Št. 70. V Gorici, v torek dne 1. soptombra 1908. Latnik X. Irhaja Tsak torek insobotoob ' |iri popoludne. Ako pade na ta dnova \y raznik ixide dan pruj ob 6. zveäer. Staue v> poätiprojeman ali v Gorici na dom jfi'jan celoletno 10 K, polletno 5 K in 4 etrtjetno 2'50K. ProdajaneyGorici v to- bükarnan Schwarz v Šolnkih ulicah, Jelleriitz t Nunakih ulicah in Lc- ban n» Verdijevem tekaliiču po 8 Tin. _______________________________________________________I ^^^HBMi^^^^^H ^BtaM^^^^^ _^^^^^^^Bmm^ ^^^Bl^P •i;^^^^B^BX ^^^^^MmI^^t ^^^^^^¦mk <^^^^^^^Bfe * ^ipp^ ^^VBI^^^ ^^HHHH^^HP ^^w^^ *^ww^^ ^^m^B^^ ^HlMSiP vHMHHCV* Urfdnitttvo in upravniätvo »e imhajata t «Narodni tiskarni», ulica Vetturini h. it. 9. Dopise je nasloTiti na uredniStvo, opine in naročnino pa na upravnistvo »Gorice«. Ogiasi se raöunijo po petit- Tritab in licer ako ie tiikajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako *e Tedkrat tiikajo, raču- nijo »e po pogodbi. _____________ I (sdajatelj in odgororni arednik Anton Bavöar. Tiaka „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukeziö). Učileljem in učifelji- . cam! I „Društvo krä . uiislečih učiteljev na : Goriškem" bo imeio bvoj cbčni zbor v črtrtek dne 3. septombra ob 10. uri v ; prostorih bote'a „Central". : ! Vsi gg. uöitelji in gg.ce aöiteljicp, hi so našega misljenja, pa niso ša v „Dfuitva kršč. misiočih ačitetjeT", bo iacli naju'jadf.eje Tsblien», da se odeležo tegi občnega zbora. Nič naj se ns boje itrahovanja od s^ojih višjib, ali ad s*o- jih tovtmüev in 1o.variži$**SNu.' obönejn zboru bo pokazalo „Droitvo'^s^ rrtisTe- čih uöitelje?", da se ne aboji OBeb, ki bi jim rade diktirale, bakšno bodi njih uve- tovno in poiitiöno naziranje. Pckazalo bo, da si ne puati delali krivice, in da ho nobenemu njegovema člana ne sme skrivti niti las. Zato n»j vaak dobro misteči učitolj in Tsaka dobro misleča učiteljica brez obctavljanja etopi v „l)rušt?o kršč. mi- slečih učiteljev". Udekži naj bd gotovov četrtek občnega zbora tega draštvs. Nenstrašeno na dan! Čitn moč- nejše bodo na*e vrste, tem lažji bo naš bo], tem prej nam napoči svoboda in mir! — I Krščansko misleče uöiteljstvo — I naprej! / K jubileini slavnosti [ v Log! 1 V nedeljo, dne 6. septembra bo § slov. kršč. socialna organizacija prazno- 1 vala v l.ogu na Vipavskem dvojen ju- 1 bilej: jubilej sv. Očeta papeža in jubilej l našega presvetlega cesarja. Goriška | „Slov. kršč. soc. zveza" bo to slavnost v obhajala skupno z vipavsko . podzvezo", kateri je svojo udeležbo naznanilo že nad 20 društev. Slavnost obeta torej biti velikanska. Spored vse slavnosti bo na- slednji: Ob 9h dopoldne v Logu sv. maša s cerkvenim govorom, ki ga bo imel podpredsednik goriške S. K. S. Z. č. g. C. M. Vuga; od lib do 12h slavnost no zborovanje. Govorita vipavski po- slanec dr. Žitnik in predsednik goriške S. K. S. Z. dr. Brecelj. Od 12h do I. in pol obed; ob 2h pete lavretanske litanije; Od 3 h do 6 h 1 j u d. veselica. Omenjanio, da' bodo pri ljudski veselici nastopili tucik4 e^,o>v..a^c i vi- pavski li t e 1 o v a dmaa h*' .Qs&s-fc k o v. Udeleženci te slovesW&t'i z Go- riškega se bodo v nedeljo odpeljali v Log na vozovih; to pa zato, ker se ni oglasilo zadostno število udeležencev, ki bi si odpeljali z goriške postaje, in torej ni bilo mogoče pripraviti poseb- nega vlaka. V goriški okolici in v vaseh naše vipavske doline naj se torej pomenijo oni, ki se udeleže te slovesnosti, da si naročijo primerno število voz, na ka- terih se bodo v nedeljo odpeljati v Log. Odpeljejo naj se, kakor so več ali manj oddaljeni, ob uri, da priciejo pravočasno do 9. ure v Log. Oni pa, ki bodo pri sv. maši doma in bi hoteü priti v Log samo do slav- nostnega zborovanja, ki bo ob 11. uri, se lahko odpeljejo tudi z železnico, ki odrine z goriške južne postaje ob 8. uri in 16 minut. V Ajdovščini ali Šturjah bi jih potem čakali vozovi, ki so zjutraj druge udeležence