5. štev. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, soboto 6. februarja 1926. Posamezna številka 1-50 Din. Leto VI. i GLASILO NARODNO-SOCIJALISTIČNE STRANKE. Uredništvo in upravnlštvo: Ljubljana, »Narodni dom«, I. nabstr. — Telefon: štev. 77. === Izhaja vsako soboto. jf. Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6, za inozemstvo 8 Din. Inserati se računajo po velikosti in so cene v upravi na razpolago. ——— Demontiranje ministrstva za socijalno politiko. Zniianje proračunskih postavk. - Kratka zgodovina sodjalnlh vprašan]. Moderno delavsko vprašanje. - Posebne sodjalne zahteve. - Naloge sodjalne politike. - Ogromno delo. - Ministrstvo za sodjalno politiko mora ostati. Že v eni zadnjih številk smo pod naslovom »Karikatura socijalne politike« navedli znižanje proračunskih postavk v proračunu ministrstva za socijalno politiko, ki jih je sprejela vladna večina v finančnem odboru. Ukine naj se 13 borz dela, črtal se je kredit za ustanovitev nadaljnih borz dela, že itak neznatni kredit za brezposelne se je znižal od 200 na 150.000, reduciral se je kredit za inšpekcijo dela. za inšpekcijo parnih kotlov in odpravilo se je tudi več uradniških mest v področju ministrstva za socijalno politiko. Poleg tega so se znižali izdatno tudi krediti za ostale humanitarne zavode. Nismo se še dobro oddahnili od1 te vesti, že so prinesli beograjski listi načrt zakona o centralni upravi, ki naj bi ga vlada vzela v pretres takoj po Pa-šičevi vrnitvi, torej še v najbližji bodočnosti. hi omenjeni načrt predvideva odpravo štirih ministrstev, med njimi tudi odpravo ministrstva za socijalno politiko. Posli tega ministrstva naj bi se dodelili drugim ministrstvom, predvsem ministrstvu za narodno zdravje, ministrstvu pravde in ministrstvu notranjih del, torej ministrstvom, ki so že v svojem dosedanjem delokrogu bila preobložena z delom. Redukcija ministrstva za socijalno politiko bi vsled tega pomenila konec socijaine zakonodaje sploh in postopno izgubljanje že doseženega. V svrho boljšega razumevanja stvari naj podamo kratko zgodovino soci-ialnih vprašanj. Socijalno vprašanje nastane povsod, kjer so dejanstvene razmere v nasprotju z zahtevami razuma In pravičnosti. Vsako gospodarsko obdobje kulturnega človeštva je imelo svojo posebno socijalno vprašanje, ki seveda ni bilo vedno obenem tudi delavsko vprašanje. V starem veku, pri Grkih in Rimljanih, se je pojavilo socijalno vprašanje v obliki boja malih metov proti veleposestnikom. Delavskega vprašanja ni bilo, ker so delo opravljali sužnji. — V srednjem veku je bilo delavsko razmerje med delodajalcem in delojemalcem, to je takrat med mojstrom in pomočnikom, urejeno zakonitim potom. Pomočniška doba je Pomenjala le prehod k mojstrstvu in sele ko so pričeli mojstri ovirati pripustitev novih konkurentov, se je pojavila razlika med interesi mojstrov in pomočnikov. Nastala so pomočniška bratstva, ki so si pomagala s stavkami in bojkoti. Z razvojem kapitalistične industrijske produkcije je postalo delavsko vprašanje najvažnejše vprašanje moderne družbe. Železnice in parni stroj so napravili industrijsko produkcijo nezavisno od vodnih sil in nahajališč surovin in omogočili nakopičenje industrij delavstva. Prejšnje patriarhalno razmerje med delavci in delodajalci je izginilo in novi tovarnarji po večini niso poznali druge morale kot ono svo-žewi- Stremljenje po hitrem izkoriščanju strojev je vodilo k podaljšanju aeiovne dobe, nočnemu in nedeljskemu delu, nezdrave delavnice in nezavarovane naprave pa so povzročala česte nesreče, bolezni, prerano smrt ali invalidnost. Nagromadenje delavstva v industrijskih krajih je povzročilo prepol-nitev stanovanj z vsemi svojimi zdravstvenimi in moralnimi nedostatki. Nepretrgano enolično delo (delitev dela) je ubijalo delavčev duh, delo žensk In otrok pa ie uničevalo rodbinsko žlv-U®nje. Iz vsega tega je sledil tlkoholi-zem in nemoralnost, prezgodnje poroke •n Prostitucija ter telesna in duševna propalost sploh. .*em gospodarskim momentom so se pridružili §e politični: 18. stoletje je prineslo množicam osebno svobodo in formalno enakopravnost z višjimi sloji in končno tudi svobodo združevanja. Nagromadenje delavstva je omogoče-valo delavske organizacije, šola, časopisi in cenena prometna sredstva so z naraščajočo izobrazbo povzročala hitro širjenje organizacijskih idej. Tako je nastala med delavskimi vrstami razredna zavest, zavest, da tvorijo delavci poseben delavski stan, katerega Interesi niso v skladu z Interesi posedujočih razredov. In kakor so se pojavljale v posameznih državah zgoraj navedene razmere, tako se je pojavljalo tudi moderno delavsko vprašanje. To je nastalo najpreje v državah, ki so se industrijsko in gospodarsko najhitreje dvigale (Anglija, Nemčija, Francija, Belgija), kjer je bilo delavstvo najnaprednejše in najboljše plačano. Iz tega tudi izhaja, da socijalno vprašanje delavstva ni samo želodčno, temveč predvsem kulturno, da njegovega nastanka ni povzročilo samo slabo gmotno stanje, temveč večja Izobrazba, samozavest In razsodnost mas ter s tem povečane žlvljenske zahteve. Toda delavsko vprašanje, nasprotje med posestniki delovne sile in podjetniki kot posestniki vseh produktivnih sredstev ni edino novodobno socijalno vprašanje. S porastom prebivalstva, tehničnim napredkom in novodobnimi pravnimi redi je nastala še cela vrsta drugih posebnih socijalnih vprašanj: obrtniško vprašanje (konkurenca z velepodjetji), zemlje-delsko vprašanje (padanje cen vsled inozemske konkurence, zadolževanje in drobitev kmečkih posestev), žensko vprašanje (na eni strani kot del delavskega vprašanja, na drugi strani kot nujnost samostojnega zaslužka), vprašanje izobraženega proletarijata (nad-produkcija duševnih delavcev, uradnikov) itd. Zakonodajno in upravno delo, s katerim deluje javna moč na odstranitev ali mišljenje omenjenih vprašanj, s katerim deluje z drugimi besedami na primernejšo razdelitev celotnih narodnih dohodkov med posamezne družabne razrede, imenujemo v njegovi skupnosti socijalno politiko. Naloge socijalne politike so torej zelo mnogobrojne. Oglejmo si jih nekaj pobližje. Socijalna zakonodaja se mora opirati na izčrpno in točno statistiko in ugotovitev delavskih razmer. Ta delavska statistika se mora ozirati predvsem na: število delavstva v posameznih podjetjih in strokah po starosti, spolu, rodbinskem stanju itd.; delovno dobo in odmore; nedeljsko in nočno delo; mezde po višini in plačilnih rokih; vrsto delovnih prostorov; varnostne in zdravstvene naprave, nevarnostno stopnjo in tako zvane industrijske bolezni; delovne pogodbe, posebno v kolikor se tiče odpovednega roka, kazni in odbitkov; vajeniške razmere jn šolanje naraščaja, nameščenje žensk m mladoletnih; stanovanjske razmere delavstva, rodbinsko življenje in razhodilo gospodarstvo; mezdne spore, stavke in odpuste; brezposelnost in zavarovanje; splošno stanje industrije V to svrho je nujno vzdrževanje državnih organov za delovno statistiko. Ena najvažnejših in Zgodovinsko prva naloga zakonite obrambe delavstva je ureditev dela mladoletnih. ker pri teh je nevarnost za njihovo telesno in moralno zdravje največja in posledice najtežje popravljive. Istočasno je treba stalno posvečati vso skrb industrijskemu delu žensk, ki ogroža zdravje, povzroča zanemarjanje hišnih opravil, uničuje rodbinsko življenje, povečava umrljivost dojenčkov in mrtvorojenja, zanemarjanje otroške vzgoje in demoralizacijo žensk in moških, ki delajo skupno pri neurejenih rodbinskih razmerah. Prepovedati se ima nočno delo, delo v nezdravih industrijah, določiti delovno dobo in prisilno praznovanje po porodu in v slučaju potrebe tudi pred porodom. Treba je določiti in urejevati tudi maksimalno delovno dobo za moške in sicer v meri, ki odgovarja zdravstvenim zahtevam, pri čemer se je ozirati na razmere pri posameznih produkcijah. Z ureditvijo delovne dobe je v zvezi tudi ureditev odmorov, omejitev nočnega dela na najnujnejšo potrebo in ureditev nedeljskega odpočitka, kjer bi se moral uveljaviti angleški sistem prostega sobotnega popoldneva. Vso pozornost mora socijalna politika posvečati tudi varnostnim odredbam in napravam pri produkciji, posebno pri onih, ki povzročajo posebne »industrijske bolezni« (izdelovanje žigic, živosrebrnih zrcal, svinčenih barv itd.). Posebno pri takih industrijah je treba uvesti od časa do časa obvezni. zdravniški pregled vseh delavcev In maksimalno zdravstveno dobo. Glede mezde mora stremiti socijal-na politika, da dejanstveno odpravi truck sistem (plačevanje v naturalijah) in da omeji odbitke od plače (radi slabega dela, kršenja delovnega reda itd.). Urejati mora pravilno odpovedne roke. Resnično izvajanje zakonite zaščite delavstva je zagotovljeno samo tedaj, če bedi nad njim nezavisna, zaupanja vredna in v stvari izobražena kontrola, inšpekcija dela, ki mora nadzirati izvajanje zakonitih predpisov delavske zaščite, svetovati ostalim^ upravnim organom v stvareh, ki se tičejo delavske zaščite in podajati vladi in parlamentu pravilna poročila o vseh delavskih zadevah. Ena najpoglavitnejših nalog socijal-ne politike pa je danes udejstvitev in ureditev delovnega zavarovanja. 