GEOGRAFSKI OBZORNIK KATASTER JAM V SLOVENIJI Andrej Mihevc UDK 551.44(497.12) KATASTER JAM V SLOVENIJI Andrej Mihevc, mag., Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, 66230 Postoj- na, Slovenija V prispevku je kratko opisan nastanek in vsebina katastra jam, ki vsebuje 6180 regis- triranih jam. Navedeni so osnovni dokumenti o vsakem objektu ter opisan način izdelave jamskih načrtov. Navedene so največje ter glavne slovenske turistične jame. UDC 551.44(497.12) CAVE KADASTER IN SLOVENIA Andrej Mihevc, M.Sc., Inštitut za razisko- vanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, 66230 Postojna, Slovenia The article presents the history of the Slo- vene Cave Kadaster with 6180 caves regis- tered. The basic documents about each ob- ject and the methods of cave survey are described. The list of the Slovene biggest caves and the main touristic caves is added too. Slovenija je zelo kraška dežela, saj kras kot naravni pojav zavzema velik del Primorske, Dolenjske, Notranjsko, Belo krajino pa tudi velik del Alp. V Sloveniji je tako 9000 km 2 krasa ali 44 % celot- nega površja, v njem pa je bilo do sedaj odkritih in registriranih 6180 jam. Naj- niže ležeča jama je Brezno Sv. Petra v Izoli z nadmorsko višino vhoda 7 m, naj- višje ležeči pa je vhod v Brezno na vrhu Kanina 2550 m nad morjem. Najvzhodnej- ša jama v Sloveniji je Jama v Voličini, votlina, ki je nastala v litavskih apnen- cih južno od Hrastovca. Število znanih jam se vsako leto poveča še za okrog 100 novih. Pregled nad tolikšnim števi- lom jam pa je mogoč le zahvaljujoč ka- tastru jam. Prve zametke katastra, zbirke poda- tkov o jamah, lahko najdemo že pri Val- vazorju, ki je poznal okrog 70 jam. V drugi polovici prejšnjega stoletja je bilo na Kranjskem poznanih v okviru karto- teke jam Avstrije že 170 jam. Ko je bilo 1910 v Ljubljani ustanov- ljeno Društvo za raziskovanje jam (DZRJ), si je že v začetku zastavilo nalo- go, da sestavi katalog oziroma kataster jam. Sprva je bila to zbirka zapisnikov z raziskovalnih odprav, poročil in načrtov, ki pa je postajala vedno teže pregledna. Zato so začeli urejati zbrano gradivo po katastrskih številkah in tako postavili osnovo katastru, ki je imel že leta 1938 registriranih 647 jam in se v osnovi ni spremenil do danes. Na primorskem in notranjskem kra- su, ki sta bila med svetovnima vojnama pod Italijo, je tedaj deloval jamski katas- ter Julijske krajine (Venezia Giulia), ki ga je vodil in urejal speleološki inštitut v Postojni. Leta 1926 je ta izdal knjigo Duemila Grotte z osnovnimi podatki za 2000 jam, ki so predstavljene z osnov- nimi podatki, načrti, pomembnejše jame pa spremljajo tudi kratki opisi, fotografi- je, zgodovina raziskav ter bibliografije. Po drugi svetovni vojni se je število jam hitro povečevalo. V petdesetih letih je prišlo do sodelovanja katastra društva oziroma Jamarske zveze Slovenije in 1974 ustanovljenega Zavoda za razisko- vanje krasa, sedanjega Inštituta za razi- skovanje krasa ZRC SAZU v Postojni. V kataster so bile vnešene vse jame iz ita- lijanskega katastra, zaradi varnostnih razlogov pa se je pričel voditi v dvojni- ku. Originale hrani kataster JZS v Ljub- ljani, dvojniki pa so na Inštitutu za razi- skovanje krasa v Postojni. Število jam je naraščalo in leta 1975 je bilo registriranih že 5175 jam, naraščale pa so tudi težave z urejanjem in predvsem uporabljanjem katastrskega gradiva. Kataster JZS je vse gradivo preuredil glede na lego po kolonah, za pregled in lažje delo pa izdal Delovni seznam jam na ozemlju SR Slovenije. Približno istočasno je bila v sklopu prou- čevanja krasa na inštitutu v Postojni zastavljena tudi raziskovalna naloga Os- novna speleološka karta Slovenije. 'Čeprav je bil njen namen predvsem sinteza do- tedanjega poznavanja podzemlja na neki višji stopnji, pa je zapolnila tudi številne vrzeli v katastru, predvsem vprašljive 26 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Primer načrta Velike ledene jame v Paradani kat. št. 742. Na osnovi meritev in skice jo je 1917 leta narisal Pavel Kunaver, ko je kot vojak razisko- val ledene jame na Trnovskem gozdu za oskrbo dela Soške fronte z vodo. lege, slabe načrte in podobno. Iz tega pregleda se vidi, da je vir podatkov in dokumentov v katastru dvo- jen. Večji del so prispevali jamarji, ama- terji. Njihovi podatki so organizirani ta- ko, kot so potekala raziskovanja jam. Usmerjeni so v nova odkritja v jamah, saj so prav nova odkritja gonilo jamar- jem, njihova dokumentacija pa način tekmovanjam med klubi. Drugi del gradi- va v katastru so prispevale institucije, ki so se poklicno ukvarjale s krasom in jamami. Kljub različni kakovosti ter raz- ličnim izhodiščem pa je kataster s podat- ki o 6180 jamah ter 80-letno tradicijo celo v svetovnem merilu edinstvena to- vrstna zbirka. Kataster jam je zbirka podatkov in dokumentov o registriranih jamah. Osnov- ni podatki o votlini so vneseni v formu- lar, ki vsebuje rubrike za podatke o katastrski številki, imenu jame, koordi- natah vhoda, osnovnih dimenzijah (dolži- na, globina), tipu jame, datumu in avtor- ju raziskav, datumu in udeležencih eks- kurzij v jamo. Formular vsebuje poleg tega še rubrike za podatke o morfologiji, genezi, geologiji, hidrografiji, meteorologiji, arheologiji in biologiji. Tem podatkom so priloženi še načrti in fotografije. Podatki o posameznih jamah so zbrani v mapah, za lažje delo se vodijo še knjige s seznami jam, v zadnjih letih je možna tudi računalniška obdelava 26 najpomembnejših podatkov o vsaki jami. Slika 2: Vhodni del Velike ledene jame v Paradani. Jamarja na ledu pri merjenju in fotografiranju. (Foto: A. Mihevc) Podatki o jamah so avtorsko zaščiteni, z njimi razpolaga Jamarska zveza Sloveni- je, ki ureja avtorske pravice z avtorji posameznih dokumentov. Pogoj za registracijo nove jame je registracijski zapisnik, katerega najpo- membnejši del je lega, opis jame ter njen načrt. S pomočjo teh podatkov lahko ugotovimo, ali je jama nova, da jo nato vnesemo v kataster. Okrog tretjina vseh jam ima določeno lego na kartah merila 1:5000 ali 1 :10 000. Ostale lege, ki so določene na kartah večjega merila, so premalo natančne. Težave z legami so zlasti na gozdnatih kraških planjavah ali v visokogorju, kjer gostote jam presegajo tudi 30 vhodov na km2 . Opis in načrt jame sta dokaz, da je jama raziskana, z njima pa si avtor zagotovi tudi čast odkritelja in prvopris- topnika. Iz tega izvira tudi njegova pravi- ca do poimenovanja jame in njenih no- tranjih delov, če seveda vhod v jamo nima imena že od prej. Načrt jame je eden od ključnih elementov za razumevanje jame. Večina načrtov jam je izmerjenih s pomočjo ročnega kompasa, naklonometra ter mer- skega traku. Običajna merilna ekipa šteje dva do tri jamarje. Skupina meri azimut, naklonski kot ter razdalje med točkami poligona, ki poteka po osi rova. Razdalje od točk do oboda rova, če ne gre za rove velikih dimenzij, pa so ocenjene. Merilec obenem z merjenjem skicira tudi potek sten rova ter njegovo vsebino. Za nekatere jame so bili narejeni profesionalni natančni načrti. Take so Žt-EOiK.OOH vfiucA rt*«v t DKU 1 ""«S.«" 2 7 GEOGRAFSKI OBZORNIK predvsem turistične jame in nekatere jame, pomembne za vodooskrbo ali za sledenja podzemnih vodnih tokov. Večina jam je na načrtih prikaza- na s tlorisom in iztegnjenim profilom. V načrtu so vrisane tudi merske točke, saj nam te omogočajo primerjavo med tlori- som in profilom, zlasti tam, kjer rovi potekajo drug nad drugim ali se križajo. Vsebina rovov, voda, sedimenti, kapniki, podori in podobno so prikazani na načr- tih s simboli. Preglednica 1: Najdaljše in najgloblje slo- venske jame (podatki po stanju v katas- tru jeseni 1992). Ime jame Dolžina v m 1. Postojnska jama 19 555 2. Pološka jama 10 800 3. Kačna jama 8 612 4. Križna jama 8 163 5. Predjamski sistem 7 571 6. Velika karlovica 7 307 7. Planinska 6 156 8. Dimnice 6 020 9. Brezno pri gamsovi glavici 6 000 10. Škocjanske jame 5 088 Ime jame Globina v m 1. Čehi 2 1 245 2. Černelsko brezno 1 198 3. Skalarjevo brezno 911 4. Brezno pri gamsovi glavici 817 5. Pološka jama 704 6. Brezno Hudi vršič 620 7. Majska jama 592 8. M-16/Tolminski Migovec 547 9. Brezno na Leški planini 536 10. Botrova jama 516 Na videz preprosti jamski načrti zahtevajo veliko dela, ki povrh tega pote- ka še v zelo težkih pogojih. Izjemno tež- ki pogoji so na primer pri merjenju jam v sifonih. Zahtevne so tudi meritve v visokogorskih jamah, na primer na Ka- ninu, kjer so temperature le eno ali dve stopinji nad lediščem, večina meritev pa je opravljena v breznih. Jamarji, ki meri- jo taka brezna, merijo po odsekih, viseč cel čas na vrveh. Težavne so tudi jame z mokrimi, blatnimi in ozkimi rovi. Za eno takih jam sem izračunal hitrost merjenja. Jamo je merila tričlanska meril- na ekipa s povprečno hitrostjo 26 m/h. Potrebno je bilo šest merilnih ekskurzij, da se je izmerilo 962 m poligona. Hitrosti merjenja pa tudi v lažjih rovih niso bi- stveno večje. Izmerjene podatke se vnese v računalnik, ki izračuna ali celo izriše točke poligona. Obod rova in vsebino pa je seveda treba vrisati ročno. Dimenzije jam podajamo z dvema podatkoma: dolžina jame je dolžina vseh izmerjenih rovov, oziroma dolžina mer- skega poligona, globina jame pa je višin- ska razlika med najvišjo in najnižjo iz- merjeno točko v jami (preglednica 1). Jamam iz preglednice sledi 36 jam, ki so dolge med 1 in 5 km. V velikost- nem razredu med 100 in 1000 m je 628 jam, vse ostale pa so krajše. Skupna dolžina izmerjenih jamskih rovov oziroma jam v Sloveniji pa je 411 km. Najgloblje jame so vse v gorah, po globini prednjačijo jame na Kaninu. De- vet jam je globokih med 300 in 500 m, 26 pa med 300 in 200 m. Pomemben podatek pri globini jam je tudi globina vertikalnih odsekov (brezen). Najgloblje tako je notranje brezno v Breznu Hudi vršič. Globoko je kar 385 m in je obe- nem tudi najgloblje znano notranje brez- no na svetu. Brezen, vhodnih ali notra- njih, z globino okrog 200 m pa je okrog 10. Pomembna dimenzija jam je tudi prostornina (volumen) jam ali pa prostor- nina posameznih večjih prostorov. Zaradi nepravilnosti oblik je izračun volumna težak, zlasti še, ker ne moremo natančno izmeriti vseh sten in stropov. Največja dvorana je Martelova dvorana v Škocjan- skih jamah. Dolga je 260 m, široka pov- prečno 70 m. V večjem delu dvorane je strop visok preko 100 m, izmerejne višine so 130 m. Njen volumen pa znaša okrog 1 820 000 m3 . Le 13 kraških jam v Sloveniji je ' urejenih za turistični obisk. Ob običajnih letih so imele okrog 1 000 000 obiskoval- cev letno. Pomembnejše so Postojnska jama z 800 000 do 900 000 obiskovalci (leta 1992 le nekaj nad 100 000), Škoc- janske jame z okrog 100 000 obiskovalci ter Pekel pri Šempetru v Savinjski dolini in Taborska jama pri Grosupljem z nekaj deset tisoč obiskovalci na leto. Te jame imajo nadelane poti in stalno vodniško službo. 28