!* mUlhtnJ r*tara tot "GLASILO K. 8. K. JEDNOTE" 1004 N; Ckietco Street. JOLIET, ILL. Return PJNUC« CorutMd. E" . Slovak« W««kly i« A. United Stote« of America. luued mry Wedmetdm, Subscription mlet For membwi yearly,... $1.20 F«t mmm mbUI ..... $2 .00 For* i ga CountriM..... $3 00 Telephone 1041 OF THE OR AND CARNIOLIAN HLOVENIAN CATHOLIC UNION En t« rad a> Second-CU<« Matter December 9,1920,« t the Pot Office at Joliet, IllinoU, Under the Acf of Augmt 24, 1»12 Najrefji aloTentki t Združenih državah. Izhaja mke »rede. Naroinina: Za člaaa, aa lato Za Mtiaaet..... Za iMlIOMtTO .. <3.00 NASLOV ■rada&tra ia (»nraBln J« 1004 N. Chicago Street, Joliet, UL Telefon; 1048 M-h ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OP POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY JOLIET, ILL., 29. MARCA (MARCH), 1922. Štev. 13.—No. 13. 22,1918. Leto VIII. — Volume VIII. S. S. 1JEDNOTA NAD 10Q% SOLVENTNA K 28 letnici K. S. K. Jednote, Knkor znano, imamo več vrst obletnic: pravo obletnico, f>, 10, 20, 25, 50 letnico i.t.d., tako da pridejo 28 letnice le ned-kokedaj v pošte v. Ko je obhcajala naša K.S.K. .T. petnajstletnico svojega obstanka, Uodaj je izšla istodobna številka našega lista v slavnostni izdaji. Če bi nam le bilo megjoče, bi pred stoječo izdajo tudi v taki obliki pridbčili, kajti v zgodovini K.S.K.J. je po naš L sodbi 28 letnica njenega obstanka s k or o bolj pomembna in važna, kot pa pred 3 leti na-zaj. % Kdorkoli bo se pisal zgodovino o naiji podporni organizaciji bo vedno naglasal največji zgodovinski korak K.RK.J., ta 1909 nastopil svoj urad, je nas vec ne bo med živimi. Tr- Postava o vojaškem "bonusu znašalo skupno premoženje sa- dno in zanvsljivo podlago smo mo $74,000.— (Od tedaj pa do-ji mi postavili tako, da bodo danes smo torej z blagajno za imeli koristi njenega poslovan- ja enkrat tqdi naši potomci. Nič lepšega ne moremo povodom dosege naše solventnos- dvanajstkrat toliko napredovali. . Danes, ob 28. letnici, ali ob j dosegi solventnosti se še dob- ti ukreniti, kakor, da vsi, (od ro spominjamo 10. konvencije 'prvega do zadnjega) zdaj agi-v Pittsburgh!!, Pa., ko je tedan- jtiramo za našo K. S. K. Jedno-ji predsednik br. Sterbenc de- to. Agitacija nam bo sedaj legatom prorokoval, da bomo lahka, ker smo dosegli to, kar enkrat postavno primorani u-|snio že toliko let želeli in čaka* vesti pravi asesment, če hooo- mo doseči solventnost. Že tedaj se je v resnici starostno lestvico ases. za nekaj malega zvišalo. Na ta/ način smo po starem sistemu clo rvilw&uske konvencije vedno ases. premi-njali (večali) dokler nismo prišli do pravih številk, ali do sprejetja N. F. C. plačilne lestvice. Železničarji bodo potegnili s premogarji v napovedani stavki. Xa konvenciji v Milwaukee ki ga je naredila baš povodom !je bilo dosti opozicije od strani -voj,- osoin m dvajsetletnice, 'delegatov, ki so trdili, da je nato je,da je dosegla solventnost. .vodena predpisana lestvica sa- sprejeta. Washington, D.C. 23. marca. — Kongresna zbornica je danit s z 333 proti 70 glasovi odobrila zakon/ski načrt glede plačevanja priboljška (bonusa) dosluženim ameriškim vojakom minule svetovne vojne. Za to je glasovalo 248 republikancev, 84 demokratov in 1 socialist; proti pa 42 republikancev in 28 demokratov. Zadeva pride do pred senats-ko zbornico v odglasovanje; ako ta prodlog tudi senatska zbornica odobri, ga bo po zatrdilu članov kabineta tudi Newyorški župan na obisku v Chicagu. Znani in ugledni župan mesta New York, Mr. John F. Hy-lan se je minulo nedeljo vsled povabila reda Kolumbovih vitezov iz Chicaga vdeležil njih slavnosti povodom pristopa 600 novih članov IV. reda. Slavnosti, ki se je vršila v La Salle hotelu je prisostovalo 1200 gostov. Pri .tej priliki je nastopil ne blagajne za pravoslavno cerkev določenih 141,246.436 kron, za katoliško pa samo 10,-903,993 kron. Pomniti je treba, da je v Jugoslaviji polovico prebivalcev katoličanov. Srbi zapirajo katoliške samostane, Samobor, Jugoslavija. 20. marca.—(Po N.C.W.C. News Service) Odkar so Srbi oku-pirali gotove kraje južne Ogi" Cleveland, Ohio. 25. marca. , _ .. __ .. , . , — Povodom napovedane stav- predsednik Harding podpisal. Na podlagi fo postave se bo < ) VSie kato. žavah. Grajal je osobito one Mke zapria, šolske sestro senatorje, ki so nedavno glaso- 'pa iztjraia mesta vali za pacifiško četverozvezo,j y ^m(yhorn^ vzdržujejo ne- povdarjajoč, da je to sramota ke Redovnice že več let svojo za vso deželo. Našo zvezdna- '\^Uto šolo za deklice. Preti to zastavo, ki je nekdaj tako Hckaj meseci jim je ylada s si. ponosno nad Val lev Foipiuu ^ w4a samostanskega Bunker Hil1-om plapolala, bo p^^ in jim za^rozila? Aii trel>a mzdol potegniti, da zav- zaseie še drugo, ako ne bodo to zameta njen prostor angleška redovnicc s poučevanjem pr.-in jaf>onska zastava. 'nehale. IIvlanovi ]X;litični ])iistašij _ certifikat , plačljive v gotov obrokih tekom 20 let; ti certi zatrjujejo, da je newyorski žxr 0gri vdrli v avstrijsko pokradli cagu edsedniško predpisu N. F. C. lestvice, nam jgarjem ob strani in zmaga bo ;fikati IkkIo donašali po 4 in pol je> to k dosegi solventnosti dos-: morda gotova? ti pripomoglo. •Vsi oni delegatje, ki so tedaj celo trelili, da je zvišanje asesmenta samo delo in načrt glavnega tajnika, in da tega državni zakon ne zahteva, morajo elanes svojo zmoto priznati. Glavni tajnik je že tedaj dobro žnal, da se bodo besede tedanjega predsednika br.Ster-benca gotovo enkrat uresničile. Kmalo potem, ko smo enkrat asesment na pravo podlago postavili, je jela solventnost K.S. K. Jednote naraščati. Leta 1913 je ista znašala ............. 82% Leta 1914........ 85.69 Leta 1915 ......... 86.23 Leta 1916........ 86.51 Leta 1917 ........ 85.99 Leta 1918........ 82.91 Leta 1919........ 86.06 Leta 1920 ........ 98.98 Leta 1921 pa..... 100.27 Da smo v 1. 1918 nekaj nazadovali, je bila vzrok minula epedemična bolezen ^hifluen-ca), ki nam je okrog 180 članov ugrabila. Gornje številke navajamo iz starih poročil, ali računov našega aktuarja. Kaj pravzaprav znači solventnost? Povsem varno in zanesljivo poslovanje ter obveznosti tega, ali onega podjetja. Razni s rok ovn jak i in veščaki so na podlagi večletnih izkušenj dognali, da sta vsaki podp. orga nizaciji, ki posluje po N. F. C. plačilni lestvici in ko doseže isolventnost (100%) bodočnost in ostanek zagotovljena. To nam daje pogoj, da lahko trdimo, da bo naša K.S.K. Jiedno- neunijskim premogarjeni ši-rom držav in Kanade, da naj za časa stavke ne skebajo. Polet preko Atlantika. Iz Lizbone na Portugalskem, se poroča, da nameravata dva tamošnja aviatika te dni s hi-droaeroplanom prelcteti atlantski ocean in sicer iz Lizbone do Rio Janeiro v Braziliji, kar znaša nekaj nad 4000 milj razdalje*. " Predrzna letalca bodo spremljale tri portugalske križarke. Ako bo ugodno vreme, lahko križata atlantski ocean v 60 urah, leteča po 80 milj na uro. riti so U tMcom »adnjih 13 let. ta šc poslovala in obstajala ie Ko j* naš sedanji gl. tajnik le-j t udi čc z 25, ali čez 50 let, ko že Razstrelba na prevoznem x parniku. Port Huron, Mich. 26. marca. — Danes popoldne je vsled pomanjkanja vode razneslo parni kotel prevoznega parnika "O. D. Conger" v tukajšnjem pristanišču; na mestu so bile ubite štiri osebe, 6 je pa nevarno ranjenih; vse žrtve so za časa razstrelbe ravno delale na pomolu. Razstrelba je bila tako močna, da je parni kotel vrglo 250 čevljev daleč v neko hiŠo,en velik kos parne cevi je pa priletel 1000 čevljev, daleč v kapelo nekega pogrebnika; šipe na ok-. nib so v bližini pomola vse raz- Angleška bite. plačalo v gotovini; vsi drugi (pan g tcni nastopom v nno bodo pa dobili posebne bančne otvc.ril 8V0j0' predsedniško • ' ^ . . certitikat nlačliive v gotovih;. .. , 1 , ... Dunaj, 26. marca. — Tristo ,k 11JO demokratuMieni <>horoŽ4,*ril () j(. daJl. „ „„. tiketupn prihodnjih volitvah i ^ gtau0V(Uce pokrajhw t§ i." tt i v . Bulgenland; v tem spopadu Ako bi sc Hvlanov načrt pobil Mr. Hylan pni predsednik v Zdru- odst. obresti. Vsak veteran Zaeaio je vodstvo premolar- si bo lahko na ta način izposo- j gj-eeH^ bi ske unije izdalo oklic 200,0001dil na kaki banki 50 odstotkov (katoliški odmterjene mu svote. Kdor izmed veteranov ne bi hotel vzeti podpore v gotovini, ženili državah. Nikclaj Lenin smrtno bolan. oziroma na podlagi toh certifi Ruska delegacija ^ potu v katov, si lahko izide še tri druge načine in sicer: 1) da stopi v kako šolo, kje»r se lahko na drža\me stroške priuči tega ali onega rokodelstva, ali poklica; za vsak dan šolanja Genovo. London, 26. marca. — Razni listi pišejo vest, da je ministrski predsednik sovjetske vlade, Nikolaj Lenin nevarno zbolel; inn bo vračunano $1.75 od do- jvsUul tega so bili .v Moskvo po ločene mu pulpore; 2) da so z van i vsi vladni voditelji, poda na kako fanno;. kjer mu bo vlada z denarjem pomagala, ali 3) da »e< naseli na zemljišču, katero mu bo država določila. bil ubit. en avstrijski orožnik, Več pa ranjenih. Poroča se, da se zbirajo vel H k.* oborožene čete na ogrski meji. Dunajska vlada je poslala svojo protestno noto v Budimpešto, tako tudi zavezniškim državam. V svrho-vzdrževanja re-da v Burgenlan-du jo bilo tjakaj poslanih 200tf avstrijskih vojakov. Ponesrečm beg iz Ellis Is-land&. New York, N.Y. 26. marca. Ker je bil poljski priselje _ - . — lf(.''»L" italijanske vlade garancije ese- nec Konstantin Umanowski od varn08ti lla potovanju in naseljeniškit oblasti na depor- v xt^liji. Ministrski predsed Obnovitev Turčije. Pariz, '26. marca. — Na pod-Bcrlina je bil k Leninu pozvan jlagi sklepa zaveznisJcJega svetu nek nemški specialist za not- 8C. ij() v doglednem času )>ričc-ranjcxbolezni. lo z rekonstrukcijo Turčije ]»<> Riga, 26. marca. — Pod vod- sledečem načinu: stvom vnanjega ministrstva | Carigrad obelrže Turki, tako ČBČerina se je skupina sovjets-jtudi suvereniteio v ce»li Mali kih dek'gatov za genovsko kon-! Aziji vpošttvši Sinirno in ferenco elands iz Moskve proti jThracijo.. Grki ostanejo v Rigi napotila. Tukaj ostane Drinopolju ter v bližini Cra'tga toliko ča.sa, dokler ne dobi od |morja v bližini bolgarske mejo. Med zavezniška komisija bo tacijo obsojen, je hotel to sino či z begom iz Ellis Islanda s tem preprečiti, da se je spustil v morje in plaval proti obrežju mesta Jersey Citiy; pri tem je pa revež utonil. Umanowski je bil že letos meseca januarja enkrat deportiran, a se je te dni navzlic temu zopet v Ameriko pripeljal brez potrebnih potnih listin. Družinska žaloigra. Marietty, 0. 26. marca. — 23-b:tni farmer Dewv Brit ton, živeč, blizo Torcli-a, je danes ustrelil svojo 17-letno ženo, njeno mater, Mrs. Roy Clarke in končno š-o samega sebe. submarinka potopljena. Londo11, 23. marca. — V Sredozemskem morju neelaleč od gibral.tarske ožine je včeraj angleška submarinka ^H — 42" naletela v parnik "Ver.okolenja, se bo Ijrihodnji teden proti Biulim-pešii napotil. Društvena naznanila in dopisi VABILO NA SEJO. Društvo Vit. sv. Florijana št. Vljudno vabim Vse člane dr. H South Chicago, 111. sv. Štefana št, 1. Chicago, 111,, } Stem uljudno \ naznanjam da se vdeležite prihodnje društvene seje v soboto, dne 1. aprila ob pol ostmi uri zvečer v navadnih dru4tv. prostorih Ker je to četrtletna seja, zato je dolžnost vsakega člana, da se iste vdeleži. Na dnevnem redu bode tudi glasovanje iniciativnega predloga, predloženega po dr. sv. Jožefa št. 53, K.S.K.J. in več drugih važnih stvari. Cenjeni sobratje ! , Zdaj Vam je dana prilika, da odločite po svoji lastni volji; glasovati ima pravico vsak član (niča); slučajno cla kateri ne bi bil navizoč na seji, lahko dobi glasovnico pri tajniku na domu. Oddaljenim, in pa članom na popotnih listih bo-dcm poslal glasovnice na dom. Bratski pozdrav vsem članom (icam) dr. sv. Štefana in K.S.K.J. Louis Bobich, tajnik. članom našega društva, da bomo imeli v soboto popoldne in zvečtir, dne 1. aprila skupno ved, dim 2. aprila v nedeljo pri 8. sv. maši pa sv. obhajilo. Člani ste naprošeni, da se z berete v nedeljo ob pol 8. uri zjutraj v društveni dvorani? \>a:k naj prinese regalijo s sabo, da korporativno odkorakamo v cerkev in pristopimo k mizi Gospodovi. L' pa ni, da bodo .to moje naz-danilo člani vpoštevali, ter pričakujem velike vdeležbe. Sobratski pozdrav John Likovich, tajnik. pOZ^V na SEJO. Društvo sv. Jožeta št. 2, K. S.KJ. v Joliet, IU. bo imelo redno mesečno sejo dne 2. aprila točno ob 1. uri popoldne v stari šoli. Ker se bo na tej seji glasovalo za iniciativni predlog dr. št. 53, ali proti; zatorej se Člani poživljajo, da se te važne seje vdeleže v polnem številu in tudi članice so na-prošene, da se vdeleži jo te seje, da bo vsak član (ica) glasoval (a) za ali proti predlogu, da no boste potem napadali odbora zaradi velikega ase.?-menta. Člane, ki so na potnih listih se pfosirčTalžFcžejo glasovnico iz "Glasila" K.S.K. Jednote in isto pošljete na društvenega tajnika do 1. maja. John Plut, tajnik. naznanilo: Društvo Vitezov sv. Jurja št. 3, K.S.K. Jednote Joliet, 111. bo imelo velikonočno spoved, v soboto zvečer, dne 8. apriia in skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši v nedeljo, dne 9. aprila. Vsi člani so naprošeni, da se zberejo ob pol osmi uri v stari šoli z regalijami in kolikor mogoče v velikem številu. Ravno v sedanjih časih mora brez majhnih izjem vsakdo to stori ti, da zadosti verskimi dolžncs tim. Sobratski pozdrav vsem članom in članicam: Joseph Panian, tajnik. ' NAZNANILO. Is urada dr. sv. Frančiška Šaleškega št. 29, Joliet, Dl. Člano in članice omenjenega društva opozarjam, da se vdeleži jo prihodnje mesečne s r, radeljo, dne Ss. aprila v polnem številu ker bo več'važnih stvari na dnevnem redu. Da bo vsakemu jasno zakaj tudi članice opozarjam, da se v delež i jo prihodnjo seje, in to je zaradi volit".