Razne stvari. (Goveja kuga v Konjicah) je dva hleva popoln' m izpraznila. Pri J. B. je dvojc goved poeepalo; 17 okuženib. so pa pobili. Pri ,,Rusu", kjer so jo najprej gosposki naznanili, je 13 glav za kngo konec vzelo. Kar je v okužeuein hlevu stalo, se po nobeni ceni ne da več resiti. Konjedeicu, pol ure zunaj Konjic, je tudi krava pogiuila. Vsa znamnja kažejo, da je tam že tudi kuga. Vojšaki iz Celja so okoli trga na straži. V Vitanji ne bo 27. t. m. sejina, je že preklican. (Učitelj v Brezjem) je bil te dai zmrznjen najden — pri tako raili zimi! — ter je kmalu putem uinrl. Pravijo, da ga je žganjica preniagala. (Od Male nedelje:) Volitve za obč. zastop so z večinom tukaj končane. Pri tej priliki se nam volilcem jako čuden dozdeva §. 6. obč. volitvcne postave, vsled ktere si prilastujo župan pravico, za vsako katastralno občino in ujeno občiusko zemljišče posebej voliti. Od tod p:ide, da nekteri župani po 4krat in s svojim glasom vred po 5kiat volijo, tako da si pri slabem vdeleževanji alj razcepljenji glasov lcliko sami svoj odbor izberejo. — Naj bi se pioti temu zamotanemu §. kteri našib deželaib poslancev oglasii! (V Pragi) se je v noči od 13.—14. dec. velika, nedaviio pozidana biaa podrla. To sicer ni uič pesebuega pri stavbaiskem frfrauji sedaujib dui; kar je pa spomiua vredno, je to, da je eden trgovcev, ki so imeli spodej stacune, svojo nzur Stadt Paris" piiporočal po novinab s tcm, da so pri njem nvsi budiči skupai". To se je bialo še tisto jutro, ko je biša v uoči poprej se porušila. V zgornjih prostorijah so bile gimnazijske paralelke. Sieča torej, da je nezgoda ponoči prišla. (KamSki strah zginja.) Večni poslanec g. Seidl je svojo bišo v Kamci prodal, in ostaue tam le še do m. maja 1874. Ko se tedaj nadležnega človeka znebite, glejte Kamčani, da na svoje nogc stopite in si postavite poštenega slovenskega m o ž a za župana. (Neki studiosus bogoslovja) v Mariborn nas v ,,Narodu" vpraša, zakaj da ,,Slov. Gosp." nikdar besedice ne črliae o tem, da je nehal slov. učni jezik v nekterib predraetili, ki jih našteva kniga: ,,A. M. Slomšek" v letu 1863? Srboriterau dopia uiku odgovorimo: da prvič nismo stare babe, ki veduo euo godejo ¦ o prepovedi slovenščine so brž tačas menda vsi slov. časniki govorili; diugič pa o tej stvari tudi zato ,,Gospodar" ne črbne besede, ker je zagovarjati ne more, psovati škofov pa neče, — to prepušča libeialnim listom, ki si v ta namen še cel6 kakega študentovskega bogoslovca najdejo kakor ,,Narod". — Iz ravno tega uzroka tudi ne sledimo brlavemu dopisniku, ako zabavlja škofu in profesorju pastirne. Rečemo le: Zakaj si neki taki fanatiki ne poiščejo bogoslovnice, v kterej ima slovenščina več pravice kot v Mariboru ? Iu kako dolgo se bodo tukaj trpele ujede, kterim je cerkveni jezik latinski ,,brezkoristen", kakor tudi ,,švabščina" slovenskemu dubovniku nnepotrebna" ? — Slednjič liberalno drzuemu dopisniku še to lc: Da bi bil ,,tisti neki vrednik" jeze zelen (tako se pravi, ne pa ,,od jeze") nad poročilom v ,,]Srar.", ni res, bil je pa, kakor mora to biti vsak pošten človek, npvoljeu nad grdim hinavstvom, ako se iz kroga bogosIovcjv poroča ,,Narodu", da so nekteri bogoslovci le zato v semenišču. ker si drugače pomagati ne vedo. Da ni.ste hoteli tega preklicati, kakor se bvalite, kaže le, da ste — brezsramni.