2e člen 31. ustave predvideva zavarovanje delavcev za primer nesreče, bolezni, brezposelnosti, nesposobnosti, starost in smrti. Od teh zavarovanj je pri nas do sedaj izpeljano samo nezgodno in bolniško zavarovanje in še to nezadovoljivo. Izvesti pa je treba še starostno in nesposobnostno delavsko zavarovanje, ki naj zagotovi delavca in njegovo rodbino proti gospodarskim posledicam trajne delovne nezmožnosti radi telesnih ali duševnih bolezni ali starosti. Prav tako je treba izpeljati brezposelno zavarovanje delavstva, ki brez svoje krivde ne najde dela, ker ni povpraševanja po njem v njegovi stroki. V svrho posredovanja dela je treba borze dela pomnožiti, ne pa ukinjati, ker posredovanje dela bo znatno olajšalo Izvedbo brezposelnega zavarovanja. Poleg tega mora socijalna politika uveljaviti vse preventivne mere proti brezposelnosti Tu sem spada predvsem svetovanje o Izbiri poklica in pouk o delovni potrebi v dotični stroki, poglobitev strokovne Izobrazbe in vzgoja k večji energiji, večja vestnost pri izdajanju izpričeval itd. Prav tako je treba čimpreje zakonitim potom urediti vprašanje delavskih vdov in sirot, ki danes obremenjajo ne morda onih, za katere je oče dajal svojo življensko silo, temveč predvsem one, ki to breme najtežje prenašajo, delavske vrste. Volitve v Delavsko zbornico. Volitve v Delavsko zbornico se nagibajo h koncu. V torek, dne 2. februarja je bil prvi volilni dan, in sicer za one, ki so hoteli osebno glasovati. Udeležba je bila nadvse minimalna. V Ljubljani' je volilo celih 16 volilcev, na katere je morala 8 članska komisija čakati nepretrgoma od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Kakor čujemo, je bilo pri drugih krajevnih volilnih odborih še slabše. Po pošti je prišlo ta dan 15 glasovnic, od katerih je bilo 5 neveljavnih. Od tretjega do 7. februarja pa sc vršijo volitve po zaupnikih in to samo pri glavnem volilnem odboru v Ljubljani. Dne 7. februarja ob 6. uri zvečer bodo volitve zaključene, na kar se bodo glasovi prešteli. Prvi diam glasovanja po zaupnikih, to je 3. februarja se je oddajalo glasovnice za ljubljansko ekspozituro v smislu dogovora med zastopniki kandidatnih list. Prvi so prinesli kuverte klerikalci, katerih je bilo okoli 5000. Tudi soc. demlokrati so že prvi dan prinesli nekaj glasovnic od volilcev ljubljanske ekspoziture. Kaikor vse kaže, bomo že v nedeljo, najkasneje pa v ponedeljek vedeli za približen rezultat, katerega bomo sporočili v prihodnji številki »Nove Pravde«. Iz vsega volilnega postopanja se vidi, da je volilni red preveč kompliciran in nejasen, da je nepotrebno izdajati toliko papirja in da je 6 dni za volitev absolutno preveč ter bi se vse to lahko opravilo v dveh dneh. Kljub vsem pojasnilom in navodilom vblilci niso vedeli, kako imajo postopati ter so se dogodili slučajh da je volilec odtrgal oddajni list, ga vrgel proč ali pa ga je zalepil v kuverto, misleč, da je to legitimacija. Seveda je bil vsled tega glas neveljaven. Zopet drugi' so rumeno glasovnico vrglJ proč ali pa so na to glasovnico napisali ime kandidata. Seveda, je bil glas brez glasovnice, ki je prav za prav glavna legitimacija, neveljaven. Kakor vse kaže, bo veliko število glasovnic neveljavnih ln to samo vsled tega, ker je ta način volitev nepraktičen in nerazumljiv. Eno je pa gotovo, da volja delavstva pri teh volitvah ne bo prišla do izraza in bržkone so gospodje, ki so te volitve vodili, hoteli to imeti. Značilno je, kako velik strah so imleli socijalni demokrati Jn komunisti za svoje glasove, katere so imeli shranjene v tajništvu v Šelenburgovi ulici. Ker so itnell slabo vest, da je najmanj polovico teh glasov pridobljenih na krivičen način, so se tudi bali, da ne bi glasovnice na kak tak način izginile iz njih lokalov ter so postavili zato straže, ki so stražile noč in dan svoje na »pošten« način pridobljene glasovnice. Kakor čujemo, so bili oboroženi popolnoma v smislu sovjetskega, militarizma z ročnimi granatami, na, dvorišču pa so bile postavljene strojne puške. Bržkone so »pošteno« očuvali svoje glasove, ker kakor slišimo, so jih že precej oddali uradnemu volilnemu odboru. Tudi klerikalci so morali imeti strah za svoje na enak pošten način pridobljene glasove, ker so bili prvi, ki so jili pri tirali glavnemu volilnemu odboru, ker se pač na svojo gardo, ki obstoja večinoma iz žensk, ne morejo dovolj zanesti, ker še niso dovolj izurjene pri uporabi z orožjem. Samo paš tajnik Kravos je imel zaupanje v poštenost svojih nasprotnikov In si je zavaroval glasovnice samo z dvema ključema in je bil mnenja, da to 'popolnoma zadošča za tistih borih 500 glasovnic, katere nam prisojajo naši preljubi nasprotniki. Kolikokrat sc bo številka 500 pomtoožila, to bomo pa poročali v prihodnji številki »Nove Pravde«. Pravilnik k invalidskemu zakonu. Minister za socijalno politiko je podpisal pravilnik za izvedbo invalidskega zakona. V prvem členu ugotavlja pravilnik, da ima pravico do invalidnine oni, ki je dobil poškodbe ali bolezen pri izvrševanju vojaške dolžnosti bodisi v vojnem ali mirnem času. Prav tako imajo preostali družinski člani pravico do invalidnine, če je vojni obvezanec pri izvrševanju svoje službe preminul. Ne upoštevajo se pa pri invalidnini poškodbe, katere je prizadeti sam zakrivil. Razne epidemične bolezni niso osnova za invalidnino, če so nastopile 6 tednov po demobilizaciji. Prav tako se ne upoštevajo tudi vse druge bolezni, če niso v zvezi z izvršeno vojaško službo. Za nevojaške osebe določa osnovo invalidnine ona oblast, ki jih je poklicala k izvrševanju odrejene dolžnosti. Clen sedmi ureja pravico nezakonskih otrok do invalidnine, če so bili priznani od umrlega ali pogrešanega invalida. Brezplačna zdravila se dobe samo v bolnicah. Pravilnik tudi predpisuje, kdaj ne plača invalid zdraviliških taks v kopališčih. Vsak zdravnik je dolžan nuditi invalidu brezplačno zdravniško pomoč. Prav tako je dolžan vsak zdravnik brezplačno izdajati invalidom zdravniška spričevala. Vse sanitetske usta- nove, državne, samoupravne, privatne, so dolžne sprejemati invalide v zdravljenje, če je potrebna nujna pomoč. Ministrstvo mora imeti pred vsako kopališko sezono seznam vseh onih, ki žele v kopališče, da pravočasno izdela razpored reflektantov. Zaposlitev invalidov se bo uredila še s posebnim pravilnikom. Vse državne in samoupravne oblasti in ustanove so dolžne pred oddajo izpraznjenih mest obrniti se na ministrstvo za socijalno politiko, če ni za ta mesta na razpolago po zakonu zaščitenih invalidov ali njih svojcev. Ministrstvo bo stavilo svoje predloge po zaslišanju invalidskih organizacij. Prvenstvo za pomoč, predvideno v čl. 36 invalidskega zakona, imajo samo dobri, a siromašni dijaki. Izkazila v smislu člena 37 (oddaja trafik) dobe le oni upravičenci do invalidskih podpor, ki so za vsako drugo delo nesposobni, siromašni in očetje velikih družin. Pravico do posebnega dodatka 3600 Din ureja se s čl. 45. Občinske oblasti so dolžne, da vodijo pregled o onih invalidih, ki so izgubili pavico do invalidnine. Vsi oni, ki doslej dobivajo invalidnino, se morajo priglasiti pri pristojnih oblastih. Ce to ne store tekom 3 mesecev, so izgubili pravico do invalidnine. Nadalje mora država zakonitim potom izboljšati pokojninsko zavarovanje uradnikov, ki danes niti od daleč ne zadostuje de-janstvenim potrebam, in bi moral vsak uradnik, če bi bil navezan na zakonito predvideno penzijo, že po 14 dneh prosjačiti ali pa lakote umreti. Zaščito mater in porodnic je treba razširiti na vse ženske, ki si same služijo svoj kruh in porodniško zavarovanje more nuditi materi podporo za dobo zakonitega mirovanja ob porodu v znesku polne plače, brezplačno zdravniško pomoč in porodno opremo, po potrebi tudi brezplačno oskrbo v porodnišnici. Ogromne naloge čakajo našo socijalno zakonodajo še v stanovanjskem vprašanju tako z ozirom na nezadostno število stanovanjskih hiš kot na neprimernost nekaterih stanovanj, ki bijejo v lice vsem higijenskim predpisom. Isto velja tudi 0 skrbstvu za siromake. ki je pri nas komaj v povojih. Nismo niti od daleč našteli vseh nalog, ki jih ima pri nas rešiti socijalna zakonodaja in vendar: koliko ogromnega dela bo treba, če naj se v doglednem času rešijo vsaj ta najvažnejša vprašanja. In rešila se bodo le tedaj, če bo vse to delo pretre-sano in vodeno v medsebojni sovisno-sti, če bo koncentrirano v enem ministrstvu, ne pa razbito na posamezne resorte, ki se bodo brigali za vse prej. ko pa za socijalne potrebe trpečega delavnega ljudstva. Zato mora vsakdo, ki čuti s tem ljudstvom, odločno z nami vred povzdigniti svoj glas: ministrstvo za socijalno politiko se ne sme ukiniti! Priznajmo Rusijo. V najkrajšem času se bo vršil sestanek predstavnikov Male antante Jn na dnevnem redu tega sestanka se bo nahajalo tudi vprašanje priznanja sovjetske Rusije. Nobena obstoječih držav se ni za svoje'priznanje od strani ostalih držav morala toliko in tako dolgo boriti, kot sovjetska Rusija. Vzrokov za to je več. Najbolj tehtna sta pač sledeča: z ne-priznanjem so skušale zapadne velesile prisiliti Rusijo, da bi prevzela obveznosti svoje prednice, caristične Rusije in se zavezala, da bo plačala ogromne dolgove, ki jih je le-ta napravila pred in za.. časa vojne. Da v tem zapadne velesile niso uspele, vemo. Drugi vzrok pa je političnega značaja. Boljševiki se niso hoteli zadovoljiti s tem, da so dobili vso politično moč v roke samo doma, temveč so stremeli za uresničenjem komunističnega družabnega reda na' celem svetu potom svetovne soci-jalne revolucije. Žrtvovali so v ta namen ogromne vsote in ogromne gospodarske in moralne dobrine. Zaplodili ln vzdrževali so po celem svetu svoje propagandne edinice z edino nalogo, da delujejo na to, da pričakovana svetovna '.revolucija čimpreje izbruhne. Ker pa so ostale države orijentirane protikomunistično, je razumljivo, da niso hotele dolgo časa ničesar slišati o priznanju sovjetske Rusije, ker bi to pomenilo, odpreti sovražniku vrata na stežaj in mu dovoliti postaviti si trdnjave v svojih poslaništvih. Le tako je razumljivo, da so tudi države, ki niso prav nič tangirane na ruskih caristič-nih dolgovih, tako dolgo odklanjale priznanje sovjetske Rusije. Toda časi se izpreminjajo in ljudje se izpreminjajo z njimi, pravi star pregovor. In tako so tudi boljševiki sčasoma uvideli, da s svetovno komunistično revolucijo ne bo nič in zaključki zadnjega kongresa komunistične stranke v Moskvi so pokazali, da je ta uvidevnost prodrla že pri veliki večini ruskih komunistov. Mesto, da bi se še nadalje brigali za komunistično propagando, pričenjajo vedno bolj posvečati vso svojo skrb notranjemu preporodu ruskega naroda samega in ozdravljenju njegovih še vedno neurejenih gospodarskih razmer. Boljševizem, oni boljševizem, ki je videl edino rešitev v svetovni revoluciji, polagoma izginja in Rusija prehaja zopet, polagoma sicer, toda nevzdržno, k demokratičnejšim oblikam političnega in gospodarskega življenja. S tem pa odpade vsak vzrok za odklanjanje priznanja sovjetske Rusije vsaj za one države, katere niso ni- česar kreditirale njeni predhodnici in katerim se torej sedaj ni treba boriti za jx>vračilo teh dolgov. Med temi državami se nahajajo tudi vse države Male antante. Češkoslovaška je nedvomno za priznanje in bo sovjetsko Rusijo tudi v najkrajšem času priznala, ker to zahtevajo z izjemo vedno brezpomembnejšili čeških demokratov pod vodstvom ljutega nasprotnika sovjetov dr. Kramara, vse ostale češkoslovaške parlamentarne stranke. Drugače pa stoji stvar z Rumunijo. Sporna točka med Rusijo in Rumunsko je še vedno Besarabija in predno ne bo rešeno to vprašauje, skoro ni pričakovati, da bi med tema dvema državama prišlo do rednih stikov. Toda to je vprašanje, ki se Male antante kot take, pa tudi Jugoslavije prav nič ne tiče in ki prav gotovo ne bo zabranilo Češkoslovaški, da ne bi priznala ruskih sovjetov in ki nikakor ne sme pripraviti niti Jugoslavije do tega, da bi Rusiji to priznanje odrekla. Jugoslavija je obdana od tolikih sovražnikov, da ne sme zamuditi prav nobenega trenutka, kadar ji je mogoče pridobiti si kakega prijatelja. In da je sedaj nastopil trenutek, ko lahko naši državniki dosežejo znatno zbližanje z mogočno rusko velesilo, je nedvomno in vprašanje je, če se bo ta trenutek v vsej svoji sedanji ugodnosti še kdaj povrnil, če ga sedaj zamudimo. Mi od priznanja Rusije ne pričakujemo bog ve kakih koristi za naše gospodarstvo, našo industrijo — vsaj za enkrat ne. Toda gotovo je, da se brez Rusije ne bo končnoveljavno niti uredilo, niti konsolidiralo, ne evropsko, ne svetovno gospodarstvo in da se to čimpreje zgodi, na tem smo zelo interesi-rani, da ne govorimo o zunanjepolitičnih vzrokih, ki zlasti nas naravnost silijo k priznanju. Naša vlada o tem vprašanju doslej dosledno molči. Aretacije komunistov v Beogradu in drugod po državi za priznanje niso baš dobro znamenje, ker je zelo blizu slutnja, da so se uprizorile samo zato, da se bo lahko komunistična nevarnost porabila za vzrok neprizna-nja Rusije. Vendar pa kljub temu upamo, da bo zmagala uvidevnost tudi pri naših državnikih in da bodo sledili zgledu Češkoslovaške, kjer je končno komunistična nevarnost Ve precei večja nego pri nas, ter skrbeli predvsem za blagor lastne države, reakcijonarno Rumunijo pa pustili, da poravna svoj račun z Rusijo, kakor ve in zna. Davki. Jz stran Seja osrednjega Izvrševalnega odbora NSS se bo vršila v nedeljo 7. februarja ob 10. uri dopoldne v spodnjih strankinih prostorih Narodnega doina v Ljubljani. Vse člane In namestnike prosimo, da se te seje zanesljivo udeleže. Vabila so 'bila pravočasno razposlana na vse člane in namestnike, iz katerih je razviden tudi dnevni red, ki }e zelo važen. V slučaju potrebe se seja popoldne nadaljuje, vendar bo to lahko odpadlo,' ako se bo vpoštevala točnost. Občni zbor krajevne organizacije NSS ■ na Jesenicah se bo vršil v nedeljo 14, t. m. ob 10. uri dopoldne v prostorih gostilne Ravhekar na Savi. Kot zastopnik načelstva se udeleži občnega zbora tov. Juvan ' iz Ljubljane. Vse tovariše na Jesenicah in Savi poživljamo, da se občnega zbora udeleže v kar največjem številu. Seja ljubljanskega okrajnega odbora NSS se bo vršila v sredo 10. t. m. ob 8. uri zVečer v strankinem tajništvu v Narod- nem domu. Vabimo.vse predsednike in tajnike krajevnih organizacij, da se te seje zanesljivo in polnoštevilno udeleže. — Občni zbor kraj. org. NSS v Zagorju se je vršil dne 31. januarja t. 1. v gostilni Jan. Na občnem zboru so bili izvoljeni predsednikom br. Matija Drolc, podpredsednikom br. Anton Drnovšek, odbornikom bratje Franc Juvan, Ignacij Kališnik, Vinko Sedlar, Josip Kovač, Andrej Medved, Franc Keršnilk, Ivan Keršnik, Drago Bostič, r aču 110 pr e gl odmikom br. Vinko Drolc in Ivan Hočevar, namestnikom pa br. Blaž Molan ter Ivan Lozina. Dri prvi seji odbora, ki je sledila takoj občnemu zboru, sta bila izvoljena, in sicer br, Andrej Medved tajnikom, in br. Ignacij Kališnik blagajnikom. — Prepričani smo, da bo odbor pod vodstvom br. Drolca, ki je znan kot navdušen in delaven pristaš, resnično deloval, ter tako popravil zamudo, katero se je zagrešilo v minulem letu. Protesti proti previsoki davčni obremenitvi slovenskih pokrajin postajajo vsak dan glasnejši in ■vsak dan obupnejši,;— vsaj je- tenor-teh protestov, postala zadnje čase eksekucija in kmalu bo pritisnil še bas -t dražbeni boben. Slovensko gospodarstvo kratko-'inald nc more več zadovoljiti zahtevam, ki jih stavlja nanj,.državno,finun-rčno gospodarstvo in’ struna, ki jo na našem gospodarskem loku napenja .čhn-daljcbolj davčni vijak, je pričela pokati. Človek bi naravnost obupal, ko gleda, kako se igrajo v našem državnem gospodarstvu merodajni gospodje z našim gospodarstvom in kako pri tem po-# polnoma pozabljajo na kardinalno iga-htevo vsakega | finančnega, gospodar-stva, ki se glasi: davki, naj ne uničujejo davčnih virov; ali z drugimi besedami: davki smejo obremenjevati sama dohodke, nikakor pa ne smejo načenjati premoženj, ki te dohodke dohašajo; ker z nasprotnim postopanjem morajo-dav-ki v doglednem času sami osušiti vrelce, iz katerih izvirajo. To osnovno pravilo vsakega pametnega finančnega gospodarstva je menda odločujočim gospodom v finančnem odboru popolnoma tuje, ker sicer ne bi šli s tako lahkoto preko upravičenih zahtev cele Slovenije. In davčni viri so se v Sloveniji pričeli polagoma sušiti, ker 'kdor pozna našega slovenskega gospodarja, ta ve, da ne bo pustil eksekutorja v svojo hišo, dokler mu je le dana še kaka možnost, da ' zadosti Svojim obveznostim. F.ksekutor v- slovenski hiši pomeni, da je gospodar na koncu svoje plačilne zmožnosti in da mu prične eksekutor jemati to, česar v ljubezni do svoje grude ali svojega podjetja ni mogel sam načeti, njegovo stalno proizvajalno glavnico. In s tem je v Sloveniji pričel naš davčni sistem žagati vejo, na kateri sedi. In novi proračun, ki je bil pretekji teden sprejet v finančnem odboru, ne predvideva za Slovenijo prav nobenih olajšav. V kolikor je predvidel na-eni strani malenkostna znižanja, je na drugi strani določil prav tako zvišanje. Pri tč m pa še nesrečna davčna praksa naše finančne delegacije, ki išče svojo slavo v čim višjem prekoračenju v proračunu predvidenih dohodkov in ki, me- sto da bi v praksi ubl^ževala pretirane zahteve, ki se stavijo rta slovensko gospodarstvo, iate le še z brezobzirnim postopkom in drakonskimi ^davčnimi predpisi podčrtava in priostrit je. Ram vijdi ta pot v narodno-gospodarskem in v državnopolitičnem pogledu, o tem trTčhda' tudi’ go"špodjc pri finančni delegaciji niso prav ljmogo razmišljali. 'Pk če ;fei bile vse pokrajine v državi- vsaj približno enako obremenjene, potem bi Še človek še udal v uspdo in dejal: dobro, država je v sili in potrebne soižrtve, žrtve vseh, da to dr-' •žavo ohranimo. Toda temu ni tako! Nasprotno! Slovenija plačuje relativno ■največ davkov državi, dobiva pa od države relativno in absolutno najmanj. ()d ogrortme množino denarja, ki ’ se steka iz naših slovenskih pokrajin proti jugdvžhodu, prihajajo nazaj le borne drobtinice, ln še na nekaj moramo opozoriti. V haši državi tvorijo jedro državnih dohodkov posredni davki, trošarine, torej davki, katere producent vedno prevali na konzumenta in to prevali v sporazumu s postav oda jalceni, ki to prevalitev predvideva. In prav ti davki so najbolj nesocijaJni, ker najbolj občutno zadevajo prav najsiroinašnejše sloje, pri tem pa je pri njih nemogoče jzvesti progresivnost obdavčenja, kot je to mogoče storiti pri neposrednih davkih. Tudi tukaj bi bilo treba temeljite izpremembe, ker če se še država nahaja v finančnih stiskah, potem naj ji iz teh stisk pomagajo predvsem tisti, ki kaj imajo, katerim bo poleg tega ostalo še dovolj za udobno življenje, ne pa da se izmozgava zadnje pare že iz itak do kraja izčrpanih širokih delavskih slojev, ki sl morajo vsako davščino pritrgati pri ustih. Sprožila se je misel enotnega nastopa vseh slovenskih strank glede davčnih vprašanj, ki tako zelo zajedajo v gospodarsko telo Slovenije. Mi to misel, če je iskreno mišljena, odobravamo in želimo, da bi ne ostalo samo pri besedah, temveč da bi se v interesu Vseh Slovencev brez razlike strank čimpreje prešlo od besed k dejanjem in to šc preje, predno bo proračun sprejet v plenumu narodne skupščine. Ker potem bo Zopet za celo leto prepozno. Politični Pregled. Politična Sola. Socijalizem. Pojem ln pričetki socljalizma. Socfjalizemi ima svoi Izvor v nasprotju med bogastvom in revščino. Vendar samo to nasprotstvo, ki se pojavlja v vsej zgodovini Človeštva, še ne rodi socializma, če se k termi ne pridruži zavest prebivalstva, da se to nasprotje ne da drugače odstraniti kakor z izpremembo sedanjega pravnega in gospodarskega reda. Glavne zahteve sodjalistov so: preuredba sedanjega pravpega In gospodarskega reda z odpravo ali bistveno omejitvijo zasebne lastnine ln dednega prava ln z odpravo dohodka, ki ne temelji na delu, torej z odpravo zemljiške rento (donos zemlje kot podlaga reprodukcije ali enega produkcijskih čSnitdjev) in glavnične obresti (oni deš dohodkov, ki ga daje glavnica kot podlaga produkcije). (Produkcijski činiteljl so trije: zemlja, glavnica = kapital In delo.) Druge zahteve, kakor uravnava spolnega življenja In verskih razmer, niso bistveni deli sodjaillzma. Z ozirom na to, ali zahtevajo popolno ali le delno odpravo zasebne lastnine, se socijallstt dele v komuniste, ki zahtevajo odpravo zasebne lastnine glede vseh dobrin, kolektiviste, ki zahtevajo le odpravo zasebne lastnine na produkcijskih sredstvih in preosnovailce zemljišča aili agrarne soci-jaliste, ki žeJe, da se odstrani zasebna lastnina glede sveta (zerrtljišča) in hiš. Socijalizem in komunizem se pojavljata zlasti v takih dobah, ko sc nasprotstvo med bogastvom in revščino pokaže prav očitno. Tako vidimo socljalna gibanja ob času propadanja starorimske republike, kmetske vstaje proti graščinskim Izkoriščevalcem v 16. stoletju, zlasti pa v novejšem času, ko je vsled velikih industrijskih središč, posebno pa vsled svetovne vojne, beda takorekoč natlačena poleg ogromnega bogastva. Dokler se je sedanji pravni red smatral za nekaj nedotakljivega, se šc ni mogel poroditi socijalizem v sedanji obliki Kakor hitro pa je ljudstvo prišlo do spoznanja, da je sedanji pravni ln gospodarski red le produkt zgodovinskega • razvoja, da se torej tudi more odpraviti, kakor se je svoje-časno mogel uvesti, tedaj se j'e tudi porodila zahteva, da se sedanje nerazmerje med delom na eni strani in donosom dela na drugi strani, nasprotstvo med imetkom in uboštvom odstrani z odpravo sedanjega pravnega in gospodarskega reda. Francoski modroslovci 18. stoletja, zlasti Rousseau (izgovarjaj (Rusč) so veliko pripomogli, da so se nazori o zgodo- Prlčotek proračunske razprave. ZaL četkom proračunske razprave v narodni skupščini so zastopniki opOzIcijonalnih klubov podali svoja posebna mnenfa. Generalna debata o proračunu se bo /vršila 14 dni. Debata o proračunu sč je pričela v neugodni politični situaciji za vladno večino. Spor radi netaktnih nastopov Stefana Radiča povzroča vedno večje komplikacije. Raznašalo se vesti, da bo še tekom proračunske debate nastopila vladna kriza-Pašiča naj bi naslcdoval zunanji minister Ninčič; imenuje sc pa tudi Jovanovič. Rar (tikali so soglasno mnenja, da je Štefan Radič nemogoč v vladi. Ce se tudi s težavo posreči obdržati sedanjo vladno , koajicih*, bi moral Štefan Radič dati slovq ministri škemu poitfclju. Zvlšavanje proračunskih postavk. Bo« sanski radikali zahtevajo', da pride k amandmajem proračuna postavka 150 milijonov za povračilo škode v Bosni in Hercegovini. Ravno tako zahteva tudi Štefan Radič amandmaje v znesku 60 milijonov. Ni pa izključeno, da se uveljavijo še druge želje vladnih poslancev hi zviša državni prora« čun še za nadalfne milijone. Kar se te prihranilo v posameznih resorih, se bo potrof šiio pri amandmajih. Kje je štedenje? Nezadovoljstvo s Štefanom Radičem. Nekaj časa so vladni časopisi dobrohotno vinskem razvoju zasebne lastniihe razširili med ljudstvo. Francoska revolucija, ki le uvedla politično enakost, postavila pa na mesto prejšnje zemljiške aristokracije »meščansko aristokracijo« (buržuazijo), ni delavstvu donesla zaželjene gospodarske enakosti. Zato se je razočarano oprijelo soci-jullfeitičnlh naukov. Socijalistično - komunistične nazore so najpoprej oznanjali takozvani državni romani, ki so pisali o idealni državi. Tako je že starogrški modrijan Platon naslikal idealno državo, katero si je vzel za vzgled To- ^ maž Morus, vdikl kancclnr angleškega kralja Henrika VIII., v svoji »Utopiji« (leta 1516.). Ker je Morus vedel, da njegova doba ni pripravna za komunistične programe, si je izbral oddaljen otok, ki ga le imenoval Utopija, tor ga opremil z vsemi komunističnimi napravami (seveda le na papirju), katere priporoča bodočnosti. Komunistična družba je na njegovem otoku takole sestavljena: 5—6 parov tvori eno rodbino, ki je združena pod hišnim očetom in hišno materjo, ki se oba volita. 30 Todbin tvori skupaj nadaljno skupino, ki skupno producira in skupno konzumira (skupna zemljišča, vrti, skupne jedilnice, otroške sobe, vzgojil niča). Višja skupina, obstoječa iz 6000 rodbin, tvori mesto itd Če bi bila družba tako organlzovaua ln bi vsak deiaJ, zadostoval bi šesturni delovni čas na dan, opominjaJi Stefana Radiča, da naj bo nekoliko bolj previden v svojih Izjavah na shodih, sestankih in razgovorili z novinarji. Opomini pa niso mnoge zalegli. Radič je ostail Radič. Govoril je veliko ln navadno tako kot bi ne čutil prav nobene odgovornosti za izrečene besede. Radič je ostal samo strankarski agitator in se še malo ni zmenil za odgovorni položaj, ki ga zavzema kot šef vladne stranke in kot aktivni minister. Razumljivo je, da so začetkoma dobrohotni opomini z radikalne strani prešli v ostro grajo z zahtevo, da je današnja Vladina koalicija vzdržljiva le v slučaju, če se umakne Štefan Radič iz vlade. Da je napeto1 razmerje med radikali in Stefanom Radičem dokazuje tudi to, da je tik pred prihodom Nikole Pašiča v Beograd odšal +i Beograda Štefan Radič, ne da bi počakal na priložnost, da se po dolgem času zopet sestane z voditeljem zavezniške stranke. Iz Beograda se je odpeljal Stefan Radič na agitacijsko potovanje po Bosni. Nastopil ie tudi v Sarajevu, kjer je pa s svojim govorom povzročil najostrejšo kritiko med vodilnimi radikalnimi krogi. V Sarajevu se ie Štefan Radič predstavljal kot minister prosvete in kot član vlade prinašal pozdrave kralja Aleksandra, a obenem Je razvil' politično agitacijo in prav posebno vabil muslimane v svojo stranko. Radikali smatrajo da se preživi ,vsa družba. Tomaž Morus zametuje zlato in denar; v komunistični državi dobi vsakdo živil, obleke, drva itd. PO potrebi, denarja nd treba nobenega. Posebno nasproten je Morus odvetnikom m politikom; v njegovi državi se vsak kaznuje s smrtjo, kdor se peča s politiko, odvetnikov pa sploh ni v njegovi družbi. Moru-sovemu romanu je sledilo še mnogo podobnih državnih romanov, ki jih pa tu ne botnlo naštevale Kot predhodniki znanstvenega socijalizma, ki se ne giblje več v utopiističnih oblikah, so nastopili Francozi Morolly, Ma-bly 'in Brissot de Warville. Glavna načela, ki jih oznanja Morelly v svoji knjigi »Zakoni narave« so: 1. Nič v družbi ne pri pada komu izključno, razen onih predmetov, katere ravno uporablja, bodisi za svoje potrebe, svoje veselje ali svoje vsakdanje delo. 2. Vsak državljan pripada izključno državi1 in se vzdržuje na državne stroške. 3. Vsak državljan naj za svoj del prispeva v korist države po svojih močeh, svojih zmožnostih in svoji starosti. Enakih nazorov je Mably v svojem spisu »Dvomi o naravnem in temeljnem družabnem redu«, kjer trdi, da lastninsko pravo nikakor ni potrebno da se ohrani družba* kar nam pričata Šparta in paragvajska jezuitska država. Oster nasprotnik zasebne lastnine je tudi Brissot de Warville, ki je izdal spis Štev. 5. — • - ■ -■ -f -- Bosno za svojo strankarsko domeno in je zato razumljivo, da ne vidijo posebno radi, Če jim/hoče Štefan Radič z lzirabo svojega 'Visokega položaja slabiti strankarske pozicije.; Vsekakor povzroča politična 'vrtogla-‘ivosf. Štefana Radiča radikalom veliko skrbi lu nevolje. Drugega izhoda ne bo: ali se Stefan Radič zahvali za svoje ministrsko mesto, ali se pa razbije koalicija med radikal’ in rndičevci. Ustanovitev obrtniške banke. V narodni skupščini je M sprejet zakonski načrt o ustanovitvi obrtniške banke. Pri tej priliki je minister za trg. in industrijo ugotovil, da mu ni na razpolago statistika o številu obrtnikov v državi. (Leipo ministrstvo!) Sodi se, da je v državi okrog 150.000 samostojnih obrti. Na Hrvaškem je 43.414 obrti, v Dalmaciji 5436, v Srh tj j 23,236, v Bosni okrog 20.000. in v Vojvodini 4 do 5000. Do-sedaj so dobivali obrtniki od.'Narodne banke vse premalo kredita. Krediti Narodne banke so se razdelili v letu 1924 tako-le: Denarni zavodi so dobili 607 milijonov,, industrija 23' milijonov, trgovina 165 niffijo-š*nov in obrt samo 10 milijonov. In še to kreditiranje obrtnikom je bilo neenakomerno razdeljeno. Novoustanovljena obrtniška banka naj bi sedaj gospodarsko dvignila samostojno obrtništvo. Naš dolg Ameriki. Delegacija, kateri načeluje finančni minister Stojadinovič, se je ponovno sestala z zastopniki vlade v Washingtonu, da doseže sporazum za odplačevanje naših vojnih dolgov Ameriki. Dosedaj se še ni posrečilo naši delegaciji, da pridobi Amcriikance ža jugoslovanski sanacijski načrt. Po poročilih vvasbimgtonskih listov bi naša delegacija rada dosegla pri odplačevanju dolga iste koncesije kot so jih dobili Italijani. Dolg Jugoslavije znaša 66 milijonov dolarjev. Neodvisni radikali pod vodstvom Na-stasa Petroviča so prevzeli od zemljorad-nikov beograjske »Novosti«. Zadnje tedne je opažati, da se pripravljajo neodvisni radikali zopet na večjo politično akcijo. Nezadovoljstvo v radikalnem klubu jim dobro služi pri agitaciji. V »Obzoru« se je oglasil neodvisni radikal dr. Momčilo Ivanič in je v članku »Politični testament Stoj. M. Pro-tiča« ugotovil, da so vsi pristaši pokojnega Protiča mnenja, da je nemogoča istkuita politika sporazuma, kakor hitro sodeluje pri tej politiki Nikola. Pašič. Dr. Momčilo Ivanič se Označuje kot nepomirljivega nasprotnika Pašičeve politike,' ki ni demokratična ali ustavna, ampak politika nasilja, korupcije in volilnega terorja. Mladinski vestnik. Bratstvo »Zagorje« priredi v nedeljo, dne 7. februarja i. 1. v kavarni Miiller svojo običajno letno »Pustno veselico«, spojeno s šaljivo pošto in prosto zabavo. Dostojne maske' dobrodošle'. Igra društveni tambu-raški zbor. Začetek točno ob 7. uri zvečer. K obilni udeležbi vabimo vse prijatelje in brate k prireditvi. —' Odbor. Jesenice. V petek 29. jan. t. ,J. se je vršil izredno dobro uspeli članski sestanek »Bratstva«. Br. Stane Bokai je predaval o temi »Žganje naš sovražnik«. V svojem lepo podanem predavanju je navajali, kako pogubonosno je žganjepdtje, ne samo za posameznike. ampak za cele narode. Svoja izvajanja je podkrepil s primeri iz zgodovine an konštatiral, da smo predvsem Slovenci znani kot posebni prijatelji demonskega alkohola. Zato 'je treba vzgojiti trezno mladino in s tem pripraviti povsem novo generacijo, ki Jo naša bodočnost nujno potrebuje. Na sestanku, ki ga je vottil predsednik br. Janko Smolej se je razpravljalo tudi o okrožnici O. i. v NSM ter o drugih aktuelnih vprašanjih. Članstvo je bilo navzoče v lepem številu. Kljub slabi poti se je potrudilo k nam tudi nekaj bratov in sester iz Hrušice. — MI vstajamo! »O lastnini in tatvini«. On razločuje mod naravno in državljansko lastnino. Človeku pripada vse to,' kar zahtevajo njegove prirojene1 potrebe (naravna lastnina), državljanska lastnina pa nima prave podlage, temveč temelji na moči, ona je tatvina, ker jemlje revežem dobrine, da ne moreto zadovoljiti svojih potreb. Dočim so zgoraj imenovani pisatelji izražali svoje socijaljstične nazore le v spisih, ie skušal Babeuf socijalizem tudi praktično uveljaviti. Njegovo delovanje pada v dobo francoske revolucije. Dočim pa Je re-voluaija oznanjala lastnino za sveto in nedotakljivo, je Babeuf stremi! za odpravo zasebne lastnine. Ustanovil je družbo enakih in je skušal politično enakost prenesti tudi na gospodarsko polje. V časopisu »Ljudska tribuna« in v »manifestu enakih« ■je izšel načrt velike narodne družbe, v kateri bi se vršila vsa produkcija po gotovem načrtu in istotako vsa komsumpcija. Babeuf je skušal svoje nazore uveljaviti s silo* potom zarote, toda zarota je bila odkrita in prvi praJctični komunist je pustili svojo glavo pod giljotino (stroj za odsekamje glave) l. 1797. Z njim pa so za dolgo vrsto let zaspale tudi socljallistične ideje na Francoskemu Napoleonove vojske so spravile vse druge težnje na dan. (Dalje prihodnjič.) Po drugih državah. Sestanek Male antante se vrši po zadnjih poročilih na željo rumunskega zunanjega ministra v Temešvaru. Češkoslovaški parlament. Opozicija je Predložila predsedstvu češkoslov. parlamenta zahtevo, da se takoj skilitČe parlament. Za tako zahtevo mora biti 120 podpisov, katere je tudi izkazala opozicija. Češkoslovaški presbiro poroča, da pa je postala zahteva opozicije brezpredmetna, ker je biil parlament sklican že pred predlogom opozicije na dan 16. t. in. Češkoslovaška prizna de jure Sovjetsko Rusijo v najkrajšem času. Vse administrativne predpriprave so končane. Poljski državni proračun. V poljskem proračunskem odboru je bil v razpravi drž. obračun za leto 1925 in proračun za leto 1926. Leta 1925 so znašali izdatki 1854 in dohodki 1584 milijonov zlotov. Deficit v znesku 270 milijonov zlotov je pokrit z izrednimi dohodki. Proračun za leto 1926 izkazuje 1720 milijonov zlotov izdatkov, to je za 278 milijonov zlotov marnje kot je bilo prvotno projektirano. Namera pa je, da se proračun zmanjša še za nadailjnih 270 milijonov zlotov. Občinske volitve v Bolgariji se vrše v številnih občinah dne 14. t. m. Volilna agitacija je zelo živahna. Kongres boljševišklh vojaških prvakov se vrši v Moskvi, kjer se bo razpravljalo o reorganizaciji rdeče armade, o vojni strategiji in o načelih marksizma z ozirom na vojno. Nov volilni zakon v Nemčiji. Za nemški državni zbor se pripravlja osnutek novega volilnega zakona. Predvideva se pro-porcijomclni volilni sistem. Onemogočiti se hoče preveliko cepitev kandidatnih list s tem, da se uvažuje predvsem velike stranke. Volilna pravica se določi z 21. letom in ne kot dosedaj z 20. letom. Število poslancev se zniža. Na mandat odpade 70.000 glasov in ne kot dosedaj 60.000. Nemčija in locarnskl dogovor. Nemčija vsled vladne krize še dosedaj ni ratificirala locarnskega dogovora. Tudi novi kabinet dr. Lutlira bo težko kos zamotani politični situaciji. Najpteje so se upirali Luthro- vi vjadl nemški nacijonalisti in so izzvali kabinetno krizo, sedaj se ji pa upirajo socd-jalni demokrati in izzivajo krizo parlamenta. Luther je v svojih izvajanjih v parlamentu ostro nastopil proti nemškim nacionalistom lin zavzel zelo levičarsko stališče. Navzlic temu pa socijalni demokrati ne zaupajo dr. Luthru in trde, da boj vlada takoj zopet krenila na desno, kakor hitro bo ratificiran locarnskl dogovor. Vsa Nemčija je danes razdeljena v dva tabora: monarhi- stičnega in republikanskega. Priznati se mora, da je prvi tabor številnejši in, odločnejši. Med republikanci so namreč tudi taki, ki so v resnici monarhistih a so le iz politično' taktičnih razlogov republikanci. Ločani sfci dogovor naj bi pomenil izmlrjenje z Nemčijo, a dosega ravno obratno. Več kot jasno je, da Nemčija noče miru in da je njena želja po dosegi nekdanjega gospod-stva vodno večja. Angleži’ so biili najvne-tejši zagovorniki locarnskega sporazuma. Po političnem razvoju zadnjih dni pa' tudi že Angleža s pozornostjo zasledujejo naci-jonalito šovinistični in kajzerski pokret v Nemčiji. Italijanski parlament je sprejel zakon, ki predvideva bistveno reorganizacijo italijanske vojske. — Za podpredsednika italijanskega parlamenta sta bila izvoljena poslanca Acerbo in znani sovrainik tržaških Slovencev Giunta. Madžarski ialzlfikatorjl. Budimpeštaai-sko državno pravdništvo je predložilo obtožnico v ponarejalski aferi. Kot glavnega krivca označuj* obtožnica princa Windisch-gratza, kot pomočnike glavnega krivca pa več nastavljencev v kartografskem zavodu, deželnega policijskega šefa Nadossyja, škofa Zadravca in druge. Vsega skupaj je 26 obtožencev. Obtožnica ugotavlja, da je bilo v celem ponarejenih do 30.000 komadov tisočfrankovskili novčanic. Policijski načelnik Nadossy je preskrbel ponarejevalcem potne liste. Katoliški škof Zadravec je razpečevalce ponarejenega denarja zaprisegel, da nikomur ne izdajo tajnosti. Novčanice so se izdelale v kartografskem zavodu, od kjer so se najprej prenesle v stanovanje škofa Zadravca, nato v stanovanje Win-dischgriilza in končno v poslovne prostore »Ogrske narodne zveze«. — Glavni urednik pariškega »Majtina« trdi v svojem listu, da je v falzifikatorsko zadevo upleten tudi madžarski ministrski predsednik grof Beth-len in notranji minister Rakovszky. Oba sta biila poučena o zločinih falzifikatorjev, a nista proti njim prav ničesar ukrenila. — Agencija Havas objavlja, da je bilo na sestanku Chamberlaina in Brianda, ki se je vršil v Parizu, govora o tem, da se falzlfi-katorska afera spravi tudi pred Zvezo narodov. Španski fašizem vedno bolj zgublja na popularnosti. Vse levičarske stranke od liberalcev do anarhistov so sc združile v boju proti diktatorju Primo de Riveri. Pričakovati je v Španiji velikih političnih sprememb. Predsednik japonske vlade baron Kato je umrl v Tokiju. Njegovo mesto je začasno prevzel minister za notranje zadeve Wa-katsuki. Strokovni vestnik. Nastanek, razvoj in sedanje stanje strokovnega gibanja v Angliji. Zgodovinski razvoj strokovnega gibanja pregledamo najbolje v državi, kjer so najprej vznikle trdne strokovne organizacije, ki so bile v zgled drugim. Ta država je Anglija. Slučaji začasnih stavkovnih dogovorov so se pojavili v Angliji sicer že jako zgodaj, toda sedanje angleške strokovne organizacije (Trade Unions) so nastale Sele z razvojem angleške veleindustrije koncem 18. stoletja. Trade Unioni so pa tudi še tedaj bile le začasne organizacije, ker jih je javna moč policijsko preganjala kot zarote. Šele leta 1824 je angleški zakon zrušil prepoved koalicijskih stavk in osvobodil strokovne organizacije policijskega zasledovanja. Ta osvoboditev je spočetka povzročila množico neutemeljenih stavk in šele k sredi 19. stoletja je nastalo med delavskimi vrstami pomirjenje v sovisnosti z izpopolnitvijo organizacije. Trade Unioni dobivajo obliko trajnih strokovnih udruženj, ne več samo krajevnega, temveč državnega obsega. Sprva so se omejevale samo na kvalificirano delavstvo, takorekoč na delavsko aristokracijo. Njihov delokrog pa so je postopno širil. Pričele so z zbiranjem fondov za stavkovne podpore, za udejstvitev različnih delavskih zavarovanj in plačevanje pogrebnih stroškov^ V kratkem so postale tudi učinkovito sredstvo organizacije dela s tem, da so posvečale vso svojo pozornost stanju svoje produkcijske stroke, razmerju med ponudbo dela in povpraševanju po njem in preseljevale delavne sile iz krajev, kjer jih je bilo preveč, v kraje, kjer se je pokazal nedostatek. V ta namen so podeljevale zadostne podpore za preselitev. Posredovanje dela so prevzele sploh popolnoma v svoje roke. Od 1. 1848 so pričele vse te organizacije prirejati skupne kongrese in pričenjajo se med njimi ustanavljati zveze (Trade coucils). Iz Trade Union izhajajo tudi delavski odbori, ki se po- gajajo z zastopniki delodajalcev o delavskih zahtevah in ki tvorijo z njimi skupne odbore v svrho sporazuma glede delovnih pogojev in mezde (konci-lijančni in arbitracijski odbori). Vsled ugodnih razvojnih razmer angleške industrije in razmeroma dobrega stališča angleškega delavstva napram razmeram v ostalih državah so starejše Trade Union odklanjale radikalnejše soci-jaJistične smeri. Šele v 80. letih preteklega stoletja, ko so se pričele pojavljati nove Trade Union, ki so sprejemale za člane tudi nekvalificirane delavce, so se pričele uveljavljati tudi radikalnejše smeri, ki streme po osnovni izpremem-bi obstoječega družabnega reda. Počet-kom sedanjega stoletja je število članov angleških Trade Union že preseglo 2 milijona. Leta 1924 je znašalo število strokovno organiziranih oseb v Trade Union, ki so včlanjene pri amsterdamski Mednarodni strokovni zvezi, 4 mil. 328.235. Številčno najsilnejše industrijske skupine strokovnih zvez so: Premogovniki in rudniki: 789.411 org. čl., železnice: 446241 org. čl., ostali promet: 412.867 org. čl., kovinarji: 582.529 org. čl., stavbarstvo, lesna industrija: 355.331 org. čl., tekstilna, industrija: 153.158 org. čl., Javni nameščenci: 143.864 org. čl. itd. Celotno število organiziranih članov Trade Union pada od 1. 1920, ko je znašalo 6,505.482. V petih letih je padlo torej za več nego 2 milijona. V strokovnih organizacijah raznih drugih smeri je združeno 1 mil. 76.765 članov, tako da je celotno število organiziranega delavstva znašalo početkom leta 1924 na Angleškem (vštevši severno Irsko) 5,405.000. K temu številu je treba prišteti še 323.287 članov kongresa škotskih sindikatov, ki so pa v prošlem letu narasli za nadaljnih 75.000. Smernice strokovnega gibanja v Angliji za bodoča leta je določil poslednji kongres Trade Union. Te smernice so zbrane v »Listini (charti) industrijskega delavca« in obsegajo glavne zahteve 2lede izprememb v socijalnem in go- spodarskem sistemu, za katerih uresničitev bo deloval kongres Trade Union. Najvažnejše so: Kontrola državljanov nad gospodarstvom s surovinami in nad splošnoko-ristnimi ustanovami; podržavijenje premogovnikov, rudnikov in železnic; razširjenje državnega in občinskega podjetništva; organizacija udeležbe delavstva pri upravi in dobičku; določitev minimalnih mezd za vsako produkcijsko stroko itd. itd. Dodatna resolucija določa pravomoč generalnemu svetu Trade Union v delovnih sporih: vsa strokovna udruženja so obvezana priglasiti generalnemu svetu vse spore med njimi in delodajalci. Generalni svet ne posega v te spore, dokler je možno, da jih strokovno, udruženje samo uredi mirnim potom. Če pa se to ne posreči, more generalni svet takoj sklicati zastopnike posameznih udruženj in odrediti vse organizacijske mere v podporo delavstva, ki je zapleteno v spor, katerega je generalni svet priznal za upravičenega. Stavke v Angliji, posebno v rudarski stroki, se vodijo v organizacijskem pogledu vedno zelo velikopotezno. Kar se tiče organizacijske strani, je zadnji kongres izdal smernico, da naj se z fuzijami (združenjem) število strokovnih udruženj zniža, ker bo s tem ojačena moč posameznih udruženj. Poleg tega se mora izgotoviti za vsako strokovno udruženje posamezne industrijske stroke točen organizacijski in akcijski program. Karakteristično je, da se je v Angliji, kjer se je pod vplivom dosedanjega razvoja družilo strokovno gibanje po posameznih sorodnih strokah, poja- vilo sedaj stremljenje po enotni vrhovni strokovni organizaciji, »Delavske alijance«, ki je bila lansko leto predlagana v Londonu in ki naj bi združevala strokovne organizacije delavstva vseh važnejših industrijskih strok. ŽlrL Tukajšnji pripravljalni odbor podružnice Narodno socijalne strokovne zveze sklicuje za v nedeljo, dne 21. t. m. popoldne ustanovni oibčni zbor podružnice NSSZ. Na občnem zbor« poroča tudi delegat osrednjega vodstva iz Ljubljane. Vsi člani vabljeni, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Kočevje. »Slovenec« z dne 20. januarja me je počastil z notico, v kateri ugotavlja, da sem grozilno nastopal pri volitvah v Delavsko zbornico. Pribiti moram, da je tu zopet v rabi trik: »primite tatu,« ker se gospodje krščanski spcijalci skrivajo s tem, da kažejo name, ki v resnici nisem nikomur grozil. Gospod dopisnik naj bo tako prijazen j n se naj pod dopis podpiše, ker ga moram inače smatrati za obrekovalca in lažnika. Jaz bom o priliki spregovoril nekoliko več o papeževih socijali-stih in podprl vse z dokazi. — Krajšek Josip, Kočevje. Poziv! Strokovno tajništvo NSSZ poziva tem potom vse podružnice, da sigurno skličejo tekom meseca februarja in marca občne zbore, kakor to določa pravilnik organizacije. Občne zbore prijavljajte vsaj 14 dni prej tajništvu, da odpošlje svojega zastopnika, odnosno naprosi osrednje vodstvo^ da ono pošlje svojega odposlanca. Z občnimi zbori se mora v vseli podružnicah pričeti novo delo, ki naj Utrdi naše organizacije. Sledite pozivu tajništva in se mu odzovite. — Tajnik. Tedenske vesti. — Kongres Zveze grafičnih delavcev se vrši o veliki noči v Beogradu. Kongres je važen, ker je na dnevnem redu razprava, kakšno stališče naj zavzame zveza v pogledu zveze ujedinjenih sindikatov. Poleg tega bo na kongresu tudi razgovor o odrtbšajih grafičnih delavcev proti delodajalcem s posebnim ozirom na pokret grafičnega delavstva v Beogradu in Novem Sadu. — Ustavitev invalidskih podpor. Po sklepu specljelnih invalidskih komisij je ustavljeno Izplačevanje invalidskih podpor vsem onim osebam, ki niso predložile dokumente, s katerimi bi dokazale upravičenost do podpor. Vsi, prizadeti imajo pa pravico, da vlože pritožbe oziroma prošnje na pristojne oblasti. — Repatriacija naših Izseljenlkov. Po izkazu izseljeniškega komisarijata v Zagrebu o statistiki vračanja naših državljanov iz liven evropskih držav v, našo kraljevino, se je meseca oktobra 1925 vrnilo v našo državo 373 moških, 92 žensk, celokupno tedaj meseca oktobra 465 oseb, m sicer se je vrnilo iz Zedinjenih držav Amerike 361, iz Kanade 5, iz Avstralije 1, iz Argentinije 5, iz Brazilije 1. Od 1. januarja 1925 do 30. oktobra 1925 -se je vrnilo v domovino iz tevenevropskih držav celokupno 4863 oseb, od teh 552 v Srbijo, 1334 v Vojvodino, 186 v Črno goro, 1548 v Hrvaško in Slavonijo, 408 v Dalmacijo, 643 v Slovenijo in 192 v Bosno in Hercegovino. 773 oseb se je vrnilo preko Gruža, 4 preko Sušaka, a ostali preko inozemskih luk. — Vozne olajšave na železnicah so baje ukinjene za člane planinskih in športnih društev. — Kongres državnih nameščencev se bo vršil v nedeljo 14. februarja v Beogradu. — Kadrskl rok se mora šteti v napredovanje in penzijo vsakomur, ki je prvič stopil v državno službo pred 6. septembrom 1919, to je pred dnevom, ko je stopil v veljavo naš novi braimbnl zakon. Tak generalni sklep je napravil po dolgem čakanju sedaj vendarle enkrat državni svet. Kdor se ni svoj čas ob prevedbi pritožil na državni svet, je napravil pogreško, ker se mu utegne sedaj delati sitnosti. Na vsak način pa naj takoj vsi prizadeti prosijo svojo pristojno ministrstvo za vštetje kadrskih let ter se naj sklicujejo na odločbo državnega sveta. — Dragega žrebca je baje kupilo naše poljedelsko ministrstvo na Francoskem. — Menda stane žrebec 350.000 frankov, komisija, ki je šla žrebca iskat, pa menda 100 tisoč frankov. Tako stane en žrebec 450 tisoč frankov ali skoro milijon dinarjev. Pač dTag žrebec, drag, in še menda za nič. Sedaj pa naj gredo še po par bikov kam v Švico, če nam jih ravno manjka. — Tako ie prav. Železniški direktor dr. Borko je izdal okrožnico glede dopustov v letu 1926, v kateri govori tudi o neizrabljenih dopustih v letu 1925, seveda proti odobritvi direkcije. — Pravično je to ter želimo, da bi se ta praksa uvedla povsod! Koliko je uradnikov, ki vsled prevelike zaposlenosti ali nenadomestljivosti niso mogli na dopust, ki jim po zakonu gre. Ali naj zato ta dopust zapade? Ne! Še nekaj več bi ga moral dobiti za obresti v drugem letu — ali pa odškodnino v denarju. — Belgijske banke ponujajo naši državi eno in pol milijarde dinarjev posojila za zgraditev železniških prog in mostu Beograd—Pančevo. — Človekoljubni sovjetski režim? Sovjetsko orožništvo je polovilo v bližini Moskve 300 otrok, ki so* bili brez staršev in so se potepali po deželi. Otroke so poslali v nezakurjenih železniških vozovih v Vo-ronež. Ko je pa prišel vlak na cilj, so našli vse otroke v vagonih zmrznjene. — Bivši ruski vojni minister Suhomli-nov je v starosti 78 let umrl v Berlinu. — Nova ekspcdiclja na severni tečaj. Mladi Rockefeller in Ford, ziiana amerikan-ska bogataša sta sklenila, da financirata novo ekspedicijo na severni tečaj. Ekspedicija bi se izvršila v letošnjem poletju in bi jo vodil kapetan Birda. — Aretirani socljallstlčnl voditelj. V Rimu je bil aretiran biv.ši glavni tajnik konfederacije dela Innamorati. Obdolžuje se ga, da je bil v zvezi z italijanskimi emigranti. — Znani odlični ruski pevec Šaljapln je bil pripravljen gostovati v beogradski operi proti honorarju 170.000 dinarjev za eno predstavo. Opera je ponudbo odklonila, ker ne zmore takih stroškov. — Vihar v Črni gori. Pred par dnevi je razsajal po Črni gori strahovit vihar, ki se kar ni mogel poleči. Napravil je veliko škodo na javnih napravah. Se več škode pa je prizadejal prebivalcem, ker jim je razdiral in odnašal domove. Na hribih je padlo zelo veliko snega. — Boj proti raku. Proti tej strašni bolezni je veljalo doslej kot edino uspešno sredstvo — nož. Nemški učenjak dr. Lewln, ki se peča zgolj z raziskavamiem te bolezni, pa je prižel do zaključka^ da je operacija raka skrajno n e sigurna. Dr. Lewin zdravi raka s posebnim kemičnim preparatom, ki sestoji iz joda in cerija, in ki ga vbrizgava bolnikom v kri. Poizkusi so pokazali povoljne rezultate. — Samomor vlsokošolke. V Beogradu je skočila iz III. nadstropja nove univerze dijakinja Nata Eškanazi. Padla je na tlakovano ulico, si polomila ude in razbila glavo. V bolnici so sicer nezavestno operirali, a ni upanja, da okreva. Vzrok samomora ni znan. — Ujedlnjenje komunistov In socljalulh demokratov n« Norveškem je gotova stvar. Saj tako je sklenila deilavska zveza. Nova stranka izraža svojo solidarnost s sovjeti tor jim zagotavlja svojo vsestransko podporo. — Novice Iz Italije. V Trstu se je vrgel pod tovorni vlak veletrgovec z lesom Franc Kaucich. Lokomotiva ga je raztrgala. Vzrok samomora ni znan, domnevajo, da je imel finančne težkoče. — Policija v Neapo-lju je zaznala, da se pripravlja neka družba na rop v cerkvi Sv. Jožefa, kjer se nahaja dragoceno okitnčen 'kip Matere božje. Zato so dragulje nadomestili s ponarejenimi, poleg tega pa nastavili na gotovem mlestu stalno nadzorstvo. Policija je imella uspeh. Roparji so se zares pojavili in opra- ARGUS ARGUS ARGUS ARGUS- ARGUS ARGUS- je naš najboljši domači informacijski zavod. ima v vseh krajih zanesljive zastopnike. obvešča o vsem, zlasti o imovinskem stanju denarnih zavodov, trgovsko-industrijskih podjetij in privat. oseb. ove informacije so vedno točne, iz-' črpne in hitre. se nahaja v Vuka Karadiiča ulici 11 Beograd. ov telefon je 6—25, njegov brzojavni naslov Argus. vili nemoteno svoj posel. Pred odhodom pa jih je prijela alarmirana policija — seveda s ponarejenimi dragulji. — Popisovanje Imejlteljev zlatih hra-brostnlh kolajn izza svetovne vojne bo izvrši! v avstrijski Štajerski nek za to sestavljeni odbor. Pozvali so zato vse lmeji-telje. da prijavijo tozadevne podatke. Pravijo, da bo to služilo »za enkrat« zgolj v svrho evidence. — In pozneje — za kakšne svrhe? — Uradnlštvo v Avstriji že zopet pritiska in zahteva ureditve svojega položaja Razgovori in pogajanja, ki so se pravkar vršila pri finančnem ministu, so vso zadevo še bolj poostrila in izgleda, da misli urad-ništvo že na druge korake. — Bojkot Italiji je sklenila zveza trgovcev s cvetjem v Mainzu, kateri so se pridružila še dTuga mesta v Bavarski, Tirolski in tudi drugod. Baje je to revanža radi postopanja Itailije napram ljudstvu v Nemški Tirolski. — Komunistične preiskave se niso vršile samo pri nas, ampak tudi v drugih krajih. Baje gre za širokopotezno komunistično propagando, ki se jo hoče za vsako ceno zatreti. Veliko važnost polagajo komunisti, oziroma ruski boljševiki na Balkan, kamor so osredotočili zadnji čas svoje delo. V Rutnuniji so odkrili zadnji čas velike stvari, velike špijonažne priprave In drutge zanimivosti. Zato pa je tudi tam protikomunistično delo veliko. Pri nas je komunistična preiskava v Beogradu zaenkrat končana, in ni ostala brezuspešna. --- V Avstraliji so stvari tako daleč, da so ustvarili celo poseben zakon za pobijanje komunizma, ki bo dajal vladi zelo široko in prosto pot. — Jugoslovanski kardinal. Rimska stolica bo v kratkem baje imenovala prvega jugoslovanskega kardinala v osebi beograjskega nadškofa dr. Rodiča. — Novi predpisi za zglaševanje tujcev. V »Uradnem listu« št. 9 od letos Je objavljen razglas velikih županov v Ljubljani In Mariboru', ki določa nov način zglaševanja oseb, ki se naselijo v stanovanjih. V na-redbi sta izvzeta policijska okoliša Ljubljana in Maribor. Po novi naredbl je važen termin zglasitve, ki se mora Izvršiti v 24 urah pri županstvu. Prav tako je z od-glasitvijo. Zglasiti je treba vsakogar, ki se nastani v kakem stanovanju. Za zglaševanje je odgovoren imejitelj stanovanja, ozir. tudi hišni gospodar. Vsekako je treba, da se vsi prizadeti s temi novimi predpisi dobro seznanijo. — Nesreča v angleškem rudniku. V rudniku Alabama pri Birminghamu je vsled eksplozije nastala nesreča. V rovu je bilo 63 rudarjev, od katerih se jih je rešilo le 25. — Ustrelili so 29. t. m. v Aleksimcu vojaka Gjorgja Miladinoviča, ki je lani umoril svojega svaka. — Beograd je za dekleta nevarno mesto. Minuli teden so v Beogradu ozir. Zemunu zopet pogrešili dve deklici Darinko Gliišič in Jovanko Dračlč. Dasi je policija storila vse, deklet doslej še niso našli in tudi ne sledov za njima. — Strahoviti orkani. Časopisna proro-kovanja o predstoječih kritičnih dneh se izpolnjujejo. Tako so doživoli strahovite orkane v Avstraliji, kjer je porušenih več naselbin in ubitih mnogo ljudi. Prav tako je divjal ede tri dni strašen orkan na Atlantskem morju in napravil na razanih otokih mnogo škode, potopil mnogo ladjic fn čolnov. — V Ameriki pa nastaja zopet hud mraz, ki je v Mlnesoti dosegel 34 stopinj pod ničlo. — Španski aeroplan je preletel ocean. Španski avijatik Franco je preletel progo iz Palosa v Južni Španiji in do Pernambuka v Braziliji v 35 urah. Do sedaj so preleteli Atlantik štirikrat aeroplani in trikrat vodljivi zrakoplovi. — Avtomobilska nesreča — ali zločin. Na cesti med Zagrebom—Sombor so našli prevrnjen avto, v jarku poleg njega pa neko damo z razbito glavo. Zagrebška policija je takoj pričela preiskovati celo zadevo, a ni mogla do sedaj ničesar ugotoviti. Poizvedujejo za šoferjem, katerega nihče ne pozna. Ni še ugotovljeno, če gre za nesrečo ali zločin. OBleke na OBroke O. Bernatovič L3UDL3 AN A, MESTNI TRG Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev, kakor tudi registrirnih blagajn. Razne tipke in pisave za pisalne stroje vseh sistemov spremenim po naročilu in vzorcu. Tehn. znamenja. LUD. BARAGA LJUBLJANA Selenburgova ul. 6 TELEFON STE V. 980 Stran 4. — Tragičen konec starih zakoncev. Iz Hirschberga poročajo, da je 80 letni možakar Dittrich, ki je bil premožen človek, v nedeljo ponoči umoril svojo ženo, nato hišo zažgal ter še sam sebe obesil. — Izvanreden smrtni slučaj 10 letnega dečka. Sinček posestnika v neki Štajerski vasici v Avstriji se je šel te dni enkrat kakor po navadi sankat na breg za očetovo hiSo. Ker se fantiček le predolgo ni vrn.l, so ga šli iskat. Pa tudi na snegu ga ni bilo. Končno ga ugledajo visečega na nekem gr-mu. Fant je imel navado, da sii je devat krog vratu zvit robec, ali ikos vrvi, ker je tak ovratnik 'imel tudi njegov prijatelj — domač pes čuvaj. Tudi ta dan si je napravil taik ovratnik z robcem. Pri sankanju pa ga je najbrž zaneslo po strmimi v grmovje, kjer se je ujel za »ovratnik« in zadavil. Pač čudna smrt. Ljubljana. — Generalni konzul dr. Beneš ic premeščen iz Ljubljane v Prago. Poroča se, da je češkoslovaški generalni konzul gosp. dr. Otokar Beneš vpoklican v zunanje ministrstvo v Prago. Na njegovo mesto v Ljubljani je imenovan sekcijski svetnik g. dr. Resi. Dr. Otokar Beneš je prišel kmalu po prevratu v Ljubljano, kjer si je pridobil med vsemi krogi splošen ugled ‘in veliko spoštovanje. Dr. Beneš je bil izredno delaven in je sodeloval prav pri vseh akcijah, ki bi naj še bolj utrdile prijateljske vezi med Čehi in Slovenci. Prav posebnih zaslug si je pa dr. Beneš stekel tudi pri podpiranju slovenskih kulturnih institucij. Na svoje novo mesto odpotuje dr. Beneš tekom prihodnjega meseca. Odkritosrčno lahko rečemo: velika škoda, da gosp. dr. Beneš zapušča Ljubljano'. — Z redom francoske častne legije je biil odlikovan prof. Friderik Juvančič, generalni tajnik jugoslovenske komisije za razstavo dekorativne umetnosti v Parizu. — Cekinov grad — za ljubljansko univerzo! Listi poročajo, da je vladi predlagan v nakup Cekinov grad s posestvom, kjer naj bi enkrat stala slovenska univerza. Ne vemo če je to res! Vemo pa, da ta kraj pod šišenskim gozdom za to ni posebno pripraven. Pripraven za to bi bil že bolj prostor za starim pokopališčem, kjer se je vršil vsesokolski zlet. Prostor je prostran, teren suh in ima vse predpogoje. Ker ima razvoj mesta po naravi določeno samo to smer, bi tako tudi univerza prišla kmalu v sredino mesta, medtem ko bi tam le ostala pod hribom. — Javna pritožba. V nedeljo 31. jan. je v Šiški težko poškodoval pes posestnika Štirna neko v hiši stanujočo deklico, katero so baje morali prepeljati v bolnico. Obdeloval jo je tako, da je bilo videti, kaikor bi jo hoteJ strgati. Pes je zelo popadljiv in kot varuh ni vedno na verigi, temveč leta večkrat prosto po polju. V tem slučaju je bil sik:er priklenjen, vendar se je strgal. Kake bodo posledice pri deklici, ki je poleg tega še brez očeta, to se sedaj še ne ve. Potrebno je, da se za ta slučaj pobriga oblast. — V očiigled temu opozarjamo policijo še na dva druga psa v Šiški, ki sta last g. Ložarja, posestnika ob kamniški železnici. Ta dva psa sta zelo huda ter se večkrat lovita po cestah in napadata ljudi. Znano je že več slučajev,, ko sta psa na potu ustavila pasante ter jili nista pustila naprej. Pred kratkim se je to pripetilo tudi nekemu častniku, ki je hotel psa že ustreliti. Ker je gospodar toliko brezobziren, naj na-praivi policija red! — Mleko plačamo po stari ceni. Par premožnih kmetov okrog Ljubljane je hotelo diktirati povišanje cene za mileko, ki je že itak predirago. Povišanje bi imelo stopiti v veiljavo že v januarju. Ljubljančani so se temu uprli, d asi so imeli ti bogati ošabneži vnete zagovornike pri »Nar. Dnevniku«. Protestirali smo proti temu v listu in drugod, a napravilo je svojo dolžnost tudi mestno tržno nadzorstvo. Vse to je imelo uspeh, da so producenti sami uvideli, da tako ne bo šlo ter so pričeli popuščati vsaj nekateri. Konsumenti, ostanimo, da ne priznamo nobenega povišanja za mleko, ampak staro ceno 2'50 do 3 Din. — Ljubljančani naj se vsi po tem ravnajo. Kdor bi pa zahteval drugače, naj se ga javi' oblasti. Maribor. — Narodno gledališče. V zadnjem času živimo samo ob reprizah. Uprava misli, da se »Stambuljska roža« še ni preživela, zato jc povabila na gostovanje zopet dva ugledna člana zagrebške opere go. in g. Mitrovič (za 4. in 5. februar). Večina obiskovalcev pa je mnenja, da bi ta dva odlična gosta kakor sta Mitrovič, bila veliko bolje na mestu v kakšni še boljši predstavi, kakor je »Stambuljska roža«. »Evangeljtiik« se je občinstvu tako priljubil, da bi bilo zelo umestno, ako se da na razpolago po znižanih cenah za delavske sloje kot popoldanske nedeljske predstave, tako da se jih lahko udeležujejo tudi obiskovalci iz okolice. _ »Žlahtni meščan«, katerega smo zadnjič krstili za »Plemenitega človeka« še vedno »vleče«. Zal, da večina ne razume, kaj je Moliere v tej komediji prav za prav izrazil. Ljudje, okuženi od predpustnega veselja, vidijo samo vnanjo stran te komb-dijc. — Obisk je predpustu primeren in še bolj primeren je — našim Slovencem, ki se ne zavedajo, kaj imajo In kaj znajo zgubiti s svojim gledališčem. V nedeljo zelo dobro obiskana »Vesela vdova« je dokaz, da treba repertoar skrbno razdeliti, namreč, da se ena in ista. predstava ne vrši prepogosto in zaporedoma. Pri nedeljski predstavi »Vesela vdova« se je pokazalo, da se je gospa Križeva v marsičem zboljšala, celo glas je bil topot bolj simpatičen. Zelo dobro razpoložena sta bila tudi g. Bratuš in Harastovič, zlasti slednji je spravil' celo hišo v židano voljo. V kratkem pričakujemo v operi in drami zopet kaj novega. — Maribor pleše. Maribor posnema Dunajčane pred 3 leti, ko so bili na robu propada, pa so mislili in delali samo za ples in zabavo. Cel dan 'vsepovsod same tožbe o slabih časih, gospodarskih krizah pomanjkanju denarja in zaslužka. A ko se napravi noč, je vse pozabljeno in vse prenapolnjeno, kjer se pleše in pije. Ni dovolj, da se prirejajo veliki plesi kot je bil »Jugoslovanski« In »Planinski«, ampak vsak stan si prireja še posebej svoje plese. Planinski ples je bil prenapolnjen, čeravno je kazal tako mailo planinskega značaja, da niti odbor ni bil v planinski noši. — Vreme. Ob Svečnici je nepričakovano nastopilo pravo južno vreme (široko), ki je staijalo sneg v dveh dneh. Značilno je bilo, da je bffla dne 2. svečana v noči ob 10. uri za 4 stopinje višja toplota (+ 10“ C), nego opoldne (+ 6° C). Izredna toplota kaže na nov ognjen iški izbruh na jugo-zapadu, in sicer posebne sile. Položaj je v zvezi z velikimi morskimi in snežnimi viharji ter potresi z učinki tudi na našem ozemlju. Sledila bo nalbrže že