*, iniciativnega predloga društva «v. Jožefa št. 53, igaukegan, 111. Nadalje opozarjam, vse ona elane, kateri še nimajo vstopnice k i u ri, da pride jo na prihodnjo sejo, ali pa k tajniku, da jo vsak dobi do 23. aprila; kdor ne bo preskrbljen z vstopnico do 21). aprila bo vseeno plačal 50e. Zatorej si naj v-sak član preskrbi vstopnico do omenjenega dne pri tajniku, da ga tajnik vknjiži. Vstopnice so ]>o 50c., 35. in za otroke izpod 16. leta 15c. Zatorej Vas še enkrat opo- jam, da se udeležite te ve-ažne sejo v polnem številu. Z bratskim pozdravom, John Gregorich, tajnik. Društvo Marije Sedem Žalosti št. 50, Pitsburgh, Pa. _ S tem se uradno naznanja članom (icam) gori omenjenega društva, da bo imelo društvo velikonočno spoved dne 8. aprila in skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši diuef 9. aprila. Zbirali se bomo ob pol 8. uri v šolskem pritličju, ter od tam skupno odkorakamo v cerkev. Vsak član društva je prošen, da prinesle; s sabo društveno regalijo ali znak. , Ob enem je bilo sklenjeno na zadnji seji, da se določi prosto pristopnino v društvo še za dobo nadaljnili tnsj^ mesecev, to je april, maj in jun., za vse nove člane (ice) od 16 do 45 leta. Še enkrat vas proisim, da ne pozabite 8. in 9. aprila priti v eerker. Sobratski pozdrav: Frank Golobič, tajnik. NAZNANILO. Članom dr. &v. Lovrenca št. 63, K.S.K.J. se uljudiio naznanja', da bo velikonočna spoved za imenovano društvo v soboto dne 1. aprila zvečer, in skupno sv. obhajilo v nedteljo dne 2. aprila pri prvi sv. maši. A* pelira se na člane, da se skupnega sv. obhajila polnoštevil-no vdeležje. Vsak izmed članov ve, ela je to njegova velikonočna dolžnost; zakaj bi potem ne šel z drugimi člani skupno k sv. obhajilu ? Kdor izmed Članov mogoče še nima spovednega listka, naj si ga vsak preskrbi; dobi ga lahko na domu tajnika ali pa dne 2. aprila pred prvo sv. ma-šoš spodaj T šoli. Spovedmi listek se bo zahtevalo od vsakega člana (ice) brez vsakršne izjeme. Bratski pozdrav. • Anton Kordan tajnik. seji skrilo, da bomo i-i skupno spoved dne 8. aprila zvečer, skupno sv. obhajilo pa 9. aprila pri prvi sv. maši zjutraj. Vsak član naj prinese, oziroma naj si pripne dnr štvaio regalijo na omeitjeni dam Nadalje se naznanja, da v-sak član, ki ni š»a prejel spovednega listka, naj se oglasi pri br. tajniku, da mu bode dal listek; raVno tako se opominja vse tiste člane, kateri ne bodejo odpravili spovedi v sio-vpnski farni cerkvi, da morajo sami prin, st i spovodne listke pravočasno .tajniku; vsi tisti pa, ki bodo opravili spoved pri slovenski fari, naj pustijo listke kar pri župniku, jih bode šel tajnik sam iskat. Naprošeni ste torej, da vsakdo pravočasno naredi svojo dolžnost; ako je pa lo mogoče, naj se vsak: član vdeleži skupne spovedi in s tem pokaže, da je v resnici zavedeti katoličan. S sobratskim pozdravom Jos. Lekšan, tajnik- Društvo sv. Petra in Pavla št. 91, Rankin, Pa. 8 tem naznanjam vsem članom našega društva, da bomo imeli skupno velikonočno spoved v soboto večer, dne 1. aprila in skupno sv. obhajilo v nedeljo med cksmo sv. mašo. V-sak član naj prinese s sabo društveno regalijo, in naj pride vsakdo, nekaj pred 8. uro v cerkveno dvorano, odkoder potem skupno odkorakamo k slu-bi božji. Ta dan se bo darovala sv. maša za žive in umrle člane (ice) našega društva, člane (ice) prosim, da pridete, kateri nimate kakega posebne-na važnega zadržka; člani (i-ce) pa, katerim na noben način ni mogoče opraviti ta dan svoje verske dolžnosti, naj isto pravočasno izvršijo. Sobratski pozdrav: Geo. Kroteč, tajnik. NAZNANILO Iz urada dr. sv. Jožefa št. 110, Barberton, Ohio. Tepi potom se naznanja vsem Članom gori imenovanega društva, da je društvo na zadnji sv. obhajilo. Člani iz Willarda in okolice prošeni ste, da kateremu je mogoče naj spoved opravi v soboto ve&r, ali popoidne, ker spo-vedovalo so bode v soboto že. od treh popoldne in zvečer, doki.r bode kdo, ki bi želel biti spovedan. Člani prinesite s sabo društveni znaik (regalijo), in naj bode članstvu najkasneje do 8:15 v ž-upnišču od koder Skupno oelkorakamo k sv. maši. S sobratskim pozdravom: Ludvik Perušek, tajnik. p ^ j^j^Mggl■■■■^■mahmhHIMI NAZNANILO. Iz urada tajnice dr. Sv. Barbare 128, Etna, Pa. Na prošloj sjednici članice našeg odsjeka so zaključile, da sporadi Uokrsa (Velike noči) čieimo imati sjednico 1 tjeden kasneje, i to na 23. aprila, na-mjesto 16. Sve članice se pozivaju na buduču sjvdnicu, koja če se ob državati u Hrvatskem Domu na 28 Bridge St. Etna Pa., jer na ovoj sjednici oemo imati finančno poročilo ili čitanje 3 mjesečnog računa. Sretan i čestit Uskrs svim članicama. Sa pozdravom: K. Cvitsflic, tajnica. Uradno naznanilo. iz urada društva sv. Cirila in Metoda št. 144, Sheboygan, Wis. so naznanja vsem članom gori omejenega društva, da se vsi brez izjeme vdeleeite druš ven,: seje dne 2. aprila, da bo vsak član oddal svoj glas glede konvenčnega aseementa, za, ali proti. Glasovanje traja samo 40 dni, društvo ima samo eno sejo med tem časom to bo 2. aprila; na tej seji se bodo razdelile glasovnice, da bo lahko vsak član glasoval^ tarej člani ne pozabite 2. aprila na sejo našega društva. S sobratskim pozdravom: John Udovič, tajnik. dne 9. aprila u običnoj prosto-riji. Na istu sjednicu so naprošeni gvi člani i članice, da se udeležiju mnogobrojno,jer i- mamo vec važni točka na dnevnem redu. Na tej sjednici bo se izjavljal prvi trimesečni načini za g. 1922, pak če svaki čuti kako društveno imetje> obstoji. Dalje 6e se birati drugi zastopnik, ili blagajnik, pošto nam še je bivši zastopnik zahvalio na pro£k>j sjednici 12, marca poradi svojih poslova. Dalje molim sve člane i članice koji obave velikonočno (uskrsko) dužnost, da mi na prvo} sjednici predaju sporved-no listke; isto spominjam sve, kojix duiguju društvu več kot dva mjoseca, da se poskrbe i podmiriju dug, inače boju suspendirani po pravilima K. S. K. J. i na podlagi društvenog zapisnika. S tem pozdravljam sve člane i članioe zgora imenovanog društva i K. S. K. Jednote. Matt Brozenič, tajnik. je bilo sklenjeno, da bo skupna društvena spoved v soboto zve-Čer dne 1. aprila in skupno sv. obhajilo v nedeljo, dniei, 2. aprila zjutraj pri fc. sv. maši na West AlKs, Wis. Članice so prošene, da se ubere jo četrt pivd 8. uro v cerkveni dvorani. :Članice udeležite se sv. maše in .sv. obhajila polmošfctvibio dne ^aprila. S sobratskim pozdravom Frančiška Janezič, tajnica. ZAHVALA IN PRlPOROGI- m 12 urada dr. sv. Ane št,. 156, 2. aprila (na Tiho medeljo). Društvo Marije Pomagaj št. 164, Evelefth, Minn. Naznanjam članicam našega društva sklep seje, da bomo i-moie skupno spoved dno 1. -aprila in skupno sv. obhajilo dne Zdelaj podpisana se najis-krenejše zahvaljujeva K.S.K. Jednoti za tako točno in hitro izplačilo posmrtnine po liajni pokojni hčerki Ani Chunta, članici dr. sv. Ane št 120, K. S. K. Jednote. Rojakom in rojakinjam te»r lo priporočava, da kdor še. ni pod okriljem naše dičite K.S. K. Jednote, da naj pristopi in si talco zagotovi gotovo pomoč v času nesreče. Mr. in Mrs. J. Chunta: Vandling, Pa. NAZNANILO. Uradno se naznaji ja članom društva sv. Družimo št. 136, v AVilardu, Wis., da so jo na minuli društveni seji sklenilo, da bomo imeli v nedeljo, dno 9. a-prila (cv\-tno nedeljo) skupno Chishoim, Minn. Stem se opozarja vse članice društva sv. Ane št. 156, K. S. K. J., da se polnoštovihio v-deleže prihodnje redne mesečne seje, katera se vrši dno 2. aprila ob drugi uri popoldne v uavadnih prostorih. t Razmotrivalo se bo, kar se tiče društ. pravi; torej da ne bo poziUcje kakega nepotrebnega nesporazumijenja, se vas uljud-no vabi, da se siiideite vse skupaj.' S'eosestrskim pozdravom: Mary Ohampa, tajnica. I NAZNANILO./ Tem potom naznanjam svim članom i članicam dr. Sv. Miha! ja br. 163, Pittsburgh, Pa., Prosim vas, da se vse vdele-žite skupne spovedi in da prinesete v niedeljo društv. regalijo s sabo, ko gremo v cerkev. Vpoštevajte sklep društvene sdja u .. - Daije vasopominjam,- da fla kopica; ako bi hote.li vse is-bclj redno plačujete društveni te obelodaniti, jih lie spravimo USTNICA UPBAVNI6TVA. Že parkrat smo na tean mestu povdarjali, da raznih -prošenj in stare domovine na noben način več v ^Glasilu" b» priobčujemo, kot dopise, jmtpak samo kot oglase, kar je treba plačati po velikosti oglasa. Takih prošenj od vseh strani se nam je dosedaj nabrala ce- at&s., ker vsaka bolj lahko plača samo za 1 mesec, kakor pa za 2,al i ve& skupaj; in meni l*o tudi ložje voditi društvene knjige. S pozdravom Mary Anzelc, tajnica. NAZNANILO. Is urada Žensk. dr. Marija Pomoč Kristjanov št. 165, West Allis, Wis. Na zadnji sseji, dne 12. marca na štiri strani našega lista. Polog prošenj za nove zvonove, orgije, izobraževalne domove nove zastave, brizgalne i.t.d. Nek posestnik bi celo rad, da bi priredili zanj kolekto za nakup 4 krav in volov, ber so mu stari poginili. Nekdo driigi prosi od ameriških. Slovencev pomoči, ker je bil okraden. Ljudje v starem kraju r$s mislijo, da aei tukaj dolarje kar z lopato po cestah nabirat ! Ako kupite CARNATION mleko ste lahko sigurni, da je isto čisto, ker je sterilizirano in zaprto v od zraka ne prodorni kanglji (škatlji). Taka čistoba, velika ekonomija in priklad-nost je vzrok, da se Carnation mleko rabiv v tisočerih domih vsepovsod. Kupujte to mleko redno pri vašem grocerju. Pišite nam po brezplači.0 knjižico o vporabi. ■• ' . , •: \:v> ^'it. >.-:.••.:-'- •. ' •«• — •• \ . < \ Carnation Milk Products • Co., 2100 Consumers Bldg., Chicago. To mleko je od zdravih krav. Napisni listek je rdeč in bel Devet govorov o neveri. V stolni cerkvi v Ljubljani govoril Dr. Mihale Opeka 8*olni kanonik in učitelj homi-h'tike na vseučilišču v Ljubi »ani. PRVIDEL. IV Francoski učenjak Jouffroy je pri dvojem učen jas tvu izgubil vero. Kako se mu je potem godilo, po])isuje sam nekako s tepnile beseclahu: — V prosi Lli urah, ko sem v tihi noči -se— ripoveduje:—Bil sem v pre-nogih nadlogah, večkrat v ječah, v ranah čez mero, mnogokrat v smrtnih; nemarnostih. Od Judov sem -jih dobil, petkrat po eno manj kot štirideset. Trikrat sem bil s šibami t pen, enkrat kamenjan, trikrat so je ladja z menoj razbila; noč in dan sem prebil nn globokem morju; velikokrat na polili v nevarnostih na rekah, v nevarnostih pred razbojniki, v nevarnostih ?>rod rojaki, v nevarnostih pred ne vernik i, v nevarnostih v mestu, v nevarnostih v samoti, v nevarnost i li samoti, v nevarnostih na mo- ob svojem oknu ali podnevi v rju, v nevarnostih med lažnivi seiw'natih izpivhajališčih pre- mi brati; v trudu in stiski, v miši jeva 1 svoje sanje, mi je sil- mnogem bedenju, v lakoti in no razburjenje Jdicalo nazaj v žeji, v postih, v mrazu in nago- spomin vero moje mladosti in ti. (2 Kor. 11, 23—28.) Vse me opominjalo strašne prazno te v moji duši.... Vleklo me je po dolgih lejtih zopet nazaj v doanovino, k-moji stari materi. Zopeit sem bil poel streho, kjer so mi potekla mlada leta, med ljudmi, s katerimi sem skupaj dorastol. Vse jo še bilo v mojih otre*&ih elnsch, samo jaz sMn se bil izpreanenil. Moja mati je še molila prav tako goreče kot tedaj, ko je molila z mano otrokom; v cerkvi, v kateri seon prejel prvo sveto obhajilo, se je darovala sveta daritev z istopobožnost jo ko,t nek-elaj; na pokopališču so ljudje molili z istim zaupanjem ^za svoje rajne sorbrate in prijatelje. Vse, kar me je v mladosti obdajalo, kar met je ljubilo, je imelo še isto srce, isto vero .— samo jaz sem jo izgubil, samo jaz sem šel skozi življenje* in sem se postaral, in tako u-čen — niseni vedel nič, samo jaz, tako prosveltljen — sem bil brez luči, samo jaz, tako poln svetovne moelrosti — sem bil brez| miru...-. Predragi! To je ti*to, kar sem zadnjic elo-poverWnl: čudna zapuače-no&t, prazjiota v srcu ter dušni nemir in strah; to je nesreča nevere. Toela ne dovolj! Povedal bom elanes še Več! Nevera tudi nima za človeka prav nobene tolažbe v neizogibnih težavah življenja. In to je, kar dela nesrečo nevere neznosno. Poslušajte! Jaz mislim, ela boste lahko pritrjevali mojemu govorjenju. — Ve se, ela kakor vernega tako obiskujejo nevernega človeka, težave in bridkosti življemja: lahko da pomanjkanje in revščina, lahko da izguilm premoženja in dragih bitij, lahko da sovražnosti ljudi, lahko ela bolezeti,— z eno besedo — dušno ali telesno trpljenje. Te>da kak&ti razloček se pokaže tedaj meti vernim in nevernim čle>yekom! Človek, ki živi iz \Ttre Ln ne išče svoje stalne sreče na zemlji, marveč ve, da je to življenje, le, čas pbskušnje, ko m je treba s križi in trpljenjem zaslužiti večne blagre, ki ao neprmfnljive vredne>sti, tak veren Človek vidi v nadlogah le to — in zraven še dušna žale>st nad onimi, ki so omahljivi, mlačni, plačljivi v veri — kdo omaguje, da bi jaz ne omager val ? — in sexmtjei s tistimi, ki jil^ pohujšanje e>elvrača stran cd vere in čeelnos;t,nega življenja — kelo se pohujšuje in bi mene nci peklo? (Ibid. 29.) Vse to telesno in duševno trpljenje. — Te>da — ali slišite kje apostola vzdihovati! Ali ga slišite pritoževati se? O kaj še,! Ves poln je tolažbe, ves prekipeva od sreče, ker trpi, in naglas hvalijo Boga njer gova ' usta: — Hvaljen bodi Bog in Oče mojega Gospoda Jetzusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe, kateri nas tolaži v skjherni nasi nadlegi. (2 Kor. 1, a-4.) Veliko je mojih bridkosti, pravi, res je; toda veiika je tudi tolažba: — Kakor je trpljenje Kristusovo v nas obilno, tako je tudi po Kristusu obilna na-1 ša tolažba. (16, 5.) Ljudje in •mrtvi elementa m vojskujejo zoper niene — foris pugnae — zunaj boji (2 Kor. 7, 5), nevarnosti in strahovi legajo name intus timoress — znotraj strah (ibid.) —; toda presledek mir je v globini moje duše in če jo potrto meso, je pa duh prepoln neprestanega veselja — superabundo gaudio in omni tribulatione — preobilno veselja imam pri' vsi nadlogi (16, 4). — To delata vera i milost. Človek, maziljen ž njima, upira neprestano svoj pogled v neminljive dobrine večnosti, in slajše mu je trpljenje življenja nego goljufiva radost sveta, ki je tako nevarna blaženemu izveliČanju. — Ne tako človek, ki je izruval iz srca vero, ki zanj onstran tega minljivega sveta ničesar več ni, ki ne pozna druge blaženosti, nego jo morejo dati bogastvo, čast, radost, in uživanje na zemlji. Ah, kako drugače jo pri duši njemu, če mu naenkrat nesreča ugrabi premoženje; če ga v prizaelevanju po svetni slavi elohiti sramota; če ga be-težnest, bolezen, starost oropajo telesnih naslad, da je treba namesto za opojno eašo preki- dobroto mile in očetovske boz- p:ivaje>čega veselja prijeti za je previdnosti, ki mu daje pri čašo, napolnjeno s pelinom bližnost »pokoriti se za grehe Knkn dmiraČA io in s silo potegniti nase večino kraljestvo božje. Takega vernega človeka drži pokoncu sladka misel, da bo njegova duša — izkušana v ognju trpljenja — eimdalje čistejša in do-padljivnetjša Stvarniku. Tak iz vere živeči človek ljubi bo lečino, ker ga prav bolečina dela najbolj podobnega križane bridkosti.. Kako drugače je takrat nevernemu človeku nego vernemu! On pač s svetnimi dobrikami izgubi vse: vse, kar je ljubilo njegovo srce; vse, kar je imel za zlato srečo svojo; kar je bolj Oeinil nego svojo vest in večnost. Vsi sadovi njegovih skrbi, njegovega dela, morda celo — njegovega greha____ so zanj izgubljeni; tista beseda, ki jo prihajati Iff src: Ce bi cloveK ne imel vere—ali je vredno živeti!