Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 4. FEBRUARJA 1965 Leto XVII. — Štev. 4 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA CAS0PISN0-ZAL0ŽNISK0 PODJETJE »POMURSKI TISK« V M. SOBOTI — DIREKTOR STEFAN ANTALIČ
—	LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK STEFAN BALAŽIC. NASLOV UREDNIŠTVA
—	MURSKA SOBOTA, KIDRIČEVA UL. 4. TEL. 21-383
Kako
naprej?
Na konferenci Zveze komunistov v soboški občini, prav tako pa verjetno na drugih konferencah ostalih pomurskih občin, so delegati govorili o mnogih problemih, ki zahtevajo še posebno temeljito razpravo, ker v času, ki je bil odmerjen za konferenco ni bilo mogoče razrešiti nasprotja. Prav tako pa tudi ni bilo mogoče spregovoriti o vsem. To je bilo možno opaziti na soboški in tudi drugih konferencah. Na soboški konferenci ni bilo razprave o zdravstvu, čeprav so ta vprašanja v ospredju zanimanja, nadalje je bila bolj skopa razprava o socializaciji vasi, o stanju v šolstvu je bila razprava sicer dokaj kritična, toda rekli bi lahko enostranska, ker je ni bilo mogoče dopolniti, probleme soočiti z družbenim planom in drugimi možnostmi za reševanje. Glede investicij so se tudi pojavljala dvojna mnenja in podobno, vendar temeljiteje te razlike ugotavljati in potem iskati realno pot ni bilo mogoče.
Na konferenci je bilo opaziti, da manjka razprava delegatov iz terenskih osnovnih organizacij predvsem vaških. Razumljivo potem, da problemi vasi tudi niso mogli biti obdelani tako temeljito, kot bi bilo potrebno in seveda tudi ni bilo mogoče konkretneje določiti program in vsebino delovanja komunistov z ozirom na specifične pogoje, v kakršnih živi vas in tudi na nekoliko drugačne procese, ki se v njej porajajo.
Res bi bilo tudi odveč pričakovati, da bo konferenca dala odgovor na vsa vprašanja ter o vsem izrekla dokončno besedo. Na neupravičenost takih pričakovanj je v svojem referatu opozoril tudi sekretar komiteja Miro Zupančič in zato je bila tudi popolnoma upravičena ugotovitev komisije za zaključke, da v tako kratkem času ne bo mogla izdelati zaključkov, pač pa bo ugotovitve, na katere so opozarjali delegati, na osnovi zapisnika poslala potem vsem osnovnim organizacijam.
Na konferenci torej ni bilo mogoče razpravljati o vsem in tudi ne dovolj izčrpno, vendar pa so delegati ocenjevali razpravo na konferenci kot zelo dobro in menili, da bi bilo potrebno v bodoče več takih sestankov in posvetovanj o določenih problemih, ki bi jih potem lahko izčrpneje analizirali in tudi precizneje določali odnos do njih ter svoje naloge oziroma program delovanja. Zato sedaj po konferenci pričakujejo, da se bo taka živa razprava, ki je bila začeta na sami konferenci, nadaljevala na širših posvetovanjih in tudi v osnovnih organizacijah, kajti le tako bo potem možno smeleje in tudi bolj odprto odpravljati razne slabosti, o katerih je bilo na konferenci mnogo razprav.
Š. Balažic
Z OBČINSKE KONFERENCE ZKS V MURSKI SOBOTI
Ne le sprejemati, temveč oblikovati politiko in odnose med ljudmi
V soboto je bila v Murski Soboti 5. redna konferenca občinske organizacije Zveze komunistov. Prisostvovalo ji je 124 delegatov, članov občinskega komiteja in revizijske komisije ter gostje, med njimi član CK dr. Anton Vratuša član izvršnega sveta SRS Rudi Čačinovič, sekretar okrajnega komiteja ZKS Tone Kropušek ter drugi.
Konferenca komunistov soboške občine je po ocenah gostov in drugih, ki so spremljali razprave delegatov, bila izredno kritična in odkrit razgovor o položaju delovnih ljudi v delovnih organizacijah, negativnih pojavih v samoupravljanju, delitvi osebnih dohodkov, problemov, ki izvirajo iz nezadostno razvite materialne osnove občine ter tudi o neodločnosti komunistov v boju proti pojavom, ki zavirajo razvoj socialističnih družbenih odnosov.
Že sam referat sekretarja občinskega komiteja Mira Zupančiča je izredno kritično obravnaval vrsto problemov, ki jih bodo morali komunisti reševati pri uresničevanju sklepov VIII. kongresa ZKJ. Tov. Zupančič je zlasti poudaril, da bo možno sklepe VIII. kongresa ZKJ realizirati le z bojem zoper negativne pojave v organih samoupravljanja, z delom komunistov v organizacijah in povsod tam, kjer delujejo. Prav temu pa se tudi komunisti pogostokrat izogibajo in zato prihaja do tega, da ljudje na vodilnih mestih ne čutijo dovolj odgovornosti za svoje delo do tistih, ki so jim neko funkcijo ali dolžnost zaupali in ker niso dovolj odločni, omogočajo tudi, da prihaja do pojavov, ki ljudi zelo prizadevajo. Pri tem se pojavlja izredna odgovornost tudi pri vodilnih kadrih,
ki neredko zahtevajo za sebe visoke osebne dohodke in druge ugodnosti, a tega ne opravičijo s svojim delom. Delo vodilnih kadrov bi bilo potrebno ocenjevati predvsem po tem, koliko si tudi sami prizadevajo, da bi ustvarili take pogoje, da bi tudi delavec lahko dobival dostojen osebni dohodek. V referatu je tov. Zupančič tudi ugotavljal, da v nekaterih delovnih organizacijah še niso ustvarjeni taki pogoji delovanja organov samoupravljanja, da bi ljudje lahko svobodno razpravljali o
(Nadaljevanje na 2. strani)
S 5. redne konference občinske organizacije ZKS v Murski Soboti, ki so ji prisostvovali tudi dr. Anton Vratuša, član CK ZKS, Rudi Čačinovič, član IS SRS, in Tone Kropušek (govori).
S KONFERENCE OBČINSKE ORGANIZACIJE ZKS V RADGONI
Aktivno sodelovanje in več odgovornosti
V nedeljo je bila v Gornji Radgoni 6. občinska konferenca ZKS, ki so ji poleg delegatov in ostalih gostov prisostvovali tudi člani CK ZKS dr. Anton Vratuša, Jože Tramšek, Jan Ros ter Rudi Čačinovič — član republiškega IS. Poročilo o delu ObK ZKS med obema konferencama so delegati dobili že pred konferenco, referat o vlogi članov ZKJ pri nadaljnjem poglabljanju socialistično družbeno-ekonomskih odnosov pa je prebral sekretar ObK ZKS Gornja Radgona Milan Koren, ki je med drugim dejal:
Da bi realno ugotovili in presodili dejavnost ZK, rezultate in pomanjkljivosti v njenem delu in da bi za naprej začrtali jasne perspektive, je nujno, da rezultate in pomanjkljivosti obravnavamo v okviru uspehov, ki jih je vsa naša družba dosegla na področju materialnega razvoja in graditve socialističnih družbenih odnosov, je bilo rečeno v začetku referata. Iz tega sledi, da ZK razvija in krepi svojo vodilno vlogo predvsem zato, ker je sposobna družbeno prakso realno, dosledno in objektivno analizirati, spoznavati in ocenjevati in ker svoja teoretična izhodišča, načela in smernice gradi prav na teh spoznanjih. Zato je važno, da se naša prizadevanja ne začnejo in ne končajo zgolj z ugotavljanjem; ugotovitvam naj sledi tudi aktivnost, načelne ugotovitve pa naj se kažejo v konkretnem delu. Družbeno prakso bi enostransko ocenjevali in premalo bi prisluhnili željam in zahtevam delovnih ljudi, če ne bi ugotovili določenih protislovij in nekomunističnih postopkov na vseh področjih družbenega udejstvovanja.
Določena naziranja, ki izvirajo iz nezaupanja v ustvarjalne sposobnosti naših delovnih ljudi, se odražajo v praksi. V delovnih organizacijah se čestokrat dogodi, da se ožji krog ljudi, najčešče vodilnih, že pred zasedanjem samoupravnih organov dogovori za sklepe, ki jih le-ti naj sprejmejo. Pri tem ne izbirajo metod in ne razvijajo ustvarjalnih sposobnosti samoupravnih organov. Taka praksa je čestokrat združena še z enim pojavom, namreč, da so prav OO ZK tiste, ki pri takih postopkih služijo kot ščit. Primer za tako ravnanje navaja referat OO ZK
Avtoremont, ki ni prisluhnila željam in potrebam delovnih ljudi, ampak je delovala tako, da je pravzaprav služila kot ščit sekretarju in direk-(Nadaljevanje na 2. strani)
S konference Zveze komunistov v G. Radgoni (F: Bračko)
V soboškem bloku ABC je stanovanje štev. 24 prazno in to od aprila 1964 (ko so se v vsa ostala vselili stanovalci). Čigavo je stanovanje in za koga je tako dolgo rezervirano? Ali ga v tem času ne bi mogli nikomur dodeliti. O številu prosilcev bi bilo odveč govoriti. Tudi na konferenci ZKS je bilo na to opozorjeno Z vprašanjem; če delovni kolektiv ve za to stanovanje. Zato je več kot upravičeno vprašanje: Čigavo je stanovanje?
OBČINSKA KONFERENCA ZK V LJUTOMERU
Za krepitev idejne vloge Zveze komunistov
V soboto je bila v Ljutomeru občinska konferenca Zveze komunistov, katere so se udeležili tudi zvezni poslanec in član CK ZKS Ivan Ros, član OK ZKS Janko Markič in drugi. Na konferenci niso dajali posebnega poudarka uspehom v gospodarstvu, ki so brez dvoma precejšnji, temveč so analizirali pomanjkljivosti ter načenjali številne probleme, ki nalagajo komunistom večje aktivnosti v družbenih dogajanjih in v delavskem ter družbenem upravljanju. V tej smeri je potekal tudi uvodni referat sekretarja občinskega komiteta Maksa Rojsa.
Tudi v ljutomerski občini je čas med dvema konferencama potekal v znamenju pomembnih družbeno ekonomskih ter političnih dogodkov. V tem obdobju se je razvijala in krepila delavska samouprava in uveljavljal sistem decentraliziranega upravljanja. Čeprav so se pri tem po-
javljali še številni problemi in slabosti, so bili vendarle doseženi lepi uspehi zlasti v industriji, kjer se je proizvodnja povečala za 79 odst. Pričakovanj ni izpolnila kmetijska proizvodnja, kjer so bila vlaganja največja. Pri tem je bila zlasti zanemarjena govedoreja, ki ima v ljutomerski ob-
čini posebne pogoje. Premalo pozornosti so posvečali tudi tercialni dejavnosti, kar zlasti velja za obrt, ki je močno nazadovala. To pa je tudi razumljivo, saj so bila vlaganja v te dejavnosti minimalna in so znašala le 2,5 odst. od vseh vlaganj. Posledice take politike se kažejo že danes in je zato nujno v nadaljnjem razvoju gospodarstva dati prednost prav tem dejavnostim, so poudarili delegati na konferenci.
Na konferenci so delegati razpravljali tudi o problemu nagrajevanja po delu ter ugotavljali, da so sicer uspeli najti merila in kriterije za delitev osebnih dohodkov po delovnem učinku vendar le za enostavna fizična dela. Še vedno pa stojijo po strani strokovni in vodilni kadri, od katerih je odvisen delovni proces, napredek tehnologije in sploh dejavnost delovne organizacije. Nagrajevanje strokovnih in vodilnih uslužbencev je v gospodarskih organizacijah sicer v večini prime-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Z občinske konference Zveze komunistov v Ljutomeru
VREMENSKA NAPOVED
za čas od 4. do 14. febr. 1965 Približno od 4. do 7. in od 10. do 14. februarja pogoste padavine, ki bodo prešle v sneg. Med 7. in 10. febr. ter sredi februarja razjasnitve in hladneje.
Dr. V. M.
POMURSKI VESTNIK:
1. nagrada: 50 tisoč dinarjev; 2. nagrada: 30 tisoč dinarjev; 3. nagrada: 20 tisoč dinarjev in 10 knjižnih nagrad iz zbirk Pomurske založbe v skupni vrednosti 50 tisoč dinarjev.
S KONFERENCE ZKS V LJUTOMERU
Krepitev idejne vloge
(Nadaljevanje s 1. strani) rov vezano na neka merila, nikakor pa ne na dejansko stimuliranje za boljše in kvalitetnejše delo. Pravilnejšo politiko bo treba izvajati tudi pri razdelitvi nacionalnega dohodka in sicer med osebnimi dohodki in skladi delovnih organizacij. V lanskem letu se je to razmerje namreč močno gibalo v prid osebnih dohodkov, saj so ti znašali 500 milijonov. medtem ko je bilo dano v sklade le 140 milijonov. Po mnenju diskutantov bi bilo potrebno ustvarjati boljše pogoje na delovnih mestih ter skrbneje reševati vprašanje pridobivanja kadrov. Dejstvo je namreč, da dosežena stopnja razvoja v občini, predvsem pa proizvajalnih sredstev terjajo od delovnih organizacij, organov upravljanja in članov Zveze komunistov, da temu vprašanju posvečajo večjo skrb ter tudi vlagajo potrebna sredstva za pridobivanje strokovnih kadrov.
Na konferenci so opozorili tudi na probleme izvoza ter ugotovili, da ta dosega slabe rezultate. Po podatkih je bilo v lanskem letu izvoženo proizvodov v vrednosti 128 milijonov deviznih dinarjev ali za 1,5 odst. vrednosti dosežene proizvodnje v družbenem sektorju. Po mnenju diskutantov bo v prihodnje tudi treba dati poseben poudarek.
Ti in podobni problemi nalagano članov Zveze komunistov, da bo njihovo politično delo v gospodarskih organizacijah osredotočeno na nadaljnjem razvijanju sistema resničnega samoupravljanja in demokratičnih odnosov, na razširitvi in utrditvi sistema delitve po delu in na tej os-
novi povečati produkt dela, hkrati pa tudi boljše osebne prejemke.
Naposled so na konferenci delegati izvolili novi občinski komite ter delegate za V. kongres ZKS.
SEJA
OBČINSKE SKUPŠČINE V RADGONI
Pretekli torek je občinska skupščina v Radgoni razpravljala na skupni seji obeh zborov o nedavnih zborih volivcev o smernicah družbenega plana in proračuna za leto 1965 in o programu dela skupščine. Sprejeli so tudi odlok o določitvi proizvodnih okolišev ter odlok o spremembi in dopolnitvah odloka o določitvi volilnih enot za volitve odbornikov. Občinski odbor pa je na ločeni seji obravnaval še poročilo občinske volilne komisije o izidu nadomestnih volitev ter o verifikaciji mandata novoizvoljenega odbornika.
PRIPRAVE NA
SPOMLADANSKO SETEV
Pred dnevi je bilo v Murski Soboti posvetovanje o pripravah na spomladansko setev, katerega so se udeležili predstavniki kombinata, zadrug in gospodarske zbornice iz Maribora.
Poudarek tega posvetovanja je bil, da si v prihodnje vse organizacije prizadevajo, da se bodo posejale vse tiste površine, ki v jeseni niso bile obdelane zaradi slabega vremena. Kmetijci soboške občine so poročali, da imajo za spomladansko setev vse pripravljeno, umetnih gnojil imajo dovolj na zalogi in tudi semena ne primanjkuje.
S KONFERENCE ZKS V GORNJI RADGONI
Sodelovanje in več odgovornosti
(Nadaljevanje s 1. strani) torju. Takih protislovnih situacij je še več. Pojavljajo se vedno nove in nove, ko n. pr. razpravljamo o krajevnih skupnostih, o svetih pri občinski skupščini, ki so še čestokrat debatni krožki in ne ustvarjalci politike na svojem območju, srečujemo se z njimi ko analiziramo delo občinskih skupščin, ko v našem sistemu iščemo mesto in vred-
nost za družbene službe, predvsem šolstva in podobno. Zlasti mnogo je takih pojavov v delovnih organizacijah, n. pr. pri uvajanju in uveljavljanju načela delitve po delu, srečujemo jih v obliki samovolje (Moda), v premajhni odgovornosti (Gradbeno podjetje), v premajhni skrbi za informiranost in politično delo v kolektivu (KK in VG Kapela), javljajo se kot vzrok in posledica za neenotnost delovnega kolektiva (Zdravilišče Radenci).
Ko je bilo v referatu govora o kadrovski politiki, je bilo rečeno, da bi v to politiko morali vnesti več javnosti, razširiti razprave o kadrovskih vprašanjih, vnesti več odgovornosti, pa tudi več čuta za to, kaj je komunistično in humano. V mnogih delovnih organizacijah še kadrovska politika ni postala javna in del samoupravnih pravic proizvajalcev. Na podlagi tega si lahko razlagamo pogoste spore v zvezi z delovnimi razmerji, odpusti, sprejemanji, napredovanji itd. Taki neurejeni odnosi so vzrok negodovanj, nezaupanj delovnih ljudi v pravičnost in samoupravljanje. V sklopu teh vprašanj je referat opozoril tudi na osnovne principe o rotaciji in reelekciji, ki v naših delovnih organizacijah še niso doživela praktične afirmacije. Tudi izkušnje v letošnji predvolilni aktivnosti v radgonski občini dokazujejo, da kljub mnogim razpravam še ni uspelo uveljaviti potrebne masovnosti, javnosti in demokratičnosti. Med evidentiranimi je premalo novih imen, ob evidentiranju samem pa je bilo premalo utemeljitev, premalo orisov družbenopolitičnih in osebnih kvalitet evidentiranih.
V referatu je bilo precej govora tudi o homogenosti delovnih kolektivov, saj je več osnovnih organizacij ZK ugotovilo, da obstojajo razlike med neposrednimi proizvajalci in uslužbenci, med nekvalificiranimi in kvalificiranimi, med mladimi in starimi itd. Taka protislovja bodo morali delovni kolektivi sami reševati, vendar ob aktivnem sodelovanju subjektivnim sil.
S KONFERENCE ZKS V MURSKI SOBOTI
Oblikovati politiko in odnose med ljudmi
(Nadaljevanje s 1. strani) problemih in izražali svoja mnenja.
Z vsemi temi in še drugimi pojavi se bodo morali komunisti pri uresničevanju sklepov VIII. kongresa temeljito spoprijeti ter jih uveljavljati v delu Socialistične zveze, sindikata, organov samoupravljanja in drugih organizacijah .
V razpravi so delegati osvetlili še vrsto drugih problemov. Govorilo je kar 18 delegatov, nekaj pa jih je tudi odstopilo od najavljene razprave, ker je konferenca trajala vse do večera in jo je bilo potrebno zaradi odhoda delegatov zaključiti. Delegati so zlasti pozdravili razpravo mladincev, ki so govorili o delu mladinske organizacije in o vlogi mladih. Geza Bačič je poudaril, da se mladino pri vrsti akcij pušča ob strani in da se ji prepuščajo postranske naloge ter da se tudi premalo dela z njo. Aleksander Krpič je navedel več delovnih organizacij, kjer so mladi člani kolektiva morali zapustiti delovno mesto, ker so povedali svoje mnenje o delu kakega starejšega člana. Delegat Kramar je govoril o izredno težkih pogojih dijakov, ki morajo plačevati visoke najemnine. Navedel je primer nekega stanovanja, kjer v eni sobi stanujejo štirje dijaki in mora vsak plačevati mesečno 4.000 dinarjev. O problemih, s katerimi se srečujejo dijaki srednjih šol in o njihovih uspehih je govoril tudi Mladen Tancer, ki je med drugim tudi opozo-
ril na slabosti sistema štipendiranja. Prav tako je bila zelo temeljita razprava Janeza Drnovška o problemih osnovnega šolstva, ki jo tudi objavljamo.
Delegati so razpravljali tudi o drugih problemih občine. Med drugim so posvetili dokajšnjo pozornost socializaciji vasi in problemu investicij. Opozarjali so pri tem, da bo potrebno investicije, ki so navedene v tezah za sestavo družbenega plana občine, še temeljito preanalizirati ter tudi da ni umestno drobiti investicij. Vendar tem vprašanjem ni bila posvečena tolikšna pozornost kakor vprašanjem delovanja komunistov. Delegati so ugotavljali, da bo potrebno v bodoče tudi več razmišljati o kadrovski politiki, o odnosih med komunisti in da bodo osnovne organizacije morale temeljiteje spremljati delo svojih članov. Konferenca je tudi sklenila, da bo z vsemi v razpravi ugotovljenimi pomanjkljivostmi v delu komunistov seznanila tudi os-
novne organizacije.
Na konferenci je bil izvoljen tudi novi občinski komite, ki šteje 27 članov, revizijska in kontrolna komisija ter 11 delegatov za V. kongres Zveze komunistov Slovenije. Novi komite se je takoj po konferenci sestal in za političnega sekretarja izvolil tov. Mira Zupančiča.
SEJA ZBORA DELOVNIH
SKUPNOSTI OBČINSKE SKUPŠČINE murska SOBOTA
V torek, 9. februarja bo ob 8 uri zjutraj v sejni dvorani občinske skupščine Murska Sobota 3. seja zbora delovnih skupnosti. Po predlogu začasnega dnevnega reda bo zbor razpravljal:
—	o preblemih družbene prehrane v Murski Soboti
—	o investicijski politiki in finansiranju investicij
—	razpisu nadomestnih volitev.
OD TEDNA DO TEDNA
Jugoslovansko delegacijo na žalnih svečanostih in na pogrebu velikega britanskega državnika Winstona Churchilla, ki so se končale v soboto ob navzočnosti predstavništev 110 dežel, je vodil predsednik Zvezne skupščine Edvard Kardelj. Nekaj dni pred tem je državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič odpotoval v Sofijo kot gost bolgarskega zunanjega ministra Ivana Baševa. V ponedeljek popoldne pa sta prispela na uradni obisk v Jugoslavijo grški ministrski predsednik Georgios Papandreu in zunanji minister Stavros Kostopulos s svojim spremstvom.
RAZGOVORI
MED PRIJATELJI
Medtem ko je predsednik Zvezne skupščine poosebljal bol naših narodov za preminulim britanskim državnikom, ki je med drugo svetovno vojno dal prvi priznanje narodnoosvobodilni vojni in njenim borcem, sta obiska v Sofiji in Beogradu dokaz vse bolj globljega razumevanja med sosedi na Balkanu in znanilca še tesnejših medsebojnih stikov.
Razgovori Popovič-Bašev, ki so potekali v izredno prisrčnem ozračju, so imeli predvsem namen odstraniti nekakšno mrtvilo, ki je še do nedavna prevladovalo v odnosih med obema državama. Kratko  uradno poročilo o razgovorih pa odkriva resnico, dalje to sodelovanje mogoče razviti v vseh smereh. Pogojev za to je mnogo. Obe deželi gradita socialistično družbo po poteh in z metodami, ki najbolj ustrezajo obema, se zavzemata za miroljubno sodelovanje in imata poleg tega tudi podobne poglede na velika mednarodna dogajanja, od razorožitve tja do kongovskega in južnovietnamskega vprašanja.
Resnica je, da se medsebojno še ne poznamo dovolj. Razloge moramo iskati v preteklosti, v pregrajah, ki so nas ločile določen čas po drugi svetovni vojni. Zato je predlog, naj bi na mejah čimprej odstranili vize, zelo umesten. V kratkem bodo zanesljivo podpisali sporazum za svobodnejše gibanje naših ljudi na meji..
Kulturno sodelovanje je že steklo, za gospodarsko in drugo sodelovanje obstajajo vsi pogoji. Izvedenci obeh dežel morajo sedaj pospešiti razvoj sodelovanja in specializacije ter izmenjavo izkušenj med institucijami, podjetji in organizacijami.
GOSTJE IZ ATEN
Štiridnevni obisk grškega premiera Papandreuja in zunanjega ministra Kostopulosa predstavlja nadaljevanje politike, ki naj še bolj zbliža narode obeh dežel na političnem gospodarskem, kulturnem in športnem področju. Sam premier je po prevzemu predsedstva pred približno enim le-
tom storil izredno mnogo, da bi stiki postali še prisrčnejši. Pri tem je prav, da omenimo tudi demokratizacijo notranjega grškega življenja, uspešen boj pri obvladanju gospodarskih težav in utiranje poti samostojnejši grški zunanji politiki, ki so zagotovile ministrskemu predsedniku tudi velik ugled med domačim ljudstvom.
Politika dobrih sosedov se kaže tudi v tem, da je novi predsednik v razmeroma kratkem času uredil redne odnose s sosedno Bolgarijo, četudi so bili vse dotlej »zamrznjeni«. Za jugoslovansko-grške odnose pa velja pravilo najprimernejših metod razgovorov in neposrednega sporazumevanja.
Pričakovati smemo večjih pobud v medsebojni gospodarski izmenjavi, ki doslej ni izkoristila vseh možnosti. 
Jugoslovansko-grški odnosi so se v enem letu predsednikovanja ministra Papandreuja dobili večjo širino kot v vsem prejšnjem povojnem obdobju. Visoki obisk v Beogradu je največje jamstvo za to, da se bodo odnosi še bolj okrepili in poglobili.
PISANI SVET
V Moskvi so te dni posredno odgovorili na povabilo predsednika ZDA, naj bi sovjetski prvaki obiskali Ameriko. To je zapisala moskovska Pravda neuradno, vendar smemo njen komentar smatrati kot dokaz, da sovjetska vlada in CK sprejemata vabilo.
Srečanja na najvišji ravni brez dvoma najuspešnejše rešujejo sporna vprašanja. O tem govori tudi dosedanja praksa. Žal pri tem ni mogoče povsem razumeti ameriškega stališča v Združenih narodih, posebno ne kar zadeva razlage 19. člena Ustanovne listine, ki govori o finančnih obveznosti dežel-članic. Pisali smo že, da dolgovi SZ in še nekaterih ne igrajo pri tem bistvene vloge, temveč služijo samo kot -sredstvo za pritisk in s tem za slabo voljo. Pred dnevi so v Moskvi malce jezni očitali glavnemu tajniku OZN, da je pristranski, ker je v tem vprašanju zavzel ameriško razlago, oziroma razlago večine v Mednarodnem sodišču pravice v Haagu.
Ču En LajeVe grožnje o uustanovitvi posebne organizacije, ki bo »bolj revolucionarna in poštena«, igrajo pri tem močno vlogo, saj vplivajo primamljivo na tiste, ki so razočarani z OZN. Rahlo upanje nam sicer nudijo izjave indonezijskega zunanjega ministra Subandria, ki je vodil številno indonezijsko delegacijo na obisk v Peking, češ da o ustanovitvi posebne organizacije sploh niso govorili. Če je na stališče indonezijske vlade vplival poziv predsednika Tita, predsednice Cejlona ga. Bandaranaike in predsednika ZAR, naj Indonezija znova prouči svojo odločitev o umiku iz OZN, je vsekakor hvalevredno.
Južni Vietnam je doživel nov državni udar »mlajših častnikov«, ki pa ni »uspel«. Položaj pa se s tem ni spremenil niti na slabše, niti na bolje. V zahodnonemškem glavnem mestu se hudujejo, ker je predsednik ZAR povabil na uradni obisk predsednika državnega sveta Nemške demokratične republike Ulbrichta. Bonnski veljaki spet mahajo s Hallsteinovo doktrino, t j. grožnjo, da bodo prekinili stike s tistimi, ki uradno priznavajo NDR. Znano pa je. da ima NDR že v vseh arabskih državah trgovinske misije Arabski svet na drugi strani opozarja na zahodnonemško-izraelske stike, posebno nemško oboroževanje Izraela. Arabski svet bo bržkone pravno priznal NDR in bo s tem zadel odločilen udarec Hallsteinovi doktrini, ki jo je, kot znano, Nemčija uporabila tudi v odnosu na našo državo.
Grški premier Papandreu
IZ RAZPRAVE NA OBČINSKI KONFERENCI ZKS V M.SOBOTI
Neenakopraven položaj šol
Iz razprave na občinski konferenci ZKS v Murski Soboti objavljamo razpravo Janeza Drnovška, ki je bil izvoljen tudi za delegata na V. kongresu ZKS. Nekatere ugotovitve iz razprave so vsekakor vredne širše pozornosti ravno sedaj, ko so v razpravi teze za sestavo letnega družbenega plana.
V razpravi bi se na kratko dotaknil dveh, treh vprašanj osnovnega šolstva, s katerimi se srečujemo komunisti pri svojem delu.
Mnogo se razpravlja in tudi piše o uspehih šolske reforme. Ugotavljamo, da je bila reforma dobro zamišljena, do sedaj pa še ni dala tistih rezultatov, ki smo jih pričakovali. Lahko bomo našli vzroke, da bomo takšno stanje opravičevali, težje pa bo takrat, če bo treba govoriti o tem, kaj je družba ukrenila, da bi se takšna situacija ne vlekla v neskončnost.
Polemika izhaja predvsem iz položaja šol v mestih, ko primerja rezultate vseh šol. Vemo pa, da šole v mestih delajo že vsa leta pod dobrimi materialnimi pogoji, imajo dovolj pedagoškega kadra, ki ima mnogo delovnih izkušenj. Tako znašajo povprečni izdatki za osnovno dejavnost na
enega učenca osnovne šole v okraju 47.700 din, v občini Ljubljana Center pa 92.000 din. Na treh osnovnih šolah v Murski Soboti je 51 oddelkov in 67 učiteljev, zato pride 1,31 učitelja na oddelek in povprečno 25 učencev na učitelja, na šolah Rogaševci, Gornji Petrovci in Grad pa je 54 oddelkov in 46 učiteljev, tako da pride 0,85 učitelja na oddelek in povprečno 40 učencev na učitelja, poleg tega pa so predmetniki na navedenih šolah 'Zelo skrčeni. Ostale vaške šole niso dosti ali nič na boljšem.
Navedel sem primer treh mestnih in treh vaških šol, ker se na tem primeru jasno vidijo razlike, ki pa niso od včeraj. 
Če bi uspeli, da bi bile šole Rogaševci, Gornji Petrovci in Grad kadrovsko vsaj številčno, poudarjam, vsaj številčno tako zasedene kot so vse
tri soboške osnovne šole, bi moralo delati na teh šolah namesto sedanjih 46 učiteljev 71 učiteljev.
Če bi uspeli, da bi delovna mesta na šolah popolnih, kar pa je za sedaj še malo upanja, bi prišel sklad za šolstvo v likvidacijo.
Vse zunanje šole delajo po bolj ali manj skrčenem predmetniku, niso pa osamljeni primeri, da imajo učenci tedensko po 15 ur pouka namesto predpisanih 22 ur — mišljen je 1. in 2. razred — kar znese na leto okrog 250 ur manj, oziroma samo 67% predpisanega števila ur.
Temu primerni so tudi uspehi in s takšnim stanjem je družba seznanjena. Zato je težko govoriti o postopnem ustvarjanju enakih pogojev dela pri izobraževanju in vzgoji mladine, ker se razlike ne zmanjšujejo. Upamo v bodočnost, upamo, da bodo učiteljske šole dale manjkajoči kader, predvsem kader, ki bo pripravljen delati tudi na vasi, kjer so pogoji' dela in življenja drugačni, precej tež-
ji kot v večjih centrih. Mogoče je to mišljenje nerealno, kajti danes je stanje takšno, da šole na podeželju, predvsem šole v oddaljenih krajih, dobivajo v glavnem mlad kader, ki tam prakticira ali služi dobo štipendiranja, korenin pa ne požene in si ob prvi priliki poišče delovno mesto tam, kjer so boljši pogoji dela in življenja, to pa je v mestih in večjih centrih. Ustava in obstoječi predpisi mu nudijo to možnost.
Istočasno pa ustava obvezuje izobraževalne ustanove, da omogočijo vsakemu občanu enake pogoje za pridobivanje znanja in izobrazbe po njegovih zmožnostih in nagnjenih, občina kot ustanovitelj pa zagotavlja pogoje za takšno delo.
Načelno so vprašanja lepo urejena, v praksi pa je velik odstotek učencev, predvsem učencev, ki bi bili izobrazbe najbolj potrebni, zelo prikrajšan. Mislim, da ta vprašanja niso specifična samo za nekatera področja naše občine, takšnih področij je v Sloveniji še več. Mislim, da se z reševanjem teh vprašanj ne more odlašati, kot se tudi ne bi smeli zadovoljiti, da postajajo takšna področja rezervoarji nekvalificirane delovne sile.
PROSLAVA 20-LETNICE OSVOBODITVE
Osrednja prireditev 10. aprila
Prejšnji teden se je prvič sestal odbor za proslavo 20-letnice osvoboditve v soboški občini. Na sestanku so člani odbora razpravljali o grobem programu proslav in tudi o materialnih sredstvih, ki so potrebna.
Osrednja proslava 20-letnice osvoboditve bo 10. aprila dopoldne v dvorani soboškega kina Park. Na proslavo bodo povabljeni člani delegacije SNOS, ki je prišla 1945. leta v Prekmurje, aktivni borci, ki so se borili v Prekmurju ter drugi. V razpravi na odboru so se zavzemali, da bi naj bila proslava nekaj svojstvenega in da bi se morala po celotni zamisli in izvedbi ločiti od običajnih akademij. Zato so izvolili poseben odbor, v katerem je več kulturnih delavcev, ki naj pripravijo scenarij proslave, poišče izvajalce in tudi režiserja. Po sklepu odbora bo 9. aprila v Murski Soboti tudi kulturna prireditev. Predvideva se gostovanje Invalidskega pevskega zbora, ki je zadnjič gostoval v Pomurju 1954. leta.
Večja javna prireditev bo tudi 23. maja, ki jo bodo pripravile predvsem telesno-vzgojne organizacije, poleg njih pa tudi druge družbene
organizacije kot gasilci, taborniki, ljudska tehnika itd. Poleg povorke po mestu bo osrednja točka telovadni nastop, na katerem bo sodelovalo 2.500 pionirjev, mladincev in mladink. Zveza telesnovzgojnih organizacij bo priredila telovadni nastop tudi v Petrovcih in to predvsem za gorički del.
V okviru proslave 20-letnice osvoboditve bodo sodile tudi prireditve ob Dnevu borca. Organizirane bodo partizanske patrulje ter druge javne manifestacije in proslave na prostem v vseh večjih krajih.
Poleg teh prireditev, ki jih bo organiziral in vodil osrednji odbor, pripravljajo šole društva in organizacije še vrsto prireditev, ki bodo posvečene 20-letnici osvoboditve.
POMURSKI VESTNIK, 4. februarja 1965
2
Z OBČINSKE KONFERENCE ZKS G. RADGONA:
Razprava o vseh področjih
Radgonski komunisti so na nedeljski občinski konferenci pokazali, kako so razumeli 8. kongres ZKJ, saj so konkretno in kritično razpravljali o vseh področjih svojega dela, je med drugimi ugotovil v razpravi tudi član CK ZKS dr. Anton Vratuša.
Precejšnje število delegatov je govorilo o vasi, o socialnem problemu, ki spremlja socializacijo vasi. Kmetijstvo je v radgonski občini najpomembnejša panoga. Na tem kmetijskem prostoru delata dve kmetijski organizaciji, ki naj bi bili enakopravni. Vendar med tema delovnima organizacijama ni pravega sodelovanja, predvsem pri sodelovanju s privatnimi kmetijskimi proizvajalci. Konkurenca naj bi bila le v kvaliteti njunih uslug.
Ko je bilo govora o prehodu na intenzivnejše oblike kmetijske proizvodnje, je bil naveden primer predela ščavniške doline, okolica Vidma, ki je tipičen kmetijski predel, v sebi pa skriva ogromno neizkoriščenih ali slabo izkoriščenih zmogljivosti za sodobno in kvalitetno proizvodnjo. Tu je več tisoč hektarjev obdelovalne zemlje, ki daje samo eno tretjino ali celo še manj dohodkov od skupnega možnega dohodka zaradi zaostalih del pri regulaciji Ščavnice. Precej kritičnih besed je bilo izrečenih tudi na račun nekaterih vodilnih ljudi, ki so s svojo neodgovornostjo napravili radgonski komuni že precejšnjo škodo. Najzgovornejši primer za to so hlevi na Žihlavi, kjer je šla škoda v milijone, a za to nihče ni odgovarjal. Doslej je bilo v radgonsko kmetijstvo vloženih 2,5 milijarde dinarjev, zato so komunisti predlagali, da bi bilo zdaj prav napraviti obračun, kako služijo te investicije družbi.
Doseči bi morali to, da bi probleme določenega območja in ne samo ene 00 ZK reševali na tak način, da bi angažirali vse 00 ZK takega območja in naj bi sprejeti sklepi bili delovna naloga vseh teh 00 ZK. Morda ne bi bilo napak, če bi OO ZK postavili v okvir krajevnih skupnosti in poiskali take oblike medse-
bojnega sodelovanja zbiranja komunistov in iskanja skupnih načel, ki bi privedle komuniste do bolj enotnega delovanja.
Poleg navedenega so radgonski komunisti razpravljali tudi o materialnem položaju šol, o neurejenem kadrovskem vprašanju v prosveti, o programiranju v šolstvu in ugotovili, da prav zaradi teh neurejenih problemov ne najdejo ljudi, ki bi bili voljni delati na področju prosvete.
Na nedeljski občinski konferenci ZKS v Gornji Radgoni je bil izvoljen tudi novi 17-članski občinski komite, 5-članska kontrolna komisija in 3-članska revizijska komisija. Za sekretarja novega ObK ZKS je bil ponovno izvoljen inž. Milan Koren.
Napredovali bomo le s skrbnim gospodarjenjem
Občinski komite ZK Lendava pripravlja sejo, na kateri bodo ob proučevanju metod dela v organizaciji sestavili tudi program dela. Nameravajo formirati posebne komisije, ki bi naj obravnavale pereče probleme in zanje skušale najti tudi rešitve. Tako se delo organizacije ne bi več odvijalo na plenumih kot doslej, pač pa v tako imenovanih študijskih skupinah, v katere je možno pritegniti širši krog ljudi. Komisije tudi ne bi bile stalne. Na vprašanje, s katerimi nalogami se bodo morali komunisti lendavske občine spoprijeti, odgovarja sekretar občinskega komiteja Drago Lugarič.
»Neposredni, pereči, problemi gospodarstva so bili osrednja točka naše letne kon-
ference. Prav te bomo morali najprej rešiti. Uzakonili smo načela rotacije in reelekcije. Rotacijo v glavnem že izvajamo, je pa vprašanje kako daleč smo z reelekcijo v delovnih organizacijah.
Izvajanje obojega bomo morali vsklajevati, ignoriranje tega pa bi pomenilo birokratizacijo vodilnih. Vem, da to ne bo šlo brez težav. Toda. toleriranje tega bi pomenilo zavestno zaviranje razvoja samoupravljanja. Ugotavljamo, da kljub naši nerazvitosti, sistem delavskega in družbenega upravljanja zaostaja za razvojem zavesti občanov in za razvojem materialnih sil. Vzporedno s seštevanjem tega bomo morali v gospodarskih organizacijah konkretizirati stališče občinske konfe-
rence glede dobrega gospodarjenja. Potrebno bo, da proizvajalci sami poiščejo skrite rezerve, o katerih toliko govorimo, kajti posamezniki jih ne bodo našli, ker jih tudi doslej niso.
Med problemi, ki zavirajo skrbno gospodarjenje, je relativna nezaposlenost. Seveda ne bomo skrbno gospodarili z močnim zaposlovanjem. Klasičen primer reševanja tega v naši občini je Proizvodnja nafte, ki zaposluje ob poiskanih notranjih rezervah in ob novi preusmerjeni proizvodnji.
Tudi za kmetijstvo velja enako kot za industrijo načelo dobrega gospodarjenja in sicer tako za socialistični sektor in za zasebnega proizvajalca. Srečujemo se s proble-
mi, s katerimi so se kmetijska področja okrog večjih industrijskih centrov pred desetimi leti. Mladina odhaja s kmetij, te pa ostajajo brez delovne sile. Ostareli kmetje jih ne morejo obdelovati pa tudi za prodajo se ne odločijo, ker vedo, da jim s tem ni zagotovljen obstoj. Pri reševanju teh vprašanj se bomo morali posluževati izkušenj kmetijsko razvitejših področij, čeprav so pri nas specifični problemi (prenaseljenost itd.). Zavedati pa se moramo, da nam je dobro in skrbno gospodarjenje enako potrebno na zasebni kmetiji kot v tovarni ali kmetijski zadrugi.«
J. Šabjan
VSE VEČJA POLITIČNA AKTIVNOST V PRIPRAVAH NA VOLITVE
Evidentiranih že 84 predlogov
Tudi v radgonski občini se kaže vse večja politična aktivnost v pripravah na skupščinske volitve. Na zadnji razširjeni seji izvršnega odbora socialistične zveze so razpravljali o dosedanjem stanju evidentiranih predlogov. V splošnem se ugotavlja, da so bili pri evidentiranju premalo upoštevane žene, mladina in tehnična inteligenca.
Po sedanjih podatkih volilne komisije je bilo za občinsko skupščino evidentiranih 84 predlogov in to 42 za občinski zbor in 42 za zbor delovnih skupnosti. Po strukturi evidentiranih kandidatov je razvidno, da je bilo za občinsko skupščino evidentiranih zelo malo mladih ljudi, zato bo naloga občinskega komiteja ZMS, da predlaga v evidentiranje širši krog družbeno aktivnih mladih ljudi. Tudi 3 ženske, ki so jih predlagali za občinski zbor, povedo, da bo treba v dodatnih evidentiranjih predlagati več žena. Predlogi evidentiranih kandidatov v delovnih organizacijah so pokazali, da so premalo upoštevali ljudi iz vrst delovne inteligence in preveč iz vrst vodilnih uslužbencev.
Načelo rotacije so volivci
radgonske občine dobro upoštevali, saj je od 84 predlogov le 10 takih, ki so jih drugič predlagali. Od predlaganih je 22 članov ZK in 14 udeležencev NOB.
V naslednjem obdobju bo-
do na področju občine občni zbori društev in drugi sestanki, kjer bodo skušali volivci z dodatnim evidentiranjem sedanje pomanjkljivosti in napake popraviti. Do zborov volivcev bodo vse družbeno politične organizacije izvedle med volivci drobno politično delo in se zavzemali Za izvolitev tistih kandidatov, ki so družbeno najbolj aktivni in ki najbolj odgovarjajo strukturnim potrebam bodočih skupščin.
Poseben avtomobil soboškega poštnega podjetja, ki omogoča, da hitro popravijo vse okvare na telefonskih linijah
OBČNI ZBORI SINDIKALNIH PODRUŽNIC V LENDAVSKI OBČINI
Živahne razprave o nagrajevanju
Na občnih zborih sindikalnih podružnic gospodarskih organizacij lendavske občine so v prvo vrsto postavili vprašanje skrbi za delovnega človeka. Predvsem so govorili o nagrajevanju po delu.
Večina gospodarskih organizacij je to vprašanje že rešila, vendar tehnični proces, relacija delo-uspeh-nagrada zaposlenim ni dovolj znan. Proizvajalci želijo za vsak delovni dan vedeti, koliko je bilo nji-
hovo delo, prizadevanje vredno (izraženo v osebnem prejemku). Dosedanja praksa izkazuje namreč delavcu njegovo prizadevanje na delovnem mestu za mesec ali več nazaj.
V	industriji dežnikov in pletenin so govorili o proizvodnji v dveh izmenah in racionalnejšem izkoriščanju strojev. Ker se v tej tovarni zaposlene pretežne žene, se ob uvajanju druge izmene pojavlja vprašanje delavke-matere. Druga izmena postavlja problem otroškega varstva v popoldanskem času in večernih urah. Menijo, da bi pojavljajoče se vprašanje morala obravnavati Konferenca za družbeno aktivnost žensk, ki bi naj ob sodelovanju vseh skušala najti rešitev.
V	nekaterih sindikalnih podružnicah so razpravljali o nujnem prehodu na intenzivnejše gospodarjenje. Menijo, da je potrebno osnovna sredstva, predvsem stroje racionalneje izkoriščati. Stroj in človek ob njem bi naj ustvarila toliko, da lahko brez kreditnih obveznosti stoji ob tem stroju nov; seveda ne smejo pri tem trpeti osebni dohodki zaposlenih.
Delavke v INDIP so postavile vprašanje, zakaj je potrebno šivalne stroje uvažati kljub temu ,da imamo v naši državi tudi tovarne šivalnih strojev. Dopuščajo možnost, da so ti, iz objektivnih vzrokov, trenutno manj kvalitetni in da je proizvodnja manjša, vendar menijo, da vedno takih strojev ne bomo mogli uvažati.
Anže
Zakaj tako?
Občinski odbor RK v Lendavi letošnjo zimo s strokovnimi predavanji širši zdravstveno prosveto med občani, ni vzgoji in o kontracepciji poslušalo blizu 1700 občanov Doslej je predavanja, o spol-obeh spolov. V Dobrovniku želijo, da jim predavanje ponovijo, v Hotizi, Lakošu, Gornji Bistrici in Odrancih pa so ga odklonili. Iz takšnega vzroka, tega na občinskem odboru RK niso vedeli povedati.
Evidentiranje
- javno kadrovanje
V dosedanjem predvolilnem obdobju smo končali s takozvanim evidentiranjem, ki ga ne smemo zamenjati s kandidiranjem. Evidentirati možne kandidate za vse skupščine (občinsko, republiško in zvezno), ne pomeni, da s tem že postavljamo kandidate. To je v resnici javno kadrovanje. S sodelovanjem najširše javnosti smo si ustvarili pregled nad kadri ne le za potrebe skupščin temveč tudi za druga področja družbene dejavnosti. O tem torej, ali ima kdo potrebne kvalitete za opravljanje določene javne družbene funkcije ne odloča le ozek krog ljudi.
Preden bomo na kandidacijskih zborih določali kandidate se moramo najprej pogovoriti o kriterijih po katerih bomo ocenjevali ljudi. Merila naj ne bodo besede, temveč dejanja. Ne' sme nas zavesti nobena demagogija. Zanimati nas mora kandidatov konkretni odnos do družbenega dogajanja, kajti človek stori za razvoj socialistične demokracije, za neposredno delitev dohodka po delu, za intenzivno gospodarjenje, za izboljšanje življenjskega standarda, za humane odnose med ljudmi. Človeka ne smemo vrednotiti samo po tem, ali ima razumevanje za koristi komune in svoje delovne organizacije, ampak tudi po njegovem odnosu do širših družbenih interesov, do napredka vse jugoslovanske socialistične skupnosti. Prav tako ne smemo ocenjevati bodočega kandidata samo po njegovih strokovnih odlikah, šolski izobrazbi, ekonomski razgledanosti in sposobnosti za javno nastopanje. Poglejmo kako vse te svoje odlike uporablja na delovnem mestu, v svoji družbeni aktivnosti. Upoštevati moramo tudi to, kako vrednoti sam mnenja vsakogar, ne glede na to, ali gre za neposrednega proizvajalca, učitelja, zdrvanika ali umetnika in znanstvenika.
Upoštevajoč vse to se bomo lažje odločali koga bomo kandidirali in za katero samoupravno telo.
Delegati za V. kongres ZKS
Lendavska občina
Na petem kongresu ZK Slovenije bodo lendavske komuniste zastopali:
PEVEC ROBERT, rojen 1935 član ZKJ od 1958, visoko kvalificiran strugar zaposlen pri Proizvodnji nafte — petrokemija. Zadnjo mandatno dobo je bil sekretar 00 ZK pri Nafti, sedaj je član občinskega komiteja.
TRATNJEK ANICA, rojena 1941, član ZK od 1961, učiteljica v črenšovski osemletki. Dolgoletni mladinski aktivist
in članica občinskega komiteja ZK in ZM.
LUGARIČ DRAGO, rojen leta 1928, član ZK od 1947, diplomant Visoke šole za politične vede. Pred odhodom v šolo je bil sekretar občinskega komiteja ZK, kar je tudi sedaj.
MATJAŠEC JOŽE, kmetijski tehnik, rojen 1934. član ZK od 1960. Zaposlen pri KZ Lendava kot vodja delovne enote v Turnišču. Je odbornik okrajne in občinske skupščine.
Radgonska občina
Na občinski konferenci ZKS v Gornji Radgoni so bili izvoljeni za V. kongres ZKS štirje delegati:
1. KOREN MILAN,
rojen leta 1936, inženir agronomije, član ZKJ od leta 1957, sekretar ObK ZKS Gornja Radgona;
2. MIHOLIČ ANICA.
rojena leta 1928, učiteljica pri Vidmu, član ZKJ od leta 1949, odbornica občinske skupščine;
3.	RUG0LE JOŽE,
rojen leta 1921 Uslužbenec občinske skupščine, član ZKJ od leta 1943, predsednik kadrovske komisije pri ObK ZKS Gornja Radgona;
4.	ŠTUKL JOŽE,
rojen leta 1932, kovinostrugar v industrijskem podjetju Elrad, član ZKJ od leta 1962, predsednik delavskega sveta Elrad Gornja Radgona.
Letošnje semestralne počitnice so učitelji izkoristili za izpolnjevanje v praktičnem pouku
Kaj menijo bralci
Naši dopisniki so nam že posredovali mnenja nekaterih bralcev Pomurskega vestnika o tem ali naj list izhaja v takem obsegu kot doslej ali ne.
EMA TIBAUT — predsednica KO SZDL Veržej: Mnenja sem, da je tak lokalni list, kot je naš Pomurski vestnik, nujno potreben za obveščanje občanov o delu vaških organizacij, krajevnih skupnosti itd. Občinske skupščine bi morale zagotoviti sredstva za izhajanje lista, saj je Pomurski vestnik kot glasilo občinskih odborov SZDL štirih občin informativno sredstvo, ki našega občana seznanja z dogodki v Pomurju. To ni želja posameznikov, marveč tisočev, ki list berejo. Čeprav je danes še skromen, bi ga bilo potrebno v bodoče še razširiti, v nobeni meri pa omejevati ali celo ukinjevati. Podobnega mnenja kot za list sem tudi za lokalno radijsko postajo. Želim samo, da bi bil program še bolj pester.«
FRANC GALUNDER - predsednik Prosvetnega društva Veržej: »Lokalni list, ki izhaja že 17. leto ima tradicijo, lepo število naročnikov," zato bi bilo napačno, če bi ga ukinili ali omejevali. Razumem
predstavnike občin, ki trdijo, da nam tak lokalni list ni potreben, ker pač gledajo na celotno stvar le iz finančnih vidikov, nikakor pa ne prisluhnejo želji bralcev. Radio in Pomurski vestnik sta edini informativni sredstvi ,ki prinašata občanom mnogo zanimivih zadev, seveda lokalnega značaja. Nerazumljivo se mi zdi, zakaj sploh razpravlja mo o tem, ali so nam informativna sredstva potrebna ali ne.
RUDI SVENŠEK — direktor opekarne v Križevcih: »Lokalni časopis mora izhajati še naprej, saj to je želja bralcev. Zato upam, da bo tudi v ljutomerski občini moč to zadevo urediti.«
AVGUST BOBNJAR — poslovodja Vesne v Veržeju: »Čutim splošno' zanimanje ljudi za list in se ne strinjam, da bi ga ukinili. Želim pa, da bi prinašala več novosti iz našega kraja.«
TONE SLAVIC — direktor KZ Križevci : »Mnenj a sem, da bi moral list izhajati še naprej, saj prinaša delovnemu človeku na vasi obilo ve-
sti in ga seznanja z življenjem v sosednjih krajih. Občinske skupščine bi morale vedeti, da bo potrebno še nadalje prispevati nekaj sredstev za izhajanje lista ,ki gre že v- 17. letnik in ki ga bero mnogi ljudje. Če je želja velikega števila občanov, da naj list izhaja ,potem se ne bi smeli ozirati na posameznike, ki zadevo obravnavajo zgolj iz finančne plati, ne čutijo pa potrebe, ki jo nakazujejo občani. Podobnega mnenja sem tudi za lokalno radijsko postajo. Zelo žalostno je, če morajo uredniki lista skoraj prosjačiti za sredstva ,kot da bi bil list samo njihova zadeva. Ali ne bi bilo bolje, če bi jim omogočili, da bi se posvečali svojemu osnovnemu delu?«
MATIJA ŽUNIČ — uslužbenec skupščine v Ljutomeru: »Nisem naročen na Pomurski vestnik, niti ga ne berem, ker ne čutim potrebe po informacijah lokalnega značaja. Pomurski vestnik je po mojem mnenju nepotreben, saj imamo teh časopisov že veliko in njihov papir je le za enkrat no uporabo. Pomurski vestnik bi morali po mojem mnenju ukiniti, saj je ekonomsko neupravičen. Bralci, ki berejo Pomurski vestnik, bi se lahko naročili na Delo in bi imeli papir vsak dan.«
D. P.
Klub študentov Prekmurja bo priredil 6. februarja 1965 v dvorani Nafte v Lendavi s pričetkom ob 20. uri
XII. AKADEMSKI PLES Z BRUCOVANJEM
Igra: ansambel Mojmira Sepeta, pojeta KATJA LEVSTIK IN NINO ROBIĆ..
Postreženi boste s prekmurskimi specialitetami.
Vljudno vabi odbor KŠP
POMURSKI VESTNIK, 4. februarja 1965
3
V Moravcih zdravstvena služba
Gostinski in turistični delavci so se pred kratkim sestali s predstavniki občinske skupščine Murska Sobota in razpravljali o nadaljnjem razvoja termalnega kopališča v Moravcih.
Ugotavljali so, da je velik dotok domačih in tujih turistov v preteklem letu opozoril, da bo potrebno povečati kapacitete in začeti načrtno urejati okolico. V letošnjem letu predvidevajo ureditev kanalizacije, priključek ceste, zgraditev nove trafo postaje in še druge objekte, ki bodo omogočili boljšo funkcionalnost zdravilišča.
Posebna novost bo v letošnjem letu v Moravcih zdravstvena služba, katera je nujna, če se upošteva perspektivni razvoj zdravilišča.
Hotel »Zvezda«, pod katerega spada moravsko zdravilišče, bo v ta namen nabavil montažno hišo, zdravstveni dom v Murski Soboti pa bo preskrbel zdravstvene delavce, ki se bodo izpopolnili v sorodnih zdraviliščih. Predvidevajo tudi 10 postelj za stalne težke bolnike, katerim bi lahko 'zagotovili dietno hrano, kar do sedaj ni bilo urejeno.
Nekatera prizadevanja: zagotoviti prostore za fizioterapijo in rehabilitacijski center, so verjetno daljnosežnejšega značaja, ker ne bo mogoče
hkrati zagotoviti toliko potrebnih sredstev. V načrtu imajo, da bodo ločili zdravstveni del zdravilišča od turističnega, ker bolniki, ki bodo prihajali na okrevanje, rabijo mir.
Na sestanku so se pogovarjali tudi o povezavi zdravilišča z ostalimi krajevnimi organizacijami v Moravcih. Predvsem je bilo nekaj kritičnih pripomb na delo turističnega
društva, ki v mrtvi sezoni ni tako zaživelo kot ostala društva. Prvenstvena naloga tega društva naj bi bila v prihodnje, da bi skrbelo za estetski izgled kraja, še posebno tistega okoliša, kjer imajo zasebniki sobe za tujce. Krajevna skupnost pa bi se naj prizadevala, da bi zagotovila sredstva za gradnjo avtobusne postaje.
Ko bo dokončno določen atest vode in bodo ugotovili količino vode, bodo začeli z izdelavo urbanističnega načrta Moravskih toplic.
Ob sindikalnih zborih v kmetijskih organizacijah
Prihodnji mesec bodo na območju občine Murska Sobota občni zbori sindikalnih organizacij v kmetijskih organizacijah. te prve priprave kažejo na to, da bodo občni zbori imeli predvsem delovni značaj.
Poleg gospodarsko-ekonomskih problemov, s katerimi so se v preteklosti srečavali kmetijske organizacije na območju soboške občine, so se kmetijske organizacije v lanskem letu ubadale z združevanjem zadrug v močnejše gospodarske organizacije, s formiranjem delovnih enot, s specializacijo proizvodnje oz. delitvijo dela, z notranjo organizacijo itd. K vsemu temu so prav gotovo doprinesle svoj delež tudi sindikalne organizacije in prav to za občne zbore sindikalnih organizacij narekuje, da bodo člani v razpravah izhajali iz konkretne problematike delovne in sindikalne organizacije.
Prav gotovo je, da se je že doslej posvetilo veliko skrbi razvoju prevladujoče gospodarske panoge, t.j. kmetijstva. Zahvaljujoč taki politiki, uspehi v kmetijski proizvodnji niso izostajali, čeravno je značilnost kmetijstva na tem področju v prevladujočem drobnem zasebnem gospodarstvu.
Razumljivo, da problem drobnega kmetijstva ni enostaven, niti lahko rešljiv, in ga je treba reševati v luči celotnega gospodarstva v občini. Nedvomno je družbeni sektor kmetijstva, ki je v razmerah soboške občine sicer skromen, bolj napredoval kot zasebni sektor in to predvsem v večji organiziranosti, večji možnostih specializacije in modernizacije proizvodnje, večjih možnostih sodobne agrotehnike in v večji produktivnosti dela.
V kooperacijski proizvodnji, bodisi v poljedelski ali živinorejski, je doslej bila zajeta večina zasebnih proizvajalcev, masovno je bila uporabljena sicer minimalna agrotehnika, a vendar dovolj zgovorna, da je še precej neizkoriščenih možnosti. Ta ugotovitev pa narekuje, da je že začeti razvoj kmetijstva treba nadaljevati. Pospeševati je treba vsako obliko kooperacije, ki prispeva k večji proizvodnji, posebej še negovati tiste oblike kooperacije, ki bodo čimveč prispevale k večji blagovni proizvodnji. Poleg ekonomskih učinkov pa vsekakor ne smemo prezreti splošnih družbenih interesov. Že neštetokrat je bilo ugotovljeno, da bi Z organiziranjem kompleksov za obdelavo v kooperacijski proizvodnji napravili pomemben korak v organiziranju proizvodnje.
Letos bomo volili sindikalne organe za dobo dveh let, zato bo potrebno kadrovanju v nove organe sindikalnih organizacij posvetiti vso skrb. V vodstva sindikalnih organizacij naj pridejo ekonomsko in politično razgledani kadri, kajti to bo zagotovilo za nadaljnjo uspešno delo sindikalnih organizacij.
Horvat Anton
NA SEJI UO POMURSKE TURISTIČNE ZVEZE
Turizem postaja pomembnejši
Na zadnji seji upravnega odbora Pomurske turistične zveze, ki je bila prejšnji petek, so člani razpravljali o delu zveze V preteklem obdobju, pregledali so poslovanje in pogovorili so se o pripravah na občni zbor, ki ga imajo v načrtu za prve dni meseca aprila.
Navzoči so ocenili, da je bilo delo zveze v preteklem obdobju uspešno in da turizem iz leta v leto dobiva večjo vlogo. Turistična zveza je pri propagandni dejavnosti še posebno uspela. Ustanavljala je turistična društva in s tem prenesla velik delež neposredno na občane, da se v čim večji meri vključijo v delo na turističnem področju. Res je, kar so ugotavljali nekateri člani, da turistično društvo v Murski Soboti in Moravcih ni tako zaživelo, kot bi moralo, morda nosi del krivde za to tudi turistična zveza, vendar leži levji delež krivde v posameznih društvih, ker so bila premalo samoiniciativna, ter zavestna pri delu.
Bili so tudi mnenja, da bi gospodarske organizacije (trgovine), ki imajo v času sezo-
ne pospešen dotok sredstev od preliva turistov, v bodoče več vlagale v razvoj turizma v Pomurju.
KOROŠKI OKTET V MURSKI SOBOTI
Koroški akademski oktet pod vodstvom Cirila Krpača bo v soboto, 6. februarja gostoval v Murski Soboti. Člani okteta se bodo občinstvu predstavili s koroškimi, dalmatinskimi, makedonskimi, srbskimi, ruskimi, češkimi, italijanskimi, nemškimi in črnskimi duhovnimi pesmimi.
Ta priznani ansambel je gostvoval po številnih evropskih deželah in je povsod žel uspeh. V teh dneh bodo obiskali tudi nekatere večje kraje na tem predelu Slovenije.
Kakor vsako leto, tako so tudi letos, ko je zapadel sneg, krenili lovci v gozdove. Toda ne da bi streljali divjad  temveč so ji nesli hrano. S lem ohranjajo mikavnost naše pokrajine, ki prav zaradi lova privablja vedno več turistov.
Z ZBORA VOLILCEV PRI GRADU
Živahna razprava o letnem planu
Osnutek družbenega plana za letošnje leto je izdelan in poslan med občane, da ga dokončno izoblikujejo. Nedvomno se največ- razprav plete okrog davčne in investicijske politike, ki je predvidena za naslednje enoletno obdobje.
Tudi pri Gradu je bil v preteklem tednu na zboru volilcev obravnavan družbeni plan in živo prediskutiran. Ni manjkalo odobravanj in tudi kritik, ki so zadevale predvsem ob investicijski plan, ki je v nekaterih predlogih po mnenju vaščanov zgrešen.
Načrt predvideva, da bo tokrat prav tako precej milijonov romalo v Petrovce za gradnjo dopolnilnih objektov šole, ki bi bili drugje krvavo potrebni. Tudi drugim šolam, kot n. pr. Cankovi, ki je še v dobrem stanju, so namenjena sredstva kljub temu, da graška prednjači po številu učencev in na žalost daleč tudi po svoji starosti. Vaščanom res ni vseeno, če jim otroci prežive pol časa v taki razdrtiji, ki jo je zob časa že krepko obdelal.
V mesecu decembru je bil v vasi dokončno gotov nov
NOVO ZNANSTVENO DELO V LJUTOMERU
Ljutomer je dobil novo znanstveno delo. Prof. Borut Belec, ki je v minulem tednu na Filozofski fakulteti v Ljubljani zagovarjal doktorsko dizertacijo »Agrarna geografija Ljutomersko — ormoških goric.« To delo bo vsekakor veliko doprineslo v raziskovanju ljutomerskega vinogradniškega področja.
stanovanjski blok, ki pa še zdaleč ne zadostuje potrebam. Potrebna bi bila nova stanovanja za nekatere uslužbence, ki se sedaj morajo stiskati v vlažnih prostorih starega gradu in šole, kjer je edino sonce čez dan le električna luč,
Govorili so še o potrebah po otroškem vrtcu, po zobozdravniku, ki je bil že več-
Akcija za spomenik
Na občnem zboru ZB Veržej so člani pregledali delo organizacije in ugotovili precejšnjo zamudo z deli, ki bi morala biti že opravljena. Ugotovili so, da samo razpravljanje o postavitvi spomenika padlim žrtvam nacističnega terorja ne pomaga in da se je le treba enkrat spraviti k delu. Že vrsto let je bilo govora o tem spomeniku, vendar so vselej primanjkovala sredstva tako na občinskem kakor na okrajnem združenju ZB.
Kljub vsem tem težavam so poudarili, da jim spomin na padle tovariše ne dovoljuje odlašanje z odkritjem spomenika. Ker se že na vsakem koraku sliši, da ni in ni sredstev, so člani že ustanovili sklad za zbiranje sredstev in so že na občnem zboru nekaj zbrali. Predvidevajo, da bi naj spomenik stal pred kulturnim domom. Odkrit pa bi naj bil še letos.
krat obljubljen in o drugih problemih s področja krajevne skupnosti.
Tako so se volivci smelo in z zanimanjem lotili osnutka v veri, da bo le s skupnimi močmi vsaka investicija, kar jih je na razpolago naši občini, rodila svoje sadove.
Z ZBORA VOLIVCEV PRI GRADU
V planu ni dozidave šole
Zbor volivcev v Rogašovcih za naselja Rogašovci in Jurij je bil zelo živahen. V razpravi o družbenem planu in proračunu občine je bilo podanih mnogo pripomb in predlogov.  Zbor se nikakor ni mogel nobene investicije na rogašovskem področju. Družbeni plan minulem letu predvideva
dozidavo šole v Rogašovcih, žal letošnji tega več ne omenja, čeprav šola še ni dozidana. Kako je moglo to izostati, ko pa je o tem že lani bilo precej govora ,tega volivci ne morejo razumeti. Zbor je že tretjič zahteval, da se Rogašovci morajo sprejeti v gradbeni okoliš. Asfaltiranje ceste M. Sobota—Gederovci—Rogašovci bi naj hitreje potekalo, saj je to najbolj obremenjena cesta III. reda, še posebno pa to zahteva vse bolj razvijajoči se maloobmejni promet, Dovoz in odvoz strojev tudi precej stane in je potem nerentabilno, če se asfaltira samo nekaj kilometrov.
Zdravstvena postaja v M. Soboti bi morala čimprej urediti drugačen ordinacijski čas v ambulanti v Rogašovcih in to dopoldne, ne pa popoldne, kajti bolniki iz oddaljenih krajev morajo včasih pozno v noč čakati na zdravnike.
Včeraj je minilo dvajset let od znane bitke med partizani in Kozaki pri Žalikovi domačiji v Logarovcih. Del slike kaže Žalikovo domačijo, na drugem delu pa vidimo tisti del Glavnega trga v Ljutomeru, kjer je okupator po zverinskem mučenju obesil na kostanj Cirila Jureša, borca iz logarovskega spopada. (Foto kino klub Ljutomer).
Z LETNE KONFERENCE ZB NOB
Več skrbi za zdravje
Na letni konferenci krajevne organizacije zveze borcev Gornja Radgona so ugotovili, da je še vedno veliko število borcev med najaktivnejšimi delavci v javnem in političnem življenju, res pa je tudi, da so med njimi tudi člani, ki imajo do organizacije pasiven odnos in jo poznajo samo, kadar pričakujejo od nje koristi.
V celotni občini je blizu 700 članov ZB. Sodijo, da bi morali člani še posebej letos ob 20-letnici pokazati več politične zavesti, kar naj bi se odražalo tudi v pripravah za volitve v skupščinske organe.
Zadnja anketa je pokazala, da se kritično stanje osebnih dohodkov in stanovanjskih problemov borcev, razen pri kmetovalcih, postopno zbolj-šuje. Trenutno so najslabše urejeni prejemki vojnih invalidov, saj prejema 10 upravičencev, invalidov z 20 do 50 odstotno invalidnostjo, le 1000 do 5000 dinarjev, 14 družinskih upravičencev pa 1.200 do 1.800 dinarjev, zato upravičeno pričakujejo, da bo njihovo vprašanje ugodno re-
šeno z novim pokojninskim
zakonom .
V razpravi so poudarili, naj bi organizacija posvečala več skrbi zdravstvenemu stanju članstva, večjo povezavo in sodelovanje borcev z vsemi društvi in organizacijami, večjo politično aktivnost in sodelovnje pri bodočih volitvah.
SEMINAR ZA ČLANE DS
Kmetijsko industrijski kombinat je za člane delavskega sveta Agromerkur, Tovarne mlečnega prahu in Tovarne mesnih izdelkov organiziral 4-dnevni seminar.
V okviru seminarja so člane DS podrobneje seznanili s sistemom delavskega samoupravljanja v kombinatu, volitvah v organe upravljanja in o vlogi družbenih organizacij v delovni organizaciji. Drugi in tretji dan so obdelali položaj gospodarskih organizacij, načela gospodarskega poslovanja ter samoupravne akte in položaj delovnega človeka. Zadnji dan pa so razpravljali o dohodku in njegovi delitvi ter o planiranju v gospodarskih organizacijah.
-do-
Nujno je, da
O delu aktivov zveze mladine na vaseh se slišijo najrazličnejše pripombe. Občinski forumi menijo, da je njihovo delo preveč enostransko. Ukvarjajo se ali s športom ali s poizkusi kulturno prosvetnega življenja. V tem je tudi nekaj resnice, ki nemalokrat boleče stisne mlade aktiviste.
.. . mladina v naši vasi je nezainteresirana za bilo kakšno delo ... kako pa naj delamo, če se nimamo sestajati nikjer drugje kot v gostilni ... prostorov nimamo, vendar bi nam šola včasih odstopila kakšno učilnico pa ... če hočemo pomagati pri kakšni akciji, nas starejši odrinejo, češ, skrbite za svoje stvari, saj vas poznamo! Same lumpari-
odhajajo
je vam gredo po glavi! ... zadružni dom je v vasi, v pritličju je trgovina, pošta, znotraj je v eni učilnica, drugod so pisarne. .Dom ima tudi dvorano, v njej je skladišče — kam se pa naj damo? ...
To je delček vsebine iz beležnice mladinskega aktivista. Za trenutek pozabimo na navedene probleme, pa se tačas seznanimo z mladinskim aktivom v Kobilju. Predsednik aktiva je mlada učiteljica Anica Kocan.
»Dovolite, sem od časopisa. Bi lahko kaj zvedel o delu kobiljskega mladinskega aktiva?«
»Kaj pa? (Se nasmehne). Malo nas je, tako malo, da komaj obstoji aktiv.«
»Kako pa to. saj je Kobilje precej velika vas?«
»Vas je že velika. Toda, vse nam odide. Tisti, ki imajo pogojev, gredo v šole. Drugi spet delat v industrijska središča, pa sezonsko delat ... Prisiljeni so, da odidejo! V Kobilju nimajo perspektiv. Zelo redki so tisti, ki ostanejo doma na kmetijah.«
»Aktiv dela kljub vsemu?!«
»Seveda. Tudi ti, ki ostanejo, so voljni delati. Trenutno obiskuje večina članov aktiva zdravstveni tečaj, katerega je organiziral občinski odbor Rdečega križa Lendava. Moram reči, da se predavanj, ki so trikrat tedensko, udeležujejo v lepem številu.«
»Imate mogoče svoje prostore?«
»Prostore? Saj v vsej vasi ni prostora za sestanke organizacij in društev. Šola posoja učilnico. Tam se sestajamo, pogovarjamo in gledamo TV program.«
»V vasi imate zadružni dom. Tam ni prostora?«
»Ni, ker so vsi zasedeni. Tudi ena učilnica je tam. V dvorani pa je skladišče. Ko bo šola izpraznila sedanjo učilnico, upam, da bomo dobili prostor ne samo za mladino, ampak za vsa društva in organizacije. Na letni konferenci SZDL v Kobilju smo govorili o tem.«
»Kaj pa sicer še delate?«
»Sodelujemo v programih raznih proslav. Imamo mladinski pevski zbor, ki vadi samo pred nastopi — pred proslavami. Potem ... radi šahiramo, imamo tudi šahovski krožek. Ob nedeljah so v Kobilju predstave, hoteli smo tudi šolo za življenje, vendar smo jo preložili na drugo leto.«
VOLJNI SO DELATI. DELAJO. NE GREDO JIM SAME LUMPARIJE PO GLAVI IN
... ne živijo v rožnatih pogojih!
Jože Šabjan
POMURSKI VESTNIK, 4. februarja 1965
4
O DELU KS GANČANI
Najpomembnejše že opravljeno
Na zadnjem zboru volilcev v Gančanih, ki je bil dobro obiskan so prisotni poslušali poročilo o delu krajevne skupnosti za leto 1964. Po poročilu je sledila živahna razprava o doseženih uspehih ter o komunalnih problemih.
V Gančanih so bili namreč v zadnjih letih zelo aktivni pri reševanju vaških problemov. Tako so že pred leti začeli graditi zadružni dom, kjer so v glavnem vsa dela in prevoze opravili s prostovoljnim delom. Ker pa so bili ti prostori potrebni za dejavnost kmetijske zadruge, so se od-
ločili za gradnjo novega vaškega doma. Tudi to jim je uspelo ob sodelovanju vseh vaščanov, ki so poleg 1 % krajevnega samoprispevka prispevali še po en prevoz. Vaški dom v Gančanih je bil dokončno dograjen pred dobrim letom, v njem pa so dobile svoje prostore krajevne organizacije in društva, dobili pa so tudi dvorano za kulturne prireditve.
Kljub velikemu delu, ki so ga opravili vaščani Gančan z dograditvijo dveh domov, so se v minulem letu odločili zopet za gradnjo nove mrtvašnice. Tudi tu so vaščani pokazali vse razumevanje in pomoč. Tako nam je pripovedoval vodja vseh akcij, dolgoletni predsednik KO SZDL in dosedanji predsednik KS Gančani tov. Mihael Maučec.
»Kakšni pa so vaši načrti v letošnjem letu«, je bilo naše naslednje vprašanje?
»Najprej moramo urediti prostor za trgovino v zadružnem domu, ker nam je dosedanji lastnik odpovedal trgovski lokal. Potem pa nameravamo nadaljevati dela pri mrtvašnici, urediti okolico in ograjo. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti na druge vaške probleme.«
»Kateri pa so največji problemi v vasi?«
Največje smo pravzaprav že rešili. Čaka nas še ureditev električne, razsvetljave in popravilo nekaterih cest, ki so v zelo slabem stanju. Seveda pa imamo za vse to premalo sredstev, saj je znašala dotacija občinske skupščine v preteklem letu le 709.000 dinarjev. krajevni samoprispevek 240.000 dinarjev in ostali dohodki 94.000 dinarjev. Tako imamo trenutno 115.000 dinarjev dolga pri mrtvašnici.
V nekaterih krajih Prekmurja se je še ohranila navada, da mora ženin plačati za nevesto, če jo pelje iz vasi. Pred kratkim so tudi fantje iz Gančan dobili odkupnino.
POMEMBNA VLOGA ČEBELARSKEGA DRUŠTVA
Pomembna vloga čebelarstva
Čebelarsko društvo Gornja Radgona že nad 10 let opravlja pomembno vlogo pri pospeševanju sadjarstva. 56 čebelarjev ima blizu 1000 čebelnih družin, ki skrbe za smotrno oplojevanje sadnega drevja in drugih medovitih rastlin.
V preteklem letu so radgonski čebelarji preventivno pregledali vse čebelne družine zaradi morebitnih nalezljivih bolezni. Na osnovnih šolah so predavali o čebelarstvu, opozarjali pri tem pionirje, naj ščitijo medovite rastline ter v mladih ljudeh zbujali smisel za čebelarjenje, ki je zaradi pospeševanja oplojevanja za kmetijstvo velikega pomena.
Sklenili so, da bodo navezali stike z avstrijskimi čebelarji zaradi pravočasnih za-
ščitnih posegov v primeru, da bi se lotile čebeljih zaleg nalezljive bolezni, kot so kuga in pršica. Društvo skuša svoje vrste razširiti, kajti na področju občine je še vedno premalo čebelnih družin, da bi lahko oprašile vso sadno drevje in druge medovite rastline. Kmetijskemu kombinatu bodo dali čebelarji za časa cvetenja sadnega drevja v njihove plantažne nasade na razpolago dovoljno količino panjev, ki bodo poskrbeli za čim boljšo oploditev. Na občnem zboru so ugotovili, da naši
ljudje še mnogo premalo cenijo koristnost uživanja medu. Lanski pridelek medu je bil količinsko in po kakovosti precej dober. Pridelali so ga okrog 16.000 kg.
IKA
RTV
Ljubljana
NEDELJA, 7. februarja
8.00 Matej Bor: Ropotalo in ptice-pripoveduje Slavko Jan; 0.05 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo — I.; 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Valter Molnar: Oba ali nobeden; 10.30 Pesmi borbe in dela; 11.40 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 13.30 Za našo vas; 13.50 Na kmečki peči; 14.00 — 17.00 Danes popoldne; 17.05 Majhen operni koncert; 17.30 Radijska igra Ruth Rehman: Španski bezeg iz Malchiena; 18.30 Nepozabni trenutki; 20.00 Naš nedeljski sestanek; 22.10 Melodije za lahko noč.
PONEDELJEK, 8. februarja
8.05	Jutranji zabavni zvoki; 8.55 Za mlade radovedneže V Križno jamo; 9.25 Iz narodne zakladnice; 10.15 Pisan orkestralni intermezzo; 10.35 Naš podlistek F. Santa: Italijanska zgodba; 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 KN — Ing. Tatjana Stupica: Priprava tal za jarine v suhem ali vlažnem področju; 14.05 Znamenite operne arije; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 13.30 Pol ure z zabavnim orkestrom Les Baxter; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbena križanka št. 9; 18.00 Poročila aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Zvočni razgledi; 18.45 Narava in človek Ing. Jože Rihar: Anton Janša v luči sodobne biološke znanosti; 20.00 Nocaj ob 20.00; 20.40 Koncert ansambla »Slavko Osterc«
22.10	S popevkami po svetu.
TOREK, 9. februarja
8.25	Od melodije do melodije; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo Ne joči, Peter! 9.25 Odlomek iz opere »Boris Godunov« Modesta Musorskega; 10.15 Glasbeni sejem;
11.00	Nimaš prednosti! 12.05 KN — Ing. Lojze Hrček: Rezultati lanske letine; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Za en sam utrip srca; 14.35 Pet minut za novo pesmico; 13.30 V torek nasvidenje;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Poročila aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Predstavljamo vam Jugoslovanske ansamble zabavne glasbe; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 20.00 Radijska igra Dimitrij Plichta: Srečanje; 21.20 Serenadni večer; 22.10 Plesna glasba.
SREDA, 10. februarja
8.55 Pisan svet pravljic in zgodb
9.10	Slovenski oktet poje ruske narodne pesmi; 9.25 Domače pesmi in napevi; 10.15 Melodije za razvedrilo; 11.00 Nimaš prednosti!;
12.05	KN — Dr. Jože Maček: Kako prezimijo nevarne bolezni poljščin; 14. 05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Ne joči, Peter!; 15.30 Slovenske, dalmatinske in makedonske narodne pesmi; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasba iz novega sveta; 18.15 Iz fonoteke Radia Koper; 18.45 Naš razgovor; 20.20 Tako pojo in igrajo v Bukorešti; 20.40 Richard Wagner: Tristan in Izolda; 22.10 Plesni orkestri in zabavni zbori.
ČETRTEK, 11. februarja
8.05	Jutranji zabavni zvoki; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo: Za en sam utrip srca: 9.25 F Miličin-skl — K. Cipci: Butalci — II. 10.15 Glasbeni sejem: 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 KN — Ing. Stanko Matekovič: Primerne podlage za intenzivne vinograde; 14.05 Pol ure z ansamblom mariborske opere; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Literarni sprehod: A. Maurois: Dve noveli;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Jezikovni pogovori; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov;
22.10	S popevkami po kontinentih.
PETEK, 12. februarja
8.35 Za vsakogar nekaj; 8.55 Pionirski tednik; 9.35 Pet minut za novo pesmico; 10.35 Novo na knjižni polici; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 RKU — Ing. Vlasta Strgar: Verjetnost hudih slan in možnosti preprečevanja v ogroženih krajih; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Kdo je našel jurčka; 15.25 Napotki za turiste; 15.30 Narodne iz Angleškega otoka; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Petkov simfonični koncert; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe: 18.45 Kulturna kronika; 20.00 Zvočni mozaik; 20.30 Tedenski zunanje — politični pregled; 20.40 Neznani Verdi; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.10 Za ljubitelje jazza.
SOBOTA, 13. februarja
8.25	Zabavne melodije; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo: Kdo je našel jurčka; 9.45 Četrt ure s pevko Jožico Svete; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!;
12.05	RKU — Ing. Lešnik-Dolinarjeva: Fenologija in ekološka rajonizacija Slovenije; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Basovske arije iz oper Wolganga Amedeusa Mozarta; 18.45 S knjižnega trga; 20.00 V soboto zvečer; 21.00 Zaplešite z nami; 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Z OBČNIH ZBOROV GASILSKIH DRUŠTEV
Poleti manj aktivnih članov
Skoraj v vseh gasilskih organizacijah te dni razpravljajo o problemih svojih društev in problemih požarne preventive na družbenih objektih. Sprejemajo statute svojih organizacij in postavljajo kandidate za zvezno in republiško skupščino. Večina društev je predlagala za kandidata v zvezni zbor dr. Vratušo.
V	obmejnih vaseh to so Jurij, Rogaševci, Nuskova, Sotina, Kramarovci in Serdica se je pojavil problem šepanja aktivnosti gasilskih društev zaradi sezonstva. Vzporedno s tem se pojavlja vprašanje same požarne varnosti, kajti v sezoni odtok v tujino naraste, s tem pa se spremeni struktura članstva. Zlasti močno vpliva na aktivnost, če odidejo vodilni člani.
V	Moščancih je zboru prisostvovalo tudi precej občanov izven organizacije, kajti gasilci so bili mnenja, da bodo skupno lažje rešili nekatere svoje probleme. Težave imajo s prostori in s prevozom motorne bizgalne. Zato si mislijo nabaviti majhno prikolico za motorko in cevi, poleti pa urediti notranje prostore doma, ki jih bo tudi uporabljala krajevna organizacija
SZDL. Za 40-letno požrtvovalno delo v organizaciji in 40-letno opravljanje dolžnosti
predsednika društva so Štefanu Banfiju izrekli pohvalo in ga izvolili za dosmrtnega častnega predsednika društva.
Tudi v Vidoncih in na Vanečih so na zborih govorili o podobnih težavah, ki nikjer ne manjkajo.
-do-
Z občnega zbora gasilcev v Moščancih
OBČNI ZBOR RADIO KLUBA V MURSKI SOBOTI
Imeli so 1960 zvez
Pred nedavnim je bil v Murski Soboti letni občni zbor radio kluba, katerega se je poleg članov udeležil tudi predsednik občinskega odbora Ljudske tehnike tov. Glavač. Po poročilih se je razvila živahna razprava, iz katere povzemamo, da je bil radio klub v Murski Soboti v preteklem letu zelo delaven, čeprav ni dobil nobene finančne pomoči.
Člani radio kluba v Murski Soboti so održali 1960 radio zvez z najrazličnejšimi kraji sveta. Med letom so organizirali dva tečaja in en seminar za predavatelje tehničnega pouka na osnovnih šolah Pomurja ter s pionirsko ekipo sodelovali v tekmovanju pionirskih iger v sestavljanju sprejemnika in lova na lisico. Sodelovali so tudi na razstavi elektronike na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ter si v lanskem letu zgradili primopredajno aparaturo za sekcijo Murska Sobota in pa UKW primopredajnik. Radio klub v Murski Soboti ima namreč
dve primopredajni sekciji (Murska Sobota in Tešanovci), konstruktorsko-tehnično sekcijo ter sekcijo UKW.
Nadalje so na občnem zboru mnogo razpravljali o bodočem delu ter sperejeli več pomembnih sklepov. Tako so sklenili, da ustanovijo primopredajno sekcijo v Križevcih V Prekmurju, za katero so že dobili prostore od kmetijske zadruge ter zgradili 100-vatni kratkovalovni oddajnik, kakor tudi dokončali že začeto gradnjo aparature. Organizirali bodo v Murski Soboti tudi tečaj v tranzistorski tehniki.
BOGOJINA
Vaški aktiv Zveze mladine v Bogojini je na zadnjem sestanku sklenil, da bodo naštudirali Nušičevo komedijo »Pokojnik«. Z igro, ki jo bodo uprizorili doma, bodo tudi gostovali v nekaterih okolišnjih vaseh.
DRUŠTVO TEHNIKE V POMOČ DELOVNIM LJUDEM
Pobuda raziskovalnemu delu
V zadnjih treh letih je društvo Ljudske tehnike pri Mehaniki v Lendavi mnogo pomagalo pri reševanju proizvodne problematike. Člani tega društva so v svojem prostem času izdelovali razna precizna orodja in modele, katere je podjetje potrebovalo za novo uvajane proizvode ali nadomeščalo prejšnja orodja z izboljšanimi. Samo v letu 1964 je društvo Ljudske tehnike izdelalo za potrebe podjetja 16 orodij in naprav, ki so bila potrebna za izpopolnitev serije pri uvajanju novih izdelkov.
Da bi v podjetju čimprej izpolnili sedanje delo s tehničnim izboljšavami in izboljšali delovne postopke, je društvo Ljudske tehnike razpisalo natečaj za prijavo izumov in tehničnih izboljšav v proizvodnji kovinske galanterije za dežnike in senčnike. Pri natečaju lahko sodelujejo poleg članov tega delovnega kolektiva tudi zunanji sodelav-
BOGOJINA
Krajevna skupnost Bogojina je na svojem zadnjem sestanku sprejela program dela za tekoče leto. V programu dela so dali glavni poudarek komunalnemu urejanju vasi, tako bodo med prvim popravili cesto skozi vas in v ta namen bodo uporabili blizu 800 kubičnih metrov gramoza. Domenili so se pa tudi, kar je že večletna želja vaščanov, da bodo uredili ulično razsvetljavo po vasi.
Razen tega pa bodo še v letošnjem letu dokončno uredili vaški dom v Filovcih in krajevno cesto Ivanci-Mlajtinci, pri tem delu se bodo povezali tudi s krajevno skupnostjo Tešanovci. Dokončno bodo uredili tudi gasilske vodnjake v vaseh.
ci. Za prijavljene tehnične izboljšave se dajejo potdila in jih bo koncem tega meseca proučila posebna strokovna komisija, ki bo vso dokumentacijo obravnavala s tehničnih in gospodarskih vidikov. Izumitelji odnosno novatorji bodo za svoja dela nagrajeni, po odločitvi in predlogu komisije pa bodo posamezna dela odkupljena.
Pri tem podjetju je bil tak način uveljavljanja iniciative delavcev za izboljšanje delovni postopkov in iskanje pred logov med vsemi člani delovnega kolektiva tokrat prvič uveljavljen preko tega društva, a v bodoče bi naj postal redna praksa.
ŠF
MLADINA IZ MOŠCANEC GOSTOVALA V MAČKOVCIH
Dramska skupina mladih iz Moščanec je prejšnjo nedeljo gostovala v Mačkovcih. Nastopili so s programom »145 minut zabave in smeha«. Nabito polna dvorana in zadovoljni obrazi ob koncu programa pričajo, da je organizacija takih prireditev zelo zaželjena. V nedeljo so se odzvali povabilu mladinskega aktiva Adrijanci in nastopili pri njih.
»POKAŽI KAJ ZNAŠ« V ZENKOVCIH
Pred nedavnim je mladinski aktiv priredil »Pokaži kaj znaš«. Čez 200 ljudi je zadovoljno zapuščalo dvorano z željo, da bi naj podobnih prireditev bilo še več. Za denar, ki so ga dobili od prireditve mislijo nabaviti plošče, pozneje pa še gramofon, kar bo vsekakor lep prispevek za klubsko življenje.
ROGAŠOVCI
Rogašovski gasilci so na letnem občnem zboru ugotovili, da so v minulem letu bili dokaj aktivni. Med letom so organizirali izlet s posebnim avtobusom za svoje aktivne člane in družinske člane. Za letos pa so sklenili, da bodo svečano pripravili proslavo 40-letnice obstoja društva, ki bo nekako v začetku avgusta.
Bralci-bralcem v presojo
Ni enotnosti
Morda veste, kje leži vas Kukeč, ne veste pa, kaj se dogaja v njej. V vasi Kukeč gradimo že več let gasilski oziroma bolje rečeno vaški dom, ki je bil kljub velikim težavam lansko leto le delno dograjen in je, kot pravijo pri nas, dobil klobuk. Sedaj pa zopet spi zimsko spanje in naš ubogi vaški dom mora čakati zopet na leto, da se bo kdo spomnil nanj ter da bo končno le dograjen in bo tudi služil svojemu namenu.
»Kdo pa je temu kriv?« se sprašujejo mnogi iz okolice, najbolj pa sami vaščani. Baje je prišlo do razdora med vaščani in tako se je vas razdelila v dva tabora. Zahodna polovica (če jo že tako imenujemo, ker je na zahodni strani) je tako morala ubogi vaški dom delno sama graditi, pa tudi tu so se sporekli, češ zakaj tudi drugi ne sodelujejo, saj bodo takrat, ko bo dom gotov, spet trdili, da so tudi oni ravno toliko prispevali. Vaščane v tej polovici tudi posebno teži, ker ne vedo, kako so bila dobljena sredstva uporabljena.
S. E., Kukeč
Cesta - ribogojnica
V Starinovi vasi že tri leta ni bil navožen gramoz na ceste. Na cestah pa so take kotanje, da bi v njih lahko gojili ribe. Vprašanje je seveda, kje bi lahko dobili ribe za
gojenje. Zlasti je zdelana cesta, ki pelje proti Dobravi. Vaščanom v Starinovi vasi ne bi škodilo, če bi se pri popravilu cest vzgledovali po tisti cesti, ki jo vzdržujejo vaščani iz Dobrave. Tudi cementne cevi že dve leti čakajo ob cesti in ne vedo, ali jih bo kdo uporabil ali pa jih bodo prodali na licitaciji.
P-d, Dobrava
"Pokvarjena
mladina"
Tovariš urednik!
V svojem pismu bi rada opisala, kaj se je pripetilo našemu mladinskemu aktivu v Tropovcih. Ko smo pripravljali veseli večer, nas je prišel napadat oče ene naših mladink, ki je nekoliko prej zapustila dvorano in se po cesti sprehajala s svojim fantom, za kar seveda nismo bili krivi. Ko je oče te mladinke stopil v dvorano, je takoj začel groziti sekretarju aktiva. Izražal se je zelo žaljivo. Za njega smo bili vse, samo mladinci ne. Grozil je tudi s pretepom in eno mladinko sunil v mizo, da se je ta prevrnila. Razen tega pa nam je še govoril, naj gremo rajši v cerkev in se učimo »boga moliti«, ne pa da hodimo v dvorano čas zapravljat. Kljub njegovim grožnjam in nasvetom smo uspeli in priredili veseli večer.
Sedaj v zimskem času se zbirajo ženske pri lupanju se-
mena in trganju perja. Ob takih prilikah nas rade obirajo, seveda ne vse. Če se kateri mladinec bolj »moderno« obleče, ga imajo takoj v zobeh. Podobne stvari se dogajajo iz dneva v dan.
Umesten predlog
Tovariš urednik!
Kakor v drugih tako je bil pred dnevi tudi v Čikečki vasi zbor volilcev, na katerem smo med drugim razpravljali tudi o statutu krajevne skupnosti. Zdi se mi, da bi bilo dobro statut dopolniti tudi s takim členom: »Kmetovalci naj prijavijo koline deset dni prej, da občinska skupščina za tisti dan ne bo sklicevala zbora volilcev.«
Zakaj to predlagam? Na to bodo najlažje verjetno odgovorili v Čikečki vasi, kajti tistega dne so bile pri enem kmetu koline, na katerih so se zbrali tudi sorodniki ter nato prišli na sestanek tako razgreti, da je hotelo delovno predsedstvo zbor prekiniti.
Pa še nekaj. V prometnih krajih je po sredi ceste bela črta. da je promet bolje urejen. V Čikečki vasi so bolj iznajdljivi. Dovoljujemo, da pozimi in poleti teče po sredi ceste voda in tako se sredi ceste napravi jarek in zato se odvija promet v dveh smereh ter ni bojazni, da bi kmetje s svojimi kravjimi vpregami trčili.
Š. J., Čikečka vas
POMURSKI VESTNIK, 4. februarja 1965
5
NAŠ MALI INTERVJU
Ing. Štefan Klemenčič
Kadri in finančna sredstva
Tudi v lendavski občini beležimo v zadnjih letih viden napredek na področju telesne kulture, čeprav ne smemo zanikati dejstva, da vlada med nekaterimi družbeno-političnimi delavci v očini še vedno premajhno zanimanje za to zvrst družbene dejavnosti. Telesno-kulturna dejavnost v občini Lendava je dosegla širši razmah šele po letu 1962, ko so se v ObZTK združili prizadevni športni delavci ter uspeli poleg že tradicionalnih športnih panog nogometa in kegljanja uveljaviti še druge. Da nekoliko približamo stanje in probleme telesne kulture v občini Lendava našim bralcem, smo izbrali za naš mali intervju enega najaktivnejših športnih delavcev ter enega izmed najboljših pomurskih igralcev namiznega tenisa, predsednika ObZTK Lendava inž. Štefana Klemenčiča.
Vaša osebna legitimacija?
Rodil sem se leta 1923 v Štrigovi. Po končani rudarski fakulteti v Ljubljani sem se zaposlil pri Proizvodnji Nafte v Lendavi, kjer sem obratovodja pri predelavi plina v Petišovcih. Že v otroških letih sem se ukvarjal z atletiko, nogometom, namiznim tenisom in plavanjem, vendar sta mi ostala najbolj priljubljena nogomet in namizni tenis. Z nogometom sem končal že pred leti. medtem ko sem v namiznem tenisu še vedno aktiven. Kot športni delavec sem delal na univerzi, pri Odredu ter Namiznoteniški zvezi Slovenije. Ko sem prišel pred tremi leti v Lendavo so me vključili v športno življenje tega kraja. Najprej sem bil član sekretariata ObZTK, po odhodu inž. Krambergerja pa so me izvolili za predsednika ObZTK Lendava.
Kakšno je trenutno stanje
telesne kulture v občini?
Stanje telesne kulture v naši občini ni tolikšno kot bi si to želeli. Vzroki za to so v pomanjkanju kadrov in finančnih sredstev, nezainteresiranosti nekaterih družbeno-političnih činiteljev ter v samem sekretariatu ObZTK, ker smo bili premalo delavni in nismo izpolnili vseh predvidenih nalog. Primanjkuje nam strokovnih delavcev, saj imamo v celi občini dva strokovna učitelja na osnovnih šolah. Manjka pa nam tudi amaterskih de-
lavcev, zlasti iz mladih vrst prosvetnih delavcev, ki kažejo premalo ali sploh nič zanimanja za razvoj telesne kulture, kar zlasti velja za Dobrovnik in Lendavo. Zato bi bilo nujno misliti na profesionalca, ki bi koordiniral delo, vendar to zaenkrt ni mogoče zaradi majhnih finančnih sredstev.
Ing. Štefan Klemenčič, predsednik ObZTK Lendava
Kako je s finančnimi sredstvi?
Od zaprošenih 12 milijonov dinarjev dotacije za leto 1964 nam je občinska skupščina odobrila 7 milijonov, dejansko pa smo prejeli le 4,4 milijona dinarjev. Čeprav je bila tokrat dotacija večja od prejšnjih let, ta še zdaleč ne zadostuje potrebam razvoja telesno-kulturnega življenja v občini, kaj šele da bi nastavili profesionalca. Poleg tega pa so dajatve za zaposleno osebje v športnih organizacijah prav tolikšne kot v gospodarskih organizacijah. Sicer upamo, da bodo letošnja sredstva nekoliko večja, vendar prav gotovo ne tolikšna, da bi zadostila potrebam.
Vaša osebna želja?
Želim, da bi v Lendavi čimprej dobili plavalni bazen, šahovski klub svoje prostore ter dobro mlečno restavracijo. Prav tako bi želel, da bi čimprej izpopolnili vrzel kadrov, dobili asfaltno igrišče pri domu TVD Partizan s kopalnico ter da bi se nogometaši Nafte uvrstili v Slovensko nogometno ligo, kakor tudi, da bi Lendava dobila pionirskega slovenskega prvaka v namiznem tenisu.
F. Maučec
OBČNI ZBOR ObSO MURSKASOBOTA
V znamenju nadaljnjih uspehov
V nedeljo, je bil v Murski Soboti letni občni zbor občinskega strelskega odbora. Občnega zbora so se udeležili tudi zastopniki OSO tov. Žirovnik, zastopnik ObZTK tov. Hakl, Zastopnika občinskega strelskega odbora Maribor-Tabor in Maribor-Tezno ter drugi.
Poročilo o delu občinskega strelskega odbora je podal predsednik tov. Jože Bedič, nakar se je razvila živahna razprava iz katere povzemamo, da je strelski šport v občini Murska Sobota kljub številnim težavam zabeležil nadaljne uspehe, zlasti na področju kvalitete. Že v začetku lanskega leta so bili izločeni najboljši strelci občine Murska Sobota ter bili deležni občinske, okrajne in celo republiške štipendije. Rezultat tega je bil, da so se strelci lotevali resnejših treningov. Poleg tega so uvedli kontrolna tekmovanja ter sproti spremljali napredek posameznega strelca. Posebno skrb so posvečali tudi pionirjem, saj so se ti prvič udeležili pionirske šole v Rovinju. Uspelo pa jim je tudi poživeti dejavnost na osnovnih in srednji šolah. Razen najrazličnejših tekmovanj, ki jih je organiziral občinski strelski odbor so se strelci iz občine Murska Sobota udeleževali tudi najrazličnejših tekmovanj v okrajnem, republiškem in celo državnem merilu. Največ uspeha je imel vsekakor Karel Turner, ki je na državnem prvenstvu z MK puško serijske izdelave zasedel 15. mesto. Uspehe pa so poželi strelci iz občine Murska Sobota tudi na drugih tekmovanjih. Tako so članice na republiškem tekmovanju v počastitev dneva Borca v Celju zasedle tretje mesto, na medobčinskem tekmovanju v Lendavi v počastitev dneva vstaje je članska ekipa zasedla prvo mesto, na republiškem prvenstvu pa 7 mesto z MK puško serijske izdelave ter 3. mesto z MK puško proste izbire, v trostavu in malem olimpijskem meču. Poleg tega pa so tekmovali tudi v okviru Jugoslovanskih športnih iger, v občinskem in okrajnem merilu. Za najpomembnejše srečanje pa je smatrati meddržavno srečanje med strelci iz Vašmedže iz Madžarske in strelci iz občine Murska Sobo-
ta, ki je bilo prvič organizirano v počastitev praznika obične M. Sobota. Čeprav brez izkušenj so strelci iz Murske Sobote zabeležili lepe uspehe, saj so zmagali v konkurenci članov in članic, medtem ko so doživeli poraz v mladinski vrsti.
Nadalje so na občnem zboru poudarili, da bi bilo za nadaljnji razvoj strelskega športa nujno
pristopiti k izgradnji strelišč, ki še vedno predstavljajo poseben problem. Razširiti pa tudi strelišče v Murski Soboti. Večjo pozornost pa bo treba posvetiti tudi vzgoji novih inštruktorjev in sodnikov.
Naposled so na občnem zboru dali priznanje dolgoletnemu predsedniku Jožetu Bediču ter izvolili novi upravni odbor in nadzorni odbor.
Z občnega zbora občinskega strelskega odbora M. Sobota.
Soboški atleti se pripravljajo
Po nadvse uspešni tekmovalni sezoni v laskem letu so se atleti in atletinje iz Murske Sobote začeli zelo zgodaj pripravljati za letošnja tekmovanja. Najprej so trenirali v dvorani, večkrat pa so nabirali moči na snegu. Pri tem jih ni motila niti zima niti sneg, da včasih ne bi pretekli tudi po 12 km. Da bi se izpopolnjevali še naprej so sklenili, da bodo organizirali najprej tekmovanja v dvorani. Tako je že za nedeljo predvideno prvo prvenstvo Pomurja za pionirje. pionirke,, mladince, mladinke, člane in članice. Vendar pa je želja, da na tem tekmovanju naj ne bi nastopili sami tisti atleti in atletinje,
ki so trenirali kot člani atletske sekcije temveč vsi tisti, ki imajo veselje do tega športa. Tekmovanje je razdeljeno v dve skupini in sicer se bodo v nedeljo pomerili pionirji in pionirke, naslednjo nedeljo pa bodo .nastopili mladinci, mladinke ter člani in članice. Na pionirskem prvenstvu Pomurja imajo pravico nastopati vsi, ki so rojeni leta 1950 in kasneje v konkurenci pionirjev oziroma pionirke, ki so rojene leta 1951 ali kasneje v konkurenci pionirk. Tekmovali bodo v naslednjih disciplinah in sicer: skoku v višino, skoku v daljino, met medicinke ter tek na 25 m. V istih disciplinah bodo tekmovali naslednjo nedeljo tudi mladinci, mladinke, člani in članice. Tekmovanje bo v telovadnici šolskega centra za blagovni promet in ekonomske srednje šole, obakrat s pričetkom ob 9. uri. Prijave je oddati organizatorju tik pred pričetkom tekmovanja.
Š. M.
V Mačkovcih potrebna skakalnica!
Čeprav v Pomurju nimamo organiziranih tekmovanj v smuških skokih, te izvajajo le nekatere šole ali društva, vlada med posamezniki čedalje večje zanimanje za to športno zvrst. Znano je tudi, da na smučišča na Goričkem vsako zimo prihajajo številni ljubitelji zimskega športa iz najrazličnejših krajev Pomurja. To še posebej velja za zimske počitnice, ko večina mladih prebije svoj prosti čas prav na Goričkem .
Ne mine pa skoraj nedelja, da se v Mačkovce ali druge kraje na Goričkem ne bi odpravljali tudi starejši bodisi s smučmi ali kot turisti. Vsekakor se jih največ zbere v Mačkovcih, kjer so smučišča najugodnejša. Teh je čedalje več in zato se nekateri že dalj časa upravičeno sprašujejo, ali ne bi. bilo mogoče v Mačkovcih zgraditi manjšo skakalnico? Dejstvo je namreč, da marsikateri starši niso zmožni poslati otroka na Pohorje ali druga smučišča v Sloveniji in bi bil z zgraditvijo manjše skakalnice v Mačkovcih tudi ta problem rešen. Poleg tega pa bi marsikateri starši lahko sami spremljali svojega otroka. Mačkovci bi vsekakor postali Z zgraditvijo skakalnice pomemben zimsko-športni in turistični kraj. ki bi bil privlačen za slehernega ljubitelja zimskega športa.
Marsikdo se vprašuje, kdo je odgovoren za gradnjo skakalnice v Mačkovčih? Prav gotovo bi morali biti pobudniki krajevni činitelji, saj se prav mladina iz Mačkovec in okoliških krajev najbolj navdušuje nad tovrstnim objektom. Seveda pa bi ob tem morale reči svojo besedo tudi športne organizacije in turistična zveza. S skupnimi močmi bi se tudi ta problem dal rešiti, čeprav se zavedamo, da ne tako enostavno. Dejstvo je namreč, da se to vprašanje načenja že nekaj let in je še do danes ostalo odprto. Letošnja zima je bila sicer muhasta, vendar nas to ne bi smelo zavesti, da že sedaj ne bi mislili na rešitev, kajti potrebe po zgraditvi skakalnice v Mačkovcih bodo vsako leto bolj dozorevale.
OBČNI ZBOR ŠŠD »GRADIS« NA BISTRICI
Namizni tenis najbolj priljubljen
Šolsko športno društvo »Gradis« na osnovni šoli v Bistrici je še mlada organizacija, vendar se kljub temu lahko pohvali z lepimi dosežki na športnem področju. V okviru društva deluje 5 sekcij, katerih dejavnost pa je usmerjena tudi na mladino izven šole. Program dela, ki so ga
sprejeli na občnem zboru, so ne samo izpolnili, temveč celo presegli. Čeprav društvo dela pod zelo težkimi pogoji, saj nima niti telovadnice niti letnega telovadišča, so mladi športniki pokazali veliko veselja do dela. Najbolj priljubljena športna panoga je namizni tenis, katera sekcija šteje preko 70 igralcev, ki pa imajo na razpolago le eno samo mizo.
Poseben poudarek so dali zlasti pionirjem in pionirkam ter že usposobili vrsto dobrih tekmovalcev, ki bodo v naslednjh letih posegli v borbo za najvišja mesta, ne samo v občinske temveč v pomurskem merilu. Društvo se je udeležilo vseh tekmovanj, ki jih je organizirala ObZTK v Lendavi in strokovni odbor za namizni tenis v Murski Soboti ter dosegli zadovoljive rezultate.
Za nadaljnje delovanje pa bi bilo nujno nabaviti vsaj dve mizi, saj je ena mnogo premalo. Mnogo zanimanja je tudi za rokomet. V preteklem letu so začeli graditi novo igrišče, ki pa še ni dokončno urejeno. Pri gradnji nove šole na Bistrici po bo nujno misliti tudi na letno telovadišče in telovadnico. Živahna dejavnost pa je tudi v orodni telovadbi, streljajnu in šahu. V preteklem letu je društvo izvedlo tekmovanje v krosu, rokometu in drugih športnih panogah. Udeležili so se tudi kot občinski predstavnik Pohoda po partizanskih poteh Ljubljane kar z dvema ekipama. Za svojo aktivno dejavnost vsekakor zaslužijo mladi športniki iz Bistrice vse priznanje.	J. M.
SMUČARSKI TEČAJ V PETROVCIH
Šolsko športno društvo »Ludvik Rogan« na osnovni šoli na Tišini je organiziralo v Petrovcih smučarski tečaj, katerega se je udeležilo 20 tečajnikov. Tečaj je trajal 5 dni, vodila pa sta ga Šnudrl in Gomboc. Vsi tečajniki so uspešno opravili izpite.
Po končanem tečaju so izvedli tudi tekmovanje v smuku in slalomu. V smuku je zmagal Šebjanič, v slalomu pa Verban.
OBČNI ZBOR KK NAFTE
Mladina se ne zanima za kegljanje
Pretekli teden je bil v Lendavi letni občni zbor kegljaškega kluba Nafta. Na občnem zboru, kateremu je prisostvovala večina članov so po podanih poročilih in razpravi ugotavljali, da so tudi v lanskem letu zabeležili zadovoljive rezultate, čeprav je v klubu nastala precejšnja vrzel zaradi odhoda nekaterih dobrih kegljačev.
Kegljači Nafte iz Lendave že ne-kaj let nastopajo v varaždinski kegljaški zoni in dosegajo vidne uspehe. Največ uspeha so tokrat imeli v tekmovanju posameznikov v mednarodnem slogu, kjer je njihov tekmovalec Grzej osvojil naslov prvaka varaždinske kegljaške zone, kar je vsekakor lep uspeh. Poleg ligaškega tekmovanja so v počastitev Dneva borca v Lendavi organizirali tekmovanje na katerem je nastopilo 10 ekip iz Varaždina, Čakovca, Ljutomera in Lendave. Največ uspeha na tem tekmovanju so imeli kegljači iz Ljutomera, ki so zasedli prvo mesto z novim rekordom kegljišča in prejeli pokal pokrovitelja Občinskega odbora ZB Lendava. Tekmovalci Nafte pa so zasedli tretje mesto.
Na občnem zboru so veliko razpravljali tudi o bodočem delu ter sklenili, da bodo še naprej tekmovali v varaždinski kegljaški zoni ter organizirali več prijateljskih srečanj s klubi iz Slovenije in Hrvatske. Na-
dalje so govorili o premajhnem zanimanju mladine za kegljaški šport, saj ugotavljajo, da že nekaj časa v svoje vrste niso vključili novih članov iz vrst mladine. Zato so sklenili, da bodo temu vprašanju posvetili posebno pozornost.
Otroci si povsod najdejo prostor za igro. Tudi led na mlaki je ljutomerskim otrokom dobrodošlo igrišče za hokej.
ZMAGA ŠAHISTOV KPŠ
V povratnem šahovskem dvoboju med ekipama ŠK »Paolo Morgan« iz Italije in šahisti KPS so proti pričakovanju visoko zmagali prekmurski študenti z rezultatom 6,5 : 3,5 točke. Pred pričetkom tekmovanja sta si ekipi izmenjali spominčke ter izrazili željo, da bi bila tovrstna srečanja pogostejša. Na dvoboju so bili doseženi naslednji rezultati: Hari B. Mlinar 0:1, Hari D. : ing. Sikošek 0:1. Režonja : Arigler 0:1, Ku-min : Miklavec 1:0, Lonec : Foraj 0,5:0,5, Klepec : Sušnik 1:0, Bakoš : Verbič 1:0, Kuhar : Velkajne 1:0, Feher : Kragelj 1:0 ter Tkalec : ing. Leonardi 1:0.	E. M.
Nogometaši Mure se že od 20. januarja pripravljajo za spomladanski del tekmovanja v SNL. Dosedanje priprave so potekale na snegu, kar prikazuje tudi posnetek.
GORNJA RADGONA
Seminar za mlade aktiviste
Z namenom, da usposobi mlade ljudi v družbeno političnem udejstvovanju predvsem v mladinskih organizacijah in v samoupravljanju v delovnih organizacijah, je občinski komite ZMS Gornja Radgona, organiziral v Radencih v prostorih restavracije Pošta za vodstva mladinskih organizacij in člane občinskega komiteja tridnevni seminar.
Prvi dan je na seminarju predaval o vlogi subjektivnih sil v komuni sekretar občinskega komiteja ZKS, tovariš Milan Koren. Drugi dan je bil plenarni razgovor o zaključkih dela krožkov, oziroma skupin, ki so prejšnji popoldan obravnavale delovanje mladine v gospodarstvu in kmetijstvu, družabno življenje ter področje izobraževanja in idejno vzgojnega dela mladine, medtem ko so tretji dan razpravljali o vlogi in organizaciji klubskega življenja.
»Seminar, ki se ga je udeležilo 55 mladincev in mladink. predsednikov in sekretarjev aktivov, je vsebinsko zelo dobro uspel,« je izjavil predsednik občinskega komiteja ZMS, tovariš Danilo Milkovič. »Mladina je sproščeno in kritično ocenila pomanj-
kljivosti v delovanju subjektivnih sil v družbeno političnem življenju komune in pomanjkljivosti v gospodarskih organizacijah. Pokazala je veliko zanimanja za razna gospodarska vprašanja v komuni in za perspektive mladega človeka na vasi«.
Na vprašanje, kakšno bo delo mladine v naslednjem obdobju, je predsednik občinskega komiteja odgovoril: »Programska usmeritev dela je bila udeležencem seminarja prikazana na zaključni konferenci. Veliko vlogo bodo mladinske organizacije odigrale v bližnjih volitvah. V Gornji Radgoni bo zlasti zaživelo klubsko delo v novih prostorih, ki jih je dala na razpolago mladinski organizaciji občinska skupščina «
OBISK PRI DRUŠTVIH
TVD Partizan Krog
Telesno-vzgojno društvo Partizan Krog sodi med mlajše tovrstne športne organizacije v občini Murska Sobota. Ustanovljeno je bilo leta 1956, ih je kot sekcija TVD Partizan Murska Sobota delovala vse do leta 1960, ko je postalo samostojno društvo. V tem času so prizadevni športniki in športni delavci iz Kroga dosegli zavidanja vredne uspehe. Kljub majhnim finančnim sredstvom, ki jih dobivajo od ObZTK Murska Sobota kot dotacijo, so uspeli zgraditi igrišče za rokomet, odbojko ter nekatere naprave za atletiko, kjer so v glavnem vsa dela opravili s prostovoljnim delom. Poleg tega so napravili tudi ograjo okrog igrišča, za kar so financirali okrog pol milijona dinarjev.
Na letnem občnem zboru TVD Partizan Krog, ki je bil pretekli teden in katerega se je udeležil tudi zastopnik ObZTK v Murski Soboti so ugotovil, da so kljub številnim problemom s katerimi se borijo vendarle dosegli lepe uspehe. TVD Partizan v Krogu šteje okrog 80 članov, ki se udejstvujejo v rokometu, od-
bojki, namiznem tenisu in šahu. katere sekcije imajo formirane v društvu. Največje uspehe dosegajo rokometaši, ki nastopajo v vzhodni okrajni rokometni ligi ter rokometašice, ki nastopajo v občinski rokometni ligi Murska Sobota. -Rokometaši so v minuli tekmovalni sezoni zasedli tretje mesto na tabeli, kar predstavlja za kroške rokometaše uspeh. V novo tekmovalno sezono so startali precej oslabljeni. saj je na odsluženje kad-
drovskega roka v JLA odšlo nekaj zelo dobrih igralcev in so morali v moštvo vključiti mlajše, ki pa še nimajo dovolj izkušenj za taka tekmovanja. Tako se po jesenskem delu prvenstva v vzhodni okrajni rokometni ligi nahajajo na sedmem mestu. Računajo pa, da bodo plasman nekoliko popravili v spomladanskem delu tekmovanja. Uspešneje pa so nastopale v jesenskem
delu tekmovanja članice, ki se nahajajo na odličnem drugem mestu v občinski rokometni ligi in so ene izmed najboljših v Pomurju.
Slabše so delovale ostale športne panoge s katerimi se niso vključili v ligaška tekmovanja temveč so prirejali le društvena tekmovanja. Na občnem zboru so sklenili, da si bodo prizadevali tudi te panoge poživeti, zlasti pa namizni tenis in šah, s katerima se bodo vključili tudi v tekmo-
vanje zimskih Jugoslovanskih športnih iger v občini Murska Sobota. Z odbojkarsko ekipo so v lanski sezoni nastopali v pomurski ligi, medtem ko v letošnji sezoni strokovni odbor za odbojko pri ObZTK v Murski Soboti ni izvedel niti občinskega niti pomurskega tekmovanja.
Največej težave imajo zaradi prostorov in pomanjkanja potrebnih kadrov. TVD Parti-
zan Krog namreč nima svojih prostorov in se poslužuje šolskih prostorov. Zato so sklenili, da bodo še letos pristopili h gradnji slačilnic, za kar že imajo izdelan načrt, apno in nekaj opeke. Potrebujejo le še nekaj finančnih sredstev, sicer pa bodo vsa dela opravili s prostovoljnim delom. Izboljšati bo treba tudi vodniški kader, saj imajo v društvu enega samega inštruktorja. Problem finančnih sredstev delno rešujejo s prirejanjem veselic, vendar so ta sredstva minimalna in zato pričakujejo pomoči od merodajnih činiteljev, zlasti od krajevnih, katere žal kažejo vse premalo razumevanja za športne dejavnosti. Tako se tudi občnega zbora ni udeležil niti zastopnik krajevne skupnosti niti KO SZDL. čeprav so bili povabljeni. Kljub temu pa športniki in športni delavci v Krogu upajo, da bodo tudi ti sprevideli, da je športno udejstvovanje mladine potrebno in neobhodno za normalen razvoj mladega telesa.
POMURSKI VESTNIK, 4. februarja 1965
6
Z OGLEDA DUNAJSKE REVIJE NA LEDU
Plesoči svet
S skupino slovenskih novinarjev sem si pred kratkim ogledal predstavo znamenite dunajske revije na ledu, ki je za to sezono pripravila nov program z naslovom »Plesoči
svet«. Predstava je v vse nas pustila izredno močan vtis, ki ga ni mogoče pozabiti. Tri ure prisostvovati in gledati nepozabno dovršene in izoblikovane nastope izrednih mojstrov na ledu v čudovitem plesu barv in kostumov je zelo redko doživetje.
Po ocenah opazovalcev, ki so videli že več programov dunajske revije, je letošnji program boljši od lanskega in tudi zasedba ansambla kvalitetnejša, saj je vodstvu revije uspelo dobiti dobre mojstre na ledu iz več dežel.
Letos bo tudi možno, da si širši krog občinstva iz Slovenije ogleda program dunajske revije na ledu in to V organizaciji potovalne agencije Kompas, ki bo koncem februarja in v začetku marca organizirala izlete v Celovec, kjer bo takrat gostovala dunajska revija na ledu in sicer v prostorih celovškega gospodarskega sejma. Podobne informacije dajejo poslovalnice Kompasa.
Š. B.
Na sliki: Monique in Felix Heiniger 
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 5. februarja — Agata Sobota, 6. februarja — Dora Nedelja, 7. februarja — Ksenija Ponedeljek, 8. februarja — Janez Torek, 9. februarja — Polona Sreda, 10. februarja — Dušan Četrtek, 11. februarja — Zvezdana
dežurna služba
ZDRAVSTVENEGA DOMA MURSKA SOBOTA
5.	februarja — dr. Lopert
6.	februarja — dr. Mejačeva
7.	februarja — dr. Mejačeva
8.	februarja — dr. Gregorčeva
9.	februarja — dr. Županjevac
10.	februarja — dr. Lopert
11.	februarja — dr. Mejačeva
KINO
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 6. in 7. februarja francoski film: »KDO STE VI Ž0RŽ MST.«
ČRENŠOVCI — 6. in 7. februarja ameriški barvni kinemaskopski film: »DOM NA GRIČU«. Predstave v soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 11. in 19. uri.
MILAN FILIPČIČ :
REICHSTAG V PLAMENIH
LETO 1933 — KLJUKASTI KRIŽ NAD NEMČIJO
Usoda se je naenkrat bridko poigrala z nemškim ljudstvom. Kaj se je zgodilo? Kdo je sodeloval pri tej igri? V najbolj tesnobnih trenutkih, ko je v stranki še vedno (kljub tihemu Strasserjevemu odhodu) grozil razpad in je zabredla v nezaslišane dolgove, se je Hitlerju naenkrat nasmehnila sreča. Von Papen se je 4. januarja 1933 — mirno, kot da se ni nič zgodilo—sestal s Hitlerjem v hiši bankirja Schröderja v Kölnu. že prihodnji teden so berlinski Usti (na veliko presenečenje obeh) poročali o tem sestanku. V Kölnu se sicer še nista dogovorila za novo vlado HitlerPapen, vendar je to bil že prvi stik. Oba sta se želela maščevati Schleicherju. Hitlerju je zopet pritekel denar, kajti iz svojih vrst je pognal voditelja protikapitalistične struje — Strasserja. Industrijci so razvezali mošnjičke in plačali vse nacistične dolgove.
Goebbels je zato nekaj dni kasneje zapisal: »Finančni položaj se je nenadoma izboljšal... Sedanja vlada ve, da se ji bliža konec. Če uspemo, nismo daleč od oblasti.«
Nacisti so bili zadovoljni. Spletke proti Schleicherju so prepustili von Papenu, ki je pogosto obiskal starega predsednika Hindenburga. Potrudili so se, da bi v javnosti izbrisali vtis, da jim moč upada. Pomembno so zmagali na volitvah v mali državici Lippe 15. januarja. To zmago je spremljal tak propagandni trušč, da jim je celo skupina okrog Hindenburga nasedla. To še ni bilo vse. Nacisti so priredili množične demonstracije pred komunistično centralo — pred »Domom Karla Liebknechta« v Berlinu. Vlada je omahovala in nato prepovedala protikomunistične demonstracije.
22. januarja so nacisti pripravili ob spremstvu oborožene policije veliko parado oddelkov SA po Büllowplatzu. Govoril je Hitler —. »Ta dan predstavlja ponosno in junaško zmago SA in stranke,« je zapisal v svoj dnevnik Geobbels.
Šefi nemških strank so odklonili, da bi se pridružili Schleicherju. Nacionliste je odbil kanclerjev plan o kolonizaciji pokrajin in pretnje nasprotnikov v Reichstagu, naj preiščejo velike škandale v zvezi z »Osthilfe« — tako so imenovali subvencije, ki so jih vse dajale posestnikom v vzhodnih pokrajinah. Ta denar so junkerji na veliko zapravljali s pijačo, v igralnicah. . . Vodja nacionalistov Hugenberg se se 22. jan. že dogovoril za sodelovanje z nacionalsocialisti.
Istega dne zvečer so se sestali Hitler, Göring in Frick s Papenom, Meisnerjem in Oskarjem von Hindenburgom — sinom starega predsednika republike. To noč je Hitler pridobil ha svojo stran Oskarja von Hindenburga, s katerim se je privatno pogovarjal celo uro.
Možno je, da ga je Hitler izsiljeval in mu pretil. Oskar je namreč sodeloval v škandalih okrog »Ostihilfe« Poleg tega je bilo njihovo družinsko veleposestvo v Neudecku oproščeno vseh davkov. (Opomba, ki se nanaša na poznejši čas, morda ne bo odveč: V avgustu 1933 je Hitler priključil Hindenburgovem posestvu še pet juter zemlje, oproščene vseh davščin, in še isto leto je Oskar napredoval v čin generalnega majorja.)
Pregovori nacistov z nacionalisti so trajali še ves teden. Schleicher je obiskal 28. januarja starega Hindenburga in zahteval pooblastilo, da razpusti Reichstag. Usoda se je z njim krepko poigrala. Znašel se je v istem položaju kot von Papen v decembru. Tedaj je on zaigral Papena. Sedaj je bila vrsta na Papenu, da mu vrne milo za drago. Papen je ponudil Hindenburgu, da sestavi novo vlado. Schleicher izrednih pooblastil ni dobil in tako je podal ostavko. Opoldne 28. januarja je Hindenburg uradno poveril mandat za sestavo nove vlade Papenu.
Schleicher je hotel preprečiti, da bi postal Papen kancler. Še 29. januarja je poslal svojega odposlanca (načelnika generalštaba armade generala Hammerschelda) k Hitlerju. Ta mu ni dal nobenega določenega odgovora. Obstajala je nevarnost, da bi Schleicher dvignil armado. Tega ni storil. Armada je stala za starim maršalom Hindenburgom, ki je predstavljal v Nemčiji utelešenje vojaške tradicije. Stari maršal je poklical v Berlin generala Blomberga, ki je pristal, da prevzame v novi vladi mesto obrambnega ministra.
Papen in Hindenburg sta se nato hitro odločila in izgladila vsa preostala nesoglasja z nacisti. Bala sta se morebitne Scheleicherjeve akcije. Noč od 29. na 30. januar je prebil Hitler brez spanja z Göringom in Goebbelsom, da bi bil za vsak primer pripravljen.
30. januarja 1933. Molčeča množica napolnjuje vse predpoldne prostor med »Kaiserhofom« in kanclersko palačo. S hotelskega okna »Kaiserhofa« šef oddelkov — Rohm — budno opazuje vrata, skozi katera bi moral priti Hitler. Kmalu po 12. uri se je množica zganila: prihajal je führer. Mudilo se mu je. Stekel je po stopnicah, sedel v avtomobil, v nekaj minutah je že bil v »Kaiserhofu«. V sobi so ga spre. jeli sodelavci. Zgodilo se je nekaj neverjetnega: Adolf Hitler, sin neznatnega avstrijskega uradnika, propalica iz dunajskih pensionov, kurir in kaplar v Litztovem polku, avanturist in fantast, je postal kancler nemškega Reicha.
Nacistična propaganda je kasneje ustvarila bleščečo legendo o prihodu Hitlerja na oblast. Resnica je bila mnogo bolj revna. Hitler ni oblasti osvojil; vanjo se je prikradel skozi zadnja vrata. Ko je bila njegova zvezda najbliže zatonu ga je rešil Papen. Nemška desnica ga je sprejela v svojo vlado, njegovi resni nasprotniki (komunisti in socialdemokrati) pa niso bili složni in so se le počasi odločevali za akcijo.
USODNI FEBRUAR 1933
Papen in desnica sta si od zadovoljstva mela roke. Mislila sta, da sta Hitlerja vpregla v svoj voz. »Hitler je moj zapornik,« prepričuje Papen svoje prijatelje. Papen — podkancler — je užival vse zaupanje Hindenburga. Nacistom so v novi vladi dali od enajstih mest — tri. Dve sta bili nepomembni: Frick je dobil ministrstvo za notranje zadeve, ki pa ni kontroliralo državne policije. Göring je postal minister brez listnice in bil postavljen za ministra notranjih zadev Pruske, kjer je bil Papen predsednik vlade. Hitler je imel pomembnejšo mesto — bil je kancler. Uspelo mu je, da je dosegel razpust Reichstaga, »ker je ustvaritev delovne večine nemogoča.« Hindenburg je ta dekret podpisal mimo strank in objavil volitve za 5. marec. Stranka centra je protestirala, toda bilo je že prepozno. Papen in Hindenburg sta padla v zasedo. Nastopilo je obdobje zadnjih volitev v tretjem Reichu.
»Tokrat« — je pisal Goebbels — »ne bo napak. Borba je sedaj gladka, ker lahko uporabimo vsa sredstva, s katerimi razpolaga država. Na razpolago sta nam radio in tisk. Propagando bomo privedli do popolnosti. Tokrat nam celo denarja ne bo manjkalo.« V Göringovi palači se 20. januarja zbere okrog 25 vodilnih industrijcev. Hitler je zmeren, toda le zapreti: »Če ne bodo rešile volitve, tedaj bomo odločili z drugimi sredstvi.« Za njim govori Göring: »Kdor ne sodeluje v borbi, naj doprinese vsaj finančno žrtev... Zahtevane žrtve bodo toliko lažje, če smo prepričani, da bodo to zadnje volitve za naslednjih deset ali celo sto let.«
Volilni sklad doseže višino tri milijone mark za koalicijo, toda jasno je bilo, da bodo nacisti zahtevali (in dobili) levji delež.
»VESELA PRLEKIJA« v Radencih
PRLEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB bo priredil 6. februarja 1965 v Kavarni Zdravilišča Slatina Radenci
ZABAVNO-PLESNO PRIREDITEV »VESELA PRLEKIJA«
Igrala bosta ansambel Six blues 1 in ansambel Luke Baranja. Pela bo Barbara Jarc. — Vljudno vabljeni že sedaj!
VER2EJ — 6. in 7. februarja mehiški barvni glasbeni film: »SEM PUSTOLOVEC«.
MURSKA SOBOTA — 5. in 7. februarja ameriški barvni kinemaskopski film: »BRAVADOS«, 6. in 7. februarja avstrijski film: »LJUBIMKANJE«. 8. in 9. februarja ruski barvni kinemaskopski film: »POT V ARENO«. 10. in 11. februarja argentinsko-italijanski film: »ČRNA KRONIKA«.
APAČE — 6. in 7. februarja francoski barvni kinemaskopski film: »SALAMBO«.
LJUTOMER — 6. in 7. februarja ameriški barvni film: »RAZKOŠJE V TRAVI«. 10. in 11. februarja italijanski film: »VSE V ROK SLU2BE«.
GORNJA RADGONA — 6. in 7. februarja ameriški barvni kinemaskopski film: »DOVOLI, DA SE
LJUBIVA«. 10. in 11. februarja španski film: »KRVNIK IZ TORMESA«.
VELIKA POLANA — 6. in 7. februarja nemški ljubezenski film »EŠNAPURSKI TIGER«.
BUČKOVCI — 6. in 7. februarja film: »ARJEŠKINA LJUBEZEN.«
DELAVSKA UNIVER2A Murska Sobota predvaja celovečerni film: »ANA KARENINA« v Gederovcih 5. februarja ob 19. uri, v Murski Soboti 6. februarja ob 17. uri in v Puconcih ob 19.30 uri, pri Gradu 7.februarja ob 15. uri in v Petrovcih ob 19. uri. Film: »KRVAVI PRESTOL« v Brezovcih 5. februarja ob 19. uri, v Mačkovci 6. februarja ob 19.30 uri, v Martinju 7. februarja ob 15. uri in v Križevcih v Prekmurju ob 19. uri.
Prodajamo
stroje, motorje in traktorje vseh vrst in njih dele. Zglasite se pismeno na naslov: Maschi-nenhaus, Werkstätte, Julius Forjan, St. Martin a. d. Raab 115, Bgld., Tel. Dv 5, Avstrija. Naročeno blago pošiljamo na carino v Gornjo Radgono po dogovoru.
M-54
PRODAM
STARE STELA2E IN TRGOVSKE PULTE bo odprodalo Trgovsko podjetje na veliko in malo »Potrošnik« iz Murske Sobote.
M-56
STANOVANJSKO HIŠO prodam. Ostale informacije pri Kofjaču, Lendavska 34, Murska Sobota.
M-68
HIŠO, enonadstropno, podkleteno, komfortno, v prvem nadstropju in podstrešju stanovanje vseljivo po dogovoru, v središču Ljutomera, Prešernova 12. ugodno prodam. Friderika Štibler, Čara Dušana 8. Zrenjanin.
M-51
MOPED, enosedežni na poganjač, in trubo B, jazz, češkoslovaške znamke ugodno prodam. Slavko Špilak, Žižki 63, p. Črensov-
ci.
M-57
AVTO »Fiat 1100 Milečento«, svetle barve, v odličnem stanju, in mešalec za beton in malto ,nqv 100-litrski, na benzinski pogon, ugodno prodam.
M-59
OMARI, dvodelni, iz češnjevega lesa, prodam. Ogled vsako popoldne po 15. uri na Lendavski 10 a, I-1, Murska Sobota.
M-60
KAVČ z omarico, dobro ohranjen, za dve osebi, orehov furnir, prodam. Naslov v upravi lista.
M-61
HIŠO s parcelo, takoj vseljivo, ugodno prodam v Murski Soboti, Cvetkova 22. Naslov v upravi lista.
M-62
RADIO A PARAT »RR 340« in Otroški voziček, globok, vse v odličnem stanju, ugodno prodam. Vučina, Kidričeva, blok K 1, Murska Sobota.
M-63
DVE SREDNJE TE2KI KOBILI prodam ali zamenjam za krave. Ludvik Baler, Selo 33, p. Prosenjakovci.
M-64
DVA RADIO APARATA »RR« preizkušena kvaliteta, v zelo dobrem stanju, skoraj nova, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
M-000
HIŠO z gospodarskim poslopjem in zemljo v Puževcih št. 24 prodam. Puževci 24, p. Bodonci.
- M-66
POSESTVO v zaokroženi celoti s stanovanjskim in gospodarskim poslopjem ter gostilniškimi prostori, ob novi zasavski cesti v bližini Ljubljane, prodam ali dam v najem. Primerno za turistično točko. Ponudbe posla Valentinu Kovšetu, Ribče 13, p. Kresnice pri Ljubljani.
M-67
razno
KOMPLETNO DELAVNICO za lončarstvo in pečarstvo z vsem potrebnim inventarjem oddam v odkup v Ormožu. Prostore imam v najemu. Z delom je mogoče začeti takoj. Nadaljnja pojasnila dobite pri Alojziji Kosi, vdovi, Zigrova 6a, Ormož.
M-58
DESKE, suhe, ali drva, trda, zamenjam za krompir ali koruzo. Prevoz izvršim sam. Banfi, Moščanci 5, p. Mačkovci.
Ali hočeš postati nogometni sodnik?
Podzveza nogometnih sodnikov v Murski Soboti bo priredila v začetku marca seminar in izpite za nogometne sodnike. Prijavijo se lahko vsi, ki so zainteresirani za to športno sosodelovanje.
Nogometni klubi Pomurske lige in občinskih lig naj v svojih okoliših zainteresirajo starejše nogometne igralce, da se bodo vključili v nogometno sodniško organizacijo. Nogometni sodnik lahko postane vsak športnik — nogometaš, star nad 18. let.
Prijave bo sprejemal do 28. februarja 1965 Franc Kološa, frizer iz Murske Sobote, Titova ulica 14.
Delovna skupnost OTROŠKEGA VRTCA LENDAVA razpisuje delovno mesto
UPRAVNICE
Pogoj: kvalificirana vzgojiteljica ali učiteljica: obvladanje slovenskega in madžarskega jezika.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij podjetja MLIN IN ŽAGA KUZMA razpisuje delovno mesto	
POSLOVODJE
Pogoji: visokokvalificirani delavec mlinarske stroke z najmanj dvoletno prakso ali kvalificirani mlinarski delavec z najmanj šestletno prakso.
Plača po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja.
Pismene ponudbe poslati Mlinu in žagi Kuzma do 20. februarja 1965. Nastop službe s 1. marcem 1965.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage žene, mame in stare mame
Vilme Vlaj, roj. Mörec
iz Murske Sobote
se vsem znancem, prijateljem, sorodnikom, osebju in zdravnikom interne in kirurške klinike, zdravstvenega doma in vsem, ki so na kakršenkoli način hoteli pokojnici pomagati in lajšati bolečine, prav lepo zahvaljujemo.
Vsem, ki so ji na grob darovali vence in cvetje, ter jo spremljali k njenemu zadnjemu počitku, nam pa lajšali bolečine, izrekamo toplo in iskreno zahvalo.
Murska Sobota, 2. februarja 1965.
Žalujoči: mož, sinova Feri z družino in Jože
0—65
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk- v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 2. telefon 21-064 — Naročnina celoletna 1.000 dinarjev, polletna 500 dinarjev, za inozemstvo letna 2.000 dinarjev — Tekoči račun prt NB v M. Soboti št. 605-11
1-365
POMURSKI VESTNIK, 4. februarja 1965
7
vam v posezonski prodaji omogoča izredno ugoden nakup ženskih plaščev iz mohairja, tweeda, velurja in drugih kvalitetnih tkanin že od 10.000 dinarjev naprej.
IZ NOB: Kdo je ta borec NOB? Predlani so mo v Beltincih odkrili spominsko ploščo.
IZ POVOJNE SOCIALISTIČNE GRADITVE: Za kateri objekt gre v tem primera. Letos bo neko trgovsko podjetje v njem uredilo sodobno poslovalnico.
IZ REKLAMNEGA ALBUMA NAŠIH DELOVNIH ORGANIZACIJ: Tukaj je domala vsak dan velik vrvež. Tukaj raztovorijo letno na stotine vagonov raznega blaga za potrošnike. Navedite, kje je to in katero trgovsko podjetje ima tukaj največji manevrski prostor za odpošiljanje blaga — tudi premoga in gradbenega materiala — v svoje poslovalnice, k potrošnikom.
Izrežite oznako GPS in jo pošljite skupno s pravilnimi odgovori na 3 zastavljena vprašanja v tej nagradni slikanici na naslov: Uredništvo Pomurskega vestnika, Murska Sobota,
Kidričeva 4.
Podjetje, katerega vam predstavljamo v tej nagradni slikanici, bo nagradilo 1 reševalca in ga povabilo na obisk v svoj kolektiv. Pomurski vestnik pa bo nagradil reševalce, ki bodo poslali pravilne odgovore na zastavljena vprašanja v celotni seriji naše nagradne slikanice »20 let svobode«
Nagrade Pomurskega vestnika so objavljene na prvi strani našega lista, srečne reševalce pa bomo v prvem in drugem primeru določili z žrebanjem. Torej: odgovoriti je potrebno kratko na tri zastavljena vprašanja v vsaki slikanici.
Razen tega bomo posebej nagradili reševalce, ki bodo poslali najboljši dopis o osebnosti ali dogodku iz NOB, katerega objavljamo v tej nagradni slikanici. Najboljši dopisi bodo tudi objavljeni v Pomurskem vestniku z podpisom avtorja.
Rok za dostavo rešitev in dopisov je 10 dni — t. j. do sobote pred tednom, ko bo izšla druga številka Pomurskega vestnika. Tokrat bomo tudi objavili pravilno rešitev te nagradne slikanice.
Žrebanje bo opravljeno ob zaključku objavljanja celotne serije naših nagradnih slikanic.
MILAN FILIPČIČ:
REIGHSTAG V PLAMENIH
(Nadaljevanje)
Nacistična volilna kampanja je usmerjena proti socialdemokratom, komunistom in strankom centra. Hitler na volilnih zborih kliče: »Od tebe nemško ljudstvo, zahtevam
—	ker si drugim dajalo štirinajst let — da tudi nam daš vsaj štiri.« Hitler ni ostal samo pri besedah. Zborovanje drugih strank razbijajo oddelki SA: pretepajo govornike, trgajo letake in plenijo časopise.
Papen je verjel, da drži Hitlerja v svojih rokah. Toda pozabil je na Göringa, ki je v usodnem letu 1933 odigral drugo največjo vlogo takoj za Hitlerjem. Ključ do državne oblasti, ki so jo kontrolirale pruske policijske sile in pruska državna uprava — je bil v rokah Göringa. Prusko ministrstvo je upravljalo dve tretjini vse Nemčije in je bilo važnejše kot zvezno ministrstvo. (Nemčija je bila razdeljena na več državic, ki jih je združevala zvezna vlada. To je bil nenavaden sistem dvojne vlade.) Göring se je strgal z vrvice kot stekel pes. Takoj je pričel čistiti pruski državni aparat in vanj vključil naciste. V policijo je na vodilne položaje postavil aktivne voditelje oddelkov SA in SS. Policiji je prepovedal, da bi se spopadala z oddelki SA in »Stahlhelmom«. »Nobene milosti organizacijam, ki sovražijo državo!«
—	zapoveduje v svojih poveljih policiji. Tako objavlja vojno kumunistom in socialdemokratom. Njegova povelja jasno pravijo, da bodo kaznovani vsi tisti policisti, ki ne bodo uporabljali strelnega orožja v svoji službi, brez ozira na posledice. Da bi bil še bolj jasen, dodaja: »Vsak uslužbenec mora vedeti, da se bo nedejavnost ocenjevala resneje kot pa napake, ki bodo nastale zaradi podvzete akcije.«
Göring izda 22. februarja povelje za ustanovitev pomožne policije z obrazložitvijo, da so sredstva redne policije omejena. Vpoklical je 50.000 mož. Med temi je bilo 25.000 članov SA in 15.000 članov SS. Rjave in črne srajce so nataknile na svoje rokave bele trakove in že so predstavljale državno oblast. Policijska oblast je prešla v roke razbojniških tolp. Dnevno časopisje je imelo v tem času tri redne spiske:
O spisek odpuščenih vladnih in policijskih uslužbencev;
O spisek prepovedanih listov in časopisov ter
O spisek oseb, ki so bile ubite ali ranjene v političnih nemirih.
Edina ovira za naciste so bile levičarske stranke, posebno komunistična. Göring in Goebbels sta iskala izgovor, da bi strla kompartijo.
Berlinska policija je 24. februarja vdrla v »Dom Karla Liebknechta« — glavni stan komunistov. V službenem poročilu obvešča policija, da je v domu našla načrte za komunistično revolucijo. Obljubila je, da bo zaplenjene dokumente objavila v najkrajšem času. To se ni nikoli zgodilo, ker teh dokumentov enostavno nikjer ni bilo. Policija pa je poostrila ukrepe proti izmišljeni revoluciji.
Tedaj je nenadoma 27. februarja ponoči izbruhnil požar v Reichstagu in stavbo poškodoval.
Izgovor za napad na komuniste je bil tu. Začel se je pogrom, kajti službeno poročilo je še isto noč trdilo, da je policija v goreči stavbi aretirala nizozemskega komunista van der Lubbea. Nacisti so opustili prvoten načrt, da bi inscenirali atentat na Hitlerja, ker se je Hitler še celo tega bal. Obveljala je zamisel, da bo Reichstag dovolj velika bakla, dovolj pomemben signal. Vrgli so v svet iz trte zvito parolo, da je požar signal za začetek komunistične revolucije. Ne bo nad Reichstagom je še odsevalo od ognjenih zubljev, ko so nacisti že krenili v organiziran napad.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Mala kronika
ROJSTVA
Rodile so: Gergek Terezija iz Kruplivnka — dečka, Rantaša Frančiška iz Spodnjega Kocjana — dečka, Krpič Helena iz Murske Sobote — deklico, Šadl Erna iz Gerlinec — dečka, Han Štefanija iz Murske Sobote —
Darovalci krvi
Ludvik Rajnar — drugič, Gizela Šeruga drugič, oba iz Bakovec. Terezija Zadravec — sedemnajstič iz Renkovec, Ana Baranja — osmič, Avgušina Drvarič — drugič, Alojzija Benkič — tretjič, Elek Vukan — drugič, Frančiška Vukan — tretjič, Jožef Bencak — tretjič vsi iz Vadarec.
Terezija Lanjšček iz Dolenec Gizela Benkovič — tretjič iz Bogojine, Jože Nedeljko, Viktor Šalika — tretjič, Andrej 2ižek — četrtič, vsi iz Ižakovec.
Matija Ferenček, Jože Jerebic — — četrtič oba iz Odranec. Tibor Perša iz Zenkovec. Vlado Jalšovec, Alojz Zver — tretjič — oba iz Dokležovja. Aleksander Šebjanič, Koloman Smodiš, Štefan Žujs, Koloman Zakoč, Janez Bačič, Ludvik Bohar, Ernest Škrlak, Ludvik Zakoč, Ernest Smodiš, Ernest Hampo, Ludvik Škrlak, Frac Smodiš, Ludvik Lazar, Marija Časar, Gizela Smodiš, Marija Lazar, Ana Kolar, Terezija Zakoč, Gizela Smodiš, Sidonija Škrlak, Angela Smodiš, Emilija Smodiš, Irena Smodiš, vsi iz Stanjevec. Zoltan Pondelek, iz Petrovec. Zita Kerčmar iz Peskovec.
V	imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje
TRANSFUZIJSKA POSTAJA M.
ZARADI VINJENOSTI ZAVOZIL S CESTE
V	nočnih urah, 30. januarja je vozil iz Tišine proti Murski Soboti z osebnim avtomobilom Vukan Jože mlajši iz Martjanec št. 32. Zaradi vinjenosti je zgubil oblast nad vozilom ter je zavozil s ceste in se tam obrnil. Telesnih poškodb ni bilo, materialna škoda pa znaša okrog 20 tisoč dinarjev .
VOZIL MOTOR BREZ IZPITA
V	vasi Martjanci se je 30. januarja vozil z motornim kolesom Lanjščak Janez iz M. Sobote, Kuharjeva 3, kljub temu, da ni imel ustreznega izpita. Na motorju je vozil še sopotnika Savelj Viktorja iz Martjanec. Do prometne nesreče je prišlo, ker ni bil Lanjščak dovolj izkušen voziti motorno kolo in sta padla po cestišču. Oba sta se laže poškodovala.
PIJAN
JE VOZIL MOPED
Raduha Martin iz vasi Mele je 29. januarja vozil moped v vasi Petanjci. Na mopedu je vozil sopotnika Petra Tundžena. Zaradi vinjenosti mopedista sta padla po cestišču. Pri padcu se je mopedist Raduha hudo poškodoval.
dečka, Straijšak Terezija iz Ključarovec — deklco, Lepoša Vukoslava iz Šalovec — deklico, Mulec Kristina z Veržeja — dečka, Zupan Angelina Erika iz Puževec — dečka, Malačič iz G. Radgone — deklico, Kuzman Olga iz Murske Sobote — dečka, Škafar Olga iz Ižakovec — deklico, Ferencek Marija iz Koblja — deklico, Hajdinjak Frančiška iz Lendave — dečka, Hartman Marija iz Gederovec — dečka, Zadravec Ana iz Lipe — dečka - mrtvorojenega, Markoja Verona z Trnja — dečka, Lipaj Kristina iz Sela — deklico, Vindš Alojzija iz Dokležovja — deklico.
POROKE
Poročili so se: Šipoš Tibor, mlekar iz Mačkovec in Hidč Angela, učiteljica iz Mačkovec: Marič Danijel, metalurg iz Jesenic in Toth Marjeta iz Murske Sobote.
SMRTI
Umrli so: Horvat, rojena Horvat, Alojzija, kmetovalka iz Nuskove, stara 57 let; Drobec Franc, upokojenec iz Bodonec, star 79 let; Močnik Jakob, socialni podpiranec iz Veržeja, star 68 let; Horvat Antonija, socialna podpiranka z Logarovec, stara 56 let; Vlaj, rojena Mulec, Vilma, gospodinja iz Murske Sobote, stara 70 let; Kolar, rojena, Pintarič, Marija, gospodinja iz Vaneča, stara 47 let; Krenus Ivan, vojni invalid iz Sotine, star 69 let.
Prešernova družba
Za svoje člane bo v letu 1965 izdala:
1.	PREŠERNOV KOLEDAR 1966
2.	Mira Mihelič: »ZMERAJ, NIKOLI«, povest
3.	Ernest Hemingway: »IMETI ALI NE«, roman
4.	Serger Sartakov: »PO BRZICAH ČUNE«, potopis
5.	PRAVLJICE, izbor iz svetovne mladinske literature
6.	Emilijan Cevc: »SLOVENSKA UMETNOST«, bogato ilustrirano poljudnoznanstveno delo
7.	eno STENSKO SLIKO po izbiri: Lovro Janša: »Gorska pokrajina«, Ferdo Vesel: »Prijateljici« ali Rihard Jakopič: »Sava«
Letna članarina 1200 DIN 9 romanov v zbirki »Ljudska knjiga«	3000 DIN
12 številk revije »OBZORNIK 65«	1200 DIN
KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE V VSAKO SLOVENSKO DRUŽI NO!
Pojasnila in naročila pri vseh poverjenikih in upravi Prešernove družbe v Ljubljani, poštni predal 41/I
Prireditelje Prešernovih proslav obveščamo, da imamo na zalogi barvno reprodukcijo Goldensteinovega Prešerna.
Cena din 400.
Prešernova družba Ljubljana, Gradbišče 12, poštni predal 41-1.
10.
Obrežje je bilo divje zaraščeno z mangrovami. V ozadju je bil pragozd. Rastlinje jim ni onemogočalo pristanka, zato so pluli naprej. Tu in tam se je nad vodno gladino zalesketala plavut morskega psa; iz obrežnega zelenja je vel mračen duh po gnilobi. »Tu smrdi po smrti,« je rekel Mihec. »Le brž dalje!« Dečka sta se še krepkeje uprla v vesli. V majhnem zalivu so naleteli na izliv majhne rečice. Skozi lijane so se s čolnom prerili na obrežje. »Lepšega prostora nismo mogli najti«, je rekla Micka. »Jaz bi kar tu ostala. In ti Mihec?« Mesto odgovora je Mihec zavpil, ko bi ga nekaj pičilo.
11.
Micka in Arijek sta ugledala vzrok Miličevega strahu. Iz vode se je plazil ostuden krokodil. Za njim drugi, tretji. Ves breg je bil posut z njimi. Zaveslali so naprej in hitro našli primernejše mesto. Spletli so majhno kolibo in zakurili ogenj. Ko so legli, so sklenili, da bodo naslednji dan ujeli kaguja, ki ima zelo okusno meso. Nočno tišino je prekinilo enakomerno pljuskanje na reki, podobno udarcem z vesli. Vsi trije so se splazili k reki in zagledali velik čoln v katerem je sedelo kakih dvanajst močnih mož. »To so člani skrivnostne druščine«, je tiho dejal Arijek, »veliki čarovniki so in najbrž prijatelji človeške pečenke.« Čoln je izginil za ovinkom in naši potniki so si oddahnili.
12.
Štiri dni so že taborili ob reki. Arijek in Mihec sta popravila čoln Micka pa je nabrala gomoljev. Nekega dne so skupno nabirali gomolje. Bil jih je že lep kupček. Arijeku je uspelo ustreliti tudi neko ptico. Proti večeru so sklenili, da se bosta Mihec in Arijek vrnila v gozd po nabrane gomolje, Micka pa naj bi spekla ptico. Že se je mračilo, ko sta Mihec in Arijek dospela do mesta kjer so pustili gomolje. Toda, gomoljev nikjer. Nista se še prav zavedla, že ju je obstopilo šest črnih mož, prav takih kot so jih videli pred dnevi v čolnu. Mihec je začutil udarec po glavi, nato pa je padel v nezavest.
POMURSKI VESTNIK, 4. februarja 1965
8