pripeljali v Log. Udeleženci iz mesta Gorice naj pri- javijo svojo udeležbo najkasneje do četrtka, da bo rnogoče pravočasno i naročiti primerno število voz (žardinier), j i s katerimi se odpeljemo v Log v nede- j ljo ob 5. uri zjutraj. Zbirališče na trgu \ sv. Antona (starega) pred gostilno „Pri i Zvezdi". Priglasiti se je treba v prosto- j rih „Sl. kršč. soc. zveze*' in sicer pri g. j Fr. Kremžarju, Gosposka ulica št. ; 6 II. dvorišče. ) Enako se je treba pravočasno ogla- ) siti radi obeda. | Kakor romarji torej pohitimo k Ma- ] riji v Log, in tam praznujmo jubilej na- 5 ših dveh ljubljenih vladarjev, papeža in [ cesarja, ter ogrejmo se obenem tudi za j nadaljno socialno in izobraževalno delo. \ V nedeljo v — vipavski Log! Vsak, • kdor le more — v Log! ( Dopisi. Iz St. AndreŽB. — Kdor je bral v „Soči" dopia iz Šf. Andreža dno 22. atg., ta se jo moral prijfti z% g!avo in se pražat*', če ui ž/e morda rfn g'a^ica A. Z. 'ako rpešaia, da ne more več Besta- ?iti resnfga odgovor». Pravi, da ne pride k meni v ßluzbe, čeč, ker icam žo dra- gcgF, ki ima vsaki dan 24 nr prostega čhsb. O.^gc^trjano, da prihaja res k meni raof, ki inra 24 nr prostpga časa, ki si ga pa je zt>s!nžii z re«oim delora za mla- dih dn'. Zhtu s> od takega moža ne irore znhteva}1, da bi na stara leta o- pravJjal to slnzbo. On fivoj ßas cbrne, ktikor hcče in žei>, Očita mi nada!je, da jo moje 8lnžber.o delo nepošteno. Moji pradcd;o i<- 200 let nazaj so opravljali to elcžbo. Neum scer, zakaj se ta člo- vek tfcko zfg»n;a nme; nm pa dobro da je tsm, k;pr je njegcv rojstni dorn, bila nekoč mala cerkvics, katere ostanki Ee še poznsjo. To pcsestvo je „pogerbal" njegov očr, s posestyom pa je „pogerbal" tndi ncri priimok Nsnat. Z*to inorda meni „Gerbov" sin Drejc, da moja služba njemn pritiče. Obljnbnjern mn na njegovo pisciije, da tudi slažbo pastim, če dokaže ?es kake stare teatamente, ki bi kaj pri- s^ali o tem, da bo on in njegov rod od- %]?'} 8 tistim velikim košem pobiral po pbčici, da se au ne bodo cedilo sline "po moji niužbi. Očita ni! tudi, da mi pc- šteno delo «mrdi. A jaz se ne bojim no- benfga pcštetsga dei» ; prarrnjem in bo- jim pa ?e\ takcga dein, kükoränega bi 86 Dcorah", a «« ne sramu^ejo neksteri naši liberslc'. Saj m rszamemo. Ča mi nadalje ožts, da ni n'ti gamb na ßrajci moj, do- ktzu.o a tf m U\ k;do ai;no s'aba je nje- gova gla?:c?. Sa pred kratkim je t oaeb- nera pogovora trdil, da n\ä menja z mc- noj ; tv mn jbz prepudim svojo sinžbo, da cn leeni svoje premcžpnje. Sedaj pa mi Gčita, da r.kr: nimam. O ta nspredna liberaloa inr, kako medio svetiä po gla- ^i h svojih pri^ržfrcer. — Na koncume imeou e ta Ji lažaika in obrefiovalca. Jaz pa pravirn in trdm, da je vse do pičice reRničco, kar je bilo v dopifcu „Gorici" št. 64. Nej ne bodi na solnce, kd )r ima manlo na g!?.v:? ker se takema ntrgne primeriti, da ga to tako zmfdp, da bo še pred 1. oktobrom zroi za za?od na it. peterski ce°t>. Vjljem Nanut, cerkovnil-'. Iz Bovca. — Naša hranilnica ia posojilnica ^preselila si je a 1. aeptem- brom iz zacasnih prosloroy r žapnjižča ter bode od sedaj oaprej stalno delovala T novih, zato jako primernih proetcrih v biši g. Antona Šoler-ja št. 410 ? BovcV I üradne nro bodo kakor do3edaj vsato^ sredo od 1. are popoldsn do treh ; lahko se pa tadi obrnejo stranke ob nedeijah do Datelniztra, da sa jim tako prihra- nijo razno poti. ObreBtajejo se vioge po 4tl/2 od sto, po?ojiia se dajejo na vknjižbo po 5 od bto ca porostvo pa po 5V2 od sto. V teh par meaecih svojega obstanka ima že 65.000 krön prrmeta. To j&sno dokazaje, da 8i je pridobila vsestranako zsapanje. Saj pa tadi ne iöce dobicka, marveč nje glavni namen je pomsgati Ijudstia is zadreg in drage navajati k varcaTanjo. Vsi znaki, da se bliža 'eien so že ta. Vojaška posadka nas je zapastila prejŠDJi teden. Letoričarj, ki so pniii r naä prijazni trg, so ma dali tadi slovo, kmala bodemo popolnoma