____ . Misijonar L. Ballet pripoveduje,kako je jesenskega večera 1. 1905. prišel k njtemu v Toki-ju mlaelJaponee, vseučiliščnik, živih /Wm, a žalostnega li^a, s presenetljivim vprašanjem: ("as,ti t i oče, oprostite, ali, vi misilik', da je življenje- vredno življenja ?...,. Začudil se je misijonar in prestraši. — ko more mlad mož o t em dv<> miti ? je odgovoril. Toda mladenič je povzel; - J a* pa mislim, da ni vndno živeti! AH ni življenje samo breme! Co* 11111 nositi jo za prazen nič? Za kapljico sladkosti, ki kane tu-i nt am, nositi toliko trpljenja in prevar!----Misijonar je strmel. Oelkod ima mladenič to črne, strašne misli! Kmalu je iaedel. Imel jih je iz knjige japonskega pisatelja Nakae Toku suka. Ta je bil rojen leta 1847. V mladosti je živK:l grešno, razuzdano; na Francoskem se je napil gnojnice strasti in brezverstva. Potem jei bil doma pe>slanec in pisatelj. L. 1901. je elobil neozdravljivo bolezen — raka. Ore k zdravniku in ga vpraša, koMko člasa bo še žilvel. — Poldrugo leto! je, bil odgovor. Tedaj je šel in napisal knjigo z naslovom Poldrugo leto men ju ju han), polno sovraštva do vsega, kar je velikega in plemenitega in človeštvu svetlega, polno studa elo življenja. S to knjigo so se zastrupili mladeniči, iz nje so črpali obup in gnus do življenja, Umu so se učili, da^življenje ni vredno življenja <—.potem ko so izgubili vero v posmrtnost, ki jo oznanja celo njihovo poganstvo.... Resnično, new,ni tira nesivč-nega človeka v obup življenja. Co ni posmrtnosti, kje pa lw> tedaj «nieno to grče, ki hexv/bi-ti srečno, ki elrhti, trepeta, vpije za srečo — a je udarjeno od ntnsrečcj ž M jen j a tako, da na zemlji ne opomore nikoli več. ____In če ni Boga, kam pa naj se obrne za pomoč v svoji briel-kosti duša, žalostna do blaznosti, v čigar šator naj priloži, topkina in razbičana od žviž-gajočih udarcev življenja!.... Ah, slaba tolažba je ta, ela je človek samo žival in se s smrtjo povrača v nič____Slab je ta nič — in vendar kaj čuda, čq biteizverni človek v svoji nesreči z ah rep en i po njem, se požene, ela zagrabi zanj, kakor ta, ki se potaplja, za rešilno bilko?.... V nirvano! V nič.... In samokresi pokajo v senca____«trupe!ni kozarci se praznijo____zanke se zadrga- vajo e>krog obupnih vratov... valovi pozabavajo in i zmot a vajo na proel mrtvece — starce, trudne življenja, mladino, pre-nasičclno ž njim, mevškle i ženske____kdo bi jih prešteli To jo tolažba nevere v nadlogah življenja. Drugega nima da" - Ali ni grozna, groz — iKlzinosna raisreča neve-< '• * ■ ših dni, ki ne dviga kril pod frclbo in ne pozna lopotie, lijoče exl solnca!____Povsod se je bojte, nevere — zakaj povsod sili na dan!____ Zase S3 je bojte in za mladr no svojo! O j za mladino! Mlado srcr,> brez vere — izžgano polje brfz rose nebeške: nikoli na }><> obrodilo sadu! Amen. * Jt S NEKAJ VAŽNIH VPRAŠANJ IN ODGOVOROV. Kdaj je M Zvon Svobode1* zadnjič zvonil? (Dne S. julija 1. im povodom smrti državnika John Marshall-a). Koliko oseb je že izgubilo svoje življenje pri ekšpediciji na severni tečaj? (Od 1. 1606 znaša -vina? (Iz bakra in kositra.) Kdo jo izumil rotacijski tiskarski stroj? (Amerikanec Rihard M.Hoe.) Kolika je razdalja med luno in zemljo! (238,800 milj.) mu Zveiičarju, katerega moli jVse nade so se izkazale za pre-in se mu klanja kot s>vojemu jvare; njegova sreča je odbeža-Bogu. Tak s čuvstvi in mis- j la kakor flem in mu ni zapusti-limi vere ves prejeti človek (la drugega nego spomin bežne šele v trpljenju prtfv zagori v .preteklosti, kesanje žalostne ljubezni do Boga, in v tej osre- sedanjosti in strah še žalostnej-čujoei ljubezni se njegova ža-'še prihodnjosti. Kakšno to- ,t,i ali ni ra! Toliko sem moral po vrsti povedati o neveri. Brez ovinkov sem n*>ra.l pokazati, da je nospamet in sBejpota — da je greh in zadolženje — in siro-maščina in nesreča____ Zdaj pojdite in bojte se nevere! Povsod se je bojte, zakaj povsod sili na dan! Od sovražnikov se je bojtie in oel prijateljev, od tujcev se je bojte in od bratov! V zasebnih pomenkih' se je bojte in v javnih govorih! V knjigah se je bojte, ki ne umro stoletja — in v papirjih, ki komaj en dan žpve!____ Bojtei xKoliko je povprečna starost bučel! • (4 leta.) Kdaj se je pripetila največja rudniška katastrofa v Združenih državah! (6. elec. 1907 v Monongali, W. Va., kjer je bilo ubitih 300 premoga rje v.) * Kje se vrši meseca januarja žetev žita! (V Avstraliji, Novi Zelandiji in v Chile.) Koliko časa traja založniška pravica? (Copyright). (28 let po izdaji kake knjige se to pravico lahko zopet obnovi.) Koliko zasluzi kadet na West. Point vojaški akademiji! |$1,74.20 letno. Lansko Mo je bilo v West Pointu 750 kadetov.) Koliko je John D. Rockefeller že daroval v elobrodelne in druge občekoristne svrhe? (Do 1. jan. lanskega leta: $475,000,000). Op ; tavca: Zaslužil jib je pa desetkrat več! Koliko znaša število policajev in policajk v mestu New York ? (10,870.) Kdaj je bilo v Califomiji zlato odkrito? (Meseca septembra 1. 1848; 3 leta zatem pa v Avstraliji. Koliko buddhistov živi v Združenih državah ? (Okrog 6000, ki ima^o 12 svojih templjev.) Od kdaj obhajajo Kubanci proglašenje svoje nedovisno-sti? (2. maja 1902.) Katera je bila najmlajša kraljica v svetovni zgodovini? 4Škotsko kraljico Marijo so kronali, ko je bila komaj teden dni stara.) Kdo je prvi "d read naught" zgradil?" (Anglež Sir Philip Watts.) Iz česa sestoji mfHlenina? (brass.) (Iz bakra in cinka.) Koliko je bil junaški stotnik Nathan Hale star, ko so ga Angleži 1.1776 vsled vohunstva obesili? (20 let.) Kdaj postanejo otroci običajno in najbolj kratkovidni ? (Od 7 do 9 leta.) * Kdaj je pričela Rusija naj' bolj rasti in napredovati! (V 16. stoletju.—Dandanes pa najbolj nazaduje.) Kje so v Evropi največji skladi premoga? (V Sleziji.) Kako velika je bila prvotna država Oregon? (Država Oregon je sprva zavzemala vse ozemlje med Kalifornijo in Alasko, tedaj spadajoče k Španski, Rusiji, Franciji, Angliji in Združenim drž.) Če bi $1.00 obrestonosno naložili po 4 exlsjtotke, koliko bi ta vloga znašala Če (motivne) se sile. En volt je jednak 1 amperi tekoče elektrike, vodeče čez žico, ki ima 1 ohm odpora). Kako izračunaš težo ene ga-lone vode? (Ena galona čiste vode tehta 10 funtov.) Kje je mueVniški predsednik McKinley pokopan! (V mestu Canton, Ohio.) Kaj znači,beseda "Sodium chloride"! (To je kemičen izraz za navadno bedo §ol.) V katerih državah naše Unije je smrtna kazen (usmrčenje) oelpravljena ? (V Arizoni, Kansasu, Maine, Minnesoti, Severni Dakoti, O-regonu, Rhode Island in Wis-cousinu. V državi Michigan velja ta kazen samo za veleiz-dajstvo.) _____________se je v tisti losUrpmnmi v veselje, njego-1 lažbo mu daje tedaj njegova |mo(fc»nn znanosti, ki stavi toli-vi vzdihi v radostno vriskanje, nevera? — Kje; je kak filozofs- kokrat' vso znanstvenost v . _ . • • • « > • a -_____L__t vv -___i /v ...j i i — Da ne bom dolgo iskal sijajnega zgleda med brezštevilnimi svetniki pojejte saxno a-j ki sistem, nasproten krščanstvu, ki bi kdaj potolažil le eno žuloetna dušQ, napolnil le eno postola Pavla! Kako polno sirotno srce! ^rasuje po pra-t težav in'britkosti je bilo nje-j vie i Morttatobert. Polna to, da zadaja rane veri!____ Bojte se je v tisti umetnosti, ki to-iikolerat rajši pokleka pred malike njego pred križ!... Bojte so je v tistem lepewlovju na- Priporočilo SLOVENSKIM VOLILCEM IN VOLILKAM XI. KONGRESNEGA DISTRIKTA OKRAJEV WILL, DU PAGE IN McHENRY V DRŽAVI, ILLINOIS. Kakor znano, je naš kongres-nik za državno zbornico v Washingtonu, Hon I. 0. Copley zopetni kandidat republikanske stranke pri primarnih volitvah dne 11. aprila 1922. Kot državljan volilec in stanov-nik v tem okraju se moram o delovanju Hon. I. C. Copley-a, kot našega kongresnika pohvalno izreči, ker je šel tudi nam Slovencem rad in večkrat na roke. Na razpolago so slučaji in dokazi ko je Hon. Copley za, časa minule svetovne vojne izposloval več našim slovenskim mladeničem, ela so bili oproščeni vojaške službe vsled Kongresnik Ira C. Copley. želje in prošnje njih staršev, da so jih potem doma podpirali ter njih družino. Dne 20. junija 1919 je bil -vsled priporočila našega kongresnika Hon. Copleya celo s Francoske fronte domov poslan nek slovenski vojak, edini sin neke slovenske družine v Jolietu, vsled odredbe samega generala Pershinga; tozadevno pismo imam jaz na rokah. Dne 22. sept. 1920 je Hon. Copley izposloval pri državnem tajniku dovoljenje za potovanje nekega potnika iz Jugoslavije semkaj v Joliet, dasiravno je bilo isti čas potovanje v Ameriko prepovedano. Bas zadnje dni sem se obrnil na Hon. I. C. Copley-a, da naj na pristojnem mestu v Washingtonu izposluje izplačilo neizplačanih posmrt-nin članov K. S. K. J. koje posmrtnine ima v roikali Alien Property Custodian. Dobil sem že ugoden odgovor, da bo vlada ves ta denar K. S. K. J. v najkrajšem času vrnila. Vse to so zasluge našega kongresnika Hon. I. C. Copley-a. v> n^™ Jaz vsled tega Hon. I. C. Copleya vsem našim slovenskim volilcem volilkam za zopetno nominacijo oziroma izvolitve toplo priporočam. JOSIP ZALAR, Joliet, lil. Političen oglas. Advertisement.) m (004 N. Chicago St jretntitvo m apriTJUitro. Ttlefoo i04i. Naročnina; JOLIET, ILL U UaM, m U* .......••......................* b »o^lmt v,..............................t,.........................$2.00 t^ibftgfflblto . »t?« m«««m>»» * **'* * OFFICIAL ORGAN oi th« z: w , * GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the , UNITED STATES OF AMERICA • Maintained by and in the interest of the order. Isioed every Wednesday. OFFICE: 1004 N. Ckicaco St Phone: 1048. JOLIET, ILL Subscription price: For Nonmenaber® ...........x>• • • ..•w.......»^.O1 Wot Foreign Countries ............... a j------... -.. Iz urada predsednika K. S. K. J. Kdor izmed sedanjih, ali bivših gl. uradnikov naše podporne organizacije je od početka do danes zasledoval težkoče, s katerimi se je morala K. S. K. J. tekom minulih 28 let že boriti, bo gotovo in brezdvomno vesel onega dneva, s katerim 60 vse te težkoče prestane ter premagane. Leta in leta smo želeli, da bi našo K. S. K. Jednoto zamogli spraviti na trdno, močno in zanesljivo finančno podlago ali na solventno stališče. Ta želja se nam je zdaj hvqla Bogu izpolnila in uresničila! Kdo ni torej tega pomenljivega dogodka bolj vesel kakor jaz, kot predsednik naše dične podporne organizacije? Ta dan naše zmage me je to^ej napotil, da stopam danes pred vse članstvo s temi skromnimi vrsticami. Kakor iz izvirnega, na 5. strani današnje številke 4iGlasila" priobčenega poročila aktuarja razvidno, je naša K. S. K. Jed-nota dosegla svojo popolno solventnost še 31. decembra minulega leta. Iz njegovega računa je razvidno, da smo v obeli oddelkih dosegli 100.27% procentov. To je gotovo vesela novica za ostale gl. odbornike, za vse uradnike(ice) krajevnih društev in za vse članstvo naše K. S. K. J.- Zdaj lahko vsakdo izmed nas s ponosom reče: 44 Jaz spadam k naši K. S. K. Jednoti, ki je povsem solidna, varna in zanesljiva, saj znaša njena solventnost nad sto odstotkov. Kdor tega ne veruje, pokažite mu tiskano poročilo enega, izmed najbolj znanih aktuarjev v deželi, Mr. Abb Landis-a. Da smo dosegli zažeJjeno solventnost jc bilo treba, kakor že gori omenjeno dosti potrpljenja, težav in požrtvovalnosti prestati. Za to smo dolžni iskreno zahvalo onim, gl. uradnikom, onim delegatom, onim društvom in onim članom (icam), ki so se zadnja leta za dosego solventnosti najbolj potegovali. Največje priznanje gre pa v tej zadevi zborovalcem XII. konvencije v Milwaukee, Wis., ki so sprejeli za dosego solventnosti edino umestno N. F. C. lestvico. Ta nam je za mnogo olajšala pot do zaželjenega cilja. Enaka pohvala in priznanje gre tudi delegacije minule (XIV.) konvencije v Jolietu; njen sklep v zadevi razklasifikacije članstva je pa naš namen uresničil. » K. S. K. Jednota, prva, najstarejša, največja in edina katol. slov. podporna organizacija v Ameriki stopa danes pred javnost s čisto vestjo in čistim računom kot zmagovalka. Vse sumničenje in predbacivanje od strani naših neprijateljev, da bodo morali člani naše K. S. K. J. na stara leta od drugih beračiti Jednotino podporo je samo laž; kajti na podlagi naše solventnosti bo K. S. K. J. izplačala vsak cent onim, ki bodo do kake podpore opravičeni. Kot predsednik prosim vse tajnike in tajnice krajevnih društev, da naj to veselo vest o dosegi naše solventnosti članstvu na prihodnji seji naznanijo. , Kaj bomo pa zdaj ukrenili, ko smo zaželjeni cilj, dosegli! Naša sveta naloga naj bo, da s podvojeno silo delujemo še za večjo rast in povadigo edine naše slov. kat. podporne organizacije v Ameriki (K. S. K. J.) Zdaj nam bo agitacija za pridobivanje novega'članstva bolj lahka, ker lahko trdimo, da je K. S. K. J. na zdravi finančni podlagi, ali solventna. Vsak katoliški Slovenec ali Slovenka v Ameriki bi moral (a) spadati h K. S. K. Jednoti. Dragi mi bratje in sestre! Zavihajmo torej rokavfe in idi-mo z združenimi močmi na delo! Danes šteje mogočna K. S. K. J. že okrog devetnajst tisoč članov obeh oddelkov; njeno premoženje se bliža že milijonu dolarjev. Napnimo vse žile, da bomo imeli do prihodnje konvencije pod našo Jednotino, zastavo najmanj 25,000 čanov in članic! Dal Bog, da bi se tudi ta moja iskrena želja uresničila! Josip Sitar, gl. preds. K. S. K. J. Naziranje preds. Hardinga o veri in državi. Dne 24. t. m. zvečer je predsednik Združenih držav Mr. Warren G. Harding govoril učencem biblije v Calvary baptistov ski cerkvi v Washington, D. C. Ta pomenljivi govor predsednika smo (Htali naslednji dan (-o. marca) na tretji strani največjega angleškega dnevnika na o^ivdnjem zapadu "The Chicago Daily Tribune" na tretji strani pod nasovom "Duty of Church, to uphold laws, President says." (Predsednik pravi, da je dolžnost cerkve, da se postave vzdržuje.) « Ta govor se v slovenskem prevodu glasi dobesedno sledeče: "Pri nas ni nobenega sorodstva, oziroma stika med cerkvijo in državo. Verska svoboda ima svoj nepremenljiv prostor s civilno in ljudsko svobodo, in to že od ustanovitve nase re_ publike. V tem se kaže dalekovidna vizija nesmrtnih ustanov-nikov; vsled te svobode smo mi boljši narod in naša republika je tudi boljša. Bojim se pa, da se to svobodo včasih pozablja. Tekom mojega enoletnega predsedništva ni naredil name noben drug slučaj tako nedobrodošlega vfisa, kakor pojav verske nestrpnosti (intolerance), ki obstoja med mnogimi našimi državljani. nearzavijani! ijpoanoa stavca). Jaz smatram to varnost naši svobodi, s katero se ponašamo. Dasiravno sta cerkev in država pri nas popolnoma ločeni, soglasju z našo versko svobodo, vendar obstoja selo važno sorodstvo med cerkvijo in narodom, kajti noben narod ne more napredovati, noben narod ne more obstojati, če kdaj pozabi Vsemogočnega Boga! Jaz verujeim, da je spoštovanje vere igralo zelo vplivno in pomožno vlogo v neprekoisnih ameriških dosegah. Jaz bom vsled tega vedno spoštoval vero. Ako hi bilo potreba nocoj opraviti kako molitev«V verski pobožnosti, pokazali bi, da smo bogaboječ in bogoljuben narod/ - Jaz se rad spominjam dejstva, da vera pospešuje preprosto zadovoljno življenje. To hi bilo'kakor blagoslov božji, če bi se zopet tako življenje v našo republiko* vrnilo. Dosti je prilik, da dandanes lahko odprto govorimo o vzrokih duševne demoralizacije v občini, ki je postala znana vsled izvanrednih vojnih posledic. V resnici pa krivde v celoti ne smemo samo vojni pripisovati. Se preclno smo sploh sanjali o vojni ali še predno je bila ista pričeta, smo že čutili gotovo površnost morale, izogibanje glavnih pravil in oslabelost resnih načel. Vzemite za izgled samo izvrševanje postave. Ne da bi dajali pri tem preveč pozornosti izrazom od strani alarmurtov, moramo vendar pripoznati, da obstoja očividna tendenca k bolj nizkemu in bolj drznemo stališču glede stika države in cerkve. Za vzdrževanje varne družbe in za dosego pravih moralnih načrtov je absolutno važno, da se postavo, za sveto in najvišjo pripoznava. Kakoršnokoli pleme ne spoštujejo postave naše dežele, v kakem.posebnem oddelku naših skupnih odnošajev, tako pleme smatramo za silo, ki hoče docela uničiti našo socialno organizacijo. Ako osebe, ki so znane kot ljudski vodi*elji, vplivni, in so docela spoštovani člani človeške družbe—v svojih krajih ne spolnujejo gotovih točk postave, se jim v tem slučaju ni treba čuditi, če postav tudi drugi ne izpolnujejo; ti namreč dandanes mislijo, da je izpolnjevanje postave v obče nekaka nadležna in -nespametna omejitev osebne svobode vsakega posameznika." Ali niso to v resnici krasne besede predsednika! — Uredniku brezbožnega lista "G. S." gotovo ne bodo po voljif! Mr. Magajna bo morda tudi trdil, da je predsednik Harding ignorant celo bigot, ker priporoča ljudstvu, da naj izpoliiuje državne in cerkvene postave f V svojem, v št. 24 priobčenem uvodniku, oziroma odgovoru uredništvu našega lista pravi, da "G. S." no trati nikomur verske pravice; vseeno bo pa s v Sem čitateljem neko resnico!! še naprej kazal. Kakšno resnico! Na prvi strani oue številke pa čitamo, da označeni list preganja temo nezavednosti in dušnega suženjstva. Ali je torej predsednik Združenih držav tudi nezaveden in duševni suženj! Na 3. strani one izdaje čitamo o velikanskih!f uspehih sedaj že pok. izdajatelja "G. S.", da je sedaj že skoro polovica!! ameriških Slovencev njegovih nazorov; takoj poleg te trditve je pa stavek, da je ostalo samo pet tisoč! (5000) članov neke podp. tfrganizac., ki bodo nadaljevali za početo delo.—Ali je. v Amerjtt samo deset tisoč Slovencev! Čudno ste,o teni informirani. Da, zares živimo v? deželi Verske svobode. Nihče vas ne sili V cerkev, če ne verrij^te v Boga. * ' Že zadnjič smo vanj navedli točko ustavnega amendmenta, ki določuje, da se ne sme nikomur kratiti, ali braniti pravice svobodnega verskega izvrševanja. Ali sploh veste kaj to pomeni! Da je v Združenih državah vsemu ljudstvu na prosto voljo dano izvrševati bogoslužje in se držati verskih načel na poljuden način. Vaš list pa že celih 20 let pobija vero, smeši razne duhovnike, farne šole, predvsem pa naše rojake zato, ker hodijo v cerkev z drugimi besedami rečeno: Vi hočete iz src naših rojakov odpraviti vero, podreti vse cerkve, uničiti svečenike in Krista še enkrat križati, če bi danes prišel na svet. V Ameriki je kakor povsod tudi politično prepričanje svobodno. Kako zamorete meni braniti, da ne smem voliti kandidata demokratske stranke, ker vam morda dotičnik ni po volji! Dalje* je pri nas popolna obrtna in trgovska svoboda uveljavljena. Kako zamorete Vi meni braniti, da ne smem take in take trgovine voditi!. Kakor ž« večkrat povedano je istotako tudi vsem prebivalcem Združenih držav verska svoboda zajamčena. Kako zamorete meni braniti v cerkev radi tega, če slučajno Vi cerkev sovražite? Zdaj pa pomislite, če s svojimi ved-nimi napadi na sV. Cerkev ne kršite ustave Združenih držav! Seveda, Vaš izgovor o samem kritiziranju verskih institucij je zelo piškav. To ni nobena kritika, ampak direkten napad na vse, kar je z vero v tesni zvezi. Le dobro še enkrat prečita j te zlate besede predsednika Hardinga, ki trdi, da noben narod ne more napredovati; noben narod ne more obstojati, če pozabi Vsemogočnega Boga. . Ali je Vam sv. vera že sploh kaj hudega prizadela ! Ali ne uči vsaka vera ljudstvo h krepostnem življenju; da naj se ogiba slabega in vadi v dobrem; da naj bo pošteno, pravično darežljivo, usmiljeno in človekoljubno; da mora dajati Bogu kar je božjega in državi, kar je državnega. V kateri civilizirani državi najdete sploh slučaj, da ljudstvo nima vere, cerkva, duhovnikov, itd ? Taki kraj^so edinole še med divjaki in ljudožrei. Vera nas uči morale; kjer je pa ljudstvo brez morale, tam ni civilizacije. Gornji pomenljiv govor uglednega predsednika Hardinga nam je prišel ravno prav v roke. Priobčili smo ga, da bo javnost sodila o verskem naziranju predsednika Združenih drŽav. Ali so besede predsednika Hardinga bolj pomembne in uvaževanja vredne, ali pa trditev "greenarskega" in še mlekozolmega u-rednika "G. S.", ki je za par grošev svoje versko prepričanje prodal. Ali bomo tudi na to molčali? V duhu gledam kmetovalca, ki stoji žalosten in potrt tamkaj, na po toči uničenem poljij. Kako se je trudil, da je razora! in obdelal polje, v katero je posojal dobro zrnje. Zrnje je pognalo, rastlo in rastlo, ter imelo v kratkem poplačati poljedelca za njegov obilen trud. Približal pa se je črn oblak. Grmeti je pričelo. Ploha se je vlila. Padati so pričela mala bela zrnji-ca, ki so postajala vedno večja. Toča je to. Vedno gostejša pada. V par minutah je uničila in opustošila vse, kar je do-• gla.'. i^metiča je vse upanje na. bogato.žetev.splavalo po vodi. Žaldsfen stoji sedaj tukaj in gleda na uničeno polje. Ono, kar je popreje obetalo bogato žetev, sedaj še za slamo m Ta primera se zamore obrniti na urednika "Edinosti". V| krasnih, hvalevrednih, da že dolgo ne v lepših besedah je napisal članek v "Edinosti" št. 36. 25. marca 1922.: "Ali bomo tudi na to molčali!" Prepričan sem, da je tudi on pnčakoral obile žetve, kakor vsakdo, ki je čital, ta lepi članek. V resnici, čestitati se mora uredniku na teh besedah, s katerrmi je povabil vse druge urednike naših katoliških listov, da se sestanejaj ter skupno povT&dignejo glas proti netaktičnemu postopanju jugoslovanske vlade proti nam, ameriškim katoliškim Sovenceii ter zahtevajo pravico in enakopravnost. A, žalibog, na isti strani kot "so napisane lepe besede tcgdj članka, napisan je tudi ostuden in brezvesten dopis, ki ne napada samo urednika *4 Glasila' \ ampak namiguje, da so tega K njegovi predstojniki, v tem slučaju oni, ki imajo naftzorstVq "Glasila" v rokah. To ni res. To se pravi dobro ime krasti* Č. g. urednik, ako bi bil te besede priprost člOyek napisal, ki ni podučen o morali, kakor bi vi morali biti, bi mu oprostili; ali vi morate znati, da vsaka krivica storjena proti svojemu bližnjemu mora biti poravnana. Vsak, vsaj nekoliko podučen katoličan pa ve, da že samo sumničenje koga je greh; koliko večji greh šele trditev, da je ta ali oni tega kriv, ki je popolnoma nedolžen pri stvari. Lepe besede ste napisali v svojem u-vodnem čanku. Vsi ameriški katoliški Slovenci bi vam morali biti hvaležni zanje, da niste pripustili onega dopisa v "Edinost" ter še pristavili svoje pikre opazke. Ako se vašega nasveta ne bo vpoštevalo, ste tega sami krivi z ostudnim dopisom s točo, ki je pokončala lepo obetajočo žetev. Kot duhovni vodja Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote se sedaj javno obračam do vas, ter vas prosim v imenu ameriških slovenskih katoličanov, da prenehate priobčevati dopise, ki rujejo proti edinosti katoliških Slovencev v Ameriki. Mi duhovniki, kakor tudi katoliško ljudstvo moramo strogo obsojati to needinost med slovenskimi ameriškimi katoličani. Prosim vas, stopimo skupaj in delujmo složno za naša verska načela, Ako bomo edini, tedaj se nas bo vpoštevalo, drugače ne. Ako bomo edini, tedaj bomo tudi lahko povzdignili svoj glas proti preziranju od strani jugoslovanske vlade in ta glas se bo tedaj tudi čul. Komur je pri srcu napredek katoliške zavesti med ameriškimi slovenskimi katoličani, bo deloval, da zavlada mir, sloga in prava ljubezen med nami. Kolikor se moje malenkosti tiče, zagotavljam svojo pomoč, da hočem storiti vse, ako sploh mogoče, da se prepreči ves nadaljni prepir. S srčnim pozdravom na vse dobre misleče katoliške Slovence širom Amerike ostajam • Vaš" ' Frančišek J. Ažbe, Duhevni vodja in organizator K. S. K. J. Listnica uredništva. Glavnemu uredniku "Edinosti". — Obljuba, ali mož beseda pa taka! — V štev. 30 trdite, da je tudi za Vas ta "neljuba* 'afera končana. Čudno! Ali ste morda pozabili na to obljubo, ker še vedno v to zadevo dregate! Takoj v naslednji (31) številki vidimo zopet dva dopisa, kjer se nepodpisana dopisnika zaletavata v urednika našega lista, ker se je potegnil za čast, ugled in dobro ime naše K. S. K. J. V tej (31.) štev. ponovno o-menjate, da ne boste o tej zadevi priobčili nobenega dopisa več. —Tudi za Vas se konča tu slučaj z ono (31.) štev. kakor ste že v uvodniku v št. 30 o-menili. Zares čudna logika in obljuba! Da se ne bi zamerili naročnici M. A. Č. ste tudi v naslednji (32.) štev. obelodanili njen dopis. V svoji opombi, uredništva v št. 32 ponovno zatrjujete da ne boste več objavili sličnih dopisov in da boste to zadevo popolnoma zaključili. To je bila torej že Vaša tretja obljuba! Par dni zatem Vam je poslal neki "junaški" član iz Wil-larda, Wis. tudi en dopis. Ker se Vam je zdel ta dopis umesten, ste ga izjemoma objavili v številki 33. Svojo obljubo ste zopet v št. 34 in 36 prelomili. Tudi mi smo prejeli zadnje dni več dopisov, izjav in kritike od strani naših naročnikov, pa tudi Vaših, ki odobravajo naš zadnji nastop. Mi se držimo obljube in dane besede, Vi pa ne. Če boste šee v bodoče (morda še do Božiča!) delali kake posebne izjeme, bomo pa še mi one dopise objavili,toda s pravimi in polnimi imeni, ne pa s takimi kot Vi. Pa nas pri vsem tem še na skupno konferenco vabite!! Na tak način ne bo iz te moke nič kruha. SEZNAM DAROVALCEV za nove zvonove pri farni cerkvi v Hinjah na Dolenjskem. V Cleveland«, Ohio so v to svrho darovali: Po $5.00: Charles Hočevar in Fortunat Sever. Po $2.00: Andrej Hočevar. Gregor Skube, Frank Hro-vat, Vincent Tekavčič, Jo*. Prijatelj, Charles Hočevar, Alojzija Hočevar, Joseph Cigoj, Anton Vkiniar, Ignac Vidmar, Karol Skube, Blaž Modic, John Vidmar in Anton Meljač. Po $l.(Xfc Joseph Kenik, Mary Pa-pesh, Tomaž Tekavčič, Frances Te* kavčič, Mihael Vidic, Anton Skube, Rudolf Ken&, Mihael Plut* Joseph Turek, Frank Novak, Jernej Papeš, Frank Papeš, Joseph Papeš, John Stavtihar, Frank Strekal, John Stre-kal, John Pek, Joseph Glavič, Mihael Skufca, John Lube John Mišmaš, Nick Vidmar, Frank Tekavčič, Jera Ur-bančič, Gregor Vidmar, Mihael Čam-pel, Mihael Vidmar, Matia Fabjan, Matija Novak, Frank Zore, Matija Papeš, Geo. Gregorčič, Josephine Debeljak, John Jurk in Joseph Ka-stelic. Po 50c: Franc Vidmar, Anton Kxh vač, Jos. Glivar, Anton Perko,. Fr. Oberstar, John Kužnik, Anton llro-vat, Louis Kralj Anton Adler, Frank Perko, Joseph Hočevar, Anton Godec, Andrej Papeš, Louis Cample, Matija Zupančič, Vine. Gnidiza, Mi-'hael Znidaršič M. Pečjak, Ignacij Tekavčič, Ana Košak, Mihael Turek, Andrej Šinkovec, Anton Papeš, Frančiška Lever, Frank Kastelic, Peter Tomšič, Anton Bukajamec. Po 30c: Frank Udovič in Neimenovan. Po 25c: Joh n Tekavčič,- Domen Kastelic, John Evans in Fortunat Boldan. Skupaj $90.05. Iskrena hvala vsem darovalcem! Svoto se je poslalo na pristojno mesto. Charles Hočevar, nabiralec 8018 Union Ave. Cleveland, Ohio. (Advertisement.) * SLUŽKINJA JE BILA BOLNA. Mr. E. W. Jacobs iz Girard, La. nam je 7. februarja 1919 pisal: "Cenjeni gospod! Prosim vas, pošljite mi z obratno pošto še dva zavitka Bolgarskega krvnega čaja; jaz sem iz-previdel da je ta čaj velike vrednosti. Imam namreč služkinjo, ki je bolehala šest mesceev; nobeno zdravilo ji ni pomagalo; ko sem ji pa dal 4 krat tega čaja, je že tekom šestih dni popolnoma okrevala, da lahko vsak dan deia. To zdravilo ji je v resnici pomagalo. Mi imamo na tisoče takih priznal-nih pisem od bolnikov, ki so že do cela obupali; dandanes so pa zdravi ker so jemali Bolgarski krvni čaj.. Le vprašajte še danes vašega zdravnika, aH vam jaz dopoššljem priporočeno po poti 1 velik družinski zaboj za $1.25, ali 3 za $3.15, ali 6 za $5.25. Naslov H. H. Von Schlick, President, ijervel Products Company, 436 Marvel Building, Pittsburgh, Pa. - " ■ ■ mrs SEMENA. V zalogi imam najboljša vrtna, poljska in cvetlična Semena. Semena pošiljam poštnine prosto, toraj nikakih stroškov za poštnino. Pišite po brezplačni cenik. MATH PEZDIR. Box 772 City Hall Sta. New York, N. Y. Uftaaovljen* t Jolietu, 111., dn« 2. aprila UM, Inkorporimt s državi Illinois, dne 12. januarja, 1ML GLAVNI URAD: JOLIET, ILL, Telefon 104S. od ustanovitve do 1. marca 1922 skupna izplačana podpora $2,033,845. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet, IB. f. podpredsednik Matt Jerman, 332 Michigan Ate, Pueblo, Cola IL podpredsednik John Mravintz, 1C22 East Ohio St, N. S PitUtmrgli, Pa Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet I1L Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St JTohet, IU. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet I1L Duhovni vodja: Rev. Francis J. Azbe, 620—10th St, Waukegan, UL Vrhovni Zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St N. S. Pittsburgh. Pa NADZORNI ODBOR: I rank Opeka, star 26 Tenth St., North Chicago, III. Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, ^ia^EB John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Anton Nemanich st 1000 N. Chicago St Joliet ItL POROTNI ODBOR: ' Uartm Teiak, 1201 N. Hickory St Joliet 111. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, 111. PRAVNI ADBOR: Joseph Russ, 6517 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, UL John Decman, Box 529 Tcrest City, Pa. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE"! Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Toliet I1L Telefon Chicago 1041 JEDNOTIN ODVETNIK. Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, I1L Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote aaj te pofctfajo na glavnaga tajnika }OSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet UL, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago, Stf Joliet KL Uradno naznanilo- Iniciativni predlog društva sv. Jožefa 53, K. S. K. Jednote, Waukegan, Illinois, z dodatkom glavnega odbora, za premem-bo točke 14 stran 27, in točke 18, stran 28, olena IV. Jednotinih pravil je bil podpiran od naslednjih društev: Društvo sv. Cirila in Metoda 4, Soudan, Minn. Društvo sv. Družine 5, La Salle, 111. Društvo sv. Jan. Krstnika 13, Biwabik, Minn. Društvo sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont. Društvo sv. Alojzija 47, Chicago, 111. Društvo sv. Jožefa 55, Pueblo, Colo. Društvo sv. Jožefa 56, Leadville,'Colo. Društvo sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn. Društvo sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo. Društvo Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111. Društvo sv. Srca Marije 86, Rocksprings, Wyo. Društvo sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio. Društvo sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y. Društvo sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio. Društvo sv. Jeronima 153, Canonsburg, Pa. Društvo sv. Ane 156, Chi&holm, Minn. Ker je bil zgoraj omenjeni predlog zadostno in pravilno podpiran, zato se uradno naznanja, da je r&zpisano splošno glasovanje, ki se prične dne 25. marca in se zaključi dne 3. maja 1922. Ravno tako je za isti čas razpisano splošno glasovanje "ZA UVELJAVO TOČKE GLEDE ODPRAVNINE NEOZDRAVLJIVIH ČLANOV IN ČLANIC" v smislu resolucije sprejete po glavnem odboru K. S. K. Jednote ne letni seji dne 28. jan. 1922. Do glasovanja je opravičen- vsak član in članica in lahko glasuje .na seji ali pa doma. Vsak član(ica) mora glasovnico podpisati in isto izročiti društvenemu tajniku(ici). Glasovati se mora v predpisanem času in to je od 25. marca do 3. maja 1922, drugače se glasovnic ne bodo vpostevalo.' Z današnjim dnem je zaiključeno razmotrivanje o zgoraj-šnjih točkah potom Jednotinega "Glasila." Za glavni urad K. S. K. Jednote: Josip Zalar, gl. tajnik. Joliet, 111. 18. marca 1922. 7. splošno glasoyanje K- S- K- J. L INICIATIVNI PREDLOG ZA PREUREDITEV REPREZENTACIJE DELEGATOV IN ZNIŽANJE KONVEN6NEGA ASESMENTA. Društvo sv. Jožefa štev. 53. K. S. K. J. v Wankegan, m., je po sobratu Matija Ivanetič-u predložen inicijatmii predlog eprejelo dne 13. nov. 1921, ter istega odobrilo ter podpisalo dne 11. dec. 1OT1, to se glasi: člen IV. točka 14. stran 27, Jednotinih pravil-naj se raxveljavi ter naj se uvrsti nova točka (14), ki se glasi: Točka 14. Vsako društvo, lri šteje od 50 do 100 članov ali članic sme poslati enega delegata (injo) in potem od 100 do 200 članov ah članic, dva delegata(inji) od 200 do 300 tri m enako dalje. Glavni odbor K. S. K. J. je na svoji letni seji dne 28. jan. 1922 po daljšem rasmotrivanju prišel do saključka, da h gori označenemu Lici^tivnemu predlogu doda še, ali da se člen IV., točka 18 na sirarn 28 spremeni (modificira) ter naj se glasi točka 18 sledeče: Vožne stroške delegatov (inj) in gL uradnikov in dnevnice m plača iz Jednotine blagajne za kar se razpiše nosebm asesment tekom leta 1922 in 1923 in sicer 5'c mesečno na vsakega člana in članico. podpis člana (ice). Splošno glasovanje je V veljavi 40/dni. PRIČNE SE __; SE KONČA 9. MAJA 1988. Vsak ilan in članica je (a) do glasovanja in lahko glasuje na seji, ali pa doma. da bi kateri član(ica) ne prejel (a) glasovnice od druitve-Ika(ice) naj isto izreže iz "Glasila" in glasuje, nakar naj jo jniku(ki). XL RESOLUCIJA ZA UVELJAVO T0QKE GLEDE ODPRAVNINE NEOZDRAVLJI- LJIVIH ČLANOV(IC). Vsled prošenj več neozdravljivih članov (ic), da bi se z Jednoto Sobotali, an ^ odpravnino pogodili, smo prišli dne 28. jan. 1922 V olietu, m., na letnem zborovanju pričujoči gl. uradniki do zaključka, da se takim prosilcem na željo in v korist K. S. X. J. uveljavi sledečo novo točko vpravilih K. B. K. J.: "člen XXXV. točka 188 A. Neozdravljivi člani(ice) K. S. X. J. imajo pravioo vložiti na gl. urad prošnjo glede odpravnine. Odpravnino se izplačuje iz poškodninskega sklada. Slučaje odpravnine naj reinje gL predsednik Ko se član(ica) s Jednoto glede odpravnine pobota, mora Jednoti svoj certifikat izroditi, na kar prestane biti elan(ioa) X S. K- Jednote." OPOMBA! Vendar članstvo v obče nima direktne pravice zah te vati kako odpravnino. Isto se dovoljuje le v izjemnih slučajih, kakor pod gornjo točko označeno. — GL predsednik naj se ozira na slič-ne prošnje le v takih slučajih ako razvidi, da se zamore odpravnino kriti iz zadostnega poškodninskega sklada, ne da bi se zato poškod-ninski asesment zvišalo. Dano in potrjeno v glavnem uradu dne 11 marca 1922. Za glavni urad K. S. K Jednote: JOSIP ZALAR, glavni tajnik. JOSIP SITAR, glavni predsednik. GLASOVNICA posameznega člana (ice). Ste li ZA, ali ste PROTI uveljavi zgoraj omenjene ,točke 188-A? Naredite (X) križec. ZA PROTI Član(ica) dr. sv...............................št......,.X.S.X.J. ......'..........................dne.../................1922 Dr. pečat podpis člana (ice). OPOMBA: Splošno glasovanje je v veljavi 40. dni PRIČNE SE 25. MARCA IN SE KONČA 3. MAJA 1922. Vsak član in članica je opravičen (a) do glasovanja in lahko glasuje na seji, ali pa doma. Vslučaju, da bi kateri član(ica) ne prejel (a) glasovnice od društvenega tajnika (ice) naj isto izreže iz "Glasila" in glasuje, nakar naj jo pošlje društvenemu tajniku (ici). GLA80VNI0A posameznega člana(ice). Ste li ZA TO, ali ste PROTI temu, da bi se točko 14, stran 27, in točko 18, stran 28, člena IV., sedaj veljavnih pravil K. S. K. Jednote razveljavilo in nadomestilo z novima točko-ma, kakor zgoraj omenjeno? Naredite (X) križec za proti t";' '1 m Član(ica) dr. sv. .št. K.S.KJ 11. 13, Valuation Report OF THE GRAND OARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION OF UNITED STATES OF AMERICA, (HOME OFFICE) JOLIET, ILL. FRATERNAL BENEPlf SOCIETIES. Made by GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION as of December 31, 1921, to the Insurance Department State of Illinois. 9. Does the society issue separate certificates promising disability benefits? Answer: No. 10. Are the net contributions for disability benefits kept in a fund separate from all other benefits and expense funds? If so, state the increase, or decrease, of the funds in the year 1921. Decreases $2,171.50. How many assessments were actually collected last year? Answer: Death 12, Disability 12, Expense 12. Combined death, disability and expense 36. What proportion of first and subsequent years' contributions may be used for management expenses? Answer: First year, none. 14. Are there any reserve liens (not certificate loans or premium loans) out- standing against certificates in force? Answer: No. 15. Are certificate loans or premium loans granted? Answer: No. I hereby certify to the correctness of the foregoing answers and to the items 24, 25, 26, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, and 39 of the Valuation Exhibit. . (SEAL> JOSEPH ZALAR, Supreme Secretary. State the method of valuation used (whether level premium, preliminary term, etc.) Answer: Level Premium. VALUATION EXHIBIT. As«ets-~Actual and Contingent Present Mid-Year Value of Future Net Contributions..-......$2,956,654.60 Ordinary Life. On Class A Death Only__________________________________$2,049,180.99 , Ordinary Life. Form of On Class B Certs., Death ______________________________ Form of Admitted Assets, less $22,917.29 General or Expense Funds, Sick and Disability Funds____ Liens, Loarrs, and Interest thereon, on certi ficates valued according to the Prospective method --------------------------------------------------------- Total___________________________________________ 17. ♦19. •20. •21. 24. 25. 907,473.61 874.639.64 26. .$3 $31,294.24 ......_.$ 2,746.79 .„:.„.$ 7,662.00 37. Amount of General or Expense Fund.................... 38. Amount of "Non-Admitted Assets" .......................... * Liabilities—Actual and Contingent. +27. Present Mid-Year Value of Promised Benefits_________________$3,793,249.44 Ordinary Life. +28. On Class A Certs., Death only______:..............$2,770,963.64 Form of» 'Ordinary Life. +29. Class B Certs., Death ______________________________________ 1,022,285.80 Form of 32. Accrued Liabilities Death Claims .....................................„.... 27,807.99 Advance Assessments _______________________________________________________________________ $3.78 36. Total __________________________$3,821,111.21 39. Accrued Claims on General or Expense Fund-.....................~$ 585.47 40. Assets {Item 26) to Liabilities (Item 46).________________________________100.27% Class A only ________________________________________. .......................... 99.95% Class B only______________„_________________________________________________________________.....101.11% Form of Explanation for Publication. (N. B. The following is to be used ondy where the ratio of assets to liabilities is equal to or in excess of $100%.) 41. The above Valuation of Class B indicates that on the basis of N. F. C. table of mortality with interest at 4 per cent, the future assessments of the society, at the net rates now being collected, together with the now invested assets, are sufficient to meet all certificates as they mature by their terms, with a margin of safety of $11,481.22 (or 1.11%) over and above the statutory standards. (N. B. The following is to be used when the ration of assets to liabilities is less than^ 100%.) 42. The above valuation* of Class A is in conformity yith statutory requirements, and it is not to be regarded as a test of financial solvency in any action that may arise, but is made to determine the amount the society should have on hand to pay its future obligations without change in the basis of collection on the assumptions that its mortality Will be same as that set forth in the National Fraternal Congress mortality table and that the rate of in- terest earned will be four per cent. State of Tennessee County of Davidson •a.: Abb Landis, Clarence L. Alford, being duly sworn, deposes and says that he is the actuary who made the foregoing computations and answers tq the questions above set forth concerning the condition of Grand Carniolian Slovenian Catholic Union as of December 31, 1921, and that the same are correct and true to the best of his information, knowledge and belief. Subscribed and sworn to before me this 22nd day of March, 1922 ABB LAXDIS. Actuary, CLARENCE L. ALFORD, Associate« (Seal.) M. L, TAX K SLE V, Notary public. Schedule A. (1) Mortality and Interest Assumptions Used (a) In Calculation of Rates (b) In Valuation Certificates of (2) 3 Form of Certificates Amount N. F. C. and 4%N. F. C. and 4% Class B Ordinary Lifel Totals ...................................... (4) „„ 3,713,500 ..$10785,750 Formula Used in Valuation. Class A—Ordinary Life.—Issues prior to Jan. 1, 1915. Value of Benefits........................„„.................!____A x -j- n-|-lxSx + B Value of Contributions__________________________,.p 1* x a x -J- n -j- 1 X S x -j- a Class B—Ordinary Life.—Issues since Jan. 1, 1915. Value of Benefits ..........—--------------------------------A x n -j- y* x S x -J- n Value of Contributions -......,..„................p i* X a x -J- n J4 x S x -J- n GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION. Valuation Exhibits December 31, 1921. Clasc A only (Issues prior to January 1, 1915. Assets—Actual and Contingent. Present Value of Future Xet Contributions _______________________$2,049,180.99 Admitted Assets credited to Class A__________________I_____________________ 741,673.93 Total____________________________________________ Liabilities—Actual and Contingent Present Value of Protection ________________________________ Actual Liabilities chargeable to Class A ______________ ..$2,790,854.92 ,.$2770,963.64 _ 21,189.47, $2,792,153.11 1,298.19 - 99.95% Total _________________________________________________________ Deficiency Dec. 31, 1921 ___________________________________________ Assets to Liabilities ______............................................ Class B only (Issues si .c* January 1, 1915. Assets—Actual and Contingent Present Value of Future Xet Contributions________________________$ 907,473.61 Admitted Assets credited to Class B __________________________ 132,965.71 Total ____________________________________________________________$1,040,439.32 Liabilities—Actual and Contingent. Present Value of Protection _____________________________________$1,022,285.80 Actual Liabilities chargeable to Class B____________________ 6,672.30 Total______________________________________________________________$1,028,958.10 Surplus Dec. 31, 1921 _____________________________________________________ 11,48122 Assets to Liabilities _________________________________________________ 101.11% Nashville, Tennessee, March 1922. ABB LANDIS. POJASNILO. er je predstoječe poročilo sestavljeno v angleščini, radi tega tukaj navajam glavne in vaine točke v slovenskem prevodu, tako, da bo vsakteremu razumljiva vrednost Jednote 31. decembra 1921. Vrednostni pregled K. S. K. Jednote 31. decembra 1921. Pregled za razred A in B skupaj. AKTIVA—SEDANJA IN PRIHODNJA Sedanja vrednost bodočih prispevkov____---:----------------------$2,956,654.60 Priznana aktiva, manj $22,917.29, za stroškovni, bolniški in poškodninski sklad_________________________________________874,639.64 ' OBVEZNOST—SEDANJA IN PRIHODNJA Sedanja vrednost obljubljenih podpor-------------------- Xarastle obveznosti ......y--------------------------------------------------- Vnaprej prejeti asesmenti ..................—---------------------------- Prebitek 3l! decembra 1921 ____.„_____________________________ Aktiva v Pomeri z obveznostjo ----------------------------------- ........„$3,831,294.24 / Vrednostni pregled razreda A. (Članstvo pristopilo pred 1. januarjem 1915.) AKTIVA—SEDANJA IN PRIHODNJA. Sedanja vrednost bodočih prispevkov ----------------v------------------- Priznana aktiva razreda A --------------------------------------------------- Skupaj ................................-............................................. OBVEZNOST—SEDANJA IN PRIHODNJA. Sedanja vrednost obljubljenih podpor ----------------------------------- Xarastle obveznosti razreda A -------------------------------------- Aktiva v primeri z obveznostjo......................................... Vrednostni pregled razreda B. I (Članstvo pristopilo po 1.. jan. 1915.) AKTIVA—SEDANJA IN PRIHODNJA. Sedanja vrednost bodočih prispevkov ------------------------------ Priznana aktiva razreda B —------------------------------------------------- OBVEZNOST—SEDANJA IN PRIHODNJA. Sedanja vrednost obljubljenih podpor ..------------------------------ Narastle obveznosti -.........................................—----------------------- Skupaj „......„......................... Prebitek 31 dec. 1921 ------------..... Aktiva v primeri z obveznostjo $3,793,249.44 27,807.99 53.78 .$3,821.111.21 10,183.03 100.27% ...$2,049,180.99 _ 741,673.93 .„$2790,854.92 .„$2,770,963.64 _ 21,189.47 ...$2792,153.11 ..„.$ 1,298.19 99.95% .„.$ 907,473.6f „..$ 132,96571 „.$1,040,439.32 „$1,022,285.81) 6,672.30 „..$1,028.958.10 .„.$ 11,481.22 101.11% ' Dolgoletna želja se nam je slednjič izpolnila, postali smo solventnu Vzelo je več let trdega in trudapolnega dela. Počasi smo korakali po poti napredka polni upanja, da dosežemo zaželjeni cilj. S trudom in požrtvovalnostjo premagani so bili vsi križi in težave, danes pa z največjim ponosom lahko gledamo na storjeno delo ter z veselim srcem zakhcemo: Krafijsko-Slovenska Katoliška Jednota je nad 100% solventna in je vsled tega naj-boljša in najsigurnejša slovenska katoliška bratska podporna organizacija V Ameriki " ' Josip Za'ar, gl. tajnik, Joliet, IU., 24. marca 1922. SLOVENSKI VOLILCI IN VOLILKE v Jolietu in oko. J Glasujte dne 11. aprila t. 1. na dan primarnih volitev za svojega rojaka, domačina, J^gj I Frank J. Gospodarič-a ki kandidira na republikansk. tiketn za 'M i OKRAJNEGA KLERKA. (County Olerk of Will County) _ ____ Naredite križec pred njegovo Frank J. Gospodaric ime na volilnem listku. 1922. * * ih Slovencev glede šolskih in mm^.'W m UBIBMB^ JHHi Ugotovili šo, da je tr6ba. dana- kulturnih vprašanj, šnjo začasno hianno, ki jo tvori- Iz Švice izgnano jo skupno "Bože pravde", 14Lepa nasa. domovina" in "Naprej" nadomestiti z novo gyredifevo "Žlahtnega, ca ob 10. uri z verier je umrl v i meščana", h kateri me je iz- « . , . Kranju, previden s sv. zakra-1 volila povabiti pokrajinska u- nmno, za katero »bo v kratim nti za umirajoče, č. g. An- prava. Povabilu sun Se od- ^ izpisal natečaj, ton Borce. župnik V pokoju, zval z na j več jim zanimanjem. Rešuje naS0 valuto. V Sa Bojen je bil dne 20. maja 1860 !Predstava je delala rast k;ul- [rajovu je te dni v kavami neki v Kamni gorici, Naj počiva turnemu in umetniškemu raz-[trgovec, ki--jo napravil prav v miru! <)MII Vui11 slovensko nutropole. Umrli so v Ljubljani: Vi DovO^te mi, gospod nmest- jjvojo rigajtezbmšmoi po 1 t m Bajt, ki jura viličar, 18 let. nik, da Vam izrazim mojo naj- ~ — Katarina Hrovat, šivilja, 72 | prisrenejšo zahvalo za te; polet. — Antonija Hlebš, delav- jizraze simpatije do mojo čeva žena, 31 let. Ivan Klad- domovine, ker ona je bila, ka-nik, železničar, 52 let. — Je0 denar so so Vaše simpatije za Francijo: Vi ;morali vrmti brez denarja. Ta ste bili oni, ki ste pripravili P^jav — ta.ko proslavlja omen-pred par dnevi srpejem g. M. demokratski organ Lichten-bergeru, o katerem mi Jc« moj sorojak pisal na dolgo in široko. — Končno mi je čast izpolniti prijetno dolžnost, Umrla je v u&mitflc dolžnost prav tople za- na uboga, 70 let. — Umrla je v Frančiškanski ulici 6 gospa Fanči Jelenec, soproga ravnatelja meščanske .šole g.N Luke Jclenca. — V Komenskiega ulici 12 je umrl knjigoveški mojster g. Albert Feldstein. N. v. m. p.! ^^ . .Smrtna kosa: St. Janžu na Dolenjskem bivša gostilničarka Ana Majcen, hj.ale za Vašo posebno pazljivost, katero ste mi posvetili in --------^^^^^^^^^^HMHHH^B rojena Prijatelj. — V ni je umrl kanilist knezoško fijske ordinariatne pisarne I- h>l^jmiti moje želje, da kmalu van Sicherl. — Na Stari Šran- lK pohwma ozdravite in obe-gi pri Vrhniki je dne 3 marca !111» zagotovilo mojega visoke-umrl bivši posestnik in gostil-1*" spoštovanja. — De la Gar- ve- lika sramota za pošto in državo in ni potrebno naglašati, da bi bili ljudje lahko imeli veliko materijalno škodo od tega. Ali se bo poštni minister za take škandale komu zagovarjali" Liubii '! katera me je globoko ganila. I — Kraljevski dvor v Belgra- nezoško-! Izvolite, gospod minister, du> ki £a v zadnjem času z veliko naglico gradili, je sko- ničar Jernej Janša v visoki starosti 82 let. — Umrl je v Javoru iku na Gorenjskem 91 letni Stimqn Kobl v starosti 91 raj gotov. Ministrski svet je še za poslednja dela dovolil 15 milijonov dinarjev kredita. Koliko prebivalcev ima Kar- lovec? Glasom popisa, ki ga je izdelalo policijsko ravnate-jljstvo, ima Karlovec - 21.345 prebivalcev, od teh je 2700 vo-Katolikov je 16.707, de, francoski konzul. — "Nema kredita". Ljub-Ijj iisko vseučilišče in njegovo zavode bodo zaprli zaradi mra I let. — V Litiji je umrla gospa za, ker ni premoga in premoga -'j^'V Marija Lajovic, mati sodnega'"', ker "nema kredita" j< v# svetnika in priznanega sklada-telja Antona Lajovica, trgov- j ia?cev. «V Mats» in Frana, tovarnar- jcev smo prejeli Odsek grad-JT;~d)^*gi ^poTel.na"komisija ja Milivoja v Litiji, (Jr. Ladis- h ue stroke v Zvezi industry L^,^ y8e novp sta„„wllje lava in ravnatelja Albina La- cc . v Ljuliljam ki fcp vsa juKOsl<>v.ulski pr(lstolic.: Bel. jov,ca v rrz.c-n.-V Pol,anal, ,,, jetja te stroke v Slovenj, >JJn Pri te „ je d ^ je »mrl Fr. \ od,,., k, župan, tr-Jt dne 23 fetornarja t. 1 na no- je u|o 4-0 h;. trovec .n poseetmk. - V Ljub no določil mezdo stavb,ifck.h brTO dovoljenja pristojnih ob- liani je umrl gospod Viljem Klavcev, to pa enotno za vso i - Hišni ««ioodarii ki Hrovat, revident bivšega nad-|S.ovenijo. Nove mezde stopi- R , .. . .. _ .pravoslavnih 1430, zidov 428. Nove m*de stavbmskih de- Tujih državljailov im Od z voze industrij-1 Kaj je v Belgradu mogoče. zorni šiva užitnine. — V Spod- jo v veljavo z začetkom meseca niso plačevali, bodo seveda po- čiva. ! Umrl je v Ljubljani sodni |d:lavci 14 do 18 K; 3. zidarji, svetnik v Novem mestu g.'An- tesarji 11 do 16 K; !. težaki 7 ton Oigoj. — V Srednjih Ga- do 11 K; 5. mladcolui delavci meljnih x P° daljši in mučni pod 18 let 5 do 7 K; 6. delavke vcl<|?ni umrla posestnica ga. 15 do 7 K; 7. vajenci 6 do 11 K. Marija Kališ. — R. i. p.! I — "Nema para". Bolniki _Karlovo spremstvo. Bern, 27. febr. — Zveano pravdnMtvo pri občuj o listo članov bivšega dunajskega dvora in oseb, ki so stalo v službi bivžega oeearja Karla, ki ko bile na podlagi Člena 7Qf zvezne ustave iaobčine iz Švice, Lista obsega obsegu nastopnih 20 imen: Nadvojvoda Males, natlvojvodinjo Marija Jožefa, Aladar von Borovicini in žena, posl. ataše Demeter baron Hvs, legacijski svetnik; Marija Annimziata in Marija Terfeeija, dvomi župnik Seidl, grof Waldeuiar Ledocho^sky, fregatni kapitan Emmerich v. Sellout a, ka petan Karl pi Ber-man von Hohensalzburg in njegova žena Eiza, gteneralni ravnatelj Bruno pL Steiner Wal-mond in njegova žena Irema, dalje legacijski svetnik A-dalbert pl. Glacz, sikcijski načelnik dr. Albin Schager-Ec-kartsau, John (Janos) Aller, tudi Adkr, trgovec Oswald Farkas, letalski voditelj Wil-helni Zimmennaiin i!z Dcssaua in bivši konzul von Fiiseher- Ankern. Karel ne dobi apanaže. Pariz, 3. marca. — Poslaniš-ka konferenca je vsled odpora nasledstvenih di*žav odklonila določila apaneže za bivšega cesarja Karla. ŠTAJERSKE NOVICE. Velikanski požar. — V Mariboru je zgorel dr. Frankov pa-rpmlin; škoda znaša okrog 100 milijonov kron. Še en požar v Mariboru. Ko se je v pondeljek zjutraj ob. 3. uri vračal zdravnik dr. Hro-novskv od velikega ]>ožara proti domu, je na Ruški cesti o-pazil, da v soc-dem. Ljubljanskem domu, kjer je tudi konsunmo društvo, gori. A-larmiral je takoj požarno hrambo, ki je vdrla v trgovino in udušila ogenj. Unele so se uzigalioe, katerih je zgorelo 2(5.380 zavitkov po 10 škatljic. Umrl je g. Franc Weixl, na-dučitelj v pokuju. Tat moštrance v mariborski stolnici prijet. Dne 28. febr. popoldne je ma- njem L^u pri Litiji je umrl g. j marca t i. m znašajo: 1. Po klicani lla odgoVoniost. Rudolf štrus, Naj v miru po- jlirji (obicajno z mesečno pla- Novo induStrijsko podjetje v . \ Sloveniji. V Ljubljani se je|^rska policija izsledila v ho osnovala pod imenom 4Matra' telu "Stad,t AVien" tatu mou »trance v mariborski stolnici Tat je šofer Karel Vavpotič doma pri Ljutomeru. Naj prej se je zagovarjal, da j^ vrgel monšitranco pri Ptuju v in mehaničnimi Dravo. Ko pa so odprli nje- Umrla j v Ljubljani dne 3. v bolnišnici v Novem mestu so Letenjem nova delniška družba, ki bo pričela v najbližnem času v Kamniku z obratom. Izdelovala bo tekstilno blago, in sicer se bo bavila z mehaničnim gospa Josipina Kumikova, go- v nevarnosti, da zmrznejo, ker tkanjem. in. i« nponui T" delovala trakove za čevlje (čiž- monštranco, deloma že polom- Med drugim bo iz- jgov kovčeg, so našli v njem proga revidenta jujžne železni o g. Fortunata Klirnika. Bla^• j "nema para . ]mc) in klobuke, pasove, naram- gi pokojnici svetila večna luč! Županstvo občine Trzin je i-Lice itd , DELITEV SLOVENIJE. menovalo svojega rojaka gosp. j Boj za napise na postnih pe- Belgrad, 22. feibr. Banes pokrajijuskega namestnika Iv. I Satih. Siflbski listi javljajo, popoldne je imel pododbor za j Hribarja za Častnega občana. da je udiifetratvo za pošto in upravno razdelitev države svo-' Tat gledališke blagajne. ))lv.iav sklenilo nnroeiti nov. uprav jo sejo. Na dnevnem redu je Dne 1. marca je sodila ljub-bila upravna razdelitev Slo- ljanska porota Alojzija Av-venije. Odbor je sprejel vlad- blja, ki je v drugi polovici me: ni predlog, da se razdeli Slo- scca aprila 1921 ukradel svoji venija na dve oblasti: ena s sestri gledališki blagajničarki se- odločil, ali na j Čabar z okolico pripade ljubljanski ali zagrebški cbiasli. Prekmurj} z Lendavo pripade mariborski oblasti. Francoski konzul o ljubljanski gov© matere, ki se je odpeljala za njim, pripeljali in mu odJ vzeli 4312 lir in 3000 Din. Administrativni ravnatelj gledališča Rus je založil primanjkljaj 70,247 kron, ker je lire proslavi 300 letnice Molierove- ugodno prodal. Avbelj, ki je ga rojstva. sedel na zat,ožini klopi oblečen G. pokrajinski namestnik je v kazensko obleko in uklenjen, prejel od francoskega konzula ker je 25. novembra 1920s po- v Zagrebu nastopno pismo: begnil iz kaznilnice, v kateri je Gospod minister! Oddelek bil zaprt, ker je bil zaradi neke za prosvoto pokrajinske upra- druge tatvine obsojen na 5 let brzojav sklenilo naročiti nov poštne pečate za vse poštne tirade v državi. Da se doseže ravnopravnost, bo -stala na pečatih poštnih direkcij v Zagrebu in v Ljubljani na prvem mestu latinica, nadrugem pa cirilica, pri ostalih direkcijah pa bo na prvem mestu cirilica, in na drugem latinica. — Vra- Ivin na vesti. ljeno. Prodal je kamne, o ka terih je mislil, da so pravi, (diamanti) nadalje luno in srebrno podobo s\\ Janeza. Glede hostije je izpovedal na jprej, da jo je skril pod tapeto v cerkvi, pozneje pa j^ priznal, da jo je sani zaužil. Priznal je tudi, da je prišel v cerkev, opremljen z raznim orodjem, nakar se je skril v spovednico ter pozneje vlomil v taberaa-kafrj, ko je bila cerkev zaklenje na. Vavpotič ima že' več tat,- ve za Slovenijo je izvolil naročiti vsem srednjim in ljudskim šolam v Sloveniji, da priredijo 4. januarja spominsko slav-nost povodom 300 letnice rojstva Moliera in da sprožijo ob tej iliki tudi idejo francoske ju-lovaniskega prijateljstva. — Z druge strani pa je Narodno Če v Ljubljani priredi-prod včerajšnjim zvečer po- težke ječe, je pri razpravi, katero je vodil predsednik dež. sodišča dr. Papež, vse prostodušno prignal. Porotno sodišče mu je prisodilo 3 leta tež-k; ječe. — Nova državna himna. V ministrstvu za prosveto se je te dni vršilo posvetovanje, katerega se je udeležilo več odlič-ntih književnikov. Razprav- čajo se torej stari, lepi zlati časi, ko smo prelivali cele hek tolitre tinte zaradi poštnih pe četov. "Gjuckliche Leut' —-haben zu so was a Zeit—" pravijo Nemci. Židovska stranka v Jugoslaviji. Bolgrajsko "Vreme" poroča, da nameravajo židje v Jugoslaviji ustanoviti lastno stranko. Predvsem bodo poskušali izvesti organizacijo stranke v Vojvodini. Židov je v Jugoslaviji okrog 150.000. Koroški Slovenci pri dr, Schobru. Dunaj, 25. febr. , Odposlanstvo koroških Slovencev pod vodstvom čeških poslancev Maohata in Klimeša se je zgla-silo danes popoldne pri zveznem kanclerju dr. Schobru in mu predložilo zahteve koroš* Živo pokopano dete. V Vrdniku v Vojvodini je žena nekega delavca dala svojemu bolnemu dveletnemu otroku piti čaj, v katerem je u kuhala veliko maka. Dekle se je tega tako napilo, da so mislili, da je umrlo. Poslali so po zdravnika, ki pa je poslal samo nekega slugo iz bolnišnice. Ta je konštatiral smrt in dete je bilo pokopano. Še isti dan je grobar slišal iz groba jokanje. Sel je-po orožnike, ki so od redil i,da se grob odkop-lje. V rakvi so našli mrtvo dete, ki si je v smrtnem boju izgrizlo vse prste. V ljubljanskem "Slovencu" se rita pod rubriko: "Ljubljanske novice", sledeče: "Dotična mlada ženska, ki je v sredo pomotoma prejela enkrat preveč denarja za jajc- ker je znana, da se izogne poke, naj se čimprejo oglasi tam, sledicam." STAROKRAJSKE KOSE. Agenturo imam za cclo Ameriko za najboljše vrste kose štajerskega izdelka. Cena močnejših kos, zva-ne Molilovkev z rinko in ključem vred ......................$2.50 Pri naročilu C kos po $2.00 ena. Srpi za klepanje po.......$1.00 Brusilni kamni po .... 50c in 60e Starokrajske pile 8 palcev dolge po Oselniki za vodo in brus po..................... Motike, fabriško delo ..................... I Klepalno orodje po Kosiača po ....... .......$1.2.', .......$1.50 .........:>()«• ................75c ...................$1.00 Motike "pruske", ročno kovane na Kranjskem —.......................................$1.7j Druge vrste kose malo ožje 4'Polemike'' cena za eno ali ve/; $2 00. Velikosti so 26, 28, 30, in 32 palcev. Poštnino (prevoz) plačdm na vse kraje. Pošljite poštno nakaznico z naročilom vred na naslov: ; STEPHEN STONICH, 105 Lake St. Chisholm, Minn. Trgoria« s žeforatao in pohištvom. IMAM NA ZALOGI PRAVE LUBASOVE HARMONIKE tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat, nemško ali kranjsko uglašene, kakor tudi chromatične z 12 basi; pišite po cenik. Nadalje imam v zalogi tudi psave STAROKRAJSKE KOSE kovane na roko, iz svetovnoznane tovarne SEN8ENWERK-KREN-HOP iz Štajerskega, v dolgosti od 25 do 33 inčev, kakor tudi klepalno orodje in brusilne kamne po sledečih cenah: Posamezna kosa z rinko in ključem..........................$2.50 Šest kos skupaj ali več..................................... 2.00 Klepalno orodje, dvoje vrste, garnitura..-.......................*..... 1-25 BERGAMO brusilni kamni, dva kamna...................... 1.00 Motike ............1...........$1.00 Srpi ................:.....1.00 Pri teh cenah je všteta tudi že poštnina; z naročilom vred je poslati tudi denar vnaprej. Radi kos vprašajte rojake, ki so jih že naročili od mene. ALOIS SKULJ, 323 Epsilon Plača Brooklyn, N. Y. Največja slovenska banka v Ameriki Denar v stari kraj Pošiljamo denar v vse kraje v stari domovini, v vsa mesta in v vsako vas,najhitrejše, najsigurnejše in po najnižjih cenah ter brez v sakega odbitka. Prodajamo šifkarte za vse parobrode preko Oceana in Jadranskega morja Nabavljamo potna dovoljenja (pose) za potnike v domovino in iz domovine v Ameriko. Naša banka je pod državno kontrolo Pišite za pojasnila v slovenskem jezikn na SLAVONIC IMMIGRANT BANK 436 WEST 23 STREET. NEW YORK, N. Y; Glavnica $100,000.00. Rez. fond $30.000.00 THE DOLLAR SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00. %. Pod n&dzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozornost dajemo inozemskemu oddelku. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v- zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti Tiled večje množine denarja med ljudstvom delaju ipekulantje velika dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice. Naš denarni zavod je zanesljir in poznan med narodom po iToji uljudni in hitri postrežbi Mi pl»čaj«mo na hranilne ulogo po 3 odst. ki jih pripnemo k glavnici ako jih me dvignete. Naia banka je pod nasornt-vom vlada Zdrulenfli driav in članica federalnega raaervna-ga sistema. Pri pošiljanju denarja ▼ Jugoslavijo bodite previdni Brezvestni mešetarji nastavl-Ijajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti z nevednostjo ljudstva. Povpraiajte nas za nasvet in cene, kadar želite pozlati denar v ataro domovino 1 Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačna THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00 GLASILO K. S. K. JtfDNOTE i ' • —--- 29. MARCA 1922. (Nadaljevanje.) Raziskovanje ozemlja na zapa-du. Odkritje Oregona. Ivor je bilo ogromno ozemlje onstran rekle Mississippi, katero 50 Združeno države t 1803 kupnim poitom od Francije pridobile še docela nepreiskovano in tuj,', je poslal predsednik Jefferson posebno ekspedicijo v one pokrajine, da jih preiščejo. To eksptidicijo sta Lewis in C11 ark vodila. Dne 14. maja 1804 sta se podala s 45 možmi v več čoinili po reki Missouri; dotspevsi do sred pota se je morala* označena ekepe^icija ustaviti in skoraj 5 mesecev (do aprila 1805) prezimovati, nakar so po 20 dnevni vožnji srečno dospeli do Yellow Stone. Tam so iz daljavie še pozno v maju prvič opazili velike snežnlk? Rocky gorovja, katere so po velikem trudu in naporu srečno pitcikoračili, in dos-pedi novembra 1805 do izliva velike Oolumbia reke v današnji Oregon državi. Na ta način so preživeli in prepotovali skoro štiri tisoč milj. Na njih veliko začudemje se jim je pri tem izlivu nudil divni pacifiški ootan. Ko se je označena ekspedecija nazaj v St. Louis vrnila, je izdala natančno poročilo o svojem raziskovanju in obširen zemljevid novoodkrite-ga ozemlja. Po čez Oregon tekoči Columbia reki se je pa že tata 1792 vozil ameriški kapitan Robert Gray, ko je tržil z Indijanci na pacifiškem obrežj.u. Ker je nosila njegova trgovska ladja ime "Columbia", je kapitan Gray tudi ono veliko reko v O ravnb tako naaival. 1 je proglasil, da spada vse oaefpje, čez katero teče reka Columbia, Združenim državam. To jo bil torej prvi slučaj, da se je ozemlje Oregona smatralo za lastiuiK) Združenih držav; Lewis Clarkova ekspedicija je pa to lastninsko pravico še bolj utrdila. Vost o velikem uspehu Le-\v is Clarkove ekspedicijo po Columbia reki do Pacifika.je o* eobito krznarje in trgovce s kožuhovino iznenadila. Kmalu po tem dogodku je premožni newyorski trgovec John Jacob Astor ustanovil Pacifiško nakupovalno družbo za kožuhovino, s številnemi postajami od reke Missouri do reke Columbia. Vsleid tega je bilo i. 1811 ob izlivu reke Columbia ustanovljeno mesto Astoria, ki je dandanes tretje važno mesto v državi Oregon. . Tudi raziskovalec Zebulon M. Pike je bil 1, 1806 poslan s svojo ekspedicijo proti zapadu, da preišče v današnji državi Colorado se nahajajoče Rocky Mountain gorovje. Pri tem svojem raziskovanju je Zebulon Pike odkril 14,108 čevljev visqko goro, ter isto po sebi naziva! za "Pike's Peak. Pri tun raziskovanju je označena ekspedicija morala dosti na-j>or in težav prostati, slednjič so pa celo Spanci voditelja te ekspeduiijty Zdbulon Pik a ujefc li to* v mesto Santa Fe. od ved" li. * Pike je bil že čez nekaj niosfirev zatoni izpuščen na svo-bod$ u* Jtar se je domov vrnil; bil je pa V nekem spopadu pri Toronto (panada) ,dne 22.« aprila 1813 ubit. Smrt Aleksander Hamiltona. Aaron Burr. Ker je nastal med podpred', sodnikom Aaron Burr-om in državnim blagajnikom Alek- «ko. samler Hamiltonom hud osebni spor, je Burr Hamiltona v dvoboju dne;. 11. julija 1804 u-smrtil. To je povzročilo veli^ ko žalast mod ljudstvom, kajti Hamilton je bil vsepovsod zelo priljubljen. S "temvdogodkom je 'bila Burrova politična karijeva efukrat za vselej končana osobito še potem, ko se je zvedelo, da je nameraval državo Louisiano od Združenih držav odcepiti in na svoje roke Mehiko napasti. Burra sO zatem vsled veleizdaje v New Orlieanau aretirali; vendar pa radi tega ni bil nič kaznovan, ker je obljubil, da se bo v Ev-, ropo umaknil. Gez več let zatem se je Burr zopet v New York vrnil, kjer je umrl povsem zapuščen in zaničevan. Vojna med Francijo in Anglijo. Mejaeca maja 1. 1803 je izbruhnila vojna med Francijo in Anglijo. Francoski cesar Napoleon je na podlagi berlinskega in milanskega sklepa prepo- dal, da se ne sme nobena ladja kake nevtralne države v kakem angleškem pristanišču vstaviti. Nasprotno je pa Anglija prepovedala nevtralnim ladjam voziti v franooska pristanišča. Vsled tega so bile naše ameriške tovorne ladje podvržene zaplembi od strani Francije in tudi Anglije. Anglija je pa s svojim nasiljem šla še dalje. Ker je imela svojo močno mornarico, si je prisvajala pr&vice, na morju ustavljati vsako ameriško ladjo v svrho preiskave. Ako je bilo na tej ladji kaj mornarjev angleške narodnosti, so Angleži vse skupaj zasegli. Predrz-cst Anglije je celo tako daleč segala, da je nekega dne leta 1807 angleška bojna ladja "Leopard" streljala na ameriško fregatno ladjo ^ Chesapeake", pri kojem napadu je bilo ubitih in ranjenih 20 naših mornar jev. Amlerikamci se niso nikakor mogli braniti proti Angležem, ker niso imeli Radosti streliva in moštva; drugega jim torej ni preostajalo, kakor da so se udali. Angleži so pri tej priliki s sabo odvedli štiri mornarje; ker je bil eden izmed teh dtzerten, so ga obesili. Prepoved isvoza. V teh resnih čaisih je naš kongres uvidel edino rešitev v' tem, da prepove ameriškim ladjam razVažati blago v tuja pristanišča. Vsaka obrežna ladja je bila vsl/ed tega stavljena pod visoko varščino. Nova izvoana prepoved je bila vsled tega uvedena, da se preki ne vsako trgovino z Anglijo ,ter Francijo, kar bi bilo v prvi vrsti zeio občutno za označeni dve državi. Združene države so s tem računale na zopetno priznanje naših pravic na mor-ju. Ta nova postava pa ni dosegla zaželjemega uspeha, kajti pri tem je bil^ naša domača trgovka najbolj prizadeta. Ker se ne smelo ameriških izdelkov v Evropo izvažati, je o-sobito v iztočnih državah nastajala kriza, da ljudstvo ni 1-melo zaslužka. Opozicija osobito v Novi Angliji je postajala vsled te nove postavle vedno večja tako, da so nekatere ugledni možje že grofcili, da bodo vse one iztočne državta iz Unije izstopile; to je pomagalo, da je bila postava glede prepovedi izvoza 1. 1809 preklicana in uvedena nova postava, da naše ladje lahko plujejo v vsa svetovna pristanišča izvaemši francoskih in angleških. Kmalo zatem se je promet na morju z ameriškimi ladjami znatno povečal; osobito žiivah(na trgovina se je razviila med Združ. državami in Špansko ter Portugai- koiesoma; ta patfnik se je imenoval "Clermont"; zavzemal MRP je 20. ton prostornine in je bil ki so se pečale z glavnimi polj- spuščen v rteko Hudson v New Yorku. Dolg je bil 133 čevljev, širok pa 18. Prvo, poskušnjo vožnjo med New Yor kom in Albany v razdalji 150 mdlj je "Clermont'' naredil v 32 urah; to ja bila prva najdaljša vožnja s kakim parororo- dom. Izum Robert Fultono-vega parobroda se je kmalu zatem rapidno širil, da so slič-ni in vedno večiji ter bolj moderni parobrodi križali velike reke, jezera in morje. Čez 3 leta zatem (1810) so sličen pa-robrod po Fultonovem načrtu zgradili tudi v Pittsburghuj ki je vozil po reiki Ohio in Mississippi; 1.1818 je bil pa prometu Azročeail pptfl več® /paroibrod za vožnjo po velikih jezerih. Prvi parobrod, ki je križal atlanski ocean je bil "Savan nali", zavzemajoč 380 ton to-naže; iz Savannah v Georgiji do Liverpool a na Angleškem je za prvo vožnjo rabil ravno 25 dni. UvOz sužnjev prepovedan. Madison izvoljen predsednikom. -Za časa predsedništva Jef-fereona se je v kongresu skušalo uvesti dovoljenje za uvoz ^sužnjev iz inozemstva. Pre-videni Jeffersoh je pa priporočal amendment k ustavi Združenih držav, da naj se tak uvoz prepove in res je bil njegov zakonski načrt 1.1808 sprejet, kajti proti istem je glasovalo samo 5 senatorjev, vsi drugi glasovi so bili pa za prepoved. S tem je vrli predsednik Jiefferson naredil prvi korak za odpravo suženjstva v Aanerikji. Oaz 13 let zatem se je Jefferson o suženjstvu sledeče izrazil: "V knjigi u-sode uaših sužnjev ni nič bolj gotovega označeno, kakor, da > mora to l judstvo osvoboditi." . Leta 1804 je bil Jefferson ponovno za predsednika izvoljen; dobil je pretežno večino elektoralnih glasov (162); njegov nasprotnik federalist Pin-cky pa samo 14. Ko je že tudi drugi Jefferso-nov termin potekel, je več zakonodaj pnedsed. Jeffersona prosilo, da naj prevzame pred-sedništvo še v tretjič, kar je pa Jefferson hvaležno zavrnil. Pri naslednjih volitvah je bil torej za Četrtega predsednika Združenih držav izvoljen James Madison, za podpredsednika pa Gteorge Clinton. t George Clinton je bil rojen v državi New York, kjer je zavzemal razna važna politična mesta; tako je bil Clinton izvoljen z(a prvega guvernerja države New York še predno je bil izvoljen 1. 1808_za podpred siednika pod predsednikom Madison, je to službo opravljal že tudi pod predsednikom Jef-fersonom. . (Dalje sledi.) m 14 milijonov afcrov več; v tem številu so vpoštete farme, skimi piudeDki, oziroma z žitom: pšenico koruzo in ovsom. Leta 1910 se jo pri nas tega žita pridelalo 3,436,000,000 buš-ljev; 1. 1920 pa 5,545,000,000. Skupna vrednost označenega pridelka žita leta 1910 je znašala $4,794,000,000; tata 1920 pa $9,148,000,000. Najboljše letino smo imleJi 1. 1919; tedaj je znašala skupna vrednost v-seh farmarskih pridelkov $14,-087,000,000, najslabša je bila pa letina lansko leto glede vitodnosti farmske produkcijo, koje skupna vrednost je znašala $5,675,000,000. Vzrok temu je pripisovati padcu tržne cene raznih vrst žita. Prvi parobrod. Zgodovina nam kaže, da je prvi parobrod izumil ter zgradil že kta 1785 v Fi]adelfiji inženir John Fitch. Spomladi 1. 1807 je pa newyorski inženir robrod z lopatami podobnima nekaj podatkov q našem poljedelstvu. Pri zadnjem popisovanju 1. 1920 se je dognalo, da je število oseb v Zruženih državah, ki se pečajo s poljedelstvom padlo v zadnjih 10 letih z 12,690,-000 na 10,951,000; nasprotno je pa v tem času število delavcev, zaposlenih pri raznih industrijskih podjetjfh naraslo z 10,658,000 na 12,812,000. Iz tega je razvidno, kako se je ljudstvo tekom minule svetovne voljne rado selilo s farm v razna industrijska mosta, kjer se .ie lahko več zaslužilo. Čudno je pa pri tem destvo, da je bila produkcija farmer-skih pridelkov navzlic manjšemu številu delovni moči na farmah — večja kot k ta nazaj. Tako n. pr. je bilo 1. 1910 v Združenih držaja h, 3 1920 pa 351 * milijonov; torej VABILO NA GLAVNO LETNO SEJO K S. DOMA, PBGH. PA. Opozarjam vse člane Kranj-sko^Slovenskega Doma v Pgh. Pa., da se vrši glavna letna seja K.6.D. dne 2. aprila tega leta, to je prvo nedeljo v mesecu aprilu ob 2. uri popoldne v prostorih. K.S. Doma na 57th in Butler St. Na tej seji imamo volitev odbora, kitk or tudi več važnih zadev za rešiti v korist K.S. Doma. Ker je K.S. Dom lastnina vsega članstva, je naša dolžnost, da se vsi polnošte-vilno te seje jfideležite,potem se bo zamoglo ukrepati še v naprej za boljši uspeh K.S. Doma. Torej še enkrat Vas poživljam, pridite vsi na to sejo in izvolite član§ v odbor, po svojem najboljšem prepričanju, da ne bo pozneje kakšno nepotrebno kritizi ran jan je. Pustimo napadanje eden na drugega, in delujmo vsi skupaj sožno, potem nam je napredek žagotovljen. Prank Trempuš, tajnik. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam vsem zanoem in prijateljem žalostno vest, da je dne 14. marca umrla moja iskrenoljirblje-na soproga M&rijaPerkon, .rojena Kos-tanjevec, rodom iz vasi Česni-ce, fara Trebelno, Dolenjsko, po par dnevih bolehali ja, previ-dena s svetimi' Zakramenti za umirajoče. Pogreb se je vršil 17. marca na katoliško pokopališče Sv. Jožefa. Pokojnica zapušča poleg mene, žalujočega soproga tudi (5) pet ikdoraslih otrok v starosti 4ih do llih let; pokojnica je bila stara 31 let. ' Zahvaljujem se iskreno društvu sv. Ane št. 134, K.S.K.J. Iskreno se zahvaljujem dalje vsem onim, ki so darovali vence in vsem onim, ki so jo obiskali na mrtvaškem odru, kakor tudi onim, ki so so vdeležili pogreba v tako obilnem številu; tako tudi č. g. župniku za opravljene obrede. Tako bo di hvala vsem, ki so količkaj pripomogli v moje tolažilo; posebno pa se zahvaljujem Jožefu in Mariji Gačnik za njih naklonjenost napram meni in moji pokojni soprogi. Naši ljubljeni mami bodi a-meriška žemljica lahka! Počivaj v miru! Z Bogom! Žalujoči ostali: Josip Terkon, niqz, Jossp, Viktor, Feliks, John in Mary ^erkon otroci. Indianapolis, Ind. 24. marca 1922. i JBbNOTl. Geo. H. Doerfler republikanski kandidat za nominacijo za DRŽAVNEGA POSLANCA okraj'Will in Dupage. Primary April 11, 1922. . Mr. Geo. H. Doerfler biva s svojo družino na 710 Wilcox St., in je manager zavarovalne firme, ki ima urad v Orpheum poslopju. On je "Union Man" istotako je protivnik "suše". Ako hočeta poslanca, ki bo deloval za delavske koristi in o-sebno svobodo v državni zakonodaji, naredite križec pred njegovim imenom vsi moški in ženski slovenski in hrvatski volilci. POZOR! Slovenci in Hrvati v Chisholm, Minn., in okolici Kadar želite uložiti denar na hranilno ulogo ali čekovni promet, zavarovati vaše poslopje aH poslati denar v staro domovino, obrnite se na stari in zanesljivi _ Miner's State Bank Chiaholm, Minn. Frank Gouže, Slovenec, je blagajnik banke n vso vaio trgovino lahko odpravite v mate--rinem jezika. "T o c n o s t", "Varnost" in "Postrežba" je naie geslo. IIENRY O. WILLIAMS Slovenskim volilcem in volil-kam v Jolietu, 111. ter okolici se toplo priporočam da me podpirajo na dan primarnih volitev dne 11. aprila 1.1. pri nominaciji za republikanskega kandidata za ŠERIFA Will okraja (Sheriff of Will County) HENRY 0 WILLIAMS Joliet, Illinois. Slovenskim ter hrvatskim volilcem v Jolietu, 111., se toplo priporoča za podporo pri primarnih volitvah DNE 11. APRILA 1922 George A. Bissel republikanski kandidat za nominacijo za OKRAJNEGA BLAGAJNIKA (County Treasurer) V slučaju izvolitve bo svoj urad točno in vestno izvr-eval. Naredite 11a dan volitev križec pred njegovo ime. GEORGE A. BISSEL. 5EVERA5 is K □ Aqftscpttcqo Rjdtilo PriporočljiVo za odpoojoc pri zdrv^ljeqjli srbečice ir| ndzrp!) i^ožrpi] bolezrji. CENA 50c Vpr«i š<*j te po le^oW W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS. IOWA ZA PIRUHE DENARNE POŠILJATVE V JUGOSLAVIJO. Brzo, zanesljivo in po ceni DINARE—DOLARJE. ŠIFKARTE ZA VSE ČRTE Pišite po cenik. Emil Kiss, bankir 133 Second Ave. New York. DENARNE POŠILJATVE. Jugoslavija: 500 kron za......$ 1.90 1000 kron za.'..... 3.70 10000 kron za......35.00 Italija: 100 lir za..... .$ 5.75 500 lir za......28.00 1000 lir za......55JX) Nemška Avstrija: 1000 kron za......$ .70 j Izdelujemo notarska dela za tukaj in stari kraj Posojujemo in vzamemo posojila na prve vknjižbe (Mortgage. . Prodajamo hiše, lote in farme. Za pojasnila se obrnite aa MLADIČ & VERDERBAR, 1334 W. 18th St. Chicago, 111. TRAKULJA IN ZDRAVLJENJE. Mnopo mož, žen in otrok bolehajočih za razn6 bolezni, se zdravi na različne načine brez uspeha, ko je njih nered vsled navadne trakkulje. Pravi znaki so: odhod malih delov te porasitnice, prilična znamenja so: zguba slasti, koleanje, beli jezik, bolečine pod sr-ecjra, v želodcu, občutki kot, da se nekaj premika v želodcu, vzdiganje v grlo, bruhanje, slaba prebava, bolečine v hrbtu in ostalih deljl^ života, omotica, glavobol, izmučenost, oslabelost ko ^e prazen želodec, ' plavi okrožki okrog oči, in čisto navadno znamenje pri otrocih je stalno drezanje v nos, slabo spanje, itd. IFancide JO nam^n-Mi. da odfene trakul.i<> i/ vašega t e lesnega sistema in ker je to navadno zdravilo, ki se rabi v vsi Evropi ni dvoma o tem zdravilu. , „ „ , ........ To je pravo zdravilo v obliki sladkoreka; otroci ljubijo to, in np-. bene sitnosti ni za vživanje tega. ko mislite da je trakulja, ki vAm kvari zdravje, tedaj ne pozabite rabiti Fancide, ki se prodaja le pri Laxal Med. Co. 1-3 Laxal Bldg., Forbes and Mountne Sts.. Pittsburgh, Pa. Zdravilo za celo zdravljenje stane $10.48; polovično Za zavarovalnino po pošti se 25c posebej. Prejel sem veliko spomladanskega blaga. Posebno- priporočam Organdy in Gingham obleke za deklice, kakor tudi obleke za dečke. Vse to imam v veliki izbiri, cenejše in in fino vrste. Oglejte si našo zalogo prodno kupite drugje, da si prihranite denar. člani in, elanice K. S. K. .Ted-note, podpirajte svojega so-brata. Prvi in edini slovenski Dry Goods Store, JOHN GOTTLIEB, 1821 W. 22nd St. Chicago, m. SMRTI Krasni stenski KOLEDAR za ie-vO 1922. Koledar ima 14 strani, na vsaki strani so različne krasne slike, strani so široke 9*/? palca in dolge *1 Gy> plača; tako krasnega in lepega KOLEDARJA še niste imeli v hifii; cena je 25c s postarino? pošljite* poštne znamke inVam ga takoj pošljem. Za lase, za sive lase, moške brke, za prahute na glavi, za revmati-zem, otekline, za rane, opkline, bn-le, ture, kraste, grinte, lišaje, mo-zole, srab, in solnčne pege, kurje oči, bradovice, potne noge, ozebline, debelo kožo in žulje in še veliko drugih zdravil pišite takoj po cenik, ki ga pošljem zastonj. Jakob Wahcic CLEVELAND, OHIO. 6702 Bonna Ave. N. E. j WASHINGTON Spisal Ksaver Moško. je glavni sedež Združenih drŽav in je tndi sedež urad* ca izdajo patentov in naš veliki slo« venski urad se nahaja-SAMO v Washingtonu, blizu patentnega urada, tako da mi lahko vse posebno opravimo vaše patentne potrebščine POPOLNOMA TOČNO, POŠTENO IN PO NIZKI CENI. Ime A. M. Wilson je znano le 31 let. Pišite danes po naso slovensko brezplačno knjigo v izumih in patentih. A M. WILSON, Inc. Sii«*»*«KRors lotit? bit« A. M. Wilson PATENTS 312 Victor Building. WASHINGTON, D. C. POZORNOST ZA BOLJŠE ZDRAVJE. Dne 4. marca 1.1. je Illinoiški Ljudski zdravst v< ni urad vfeel v pretres v mestu Cairo, 111., na program "Pozornost za boljše zdravje". Ta ideja jd-aelo di*tya. Povsod bi se morali zavzeti za niekaj primernega, sicer pa še voo kot to: vsak posameznik moral bi skušati vsak dan svojega življenja, da si vredi "dan za popolnozdrav-je". Med važnim zadevami za tak dan ti dVe zelo važni, katere bi m moralo točno upoštevati: Očistit© vaše zobe« po- Inonia in držite vaša oreva čista! Bolezen navadno pri; do vskd zaostalosti nesnage, ki strupi tlelo. Glavobol, nevral-gija, i.t.d. imajo vedno svojo podlago v strupenih zaostankih v telesu. Trinerjevo greniko vino jet izvrstno zdravilo, vam pomaga vzdnžeivati vaše tel« na znotraj vedno cisto. Sicer pa vselej pomaga. Mrs. Lucy Scheier nam piše iz Ca-dott, Wirt., febr. 27.: "Prejela k«rri Trinerjevo grenko vino in Ft-m ko,t zadovoljena, ker mi izvrstno pomaga.'' Upra-šajto vašega lekarnarja ali trgovca z zdravili tudi po Tri-nor'a Dental Cream in dragih Trintr.ievih zdravilih. (Adv.) KDO VE za naslov Rudolf Markič-a, ki je leta 1915 živel v Cleveland, Ohio.! Kam jo od tam odšel in kje se sedaj nahjaja, naj «0 izvoli naananiti Upraviiištvu "Glasila K.S. K. Jednote 1004 N. Chicago, St. Joliet, IU. (Advert i s, 13,14,15,1 G.) ZNIZANA CENA Cipar, najboljše vrste, jako velike jagode, baksa 28 funtov. .$4.20 Brinjeve jagode, v ret" a 132 funtov ..................$9.00 Mnškatel, sladke debele jagode, baksa 50 funtov.....$6.40 Malo črno grško grozdje, baksa 50 funtov ........$6.40 Fige (v reštah) najboljiie vrste, baksa 110 funtov. .$10.80 K naročilu priložite Money Order. MATH. PEZDIR Box 722, City Hall Station NEW YORK CITY. Zastave, bandere, regalije in slate znake za drnštva ter član« E. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, HI. Dišeči ekstrakti katere uspešno rabi na tisoče odjemalcev. T« tekoče dišave so uspeh dolgotrajne poskuš-nje. Boljših ni dobiti na trgu. B0R0VI6KA Samo en poizkus vas bo pre- KOGNAK Pri*a] Ena unča eks-traktov in bar-v$ za 1 galono. 1 unea . .$1.35 5 " .. 5.50 12 " ..10.50 Poštnina plačana. Zavarovalnina zavitka 25c več. FORBES EXTRACTS CO. Forbes and Moultrie Sts. S Pittsburgh, Paenna. RŽENI VISKA KIMEL Slavna društva K. S. K. J Vse tiskovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, društvena pravila L t d., dalje rae tiskovine pri prirejanju veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, se izdelajo hitro in lično kakor tudi po zmerni ceni v naši tiskarni, ki je največja in najmoderneja slovenska unijska tiskarna. Slavnim društvom preskrbimo na zeljo prestavo pravil iz slovenskega na angleški jezik. Kadar torej rabi vaše si. društvo kaj tiskovin, obrnite se do na«. V nait tiskarni »e tiska "Glasilo" K. S. K. J. * AMERIKANSI SLOVENEC PRVI SLOV. LIST V AMERIKI. Stane na leto samo $2—za pol. leta pa le $1. 1006 N. Chicago 8t._-s Joliet, Illinois. TROPINO VEC SLIVOVKA IN DRUGI Jugoslovanom iz Chisholma in okolice Ta banka vam uljudno priporoča, da bi vse vaše bančne posle nam poverili ker:— To je velika in varna banka, s skjrpnim premožen jem nad $1,(500,000.00. To je prikladna banka. Nam vložniki so nasi prijatelji. 'Mi ?mo vedno z veseljem pripravljeni, da jim pomagamo ne samo v bančnih zadevah, ampak vsepovsod, kjer bi jim morda naša eknšnja in nasvet kaj koristila. Vaš rojak J. Osbolt je pri nas kot uradnik zaposljen. O-•brnite se nanj, ker vam bo šel vodno rad na roke. Vedno ko imate kako banko v mislih, obrnite se na Ker so nekatere linije znatno znižale svoje cene, se nudi u-godna prilika onim, ki so v kratkem namenjeni v stari kraj. Pišite nam po cene in vozni red parnikov. Ako želite dobiti kakega sorodnika iz starega kraja nam pišite po tozadevna pojasnila. Kadar pošiljate denar v stari kraj, ne-prezrite naše banke, ki Vam nudi točnost in nizke cene. Established 1857 Prijateljstvo banke I je neprecenljive vrednosti za vsako osebo. ^T Isto pomeivi: dober nasvet v slučaju potre-be. pomoč v času sile in zanesljivega, ter vestnega druga ali prijatelja ob vsakem . času. Naša banka jc tako PRIJATELJSKA banka— ravno pravi način banke, s katero' je veselje poslovati. Tukaj se z vami postopa, kakor s kakim POSAMEZNIKOM, nc pa samo 4,na račun." Četudi je vaš biznes velik, ali majhen; bodite uverjeni, da tak biznes mi vedno ŽELIMO in POZDRAVLJAMO, kajti naše denarno podjetje je — NAJSTAREJSA IN NAJVEČJA banka v Jolietu. NAJ BO TA BANKA VAS DOM ZA BIZNES. ZGLASITE SE DANES1 Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na: Zakrajšek & Cešark SLOVENSKO BANKO m •■■ » 70—9th Ave., New York City TA BANKA USPEŠNO DELUJE OD LETA 1857 First National Bank ' OHISHOLM, MINN. MATIJA SKENDER javni notar za Ameriko in stari kraj 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa.