . Najprej Raffaeln ostanem tu in umorili me bodo Scarponu in potem ostalim, Mi zavrgel. Zmeraj znova si je objemal slavo, da bi mu ne raz-počila, čemu mora biti v ječi.' Čemu mora umreti v ječi, ko mu je komaj trideset let?... Radi časti? . . . Radi prepričanja? ... Ko pa se ni nikoli ukvarjal s politiko? . . . Tako so minevale ure. Tako je govoril Berardo Viola sebi hi meni, medtem ko mu je skušal ovaduh vsako besedo prebrati z ustnic. Boj se je nadaljeval: "če ga izdam, je vse izgubljeno. če ffa izdam," je rekel, "bo Fontamara za zmeraj pozabljena ... če ga izdam, bo minilo sto let, preden se bo ponudila podobna priložnost. . . Inče umrem? Prvi kafone boni. ki ne bo umrl zase. ki bo umrl ?a druge ... Za druge kafone . . .Za zvezo vseh kaf ono v | Ben^da~v]ole7'rmeje vprašal Za enotnost vseh kaio- ^„¡jj "Da, gospod." Ali potrjuješ, da so obhajale umrlega često samomorilne misli?" "Da, gospod." "Ali potrjuješ, da je bil umrli v zadnjem času nesrečen radi beseda, neke ljubezni?" "Da, gospod." "Ali potrjuješ, da je bil umrli s tabo v isti celici in da se je, medtem ko si spal, obesil na rešetkah?" "Da/gospod." Tudi ta mi je dal podpisati zapisnik in me je nato odslovil. Opoldne so me izpustili na svobodo, me odvedli na postajo in me z direktnim voznim list- riiki vojaki, ki »o voikajo v »mučenj«. Rusija jih ima na »totuoče nov. takih OBČNI ZBORI (DELNIŠKE SEJE) NAŠIH USTANOV V CLEVELANDU zanj . . . čemu ne morem vsega povedati? . . . Vsega, kar veš ti, vsega, kar slutiš, in razen tega še stvari, ki jih ne veš in še manj slutiš?" Jetnik, ki sva ga smatrala za ogleduha, je naju z velikim zanimanjem poslušal. Ko so naju vnovič vedli pred komisarja, nisem vedel, ali bi bilo dobro, da bi Berardo povedal vse, kar je slišal od Avez-zanca, ali pa bi vse to še bolj .«k od oval o. "Ali sta pripravljena priznati vse?" je vprašal komisar. "Da." je odgovoril Berardo. Komisar mu je pomolil letak. Na njem je bilo z velikimi érkami natiskano: "BERARDO VIOLA NAJ ŽIVI!" "V tem časniku," je dejal komisar, "v tem tajno tiskanem časniku so priobčene mnoge podrobnosti o postopanju, ki sta tra docela po pravici doživela pri policiji od časa, ko sta bila aretirana... Ker sta pripravljena priznati vse, začnita kar s tem, kako sta spravila vsa ta poročila iz celice v časnik ..." Berardo ni odgovoril. "V tem časniku," je nadaljeval komisar, "se govori mnogo o Fontamari. "časnik piše, kako je bila struga nekega potoka preložena... dalje je govor o traturu... '» vprašanju Fucina ... o samomoru nekega Teófila..., o smrti neke Elvire . . . in o sHčnih zadevah. Jasno je, da je take članke mogel napisati samo Fontamarez . . . Pojasnita, kako sta vse te članke spravila iz celice v časnik? ..." Berardo ni odgovoril. Kakor hipnotiziran je strmel v list. ki mu ga je pomolil komisar in ki ie stalo v njem njegovo in El-virmo ime, ki je bilo v njem z velikimi čriiami natiskano: x "Berardo Viola naj živi!" "Govori že!" je vrtal vanj komisar. "Nemogoče, gospod komisar!" je Berardo mimo odgovoril. "Sedaj pa rajši umrem..." Komisar mu je prigovarjal. Toda Berardo je zaprl oči; v duhu je bil ie drugje. Odvedli ga v celico kakor človeka, ki je že nsipravil oporoko. In vendar boj še ni bil končan. Ponoči nisva zatisnila očes. Ilerardo je držal glavo med chelu Zomtpi, Generalu Baldis- \ kom odpremili v Fontamaro. sen, Pontiju Pilatu, Antoniju Ranocchiju, vsem: Enotnost... Dovolj je prepira med kafoni. Manjka samo eno: Enotnost... Vse drugo pride samo ob sebi." To so bile poslednje besede, ki sem jih slišal iz Berardovih tist. Naslednje jutro so naju za vselej ločili. Dva dni kasneje sem bil poklican h komisarju, ki je bil z mano nenavadno prijazen. __l- Ostalo bo pripovedoval moj oče. (Konec prihodnjič.) Vabilo na plesno zabavo Detroit, Mich.—K hib ONYX vabi vse prijatelje Slovence na plesno zabavo v soboto 14. februarja (Valentine's Day) v hotel Fort Shelby Ball Room. Igral bo Mel Lowe in njegov orkester. — Odbor. TEROR V SLOVENIJI IN V DRUGIH KRAJIH JUGOSLAVIJE S pomočjo skrivoma poslanih pisem, pa tudi s pomočjo onih pisem, ki jih cenzorji površno pogledajo, ali pa neznajo brati in jih odobre za pošiljaterv, smo od očividcev že precej izvedeli o grozovitostih, ki jih počneta nad prebivalstvom Slovenije Hitlerjev in Mussolinijev krvni-ški aparat. Tudi tajni zaupniki jugoslovanske vlade, ki so ostali v Jugoslaviji, pošiljajo po skrivnih potih poročila v inozemstvo. Sledeče vesti je nedavno razposlal tisku časniški oddelek jugoslovanskega »poslaništva v VVashinigtonu: V Radovljici, ki je okupirana od Nemcev, »o Nemci dne 27. oktobra ustrelili 20 Slovencev. V neposredni okolici je bil namreč ubit neki nemški vojak, pa so zato Nemci ustrelili 20 talcev, V Ljubljani je že od septembra dalje obsedno stanje. Po 10. uri zvečer ne sme biti nihče več na cesti. Postavljeno je posebno vojaško sodišče. Posebno vojaško sodišče v Ljubljani je dne 18. oktobra p. 1. obsodilo na smrt tri slovenske dijake, ker so našli pri njih skrito orožje. Mussolini jtti je pomilostil radi mladoletnosti na 25 let ječe. Dne 26. oktobra je bila v Ljubljani pred hotelom Miklič prava bitka. Dva italijanska vojaka «ta bila ubita in nekaj ranjenih. V Jaršah, na travniku ob postaji poleg Nahtigalove hiše, so pet slovenskih mož privezali na kole in jih ustrelili, da tako xa-strašijo prebivalko. V Domžalah, pri Moršnarju v Sumbergu, je nekdo ubil nemškega vojaka. Zato so (privezali na kole deset talcev-Slovencev in jih ustrelili. Med ustreljenimi je bil tudi Žibretov študent, star komaj osemnajst let. Slovenija daje vztrajen odpor. Okupatorji nastopajo z vso krutostjo, ki pa odpor le povečava. Poročila pravijo, da je ta odpor zmanjšal moralo okupatorjev, ki se ne čutijo več varne in izgubljajo živce. O dogodkih v drugih krajih objavlja omenjeni časniki biro sledeče vesti: London, 26. jan. — Angleški higijenski uradi poročajo o napredovanju epidemije tifusa na Balkanu, v Jugoslaviji. Grčiji, Rumuniji in Bolgariji*zaradi težkih zdravstvenih razmer, ki so nastale vsled vojne in nacij-skega "novega reda". London, 20. jan. (AP) — Po zadnjiih vesteh sklepajoč v mestu Rudniku, sto milj južno od Beograda sploh ni več živega bitja. Užice in Gornji Milano vac, osemdeset milj južno od Beograda, sta popolnoma porušena po najnovejših nemških napadih. V Užicu so Nemci pobili nad sto oseb. Trupla so pome ta H v neko jamo. jo zasuli in čez pa vozili s tanki in tako izbrisali vsaiko sled o skupnem grobu. To vest je «poročil neki očividec. Zadnja poročila tudi (pravijo, da v Beogradu besni tifus in da je stanje zeKo težko zaradi pomanjkanja hrane, zlasti «pa zaradi kritičnega pomanjkanja mleka za otroke» V Clevelandu imamo poleg številnih podpornih ter raznih kulturnih društev tudi nekaj drugih ustanov in podvzeWi Ne mik i firer je govoril Že tudi drugače kakor letošnjega 30. januarja. Pred enim letom enakega dne je rekel, da tudi ako Zed. države gredo v vojno, ne bo Angliji to nič pomagalo. ____________ ___________________ "Zmagali bomov^mem letu." Ali ro» ni m«d v»«m »cm ¿lanttvom nt-Letošnjega 30. januarja ni več obljubljal, kdaj Nemčija zmaga, ampak le, da bo gotovo zmagala. Pred dvemi leti je na hov i somišljeniki s to reč jo več t uspeha. Poaetono še, ker so pri- j pravi jeni dati predaednifctvo tu-di kakemu odličnemu duhovni-' ku in otvoriti vsako sejo z molitvijo. eno s katoliškim, drugo š pravoslavnim svečenikom. Kanadski Glas. ki je 'za obnovitev Jugoslavije, se zelo zgraža nad onimi Srbi v Ameriki, ki označujejo ameriške Hrvate za fašiste, zato, ker je . , ® lt | I ena skupinica Hrvatov res faši- dopiscvalka spravila v en dopis i ^^ jn izdajj| ^ |ist Ka_ skupaj Barago in pa župana ^^ G)aA nato doWairaije, da Lau.scheta. kmalu po uvodu se je y9Mnm *rbi,ka «kupina v tej ............... leta takt>ie deželi resnično fašistična. Na- | vaja, kako je Srbobran zagovarjal in slavil za patriote Stoja dinoviča in druge člane beo-gradske Čaršije, ki se je hodila klanjati Hitlerju in Mussolini- o "Baraf «nrera svetilniku." da jo tako malo odliva in M Kakor'se m ¿¡tala. j. ¿.k kom.j par'j«' °b Vmt trdi' podružnic. To pa ros ni lopo, saj imamo v Ameriki blisu petdeset slovenskih far«, katoliikih organizacij kot so: Najavetojsot* Imena, društvo Kr-šcanskih mater, Marijine družbe itd. nacijskem obletnem slavju isti Hitler dejal, da ker sta Anglija in Francija hoteli vojno, sta jo dobile. V tem govoru je omenil tudi sporazum med Nemčijo in Rusijo in dejal: "Verujem, da je vsemogočnemu Bogu všeč. ker je nevarnost za brezumni konflikt na tem kraju odstranjena. Skozi stoletja sta si bili Nemčija in Rusija prijateljici— čemu si ne bi bile sedaj Dne 22. junija 1941 pa je na to prijateljstvo m na pogodbo pozabil in storil Bogu, ki ga tolikokrat imenuje, z invazijo v Sovjetsko Unijo zelo ne vlečno dejanje. Kaj neki bo govoril Hitler čez eno leto. ako bo imel še pri liko govoriti? Vpraianje Debevcu: Ali res verjame, da bi imeli Slovenci pri Bogu več zaAčite, če bi imeli v nebesih tudi kakega Slovenca za svetnika? Italijani jih imajo polno pratiko, pa nič ne izgleda, da se jim kaj prida godi, razen ako se jim ¿teje za prednost to, da zatirajo druge narode, ako jim pridejo v pest. Dotična dopisovalka v "Ameriški Domovini" je želela, da se Bar aro čimprej proglasi za svetnrka zato, da bo pri Bogu prosil milost za Slovence, ker jo sedaj posebno potrebujejo. Ni verjetno, da je Debevec toliko naiven, da bi to verjel, in tudi ako je, pomagalo ne bo vseeno nič, kakor ne pomaga Poljakom in drugim, ki milosti zelo potrebujejo. Verski (pregovor pravi: "Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal." čudeži, kakršen je otel Izraelce, ko se je zanje morje razklalo, da so se rešili preganjalcev, se namreč več ne gode. kogar, ki bi potreboval Baragove pomoči ia priprošnje? Ali niso ravno sedaj ¿asi tako resni, da bi krvavo potrebovali dobrega priprošnjika pri so baš taki Srbi krivi, da imajo sedaj v Beogradu svojega "slovitega" generala Milana Nedi-ča, ki pobija s H/tlerjevimi hordami vred srbske četnike. V boju proti Srbobranu je tudi Hrvatski Svijet v New Yorku. Noben teh dveh hrvatskih listov ni Še nikoli zagovarjal hr- Bogu? Ali ne bi mogle me slovenske matere, v» slovenski očetje poma.ati | vatskega separatizma, neg o "rta nekoliko, da se uresniči ta velika a*- vedno branila edinstveno jUgO-Ija. da dobimo na oltar svetnika — Slovenca? AH se ne bi bolj s zaupanjem obračali do »joga v vseh naših kritih in teiavah in mu tsročali v varstvo svojo drage, svojo sinove in mo- slovansko državo. Oči vid no je, da so se ameriški Srbi vsled jeze nad hrvatskim po&lavnikom Paveličem spozabili in nič ne io. ki jih klice domovina na bojno vidijo, da ima tudi Srbija take- poljo ia mi pa nimamo nobenega »» (Otovila, ali so io kedaj vrnejo ali ne in ¿a se, kakšni se vrnejo . . . Tudi nas.iki smo daleč od Clevelan« da, jo vetalilo, ko smo brali v listih, 4a kandidira Slovane« aa «upana velikega mosta Clevelanda. Sto odstotno sta so odavali in pomagali s prostovoljnimi prispevki, delali roka v roki in — častno smagali! Gotovo bi se š« bolj potrudili, če bi imeli priliko postaviti ali izvoliti Slovenca sa pred-sodnika Zad. driav. Ko po so potrebuje vaše pomoči, da. »o postavi Slovenca na altnr, ni pa skoro nobeneja sanimaaja. Vsrok jo, ker nam jo pre- ga poglavnika, katerega so do te vojne hvalili za junaka, do-čim so ameriški hrvatski listi Pavelk;a prikazovali vedno za to kar je bil — za fašističnega agenta, ki služi Mussoliniju in Hitlerju. Toda tudi nad nami se io shirajo temni oblaki in mogoče ne bo dolgo, ko bomo spAenali, da nam someljaki veljaki ne bodo mogli pomagati in bomo iskali pomoči pri mogočnejših pri-prošnikih. Zakaj bi torej ne pomagali pridobiti vsaj «nega Slovenca v nebeško fborrnco, komor bi se gotovo a večjo aanpnostjo obračali. Saj bi se i braca I i svoji k svojim. Pater Ambrožic, ki je določen, da bo po radiu bodril Slovence v Jugoslaviji, piše v "Am. Slovencu" o papežu in njegovem "orožju" v tej vojni. Tolmači čitateljem, čemu ni papež v nji ne s tem ne z onim tabo rom. Zato ne, ker je za mir, pravi Ambrožic h. In Hitlerja papež zato ne obsodi, ker bi se to lahko tolmačilo napačno. Zavezniki in pa tudi Nemci bi Poročilo o govoru ministro Franco Snoja Kitajska fihnska igralka in lepotica Bntterfly Wu. ki je bila ubita Honkongu, ki so ga bombardirali in okupirati Japonci. nego pacifizem za svoj evangelij in socializem za svoj program. • John L. Lewis je s svojo potezo za pobotanje med AFL in CIO slabo uspel. Ne da bi slednji dve pobotanje odklonili, pač pa je odbor CIO soglasno odklonil Lewisovo "privatno" u mesa van je in njegovo barantanje za kulisami glede sestave bodočega skupnega odbora. Lewis ne bo pozabil, da so ga zavrnili, posebno ker ima pristaše v odboru UMW in pa pre- dobljeno, in sedaj pa je dolžnost Slovanov, da se ga udeležimo in pomagamo vladi v njenih vojnih prizadevanjih. Potrebno pa je, da se kongresu pridružijo tiste slovanske organizacije, ki se prej niso hotele, med njimi slovenske, češke in mnogo drugih. Prvotni vseslo-vanski kongres, ki so ga sklica-vali v Pittaburgh. so odložili in pojasnjevali, da ni bilo zadostnega odziva. V kampanji zanj no mnogo »potrošili. Mogoče bodo imeli sedaj komunisti in nji- ban jem America First, dalje proti takim organizacijam, kot jo je vodil Thomas (KAOWC), proti izolacionistom in pacifistom, pa je naravno, da delo ni šlo od rok kot bi moralo, posebno v kongresu ne, in ne v industriji. Reakcionarno časopisje, med njimi Tribune, ki v volilnih kampanjah za T h omasa ni imela nikoli dobre besede in ga je sploh ignorirala, je vpila zoper vso Rooseveltovo politiko, mu skušala zavreti njegov predlog za obvezno vojaško slutbo in prisegala, da je 80 odstotkov ljudstva proti njemu in njegovim načrtom. Lindbergh je na nekem shodu celo dejal, da bi bilo treba spremeniti vodstvo v Washingtonu. To bi bil fašistični puč, kajti do prihodnjih predsedniških volitev je bilo tedaj, ko je izreke! tisto ,, , i , HHB! Jcretnjo, še tri leta. Nedvomno Hitlerja ne pa seveda kakemu v Chicafcu med drugim dejal, * j • b | ThomM()V,gwor ve!i- fathru Coughlinu in večini dru-(da smo ^i Japonsko in ji£0 £olj stvaren in re«en. kot ga ge irske duhovščine tu in na Ir- pretiij z besedami, a ob enem . . . «kem. Papež je torej za mir in jj pomagali s kupovanjem nje- zato noče. da bi pomagal tej ali neifa zlata ter ga spravljali v morda rekli, da ker je preklel Hitlerja, je s tem obsodil ve* • cej organizatorjev in odbomi-nemški narod. Ni pa AmbrožiČ kov v drugih unijah. Iz posku-Vseslovanski kongres se bo pojasijil, čemu naj bi to mislili SOv za eno pobotanje lahko na-kmalu vršil. Tako radostno vz- katoličani v Nemčiji in v Av- stane nov »por in novi neprija-klika na prvi strani Narodni ^riji, ki *> velik del nemškega i teljski odnošaji. Glasnik in poroča, da je odo-brenje za tak kongres od vlade naroda. Tudi katoličanom na I . _ .. Češkem, Poljskem, v Sloveniji Chtcago Tribune poroča, da in morda šc kje bi sc dobro je Norman Thomas dne 30 ia- zdelo, če bi papež "preklel" nuarja na družabnem sestanku = PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI ustanavljajte NOVA DRUŠTVA. deset članovi io je Treba za novo društvo i s 99 I ! 20.17 Ko. Lawndale Avenne I Chicago, Illinois ^ NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA Naročnina sa Zdraie*« driave (iaven Chicaga) in Kanado $6.00 na letat 13.00 sa pol lot«* $1.80 m četrt letat an Oblongo i« Cícera $7.90 an celo Moi $3.78 an pol Iota» sa Inosomštvo $9.00. Naslov zc list in tajništvo je: oni strani. A če bi kdo govoril tako z razumnimi primorskimi Slovenci, bi mu ne verjeli, da je papež res tako nepristranski. Narodni Glaanik v Pittsfour-ghu je sedaj najpatriotičnejši hrvatski list. Urgira čitatelje, da naj kupijo čimveč obrambnih bondov in znamk, naj zbirajo za Rdeči križ in ženske.pa "štrikajo". Vzklika, da je kupil Narodni Glasnik za $500 bondov. To je zanimivo za njegove čitatelje zato, ker je dosedaj vedno jamral in si pomagal s j kampanjami ne samo za list, nego je zbiral za svojo tiskarno, češ, da si z obratnimi dohodki obveznosti ne more kriti. Morda pa ima N. G. kje kakega bogatega strica ali teto, da ima kar naenkrat denar v blagajni, namesto večne suše? Independent Labor Party v Angliji toži nad komunisti ker jo zmerjajo, da je služabnica kvizlingov in pomaga Hitlerju. V resnici vodi enaiko taktiko, toda v manj ljuti obliki, kot so jo komunisti v Angliji do junija lanu ko leto. Saj jim je vlada celo ustavila njihov dnevnik, ker so le preveč vpili proti Churchillu in vladi ter zahtevali, da naj Anglija svojo "imperialistično" vojno čimprej konča ter se pobota s Hitlerjem. Kakor je *>ila njihova taktika naprifna bvkrat. tako je taktika ILP i* sedaj. Razlika je le, da jo ILP vodi valed svojega odločnega «paeifizma. C. P. pa jo je vodila vsled svoje takratne "nove" linije, ki je trajala od «vgurtft 1939 do junija 1941. L L. P. nima mka-krAnih "linij" shrambe. Mislil je s tem ameriško vlado in naš obstoječi ekonomiki sistem. Tu je kritika u-pravičena in Etbin Kristan je imel v koledarju letnik 1939 o taki trgovini, politiki in bojkotu sijajno satiro "Svilene nogavice". Socialisti vseh struj in liberalci so svarili, da je napačno pomagati na eni 9trani Kitajski v njeni vojni z Japonsko, a na dru«i zalagati Japonsko z vojnim materijalom, ki ga uporablja za ubijanje Kitajcev. Nu, sedaj ubija Američane. Ob enem se je Japonska v svoji a-zijski vojni pridobila veliki prirodnih virov, da v bodoče ne bo več toliko odvisna od Zed. držav, Če sploh še. A da se povrnemo k Thomaau. Po Tribuni ne m poročilu je dejal, da bi bil najslabši mir tak, ki bi ga diktirala Hitler in Japonska. A dvomi pa, da bi bil tisti mir, ki bi ga diktirali Rooaevelt, Churchill, Stalin in čiang Kajšek dosti boljši. Mogoče, toda vsi podj»rmljeni narodi in delavstvo v okupiranih deželah, v Angliji, m nedvomno tudi o-grotnna večina ameriškega delavstva želi, da bi ga ti ljudje narekovali, ne pa Hitler in Japonska. Thomas je dalje omenil, kakor ga citira isti list, tole; "Ako je Roosevelt vedel, da prihaja vojna, čemu se ni pobrigal, da bi bili zadostno in na pravih krajih založeni z materijalon. ki seiga potrebuje v vojni?" Na to bi Rooaevelt lahko odgovoril, da se je moral za vsako o-brambno akcijo boriti s kon~ grešniki, z burbonci in kapitalisti, ki Wejo koristi zase, z *i- predstvalja Chicago Tribune, ki nadaljuje s taktiko Ačuvanja proti RooSeveltu. Uvod nikar v A m. Slovencu z dne 29. jan. prisega, da komur izmed katoličanov je kaj za prepričanje, naj ne zahaja v krog brezverskih janičarjev in voditelje kov, ki sedaj "krožijo okrog korit SNPJ'\ Dolži jih proti verskih zarot in še marsikaj. Katoličani naj se jih torej ogibajo, pa tudi če jih ti "jani-čarji" van napadi drug na drugega v listih, pri Ivanu Jeriču torej ni nič za legel. Chicago, HI. — V nedeljo 25 j januarja se je vršila v dvorani šole sv. Štefana ¡prireditev klu-1 ba "Ljubljana", na kateri je bil govornik Član jugoslovanska zamejne vlade Franc Snoj. Zabave in shoda se je udeležilo okrog 300 ljudi. Spored je vo-! dil urednik "Am. Slovenca" , Ivan Jerič. V pevskem delu sporeda je nastopil Prešernov kvartet, zbor Adrija, mladi Eddy Udovich. sestri Koreivčan, tenorist Simon Ba«bin in par drugih. Jerič je predstavil občinstvu domačega župnika Ga-brenjo, profesorja Johna Z^e-tino, Rado Stauta od Obzora in več drugih takozvanih "odličnih gospodov", večinoma. duhovnike. Prireditev sama na sebi je imela popolnoma katoliški značaj. O klubu Ljubljana je Jerič dejal, da je bil ustanovljen za negovanje narodne zavesti med nežnim spolom. Pravil in ustave klub nima. (Torej je "anarhističen"!) članice kluba so sedele na odru v na rodnih noiah, in tudi Snoja so fipremili na oder s takim spremstvom. Minister Snoj je v svojem nad uro trajajočem govoru opisal položaj mlade Jugoslavije in dejal, da so Slovenci v nji izmed vseh treh narodov najbolj napredovali. V dokaz je našteval razne njihove gospodarske in kulturne ustanove. Privoščil si je Habsburžana Otona, ki hodi okrog na stroške denarnih mogotcev' ter deluje za obnovitev avstro-ogrske države na škodo Jugoslavije. Slovenci in Hrvatje ga odklanjajo. Slovenci ne bi megli dobiti v nobeni državi v 50 letih toliko kot so si pridobili v dveh desetletjih v Jugoslaviji, zato so vsi Slovenci vseh strank za obnovitev ii«te, toda večje kot je bila. O Karadtordževicevi dinastiji, oziroma kralju, je dejal, da ji Slovenci ne nasprotujejo, pač pa jo rmajo še celo radi. Privoščil si je tudi italijanskega grofa Sforzo, ki skuša ameriški javnosti dokazati, da je naše Primorje italijansko. Za delo proti takim prizadeva njam raznih Sforzov bi se morali z edin iti vsi ameriški Slovenci, neglede na atranke, je dejal Snoj. Naj pozabijo na prepire* na osebne in politične spore ter razlike, da bodo mogli nastopati strnjeno skupaj tako močno, da postane Italijane Mrah in ne bodo več zahtevali nekaj, kar ni njihovo. Odgnati je treba njihov pohlep, da se jim ne bodo cedile sline po naši zemlji. Ameriški Slovenci morajo sedaj glasno govoriti, ker v domovini ne morejo. Govoriti tako glasno, da jih bo slišal predsednik Roosevelt in tudi razumel. Naj jih sliši ves svet in poleg Roosevelta posebno Churchill. Slikal je tudi položaj na Hrvatskem in zanikal, da bi bilo obstojalo kako raakolnietvo med Hrvati in jugoslovansko državo. To, da se dogajajo razne krize, je naravno. Skozi «lične procese revolucije je šla tu- mladem razvoju doživela Jugoslavija, razen sedanje katastrofe. Sla je skozi krize revolucij«* v tvoji zgodovini tudi Italija, Francija, Nemčija in niti Angliji ni prizanesla. Našteval je intrige, ki jih uganjajo kvizlin-ji, toda kvizlingi so orodje tujih, nam sovražnih sil in ne predstavljajo naroda. Vso kriv do za sedanje žalostne razmere v Evropi in za trpljenje pa je vrgel na Hitlerja in na ven nemški narod. To ni pravilno, cer vemo, koUkšen teror je u-vedel nad Nemci, jih mnogo pobil, na desettiaoče pa mučil v koncentracijskih kempah in v ječah. Ako bi bil ves nemški narod s Hitlerjem, bi mu ne bilo treba uvesti nad njim brutalne, brezobzirne diktature. Dalje je na široko razlagal gospo darsko vojno Hitlerja z Jugoslavija in ostalo Evropo, opravičeval Cvetkovičevo vlado in jo odveza 1 : odgovornosti ter krivde poloma. Morda je to storil zato, ker je bila stranka, ki jo zastopa Snoj, udeležena v tisti vladi. Slavil je Slovane v bo ju proti Hitlerju, ki ga bodo položili v smrtni grob, iz katerega se ne bo nikdar več dvignil. V tej borbi zavzemajo Slovenci častno mesto, pridruženi četnisfrki vojni Draze Ali-hajloviča. Opisoval je preganjanje, ki ga trpe Slovenci, in kako jih gonijo z domačij, njihove hčere pa pošiljajo v Nemčijo vojakom v naslado. Pri tem je pre-čital tudi nekaj starokrajskih pisem. Znova je apeliral na ameriške Slovence in dejal, da ga boli, ko čita v listih malenkostne prepire. Opazoval sem, če si bo urednik Jerič vzel to kaj k srcu in če se mu spremenil obraz, ker s tem bi pokazaj, da se čuti krivega. Jerič je z ozirom na razne naše akcije za stari kraj. posebno glede politične akcije za Slovenijo, priobčil v svojem listu precej surovih napadov. Ne verjafoem, da bi mogel Sno j Jeriča kaj poboljšati. Sprejeta je bila vdanostna resolucija ameriški vladi in na pred lev? neke ženske še poseben dodatek, da se v nji izjavimo za osvoboditev vseh Slovencev, torej tudi primorskih in koroških. To sporočilo naj se poudari Rooseveltu, državnemu tajniku IIullu in premier ju Churchillu. Snojev govor sem opisal v glavnem. Dotaknil se je tudi več drugih stvari, a dopis bi postal preobširen, če bi razlagal o vsem, kar je govoril. Na udeležence je napravil dober vtis in so ga ves čas z zanimanjem poslušali. — Anton Vičic. Bengazi Luka Ben-gazi v Libiji svoje posestnike pogostoma menja. Italijani in Nemci so jo ogla-iali za važno pristanišče. Ko so jo vzeJi Angleži, so jim pritrdili in še naglasili, da je velik 1 strategične vrednosti. Nato so jo dobili Italijani nazaj, potem zopet Angleži, in januarja pa znova Nemci in Italijani. Angleži, ki so jo iwibili. pravijo,, Na Leninovi komemoraciji so komunisti v Detroitu peli "God Blesa America" bolj ognjevito kot pa jo pojejo oatali prebivalci na svojih shodih. Tako je po-ročaoo v dnevniku Dotroit News, ki ptfe: "God Bless America never was sung in Detroit with more gusto than at the Communist Party memorial meeting . . ." Glavni govornik je bil ,Wm. Z. Foster. Največ je v svojem ffovoru rabil besede "our country", "owr nation" in "our president", fte meseca junija lansko leto je Foster na shodih Rooaevelta napadal, ga označeval za war mongerja in sploh za nevarnega človeka, ki nas hoče šiloma zavesti v "imperialistično vojno".- Tisti, ki poznamo komuniste od leta 1917 naprej, te ne moremo več ftteti kolikokrat že so spremenili svojo "Unijo", teze. taktiko, zastave, programe, prepričanje in pesmi.. Zares čudni "patrioti".— J. N. J. di Amerika in še skozi veliko da je sedaj brez vrednosti, ker huj;še, kot pa jih je v svojem ¡je razdejana. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UKIJSKo TISKARNO Adria Printing Co. 1BS8 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tol. MOHAWK 4707 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS MMlMIMI»rMMtMil>MMMlMMM»»»* • Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, * ® Ciceru In Berwynu. I Parkview Laundry t o. I I FRANK GRILL in JOSEPH KOZ DRI N, lastnika * I F«a pi 9strelk« —- Cen« a vneme —■ Delo jamčeno S Talafonl: CANAL 7172—7178 2 1727.1731 W. 21st Street ■ I t ■ t •i CHICAGO, ILL. ZVON KO A. NOVAK: ČEZDRNINSTRN NEMŠKI OGENJ BRUHAN NA ČETNIKE i— m SLOVENCI X. Samo eukrat je bilo, ko so se vsi Slovani »pojili v veliko poli tkno celoto ter si ustanovil! zvezno ali federjrtivno državo, ki j» je stal Samo na čelu. Obri so dali neposreden povod temu dogodku, ki je bil neprecenljive vrednosti za vse slovan«tvo. Kakor sem že omenil. so živeli Slovenci dokaj dol-£o v prijateljskih in zavezniških odnoiajih z njimi ter jim kot vešči in pridni poljedelci pa iskreni zavezniki preskrbovali hrano in druge življenjske potrebščine. Dokler je v tej zvezi vladala enakopravnost z dobro voljo na obeh straneh, sc lahko cbstajaM taki odnehaj« me j njimi, ker so obema narodoma dojiašali koristi Ali ko se Obri preobjedli belega kruha, ki so ga jim pridelovali Slovenci, *e jim je zahote*o zagospodovati nad Slovenci in začs. li so jih kruto zatirati. V vojnah so morali Slovenci sami nad sovražnike, med tem ko so Obri ostali lepo v svojih taborih. če je bilo kaj vojnega plena, so ga pa hoteli imeti vsega le zaseN Pozimj sq prihajali v slovenske dežele, se pasli in redili tamkaj na rovai Slovencev, tem šiloma jemali žene in hčer« ter jih pestili ¿e z raznimi drugimi davki v navržek. Zato se ni čuditi, da se je slovensko ljudstvo naposled uprlo ter se skuaalo otresti hudega jarma. Toda Obri so ibili močan in bojevit narodt ki ga nikakor ni bilo mogoče premagati v razcepljenosti. Le z združenimi močmi se je dala streti njegova nasilnost in mod Slovenci se je tedaj pojavil Samo, abral leta 623. okoli sebe vse slovanske rodove, ki so bivali ob Labi, na Češkem, v Moravi, na Posavju in ob Jadranu, se s temi četami vrgel na Obre ter jih popolnoma porazi). Ogromno število o-brskih ljudi je tedaj padlo pod silnim mečem združenih Slovanov, ki so se hoteli rešiti okovov obrake sužnosti in živeti v zlati svobodi pod okriljem prave slovanske demokracije brez vsakršne tuje primesi. Ta sijajni uspeh slovanskega orožja je poučil Slovane, da je le v vzajemnosti moč. in Samo je še po tisti slavni zmagi obdržal vrhovno oblast nad vsemi združenimi rodovi ter jim vladal celih petintrideset let (623 658). Iz življenja tega znamenitega in izrednega moža je le ma-lokaj znanega. Po nekaterih tujih zgodovinarjih bi imel biti Samo frankovskega rodu, kar pa nikakor ne ustreza resnici, ki se prav lahko dokaže že samo z njegovim imenom. Samo ali Samoslav je slovansko ime, na Samovem dvoru so vladale slovanske šege in o kakih tujih navadah ni bilo ne duha ne sluha tamkaj. Vrh tega je bil Samo s Franki in Obri tudi v neprestanih sporih. Samova slovanska država je' bila narodna zveza ali federacija med Čehi, Slovenci in po-lab kimi Srbi. Češka dežela s sosednjimi zemljami ji je bila središče. Na severu so se ji pridružili polabski Srbi, ki jim je takrat vladal knez Drvan, na iutfu pa Slovenci pod vojvodom Valukom. S Samom so morali držati dalje proti jugu tudi sosednji Hrvatje in Srbi; kajti tudi ti .slovanski rodovi so se v začetku sedmega stoletja z dru-Kimi Slovani vred redili obrske-tfa jarma. Ali Samova država ni bila mogočna opora le proti Obrom na vahodu, vncigo tudi proti oomžkim Frankom, ki ao i za- pada še vse huje ogrožali svor ^odo slovanskih rodov. Okoli 1. 630. je frankovski .ralj Dagobert sklenil s Samom *:^ovsko »vezo ter poslal veliko števik) frankovsklh trgovcev / slovenske dežele. Toda po /sej priliki so bili to le irankov-ki ogleduhi, ki naj bi utirali , ot Dagobertovi vojaki. Zato so Sle vatli padli po njih, jih mno-jo pobili ter se polastili njih nega blaga. Dagobert je nato zahteval zadoščenja ter poslal k Samu svojega poslanca Sihari-ja, ki se mu pa je le z zvijačo >o»rečilo priti predenj ter za-itevati od njega, naj se s «volim lj-udstvom podvrže fran-;cv?kemu kralju. "Dobro," mu eče Samo, " če hoče Dagobert Mveti z nami v prijaznosti, smo nu radi na uslugo." Ali nepre-/idni in oholi frankovski i>o*la-h?c pokaže v svoji nadutosti iravo barvo ter vzklikne: 'Kristjanje in služabniki božji ne moreje Živeti v prijateljski :veai s poganskimi psi." (Franki so bili takrat že pokristja-njenl, med tem ko *»o Slovani še /edno Častili svoje bogove.) "No," de potem Samo popolnoma, mirno, "če ste vi božji slu-Ubniki, a mi pa poganski psi. /as smemo raztrgati s svojimi zobmi, ker se tako obnašate proti svojemu Bogu." — Sihari-ia so potem brez vsakršnih ceremonij vrgli iz Samovega stana in prišlo je do krvavega spopada, v katerem so bili Franki poraženi in pognani s slovanske zemlje, nakar so živeli Slovenci v miru, dokler ni po Sa-movi smrti 1. 658. razpadla tista velika slovanska država. Slovenci *o »e ločili od severnih bratov Cehov ter zopet žive!i pod svojimi domačimi vojvod'. I CANKARJEV GLASNIK Januarska številka Cankarjevega glasnika, mesečnika za leposlovje in pouk, ima sledečo vsebino: Kri za domovino (uvodnik), Ivan Jantez: (Pearl N.mik« armada ja »ktuala ufonobiti ju«o»lo*aaak# letnik« a «««mi «radatri bojna vede. Slika predstavlja nerniki napad aa cetaike, ki bruhajo proti a jim kemikalijo, ki »e »premeni v plamene in dim. S |em jih pe*«*a naaaj. tebe pa aakrijejo, bodisi aa predirania aa njimi, ali pa wf bo«. V Srbiji •o nemški rojaki storili slednje in poslali Madiare, Bolgare in Italijane, da oprarijo a Mihajlovicevo armado. Justični department naznanja, kateri inozemci morajo dobiti certfikat identifikacije Generalni pravdnik Francis j tration Receipt Card), kadar Haibor (pesem), Slišal sem ... Uitidle objavlja pravila, ki oz- prosijo za certifikat identifika- (članek), E. K.: Zanka (nada-!W*čujejo kaki inozemci.se mo-;cije. Oni, ki so spremenili svoj« tievanj* nc /ele), 1. J.: Piama rajo prijaviti, da dobijo Certi-' bivališče in zato niso dobili ta- dveh zaljubljencev. Na obisku fik*te identifikacije (spričeva-' kega potrdila, ga morajo za- Yn Stalinu, Wolf-Jauch: Zala istovetnosti>. htevati sedaj od registracijske | kwi ki patron (tirolska pripo--lntKAemci, ki morajo prciili oblasti (Alien RegUtration Dl- , vedka). Uu:va# U pripro- Le za hipec se je Sloveuiji ifl revnega naroda, i* zasvetila lepa zarja srečnejših kmečkega ljudstva, kakor to dni zlate svobode. Le za trenu- tako lapo pove Gr^goreie v »vo-tek. Potem pa je spet nastopila ji "Kmetski hiši": temna noč strašne sužnosti, — _ . ... Ta hisa nam je mati kruina, domovju steber je častit, iz kmetskih hiš ruim hrana duin i. iz kmctiikih hiA omike svit. PIIIREDHE KM BO V Jo iS. Ša. kakovosti svojih umotvorov in žavljani kateresibodi dniige na- jo sedaj v posesti Japonci in jih prvačijo med duševnimi dt»la\- cije ali dežele kot Nemčije, Ita- j utrjujejo proti bojni sili Zed. ci. iije ali Japonska, >pud pobojem | držav. pušev^vu /ibanja drugih na, pa, da take niso vfled po- Zelo do,bro se v vojni z Ja. _ : vsakega dre-j rodov se opira na bogato pod? sobnega dovoljenja ali drugače p jivo kipelo iz poro premožnega in imoviiega Pr,držal« svoje nemško, itali- na indija, vzlic japonski pre- m.rca i»42 priroditee r MAREC moči. Medtem Antflija in Zed. tarča r drorani SNPJ. jansko ali japonsko državljan stvo ali podaništvo. države zbirajo svoje sile, ki jih (2) Avstrijci, avstro-ogrski uposle čimbodo dovolj jake za podaniki ali Korejci, ki so se uspešen udar. kot taki registrirali pod zakonom o Registraciji inozemcev V nedeljo 15. korist Proie. CLEVELAND. O.—Koncert "Zar. je", v nedeljo 1. marca r S. N. D. APRIL ki pa ne more, ne sme trajati vekomaj. Slovenski svet. ti si krasanl Tako vzklika pesnik. Da, zares je krasan in ravno zato pa tudi sila zapeljiv tuji roki, ki se je baš sedaj vsa okrvavljena iztegnila po njem. Na severovzhodni strani krasijo slovensko zemljo v solncu se kopajoče vinorodne gorice, na južni pa se ti ti*a kras>ta _, ... j ai . 01«..»« nekam tajinstveno skriva v Vez. ki je družila vse Slovane iK>c|7emelj ie jame kakor bi v mogočno politično celoto, ae rTi T - i ci ' ? • V, r ix i «i« hotela biti le Slovencem v uži- je deloma le še enkrat za malo ^ . n .. .tmm% • 7 . , .. . iL«»» vanje. Don na jugu objema o lat obnovila za češkega kralja . . j » • u • n a»: T (wvi 1 slovensko grudo mehki valovi Otok a rja II. Ali morda fpet o- , , o . * >ivi tAi v« i n i ? ' Ali r>rid^ '.'iranskega m na, kakor objema v nubezni fant s\*oje de- živi po tej vojni? ! Ali pride zo pet do mogočne slovanske fede* racije na podlagi prave slovanske demokracije?! Morebiti. Ce bi se vai tisti, ki bodo delali mir in delili pravico med naro-ii po tej strašni vojni zavedali, lejstva, da pomeni velika slovanska federacija, c*pirajoča ae na slovansko miroljobnojt, pravičnost, delavnost, birtroum-aost in gostoljubnost, najtrJ-lejšo podlago za svetovni mir. bi prav gotovo ustvarili nekaj akega. Slovenija je vredna vte naše pomoči Po tisočletnem zatiranju, otepanju in trpljenju je Slovencem ostalo le še malo ozemlja. Toda tisti košček sveta je tako raznovrsten, pester, pisan, src -kan in krasen, da se morda noben evropski narod ne more ponašati s tako slikovito panoramo zemeljskega površja kakor ravno Slovenci. kle, in bistre reke se liki srebrni trakovi pretakajo po slovenskem svetu ter nosijo glas o Od tam misleci globoki, od tam klkarj! k nebu nam. od lam nam peaniki preroki, za dom boriki vsi od tam. To slovensko ljudstvo, ki je sicer majhno po številu, a veliko po avetovno priznanih kulturnih delavcih, >e rod, iz katerega izhajamo mi ameriški Slovenci. Ta majhni, a žilavi in čvrsti rod je sedaj morda v svoji najhujši nesreči, se potaplja, mu preti ipogin pod silo krutih zatiralcev. Zapisan je smrti, če mu mi ne priskočimo na pomoč, če ga pustimo na cedilu. Slovenija je vredna vse naše od 1. 1940( pod pogojem, da taki ljudje niso nikdar prostovoljno postali nemški, italijanski ali japonski državljani ozi- te VgramoteM ipo tradicionalnem roma podaniki. Avstrijci, Ogri japonskem načinu sam vzel živin Korejci, ki so se neprosto- ¡jenje voljno ali pomotoma registrirali za Nemce, Italijana ali Ja-, *ja" v Libiji pence, ao obvezni prositi za Tudi v Libiji ne Call Aaatln 5700 PROLETAREC KDPCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational v Bureau CHICAGO, ILL., February 4, 1942 VOL. XXXVII Published Weekly «I 2301 So. Lawndale A v. Vinson Committee's Report on Labor Unions Without Foundation RECOMEND CALLING SPECIAL CONGRESS OF CO-OPS "There is a tide in the affair« of men which, "Taken1 at it» floods leads on to fortune; "Omitted, all the voids of their life is bound in . "Shallows and in miseries.' This very correct sizeup of human affairs was made by Shakespeare in 'his play Julius Ceasar. It came to mind as we read the accounts of the Lewis grandstand .play in the matter of uniting the AFL and the CIO. We think Shakespeare's lines may well be borne in mind by those who are making every effort to unite the two labor movements. This is the time when the uniting of the two organizations may well be brought about. When conditions are most favor-able for it. And if this opportunity is lost, with the fascist trends and development* it may spell slavery and disaster. That the uniting of the two organizations should be affected without delay we believe the great majority of the membership of both organizations will agree. It ia to »be hoped that the grandstanding of John L. Lewis will not prevent those in a position to do so to bring about the harmonizing of the two organizations and so fail to take advantage of the flood tide in the affaire of organized labor. It is not something than can be iplayed with. The enemies of organized labor are too well aware of the potential power of Labor with the two organizations united. They will not be idle. Unless Labor soon unites the enemies of Labor may strike with a suddenness and in a manner that may prove startling and disastrous. This looks like the flood tide in the affairs of Labor. —The Minneapolis Labor Review, LH 1UE fit it womo WAR. tue WMSEftOf MILLIONAIRES IN1MI U.S. INCMASD Rto* ?5o9ioi9#i0I ; I* 1914 • /vMtcM txitffeo I tMoaa AM Ajjt L 'CMRTtft mo* 4M 1©»9«Q. rttHoTioonwfc CRUSADE FOR EQUILITY "The people of the world are in revolt against scarcity. They can't understand why, with the marvel of the machine, the fecundity of nature, the willingness of men to make things they need for existence and comfort, they can't have enough for a decent standard of living. "This is no ordinary revolution based on political ideologies. Political ideologies are merely the surface sugar-coating that obscure the hard, cold facts . . . They are the mythology and legend that are used to justify what actually motivated by hard driving economic reality . . ,M —Murray D. Lincoln, Co-op President. From time to time we have called attention to the utter bankruptcy of the private profit economy. Even before war came—as we have Ion* predicted it would come if we continued the eafpitalist order—to blind little people to fundamental facts, we read capitalism's fate in its failure to do the two big jobs which the system must perform to justify its existence. These jobs are: 1) exploit «workers for profit, and 2) invest surpluses for further profit. The continued presence of many millions of jobless people in every capital»* nation on earth, the growth of uninvested surphisca, the nation s gold-buying policy, the collapse of foreign commerce—*hese were some of the signs which vnmistakeably told o{ capitalism's failure to function. Likewise— The assumption of new roles by governments, as employer of labor and as investor and destroyer of surpluses, left no room for doubt that the old order of "free* enterprise had run its course. In totalitarian nations, of course, the fact was even more apparent. We now submit the query— What if war bad »of coma to toko op the »lack ca««c«l by capitalism's failure? I Can there be' any doubt that the number of unemployed would still be above the 20-mMion mark in this nation? Would it not still be that the government would have intensified its program of destruction of food stuffs in order to create artificial markets for human labor? Surely, it must now be clear to all who can think and reason that the private profit system has run its course and can never again function .u a free institution. And that humanity ia perforce to enter upon an era of social control that must be either democratic socialism or some type of authoritarian totalitarianism. — R. L. A. ELIS E. JENSEN We are determined to uproot Fascism in the Axis peoples. What, precisely. is Fascism? It is the belief that one's own tribe and people is innately superior to other peoples. Such self-glorification provides an excuse for enslaving other peoples and pocketing the profits of their labor. In our resolve to defeat this spirit in the Axis peoples, let us not overlook the need of overcoming some of the same spirit in ourselves. North Americans have exploited South and Central America's natural resources for our enrichment, not their^, and this has caused bitter resentment. In almost every section of our country the Negro people are denied real opportunities to make sogiething of their education ami natural abilities. Then again, some Americans are afflicted with the social disease of anti-Semitism, which is a Fascist plague pure and sinvple. Opposed to the Fascist spirit which says "He are better." is the democratic spirit which says, "We are equal. All men have the same right to life, liberty and happiness." Let us offer mankind complete democracy as the alternative U> eimiaving Fascism. Let us hold out the hope of a better life for all the peoples of the earth, in which the white man shall not enjoy m position of unearned privilege over other peoples — in which one group of white nations shall not exploit the natural resource* of the world to the disadvantage of other white nations snd of native populations to boot. This war will degenerate into an imperialistic struggle unless it is consciously waged for the democratic ideal of oqual rights for equal men. ARGENTINA'S FUTURE Wallace's Idea Is Vindicated A few years ago, when Vice-President Henry A. Wallace was Secretary of Agriculture, he suggested the "ever-normal granary." He contended that whenever our farms produced huge surpluses. Uncle Sam should artsist in taking the excess off the market and place it in storage, so our people might be assured an ample food supply when drought or pests afficted agriculture. Reactionaries poked fun at Wallace's idea, but the administration was wise enough to adopt it. Now the newspapers announce that the '"ever-normal granary" will not only assure food for the American people, and our allies across the seas, but will net Uncle Sam a handsome Mrofit. Already this stored grain has gone up in value $100,-000,000. Thus time has vindicated another of the "crack-pot ideas of the New Deal" which short-sighted Tories tried so hard to destroy.—Labor. Truman Repe Rocks Nation Criminal prosecution of some of the men responsible for the fearful bungling of America's rearmament program loomed closer as Congress and the nation pondered the shocking implications of the report made public by the Senate Defense Investigating Committee headed by Sen. Harry Truman, Missouri Democrat. The 100,000-word report, based on months of painstaking inquiry, op-ped away the curtain of official secrecy and newspaper suppression which had prevented the public from knowing how waste, graft, profiteering, greed, and inefficiency had paralysed the arms program so completely that when war came, the United States was placed on a perilous defensive, stripped of the planes and equipment necessary to fight a world-wide war. The Truman report exposed the almost incredible blundering of Array and Navy bureaucrats and struck a powerful blow at the (1-a-year "patriots" in OPM who placed the interest of their corporations above the interest of their country. Gwilljr Official« Are Promoted When Sen. Truman told the Senate of "staggering profits" on Nsvy contracts, Sen. Vandemberg, Michigan Republican, demanded to know what Isolationist Gone Haywire-For the Record WHAT OF SPAIN IN G0VTS-IN-EXILE DECLARATION? HEALTH FOODS The joint statement issued by the European Governments in Exile anent the future status of their Quislings, is very timely and interesting. But what of Spain? The Spanish people were the first to be crushed by the Axis ipowers. The democratically chosen Spanish government was the fiist U> be driven into exile. Franco was the first European (Quisling. He was Hitler's 1 and Mussolini's pupet, number one, long before the Norwegian army major had attained world-wide notoriety. Because of the then prevailing policy of " appeasement," the powers t that were' deemend it expedient to look the other way snd to forget. Now, that the policy of the allied democratic nations is "war to a finish on the aggressor countries" will they face the issue squarely and remember thst the ibrave Spanish people were the first to shed their blood in s long and bitter struggle against Nasi and Fascist aggression and for the prin-ciples of democracy? George S. Steinhardt. All natural foods are health food*. The Creator gave us things to eat «¡11 properly balanced and with mineral* and vitamins db proportioned in them that the human body could readily use them. But all foods we eat today are not natural foods. Not at all. When this balance of minerals and vitamins is disturbed—is altered or is actually done away arith through modern processing, the remaining ingredients play the merry deuce with ►ur digestive system and sll manner •f ailments follow. Nature will do her utmost to mak* up for the lack of this or that elr-tnent of nutrition. She will work somo «•rgans overtime — she will anlarge glands to many times their original siie—she will stretch certsin muscle* almost to their breaking point—sll in a desperate, futile effort to keep thv human body in the best possible condition. Usually she will fail—not bccau-*" she has not done her best—but because. without proper rebuilding material, it is Impossible to make an>-thing but a botched j<*b. Therefore it behooves each of us to give to on bodies the elements needod for growth, repair and rebuilding. If **e insist on eating foods from which s large part of the minerals snd viti-mins have been lobbed in manufacture—at lea^t we ean also est prep-arationa which—while not in a sen-«'' true foods—will give to our body th»-minerals and the vitamins our regular food l«k. — From The Successful VICTORY UNITED STATES DEFENSE ÎJONDS STAMPS QUIET THINGS When days are full of discord, And every moment brings its share of strife and worry, I think of quiet things. Quiet things and calm things, Lovely things like these: Dim woods at nightfall. 8now on hemlock trees. A cherry tree in blosom. Cobwebs hung with dew Yellow leaves drifting down. With sunlight slanting through Behind closed lids I see them Again, and yet again— Curling wipe of wood smoke— Violets in the rain. AN INVITATION Detroit, Mick. — We cordially invite sll Slovenian friends to attend our Anniversary Dance, which will be held on February 14, Valentine's Day, at the Hotel Fort Shelby Ball Room. Dancing will begin at 9:30 P. M. and continue on until 1:00 A. M. The music will he furnished by Mel Lowe and his Orchestra. So come one, come sll, and let's all get acquainted. Publicity Committee of the ONYX. WAR NEEDS MONEY? It will oo»t monmy to dmfmmt omr •nmmy mggrmmmor». Your fovern-mont oal/a on you to Hmlp now. Buy Dofmnmm Bond» or Stomp» tod my. Mmko mrmry pmy dmy Bond Dmy by pmrticipmting in thm Pmy-roll Smrtng» Plmn. Bonds eost Sit.75 mnd up. Stmmp» are 104, 25t mnd up. Thm hmlp of mrmry indhriduml im tmmdmd. Do your pmrt by buying your thmtm ererrjear dar. Monuments are the grappling iron that bind ene generation to anoth«'" —Joubert. .%»r< asm is the language of the devil.—Carlyle. »