osamljeni od zonaDJega sveta. Toda apamo, da to bo trajalo le nekoliko let. Želeti bi bilo, da ti p&č kmala pripihal Lakamatija rsaj do Kobarida, potem bo dobil naš trgvse drago Iiöp. Ž9 sedaj občadnjejo tajci krasne »tavbe, ki se dyigajo iz pogorišča, kakšea otis bo še le, ko bo vso dode- lano in porarnano. Upamo, da poklicani ftktorj; bedo kmaia reaiü svojo nalogo. Sa nekaj posebnega se letos napovedüje T Bovcn, pieino naä ogrne belu odeja, namreč eaJna razstava. Kn^or je znano, sadje je jako dobro obrodilo, posebno jabolkr. Jifco hval&vredna je taka prire- diiar, da bodo začeli se oai negov^ti, gojiti Hadjerejü, ki so morda bili toiiko let trdnega propričanja, da taka] ni kraj za to. Čd se krepko oprimeja vsi sadje- reje, gotovo ne bo to eden zadnj h do- hodkov na BuTSkem. LISTEK. Hovodobne zahfeve na umetniškem polju. — (Zgodovinska podlaga naše um'ctnosti.) — : Dalje. K»j pp, mi poreče kedo, ali nimsmo ; n.ari dokazov za to, da e bila tadi l svetna nmetnost razvita ? Gotovo. A v kolikor moremo dosedaj slediti zgodovini | fazvoj», presajala so je šc-lo dovršeca nmetoofit s svojimi zoačajnimi oblikami od cerkvenfga ali nabožnega polja na pO8vetnc. Ktidor hoö« pionöiti vodilne \ ™ ali, tebniška načela in estetiöua oblike katere koli si bodi zgodovinske umetnoBii, opazovati mora le nabržae staube. Mnogo ložje vidimo to pri onhdo- ^h ntsroduostno ametnosti, ki so nßm i po čttsa i pj naši kultari biižje, nfga falari orijent. Olprimo sröno, brez predsodka oöi! I*to, kar smo ratnokar dognali za staro jotrovsko umetnost, velja tadi za gržko in rimsko. Kje morete slatbinske slcga bolje proaöevati, nego ob tempeljnih? »je je mogoče kiparst?o temeljiteje poj- movati, kot ra?no ob sohah grških in ; rimskih božanstev? In kje se je siikar- stvo izražalo popolnejše in bolj pesniško , nego tam, kjer se je bavilo zmitologijo ? Odprite naj bolj slovitega pisatelja o sU- : rorimaki stavbeai umetnoati, odprita Vi- ¦ travija 1 Kot' vzgledna primere naysja \ samo tempuljne 1 Tako globokc» je pro- dria zavest že r paganski cat, da su je ametnost kristalizovaia ali nravn^la le ; ob delih, božanstva na cast. la e» bo Grki imU pri raz-ce mabožnih sjtavbah oporabljali rirno tiite oblike, kot pri srojih teoipeljnib, smemo pravtlno ie to flkloi.at;; da je bila moč nabužae aoaet- no»ti tolika, da se ji ni bilo mogoče izogniti. Ko v Atenah oi bilo niti gleda lišl», niti dirkališča, niti glasbeoisö», Euti šetališf, katrrih kr&v so nosili raramof- nati stebri, stal je nu ho!ma sredi rnesta velik, ametno stavlje/i star tempelj, inie- regn so po vojskah s Perzi nadomeniia Partftuonom. Istotako jo bilo tadi ? Rima najpr^d veö temppljaov, potem še ie so naatalrt krasne svetne statb.". Stari orijent podal jo svojo kaltaro Bzijatskim Grkoin, ki so je prenesli tadi T E/ropo, in evropaki Grki presadili so jo v rimsko državo. S to kalluro priäla bo tadi naöela gtede nmetnosti ? zapadaa dxzave cajbo j izobražftnih üarodov. Pre- govor: w«b oriente Iox" t. j. od vzhoda prihftj». luč, velja za stare kaltnrne n&- rode na zapada ravno tako, kot za nas. Gr^ka in rimska ved», modroslo^je in po itika so ostvarile oböndovauja vredna kalturna središča in torišča. A nedostsjaio jina je globočje verake vse- binp, izpoznarja pravega Bog». Postave .teh kn'tarnih držav «o se izsaiilo v raz- : memo ki-ftkcm öasa, atebri so gprhneli ; in vsa zgr^dbn zgrmela je na knp, v prsh. — j Iz tega pa go j« dr'gnila nova doba i krsičanske kuitare. Zbrala jo preostale | drobee helenistiäko ametnosti in je raz- ! vila iz njih, strogo logično postopaje, | novo, krfičacsko nmotnost. OMtanje, da ;< je krsčanstvr, oziroma njegova cerker uničevala sture price paganekc ametnoBti, jo jimela, le nßnaenona razširjevana ne- rosnica, ki se da najložjo s tem orreöi, du pokažemo s prstom na vao tiste spe- ' roenike, ki jih je cerkev nt,šemn časa otel«. Da ne gremo pieduieö : poglejte v našo divDO Dalmacijo. Kedo ps je ohra- nil v Spljetu mavzülej Dioklecijanov,sro- dišče njegove palace in celo zaaebno ma i§ko svetišče, öe ne rarno carker ! In pogiejto v R m ! Kedo more prešteti ^se tiste p»gan«ke stavbe in possmezne dele Djihove, ki jih je ohranila cerker? Ona lahko pok^že panteon in celo vrsto dra- gih cerkva, d. pr. S. Costanza, S. Li- renzo, Lsteraa, S. Nicolo in C»rcere, S. Prisca, S. Groce di Garasalemme, S. Miria Mttggiore, in dru^ih^veö, katere je ohranila arheologiji naiega časa. Ravno zaraditega, ker cerke? spo- šta;e dar božjt pri rsakeii öloveka, je tadi prijetno rarnala z njegorimi proiz- vodi. Da njena verska naöela niso na- sprotovala tedaaji kaltur;, je najboljši dokaz dejstTO, da jo ? sTOji cerkveni ter- minologiji poslaževala se izrazor, yze- tih iz osredja paganskega, t svojih amo*- vorih porabljala je zaaae oblike in celo mitologične pod^be; Kristasa je prei- stavljala kot orfejn 1 Ia celo starokrsöan- ska hiäa božja, bazilika, astvarjena je bila po vnajnofti starorimakega vzorc». In vendar bo bili vsi ti izposojeai deli le fiurove prvine, katere je krlöanstro pre- šinilo s svojim dahom, in na ta naö.n v teka kakib pot sto let a^trarilo sro,o po- sebno, veliko, dovršeno in idoaln> ametnost. (Daljo pride.) Politični pregled. Anek§ija B>aiKi in H rcegovitie. ; „Reichnposi* poroč* iz Sirajeva, da S« let^* proilase 2. decembra nneksijo Bosne \n Hercegovine. Na?ovora nad- škcf« Stadler a in aarajevskega podža- pana dr. Mandiča ftta se morsla gDvoriti golOTO le pporazarono z merodajrinai krogi. Sodijo, da berolinskn velevlasti : pritrde aneksiji, nekatere so pa že pri- trdile. Napovedana sestanka A°hronthala 8 TittoDJjem in z hvolskim s!a v zrpzi z anekaijo B )sne. .Deatsches Volksblalt" poroča, da smatra pariško znnanja nrni- sterstvo porvčiio o aneksji Boz Donavopod j Belgradern mnogo s?ile, Šefro-usnja io dragih dragocenih predmetov, nabasanih T vrečab. Čolni so bili že ob srbski obali, in pričelo ee je razkladanje, kar se prikažejo srbski liiančni stražniki in prično streljati. Čolni so aäli, ea tibo- UpfC je bil cd krogle smrtno zidet, blago pa je nstalo na srbski zenalji. — Pa tadi Srbi so zadnji čas pridno ati- j hotapljali na Hrvaiko in Ogrsko, in sicer cele črede prašičev in govedi. Po noöi 80 prevažali živino čez Savo in Donavo j ter spravljali na bližnje živinske aemoje. Svoj čas, ko Srbija še ni imela tobač- nega monopol», je c?etelo tibotapstvo s tobakom. Pri tem je obogatela marsika- tera današnjih bogatih trgorskih dražin v Belgrade. Poljaki v zapadni Nemčiji. Poljski element se t prosko - vest- sal ski h indnstrijalskih okrajib silno množi. Lsta 1861 so našteli tam Iel6 Poljakov; leta 1890 jih je bilo že 31.000; leta 1893 — 55.000: 1897 — 105.000 in daneajih je okrog 320.000, ki so večinoma zapo- sleni T tamoinjih rndnikih in premogov- nikib. Poljaki inaajo seveda tadi mnogo sVojib draitev, katerih je skapno baje «kola 400. Kdaj propade Nemčija? Dftnski list „Flensborg Avis" pro- rokoje, da propade nemško cesarstro leta 1913. List izvaja: Ko je bil prvi n?mški ceaar samo še pruaki kralj, je obibkal neko groiico, ki je bila na glasn, da zna čarati in jo Tprašal, kdaj da po Btane nemški cesar. OJgovorila ma je, naj prišteje letaici 1849, ko je bila udu- šena revolacija iz leta 1848, števiike 1, 8, 4, 9, dobi letnico 1871. ko postane nemški cesar. Oe pa priiteje letnice 1871 šte?ilke 1, 8, 7, 1, dobi letnico 1888, ko bo omrl. Viljem je na to vprašal, koliko Laea bo trajaio neroško cesarstro. Odgo- Toriia je, naj prišteje 1888 stevilke 1, 8, 8, 8 in dobi letnico 1913. Danci upajc, da pribore nazaj 1903. Šlezvik, čei, ker sta se prvi prorokovanji tako točno izfoloila, se bo tadi tretje. Urftdna statistika o jud'h. „JüMschei Jahrbuch" naraji *le- deče Ptatiatško podatke o jndih: Vs, jih je v Rastji 6,100.000, T Afntriji 2 milijona 100 tH^, v Nem- čiji 600.000, na B ;lkuna 400000 v Bvdat, Iderako 12 Abdrej Matevc, Id rako 47, Jinez Uriič, Mlinsko 7, in Franc Korinčič, Idersko 1C za odbornike. V nadzorstvo pa bo bili izvoljeni sledeči: FrancSov- dat, Iiersko 79, za naoelnika ; Janez Ea- rinčio, Iderako 3, Franc StreF, Iierako 62, Janez Uršič, Idersko 31 in Janez Uräiö, Mlinsko 8. Rizgovor je bil po predavanja zelo ži?ah«n in se je posebno ____________________________________ oziral na bhgorni promet, katerega bo posojilniea izvrčflvala na podlagi svojih pran'. — Pozdrarljamo noTO kraečko trdnjavo ! Knezonadäkof na Bnzjah, — Prezfiaeni knezjnnd^kof dr. S^dej se je v nedeljo madil na Brezjab, kjer se je Tršila »loveano^t obletaio kronnna Ma- rijine podobe. Z »f čVr jw bila velika raz- 8»pt!jav». Brezje »se v zastavih. Knezj- nadäkisü jespremlj&i koezonadakosijakitaj- nik e\ g. J. L i č o o. Našenu knezonad- skd'i je pri odboda iz cerkte okr>:g ato leloviidcer v an firnoah delttla Spalir. Po- poldne so se p^klomli iadttkcsj; v nji- hotem iitena je goToril preds^dnik „Zfeze tel)Ttkdnb od*ekovM brat dr. L-vro Po- gačuik. Poidravlj»! je knezonadäkefa kot prvega zastopnika katolišk^ vere na slovenskih tleb ; pozdrarlja ga kot škofa demokrat čnih idej. Nile teloradce ua- vdajajo tri idpje: dah ?ere, dah ljabezai do domovine in mi^el demokratiänu. 01- go?arjal je prevzvišeni, povdar;ajoč, da ga veseli in du je iznenaden nad tem po- zdravom n»še nadebaine mladine, na kateri leži nttäa boljša bodoönost. Veseli ga, da veže v teh čvrstih vrstah ljabezen du vere, dj Breztntidežne Device in da 86 zavedajo dolžaoUi, da so katoliöani. Veseli ga tadi, da tako garko plapola ogenj nardnäenja za l;abo materino be- sedo. 1j ^demo&ratična misel, poina ati drag dragema, bo x zvez: 8 prvim» drema prinesla slovenskema ijadstra ko- | nečno zmago pod zaščito presvete D-- j vice. V tem imena Vas blrgoslavljam in i želim na Vaši za^rtani poti obilo a^pe- 1 hör in da bo to Vale delovanje raztegne j po celi slovenski domovini.jViharni živio ' kltci in ploskanje je öledilo tem nad- ikofovim besedam. Telovadci bo nato i uprizorili nekaj prostih vaj pred nadäko- fjm in veiiko mnoz'co Ijadstva. i Nov telovadni odsek na Go- riškem. — V nedeljo popoldne se je ustanovil v Gorici telovadni odsek „Slov. kršč.t socialne zveze". Ob tej prilikiK so | prišli na zborovanje bratje telovadci iz ] Mirna (40) in iz Podgore (20) pozdra- I vit najmlajši goriški odsek. K goriškemu | odseku je pristopilo že lepo število te- ! 1 lovadcev. Predsednik mu je brat dr. ; I Dermastia; načeliiik pa brat Jožef ' j Medvešček. Odsek takoj naroči orodje i 1 iz Prage. Telovadcem najrnlajšega go- ! riškega odseka kličemo bratski „Nazdar"! ; Obširnejše poročilo o ustanov tvi pri- nese glasilo telovadcev „Mladost". Za v Log se je doslej oglasilo več društev. Med temi pošlje društvo v Solkanu 20 članov, v Kronbergu 30, v Podgori 10. Vse te udeležence prosimo, ! naj se peljejo z vozovi, ker poseben vlak ni mogoč. Goriške somišljenike prosimo. naj se priglase nemudoma, si- cer pozneje ne bo mogoče dobiti niti zadosti vozov. Slavnosti v Mirnu ae adeleži Ka- toliško sIot. izobraževnino draitvo „Bra- nik" v Pjdgori a perskim mešanim zbo- rcm, ki tndi nastopi pri vemlici 8 pe?- mijo „S oran n» dun", in po'noätevilnini tolovridnim odsekooo. SpriMneinbt» v tržaški škofiji. — Č. g. Anton K r i ž in a n, dosedaj ka- plan v S ^žani, prida za keplana k sv. J .kobn v Trst. Noroms^nik A^gaU Zlo- bec pride za kaplana v S ^žano, novo- mašnik Vircenc Ziguliö za kaplana v Kastav, novomainik Jalij LažiČ za ka- plana v Bazet. Čeirti čeiki katoliSki 8 hod se ?räi v Pragi od 29. avgasta do 2. sep- tembra. Naša S. K. S. Z. zastopa njen prednednik dr. Brncfllj. „Katoli^ka ti8karna(< v L abljani se je preselila v novo krasno poslopje. PrevzTišeni g. kn^zoškof Ijubljanski je bl»goilnyil tj voličastno zgradbo r če- trtek 27. t. m. Z*ec"er ob 8. ari so imeli v veliki dvorani .Uiiona" banket odbor in aglažbenci podjetij „Kttoliäkega ti- skovnfga draštva". Mladeuiška organizacija na Šia- jerhkem vedno bolj procrita. Štajeraka mladtna prednjači v organizaciji in nain je v vzgled. Preteöeno nedeljo je bil v Nazarjih zopet velikanskt mladeaiški zbor mladenicev savinjske doline. Bliza 800 mladeaičer je prihitelo na tniadeniško zborcvanje. To je sarnozavest, to je od- loönost in navdašenje. Taka mladina se ne obeäa dabovmka za taiar, kakor nam ocitajo liberalci; ampak taka mladina si je 8ama postavila krsöans-ki vpore, kate- ri in hoče slediti. Naj bi kot grom neba tadi naäo goriško mladino pretresel in vzdramil klic: „Mladina, vstani in hodi po poti krščanske organizaeije !u — Naj bi kot mogočni val morja zavalovala po naši lepi Gorišri miael: „Mladeniči zdrn- žite 86 po izobraževalnih draitvih ia te- levadnih odsekih, da bodete )nekoö po- 8tali zdrav sad na drevesn slovenakega Ijadatva". — Goriäki mla leniö, vstani in hodi! Kmetijski shod v Kanalu. — V nedeljo dne 6. sept. bo v Kanalu' po blagoslovu kmetijski shod in sicer v prostorih župnišča. Govoril bo o kme- tijskih panogah deželni poslanec g. M. Zega. Vabljeni so kmetovalci, da se shoda v obilnem številu udeleže. Slovenski „klerikalizem*4 v tujini. Pod tem naslovom piša P. Banigen iz Aleksandrije: Redka cast ja doletela tadi mene. „Soča1* in „Slovenski Narod" sta mi privoičila par vrstic. Hraia obema na tej prijaznOFti! No bota pa, apara, hoda, ker ne born odgovarjal v goetih besedah na njano tako otročje pisarenje, ki zaslnži edino le pomilovanje. Rojak, pisec tistih vrstic, ni niti najmaDJe poačen o naiih razmerah in vendar piäe o njib, samo da kaj piše. Toda pardon, ni bil on naä „rojak", ampak je bila naia „rojakinja" — apo- statinja. Saj se paznamo! Zato jo je prevzela taka grjza, ker se bliža Slo- P. Martin Bavčar prvi zgedovinar goriški. Priobčil Josip Iialič. Četudi ni bilo v šest naj stem stoletjo na Goriikem še nikakih posebnih žol, vendar Dahajamo v drngi polovici tega in v naslednjem stoletja marsikaterega ačenfga in imenitnega rojaka nele ita- lijanskega, nego tadi sloveoskega roda, kar je oöitno znamenje, da so birali tadi v dosdevni dobi teme razsvitljeni možje, ki no znali vrlo dobro skrbeti za miadi, uöeni narašoaj. In res, kdo ne pozna iz onih dasov knezoikofov Tek- atorja, Giošiča, Tavčarja, ikof* Ghumarja & [Cbomberg1) in mnogo dragih, tri so bili 781 sinovi alovenskih, kmetskih »ta- rišev, pa so se vendar visoko povspeli ter »e po avojem delovanjn močno od- likovali doma in dragod? Eden tacih imenitnih mož one dobe )» bil tadi jezavit P. Martin Baazer recte Bavöar, ki je žtvel in deloval v prvi polovici ') Chumar recte Humar i^ Huma pri sedemnajstega stoletja. Obžalovati je le, da imamo o življenja in delovanja tega znamenitega moža Ie malo podatkov, in ie ti niBO povsem zanesljivi. Z^odovinar Morelli2) Bavčarja celo nič ne omenja, pač pa Delia Bona v dostavkih iste zgodovine zv. HI. ktr. 258—259. Iz nekih izvestij draitra go- riških Arkadcev, katera je bil Delia Bjni stoj čas uroöil znani pisatelj Radolf grof Coronini*Cronberg, je rüzridao, da se je Bavčar porodil dne 11. novembra I. 1595. Ta Martinov rojatveni datara navajajo tadi dragi pisatelji, kakor Man- zaao, Czoernig, Kocijančič1). Bo'j obširno poroča o Bavöarju pisatelj baron Co- delli v znani «voji knjigi: „Gli serittori frinlano-auatriaci degli aui^i dae secoli", u) Saggio Storico Delia Contea Di Gorizia. In Gorizia MDCCLXXIII. 3) Kocijančič piše (Hist. Archidioeccs. Guilt. pg. 158), da se je Bavöar porodil v Solkanu gori omenjenega due in leta ter dostavlja bosede: >si Petro Antonio Codellio fides habenda«. Toda ki je izila kot prva izdaja že 1. 1783., kot draga pomnožena 1. 1785. in kot tretja zopet pomnožena pa I. 1792. 0 Bavčarja piäe Codelli v vseh treh izda- jah jednako ter pravi, da ee je naš Martin porodil v Solkanu v začetka se- de-mnastega stoletju. Codelli je bil menda trdno pre- pričaD, da se je Bavčar rodil v Solkana, zato je tadi tamkaj iakal njegove rojstvene podatke. 0 tem priča jeden izvod tretje izdaje njegove omenjene knjige, ki se hrani v drnžinski knjižnici baronov C)- delli-jev v Maai, katerega sem pred več leti slnöajno dobil v roke. V omenjenem izvoda 8em našel naroreč ob roba na veö mestih a črnilom napisane opazke. Na strani, kjer je o Bavöarju gevor, pa stoje odspodaj zapisane tele precizne hesede: HLa poca cara di libri battesi- raali non ei permette d' additare il giorno di saa nascita." h te na vsak način pi- satelj ere opazke vidi.no, da je Codelli skrbno poizvedoval o Bavöarja ter je •MABila aJ al-aslk lin/lii Wol aliXal n nia_ mamo nikake gotovosti, da bi ae bil Martin res porodil v Sjlkana. Delia Bona in C&oernig4) menits, da je Bivöar zagledal lač belega dne v vipavski dolini, gotovo opirajo se na dejstvo, da se tamkaj nahajajo Bavčarji. In to po vsej pravici, kajti mnogo ima- mo dokazov, da je tarn odnekdaj bivala ta rodoviaa. Sa zdaj ja ob reki Vipavi bliza Dobravelj senožet po imena Bav- öarica5). *) Görz u. Gradisca str. 478 v opazki. 5) Tacih imen, ki zaznamenujejo kako zemljišče po svojem lastniku, je po slovenskem delu naše dožele mnogo in so nekatera zelo stara. V okolici rihenberški je n. pr. senožct Mrdaöka, njiva Furlanica, Gospodenjca (lastnimi goupodova t. j. grofova), nadalje: hrib Cuntovoc, hrfb Pavličovec potcm: Robiščo, Robatovce, Far- jevšče (lastnina i'arjova ali župnikova), Hroba- batišče, Mantclovšče, Pajeršče itd. Mrdači, Cunte, JVlanteli in Robi sc dobe le še v starih matrikah ker so že izumrli. Kraj >Črnadavščec v Branici je i rodovino Črnavdo vsled kake povodnji tudi izginil. (Dalje pride.) vencsin s priholom ö?. slovens *ih Solskih sester U neznan^ka nepreö». Naše dole pa ni<»o nstanovili libe- ralci, pač pa, ka'cor nao tadi — nevemo p«, če je ' res — da je gospod tovarnar Jakil is j Rape zagrozil, da on astaDOvi svojeg» | „So kola". GotOYO bodo, če a* to aresniči — „Sokoli" go«poda to af. Jaia izRape bolje disci^liniraai ko pa U'ban- čiče»i ali pa Faganelovi. Tako na torej gOYcri o astanovitvi mirenskega „S kola". — Kaj je trnek ? Na to vpraianie je dal oeki Anglež strastnema ribiöa t&to odgovor : „Trnek je dolga iiba, na kt- t?ri je na enem kraja prirez , lembra, y Baljaka 4. septembra, v Ljttb» \ ljani 11. septeinbra, v Gorici 10. ', septembra in y Paljn 7. septembra t. 1. Kolkovane prodajne ponadbe mo- I rajo najkesneje do 9. dopoldne dospeti pri označenih obravnavališčib, kjer se ! tadi labko porzamejo nataačaejii pogDJi ' iz tamkaj y vpogled razgrnjenih popolnih nakapnih aviz in azančnih zvezkov. — Yinar8ki nadzornik za Pri- ' morje je postal Artar Fabiani. Sedei I ima v Trsta. — Ponarejeni bankoYci zt 100 kron. — Po Trsto krožilo ponare- jeni bankovci za 100 kron. Na madjar- ski gtrani imajo en rob iirši ko dragi in se jih zato praY lahko spozna. Pozor torej ! i — ^NeSreöa pri Yojaäkem streljanja. — Iz Baljaka poroöajo : . V petek se je blizu Baljaka Yezb&l ondi , nastanjeni 3. polk gorskega topniätva. Ko so topničarji obraöali topove, se je nepricakoYano sprožil gorskitop. Pri tem je topoičarja Kovačiča, ki je proti predpisa stopil pred žrelo tops, krogla daleč proö odnesla g 1 avo iu dele trapls. — Žsleso postane cenejše. — Avstrijski kartel sa ieJezo je skleoii, da zniža ceno „Stabeisec** železja za 1 K in snroYe pločevine za pol krone. Ia menda je bila strar zelo najna, ker je karteloYO vodstvo, ceno znižalo brez obönega zbora, ki bo to za Iastnike akoij prevažoo naredbo iele moral odobriti. Sila pa je biia, ker je ielezje pri nas tako drago, da priöenja Nemöija z Ay- strijskim železom že v Avstriji saml tek- morati. Torej veja, oa kateri sede mi- lijonarji železnicrarji, je račela pokati, ker so zleiii preYisokö. Skandal jd tploh da *e ksrtelom pusti konsamento brex* obzirao oropavati, kajti na ieto pridela železninarski kartci 4,000.000 kvintaloY .Stabeisen" železja in 600.000 kvintaloY ploäevine; öe je tedaj kartel zdaj sam od sebe od saslaika popastil 4,300.000 krön, moramo pad reöi, da obžalajemo odjemalce, ki nimajo sredstva, da bi kartei prisilili odpasi'.ti toliko, da pri- detno na eeno, ki jo je ieleio res Yredno in da se izneblmo cen, ki \\h lUTBAt uiuijuuarji, mi bu mainiKi iikui;. Loterijske številke ! 29. avgusta Trat.......9 82 76 35 61 Lioc ....... 67 4 8 36 38 ___________________________________________i Postena si oven ska družina sprejme dva ali tri dpe na stanovanje in hrano. Yee pove naše upravnistvo. Epilepsija. • Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va ; lentina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na privilegirano lekarno Sch wan eji-Apoth eke, Frankfurt A. M. Tu dobi tozadevno brošuro brezplačno I GerhvenQ mizarsho dela ! B rimshemin gafišhem slagu izdcluje fl. Cernigoj-Gorica. Jzvrstno pecivo priporoča spoltovanim meščanom in okoličanom pekovski mojster 3flHOB BHRTUS T &oriei Šolska mliea St. 6. V zalogi ima in prodaja moko prve vrste Majdičevega rolina. Ivan Bednarik priporoi-a svojo knjigoveznico v Gorici ulica della Croce štev. 6. Nove vinske sode iz hrastovega lesa o L Primožiču < , v Gorici na Kornju St. 13. ^ a «5 I Anton Kuštria, trgovec v Gorici Gcsposkeilicašt.25 priporoča častiti duhovščini in slav- neir.u občinstvu v mestu in na deželi svojo trjjcvino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin; sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrele. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več v.tt tiža. Miljsveče prve in druge rste, namreč ob 1/i kilainod enega tunta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka \z Majdiče- vega mlina \z Kranja in iz Joch- mann-oveg^ v AjdovŠčini. Vse blago orve vrste. Stev. 1127 Dražbeni ohlic. 1'odpisano župnnslvo odd;i v zakup nn JHViii drazhi dno .12. sop- lembnrt. 1. od 10 do 11 uro pred- poldno v občinskcin uradu v Pevmi pri Sočinem moshi z^nulbo dveh občinskib vodnjakov v Pcvnii- Oblavlje. Pogoji, nacrt in proračun je razpoložon na ogled v občinskem urada od 31. avgusta t. I. do dne dražbo, ob mivadnih unidriih dncvib. Tzklicna cona znaša za vsaki vodnjak K 1800. 20. Vsstkteri ki so bo hotel udele- žiti dražbe, bo moral prod začetkom položiti 5% varščino. Sprcjcmalo se bodo tudi pis- mene ponudbc. Županstvo v Podgori dne 29. av»usln 1908 Župan: KLANČIČ. Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ulica sv. Antona Št. 7 (v Kopačevi hiši) se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stoipe, katere napravi po načrtu naslednik Karola Čufer priporoča se tiidi vsem gg. odjcmalcem, posebno pa kinetovalcum. V zalogi im:i: mehe zažveplanje, zadnji sistem škropilnic za vitrijol, polivalnike za vrte in patenlirane ventilatorje za dimnike itd. Poprave se izvršujcjo točno in po najnižji ceni Kalijova sol 40°|, .... K 11 - Kajnit 12-40°|,.....„ 5 - za 100 kg. plačilo v 30 dneh brez popusta, prosto postavljeno na vseh postajah Goriške; vposiljatev v ----------- avgustu in septembru ------------ Ara & Vizzich. — Trst. CENJ. DAME IN (50SP0DJE~ - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušujah sva prišia do prepričanja, da ostane „Original" vedno le najboljši. Originai-Oictoria stroji deinjo še Po 10 letni uporabi brezšumno. OPiginOl-UiCtDPia StrOJI so neprekosljivi za domačo rabo in obrtne namene. • Original-Üicturia stroji so najpripravnejši ža umetno vezenje (rekamirarije). Tvrdka stavi na razpolngo sirankam učitfeljico, ki poučuje brezplačno. OriginaS-Uictopia stroji so najboijši izdeiek vseh dosed:ij obsloječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. | Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. ¦ Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki,