ISSN 1580-1993 UDK 355.5 (479.4) (055) Julij 2008 – 10/Øt. 2 IZDAJATELJ/PUBLISHER: Generaløtab Slovenske vojske/General Staff of Slovenian Armed Forces www.mors.si/index.php?id=213 UREDNIØKI ODBOR/EDITORIAL BOARD: VVU XIII. razreda dr. Denis Œaleta polkovnik mag. Dobran Boæiœ podpolkovnik dr. Tomaæ Kladnik kapitan fregate mag. Peter Papler dr. Ljubica Jeluøiœ GLAVNI UREDNIK/EXECUTIVE EDITOR: generalmajor mag. Alojz Øteiner ODGOVORNI UREDNIK/MANAGING EDITOR: podpolkovnik specialist Evgen Primoæiœ NAMESTNICA ODGOVORNEGA UREDNIKA/ASSISTANT MANAGING: mag. Liliana Broæiœ TEHNIŒNI UREDNIK/TEHNICAL ORGANIZATION: dipl. ing. Bojan Rotar SEKRETAR/SECRETARY: øtabni vodnik Øtefan Tomanoviœ TISK/PRINT: Tiskarna Pleøko NAKLADA/EDITION: 500 izvodov/copies Prispevki, objavljeni v Biltenu Slovenske vojske, niso uradno staliøœe Slovenske vojske niti organov, iz katerih so avtorji prispevkov. Articles, published in the Bulletin of the Slovenian Armed Forces do not reflect the official viewpoint of the Slovenian Armed Forces nor the bodies in which the authors of articles are employed. »Crescat scientia, vita excolatur. Kjer se razvija znanost, postaja tudi æivljenje plemenitejøe.« Latinski pregovor OBVLADOVANJE STRESA V SLOVENSKI VOJSKI 4 VSEBINA Upravljanje stresa Stress mangement Kapitan fregate mag. Peter Papler . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Predstavitev rezultatov øtudije vedenja, odzivov in poœutja pripadnikov Slovenske vojske v mirnodobnih razmerah in na vojaøkih misijah z vidika stresa in izgorevanja Introduction of behaviourral responses and bio-psyho-social well-being analysis among members of Slovene armed forces in peaceful and special (mission) circumstances – coping with stress and burn-out Doc. dr. Polona Seliœ, asist. dr. Maja Rus Makovec in asist. mag. Davorina Petek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Prepoznavanje strahu in regulacija stresa Fear recognition and stress regulation Dr. Tomaæ Erzar in Igor Torkar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 Vpliv ekstremnih naporov in poøkodb na imunsko stanje in obolevnost z okuæbami Influence of severe exertions and injuries on the immunological state and infection proneness Prof. dr. Alojz Ihan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 Anksioznost, samoregulacija in naœini spoprijemanja s stresom vojakov Slovenske vojske Anwiety, self-regulation and stress coping strategies of the Slovenian armed forces’ members Mag. Petra Dolenc, prof. dr. Rado Piøot in dr. Boøtjan Øimuniœ . . . . . . . 69 Stresnost delovanja poveljniøke strukture v mirovnih operacijah – pomen priprav Stressfulness of the command structure activities in peacekeeping operations – the importance of preparations Prof. dr. Ljubica Jeluøiœ in doc. dr. Maja Garb . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 5 6 Psiholoøki vidiki obvladovanja stresnih obremenitev pri opravljanju nalog v tujini Psychological aspects of managing stress-related strains at performing international duties Prof. dr. Marko Poliœ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103 Organizacijski stres kot osebni stres Organisational stress as a personal stress Viøji policijski inøpektor II Simon Turk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121 Na ciljno skupino usmerjena preventivna dejavnost in obravnava posttravmatske stresne motnje v nemøki zvezni armadi Target group oriented prevention and treatment of posttraumatic stress disorder in the German federal army VVU XII. razreda Mateja Nagliœ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129 Mehanizmi uravnavanja stresa v Slovenski vojski Control mechanisms and stress regulation in the Slovenian armed forces VVU XI. razreda Petra Resman . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139 Uvedba in evalvacija protistresnega programa za policiste Introduction of police officers anti-stress programme evaluation Viøji policijski svetnik Hedviko Viønikar in viøji policijski inøpektor II Simon Turk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151 Uvodnik, prikaz vsebine UPRAVLJANJE STRESA STRESS MANAGEMENT P O V Z E T E K Upravljanje stresa je pomemben dejavnik doseganja uœinkovitosti in konkurenœnosti delovanja Slovenske vojske (SV) v domovini (upravljanje operativnega stresa) in operacijah v tujini (upravljanje bojnega stresa). Poleg tega mora biti SV kot delodajalec sposobna tekmovati z drugimi velikimi delodajalci na trgu delovne sile pri zagotavljanju dobrega poœutja zaposlenih. Zato nenehna izpostavljenost razlikam med zahtevami po izpolnjevanju razliœnih nalog ter primernem delovnem okolju, ki omogoœa dobro poœutje pri delu zaposlenih, ustvarja pogoje razvoja ali prepreœevanja organizacijskega stresa. V Biltenu so predstavljeni rezultati raziskovalnih projektov v okviru Ciljnih raziskovalnih programov s podroœja stresa in njegovega prepreœevanja ter praktiœne izkuønje Slovenske vojske in Policije. Raziskovalci analizirajo vzroke stresa v razliœnih okoliøœinah in razmerah pri delu v domovini, predvsem pa na mirovnih misijah, in sicer najveœkrat s psiholoøkega in medicinskega vidika, manjkrat pa z organizacijskega. Praktiki predstavljajo protistresne programe za posameznike, manj za vso organizacijo, ter modele organiziranosti protistresne dejavnosti v organizaciji. Na podlagi rezultatov raziskav in praktiœnih izkuøenj protistresne dejavnosti ugotavljajo in predlagajo dejavnike za vzpostavitev razvitejøega sistema upravljanja stresa v SV, s tem pa ustvarjajo razmere za dobro poœutje zaposlenih. A B S T R A C T Stress management is a key factor for attaining the effectiveness and competitiveness of the Slovenian Armed Forces (SAF) at home (operational stress management) and in operations abroad (combat Peter Papler1 7 1 Peter Papler, Center za doktrino in razvoj SV. stress management). In addition to this, the SAF has to be able to compete with other employers on the labour market in assuring the well-being of its employees. For this reason the constant exposure to the gap between the demands of fulfilling different tasks and of a suitable work environment that assures the well-being of employees, creates conditions for the development or for the prevention of organizational stress. The bulletin presents the results of research projects in the scope of target research programmes from the fields of stress and prevention of stress. It also presents practical experience in the field of stress prevention in the SAF and in the Slovenian Police Force. The researchers analyse reasons for stress in different circumstances and work conditions while at home and particularly in peace support missions, mostly from a psychological and medical point of view and to a lesser degree from an organizational position. At the same time the practicans present anti-stress programmes for individuals and entire organizations (although to a lesser extent) and models of the organization of anti-stress activities in an institute. The results of the research and the practical experience of anti-stress activities identify and suggest interventions for re-establishing a more developed stress management system in the SAF in order to create conditions for the well-being of SAF employees. UVOD Stresu se v sodobnem naœinu æivljenja in dela ni mogoœe izogniti, lahko pa ga obvladujemo na ravni posameznika, organizacije in druæbe ter tako prepreœimo hujøe posledice dolgotrajnega stresa, kot so okvare zdravja posameznikov, zmanjøana uœinkovitost in uspeønost organizacije (npr. odloœitve, ki niso optimalne ali jih sploh ni), visoki druæbeni stroøki v obliki odsotnosti ter visoki stroøki zdravljenja duøevnih in fizioloøkih bolezni. Obvladovanje organizacijskega in bojnega stresa ni nova znanost, vseeno pa so posledice za organizacijo lahko tudi usodne. Œe zaradi stresa izgubimo enega zaposlenega (npr. bolniøka odsotnost), se delo razdeli na preostale, ki tako lahko obœutijo veœje obremenitve oziroma stres. Neuravnavani oziroma neustrezno uravnavani vzroki stresa imajo lahko za organizacijo posledice, kot na primer epidemija virusa gripe na zdravje v neki regiji ali organizaciji. Iz izkuøenj vemo, da je lahko proces dela za nekaj UPRAVLJANJE STRESA 8 dni prekinjen, kar je za organizacijo lahko tudi usodno. Mogoœe je to razlog, da stres prouœujejo razliœne vede, in sicer medicinska, psiholoøka, socioloøka in organizacijska. Œlanki so rezultat posveta o upravljanju stresa v SV, ki je potekal 12. 3. 2008 v Centru za obrambno usposabljanje v Poljœah. Njegov namen je bil zdruæiti raziskovalce in strokovne delavce na enem mestu ter omogoœiti prenos znanja in informacij. Prispevke za Bilten, ki je pred vami, sta recenzirala dr. Peter Umek (Fakulteta za varnostne vede) in dr. Vida Tolar Petroviœ (Generaløtab SV). Tudi besedila v Biltenu vsebujejo øtiri pristope k obravnavi stresa – psiholoøkega, medicinskega, socioloøkega in organizacijskega. V obdobju od leta 2004 do 2008 je v okviru Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) Znanje za varnost in mir 2004–2010 potekalo sedem razliœnih raziskovalnih projektov, ki so v celoti ali le v delu prouœevali vzroke in posledice stresa na zaposlene v Slovenski vojski. V prvem delu Biltena so predstavljeni rezultati øestih raziskovalnih projektov2, aktualna strokovna praksa Slovenske vojske in Policije na podroœju usposabljanja za uravnavanje stresa posameznikov pa je predstavljena v drugem delu. Namen Biltena, ki je pred vami, je predstaviti spoznanja stroke in raziskovalne ugotovitve, prikazati primere dobre prakse in uspeønih prenosov novega znanja v prakso ter pospeøiti razgrinjanje in reøevanje aktualnih problemov na podroœju prepreœevanja stresa v SV. Cilj prispevkov je spodbuditi organizacijo, zlasti poveljujoœe in odgovorne sluæbe (kadrovska sluæba, medicina dela, sluæba za varovanje zdravja pri delu) k prepoznavanju stresa kot problema, ki ga bo treba v SV sistemsko reøevati, raziskovalna dejavnost in vsakdanja strokovna praksa pa predstavljata podporne dejavnosti za postavitev organizacijskega sistema za upravljanje stresa. PRIKAZ VSEBINE Seliœeva v øtudiji Vedenja, odzivi in poœutja pripadnikov Slovenske vojske v mirnodobnih okvirih in na vojaøkih misijah z vidika stresa in izgorevanja razlaga rezultate na podlagi predpostavke, da so preizkuøanci3 prepriœljivo odgovarjali na vpraøanja, opozori pa tudi na moænost zanikanja oziroma odpora. Kultura neopozarjanja na napake je eden izmed indikatorjev stresa, kar opozarja na prisotnost organizacijskega stresa. Ugotavlja, da so posledice posebnih æivljenjskih obremenitev pri psihiœni travmi zanemarljive, razlik med tremi Peter Papler 9 2 Raziskovalne projekte, predstavljene v prvem delu Biltena, sta (so)financirala Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. 3 Preiskovanec ali preizkuøanec je udeleæenec v raziskavi. obravnavanimi skupinami, in sicer zaposlenimi na misijah, »zdravimi« in »bolnimi« doma po travmatiziranosti, pa ni. Kljuœna dejavnika razlikovanja med skupinami sta izgorelost in (ne)zadovoljstvo z delom. Razlike med »zdravimi« in »bolnimi« so pojasnjene deloma z osebnostnimi znaœilnostmi in t. i. psihosomatsko naravnanostjo, deloma pa z nezadovoljstvom zaradi dela. Za skupino zaposlenih na mirovnih misijah so znaœilni sploøno nezadovoljstvo, cinizem, maœizem in nezaupanje. Izgorelost (cinizem, nizka osebna izpolnitev) je znak izœrpanega oziroma okvarjenega bioloøkega in psihosocialnega blagostanja, ki lahko vodi v absentizem ali zapustitev poklica oziroma dela. Erzar in Torkar v prispevku Prepoznavanje strahu in regulacija stresa poseben poudarek namenjata virom kroniœnega stresa in drugim oblikam psihiœnih teæav, povezanih s stresom, kot so depresija, anksioznost, uæivanje substanc, nasilje in druge teæje oblike patologije. Besedilo nadaljuje razpravo iz prejønje øtevilke Biltena. Avtorja posebej izpostavita tudi neprepoznani strah kot enega pomembnih virov kroniœnega stresa, saj se prav strah kot œutenje pojavlja kot podlaga vsem drugim obœutjem in zaznavam. V raziskavo je bil vkljuœen tudi naœin vzpostavljanja medosebnih odnosov ter intime. Dosedanje raziskave so namreœ pokazale, da so lahko prav medosebni odnosi vœasih vir kroniœnega stresa ali celo neke vrste ojaœevalec. Rezultati raziskave so potrdili hipoteze o povezavi zaznanega stresa in drugih oblik psihiœnih teæav, kot so depresija, tesnoba in nagnjenost k sramu ali krivdi. Ihan v projektni nalogi Vpliv ekstremnih naporov in poøkodb na imunsko stanje in obolevnost z okuæbami predstavlja rezultate raziskav vpliva posameznih posebnih obremenitev, kot so standardiziran napor – 20-kilometrski pohod, dehidracija, odtegnitev spanja (40 ur), spremembe æivljenjskega okolja, veœje poøkodbe, mraz in vroœina, na zdravstveno (psiholoøko, fizioloøko, oksidativno – genotoksiœno, imunoloøko) stanje preiskovancev ter iz tega izdela uporabne pripomoœke in predloge programov za izboljøanje zdravstvenega stanja v stresnih razmerah. Velja omeniti dva rezultata projekta, in sicer priroœnik za vojake Obvladovanje delovnega in bojnega stresa ter Priroœnik za prepoznavanje postravmatskega stresa pri podrejenih in ustrezno ukrepanje – za poveljnike enot SV4. Dolenœeva, Piøot in Øimuniœ v raziskavi Anksioznost, samoregulacija in naœini spoprijemanja s stresom vojakov Slovenske vojske ugotavljajo odsotnost oziroma UPRAVLJANJE STRESA 10 4 Priroœnika sta rezultat raziskovalnega projekta in sta na voljo kot knjiæniœno gradivo v Knjiæniœno-informa- cijskem centru Ministrstva za obrambo. prisotnost teh dejavnikov pri vojakih. Vkljuœeni v raziskavo izkazujejo sicer v povpreœju nizko stopnjo anksioznosti, visoko samoregulacijo in teænjo po aktivnem spoprijemanju s problemskimi situacijami, vendar obstajajo med vojaøkimi kandidati na eni in pripadniki posebne enote ter piloti na drugi strani pomembne razlike v merjenih spremenljivkah. Opaziti je tudi teænjo povezovanja nekaterih psiholoøkih vidikov z motoriœno uœinkovitostjo vojakov. Jeluøiœeva in Garbova v prispevku Stresnost delovanja poveljniøke strukture v mirovnih operacijah – pomen priprav predstavljata rezultate raziskav delovanja poveljniøke strukture v operacijah, ki so potekale od leta 2003 in obravnavajo sodelovanje slovenskih vojakinj ter vojakov v mirovnih operacijah, in sicer dimenzije stresa v sodobnih vojaøkih operacijah ter vlogo poveljnikov pri obvladovanju tega stresa. Ugotavljata, da v prouœevanem obdobju (2003–2008) poveljniki navadno niso obvladovali dejavnikov stresa, zato niso mogli omiliti vpliva stresorjev na pripadnike SV. Avtorici priporoœata intervencijo v obliki usposabljanja, predvsem za poveljujoœe. Poliœ v Psiholoøkih vidikih obvladovanja stresnih obremenitev pri izvajanju nalog v tujini ugotavlja znaœilno sliko razmer na mirovnih misijah, kakrøno so odkrili æe drugi raziskovalci (pomen dobre priprave, jasnost naloge, loœenost od druæine itn.). Priporoœa, da se izognemo æelji, da bi udeleæence mirovnih operacij vnaprej patologizirali in jim z vsemi sredstvi vsiljevali razliœne protistresne terapije. Te terapije priporoœa v skrajnih primerih, veœino dela pa morajo opraviti naravni oporni sistemi (druæina, enota ipd.), dobre priprave in ustrezna skrb za vojake. Turk v Organizacijskem stresu kot osebnem stresu predstavlja pogled Policije na organizacijski stres v primerjavi z osebnim stresom. Poleg programov obvladovanja stresa, ki so v pomoœ predvsem posameznikom, trdi, da obstajajo øe druge poti upravljanja stresa. Meni, da je pomembno ustvarjanje ustrezne delovne in organizacijske klime, ki pa je bolj kot od zaposlenih odvisna od ustreznega vodenja organizacijske enote. O tem lahko razmiøljamo øele takrat, ko na stres pri delu gledamo øirøe, s staliøœa celotne delovne organizacije in ne le posameznika. Nagliœeva v prispevku Na ciljno skupino orientirana preventivna dejavnost in obravnava posttravmatske stresne motnje v nemøki zvezni armadi predstavlja nemøki koncept upravljanja stresa, ki definira naloge in odgovornosti, predvsem zdravstvene in psiholoøke ter drugih sluæb nemøkih oboroæenih sil. Glavni cilj koncepta je prepreœevanje in zagotavljanje uœinkovite podpore Peter Papler 11 tako vojaøkemu osebju kot njihovim druæinskim œlanom v skrajnih stresnih razmerah. Resmanova v Mehanizmih uravnavanja stresa v SV obravnava mogoœe pristope k obravnavi vpraøanja stresa z vidika organizacije in posameznika. Navaja nekatere organizacijske akte, ki opredeljujejo ukrepe in dejavnosti, namenjene prepreœevanju in obravnavi stresa v SV, ter predstavlja mehanizme za njegovo uravnavanje. Viønikar in Turk v prispevku Uvedba in evalvaciji protistresnega programa za policiste predstavita namen in cilje uvedbe ter dve evalvaciji protistresnega programa za policiste. Policijski poklic je podobno kot vojaøki eden najbolj stresnih, zato uvedba protistresnega programa za policiste v Sloveniji predstavlja ukrep za izboljøanje poœutja na delu. Protistresni program za policiste je bil umeøœen v program usposabljanja policije leta 1998 kot del preventivnega modela psihohigienske dejavnosti. Obe evalvaciji in rezultati kaæejo, da je takøna oblika protistresnega usposabljanja sprejemljiva komponenta na podroœju psihohigienske dejavnosti v slovenski Policiji in kot taka sprejemljiva tudi v drugih varnostnih organih. Sestavni del programa je tudi poseben, vegetarijanski jedilnik. Tudi naøe prehranjevalne navade namreœ lahko pozitivno ali negativno vplivajo na uravnavanje stresa. V prispevkih oziroma rezultatih raziskav so predlagana priporoœila: – Sprememba upravljanja œloveøkega kapitala v Slovenski vojski na naœin, ki bo krepil poklicno identiteto, blaæil oziroma zmanjøal konfliktnost oziroma nejasnost (poklicnih) vlog ter delovno obremenitev. Za to je treba poveœati oziroma krepiti pristojnosti vodij. – Izbirne postopke za sprejem v Slovensko vojsko bi bilo treba nujno dopolniti s testom temeljnih osebnostnih lastnosti ter izloœiti kandidate, ki presegajo normirane vrednosti za nevroticizem in psihoticizem. – Veœ poudarka (vodij oziroma nadrejenih) bi bilo treba nameniti veøœinam v medosebnih odnosih, delovnim izkuønjam in prevzemanju varovalnih strategij (netekmovalne fiziœne dejavnosti, konjiœki). – Kljuœen premik bi bilo mogoœe doseœi s krepitvijo skupinske povezanosti in kakovosti odnosov v enoti oziroma enotah ter z uresniœevanjem programa proti izgorevanju znotraj organizacije SV, s œimer bi razvijali veøœine v medosebnih odnosih ter oblikovali socialno podporo znotraj kolektiva. – Ne glede na hierarhiœni in subordinacijski model organizacije je potrebna in mogoœa takøna reorganizacija dela, ki omogoœi posamezniku, da ustrezno UPRAVLJANJE STRESA 12 uporabi svoje veøœine in sposobnosti ter ima obœutek, da lahko nadzoruje svoje delo. Nujni pogoj za to je krepitev veøœin za upravljanje œloveøkega kapitala pri vodjih. – Vsebine o vodenju enot na mirovnih operacijah naj bi bile vkljuœene v uœne vsebine v vojaøkem øolstvu ter v javnem in vojaøkem øolskem sistemu. – Veœ œasa bi bilo treba nameniti pripravam nadrejenih, s posebnim poudarkom na neprepoznanem strahu in stresu pri posameznikih, ki so mu najbolj izpostavljeni (mladi, osebe z niæjo izobrazbo, tisti s kroniœnim stresom). – (Ne)zadovoljstvo zaposlenih in njegov vpliv na organizacijsko klimo vzpostavita potrebo po posebno pozorni obravnavi udeleæencev na mirovnih misijah. REZULTATI IN RAZPRAVA Upoøtevati moramo dejstvo, da so raziskave namenjene prouœevanju in analizi stanja, ne pa ocenjevanju, vrednotenju in napovedovanju dogodkov v prihodnosti. Zato se bom v sklepu poskuøal omejiti na nekaj temeljnih spoznanj in priporoœil glede ukrepov, povezanih z upravljanjem ter raziskovanjem stresa. Œe strnem ugotovitve in misli avtorjev o upravljanju stresa, so lahko ukrepi strokovnih sluæb za upravljanje stresa v organizaciji razliœni, povezani pa so z njegovimi vzroki, in sicer: – merjenje stresa (anketni vpraøalniki, analize podatkov), – razvoj protistresne politike (npr. navodila, priroœniki …), – upravljanje vzrokov za stres (npr. preoblikovanje nalog na dolænosti ...), – usposabljanje za: • prepoznavanje stresa, • prepreœevanje stresa in spoprijemanje z njim, • identificiranje in upravljanje stresa drugih, • gradnja odpornosti, – imenovanje in razporejanje na delovna mesta, – preoblikovanje delovnih mest, – svetovanje, – menedæment absentizma, – gradnja kulture in klime za proæno delovno silo. Po konœanem posvetu so raziskovalci in strokovni delavci na okrogli mizi o raziskovanju stresa v SV poudarili, da øtevilo projektov z istega raziskovalnega Peter Papler 13 podroœja zagotavlja zaposlenim in strokovnim sluæbam Slovenske vojske zanesljivo povratno informacijo. Nekaj veœ pozornosti bi mogoœe veljalo v prihodnjih raziskavah nameniti tudi depresiji in samomorilnosti, skrajnima posledicama dolgotrajnega stresa. Priœakovanja zaposlenih so gotovo veœja, priœakujejo konkretne aktivnosti in pozitivne rezultate oziroma vplive na zmanjøevanje organizacijskega stresa kot vsaj majhno nagrado za sodelovanje v raziskavah. Raziskovanje ne sme biti brez cilja, kar se lahko zgodi v primeru, ko nimamo jasno doloœenega naroœnika in uporabnika rezultatov raziskave, ki bi bil motiviran za uveljavljanje rezultatov. Pomemben pa je tudi naœin njihovega prikazovanja. Za najnovejøe znanje, ki ga je pred uvajanjem treba razumeti in prilagoditi slovenskim razmeram, je nujno temeljito raziskovalno in strokovno delo. Strokovni delavci pogreøajo tudi kontinuiteto pri delu. Dosedanja praksa nas je velikokrat prepriœala z dejstvi, da po napredku na strokovnem podroœju dejavnosti zamrejo, nato pa delo ponovno zaœnemo, vendar od zaœetka. Strokovni delavci predlagajo drugaœne naœine raziskovanja oziroma dela, veœ pozornosti naj bi namreœ bilo namenjeno stresu bolj izpostavljenih notranjih organizacijskih enot (npr. enot, ki uvajajo spremembe ali v katerih je velik pritisk na opravljanje delovnih nalog ...). Tako raziskovalci kot strokovni delavci pa predlagajo dopolnitev programov, ki potekajo na vojaøkih øolah, z vsebinami prepreœevanja stresa. Dober menedæment pomeni tudi dobro upravljanje stresa. Pred uveljavljanjem novih programov je nujna tudi objektivna verifikacija protistresnih programov, ne le merjenje subjektivnega zadovoljstva udeleæencev, temveœ tudi spremljanje izboljøanja stanja v notranji organizacijski enoti. Uœenje uravnavanja stresa zaposlenih je pomembna aktivnost, predvsem glede na naravo in definicijo stresa. Pomembno vlogo pa imajo poleg strokovnih sluæb (kadrovska, psiholoøka, medicine dela, za varovanje zdravja pri delu) tudi neposredno poveljujoœi. Ne smemo pozabiti tudi na socialno oporo druæine in sodelavcev, vloga poveljujoœih je ne more nadomestiti. Usposabljanje vodij za uravnavanje svojega stresa ter prepoznavanje stresa sodelavcev je pomembno za doseganje ciljev enot oziroma organizacij, ki jih vodijo. Ne pozabimo, da sam stres ni nevaren, nevarne so lahko posledice moœnega ali dolgotrajnega stresa. Œe je stresa »ravno prav«, so lahko posledice za delo celo ugodne. Ne gre zanemariti tudi neposredne izmenjave znanja med strokovnimi delavci in raziskovalci, izmenjave teorije in praktiœnih izkuøenj. Hkrati se je krepilo tudi zaupanje in porajale so se ideje za nadaljnje sodelovanje. Pomembno je tudi sodelovanje s UPRAVLJANJE STRESA 14 slovensko Policijo. Strokovni delavci v Policiji so po posvetu namreœ ugotovili, da je iz razprav in vpraøanj udeleæencev razvidno, da moramo uveljaviti sistem obvladovanja stresa v SV, posledica uveljavljenega modela pa so seveda ustrezno razdeljene naloge strokovnih sluæb, poveljujoœih in zaposlenih. Policija po krajøi prekinitvi æe dve leti intenzivno uvaja razliœne teœaje, hkrati pa dopolnjuje programe øolanja policistov na Policijski akademiji. Celovitega sistema upravljanja stresa pa øe niso uvedli. Mogoœe bi pri tem policija in vojska zdruæili vire. Ugotovitve iz raziskav in dela na strokovnem podroœju, ki so bile predstavljene na posvetu o upravljanju stresa v SV, so podrobneje prikazane v besedilih posameznih avtorjev. Prispevki so dober temelj za nadaljevanje dela strokovnih sluæb MO in SV ter odgovornih pri postavitvi organizacijskega sistema za upravljanje stresa. Peter Papler 15 16 Izvirni znanstveni œlanek PREDSTAVITEV REZULTATOV ØTUDIJE VEDENJA, ODZIVOV IN POŒUTJA PRIPADNIKOV SLOVENSKE VOJSKE V MIRNODOBNIH RAZMERAH IN NA VOJAØKIH MISIJAH Z VIDIKA STRESA IN IZGOREVANJA INTRODUCTION OF BEHAVIOURAL RESPONSES AND BIO-PSYCHO-SOCIAL WELL-BEING ANALYSIS AMONG MEMBERS OF SLOVENE ARMED FORCES IN PEACEFUL AND SPECIAL (MISSION) CIRCUMSTANCES – COPING WITH STRESS AND BURN-OUT P O V Z E T E K Øtudija odgovarja na vpraøanje, kateri psiholoøki dejavniki delujejo oziroma jih je mogoœe prepoznati pri osebah (vojakih), ki poroœajo o slabøem bioloøkem in psihosocialnem blagostanju, dosegajo viøje vrednosti izgorevanja in so poslediœno manj uœinkoviti in manj motivirani za delo. Obœutenje lastnega zdravja je okvirno merilo za zdravstveno stanje posameznika, slaba Polona Seliœ, Maja Rus Makovec in Davorina Petek1 17 1 Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani. samoocena zdravja pa je napovedni dejavnik poveœane umrljivosti in veœje potrebe po zdravstvenih storitvah. Uporabljena diagnostiœna strategija doloœa koncept zdravja kot bioloøko in psihosocialno blagostanje ter prinaøa moænost novih ugotovitev o povezanosti stresa in izgorevanja, (samoocene) zdravja ter organizacijskega ozraœja. Drugi del øtudije prikazuje prepoznavanje dejavnikov tveganja in zaøœite glede prebolevanja travmatiœne (nasilne) situacije v vojnih ali mirnodobnih razmerah s poudarkom na osebnostnih potencialih (osebnostna struktura, obvladovalni mehanizmi, zmoænost za nadzorovanje svojega poloæaja, morebitne predhodne travmatiœne izkuønje), doæivljanju pomembnih medsebojnih interakcij in predvsem na odnosu do rabe psihoaktivnih snovi. Uporabili smo test Eysenckovih osebnostnih lestvic, test o spoprijemanju s stresom, vpraøalnik izgorelosti, vpraøalnik o zadovoljstvu pri delu ter vpraøalnik za oceno posebnih æivljenjskih obremenitev in samooceno zdravja. Analizirali smo odgovore 390 pripadnikov Slovenske vojske in jih razdelili v skupino zdravih, manj zdravih (po merilu bolniøkih odsotnosti zaradi bolezni) in skupino udeleæencev misij. Rezultate razlagamo na podlagi domneve, da so preizkuøanci verodostojno odgovarjali, opozorimo pa tudi na moænost zanikanja in/ali odpora. Posledice posebne æivljenjske obremenitve v izkuønji psihiœne travme so v celotnem vzorcu zanemarljive, skupina udeleæencev misij se po travmatiziranosti ne razlikuje od drugih dveh (SK1-Z in SK2-B). Ob domnevi, da so odgovori na vpraøanja o posebnih æivljenjskih obremenitvah verodostojni, sta kljuœna dejavnika razlikovanja med skupinami izgorelost in (ne)zadovoljstvo z delom. Razlike med SK1-Z in SK2-B deloma pojasnjujemo z osebnostnimi znaœilnostmi in t. i. psihosomatsko naravnanostjo, deloma pa z nezadovoljstvom pri delu. Za skupino udeleæencev misij so znaœilni sploøno nezadovoljstvo, cinizem, maœizem in nezaupanje. Izgorelost (cinizem, nizka osebna izpolnitev) je znak izœrpanega oziroma okvarjenega bioloøkega in psihosocialnega blagostanja, ki lahko vodi v absentizem ali opustitev poklica oziroma dela. Œe iz zadovoljstva sklepamo na organizacijsko ozraœje, rezultat v skupini udeleæencev misij zahteva posebno pozornost. Predlagamo spremembe v vodenju in izbirnih postopkih. PREDSTAVITEV REZULTATOV ØTUDIJE VEDENJA, ODZIVOV IN POŒUTJA … 18 K L J U Œ N E B E S E D E Temel jne osebnostne las tnos t i , spopri j emanje s s tresom, izgore los t , zadovol j s tvo pri de lu , b io loøko in ps ihosoc ialno blagos tanje , zdravje , travma. A B S T R A C T The study gives answers to a question about psychological factors influencing (and can be identified) individuals (soldiers) who report lower bio-psycho-social well-being and who attain higher burn-out values and are thus less effective (at work) and less motivated (for work). The perception of one’s own health can be taken as an outline criterion of an individual’s health condition. Consequently a poor self-assessment of one’s health is a prognosticator of higher mortality and of an increased need for health care services. On the one hand, the diagnostic strategy used operationalizes the concept of health as bio-psycho-social well-being and on the other hand, it brings the possibility of new findings on the interdependence of stress, burnout (self) assessment of health and organizational climate. The second part of the study deals with the identification of the risk factors and protection relating to the recovery from a traumatic (violent) situation in the context of war or peace conditions, with the stress on personality aptitudes (personality structure, »coping« mechanisms, the ability to control one’s own situation, possible precedent traumatic experience), on the experience of important interpersonal interactions and above all on the attitude towards the use of psychoactive substances. We used the Eysenck Personality Scales test, the Ways of Coping Questionnaire, the Burnout Questionnaire, the Satisfaction at Work Questionnaire, the Questionnaire on Special Life Strains on the Self-assessment of Health Questionnaire. We analysed the answers of 390 members of the Slovenian Armed Forces and divided them in the following groups: the healthy, the less healthy (based on sick leave criterion) and participants of missions. The interpretation of the results is based on a presumption that all respondents answered truthfully. The possibility of denial and/or resistance must also be taken into account. The consequences of a particular life strain in the form of Polona Seliœ, Maja Rus Makovec in Davorina Petek 19 psychological trauma are negligible in respect to the entire sample group. The mission group does not differ from the other two groups (the SK1-Z and the SK2-B) by trauma-related experiences. Based on the presumption that the answers on particular life strains are truthful, the key factors of the distinction between the groups are burn-out and work (dis)satisfaction. The differences between the SK1-Z and the SK2-B group can be explained partly by personal characteristics and the so-called psychosomatic orientation and partly by dissatisfaction with work. The characteristics of the mission group are overall dissatisfaction, cynicism, machismo and distrust. Burnout (cynicism, low self-realization) is a sign of an exhausted/damaged bio-psycho-social well-being, which can lead to absenteeism or to resignation of one’s profession/employment. If we make conclusions about the organizational climate from the point of view of satisfaction, the result in the mission group calls for special attention. A change in leadership and in selection procedures is suggested. K E Y W O R D S Basic personal i ty trai t s , coping with s tress , burnout , sat i s fac t ion at work, b io-psycho-soc ial wel l -be ing , heal th , psychological trauma. IZHODIØŒA Stres Vsaka sprememba v æivljenju posameznika lahko zanj predstavlja stres, œe prilagajanje na nove razmere preseæe njegove sposobnosti (prilagoditvene potenciale). S stresom navadno oznaœujemo negativne posledice zunanjih vplivov, œeprav je stres lahko tudi pozitiven (Seliœ 1999). Dejavniki tveganja za stres v razliœnih poklicnih skupinah, na primer med kontrolorji letenja in vozniki tovornjakov, so preobremenjenost, vkljuœevanje v razliœne prostovoljne dejavnosti in poslediœno pomanjkanje œasa, pretiran nadzor nad opravljenim delom, spolno nadlegovanje na delovnem mestu ter kombinacija noœnega in dopoldanskega dela. Vsi ti stresorji se seøtevajo in dolgoroœno vplivajo na zadovoljstvo pri delu ter æeljo po menjavi sluæbe. »Samouœinkovitost« odraæa posameznikovo prepriœanje, da lahko uspeøno PREDSTAVITEV REZULTATOV ØTUDIJE VEDENJA, ODZIVOV IN POŒUTJA … 20 opravi neko nalogo. »Samouœinkovitost« in podpora iz okolja zmanjøujeta stres in izgorelost – pri nekaterih kulturah je za zmanjøanje stresa pomembnejøe individualno, pri drugih pa skupinsko prepriœanje v »samouœinkovitost« (Schaubroeck, Lam, Xie 2000). Nekateri avtorji ugotavljajo, da »samouœinkovitost« zmanjøa stres le pri osebah, ki uporabljajo aktivne prilagoditvene tehnike. »Samouœinkovitost« je pozitivno povezana z dejansko uœinkovitostjo, œe je delovna obremenitev majhna, œe pa je velika, ta povezava ni statistiœno pomembna. Obœutek nadzora pri delu zmanjøa stres samo pri »samouœinkovitih« in pri tistih, ki si ne pripisujejo odgovornosti za morebitni neuspeh. Obœutek nadzora in prepriœanje, da je delo praviœno organizirano, zniæata mogoœe stroøke zdravljenja v naslednjih petih letih, obremenjenost z delom ter konflikt med delom in druæino. Zaøœitni dejavniki pred stresom so trdnost, optimizem, samozavest ter nadzor nad opravljenim delom, ki je vsebinsko usmerjeno k uœinkovitosti in je iz njega mogoœe izluøœiti koristne sklepe (Van Dick, Wagner 2001). Stres, ki predstavlja izziv, je pozitiven, prinaøa veœje zadovoljstvo pri delu in manj iskanja druge zaposlitve. Velja tudi obratno: stres, ki se zdi nepremagljiv, je negativen. Zlasti æenske na vodilnih poloæajih se s stresom spopadejo le, kadar ga ocenijo kot groænjo socialnim odnosom, in menijo, da je obvladljiv. Osebnostni dejavniki, kot na primer negativno œustvovanje, statistiœno pomembno ne vplivajo na odnos med stresom in obremenjenostjo pri delu. Pri zaposlitvi za doloœen œas sta z veœjo stresnostjo povezana obœutek, da zaposlitev ni zanesljiva, in manjøi vpliv pri odloœanju (Nandi et al. 2004). Stres zmanjøuje manjøa obremenitev z delom, zato je zaposlitev za doloœen œas vendarle manj obremenjujoœa. Izgorelost Izgorelost je sindrom, ki je posledica dolgotrajnega delovanja œustvenih in medosebnostnih stresorjev pri delu. Opiøemo ga s tremi dimenzijami: to so œustvena izœrpanost (ŒI), depersonalizacija (D) in osebna izpolnitev (OI). Œustvena izœrpanost je najpomembnejøa dimenzija izgorelosti in pomeni obœutek preobremenjenosti in izœrpanosti lastnih psihofiziœnih virov. Depersonalizacija ali cinizem je medosebnostna komponenta izgorelosti; gre za negativen, neobœutljiv, otrdel odnos do dela, sodelavcev in strank (Buunk et al. 2001). Nizko osebno izpolnitev predstavljajo obœutki pomanjkanja kompetence, nizke produktivnosti in neuspeønosti pri delu (Maslach, Schaufeli in Leiter 2001). Dejavniki tveganja za izgorelost so veœje zahteve pri delu in pomanjkanje Polona Seliœ, Maja Rus Makovec in Davorina Petek 21 podpore (ali negativna podpora) iz okolja, stres, nevrotiœnost, manjøa avtonomnost pri delu (za œustveno izœrpanost), previsoki cilji, teæave pri usklajevanju med delom in druæino (zlasti za œustveno izœrpanost), institucionalno usmerjena druæba (za ŒI), pomanjkanje obœutka, da je poklic cenjen. To velja predvsem pri poklicnih skupinah, ki dajejo razliœne vrste pomoœi ljudem. To so medicinske sestre, socialni delavci, delavci na zavodih za zaposlovanje in v klicnih centrih, skrbniki starejøih, vojaki ipd. Ena glavnih razlik med izgorelostjo in depresijo je obœutek manjvrednosti. Manjvrednost je pozitivno povezana z depresijo, medtem ko na œustveno izœrpanost nima vpliva. Na obœutek manjvrednosti ne vplivajo starost, izobrazba ali ure (trajanje) dela. Vpliva pa spol – æenske se redkeje poœutijo manjvredne. Zaøœitni dejavniki pri izgorelosti so »samouœinkovitost« in pozitiven odnos, optimizem, œustvena podpora iz okolja (pozitivna oziroma kadar ni povezana z delom), ekstravertiranost (le za osebno izpolnjenost) in sposobnost dobrega komuniciranja (za depersonalizacijo in osebno izpolnjenost). Posledice izgorelosti najhitreje odpravimo s kognitivno vedenjsko terapijo, svetovanjem in tehnikami sproøœanja. Novejøe øtudije odkrivajo izvor izgorelosti predvsem v prepletu zunanjih (administrativna opravila, teæke delovne razmere ipd.) in notranjih (osebnostnih) dejavnikov (idealizem, narcisoidnost, perfekcionizem, osebnost tipa A), kot posledico razkoraka med (velikimi) priœakovanji in realnostjo (Bussing, Glaser in Hoge 2001). Travma in posttravmatska stresna motnja Travma je neprijetno œustveno doæivetje, ki ima dolgo trajajoœe uœinke na duøevnost. Pri ekstremni stresni izkuønji sta posebej pomembna dva obœutka: pomanjkanje nadzora in nepredvidljivost dogodkov, ki so vitalnega pomena za posameznika. Obœutek izgube nadzora se je izkazal za hujøega kot njegovo pomanjkanje (se pravi, da so bili bolj prizadeti ljudje, ki so imeli pred travmo veœ nadzora nad svojim æivljenjem). Doæivljanje tako imenovanega posttravmatskega stresnega sindroma (gre za psiholoøke in vedenjske spremembe po izpostavljenosti razliœnim travmatiœnim doæivetjem) ima moœno podlago v spremenjeni nevrobiologiji moæganov: realno je priœakovati, da bodo travmatiœna doæivetja zahtevala davek na psihosocialni in tudi na bioloøki ravni (Yehuda et al. 2005). Spomin na travmatiœne dogodke ne izzveneva tako kot obiœajno uœenje. Hormona norepinefrin in adrenalin, ki se sproæata v travmatiœnih situacijah, namreœ krepita dolgotrajni spomin. Ko moægani enkrat PREDSTAVITEV REZULTATOV ØTUDIJE VEDENJA, ODZIVOV IN POŒUTJA … 22 postanejo obœutljivi na tako uœenje, lahko celo mogoœa groænja sproæi ves opisani alarmni somatski sistem. Pomembno je, da se ljudje, ki trpijo za temi simptomi, nauœijo poveœati svojo odpornost proti tesnobi in napetosti ter izoblikovati funkcionalen naœin psihosocialnega delovanja (Carlier, Voerman in Gersons 2000). Razliœni dejavniki v osebah, neposredni okolici in øirøem sistemu lahko omilijo posttravmatske stresne izkuønje ali pa jih poslabøajo (Harvey 1996). Analiza pogostih nefunkcionalnih obvladovalnih (»coping«) mehanizmov kaæe na zanikanje problema, pasivnost, beg v dnevno sanjarjenje, pretirano usmerjenost v obtoæevanje samega sebe ali pa, nasprotno, zgolj drugih, izogibanje nekaterim okoliøœinam ali ljudem ter uæivanje psihoaktivnih snovi (McFarlane 1998). Eden izmed odzivov znotraj posttravmatske motnje je kroniœna oblika æalosti, ki se razvije naprej v depresijo, pri moøkem obvladovalnem vedenju pa se utegnejo znaki posttravmatskega stresnega sindroma izraziteje kazati v poveœani impulzivnosti in agresivnosti. Treba je tudi poudariti, da se pri moøkih depresivno razpoloæenje bistveno pogosteje prikriva s poveœano agresivnostjo, prepirljivostjo in uæivanjem psihoaktivnih substanc (Werner 1993, Volpicelli et al. 1999). Veœina ljudi simptome travmatske izkuønje (npr. vsiljivi muœni spomini na dogodek, moœno vzdraæen nevrovegetativni sistem, ki se kaæe kot moœno poviøana tesnobnost, izogibalno vedenje) pomembno omili v treh do øtirih mesecih. Dramatiœen takojønji odziv pomeni manjøe tveganje za pozne, odloæene posledice na psihosocialnem podroœju, kot pa takojønji odziv v obliki œustvene zamrznitve oziroma neodzivnosti. Pozno razviti ali nepreboleli posttravmatski stresni sindrom v subkliniœni in kliniœni obliki pomeni veliko tveganje za zmanjøano delovno zmoænost ter slabøo kakovost bioloøkega in psihosocialnega funkcioniranja. PROBLEM IN METODA Øtudija obsega dva kljuœna kompleksa vedenja in doæivljanja pripadnikov Slovenske vojske: a) poravnavanje s stresom in izgorelost pri delu, b) poravnavanje s travmo in obravnavo posttravmatske stresne motnje. Zasnovana je bila, da bi opredelila celotno podroœje bioloøkega in psihosocialnega blagostanja oseb (vojakov) ter predlagala naœine oziroma strategije znotraj institucije (SV), ki uœinke teh stanj prepreœuje in/ali zmanjøuje. Poravnavanje s stresom in poœutje (v bioloøkem in psihosocialnem smislu) je pojav z veœ Polona Seliœ, Maja Rus Makovec in Davorina Petek 23 razseænostmi – posledica interakcij med socialnim okoljem, (vojakovo) osebnostjo, æivljenjskimi navadami, vedenjskimi vzorci, konstitucijo in dedno zasnovo. Øtudija je v zasnovi temeljila na presejalni analizi zdravja (kot bioloøkega in psihosocialnega blagostanja), poravnavanja s stresom in izgorevanja/ izgorelosti vzorca pripadnikov SV. Prvi del problema øtudije je bilo vpraøanje, kateri psiholoøki dejavniki delujejo (jih je mogoœe prepoznati) pri osebah (vojakih), ki dosegajo viøje vrednosti izgorevanja in so poslediœno manj uœinkoviti in manj motivirani za delo. To smo ugotavljali z odkrivanjem razlik med vojaki, ki ne kaæejo znakov izgorelosti, in tistimi, ki dosegajo viøje vrednosti pri œustveni izœrpanosti in depersonalizaciji, vkljuœno s pogostejøimi pritoæbami o telesnih (zdravstvenih) teæavah. Na podlagi presejalne analize smo oblikovali dve skupini – prvo, ki je manj zdrava in ima viøje vrednosti izgorelosti, in drugo, v kateri so pripadniki SV z niæjo vrednostjo izgorelosti in boljøim bioloøkim in psihosocialnim blagostanjem. Koncept zdravja na bioloøki ravni smo izvorno nameravali preveriti z vkljuœevanjem ugotovitev rednih zdravstvenih pregledov. Pregled zdravstvenega stanja vojakov izvedbeno ni bil mogoœ, zato smo komponento preoblikovali in namesto podatkov z rednih periodiœnih pregledov izbranih oseb in ocene njihovega aktualnega zdravstvenega stanja ter pregleda zdravstvenih kartonov za pretekla tri leta izdelali vpraøalnik za samooceno zdravstvenega stanja, ki so ga udeleæenci izpolnjevali skupaj z drugimi psihodiagnostiœnimi instrumenti. Pregled odsotnosti z dela zaradi bolezni (trajanje, razlog) je vkljuœen v samooceno zdravstvenega stanja, SV pa je zagotovila kriterijske podatke. Samoocena zdravstvenega stanja je posameznikova subjektivna sploøna ocena njegovega zdravja. Temelji na doæivljanju lastnega zdravja in obsega bioloøke, socioloøke in psiholoøke razseænosti. Samoocena zdravja odraæa obstojeœo bolezen, simptome bolezni, dejavnike tveganja za bolezen ali funkcionalno stanje posameznika. Dodatni dejavniki, ki vplivajo na samooceno, so osebna izkuønja z zdravjem, znanje, povezano z zdravjem, in obvladovanje æivljenjskih okoliøœin, kar vodi do znaœilnega posameznikovega obnaøanja v zvezi z zdravjem. Poleg tega vplivajo øe duøevni, socialni, œustveni in druæbenoekonomski dejavniki. Samoocena je povezana tudi s tveganim obnaøanjem, predvsem s prehitro voænjo, telesno nedejavnostjo in nezdravo prehrano. Obœutenje lastnega zdravja je okvirno merilo za zdravstveno stanje posameznika, slaba samoocena zdravja pa napovedni dejavnik poveœane umrljivosti in veœje potrebe po zdravstvenih storitvah; uporablja se za oceno zdravja populacije. Vpraøalnik za samooceno PREDSTAVITEV REZULTATOV ØTUDIJE VEDENJA, ODZIVOV IN POŒUTJA … 24 zdravstvenega stanja smo sestavili na podlagi pregleda in uporabe øtevilnih virov ter ga predhodno preizkusili na manjøi skupini oseb. Uporabljena diagnostiœna strategija doloœa koncept zdravja kot bioloøko in psihosocialno blagostanje ter prinaøa moænost novih ugotovitev o povezanosti stresa in izgorevanja, (samoocene) zdravja in organizacijskega ozraœja. Drugi del øtudije prikazuje prepoznavanje dejavnikov tveganja in zaøœite glede prebolevanja travmatiœne (nasilne) situacije v vojnih ali mirnodobnih razmerah s poudarkom na osebnostnih potencialih (osebnostna struktura, obvladovalni mehanizmi, zmoænost za nadzorovanje svojega poloæaja, morebitne predhodne travmatiœne izkuønje), doæivljanju pomembnih medsebojnih interakcij in predvsem na odnosu do rabe psihoaktivnih snovi. Pripomoœki Vpraøalnik za samooceno zdravstvenega stanja, EPQ-R (Eysenckove osebnost- ne lestvice) (Eysenck, H. J. 2003), Naœini spoprijemanja s stresom (Folkman in Lazarus, v Lamovec 1994), Izgorevanje (Maslach, v Penko 1994), Zadovoljstvo pri delu (vpraøalnik JDI, v Konrad 1994), Spoprijemanje s posebnimi obremenitvami (vpraøalnik MINI International Neuropsychiatric Interview, razliœica 5.0.0., Lestvica samospoøtovanja Rosenberg, polstrukturirani intervju glede znaœilnosti razvojnega obdobja). Preizkuøanci Po opravljenem zajemu leta 2007 smo zbrali 448 diagnostiœnih zvezkov, med katerimi je bilo pribliæno 60 povsem neuporabnih. Ko smo izloœili podatke preizkuøancev, ki so puøœali prazne odgovorne liste, smo v nadaljnjo analizo vkljuœili 390 diagnostiœnih zvezkov. Bolniøki dopust zaradi bolezni (ne poøkodb) smo pri preizkuøancih, nastanjenih v Sloveniji, uporabili kot merilo delitve na skupini SK1-Z (zdravi) in SK2-B (bolni oziroma manj zdravi). Vsi preizkuøanci so diagnostiœne zvezke izpolnjevali v vojaønicah, pripadniki misij pa po vrnitvi domov. Tabela 1: Spol vkljuœenih v øtudijo Polona Seliœ, Maja Rus Makovec in Davorina Petek 25 N % Povpreœna starost (leta) Mediana Moøki 342 87,7 30,7 ± 7,70 29 Æenske 48 12,3 31,1 ± 7,02 28 Skupaj 390 100 30,73 ± 7,61 29 Med moøkimi in æenskami glede starosti ni statistiœne signifikantnosti (p > 0,05). Populacija (SV) v zaœetku leta 2008 øteje 6855 pripadnikov, od tega 5908 moøkih (86,19 %) in 947 æensk (13,81 %). Po spolu obravnavani vzorec ustrezno predstavlja populacijo. Variance se med skupinami razlikujejo statistiœno znaœilno (Levenov test: p < 0,05) – najmlajøi so udeleæenci misij, najstarejøi iz skupine SK2-B. Skupaj 37,8 % je samskih, nikoli poroœenih, od tega najveœ med udeleæenci misij (14,4 % od vseh). 61 % vpraøanih nima otrok, od tega najveœ med udeleæenci misij (23,3 % od vseh). 93,9 % se ni (nikoli) razvezalo. Veœina æivi v mestnem ali vaøkem okolju, najmanj v primestnem. Skupaj 78,5 % se s øportom ukvarja veœ kot eno uro na teden – najveœ med udeleæenci misij in v skupini SK1-Z. O najveœ poøkodbah poroœajo v skupini SK2-B (10,3 %), udeleæenci misij pa o nepomembnih poøkodbah (13,8 %), medtem ko so v skupini SK1-Z veœinoma brez poøkodb (20 %). 70,7 % vseh ni doæivelo izgube bliænje osebe – razlik med skupinami ni. Vojaki na misijah imajo krajøo delovno dobo v primerjavi s tistimi v domovini. V SV je razmerje med deleæem œastnikov, podœastnikov in vojakov 22,8 % œastnikov, 30 % podœastnikov in 47,2 % vojakov. V obravnavanem vzorcu je 60 % vojakov, 25,1 % podœastnikov in 14,9 % œastnikov oziroma ni podatka o œinu. Struktura vzorca se od populacije razlikuje predvsem po veœjem deleæu vojakov in manjøem deleæu œastnikov. Najniæjo izobrazbo dosegajo vojaki na misijah. Med sluæbovanjem v SV so dosegli viøjo izobrazbo vojaki iz skupin SK1-Z (7,4 %) in SK2-B (7,2 %), med udeleæenci misij pa le 2,8 %. Vojaki iz SK2-B in udeleæenci misij v veœjem deleæu odgovarjajo, da ne opravljajo dela, ki bi ga æeleli (13,3 % oziroma 13,1 %). 41,8 % vseh vpraøanih je æelelo napredovati, a jim to ni uspelo, od tega so bili najmanj uspeøni udeleæenci misij. 66,9 % jih je napredovalo, kot so æeleli, od tega najveœ udeleæencev misij. 11,5 % je enkrat zamenjalo formacijsko dolænost na svojo æeljo, skupaj 29,5 % pa zaradi sluæbenih potreb, od tega najveœ iz SK2-B in udeleæencev misij. Tvegano uæiva alkohol 4,8 % preizkuøancev (gre za pitje alkohola s poveœanim tveganjem za neugodne posledice na psihosomatski in/ali telesni ravni). Rezultat kaæe na manj tvegano vedenje v odnosu do alkohola, kot je to v slovenski populaciji (ocene tveganja 10 %). Ne kadi 56,5 % preizkuøancev: 58,9 % v SK1-Z; 59,8 % v SK2-B in 50,8 % med udeleæenci misij. Kadi 34,4 % preizkuøancev: 31,7 % v SK1-Z, 29,8 % v SK2-B in 41,4 % med udeleæenci misij. Vœasih je kadilo 9,1 % preizkuøancev: 9,4 % v SK1-Z, 10,2 % v SK2-B in 7,8 % v skupini udeleæencev misij. Podatki kaæejo, da med preizkuøanci kadi PREDSTAVITEV REZULTATOV ØTUDIJE VEDENJA, ODZIVOV IN POŒUTJA … 26 veœji deleæ, kot so aktualni podatki v Sloveniji (77,2 % nekadilcev, deleæ kadilcev leta 2006 je 22,8 %), v skupini udeleæencev misij je deleæ kadilcev skoraj øe enkrat veœji kot je slovensko povpreœje. Veœina preizkuøancev izhaja iz druæin z obema starøema – 81,2 %, iz enostarøevske druæine jih je 15,1 %, z drugimi skrbniki pa je æivelo 2,5 %. Zadovoljivo doæivetje varnih okoliøœin med odraøœanjem ima 90,5 %, okoliøœine odraøœanja so bile veœinoma stabilne pri 94,8 %, dobre izkuønje z avtoriteto odraslega zunaj druæine je imelo 50,5 %, brez te izkuønje pa je 37,4 % preizkuøancev. 9,7 % je imelo izkuønjo z zelo obremenjujoœim odnosom s skrbnikom (nenehni konflikti, nasilje), veœina (84,8 %) pa takih izkuøenj ni doæivela. Deleæ slabe izkuønje s skrbniki je viøji pri æenskah. Kot otroci so bili vedenjsko nemirni v 80,2 %, zelo plahih je bilo 4,3 %, posebno nadarjenih (øport, ustvarjalnost, uœenje) je bilo po samooceni 12 %. REZULTATI Samoocena zdravstvenega stanja Vojaki so ocenjevali pogostnost teæav, s katerimi so se spoprijemali v zadnjih treh letih: finanœne teæave (prenizki dohodki), stanovanjski problem (nimam reøenega stanovanjskega vpraøanja), teæave s starøi (bolezen, nesoglasja ipd.), teæave s partnerjem (nerazumevanje, konflikti), teæave z otroki (vzgojni problemi), bolezen partnerja, bolezen otrok, teæave v sluæbi (odnosi s sodelavci, podrejenimi, nadrejenimi), teæave v sluæbi (neustrezne razmere – materialno- -tehniœna sredstva), teæave z lastnim zdravjem, teæave zaradi poøkodb (pri delu), teæave zaradi poøkodb (v prostem œasu) in druge vrste teæav. Pri analizi smo upoøtevali samo odgovore, ki presegajo deleæ 1 % v vzorcu. SK1-Z: 11,6 % finanœne teæave (prenizki dohodki), stanovanjski problem (nimam reøenega stanovanjskega vpraøanja), teæave v sluæbi (neustrezne razmere – materialno- -tehniœna sredstva). SK2-B: 11,8 % finanœne teæave (prenizki dohodki), teæave zaradi poøkodb (v prostem œasu), stanovanjski problem (nimam reøenega stanovanjskega vpraøanja), teæave v sluæbi (odnosi s sodelavci, podrejenimi, nadrejenimi), teæave v sluæbi (neustrezne razmere – materialno-tehniœna sredstva). Ta skupina navaja veœ teæav. Udeleæenci misij: 9,5 % finanœne teæave (prenizki dohodki), teæave v sluæbi (neustrezne razmere – materialno-tehniœna sredstva), stanovanjski problem (nimam reøenega stanovanjskega vpraøanja), teæave v sluæbi (odnosi s sodelavci, podrejenimi, nadrejenimi). Variance se med skupinami ne razlikujejo statistiœno znaœilno (Levenov test: p > 0,05), skupine Polona Seliœ, Maja Rus Makovec in Davorina Petek 27 se ne razlikujejo statistiœno znaœilno glede samoocene zdravja in poœutja, razen leta 2007, pa øe to je minimalno (p < 0,49) – izstopa SK2-B. Pri vseh skupinah v doloœenem odstotku (10,8 % v SK2-B, 26,9 % v SK1-Z, 27,7 % v skupini udeleæencev misij) ni podatka o vrsti zdravstvenih teæav. SK1-Z: Na prvem mestu je pri moøkih in (glede na veœino moøkih v vzorcu) tudi v celotnem vzorcu najpogostejøa teæava sploøno slabo poœutje z utrujenostjo in motnjami spanja (zdravstvene teæave s psiholoøko komponento), in sicer v 17,6 %. Ta zdravstvena teæava se pojavlja loœeno ali pa skupaj z drugimi, npr. alergijami in boleznimi miøiœno-kostnega sistema ter nevroloøkimi in psiholoøkimi teæavami. Je najpogosteje opredeljena zdravstvena teæava moøkih v tem vzorcu (SK1-Z). Pri æenskah so zdravstvene teæave z zelo razliœnih podroœij in popolnoma razprøene. Vzorec æensk je majhen. SK2-B: Najpogostejøa zdravstvena teæava v skupini (moøki in æenske skupaj) je sploøno slabo poœutje z utrujenostjo in motnjami spanja, pojavlja se v 19,9 %. Ta zdravstvena teæava se pojavlja sama ali skupaj z boleznimi miøic in kosti, psiholoøkimi teæavami (depresivno-anksiozni simptomi) ali z nespecifiœnimi nevroloøkimi teæavami, kot so glavobol, omotiœnost, zvonjenje v uøesih, motnje koncentracije. 16,1 % predstavljajo teæave v zvezi z miøiœno-kostnim sistemom, kar lahko povezujemo z naravo dela, ki zahteva telesne napore. Vendar se tudi tukaj v veœ kot polovici odstotkov (9,2 %) te teæave povezujejo s sploønimi (utrujenost) in nespecifiœnimi nevroloøkimi teæavami (3,8 %) ter psiholoøkimi motnjami (1,5 %). Manjøi del (1,5 %) pa je navajal soœasno vrsto zdravstvenih teæav: utrujenost, teæave gastrointestinalnega trakta in kostno-miøiœnega sistema ter depresivno-anksiozna stanja. Kot samostojne bolezenske teæave se pojavljajo predvsem bolezni dihal in gastrointestinalne teæave. Zdravstvene teæave æensk so tudi pri tej skupini razprøene. UDELEÆENCI MISIJ: Izstopa (v 20,6 %) slabo poœutje, ki se v 6,1 % pojavlja v kombinaciji s teæavami gastrointestinalnega trakta, v 5,3 % z nevroloøkimi teæavami, redkeje pa skupaj s prehladom ali v kombinaciji s slabim poœutjem in nevroloøkimi ter psiholoøkimi teæavami. Bolezni kostno-miøiœnega sistema ali poøkodbe so kot samostojne zdravstvene teæave navedene najveœkrat. Med udeleæenci misij so poøkodbe na drugem mestu opredeljenih zdravstvenih teæav, medtem ko se v drugih dveh skupinah pojavljajo mnogo redkeje. PREDSTAVITEV REZULTATOV ØTUDIJE VEDENJA, ODZIVOV IN POŒUTJA … 28 Izkuønja izjemno obremenjujoœega dogodka Ena œetrtina (26,6 %) vseh preizkuøancev je imela v æivljenju izkuønjo z izjemno obremenjujoœim dogodkom (IOD), in sicer veœji deleæ æensk (50 %) kot moøkih (25,2 %). 73,8 % preizkuøancev je imelo pri tej izkuønji izjemno aktivno vlogo (reøevanje poloæaja in pomoœ drugim), 15,5 % pa izrazito pasivno (lahko so samo œakali, da nevarnost mine, potrebovali so pomoœ drugih). Vpliv izjemno obremenjujoœega dogodka na aktualno psihosocialno delovanje: 8,7 % tistih, ki so mu bili izpostavljeni, je doæivelo pri tem moœan strah, obœutek nemoœi ali groze. 7,7 % preizkuøancev je doæivelo enega ali veœ simptomov, ki so neposredno povezani s posttravmatsko stresno motnjo (PTSM), 28,1 % je doæivelo njene simptome, ki so povezani s poveœanim draæenjem vegetativnega æivœnega sistema oziroma z anksioznostjo, 6,8 % preizkuøancev so simptomi PTSM v zadnjem mesecu moœno motili pri delu, druæabnih dejavnostih oziroma so jim povzroœali hude stiske; samo ena oseba (0,9 % – moøki iz skupine SK2-B) pa je dosegla kliniœno pomembna merila za PTSM. Naœini prebolevanja oziroma spopadanja z IOD v skupini vseh preizkuøancev s to izkuønjo so opisani s øestimi faktorji, ki pojasnijo do 64 % variance: F1 ima visoko korelacijo z uæivanjem pomirjeval in potrebo po veœ pogovorih s strokovnjaki ter srednje visoko korelacijo s poveœanim uæivanjem alkohola, izraæanjem jeze, razdraæljivostjo, potrebo po veœ poœivanja in umikanjem pred druæinskimi œlani – dekompenzacija s simptomi PTSM in potreba po strokovni pomoœi. Ta faktor ima najveœji deleæ razlage prebolevanja oziroma obvladovanja v celotni podskupini. F2 ima srednje visoko korelacijo s teænjo po obvladovanju lastnih odzivov, da ne bi bili drugi prizadeti, usmerjenostjo v œim veœjo delavnost, najlaæje v samoti, in trudom, da bi izkuønji dali pomen – obzirnost do drugih in tendenca k sublimaciji. F3 ima visoko korelacijo s potrebo po druæenju z bliænjimi ter æeljo pomagati ljudem, ki imajo podobne izkuønje – tendenca k poveœani intenziteti medosebnih odnosov. F4 kaæe na veœ razumevanja do drugih in poveœano telesno dejavnost – veœja empatiœnost in obvladovanje simptomov z vadbo. F5 kaæe na teænjo po pogovoru z ljudmi, ki imajo enako izkuønjo, in na pogovore z bliænjimi – verbalizacija izkuønje. F6 kaæe na umikanje pred druæinskimi œlani – odtujitev od druæinskih œlanov. Polona Seliœ, Maja Rus Makovec in Davorina Petek 29 Tabela 2: Faktorska analiza o naœinih obvladovanja izjemno obremenjujoœih dogodkov (vsi z izkuønjo IOD, n = 95) PREDSTAVITEV REZULTATOV ØTUDIJE VEDENJA, ODZIVOV IN POŒUTJA … 30 Komponenta F1 F2 F3 F4 F5 F6 V1 0,045 0,064 –,097 0,323 0,730 –,037 V2 0,192 0,266 –,038 –,074 –,435 0,423 V3 –,095 0,226 0,250 –,087 –,214 0,700 V4 0,172 0,007 0,265 –,228 0,763 –,049 V5 0,016 0,696 –,006 0,086 0,278 0,222 V6 0,588 0,140 –,473 0,105 –,071 0,227 V7 0,120 –,290 0,251 0,650 0,079 0,343 V8 –,042 0,198 0,097 0,783 0,067 –,146 V9 0,562 0,280 0,061 0,206 0,088 0,182 V10 0,724 –,056 0,281 0,053 0,029 –,122 V11 0,499 0,160 –,018 0,114 0,145 0,573 V12 0,801 0,092 0,086 –,072 0,112 0,008 V13 0,334 0,659 0,363 –,150 –,038 –,067 V14 0,667 0,335 –,354 –,178 –,085 0,131 V15 0,041 0,347 0,702 0,204 0,009 0,045 V16 0,098 0,021 0,766 0,142 0,117 0,202 V17 0,320 0,574 –,149 0,003 –,110 0,143 V18 0,066 0,632 0,289 0,155 –,132 0,120 V19 0,461 0,340 0,315 0,451 –,099 –,309 F1 pojasni 22,91 % variance, F2 12,65 %, F3 9,76 %, F4 6,77 %, F5 6,04 %, F6 5,91 %. Eysenckove osebnostne lestvice Graf 1: Razlike med skupinami glede na srednjo vrednost (M) temeljne dimenzije osebnosti: P – psihoticizem; E – ekstraverzija; N – nevroticizem; L – lestvica iskrenosti (Levenov test p > 0,05; ANOVA: p > 0,05) – skupine se razlikujejo statistiœno znaœilno v dimenzijah P (najviøja vrednost pri udeleæencih misij) in L (najviøja vrednost pri SK1-Z). T-test razlik med aritmetiœnimi sredinami je statistiœno pomemben (p < 0,05), ko primerjamo SK1-Z in SK2-B na lestvici L (t = 2,117), predvsem pa pri SK1-Z in udeleæencih misij (t = 2,862; p < 0,01) na lestvici L ter pri SK1-Z in udeleæencih misij na lestvici P (t = –2,684; p < 0,01). SK1-Z se v dimenziji P pomembno razlikuje od slovenske norme (p < 0,05 – velja za moøke in æenske), enako SK2-B (za moøke p < 0,01, za æenske p < 0,05), pri udeleæencih misij se od norme razlikujejo le moøki (p < 0,01). Moøki v SK1-Z se razlikujejo od slovenske norme v dimenziji N (p < 0,05), v tej dimenziji se od norme razlikujejo tudi moøki na misijah (p < 0,01). V dimenziji L se od norme razlikujejo moøki v SK2-B. Po metodi analize glavnih komponent smo s faktorsko analizo v latentnem prostoru za vsako skupino izloœili po dva faktorja. Uporabili smo rotacijo varimax in Kaiserjevo normalizacijo. SK1-Z: F1 pojasni 38,41 % variance, F2 33,54 %. SK2-B: F1 pojasni 38,30 % variance, F2 31,78 %. Udeleæenci misij: F1 pojasni 35,71 % variance, F2 34,96 %. Polona Seliœ, Maja Rus Makovec in Davorina Petek 31 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 5,8 17,1 16,8 17,2 6,3 6,9 6 12,5 SK1-Z SK2-B udeleæenci misij 11,8 11,2 6 6,2 P E N L Strategije spoprijemanja s stresom Graf 2: Razlike med skupinami pri spoprijemanju s stresom glede na srednjo vrednost (M) Glavne øtiri strategije spoprijemanja s stresom so reøevanje problemov, pozitivna ponovna ocena, samokontrola in iskanje socialne pomoœi. Skupine se statistiœno pomembno razlikujejo pri distanciranju (prednjaœijo udeleæenci misij, najmanj v SK1-Z). Srednje vrednosti se statistiœno pomembno razlikujejo pri strategijah: • distanciranje med SK1-Z in SK2-B (t = –2,485; p < 0,05) in med SK1-Z in udeleæenci misij (t = –3,597; p < 0,01), • beg/izogibanje med skupinama udeleæenci misij in SK1-Z (t = –2,629; p < 0,01). Pri iskanju pomoœi, naœrtnem reøevanju problemov in pozitivni ponovni oceni se vse tri skupine statistiœno pomembno (p < 0,01) razlikujejo od primerjalne skupine slovenskih kriminalistov. Pri obravnavanem vzorcu so srednje vrednosti v vseh skupinah v omenjenih treh dimenzijah bolj izraæene. Po metodi analize glavnih komponent smo s faktorsko analizo v latentnem prostoru za vsako skupino izloœili po dva faktorja. Uporabili smo rotacijo varimax in Kaiserjevo normalizacijo. SK1-Z: F1 pojasni 28,33 % variance, F2 27,48 %. SK2-B: F1 pojasni 34,99 % variance, F2 27,42 %. Udeleæenci misij: F1 pojasni 41,45 % variance, F2 27,00 %. PREDSTAVITEV REZULTATOV ØTUDIJE VEDENJA, ODZIVOV IN POŒUTJA … 32 14 12 10 8 6 4 2 0 SK1-Z SK2-B udeleæenci misij 8,2 6,4 9,5 8,9 5,7 5,6 5,6 4,5 5,4 5,9 11,8 11 10,6 10,7 11,3 11,5 9,1 8,69,6 9,9 7,2 7,7 8,2 8,8 konfrontacija distanciranje samokont. iskanje spr. odg. beg/izogib. reø. prob. poz. ocena Izgorelost Graf 3: Razlike med skupinami pri izgorelosti glede na srednjo vrednost (M) Najveœja razlika med skupinami je v vrednosti depersonalizacije (moœno izstopa skupina udeleæencev misij, najmanj pri SK1-Z). Enak odnos je pri œustveni izœrpanosti ob drugaœni stopnji pomembnosti (0,000 za D in 0,041 za ŒI). Srednje vrednosti dimenzije med skupinami se statistiœno pomembno razlikujejo pri SK1-Z in udeleæencih misij za œustveno izœrpanost (t = –2,500; p < 0,05), depersonalizacijo (t = –4,661; p < 0,01) in osebno izpolnitev (t = 2,212; p < 0,05). Pri skupinah SK1-Z in SK2-B je razlika v srednji vrednosti depersonalizacije (t = –3,239; p < 0,01). Vse tri skupine in celotni vzorec dosegajo statistiœno pomembno viøje srednje vrednosti ŒI (p < 0,01) v primerjavi z reprezentativnim vzorcem slovenskih zdravnikov na primarni ravni zdravstvenega varstva – druæinski zdravniki. Primerjava z zdravstveno nego (na primarni ravni zdravstvenega varstva) ne pokaæe statistiœno pomembnih razlik. Srednja vrednost D je pri skupini SK2-B statistiœno pomembno viøja v primerjavi z druæinskimi zdravniki (p < 0,01). Srednja vrednost D pri vseh skupinah in celotnem vzorcu (SK2-B p < 0,05; drugo p < 0,01) je statistiœno pomembno viøja v primerjavi z zdravstveno nego na primarni ravni zdravstvenega varstva. Srednja vrednost OI pri vseh skupinah in vzorcu kot celoti je statistiœno pomembno niæja v primerjavi z zdravstveno nego (p < 0,01), pri skupinah SK2-B, udeleæencih misij in celotnem vzorcu je statistiœno pomembno niæja kot pri druæinskih zdravnikih (p < 0,01). Srednja vrednost OI se statistiœno pomembno Polona Seliœ, Maja Rus Makovec in Davorina Petek 33 œustvena izœrpanost depersonalizacija osebna izpolnitev 35 30 25 20 15 10 5 0 14,6 SK1-Z SK2-B udeleæenci misij 18,3 6,8 9,2 10,2 31,4 30,5 29,2 16,5 ne razlikuje pri SK1-Z. Po metodi analize glavnih komponent smo s faktorsko analizo v latentnem prostoru za vsako skupino izloœili po en faktor, rotacija ni bila mogoœa. SK1-Z: F1 pojasni 60,54 % variance. SK2-B: F1 pojasni 64,92 % variance. Udeleæenci misij: F1 pojasni 62,69 % variance. Zadovoljstvo pri delu Graf 4: Razlike med skupinami pri zadovoljstvu z delom glede na srednjo vrednost (M) Najveœje razlike med skupinami so pri dimenzijah delo, nadrejeni in sodelavci. Najviøje vrednosti dosega SK1-Z, najniæje udeleæenci misij. Enaka teænja je tudi pri plaœi in napredovanju. Primerjava srednjih vrednost (t-test) takøen odnos potrdi. Primerjava s slovensko normo pokaæe statistiœno pomembno odstopanje pri dimenzijah napredovanje in plaœa za vse skupine in celotni vzorec (p < 0,01) – vse vrednosti so pomembno pod normo. Statistiœno pomembno odstopanje srednje vrednosti od norme – preseganje – (t-test) je v SK1-Z pri dimenziji sodelavci (p < 0,01), v skupinah SK1-Z in udeleæenci misij pa pri nadrejenih (p < 0,01) in delu (p < 0,01). V SK1-Z obe srednji vrednosti presegata normo, pri skupini udeleæenci misij pa sta obakrat pomembno pod njo. Po metodi analize glavnih komponent smo s faktorsko analizo v latentnem prostoru za vsako skupino izloœili po en faktor, razen za udeleæence misij, pri katerih smo izloœili dva faktorja in pri tem uporabili rotacijo varimax in Kaiserjevo normalizacijo. SK1-Z: F1 pojasni 43,57 % variance. SK2-B: F1 pojasni 50,25 % variance. Udeleæenci misij: F1 pojasni 37,20 % variance, F2 31,30 %. PREDSTAVITEV REZULTATOV ØTUDIJE VEDENJA, ODZIVOV IN POŒUTJA … 34 delo nadrejeni sodelavci plaœa napredovanje 70 60 50 40 30 20 10 0 SK1-Z SK2-B udeleæenci misij 40,8 37,3 59,8 52,6 49,3 44,6 61,3 56 52,9 12,5 16,4 14,9 12,5 11,1 9 OPIS REZULTATOV IN RAZPRAVA Opis rezultatov Precejøen deleæ zdravstvenih teæav je neopredeljen. Svoje zdravje in poœutje v letu 2007 najniæje ocenjuje skupina SK2-B, kar je edina statistiœno pomembna razlika med skupinami. Med opredeljenimi je na prvem mestu nespecifiœna zdravstvena teæava, in sicer sploøno slabo poœutje z motnjami spanja. Dodatni dejavnik psiholoøkega ozadja je soœasno pojavljanje te teæave z nespecifiœnimi nevroloøkimi teæavami, kot so glavobol, omotiœnost in zvonjenje v uøesih. Te imajo prav tako najveœkrat psiholoøki izvor in ne predstavljajo jasne bolezenske entitete. Poleg se pojavljajo øe depresivno-anksiozni znaki, ki nikoli niso samostojna zdravstvena teæava. To je razumljivo, ker zgoraj opisani simptomi spadajo tudi med simptome znotraj navedene motnje. Samostojne zdravstvene teæave so predvsem iz skupine infektov (infekti dihal, gripa), verjetno vsaj delno teæave gastrointestinalnega trakta ter kostno- -miøiœnega sistema, kar je glede na naravo dela in verjetno veœje telesne obremenitve razumljivo. Æenske predstavljajo majhno skupino, njihove zdravstvene teæave so bolj razprøene, posebno ker je tudi pri njih velik del neopredeljen oziroma ni podatka. Ena œetrtina vseh preizkuøancev (26,6 %) je imela v æivljenju izkuønjo z izjemno obremenjujoœim dogodkom (IOD), in sicer veœji deleæ æensk (50 %) kot moøkih (25,2 %). Med skupinami ni statistiœno pomembnih razlik. 73,8 % preizkuøancev je imelo pri takønem dogodku izjemno aktivno vlogo (reøevanje poloæaja in pomoœ drugim), 15,5 % pa izrazito pasivno (lahko so samo œakali, da nevarnost mine, potrebovali so pomoœ drugih). Samo ena oseba (0,9 % vseh, iz SK2-B) je dosegla kliniœno pomembna merila za PTSM. Verjetno je ravno zelo pogosta, preteæno aktivna vloga ob travmatskih dogodkih pomemben preventivni dejavnik, saj se kaæe nizek odstotek kliniœno pomembne PTSM (v razliœnih nekliniœnih raziskovalnih vzorcih pogostost med 3 do 7 %). Kot varovalni dejavnik opredelimo tudi okoliøœine odraøœanja, saj je velika veœina æivela v stabilnih in zadosti dobrih druæinskih razmerah, z razmeroma redko izkuønjo zelo obremenjujoœih odnosov s starøi. Polovica jih je imela øe dodatno zelo dobro izkuønjo z odraslo avtoriteto zunaj druæine. V zelo visokem deleæu so se ocenili kot vedenjsko nemirni otroci, kar kaæe na zelo dobro primarno energetsko opremljenost in (verjetno) potrebo po strukturiranosti pri delovanju. Polona Seliœ, Maja Rus Makovec in Davorina Petek 35 Zdravi – SK1-Z Osebnostne lastnosti: Psihoticizem pri moøkih in æenskah presega normo. Ekstraverzija pri moøkih je enaka normi, pri æenskah statistiœno nepomembno pod njo. Od vseh skupin SK1-Z dosega najviøjo vrednost laænivosti, normo presega pri psihoticizmu in nevroticizmu (samo moøki). Latentni osebnostni prostor SK1-Z opisujeta dva faktorja: prvi je TREZNI DOGMATIZEM (treznost, zadræanost, hladnost, agresivnost, dominantnost, dogmatizem), drugi pa SAMOZAUPANJE (nekonformizem, odkritost, iskrenost, zaskrbljenost in œustvenost). Øtiri glavne strategije spoprijemanja s stresom so reøevanje problemov, pozitivna ponovna ocena, samokontrola in iskanje socialne pomoœi. Pri distanciranju dosega skupina SK1-Z najniæje vrednosti, statistiœno pomembno niæje od SK2-B in udeleæencev misij. Srednja vrednost pri strategiji beg/izogibanje je pomembno viøja kot pri udeleæencih misij. V latentnem prostoru spoprijemanje s stresom pri SK1-Z opisujeta dva faktorja: prvi je ODGOVORNO REØEVANJE PROBLEMOV (pribliæevanje, naœrtno reøevanje problemov, iskanje socialne pomoœi, sprejemanje odgovornosti, samokontrola), drugi pa DISTANCIRANA ELABORACIJA (beg/izogibanje, distanciranje, sprejemanje odgovornosti, konfrontacija). Izgorelost: Dosegajo najniæje vrednosti œustvene izœrpanosti in depersonalizacije ter najviøjo osebno izpolnitev. Srednja vrednost pri SK1-Z se od skupine udeleæencev misij pomembno razlikuje pri depersonalizaciji, œustveni izœrpanosti in osebni izpolnitvi, od skupine SK2-B pa pri depersonalizaciji. Latentni prostor opisuje faktor ŒUSTVENE IZŒRPANOSTI. Zadovoljstvo z delom, sodelavci in nadrejenimi presega normo, zadovoljstvo s plaœo in napredovanjem pa ne. Med vsemi tremi skupinami dosegajo najviøje vrednosti pri vseh komponentah zadovoljstva. Latentni prostor opisuje faktor ZADOVOLJSTVO Z DELOVNO ORGANIZACIJO (delo, nadrejeni, sodelavci, moænosti napredovanja). Manj zdravi – SK2-B Osebnostne lastnosti: Psihoticizem pri moøkih in æenskah presega normo, pri æenskah je manjøi kot v skupini zdravih. Ekstraverzija je pri moøkih pod normo, pri æenskah nad njo. Razlika ni statistiœno pomembna. Moøki iz te skupine dosegajo niæje vrednosti ekstraverzije kot moøki iz skupine zdravih, pri æenskah je ravno nasprotno. Nevroticizem je pri moøkih viøji od norme, pri æenskah pa PREDSTAVITEV REZULTATOV ØTUDIJE VEDENJA, ODZIVOV IN POŒUTJA … 36 niæji. Razlik s skupino zdravih ni. Laænivost pri moøkih in æenskah ne dosega norme, pri moøkih je niæja od skupine zdravih, pri æenskah viøja. Latentni prostor opisujeta dva faktorja: prvi je INTROSPEKTIVNOST IN ZASKRBLJENOST (zaprtost vase, introspektivnost, zadræanost, hladnost, zanesljivost, pesimizem, etiœnost, prestraøenost, zaskrbljenost, spreminjajoœe razpoloæenje, depresivnost), drugi pa BRUTALNA ODKRITOST (iskrenost, odkritost, nekonformnost, brezobzirnost, pomanjkanje empatije). Pri spoprijemanju s stresom prevladujejo reøevanje problemov, pozitivna ponovna ocena, samokontrola in iskanje socialne pomoœi. Latentni prostor opisujeta dva faktorja: prvi je USMERJENOST NA REØITEV (naœrtno reøevanje problemov, pozitivna ponovna ocena, iskanje socialne pomoœi in sprejemanje odgovornosti), drugi pa UMIK (beg/izogibanje, distanciranje, konfrontacija). Izgorelost: Dosegajo viøje vrednosti œustvene izœrpanosti in depersonalizacije kot zdravi in v primerjavi z njimi niæjo vrednost osebne izpolnitve. Latentni prostor opisuje en faktor; med vsemi skupinami ta faktor izgorelosti pojasni najveœ variance in ga glede na nasiœenost poimenujemo DEPERSONALIZACIJA. Zadovoljstvo z delom in sodelavci je enako normi, zadovoljstvo z nadrejenimi je nekoliko pod normo, øe bolj pod njo pa je zadovoljstvo s plaœo in napredovanjem. Del latentnega prostora opisuje faktor, ki ga poimenujemo NEZADOVOLJSTVO Z DELOM. Udeleæenci misij Osebnostne lastnosti: Psihoticizem moøkih in æensk presega slovensko normo, med moøkimi je v tej skupini najviøji, med æenskami najniæji. Ekstraverzija pri moøkih ne dosega norme, pri æenskah je enaka normi. Moøki na misijah dosegajo viøje vrednosti ekstraverzije kot tisti iz skupine bolnih in niæje v primerjavi z zdravimi. Æenske na misijah pa dosegajo niæje vrednosti ekstraverzije v primerjavi z bolnimi in viøje v primerjavi z zdravimi. Nevroticizem moøkih na misijah presega normo, pri æenskah je nasprotno. Moøki na misijah dosegajo najviøje vrednosti nevroticizma. Laænivost pri moøkih in æenskah ne dosega norme, moøki in æenske na misijah dosegajo najniæje vrednosti na lestvici laænivosti. Latentni prostor opisujeta dva faktorja: prvi je TRDI MAŒIZEM (odkritost, nepripravljenost na prilagajanje, samotarstvo, teæavnost (v medosebnih odnosih), utrudljivost, nezmoænost Polona Seliœ, Maja Rus Makovec in Davorina Petek 37 vkljuœevanja, krutost, nehumanost, pomanjkanje empatije, sovraænost do drugih, avanturizem, neustraønost, agresivnost, slabøa socializacija, øibkejøi superego), drugi pa NEZAUPLJIVA RAZDRAÆLJIVOST (zaprtost vase, nedruæabnost, prestraøenost, zaskrbljenost, spreminjajoœe razpoloæenje, depresivost, iracionalni odzivi, moœno œustvovanje, nenehna zaskrbljenost). Øtiri glavne strategije spoprijemanja s stresom so reøevanje problemov, pozitivna ponovna ocena, samokontrola in iskanje socialne pomoœi. Latentni prostor opisujeta dva faktorja: prvi je (SAMO)DOKAZOVANJE (naœrtno reøevanje problemov, pozitivna ponovna ocena, iskanje pomoœi, sprejemanje odgovornosti), drugi pa ZANIKANJE (beg/izogibanje, distanciranje, samokontrola). Izgorelost: Po dimenzijah izgorelosti kaæejo najveœ izgorelosti – med vsemi skupinami najviøjo œustveno izœrpanost in depersonalizacijo in najniæjo osebno izpolnitev. Posebej izstopa depersonalizacija. Latentni prostor opisuje en faktor – CINIZEM. Morebitna (zanikana) travmatska doæivetja moœno zviøajo pogostost psihiatriœnih motenj. Na moænost prikrite PTSM opozarja faktorska struktura pri temeljnih osebnostnih lastnostih – k znakom prevelike vzdraæenosti øtejemo tesnobo in razdraæljivost, izbruhe jeze, teæave z zbranostjo, prepogosto budnost, motnje spanja in pretirane odgovore strahu. Vse komponente zadovoljstva so pod normo, izstopa (ne)zadovoljstvo s plaœo, napredovanjem, delom in nadrejenimi. Latentni prostor opiøemo z dvema faktorjema: prvi je NEZADOVOLJSTVO S KOLEKTIVOM, drugi pa NEZADOVOLJSTVO Z NAGRAJEVANJEM. Razprava Namen øtudije je bil prepoznati dejavnike oziroma znaœilnosti, po katerih se zdravi (SK1-Z) razlikujejo od manj zdravih (SK2-B), in morebitne posebne obremenitve, ki smo jih priœakovali pri vojakih na misijah. Rezultate razlagamo na podlagi opravljenih analiz ob domnevi, da so preizkuøanci iskreno odgovarjali na vpraøalnike. Med zdravstvenimi teæavami izstopajo ob nespecifiœnih nevroloøkih teæavah, kot so glavobol, omotiœnost in zvonjenje v uøesih, pritoæbe o sploønem slabem poœutju in motnjah spanja. Pripisujemo jih psihogenemu izvoru, øe posebno zato, ker jih spremljajo depresivno-anksiozni znaki. Le œetrtina vseh preizkuøancev (26,6 %) je imela v æivljenju izkuønjo z izjemno obremenjujoœim dogodkom in samo ena oseba iz SK2-B (0,9 %) je dosegla kliniœno pomembna merila za PTSM. Obravnavani vzorec ni obremenjen ne z PREDSTAVITEV REZULTATOV ØTUDIJE VEDENJA, ODZIVOV IN POŒUTJA … 38 resnimi okvarami zdravja ne s PTSM, slabøe poœutje predvsem v skupinah SK1-Z in pri udeleæencih misij razloæimo z neustreznimi priœakovanji in nezadovoljstvom. Odstopanje od slovenske norme pri osebnostnih lastnostih deloma razloæi posebnost oziroma selekcioniranost poklicne skupine. Preseneœajo pomembne razlike v vrednostih izgorelosti v primerjavi z zdravniki in zaposlenimi v zdravstveni negi na primarni ravni, øe zlasti, œe upoøtevamo naravo dela na primarni ravni zdravstvenega varstva (koliœina in intenzivnost stikov z bolniki, odgovornost, œasovna stiska ipd.). Ena od mogoœih razlag je, da gre pri medicinskih delavcih za boljøe dojemanje smiselnosti takih obremenitev. Odstopanje od norme pri zadovoljstvu z delom je mogoœe minimalizirati s potrebo po reviziji vrednosti za posamezne postavke (mogoœa zastarelost podatkov), kar pa ne spremeni simptomatskih razmerij znotraj obravnavanega vzorca. V nadaljevanju se bomo usmerili izkljuœno na razpravo o rezultatih vseh treh skupin pripadnikov Slovenske vojske. Pri spoprijemanju s stresom je hierarhija preferenc (strategij spoprijemanja) na manifestni ravni enaka pri vseh skupinah, v latentnem ozadju pa smo prepoznali nekaj posebnosti. Pri SK1-Z poleg usmerjenosti na problem izstopa odgovornost – dejanska ali perceptivna, lahko pa tudi obœutek odgovornosti za blagostanje drugih, kar prinaøa mnoge dodatne napetosti, skrbi in vœasih tudi teæave v medosebnih odnosih (s sodelavci, tudi v zasebnem æivljenju). Obœutek odgovornosti za druge lahko zavira uspeøno spoprijemanje s stresnimi obremenitvami in tudi odloœanje. Pri SK2-B poleg problemske usmerjenosti izstopa umik(anje), kar razlagamo s ponavljajoœimi se opravili, obœutki prenasiœenosti in pomanjkanjem nadzora. Prenasiœenosti se neredko pridruæita apatija in manjøa obœutljivost za svet okoli sebe. Kaæe, da sta za delovni poloæaj teh vojakov znaœilni preobremenjenost in prenasiœenost z delovnimi nalogami. Z umikom in depersonalizacijo povezujemo intelektualizacijo kot spoprijemanje s pomanjkanjem nadzora – (pre)malo delovne avtonomije in svobodnega odloœanja ter œasovna razporejenost brez moænosti soodloœanja. Nadzor in avtonomija sta povezana z ravnijo v hierarhiji tudi znotraj vojske. Osebe v poloæaju omejene avtonomije zdrsnejo v pasivnost in izogibanje odgovornosti. Vojaki v skupini udeleæencev misij kaæejo zanikanje ali odpor do sodelovanja (nepripravljenost, prenos nezadovoljstva z delodajalca na izvajalce øtudije). Œustva najbræ preteæno uravnavajo z obrambnimi mehanizmi, ki nastopijo, ko okolje ne daje ustrezne podpore in/ali nasprotuje posameznikovim ciljem. Polona Seliœ, Maja Rus Makovec in Davorina Petek 39 Kljuœna dejavnika razlikovanja med skupinami sta izgorelost in (ne)zadovoljstvo z delom. Razlike med SK1-Z in SK2-B pojasnjujemo deloma z osebnostnimi znaœilnostmi in t. i. psihosomatsko naravnanostjo (pri SK2-B), deloma pa z nezadovoljstvom z delom, pri œemer razlaga ni linearna/kavzalna, saj se lahko depresivnost in zaskrbljenost pojavljata kot povod ali posledica pri depersonalizaciji (kot komponenti izgorelosti), ta pa varuje osebo pred potencialno (pre)moœnim œustvenim vzburjenjem. Vojaki v skupini SK2-B so starejøi (v primerjavi s SK1-Z), manjøi del slabøega bioloøkega in psihosocialnega blagostanja (vkljuœno s pogostejøimi in teæjimi poøkodbami) lahko pojasni tudi ta dejavnik. Skupina SK2-B nasploh poroœa o veœ razliœnih teæavah (izstopa predvsem leto zajema podatkov – aktualne teæave), kar deloma pripiøemo osebnostnim znaœilnostim in deloma okoliøœinam (odnosu do dela in delodajalca, delovnim razmeram ipd.). Za skupino udeleæencev misij so znaœilni sploøno nezadovoljstvo, cinizem, maœizem in nezaupanje, pri œemer razumemo osebnostne znaœilnosti kot stabilni dejavnik (maœizem, nezaupljivost, razdraæljivost), cinizem in sploøno nezadovoljstvo pa kot rezultat delovanja okolja, sistema, priœakovanj ipd. Neugodna kombinacija pasivnosti in prevelike impulzivnosti – gre za poskus nekakønega uravnoteæenja z zmanjøano odzivnostjo na vsakodnevne draæljaje in pretiranim odzivanjem na doloœene draæljaje – lahko povzroœi izrazito disfunkcionalnost (vrednosti osebnostnih lestvic, spoprijemanje s stresom in depersonalizacija/ cinizem). Izgorelost (cinizem, nizka osebna izpolnitev) je znak izœrpanega oziroma okvarjenega bioloøkega in psihosocialnega blagostanja, ki lahko vodi v absentizem ali opustitev poklica oziroma dela. Vojaki v skupini udeleæencev misij so najmlajøi znotraj obravnavanega vzorca, kar lahko pojasni del izgorelosti (mladost, manj delovne dobe, manj izkuøenj). Pripadniki te skupine so veœinoma samski in brez otrok, kar po eni strani pomeni manjøo odgovornost za druge (druæino), po drugi pa øibkejøo socialno podporo. Kljub temu je treba opozoriti, da je (ne)zadovoljstvo pomembno povezano s fluktuacijo in absentizmom. Œe iz zadovoljstva sklepamo na organizacijsko ozraœje, je rezultat v skupini udeleæencev misij vreden posebne pozornosti. Predlogi in sklepi, ki izhajajo iz kljuœnih ugotovitev Obravnavana skupina pripadnikov Slovenske vojske ni obremenjena ne z resnimi okvarami zdravja ne s PTSM, slabøe poœutje predvsem v skupinah SK2-B in pri udeleæencih misij razloæimo z neustreznimi priœakovanji in PREDSTAVITEV REZULTATOV ØTUDIJE VEDENJA, ODZIVOV IN POŒUTJA … 40 nezadovoljstvom. Kljuœna dejavnika razlikovanja med skupinami sta izgorelost in (ne)zadovoljstvo z delom. Predlogi zajemajo ukrepe, ki bi lahko vplivali na (ne)zadovoljstvo, absentizem, slabøe poœutje in zapuøœanje sluæbe v Slovenski vojski. 1. Predlagamo spremembo pri upravljanju œloveøkega kapitala v Slovenski vojski, tako da se bo krepila poklicna identiteta, blaæila oziroma zmanjøevala konfliktnost in/ali nejasnost (poklicnih) vlog ter delovna obremenitev. Za to je treba poveœati in/ali krepiti kompetence vodij. 2. Izbirni postopek za sprejem v Slovensko vojsko bi bilo nujno dopolniti s testom temeljnih osebnostnih lastnosti ter izloœiti kandidate, ki presegajo normirane vrednosti za nevroticizem in psihoticizem. 3. Vodje oziroma nadrejeni naj bi veœ pozornosti namenjali veøœinam v medosebnih odnosih, dosedanjim delovnim izkuønjam in prevzemanju varovalnih strategij (netekmovalne fiziœne aktivnosti, konjiœki). 4. Kljuœni premik bi bilo mogoœe doseœi s krepitvijo skupinske povezanosti in kakovosti odnosov v enotah ter z izvajanjem programa proti izgorevanju znotraj organizacije (SV). Tako bi razvijali veøœine v medosebnih odnosih ter oblikovali socialno podporo znotraj kolektiva. 5. Ne glede na hierarhiœni in subordinacijski model organizacije (SV) je potrebna in mogoœa takøna (re)organizacija dela, ki omogoœi posamezniku, da ustrezno uporabi svoje veøœine in sposobnosti ter ima obœutek, da lahko nadzoruje svoje delo. Nujni pogoj za to je krepitev veøœin za upravljanje œloveøkega kapitala pri vodjih. LITERATURA Bussing, A., Glaser, J., Hoge, Th., (2001): Screening version for the assessment of work load in inpatient nursing. Diagnostica. Vol 47(2), 77–87. Buunk, B.P., Ybema, J.F., Gibbons, F.X., Ipenburg, M., (2001): The affective consequences of social comparison as related to professional burnout and social comparison orientation. European Journal of Social Psychology. Vol 31(4) Jul–Aug, 337–351. Carlier, I.V., Voerman, A.E., Gersons, B.P., (2000): The influence of occupational debriefing on post-traumatic stress symptomatology in traumatized police officers. Br J Med Psychol.; 73 (Pt 1): 87–98. Eysenck, H.J., (2003): Eysenckove osebnostne lestvice (prevod Kobilica, K.), 2. izdaja. Ljubljana: Center za psihodiagnostiœna sredstva. Harvey, M.R., (1996): An ecological view of psychological trauma and trauma recovery. Journal of Traumatic Stress; 9: 3–23. Konrad, E., (1994): Osebnost v delovni situaciji. V: Lamovec, T. (ed.) Psihodiagnostika osebnosti I, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Znanstveni inøtitut Filozofske fakultete, str. 295–322. Polona Seliœ, Maja Rus Makovec in Davorina Petek 41 Lamovec, T., (1994): Spoprijemanje s stresom. V: Lamovec, T. (ed.) Psihodiagnostika osebnosti I, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Znanstveni inøtitut Filozofske fakultete, str. 85–102. Maslach, C., Schaufeli, W.B., Leiter, M.P., (2001): Job burnout. Annual Review of Psychology. Vol 52, 397–422. http://psych.annualreviews.org/ Nandi, A., Galea, S., Tracy, M., Ahern, J., Resnick, H., Gershon, R., Vlahov, D., (2004): Job loss, unemployment, work stress, job satisfaction, and the persistence of posttraumatic stress disorder one year after the September 11 attacks. J Occup Environ Med; 46(10): 1057–1064. Penko, T., (1994): Izgorelost pri delu. V: Lamovec, T. (ed.) Psihodiagnostika osebnosti I, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Znanstveni inøtitut Filozofske fakultete, str. 323–337. Schaubroeck, J., Lam, S.S.K., Xie, J.L., (2000): Collective efficacy versus self-efficacy in coping responses to stressors and control: A cross-cultural study. Journal of Applied Psychology. Vol 85(4) Aug, 512–525. http://www.apa.org/journals/apl.html Seliœ, P., (1999): Psihologija bolezni naøega œasa. Ljubljana, Znanstveno in publicistiœno srediøœe. Van Dick, R., Wagner, U., (2001): Stress and strain in teaching: A structural equation approach. British Journal of Educational Psychology. Vol 71(2) Jun, 243–259. Volpicelli, J., Balaraman, G., Hahn, J., Wallace, H., Bux, D., (1999): The role of uncontrollable trauma in the development of PTSD and Alcohol Addiction. Alcohol Research & Health; 23 (4): 256–262. Werner, E.E., (1993): Risk, Resilience, and recovery: Perspectives from the Kauai longitudinal study. Development and Psychopathology; 5: 503–515. PREDSTAVITEV REZULTATOV ØTUDIJE VEDENJA, ODZIVOV IN POŒUTJA … 42 Izvirni znanstveni œlanek PREPOZNAVANJE STRAHU IN REGULACIJA STRESA FEAR RECOGNITION AND STRESS REGULATION P O V Z E T E K Referat je povzetek raziskave, opravljene na vzorcu 159 zaposlenih v Slovenski vojski. V njem so zajeta temeljna izhodiøœa stresa in kroniœnega stresa. Poseben poudarek je na virih kroniœnega stresa in drugih oblikah psihiœnih teæav, povezanih s stresom, kot so depresija, anksioznost, uæivanje substanc, nasilje in druge teæje oblike patologije. Avtorja posebej izpostavita tudi neprepoznani strah kot enega od pomembnih virov kroniœnega stresa, saj se prav strah kot œutenje pojavlja kot podlaga vsem drugim obœutjem in zaznavam. V raziskavo je bil vkljuœen tudi naœin vzpostavljanja medosebnih odnosov in intime. Dosedanje raziskave so namreœ pokazale, da so lahko prav medosebni odnosi vir kroniœnega stresa ali celo neke vrste ojaœevalec. Rezultati naøe raziskave so potrdili hipoteze o povezavi zaznanega stresa in drugih oblik psihiœnih teæav, kot so depresija, tesnoba in nagnjenost k sramu ali krivdi. Iz njih je razvidna tudi povezava med stili navezanosti (naœin oblikovanja medosebnih odnosov) in doæivljanjem intime. Ob koncu avtorja izpostavita posebej obœutljive skupine v vojski in nekatere predloge za nadaljnje delo z njimi. K L J U Œ N E B E S E D E Stres , s trah, navezanost , odnosi . Tomaæ Erzar in Matej Torkar1 43 1 Franœiøkanski druæinski inøtitut, Teoloøka fakulteta, Unierza v Ljubljani. A B S T R A C T The paper is a summary of a research conducted on a sample group of 159 employees of the Slovenian Armed Forces (SAF). It comprises the origins of basic and chronic stress. Special attention is given to the sources of chronic stress and to other forms of psychical problems connected to stress, such as depression, anxiety, substance abuse, violence and other severe forms of pathology. The authors highlight the concept of unrecognised fear as an important source of chronic stress, since fear, as a feeling, appears as a foundation for all other feelings and sensations. The manner of establishing interpersonal relationships and intimacy was also included in the research. The research conducted so far showed that interpersonal relationships can sometimes be a source of chronic stress or can even serve as a kind of intensifier. The results of our investigation confirmed our hypothesis on the connection between perceived stress and other forms of mental problems, such as depression, anxiety and proneness to shame and guilt. The results also show a connection between attachment styles (ways of forming interpersonal relationships) and intimacy. At the end, the authors discuss especially delicate groups in the SAF and give some suggestions for further work with them. K E Y W O R D S Stress , f ear , at tachment , re lat ionships . STRES IN KRONIŒNI STRES Razliœni avtorji æe precej let ugotavljajo, da pomeni dolgotrajni stres veliko nevarnost za posameznikovo telesno in duøevno zdravje. Ker telo zaradi nenehnega stresa izloœa v kri prevelike koliœine stresnih hormonov, se ti nakopiœijo in povzroœijo hude motnje ali celo okvare organov, med drugim tudi motnje prebavnega trakta, hranjenja in spanja, imunskega sistema, tesnobne in depresivne motnje ter motnje kardiovaskularnega sistema (Ashby, Rice in Martin 2006; Brewin, Andrews in Rose 2000; Leskela, Dieperink in Thuras 2002; Sanftner, Barlow, Marschall in Tangney 1995). PREPOZNAVANJE STRAHU IN REGULACIJA STRESA 44 Neposrednemu odzivu telesa na stresno spremembo praviloma sledi prenehanje tega odziva in povrnitev telesa v prvotno stanje, ko izjemni odziv ni veœ potreben ali ko je priølo do prilagoditve. Œe ta povratni krog ali alostaza ni sklenjen, dolgoroœno povzroœi poøkodbe v organizmu. Obremenitvam, ki jih povzroœa stres za telo, pravimo tudi alostatiœno breme (Sapolsky 2004). McEwen in Lasley (2004) loœita øtiri tipe scenarijev nastanka alostatiœnega bremena. 1. Kroniœni stres. Pomeni preveœ stresa, ko ponavljajoœi se, novi dogodki povzroœijo dvig stresnih mediatorjev v daljøem obdobju. Raziskave o povezanosti kroniœnega stresa in zmanjøane uœinkovitosti imunskega sistema so pokazale, da so se udeleæenci, ki so preboleli razliœna virusna obolenja, veœ kot en mesec pred nastopom bolezni sooœali z razliœnimi oblikami kroniœnega stresa, predvsem povezanega z nestabilnostjo zaposlitve ali z druæinskimi teæavami (McEwen in Lasley 2004). 2. Nesposobnost prilagoditve. Gre za teæavo, ko se alostatiœno breme pojavi zaradi teæav s prilagoditvijo ali privajanjem na isti stresor, kar vodi k preveliki izpostavljenosti stresnim hormonom, saj organizem ne zmore ublaæiti hormonalnega odgovora na ponavljajoœi se dogodek. V eni od raziskav je bilo ugotovljeno, da se je raven kortizola pri udeleæencih, ki so morali javno nastopati, po doloœenem œasu zmanjøala, ko se je organizem navadil in prilagodil na stresno situacijo. Ugotovili pa so tudi, da se pri doloœenem odstotku oseb raven stresnega hormona ni spremenila, temveœ je ostala ves œas enaka (Kirschbaum, Prussner, Stone, Federenko, Gaab, Doris, Schommer in Hellhammer 1995). 3. Nezmoænost ugasnitve hormonalnega odziva. Kaæe se na naœin, da nekdo ni sposoben ustaviti odziva organizma na stres, tudi ko »nevarnost preneha«. V tem primeru sistem ni veœ sposoben okrevanja in priprave na nove odzive. Pri takem odzivu raziskovalci najveœji deleæ pripisujejo genetskim predispozicijam, velikokrat povezanim s poviøanim krvnim tlakom. Kot ugotavljajo, je tak stres pogosto povezan z depresivnostjo, pri kateri je raven kortizola poviøana, kar po daljøem œasu povzroœi zmanjøanje specifiœne teæe kosti. Poveœano delovanje kortizola namreœ ni usklajeno s procesom oblikovanja kosti (Furlan, Have, Cary, Zemel, Wehrli, Katz, Gettes in Evans 2005). Pri tem procesu je najpomembnejøa vloga hipokampusa v moæganih, saj sodeluje pri izkljuœitvi hipotalamohipofizne nadledviœne osi (HPA), hkrati pa deluje tudi kot pomembna vez pri delovanju spomina in drugih kognitivnih funkcij. Zaradi svoje pomembne vloge ima hipokampus veliko øtevilo receptorjev za Tomaæ Erzar in Matej Torkar 45 kortizol, kar ga uvrøœa zelo visoko na lestvici ranljivosti ob stanju poviøanja stresnega hormona. Prekomerno poveœanje stresnega hormona v hipokampusu prihaja v nasprotje z njegovimi funkcijami pri oblikovanju epizodiœnega in deklarativnega spomina (pomnjenje dnevnih dogodkov in informacij), posredno pa tudi kontekstualnega spomina, torej spomina na doæivete dogodke, predvsem tiste, ki imajo moœan œustveni naboj. To pa prispeva k dodatnemu poveœanju stresa, saj blokira priklic informacij, da situacija ni veœ ogroæujoœa. 4. Neustrezen odziv. Pri tem tipu delovanja hormonov gre za neustrezen ali nezadosten odziv kortizola, kar nadomestijo drugi sistemi. V resnici to pomeni, da se imunski sistem brez delovanja kortizola odzove prehitro in reagira tudi na situacije, ki sicer ne pomenijo groænje, na primer alergije. Tako se pri ljudeh, ki so nagnjeni k alergijam, lahko zgodi, da æe prisotnost prahu, nizkih temperatur ali poveœane fiziœne aktivnosti povzroœi, da se imunski sistem odzove kot ob delovanju sovraænih celic (McEwen in Lasley 2004). Viri kroniœnega stresa Ali se bo stres, ki ga posameznik obœuti ob doloœenem dogodku (vsakodnevni stres, travmatiœni dogodek) trajno zapisal v telo, je tesno povezano s tem, kakøen miselni in zlasti œustveni pomen bo pripisal temu dogodku. Stresna situacija je lahko za nekoga izziv, ob katerem bo preveril svoje sposobnosti, se povezal s svojimi sodelavci ali najbliæjimi in izøel kot zmagovalec, ali pa se bo poœutil nesposobnega, osramoœenega in poraæenega. Vsi moœnejøi dogodki, øe posebej tisti, ki jim nekoœ nismo bili kos, pomenijo namreœ nevarnost in prebudijo obœutke ogroæenosti, nesposobnosti, poniæanja in osramoœenosti (Van der Kolk, McFarlane in Weisaeth 1996). Prav prek moœne osramoœenosti in razvrednotenosti bo tak posameznik sebe doæivljal kot nekoga, ki je kriv za to, da se mu je zgodilo nekaj hudega, in to doæivljanje bo postalo del njegove samopodobe. Øtevilne tuje in tudi domaœe raziskave ugotavljajo, da je nagnjenost k sramu povezana s kroniœnim stresom in drugimi oblikami psihopatologije, zlasti tistimi, katerih podlaga je negativno doæivljanje sebe in negativno pripisovanje sebi (Erzar in Torkar 2007a; Harder 1995). Æe klasiœni psihoanalitiœno usmerjeni avtorji (Kohut 1977) so v sramu videli kljuœno komponento spektra razliœnih psihopatologij, v zadnjem œasu pa so nagnjenost k obœutjem sramu ugotovili tudi pri osebah, ki so imele diagnozo posttravmatske stresne motnje. Pri tem ni jasno, ali je doæivljanje sramu riziœni faktor za doæivetje travme ali pa so moœna obœutja, ki jih posameznik doæivlja PREPOZNAVANJE STRAHU IN REGULACIJA STRESA 46 po travmi, povezana z moœnim obœutkom izpostavljenosti in obœutljivostjo za sram. Vœasih gre lahko tudi za obojestranski uœinek (Leskela, Dieperink in Thuras 2002). Stres je posebej poguben za posameznikovo zdravje in poœutje takrat, kadar sta priznanje nemoœi in iskanje pomoœi vir osramoœenosti; v takih okoliøœinah lahko pretekle nerazreøene stresne situacije v kombinaciji s sedanjim stresom postanejo trajno stanje v obliki kroniœnega stresa. Raziskave razliœnih zlorab (Van Der Hart 1983; Van der Kolk, McFarlane in Weisaeth 1996) v otroøtvu kaæejo, da so ærtve starøevskega zanemarjanja, krute vzgoje, fiziœnega nasilja in drugih oblik sramotenja ter poniæevanja izrazito nagnjene k doæivljanju sramu in imajo slabøi izid pri zdravljenju depresivnosti ter posttravmatske stresne motnje, predvsem takrat, kadar o tem niso mogle spregovoriti z nikomer. STRES IN NEPREPOZNANI STRAH Pri raziskovanju œustvenih podlag stresa ne moremo mimo obœutja strahu. Œustva, kot so strah, jeza, æalost, veselje in gnus so temeljna vodila medosebnih intimnih odnosov; njihova vloga ni le v tem, da sporoœajo naøe potrebe in stanja drugim ter sprejemajo in vrednotijo sporoœila o teh stanjih pri drugih, temveœ so predmet uravnavanja in naœin vzdræevanja medosebne povezanosti in stika (Panksepp 1998). Tako na primer obœutja strahu in tesnobe ljudje uravnavamo z bliæino in zagotavljanjem varnosti, obœutja sramu in ponosa pa s sprejemanjem, naklonjenostjo in upoøtevanjem. Raziskave moæganov so v zadnjem œasu potrdile, da ljudje zaznavamo strah ne le najhitreje, temveœ tudi neizogibno ali nehote, neodvisno od zavestne percepcije. V tem smislu predstavlja zaznavanje strahu podlago vsem drugim bolj ali manj zavestnim percepcijam in obœutjem. Neprepoznano obœutje strahu vpliva na socialno presojo drugih ljudi in njihovega poœutja. Ugotovljeno je bilo, da nepravilno delovanje dela drobnega dela moæganov, ki procesira signale strahu in se imenuje amigdala, ustavi dejavno iskanje œustvenih informacij v oœeh drugih ljudi, s œimer spremeni zaznavno analizo in posameznika od teh ljudi izolira. Raziskave so slabo prepoznavanje strahu povezale s slabøo socialno odzivnostjo, slabøo empatijo in sociopatijo (Blair 2001). Tej neposredni zaznavi strahu se v œloveøkih moæganih vedno pridruæi øe posredna zaznava, ki v moæganih poteka »od zgoraj navzdol«, kar pomeni, da gre na svoji poti do amigdale skozi prefrontalne in orbitofrontalne predele korteksa. Na tej poti se œustveni vnos poveæe s preteklimi izkuønjami in ustvarja Tomaæ Erzar in Matej Torkar 47 nov odziv, ki v marsiœem ponavlja nauœene œustvene reakcije. Tako lahko posredna zaznava prvotni signal okrepi ali omili glede na dejansko œustveno situacijo. V najslabøem primeru, poenostavljeno reœeno, posredna pot ne prepozna æe tako okrnjenih signalov iz neposredne poti ter ne spodbudi iskanja dodatnih informacij v okolju, kar pomeni, da reagira avtonomno, na podlagi preteklih izkuøenj, ki so glede na okolje praviloma neustrezne. Tako neustrezno odzivanje vodi k œedalje veœji socialni neuspeønosti, obœutjem neprimernosti in osramoœenosti ter k œedalje veœjemu socialnemu stresu. NE-VARNA NAVEZANOST IN REGULACIJA STRESA Izkuønje, povezane s prepoznavanjem in uravnavanjem œustvenih stanj, posameznik pridobi v odnosih navezanosti. Navezanost (attachment) je pojem, ki temelji na delu angleøkega psihiatra in psihoanalitika Johna Bowlbyja (1973), ki se je ukvarjal z otroki, ki so bili fiziœno dalj œasa loœeni od starøev zaradi bolezni ali vojne. Bowlby je prvi opisal reakcije otrok ob loœitvi od mater in ugotovil, da otroci ne iøœejo zadovoljitve svojih potreb, temveœ enkratni in izkljuœujoœi stik, kar je poimenoval navezanost. Poleg tega je opazil, da so nekateri otroci dobro prenaøali loœitev, drugi so bili pod zelo oœitnim stresom, tretji pa so se umikali. Njihove reakcije so bile tesno povezane z naœinom, kako so njihove matere uravnavale otrokovo stisko, dajale varnost in bliæino. Bowlby definira navezanost kot del evolucijsko prilagoditvenega vedenja œloveøke vrste, ki pojasnjuje, kako otrok vzpostavlja in vzdræuje stik s svojimi starøi ali skrbniki in kako ravna ob prekinitvi tega stika. Œe je navezanost varna, bo otrok v odnosu s starøi lahko iskal bliæino, ohranil obœutek, da ima pribeæaliøœe, kamor se lahko zateœe v stiski, in razvil nekakøen ponotranjeni vzorec ali model (internal working model) varnega zavetja (Bowlby 1969; Gosteœnik 2003). Zadnji vidik navezanosti, ki je sicer najmanj opazen, ko gre za vedenje, je kljub temu najpomembnejøi, saj pojasnjuje, kako se individualne izkuønje glede navezanosti iz izvornih druæin ponotranjijo in postanejo izhodiøœe za odrasle strategije uravnavanja afekta v intimnih odnosih (Hazan in Shaver 1987b). Ti modeli ali vzorci (Hazan in Shaver 1987a) opisujejo globino stika s sabo in pomembnimi drugimi ter nezavedno dinamiko uravnavanja bliæine, ki se udejanja v intimnih odnosih (Pietromonaco in Feldman Barett 2000). Poenostavljeno bi jim lahko rekli kar »kompasi varnosti in intime«, ki uravnavajo in soustvarjajo œloveøki medosebni svet (Bretherton in Munholland PREPOZNAVANJE STRAHU IN REGULACIJA STRESA 48 1999). Notranjepsihiœni modeli imajo moœ, da v bliænjih sproæijo reakcije in vedenje, ki v nezavedni globini odgovarjajo naøim œustvenim reakcijam in vedenju, kar pomeni, da dejavno sooblikujejo œloveøke odnose in delujejo kot napovedi, ki se uresniœujejo same (Shorey in Snyder 2006). Œe se na primer nekdo boji svojih sodelavcev in jim ne zaupa, bo s svojim previdnim ravnanjem pri njih nehote prebudil obœutek nelagodja, sumniœavosti in previdnosti, kar bo lahko pripeljalo do tega, da ti sodelavci res ne bodo veœ iskreni in vredni zaupanja. Bowlbyjeva sodelavka Mary Ainsworth (1973) je s pomoœjo posebne raziskovalne metode, imenovane preizkus z neobiœajno situacijo (Strange Situation Test), identificirala tri otroøke stile navezanosti – varen, tesnobno- -ambivalenten in izogibajoœ. Øtudije so pokazale, da lahko stile razumemo kot funkcije dveh dejavnikov, tesnobe in izogibanja (Bartholomew in Horowitz 1991a; Brennan, Clark in Shaver 1998). Œe sta oba dejavnika prisotna v majhni meri, v odnosih navezanosti prevladuje obœutek varnosti in sproøœenost glede bliæine in medsebojne odvisnosti, kar ustreza otroøki »varni« navezanosti. Œe je moœno prisotna tesnoba, govorimo o enem od treh ne-varnih stilov navezanosti, in sicer o tesnobnem stilu, ki ga zaznamuje pretirano aktiviranje navezovalnih strategij, moœno izraæena potreba po bliæini, zaskrbljenost glede dostopnosti in razpoloæljivosti oseb, na katere je posameznik navezan, in strah pred zavrnitvijo. Ob moœni prisotnosti izogibanja govorimo o ne-varni izogibajoœi navezanosti, ki jo zaznamuje minimalna uporaba navezovalnih strategij, ohranjanje œustvene razdalje do oseb, na katere je posameznik navezan, in pretirano zanaøanje nase. In ob moœni prisotnosti tako tesnobe kot izogibanja govorimo o prestraøeno izogibajoœi (fearful avoidant) navezanosti, za katero je znaœilno kaotiœno izmenjevanje obeh ne-varnih stilov in ne kaæe nobenega konsistentnega vzorca vedenja. Raziskave so v zadnjih desetletjih pokazale, da so ne-varno navezani posamezniki bolj izpostavljeni najrazliœnejøim psiholoøkim teæavam in motnjam ter stresu. Øe zlasti se njihova slabøa opremljenost za spopadanje s stresom pokaæe na ravni medosebnih odnosov, saj so v manjøi meri opremljeni za razvijanje varnih ter izpolnjujoœih odnosov z drugimi, imeli pa naj bi tudi slabøo samopodobo (O’Connor 2005). Tomaæ Erzar in Matej Torkar 49 RAZISKAVA NA VZORCU ZAPOSLENIH V SV Hipoteze in metoda V raziskavi (Erzar in Torkar 2007b), ki je del projekta Uœinkovito spoprijemanje s travmatiœnimi in moœnejøimi stresnimi izkuønjami pri delu na obrambnem podroœju, CRP Znanje za varnost in mir, nas je zanimalo, ali lahko doæivljanje stresa in drugih negativnih afektivnih simptomov poveæemo z doæivljanjem sramu in krivde. Poleg tega smo predpostavili, da bosta tako doæivljanje stresa kot nagnjenost k sramu povezana z doæivljanjem sebe v intimnih odnosih ter navezanostjo. V raziskavi je sodelovalo 159 zaposlenih v SV, pri razdelitvi pa smo sledili razmerju med œastniki, podœastniki in vojaki v vsej SV. Vkljuœenih je bilo 122 moøkih in 37 æensk. Povpreœna starost udeleæencev je bila 34,7 leta. Uporabili smo vpraøalnike: – za merjenje stresa DASS (depresivnost, anksioznost, stres) – (Lovibond 1998; Lovibond in Lovibond 1995), – PSS (lestvica zaznanega stresa) – (Cohen, Kamarck, in Mermelstein 1983), za merjenje sramu in krivde, – TOSCA 3 (test afektivnega zavedanja sebe) – (Erzar in Torkar 2007a; Tangney 1990), – za ugotavljanje navezanosti RQ (vpraøalnik doæivljanja odnosov) – (Bartholomew in Horowitz 1991b), – za merjenje strahu pred intimo FIS (lestvica strahu pred intimnostjo) – (Descutner in Thelen 1991). REZULTATI IN RAZPRAVA Rezultati, predstavljeni v tabeli 1, so potrdili naøe hipoteze. To pomeni, da na vzorcu zaposlenih v SV obstaja povezava med obœutljivostjo za sram in zaznanim stresom, tesnobo ter depresivnostjo. Na istem vzorcu smo potrdili tudi hipotezo o povezavi med obœutljivostjo za sram in doæivljanjem strahu pred intimnostjo ter povezavo med obœutljivostjo za sram in stili navezanosti. PREPOZNAVANJE STRAHU IN REGULACIJA STRESA 50 Tabela 1: Korelacijska matrika med spremenljivkami T-test prikazuje statistiœno pomembno razliko v tipu navezanosti B med samskimi in tistimi v partnerskem odnosu, pri œemer imajo samski bistveno viøji rezultat. Iz rezultatov je razvidna statistiœno pomembna razlika glede na stil navezanosti med tistimi, ki so v partnerskem odnosu, in tistimi, ki niso. Ugotovili smo tudi razliko v strahu pred intimnostjo med tistimi z niæjo in tistimi z viøjo izobrazbo, pri œemer doæivljajo posamezniki z niæjo stopnjo izobrazbe veœ strahu pred intimnostjo kot tisti z viøjo. Poleg potrjene obœutljivosti za sram pri tistih, ki so bolj dovzetni za stres, depresijo in tesnobo, je raziskava potrdila øe eno predvidevanje. Gre za to, da se pojavlja øe dodaten uœinek stresa, ki na tak naœin do zdaj øe ni bil raziskan. Pripisati ga ne moremo niti obiœajnim zunanjim niti obiœajnim notranjim stresorjem. Tak stres izhaja predvsem iz pomanjkanja varnosti v intimnih odnosih in s tem povezane negotovosti. V takem primeru se odnosi, ki naj bi dajali varnost in oporo, spremenijo v dodaten ali kar kljuœen vir kroniœnega stresa. Raziskava pa je pokazala tudi na negativno povezavo s stilom varne navezanosti in stresom, depresijo in tesnobo ter strahom pred intimo. Glede na ugotovljeno povezavo med statusom posameznika in stilom navezanosti, se nam zdi smiselno, da se v Slovenski vojski posebna pozornost nameni mladim z niæjo stopnjo izobrazbe in brez trajnih odnosov, ki øele vstopajo v sistem, saj so, sodeœ po rezultatih, prav oni tisti, ki so najbolj obœutljivi za to problematiko. Ob tem povzroœa dodatne teæave obœutek ogroæenosti in osramoœenosti, saj imajo lahko obœutek, da jih z morebitno pomoœjo le izpostavljamo. Tomaæ Erzar in Matej Torkar 51 Sram PSS FIS Navezanost Navezanost Navezanost Navezanost A B C D Sram 0 0,446** 0,278** –0,229** 0,261** 0,220** 0,121 Krivda 0,463** 0,078 –0,195* 0,057 0,056 0,140 0,032 Eksternalizacija 0,571** 0,243** 0,297** –0,056 0,231** 0,085 0,183* DASS-stres 0,456** 0,513** 0,306** –0,209* 0,280** 0,198* 0,012 DASS-anksioznost 0,452** 0,441** 0,360** –0,208* 0,210* 0,159 -0,007 DASS-depresija 0,488** 0,578** 0,428** –0,186* 0,293** 0,240** 0,083 PSS 0,446** 0 0,467** –0,174* 0,368** 0,257** 0,088 FIS 0,278** –0,195* 0 –0,425** 0,401** 0,310** 0,254** * p < 0,05, ** p < 0,01 V prihodnje je zelo smiselno nameniti dovolj œasa pripravi nadrejenih, predvsem za prepoznavanje strahu in stresa. Najbolj obœutljivi in izpostavljeni so predvsem na novo zaposleni, tisti z niæjo izobrazbo in posamezniki s kroniœnim stresom. Predlagamo, da se v izobraæevalni sistem za œastnike in podœastnike vnesejo vsebine, ki bi pomagale globlje razumeti odnose in njihov vpliv na stres. LITERATURA Ainsworth, Mary D. S., (1973): The Developement of Infant-Mother Attachment. Review Child Development Research, Ur. Caldwell in Ricciuti. University of Chicago Press, Chicago. Ashby, J. S., Rice, K. G. in Martin, J. L., (2006): Perfectionism, shame and depressive symptoms, Journal of Counseling & Development, vol. 84, No. 2, str. 148–156. Bartholomew, Kim in Horowitz, L. M., (1991a): Attachement styles among young adults: A test of a four category model., Journal of Personality and Social Psychology, vol. 61, No. str. 226–244. Bartholomew, Kim in Horowitz, Leonard M., (1991b): Attachment Styles Among Young Adults: A Test of a Four-Category Model, Journal of Personality and Social Psaychology, vol. 61, No. 2, str. 226–244. Blair, James R., (2001): Neuro-cognitive models of agression, the antisocial personality disorders and psychopathy, Journal of Neurology, Neurosurgery and Psychiatry, vol. 71, No. 6, str. 727–731. Bowlby, J., (1973): Attachment and Loss: VolII. Separation, Anxiety and Anger(Urednik). Basic Books, New York. Bowlby, John, (1969): Attachment and loss: Vol. 1: Attachment (Urednik). Basic Books, New York. Brennan, K. A., Clark, C. L. in Shaver, P. R., (1998): Self-report measurement of adult attachement: An integrative overview. Attachement theory and close relationships, Ur. Simpson in Rholes. Guilford Press., New York. Bretherton, I. in Munholland, K. A. , (1999): Internal working models in attachement relationships: A construct revisited. Handbook of attachement: Theory, research, and clinical applications, Ur. Cassidy in Shaver. Guilford Press., New York. Brewin, Chris R., Andrews, Bernice in Rose, Suzanna, (2000): Fear, helplessness, and horror in posttraumatic stress disorder: investigating DSM-IV criterion A2 in victims of violent crime, Journal of Traumatic Stress, vol. 13, No. str. 499–509. Cohen, Sheldon, Kamarck, Tom in Mermelstein, Robin, (1983): A global measure of perceived stress, Journal of Health and Social Behavior, vol. 24, No. 4, str. 385–396. Descutner, Carol J. in Thelen, Mark, (1991): Development and validation of Fear-of-Intimacy Scale, Psychological Assessment, vol. 3, No. str. 218–225. Erzar, Tomaæ in Torkar, Matej, (2007a): Razlikovanje med sramom in krivdo ter povezava s stresom, tesnobo in depresivnostjo [Distinction between shame and guilt and relationship with stress, anxiety and depression], Psiholoøka obzorja, vol. 16, No. 3, str. 89–104. Erzar, Tomaæ in Torkar, Matej, (2007b): Stres, obœutljivost za sram in medosebni odnosi na vzorcu zaposlenih v Slovenski vojski, Bilten SV, vol. 9, No. 4, str. 91–111. Furlan, Patricia M., Have, Tom Ten, Cary, Mark, Zemel, Babette, Wehrli, Felix, Katz, Ira R., Gettes, David R. in Evans, Dwight L., (2005): The role of stress-induced cortisol in the PREPOZNAVANJE STRAHU IN REGULACIJA STRESA 52 relationship between depression and decreased bone mineral density, Biological Psychiatry, vol. 57, No. str. 911–917. Gosteœnik, Christian, (2003): Sreœal sem svojo druæino II (Urednik). Brat Franœiøek in Franœiøkanski druæinski inøtitut, Ljubljana. Harder, D. W., (1995): Shame and guilt assesment, and relationship of shame - and guilt proneness to psychopathology. Self conscious emotions: the psychology of shame, guilt, embarrasment, and pride, Ur. Tangney in Fischer. Guilford, New York. Hazan, Cindy in Shaver, P. R., (1987a): Romantic love conceptualized as an attachment process, Journal of Personality and Social Psychology, vol. 52, No. str. 511–524. Hazan, Cindy in Shaver, Phillip, (1987b): Romantic Love Conceptualized as an Attachment Process, Journal of Personality and Social Psaychology, vol. 52, No. 3, str. 511–524. Kirschbaum, Clemens, Prussner, Jens C., Stone, Arthur A., Federenko, Ilona, Gaab, Jens, Doris, Lintz, Schommer, Nicole in Hellhammer, Dirk, (1995): Persistent high cortisol responses to repeated psychological stress in a subpopulation of healthy men, Psychosomatic Medicine, vol. 57, No. str. 468–474. Kohut, Heinz, (1977): The Restoration of the Self (Urednik). International Universities Press, New York. Leskela, Jennie, Dieperink, Michael in Thuras, Paul, (2002): Shame and posttraumatic stress disorder, Journal of Traumatic Stress, vol. 15, No. 3, str. 223–226. Lovibond, Peter F., (1998): Long-term stability of depression, anxiety, and stress syndrome, Journal of abnormal psychology, vol. 107, No. 3, str. 520–526. Lovibond, Peter F. in Lovibond, Sarah H., (1995): The structure of negative emotional states: comparison of the depression anxiety stress scales (DASS) with the Beck depression and anxiety inventories, Behavior Research Therapy, vol. 33, No. 3, str. 335–343. Mcewen, Bruce in Lasley, Elisabeth Norton, (2004): The end of stress as we know it (Urednik). Joseph Henry Press, Washington D. C. O’connor, Richard, (2005): Undoing perpetual stress - The misssing connection between depression, anxiety and 21st century illness (Urednik). Berkeley Books, New York. Panksepp, Jaak, (1998): Affective Neuroscience: The foundations of Human and Animal Emotions (Urednik). Oxford University Press, New York. Pietromonaco, P. R. in Feldman Barett, L., (2000): The internal working model concept: What do we really know about the self in relation to others?, Review of General Psychology, vol. 4, No. 2, str. 155–175. Sanftner, J. L., Barlow, David H., Marschall, D. E. in Tangney, June Price, (1995): The relation of shame and guilt to eating disorders symptomatology, Journal for the Theory of Social Behaviour, vol. 27, No. str. 1–15. Sapolsky, Robert M., (2004): Why zebras don’t get ulcer (Urednik). Owl Books, New York. Shorey, H. S. in Snyder, C. R., (2006): The role of adult attachement styles in psychopathology and psychotherapy outcomes, Review of General Psychology, vol. 10, No. 1, str. 1–20. Tangney, June Price, (1990): Assessing individual differences in proneness to shame and guilt: development of self-conscious affect and attribution inventory, Journal of Personality and Social Psychology, vol. 59, No. 1, str. 102–111. Van Der Hart, Onno, (1983): Rituals in psychotherapy: Transition and continuity (Urednik). Irvington Publishers, New York. Van Der Kolk, Bessel, Mcfarlane, Aleksander in Weisaeth, Lars, (1996): Traumatic stress: The effects ofoverwhelming experience on mind, body and society (Urednik). Guilford Press, New York. Tomaæ Erzar in Matej Torkar 53 54 Izvirni znanstveni œlanek VPLIV EKSTREMNIH NAPOROV IN POØKODB NA IMUNSKO STANJE IN OBOLEVNOST Z OKUÆBAMI INFLUENCE OF SEVERE EXERTIONS AND INJURIES ON THE IMMUNOLOGICAL STATE AND INFECTION PRONENESS P O V Z E T E K V projektni nalogi Vpliv ekstremnih naporov in poøkod na imunsko stanje in obolevnost z okuæbami smo raziskovali vpliv posameznih specifiœnih obremenitev (standardizirani napor – pohod na 20 km, dehidracija, odtegnitev spanja (40 ur), spremembe æivljenjskega okolja, veœje poøkodbe, mraz in vroœina) na zdravstveno (psiholoøko, fizioloøko, oksidativno, genotoksiœno, imunoloøko) stanje preiskovancev. Na podlagi tega smo izdelali: – metodologijo za laboratorijske in terenske meritve ter oceno zdravstvenega stanja, izbranih fizioloøkih in psiholoøkih parametrov ter fiziœne zmogljivosti pripadnikov SV med pripravami in med odpravo; – program in seminarje o obvladovanju delovnega in bojnega stresa za pripadnike SV, na katerih dobijo udeleæenci uporabne informacije ter znanje za obvladovanje bojnega stresa, hkrati pa opravijo tudi individualno testiranje objektivnih fizioloøkih (hormonalnih) in psiholoøkih pokazateljev stresa; – preventivni in terapevtski program Sistem specialistiœne medicinske in nevropsiholoøke asistence za pomoœ ogroæenim skupinam in posameznikom (SMNA); Alojz Ihan1 55 1 Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani – elaborat o infektoloøkih tveganjih odprav s poudarkom na tveganjih in preventivnih dejavnostih za odpravo v Afganistan; – prototip priroœnega kompleta za samopomoœ pri alergijski reakciji; – priroœnik za vojake Obvladovanje delovnega in bojnega stresa; – Priroœnik za prepoznavanje posttravmatskega stresa pri podrejenih in ustrezno ukrepanje – za poveljnike enot SV. K L J U Œ N E B E S E D E Obremeni tve , zdravje , s tres , t e s t iranje , prevent iva. A B S T R A C T In our project Influence of severe exertions and injuries on the immunological state and infection proneness we researched the influences of specific individual strains such as; standardised exertion (20 km marching); dehydration; sleep deprivation (40 hr), changes in everyday environment, major injuries; influences of cold and heat on the medical (psychological, physiological, oxsidising – genotoxic, immunological) state of the researched persons. On the basis of the latter, we created: – the production of a methodology for laboratory and field measurements and for the assessment of medical conditions, certain physiological and psychological parameters and for the estimation of the Slovenian Armed Forces (SAF) members’ physical competence during preparations for and during a deployment; – the production of a programme and the execution of seminars on coping with work and combat stress for SAF members. At these seminars the participants receive useful information and knowledge for coping with combat stress. At the same time, they undergo individual testing on physiological (hormone-based) and psychological stress indicators; – the creation of a preventive and therapeutic programme called “The System of Specialist Medical and Neuropsychological Assistance for Groups and Individuals at Risk” (SMNA); VPL IV EKSTREMNIH NAPOROV IN POØKODB NA IMUNSKO STANJE … 56 – the creation of a study on infection risks of a deployment with emphasis on the risks and the prevention for the deployment to Afghanistan; – the production of a practical self-aid kit prototype for allergic reactions for soldiers; – the production of the soldier’s manual “Coping With Work and Combat Stress”; – the production of the manual “Identification of Post-Traumatic Stress of Subordinates and Appropriate Measures – For Commanders of SAF Units Manual”. K E Y W O R D S Strains , heal th , s tress , t e s t ing , prevent ion. NAMEN PROJEKTA Pri izjemnih naporih, ki jih danes zahteva vojaøki poklic, lahko nastajajo tudi zdravju økodljive obremenitve. Vojska mora zato iskati in predlagati reæime treningov in poœitkov, vrste prehrane in prehranskih dodatkov ter razliœne rehabilitacijske metode, ki omogoœajo kljub naporom vojaøkega poklica (fiziœni in psihiœni stresi, telesni napori, mraz, bivanje zunaj doma) vzdræevanje optimalne telesne kondicije in zdravja. Ustrezno mora izbirati posameznike glede na posamezne ekstremne obremenitve, ki jih bodo lahko prenesli brez økodovanja svojemu zdravju. Pri tem mora biti vojska poleg stresnih dejavnikov pozorna øe na posameznikove telesne in psihiœne lastnosti, ki omogoœajo prilagajanje na stres. V projektu Vpliv ekstremnih naporov in poøkodb na imunsko stanje in obolevnost z okuæbami smo se ukvarjali z uvedbo objektivno merljivega doloœanja zdravstvenega stanja, imunske zmoænosti in psihofiziœne zmogljivosti vojakov. Namen je bil razviti model in sestaviti protokol biomedicinskih preiskav, ki bi najbolje doloœile vpliv akutnih in kroniœnih ekstremnih naporov (fiziœnih in psihiœnih stresov) ter poøkodb na zdravstveno stanje, imunsko stanje in psihofiziœno zmogljivost ter s tem predvideti nevarnost obolevanja preiskovancev (za okuæbami in drugimi boleznimi, povezanimi z imunskim sistemom, kot so na primer alergije in avtoimunske bolezni). Z razvitim modelom preiskav bo mogoœe doloœiti vpliv razliœnih zdravju Alojz Ihan 57 økodljivih oziroma koristnih dejavnikov v razmeroma kratkotrajnih øtudijah, ki ne zahtevajo veœjih skupin preiskovancev in so zato precej poceni. To je vsekakor potrebno, saj imajo vojaki posebne, na svoj poklic vezane obremenitve, o njihovih posledicah pa je teæko sklepati iz podatkov, zbranih na podlagi raziskav drugih skupin prebivalstva. POVZETKI NEKATERIH UGOTOVITEV NALOGE VPLIV EKSTREMNIH NAPOROV IN POØKODB NA IMUNSKO STANJE IN OBOLEVNOST Z OKUÆBAMI Primer A: Odtegnitev spanja – hormonske, nevrovegetativne in imunoloøke posledice Ena temeljnih lastnosti œloveøkega organizma je izjemna prilagojenost na 24-urno obdobje dneva in noœi. To prilagoditev omogoœa notranja bioloøka ura v suprahiazmatskem jedru hipotalamusa (SCN). SCN sprejema informacije o œasovnem dogajanju iz okolja, jih obdeluje in usklajuje øtevilne cirkadiane procese v organizmu. Med najpomembnejøimi cirkadianimi pojavi je zagotovo cikel spanja in budnosti. Obstajajo pa tudi drugi cirkadiani procesi, kot so nihanje telesne temperature, izloœanje kortizola, melatonina … V zadnjem obdobju so pomembni podatki o cirkadianih ritmih tudi kompleksnejøih organskih sistemov, kot je imunski sistem. Œasovna usklajenost posameznih sistemov zagotavlja notranjo homeostazo organizma. Iztirjenje posameznega cirkadianega procesa lahko vpliva na druge cirkadiane procese in s tem na ves organizem. Zniæevanje koliœine spanja v razvitem svetu vpliva na œloveøki organizem. Sodobne øtudije dokazujejo, da je pri osebah s kroniœnim pomanjkanjem spanja obolevnost za infekcijami veœja. Cilji øtudije so bili: opredeliti dinamiko sprememb v polisomnografskih posnetkih spanja med noœjo pred øtirideseturno odtegnitvijo spanja in po njej, spremljati imunski status posameznikov med øtirideseturno odtegnitvijo spanja in v noœi, ko ponovno spijo, ter opredeliti morebitno medsebojno povezanost med dinamiko sprememb v polisomnografskem posnetku in imunskem statusu posameznikov. Preverili smo nekaj hipotez: – Ali pomanjkanje spanja vpliva na strukturo spanja tako, da se poveœa koliœina globokega spanja na raœun zmanjøanja latenc spanja, medtem ko se koliœina REM-spanja ne spremeni. – Ali øtirideseturna odtegnitev spanja øe ne vpliva na ritem izloœanja kortizola. VPL IV EKSTREMNIH NAPOROV IN POØKODB NA IMUNSKO STANJE … 58 – Ali je øtevilo limfocitnih populacij v krvi odvisno od cirkadianega nihanja in kako nanj vpliva øtirideseturna odtegnitev spanja. V prospektivno, kohortno øtudijo smo vkljuœili 10 zdravih moøkih prostovoljcev, starih od 25 do 33 let, ki so pisno privolili v preiskavo. Pred zaœetkom raziskave so vsaj tri tedne vzdræevali redni ritem spanja. Protokol raziskave je trajal tri noœi in dva dni. Prvo in tretjo noœ so prespali v somnoloøkem laboratoriju. Drugo noœ so prebedeli v nadzorovanih razmerah. Spanje smo snemali z metodo polisomnografije, merili smo celotni œas spanja, uœinkovitost spanja, latenco uspavanja, latenco globokega spanja, latenco REM-spanja, dolæine razliœnih faz spanja, trajanje budnosti med spanjem, øtevilo zbujanj ponoœi. Med raziskavo smo preiskovancem na øtiri ure jemali vzorce krvi za doloœanje kortizola in limfocitnih populacij (CD3, CD4, CD8, CD19 in celic NK). Za primerjavo spalnih parametrov, kortizola in limfocitnih populacij smo uporabili test analize variance (ANOVA). Za izraœun korelacij smo uporabili Spearmanov korelacijski koeficient. Statistiœno pomemben rezultat je bil pri vrednosti p < 0,05. V noœi po odtegnitvi spanja smo ugotovili poveœan celotni œas spanja (p = 0,014), poveœano uœinkovitost spanja (p = 0,012), krajøo latenco uspavanja (p = 0,012), krajøo latenco globokega spanja (p = 0,043), krajøo latenco REM-spanja (p = 0,031) ter pomembno daljøo tretjo (p = 0,042) in œetrto fazo spanja (p = 0,002). Manj je bilo tudi budnosti med spanjem (p = 0,014). Med prvo in tretjo noœjo nismo ugotovili znaœilnih razlik v øtevilu zbujanj ponoœi, trajanju prve in druge faze spanja ter trajanju REM-spanja. Analiza kortizola in limfocitov je pokazala cirkadiano nihanje za vse opazovane parametre. V obdobju po odtegnitvi spanja ni bilo pomembnih razlik v vrednostih kortizola in limfocitov. Uœinkovitost spanja v drugi noœi je negativno korelirala z limfociti CD8 (r = –0,74, p = 0,0234), kortizol je negativno koreliral z limfociti B (r = –0,46, p < 0,0001). Potrdili smo hipotezo, da øtirideseturna odtegnitev spanja poveœa uœinkovitost in celotni œas spanja tako, da se poveœa predvsem trajanje globokega spanja in skrajøajo latence uspavanja, globokega spanja ter REM-spanja. Nihanje kortizola je kljub øtirideseturni odtegnitvi spanja ohranilo svoj obiœajni profil cirkadianih vrednosti. Øtirideseturna odtegnitev spanja nima merljivih uœinkov na vrednosti kortizola. Uœinkovitost spanja negativno korelira z limfociti CD8. Kortizol negativno korelira z limfociti B. Limfocitne populacije v krvi imajo znaœilna cirkadiana nihanja. Øtirideseturna odtegnitev spanja ne vpliva na cirkadiani profil in prav tako ne na vrednosti limfocitnih populacij. Alojz Ihan 59 Primer B: Imunoloøke spremembe in telesni napor (pohod) v zimskih razmerah pri skupini 10 vojakov V raziskavi so sodelovali zdravi prostovoljci, vojaki Slovenske vojske. Sodelovanje prostovoljca v raziskavi je bilo odvisno od zdravnikovega soglasja po opravljenem pregledu. Pred zaœetkom poskusa smo prostovoljca podrobneje seznanili z natanœnim potekom meritev in instrumentacijo. Preiskovanci so prehodili poligon na prostem (pribliæno 20 km), nosili vojaøke œevlje, standardno vojaøko uniformo in nahrbtnike s standardno vojaøko opremo. Zunanja temperatura je bila med 0 in 10 °C. Hoja je trajala 5 do 6 ur. Med pohodom smo v rednih œasovnih intervalih na 30 min merili koæno temperaturo palca in meœ. Pred zaœetkom pohoda, vsako uro med pohodom in na koncu smo preiskovancem izmerili timpaniœno temperaturo, srœni utrip in krvni tlak. Pred pohodom in po njem smo preiskovancem odvzeli kri za preiskavo imunoloøkih funkcij. Dvajsetkilometrski dnevni pohod znaœilno zmanjøa koncentracijo celic NK, medtem ko ostanejo ravni vseh drugih imunoloøkih parametrov nespremenjene. Zmanjøanje koncentracije celic NK je glede na podatke v literaturi prehodno, zato sklepamo, da enodnevna obremenitev pri pripadnikih SV ne povzroœa negativnih zdravstvenih posledic. To po drugi strani kaæe, da je z rednimi pripravami doseæena tako visoka telesna zmogljivost testiranih vojakov, da zmorejo zimski dvajsetkilometrski pohod, ki ne povzroœa teæav pri zdravstveni regeneraciji. Primer C: Povezava med strategijami spoprijemanja, osebnostnimi dimenzijami in imunskim odzivom pri vojakih – udeleæencih mirovnih operacij MO RS Glavni namen raziskave je bil ugotavljati povezanost psiholoøkih dejavnikov z imunskim sistemom. V raziskavo je bilo vkljuœenih 60 vojakov. Zanimalo nas je, ali se strategije spoprijemanja (vpraøalnik CRI) in temeljne dimenzije osebnosti (vpraøalnik IPIP) povezujejo tako z distresom kot z imunskimi merami. Rezultati so pokazali, da se strategije izogibanja statistiœno pomembno povezujejo z merami travmatskega distresa ter negativno korelirajo s koncentracijami monocitov, limfocitov in limfocitov T. Strategije pribliæevanja niso pokazale statistiœno pomembnih korelacij z merami distresa in imunskimi spremenljivkami. Pokazale so se tudi statistiœno pomembne pozitivne korelacije nevroticizma in pozitivne korelacije vestnosti ter ekstravertnosti z merami distresa. Predvideli smo, da se bo povezanost temeljnih dimenzij z VPL IV EKSTREMNIH NAPOROV IN POØKODB NA IMUNSKO STANJE … 60 imunskimi spremenljivkami zmanjøala, œe bomo distres nadzorovali. Prijetnost se je pozitivno povezovala s koncentracijo limfocitov, limfocitov T in celic NK, vestnost pa s koncentracijo limfocitov T in citotoksiœnih limfocitov, pri œemer nadzorovanje distresa ni pomembno vplivalo na korelacije. Ekstrahirali smo pet faktorjev skupnega psiholoøkega prostora, ki so bili nasiœeni s temeljnimi dimenzijami osebnosti, strategijami spoprijemanja, osebnostno œvrstostjo (HS), prisotnostjo psihopatoloøkih simptomov (PAI), samospoøtovanjem (SL/SC), pozitivnim in negativnim afektom (PANAS), zadovoljstvom z æivljenjem (SWLS) in optimizmom (LOT-R). Faktor neadaptivnega reagiranja in faktor prijetnosti sta napovedovala 36,3 % variance koncentracije limfocitov T. Faktorji prijetnosti, neadaptivnega reagiranja in œustvene stabilnosti pa so napovedovali kar 62,1 % variance koncentracije vseh limfocitov. Tabela 1: Parcialne korelacije med dimenzijami osebnosti z nadzorovanim faktorjem PTSD Iz tabele 1 je razvidno, da se med nadzorovanjem distresa korelacije med imunskimi merami in temeljnimi dimenzijami osebnosti veœinoma niso pomembno zmanjøale. Le pri vestnosti je korelacija po preverjanju distresa padla pod mejo statistiœne pomembnosti, a je kljub temu ostala precej visoka. Alojz Ihan 61 Dimenzije osebnosti/ Prijetnost Vestnost Odprtost imunske mere r parcialna r parcialna r parcialna Koncentracija limfocitov 0,533 (**) 0,511 (*) 0,311 0,058 Odstotki limfocitov T –0,411 (*) –0,451 (*) –0,131 –0,261 Koncentracija limfocitov T 0,423 (*) 0,373 (*) 0,398 (*) 0,317 –0,033 Koncentracija HLADR lim. T 0,162 0,311 0,370 (*) 0,432 (*) Odstotki CD25 na pomagalkah –0,414 (*) –0,386 (*) –0,313 –0,170 Odstotki celic NK 0,604 (**) 0,576 (**) 0,175 0,393 (*) 0,442 (*) Opombe: (*) p < 0,05, (**) p < 0,01, N = 27 Primer D: Model testiranja oksidativnih poøkodb zaradi podvræenosti ekstremnim fiziœnim naporom – evalvacija testa komet Za zaznavanje poøkodb DNA, ki nastanejo zaradi oksidativnega stresa (njegov nastanek je povezan z razliœnimi parametri, kot so treniranost, dolæina in jakost telesne obremenitve), smo izbrali metodo komet ali elektroforezo posamezne celice. S to metodo lahko ugotavljamo poøkodbe DNA, kot so enoveriæni in dvoveriæni prelomi DNA. Poleg tega lahko zaznamo prelome, ki nastanejo kot intermediati v procesih celiœnega popravljanja, kot sta nukleotidno (NER) in bazno (BER) izrezovanje, in so prehodnega znaœaja, ter alkalno labilna mesta. Zaznamo lahko tudi navzkriæne povezave DNA z DNA in DNA s proteini. S testom komet tako ovrednotimo prelome DNA, ki so posledica delovanja genotoksiœnih agensov, ter tiste, ki nastajajo v procesih celiœnega popravljanja. Øtevilne modifikacije testa komet lahko uporabljamo za poveœanje obœutljivosti in specifiœnost metode. Ena izmed modificiranih razliœic klasiœnega testa komet je uporaba specifiœnih popravljalnih encimov DNA, s katerimi zaznamo nekatere tipe oksidativnih poøkodb. Rezultati, ki smo jih dobili, so pokazali, da se osnovna raven poøkodb med nekadilci in kadilci ne razlikuje, medtem ko smo pri kadilcih ugotovili veœ oksidiranih DNA-baz kot pri nekadilcih. Sistem specialistiœne medicinske in psiholoøke asistence za pomoœ ogroæenim skupinam in posameznikom (SMPA) Temeljni namen sistema je maksimalna motivacija vojaka za doseganje fiziœne zmogljivosti, optimalnega zdravstvenega stanja, velike regeneracijske zmoænosti, zdravstvene odpornosti, psiholoøke œvrstosti in odpornosti na stresne obremenitve. Vojak naj v procesu izobraæevanja, treningov ter pridobivanja povratnih informacij o stanju in napredku svoje fiziœne, zdravstvene in psiholoøke œvrstosti aktivno skrbi za svojo zmogljivost, kar mu bo v napornih situacijah omogoœalo moœno identifikacijsko oporo. Seminarji in treningi, ki omogoœijo vojaku pridobivanje oprijemljivih informacij o stanju ter napredku svojih psihofiziœnih zmogljivosti, zdravstvenem in psiholoøkem stanju, sinergistiœno podpirajo ustvarjanje samozaupanja in visokega vrednotenja zdravja ter psihofiziœne œvrstosti, kar je pomembno tako za izpolnjevanje vojaøkih nalog kot za specifiœno motiviranost, zaradi katere je vojaøki poklic privlaœnejøi od drugih. Sistem specialistiœne medicinske in nevropsiholoøke asistence za pomoœ ogroæenim skupinam in posameznikom (SMNA) sestavljajo trije sklopi: VPL IV EKSTREMNIH NAPOROV IN POØKODB NA IMUNSKO STANJE … 62 SKLOP 1: Program enodnevnih (8 ur) izobraæevalnih seminarjev s skupinsko in individualno diagnostiko ogroæenosti zaradi stresa. Za vsako skupino 20–25 udeleæencev sta predvidena dva seminarja v razmiku enega leta. V projektu predlagamo izvedbo 60 seminarjev (30 zaœetnih in 30 nadaljevalnih) v dveh letih. Vsebina izobraæevalnih seminarjev obsega: – izobraæevalne cilje za pouœevanje o stresu, – diagnostiœno preventivne cilje, ki obsegajo individualna testiranja stresne ogroæenosti z namenom selekcije izrazito ogroæenih posameznikov (pregledni kliniœnopsiholoøki test, vpraøalnik o zdravstvenem stanju, pregledno testiranje sline na stresni hormon kortizol in protitelesa IgA, elektrokardioloøko analizo srœnega in dihalnega ritma). SKLOP 2: Izdelava specifiœnega programa usmerjenega dela s posamezniki, ki so na podlagi rezultatov preglednih testiranj pokazali veliko stopnjo psiholoøke ali zdravstvene ogroæenosti. Rezultati preglednih testiranj (sklop 1) bodo omogoœili izdelavo specifiœnih individualnih programov medicinske in nevropsiholoøke asistence, v katere bodo vkljuœeni ogroæeni posamezniki. V projektu predlagamo v dvoletnem obdobju izdelavo 90 specifiœnih individualnih programov, ki bodo æe od zaœetka omogoœili izbranim posameznikom optimalno rehabilitacijo. Programi bodo izoblikovani iz standardnega diagnostiœnega izbora kliniœno-specialistiœnih ustanov. SKLOP 3: Programi individualnega razvoja so oblikovani kot dvomeseœni teœaji, na katerih se udeleæenci s skupinskim in individualnim treningom nauœijo ustreznih naœinov in tehnik obvladovanja stresa. V projektu predlagamo izpeljavo dveh programov telesnega obvladovanja stresa (2 x 20 udeleæencev), dveh programov kognitivnega obvladovanja stresa (2 x 20 udeleæencev) in dveh programov analize stresnih situacij in ukrepov za zmanjøanje njihove stresnosti (2 x 20 udeleæencev) – skupaj 120 udeleæencev programov. Izvajalski sklopi SMNA so predstavljeni v prilogi. Priœakujemo, da bo uvedba sistema specialistiœne medicinske in nevropsiholoøke asistence za pomoœ ogroæenim skupinam in posameznikom praktiœno koristila æe od zaœetka izvajanja projekta, ker bomo zaœeli sistem takoj po organizacijskih pripravah (uskladitev izvajalcev, organizacija skupin, postavitev kriterijev za selekcijo ogroæenih posameznikov) uporabljati v smislu kliniœne diagnostike in optimalne Alojz Ihan 63 terapije oziroma rehabilitacije. Sistem je namreœ sestavljen iz æe vzpostavljenih dejavnosti razliœnih specialistiœnih medicinskih sluæb in ustanov, kar mu bo zagotavljalo profesionalnost, po drugi strani pa stalno pripravljenost in operativnost tudi po koncu projektnega obdobja. Strokovna in raziskovalna evalvacija delovanja sistema bosta omogoœali neprestano izboljøevanje delovanja SMNA, hkrati pa bo analiza rezultatov omogoœila nova znanstvena spoznanja o medicinsko-psiholoøkih vidikih stresa in uœinkih razliœnih postopkov za njegovo premagovanje. SMNA bo z vzpostavljenimi komponentami in programi lahko pomagal posameznikom in skupinam, izpostavljenim stresnim okoliøœinam – tako vojaøkim kot civilnim. REZULTATI IN RAZPRAVA Rezultati dosedanjega testiranja pripadnikov MO RS znotraj projekta M3-0035 (Vpliv ekstremnih naporov in poøkodb na imunsko stanje in obolevnost za okuæbami) so pokazali nujnost sistematiœne preventive pred stresom in znaœilne povezave med psiholoøkimi lastnostmi udeleæencev v stresnih okoliøœinah ter med posameznimi fizioloøkimi in zdravstvenimi parametri – zlasti spremembe hormonskih, elektrofizioloøkih in imunoloøkih parametrov, ki so lahko temeljne za napoved poslabøanja zdravstvenega stanja zaradi stresa. Na podlagi dosedanjih ugotovitev lahko uvedemo tudi nekatere priroœne metode spremljanja akutnega stresnega stanja, ki preseæe zmogljivost posameznika za trezno odloœanje – na primer izdelavo v obleko vgrajenega monitorja za merjenje srœne frekvence, frekvence dihanja in spremenljivost srœnega ritma. Ti parametri se obdelajo v miniprocesorju v obleki in se v primeru prestopanja praænih vrednosti parametrov, ki pomenijo oteæeno odloœanje, brezæiœno prenesejo do øtaba in obvestijo nadrejene o tveganju zaradi distresnega stanja. Øe pomembnejøe pa je preventivno iskanje potencialno ogroæenih oseb zaradi stresa in usmerjeno delovanje za doseganje veœje odpornosti na stres. Zaradi tega smo na podlagi dosedanjih izkuøenj izdelali projektni predlog za uvedbo Sistema specialistiœne medicinske in nevropsiholoøke asistence (SMPA) za pomoœ ogroæenim skupinam in posameznikom. Oblikovali ga bomo kot modularni sistem, sestavljen iz æe vzpostavljenih dejavnosti razliœnih specialistiœnih medicinskih sluæb in ustanov, kar bo sistemu omogoœalo profesionalno izvedbo, stalno pripravljenost in operativnost tudi po koncu projekta. Dejavnosti SMNA zato tudi ne bo treba na novo vzpostavljati, temveœ s pomoœjo doloœenim ogroæenim skupinam in posameznikom (vojaki na mirovni VPL IV EKSTREMNIH NAPOROV IN POØKODB NA IMUNSKO STANJE … 64 misiji, poveljujoœi kader SV, skupine medicinskih reøevalcev v urgentni sluæbi) samo organizirati in uigrati delovanje. Z evalvacijo delovanja sistema bomo skrbeli za stalno izboljøevanje njegovega delovanja, hkrati pa bo analiza rezultatov omogoœila nova znanstvena spoznanja o medicinsko-psiholoøkih vidikih stresa in o uœinkih razliœnih postopkov za njegovo premagovanje. SMNA bo z vzpostavljenimi komponentami in programi lahko sluæil razliœnim potrebam posameznikov in skupin, izpostavljenih stresnim okoliøœinam – tako vojaøkim kot civilnim. To pa bo poleg neposredne koristi za uporabnike projekta poveœevalo tudi popularizacijo in ugled Slovenske vojske. LITERATURA Bilbo, S.D., Dhabhar, F., Viswanathan, K., Saul, A., Yellon, SM., Nelson, R.J. Short day lenghts augment stress-induced leukocyte trafficking and stress-induced enhancement of skin immune function. PNAS 2002; 99(2): 4067–4072. Dhabhar, F.S. Acute stress enhances, while chronic stress suppresses skin immunity. Ann N Y Acad Sci 2000; 917: 876–893. Dhabhar, F.S., McEwen, B.S. Acute Stress enhances while Chronic Stress supresses Cell-Mediated Immunity in Vivo: A Potential Role for Leucocyte Trafficking. Brain, Behavior, and Immunity 1997; 11: 286–306. Dhabhar, F.S., McEwen, B.S. Enhancing versus suppressive effects of stress hormones on skin immune function. Proc Nat Acad Sci USA 1999; 96: 1059–1064. Elenkov, I.J., Chrousos, G.P. Stress hormones, proinflammatory and antiinflamatory cytokines and autoimunity. Ann N Y Acad Sci 2002; 966: 290–303. Elenkov, I.J., Wilder, R.L., Chrousos, G.P., Vizi, S.E. The sympathetic nerve-an integrative interface between two supersystems: the brain and the immune system. Pharmacol Rev 2000; 52: 595–638. Farrace, S., Ferrara, M., De Angelis, C., Trezza, R., Cenni, P., Peri, Casagrande, De Genaro. Reduced sympathetic outflow and adrenal secretory activity during a 40-day stay in the antarctic. Griffin, J.E., Ojeda, S.R. Textbook of nedocrine physiology, fifth edition. Oxford university press 2004. Manfro, G.G., Netto, C.A., Pollack, M., Mezzomo, K.M., Preffer, F., Kradin, R. Stress regulates the lymphocyte homing receptor CD62L (L-Selectin). Arq Neuropsiquiatr 2003; 61(1): 20–24. Marti, O., Armario, A. Anterior pituitary response to stress: time-related changes and adaptation. Int J Dev Neurosci 1998; 16(3–4): 241–60. Pri loga: Opis izvajalskih sklopov SMNA Sistem SMNA je operativno sestavljen iz treh izvajalskih sklopov: SKLOP 1: Program enodnevnih (8 ur) izobraæevalnih seminarjev s skupinsko in individualno diagnostiko ogroæenosti zaradi stresa. Za skupino 20–25 Alojz Ihan 65 udeleæencev sta predvidena dva seminarja v razmiku enega leta. V projektu predlagamo izvedbo 60 seminarjev (30 zaœetnih in 30 nadaljevalnih) v dveh letih. Vsebina izobraæevalnih seminarjev: Izobraæevalni cilji z izdelavo dolgoroœnih skupinskih in individualnih programov za uspeønejøe sooœanje z delovnimi nalogami (baziœna psihiœna priprava na sooœanje s stresom – samoobvladovanje, razvijanje odgovornosti do sebe in drugih, doseganje samonadzora z uœenjem tehnik nadziranja samega sebe (telo, misli); tehnike sproøœanja, tehnike za izboljøanje koncentracije, uœenje izmenjave sproøœanja in osredotoœanja, uœenje tehnik vizualizacije, uporaba tehnik odstranjevanja negativnih obœutkov, strahu in drugih negativnih stanj, nadzor pozitivnih misli; specialna psihiœna priprava – izdelava prednastopnih postopkov in strategij, uporaba »sidranja« oziroma pogojnega refleksa, razøirjanje mej realnosti, spodbujanje stremljenja k popolnosti, uporaba vizualizacije, sproøœanja in drugih tehnik psihiœne priprave oziroma mentalnega treninga za doseganje specialnih ciljev, priprava na stres s konkretnim ciljem, na primer priprava na stresno nalogo, s katero æeliø doseœi konkretne cilje ali se æeliø pripraviti na novo stresno situacijo in nepoznane draæljaje itd.). Diagnostiœno-preventivni cilji, ki obsegajo izdelavo objektivnih individualnih statusov stresne ogroæenosti. Na podlagi rezultatov opravljenih øtudij bomo z vsakim udeleæencem, ki bo prviœ na izobraæevalnem seminarju, opravili pregledni kliniœnopsiholoøki test, ki prepoznava glavne izvore stresa, izbor naœinov spoprijemanja z njimi, nagnjenost k nekonstruktivnemu stresnemu odzivanju in zdravstvenim motnjam ob stresnih obremenitvah ter oslabljeno zmoænost prenaøanja stresnih obremenitev. Udeleæenci bodo izpolnili tudi pregledni vpraøalnik o zdravstvenem stanju, opravili pregledno testiranje sline na stresni hormon kortizol in protitelesa IgA ter opravili elektrokardioloøko analizo srœnega in dihalnega ritma, ki ugotovi usklajenost delovanja vegetativnega æivœnega sistema. Vegatetivno æivœevje usklajuje delovanje notranjih organov in tkiv (srce, æile, œrevo, æleze, imunski sistem), izrazit stres pa kroniœno zmoti koordinacijo telesnih funkcij in povzroœa nastanek bolezni. SKLOP 2: Izdelava specifiœnega programa usmerjenega dela s posamezniki, ki so z rezultati preglednih testiranj opozorili na veliko stopnjo psiholoøke ali zdravstvene ogroæenosti. Rezultati preglednih testiranj bodo omogoœili izdelavo specifiœnih individualnih programov medicinske in nevropsiholoøke asistence, VPL IV EKSTREMNIH NAPOROV IN POØKODB NA IMUNSKO STANJE … 66 v katere bodo vkljuœeni ogroæeni posamezniki. V projektu predlagamo izdelavo 90 specifiœnih individualnih programov v dveh letih. Programi bodo izoblikovani iz standardnega diagnostiœnega nabora kliniœno-specialistiœnih ustanov (Nevroloøka klinika UKC, Kliniœni inøtitut za medicinsko biokemijo UKC, Inøtitut za mikrobiologijo in imunologijo MF, Zavod za varstvo pri delu RS). Tako bodo na voljo neprestano in v vsakem trenutku, ne da bi bilo treba zagotavljati posebna sredstva za njihov razvoj oziroma za vzdræevanje njihove pripravljenosti. Projekt predvideva financiranje izvedbe 90 individualnih programov, ki bodo æe od zaœetka omogoœili izbranim posameznikom optimalno rehabilitacijo. Vsebina specifiœnih individualnih programov: – pregled pri specialistu medicine dela, prometa in øporta z usmerjeno anamnezo, temeljnim kliniœnim pregledom, antropometrijo in testiranjem fiziœne zmogljivosti (obremenitveni test); – specialistiœno-kliniœna psiholoøka diagnostika, ki prepoznava glavne izvore stresa in specifiœne naœine spoprijemanja z njim; – analiza hormonskega stanja, osredotoœena na stresne hormone, ki so objektivni pokazatelji prisotnosti trenutnega ali dolgoroœne stresa; – analiza imunskega statusa, ki pokaæe obrambno sposobnost posameznika, morebitno poveœano izpostavljenost posameznim vrstam okuæb ali malignim obolenjem; – analizo podatkov in predstavitev individualnega programa uporabniku – katere psihiœne spretnosti bomo izboljøali in kako; – postavitev pravil in spremljanja napredka – uporaba dnevnika za subjektivno ocenjevanje napredka oziroma stanja med programom; – predstavitev potrebnih psihiœnih spretnosti (koncentracija, sproøœanje, aktivacija, samozavest, odgovornost ipd.); – izvajanje programa na skupinskih sestankih (pogostost, trajanje, kdo je konzultant, vodja); – izvajanje programa na individualnih sestankih (boljøe spoznavanje, individualne lastnosti, oblikovanje urnika treninga); – izvajanje programa v praksi (simulacije stresnega dogodka, vadba najprej v vizualizaciji stresnega okolja, nato pa izboljøevanje svoje sposobnosti med delom); – nadzor; – analiza napredka. Alojz Ihan 67 SKLOP 3: Programi individualnega razvoja so oblikovani kot dvomeseœni teœaji, na katerih se udeleæenci s skupinskim in individualnim treningom nauœijo njim ustreznih naœinov in tehnik obvladovanja stresa. V projektu predlagamo izpeljavo dveh programov telesnega obvladovanja stresa (2 x 20 udeleæencev), dveh programov kognitivnega obvladovanja stresa (2 x 20 udeleæencev) ter dveh programov analize stresnih situacij in ukrepov za zmanjøanje njihove stresnosti (2 x 20 udeleæencev) – skupaj 120 udeleæencev programov. Vsebina programov individualnega razvoja: – program telesnega obvladovanja stresa (ob prevladujoœih simptomih telesne vzburjenosti – aritmije, omedlevice, utrujenosti), – avtogeni trening, – sprostitev z uporabo prispodob, predstavljanja oziroma vizualizacije (senzorizacije), – hipnoza, – dihalne tehnike – trening ob analizatorju spremenljivosti srœnega ritma, – tehnika progresivnega sproøœanja, – metoda sproøœanja »bio-feedback«. Program kognitivnega obvladovanja stresa (ob prevladi negativnega miøljenja): – prepoznavanje negativnih avtomatskih misli, – tehnika zaustavljanja misli, – tehnika razumnega razmiøljanja, – pametni govor – miselno vcepljanje stresa. Program analize stresnih situacij in ukrepov za zmanjøanje njihove stresnosti: – tehnike reøevanja teæav, – zmanjøevanje negotovosti (strukturiranje pred- in mednastopne situacije), – zmanjøevanje pomembnosti dogodka. VPL IV EKSTREMNIH NAPOROV IN POØKODB NA IMUNSKO STANJE … 68 Izvirni znanstveni œlanek ANKSIOZNOST, SAMOREGULACIJA IN NAŒINI SPOPRIJEMANJA S STRESOM VOJAKOV SLOVENSKE VOJSKE ANXIETY, SELF-REGULATION AND STRESS COPING STRATEGIES OF THE SLOVENIAN ARMED FORCES’ MEMBERS P O V Z E T E K Temeljni namen raziskave Anksioznost, samoregulacija in naœini spoprijemanja s stresom vojakov Slovenske vojske je bil preveriti stopnjo anksioznosti, samoregulacijo in naœine spoprijemanja s stresom pri vojakih izbranih poklicev znotraj Slovenske vojske ter ugotoviti razlike v izmerjenih psiholoøkih spremenljivkah med posameznimi poklicnimi skupinami. Primerjali pa smo tudi rezultate psiholoøkih meritev z nekaterimi motoriœnimi sposobnostmi vojakov. V raziskavi je sodelovalo 59 vojakov moøkega spola, z razliœnimi delovnimi nalogami in kompetencami. Vsi so izpolnili Lestvico za merjenje anksioznosti, Lestvico samoregulacije in Vpraøalnik naœinov spoprijemanja s stresom. Vojaki, vkljuœeni v raziskavo, sicer izkazujejo v povpreœju nizko stopnjo anksioznosti, visoko samoregulacijo in teænjo po aktivnem spoprijemanju s problemskimi situacijami, vendar obstajajo med vojaøkimi kandidati na eni strani ter pripadniki odreda za specialno delovanje (æarg. specialci) in piloti na drugi pomembne razlike v merjenih spremenljivkah. Opaæamo tudi teænjo povezovanja nekaterih psiholoøkih vidikov z motoriœno uœinkovitostjo vojakov. Take povezave bi bilo v prihodnje vsekakor nujno poglobljeno prouœiti. Petra Dolenc1, Rado Piøot1 in Boøtjan Øimuniœ1 69 1 Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno srediøœe Koper. K L J U Œ N E B E S E D E Anksioznost , samoregulac i ja , spopri j emanje s s tresom, vojaki . A B S T R A C T The main objective of the study Anxiety, self-regulation and stress coping strategies of the Slovenian Armed Forces’ members was to determine the anxiety and self-regulation levels as well as the stress-coping strategies of soldiers in different professions in the Slovenian Armed Forces and, to ascertain the differences in measured psychological variables between individual occupational groups. We have also carried out a comparison between the results of psychological measurements with some motor skills of soldiers. 59 male soldiers with different duties and competencies participated in the research. All participants completed the Trait Anxiety Scale, the Self-Regulation Scale and the Ways of Coping Questionnaire. On average, the soldiers that participated in the research show low anxiety levels, high self-regulation and a tendency to actively cope with problem situations. However, significant differences have been identified in the measured variables between military candidates, on the one hand, and Special Forces members and pilots, on the other. Moreover, a recurrent link between certain psychological aspects and the efficiency of motor skills of soldiers has been identified. Such a link should definitely be subjected to an in-depth analysis in future. K E Y W O R D S Anxie ty , s e l f -regulat ion, coping with s tress , so ldiers . UVOD Vojaki so s svojim delovanjem izpostavljeni øtevilnim telesnim in psihiœnim obremenitvam. Poleg poznavanja motoriœnih sposobnosti in telesne pripravljenosti je zato treba upoøtevati nekatere psiholoøke vidike, ki so nedvomno pomembni za opravljanje vojaøkih zadolæitev in vplivajo na njihovo uresniœitev ter uœinkovitost. Stres na delovnem mestu postaja vse veœji problem, saj vodi v zdravstvene teæave ANKSIOZNOST, SAMOREGULACIJA IN NAŒINI SPOPRI JEMANJA S STRESOM … 70 in bolezni, povzroœa upad zmogljivosti in storilnosti. V vseh poklicih so dejavniki, ki lahko povzroœajo stresne odzive. Nekateri so sicer objektivno bolj stresni in delujejo na œloveka bolj obremenjujoœe kot drugi, po drugi strani pa se moramo zavedati, da je doæivljanje stresa veœinoma individualno pogojeno, odvisno od posameznikove osebnosti, energetske opremljenosti in preteklih izkuøenj. Endokrinologi in fiziologi so mnenja, da gre pri stresu za moteno delovanje tako s fizioloøkega kot psiholoøkega vidika. Stres oznaœuje neka nespecifiœna telesna reakcija, ki se pojavi zaradi zahteve, ki jo postavimo organizmu (Kneæeviœ 1997). Za posameznika je nekaj stresa koristno, saj ga spodbuja k veœji uœinkovitosti, preveœ pa deluje prav nasprotno. Økodljive so tiste oblike, v katerih zahteve prevladajo nad sposobnostmi posameznika (Powell 1999). V takih primerih posameznik teæje nadzoruje poloæaj in se z njim sooœi, kar privede do obœutka ogroæenosti. Stresu se, predvsem na delovnem mestu, ne moremo izogniti, je pa nadvse pomembno, kako se z njim sooœamo in ga obvladujemo. Spoprijemanje s stresom (angl. coping) lahko opredelimo kot proces, ki vkljuœuje kognitivne in vedenjske poskuse obvladanja, zmanjøanja, oziroma vzdræanja notranjih in/ali zunanjih zahtev, ki so nastale kot rezultat stresne situacije (Folkman in Lazarus 1988). Gre torej za poskus, da se poloæaji, ki jih ocenimo kot izœrpavajoœe in za katere menimo, da presegajo naøe moœi, reøijo oziroma omilijo. Lazarus (po Musek in drugi 1998) v svoji teoriji obvladovanja stresnih situacij poudarja, da je najpomembnejøa posameznikova kognitivna ocena nekega stresnega dogodka, pri œemer gre za upoøtevanje okoljskih zahtev, omejitev in virov na eni strani ter hierarhije ciljev in osebnih prepriœanj posameznika na drugi. Primarna ocena se nanaøa na zaznavo pomembnosti in teæavnosti nekega stanja (ali nam pomeni groænjo in morebitno økodo ali izziv). Nato sledi sekundarna ocena, ki se nanaøa na izbor za nas ustreznih naœinov spoprijemanja s stresnim stanjem. Lazarus (1991, po Schwarzer in Taubert 2002) navaja dve poglavitni funkciji spoprijemanja. Prva je obvladovanje in reøevanje teæave, ki je izvor stresa, ter vkljuœuje spremembo odnosa z okolico (spoprijemanje, usmerjeno na teæavo), druga pa regulacija in ublaæitev œustvene napetosti, ki jo je izzvalo stresno stanje (spoprijemanje, usmerjeno na œustva). Raziskave so pokazale, da se naœini sooœanja s stresom, usmerjeni na problem, pogosteje uporabljajo v poloæajih, nad katerimi ima posameznik nadzor, medtem ko so spoprijemalne strategije, usmerjene na œustva, znaœilnejøe v razmerah, ko na poloæaj lahko malo vplivamo ali pa sploh ne (Ben-Zur 1999; Garnefski in drugi 2001). Petra Dolenc, Rado Piøot in Boøtjan Øimuniœ 71 Med pomembne pokazatelje stresa spadajo neprijetna œustvena stanja (Folkman in Moskowitz 2000). Anksioznost je œustveno stanje, ki ga posameznik doæivlja kot bojazen, tesnobo in zaskrbljenost, spremljajo pa jo nekatere motnje telesnega delovanja. Anksioznost v zmerni obliki predstavlja normalen odziv na stres, postane pa lahko tudi osebnostna poteza, ki jo oznaœujemo kot nagnjenost k pogostemu anksioznemu odzivanju. Razlikovanje med obema oblikama je nadvse pomembno, saj osebnostna poteza predstavlja v modelih stresa prediktorsko spremenljivko, medtem ko je stanje anksioznosti odgovor oziroma kriterijska spremenljivka. Raziskave odnosov razliœnih vrst stresorjev in anksioznosti kot osebnostne poteze so pokazale, da v stanjih, v katerih delujejo psiholoøki stresorji (npr. ogroæeno samospoøtovanje) prihaja do pomembnih razlik v odzivih posameznikov, ki se razlikujejo glede na osebnostno potezo anksioznosti. Visoko anksiozne osebe so doæivljale psiholoøki stres kot veliko bolj ogroæujoœ kot nizko anksiozne, obe skupini pa sta se enako odzvali na fiziœno nevarnost. Øtevilne raziskave potrjujejo povezanost med spoprijemalnimi strategijami in razliœnimi oblikami psiholoøke neprilagojenosti (anksioznost, nevroticizem, depresivnost); anksiozne osebe navajajo veœ stresnih dogodkov (Bolger in Zuckerman 1995; Hammen 1991; Suls Martin in David 1998) in se bolj negativno odzivajo nanje oziroma uporabljajo manj uspeøne naœine sooœanja s stresom (Larsen in Ketelaar 1991; Mayer in Stevens 1994; Parkes 1990). Pojem samoregulacije se tesno povezuje z zaznavanjem posameznikove uœinkovitosti pri izpolnjevanju delovnih nalog in zadolæitev na delovnem mestu. Samoregulacijo lahko opredelimo kot smotrno usmerjanje lastnega ravnanja in predvideva zmanjøanje razhajanj med postavljenimi cilji in stvarnimi doseæki ter k postavljanju novih ciljev. Je torej temelj motiviranega vedenja. Procesi, s katerimi ljudje poskuøamo nadzorovati svoje aktivnosti, vkljuœujejo usmerjanje pozornosti na nalogo in hkrati ignoriranje distraktorjev ter obvladovanje negativnih œustev (Schwarzer 2001). Raziskave so potrdile predpostavko o neposredni povezanosti med samoregulacijo in aktivnim spoprijemanjem s stresom. Visoka stopnja samoregulacije omogoœa, da uporabljamo strategije reøevanja problema in pozitivnih kognitivnih naœinov spoprijemanja, ki vkljuœujejo naœrtovanje, inhibicijo avtomatiziranega odziva, izbiro optimalne strategije ali kognitivno preoblikovanje situacije. Ljudje z visoko stopnjo samoregulacije lahko nadzorujejo svoje œustvene odzive na stres in uœinkoviteje uporabljajo spoprijemalne strategije pri njegovem zmanjøevanju (Lengua in Long 2002). ANKSIOZNOST, SAMOREGULACIJA IN NAŒINI SPOPRI JEMANJA S STRESOM … 72 Glavni namen raziskave je bil preveriti stopnjo anksioznosti in samoregulacije ter naœine spoprijemanja s stresom pri kandidatih za vojaka in vojakih razliœnih poklicev znotraj Slovenske vojske. Poleg tega smo æeleli ugotoviti razlike v izmerjenih psiholoøkih spremenljivkah med posameznimi poklicnimi skupinami. Poskuøali smo tudi primerjati rezultate psiholoøkih meritev z motoriœnimi sposobnostmi vojakov, kot sta na primer vzdræljivost in eksplozivna moœ. Izhajali smo iz rezultatov øtudij, ki poroœajo o povezanosti med nekaterimi osebnostnimi lastnostmi in spremenljivkami motoriœnega prostora pri vojakih (Tuøak in drugi, v tisku) ter raziskovalnih izsledkov, ki navajajo pomen psiholoøkih intervencij za izboljøanje motoriœnih sposobnosti vrhunskih øportnikov (Thelwell in Greenlees 2003) ter lajøanje delovnega napora v zelo obremenjujoœih okoliøœinah, na primer v vroœini (Barwood in drugi 2007). Izsledki govorijo o veliki povezanosti med psiholoøkimi vidiki in motoriœnimi ter funkcionalnimi sposobnostnimi posameznika. METODE IN PRISTOPI V raziskavi, potekala je znotraj Ciljnega raziskovalnega programa – Znanje za varnost in mir, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za obrambo, opravljena pa je bila v Inøtitutu za kinezioloøke raziskave Univerze na Primorskem, je sodelovalo 59 vojakov moøkega spola, ki imajo razliœne delovne naloge in kompetence. Med njimi so bile skupine vojaøkih kandidatov, potapljaœev, pilotov in pripadnikov odreda za specialno delovanje. V tabeli 1 so navedeni osnovni podatki o preiskovancih. Tabela 1: Øtevilo preiskovancev (N), vkljuœenih v raziskavo po posameznih poklicih, njihova povpreœna starost, povpreœni delovni staæ v SV in povpreœni delovni staæ v poklicu znotraj SV Petra Dolenc, Rado Piøot in Boøtjan Øimuniœ 73 Kandidati Potapljaœi Piloti Specialci N 18 11 16 14 Starost (leta) 24,8 31,6 31,8 31,8 Delovni staæ v SV (leta) – 7,6 9,6 8,4 Delovni staæ v poklicu (leta) – 6,8 8,4 5,8 Pri raziskavi so bili uporabljeni pripomoœki: – Lestvica za merjenje anksioznosti (State-trait anxiety inventory; Spielberger 1983) ugotavlja anksioznost bodisi kot osebnostno potezo bodisi kot stanje (situacijska pogojenost). Za raziskavo smo uporabili tisti del lestvice, ki meri anksioznost kot potezo. Lestvica ima 20 trditev, ki jih udeleæenec oceni na øtiristopenjski lestvici (1 – skoraj nikoli, 4 – skoraj vedno). Mogoœ razpon rezultatov je od 20 do 80 toœk; veliko øtevilo toœk pomeni visoko izraæeno anksioznost. Vpraøalnik so preverili na slovenskem vzorcu in ugotovili korelacijo 0,80 z rezultati na Lestvici manifestne anksioznosti, kar po mnenju raziskovalcev potrjuje njegovo veljavnost (Lamovec 1988). – Lestvica samoregulacije (Self-regulation scale; Schwarzer, Diehl in Schmitz 1999; po Schmitz 2000) se nanaøa na namerno samoregulacijo pri posameznikih, ki si prizadevajo doseœi nek cilj in se sooœajo s teæavami vztrajanja pri svojih delovnih aktivnostih. Vzdræljivost se v takem poloæaju kaæe v sposobnosti usmerjanja pozornosti na eno samo opravilo in ohranitvi ugodnega œustvenega ravnoteæja: v tem smislu se rezultati lestvice veæejo tako na regulacijo pozornosti kot regulacijo œustev. Notranja zanesljivost inøtrumenta se je na slovenskem vzorcu odraslih posameznikov (Frlec in Vidmar 2001) izkazala kot ugodna (? = 0,78). Lestvico sestavlja 10 trditev, kot so na primer: – œe je treba, sem lahko dalj œasa osredinjen na eno samo dejavnost; – œe neka dejavnost zahteva problemsko (razmiøljujoœo) naravnanost, lahko obvladam svoja œustva; – ostajam osredinjen na svoj cilj in ne pustim, da bi me kaj zmotilo pri uresniœitvi zastavljenega naœrta. Udeleæenci ocenjujejo trditve na øtiristopenjski lestvici (1 – nikakor ne dræi, 2 – komajda dræi, 3 – preteæno dræi, 4 – popolnoma dræi). – Vpraøalnik naœinov spoprijemanja s stresom (WCQ – Ways of Coping Questionnaire; Folkman in Lazarus 1988) zajema razliœne naœine spoprijemanja. Spoprijemanje vkljuœuje strategije, ki so usmerjene na problem, in strategije za uravnavanje œustev. V vpraøalniku je 66 trditev, na katere udeleæenci odgovarjajo s pomoœjo øtiristopenjske lestvice (0 – sploh ne, 1 – delno, 2 – v precejønji meri, 3 – preteæno), in sicer skladno s tem, kako se navadno odzivajo in ravnajo v opisanih poloæajih. Z lestvico ugotavljamo osem kategorij spoprijemanja. To so konfrontacija (npr. Izrazil sem svoja obœutja.), distanciranje (npr. Obnaøal sem se, kot da se niœ ni zgodilo.), samokontrola (npr. Poskuøal sem zadræati svoje mnenje zase.), iskanje ANKSIOZNOST, SAMOREGULACIJA IN NAŒINI SPOPRI JEMANJA S STRESOM … 74 socialne pomoœi (npr. Poskuøal sem poiskati strokovno pomoœ.), sprejemanje odgovornosti (npr. Spoznal sem, da sem sam prispeval k nastanku problema.), beg oziroma izogibanje (npr. Æelel sem si, da se zgodi œudeæ.), naœrtno reøevanje problemov (npr. Osredotoœil sem se na reøevanje teæave.) in pozitivna ponovna ocena (npr. Spremenil sem se in postal bolj zrel.). Koeficienti notranje zanesljivosti (?) se gibljejo za posamezne dimenzije med 0,61 in 0,79. V raziskavi smo uporabili slovensko razliœico vpraøalnika (Lamovec 1994). Preiskovanci so izpolnili vse navedene merske pripomoœke. Testiranje je potekalo skupinsko, v matiœnih ustanovah, v katerih so sodelujoœi zaposleni. Seznanili smo jih z namenom raziskave, nismo pa dajali podrobnih ustnih navodil, saj so bila vkljuœena v gradivo. Podatke smo obdelali s statistiœnim paketom SPSS 14.0. Poleg deskriptivne statistike smo razlike v prouœevanih spremenljivkah med razliœnimi poklicnimi skupinami raœunali s t-testom za neodvisne vzorce. REZULTATI IN RAZPRAVA Raven anksioznosti, samoregulacija in naœini spoprijemanja s stresom pri preiskovancih V tabeli 2 so podani aritmetiœne sredine in standardni odkloni za psiholoøke spremenljivke pri vojakih razliœnih poklicnih skupin. Povpreœne vrednosti kaæejo na nizko raven anksioznosti vojaøkih kandidatov, vendar je njihova razprøenost precejønja, kar pomeni, da so kandidati dosegali razliœne rezultate. Na podlagi individualnih podatkov ugotavljamo pri enem kandidatu celo nadpovpreœno stopnjo anksioznosti. Kandidati izkazujejo nadpovpreœne vrednosti na lestvici samoregulacije, vendar so njihovi povpreœni rezultati nekoliko niæji v primerjavi s skupino potapljaœev, pilotov in pripadnikov odreda za specialno delovanje. Petra Dolenc, Rado Piøot in Boøtjan Øimuniœ 75 Tabela 2: Aritmetiœne sredine (M) in standardni odkloni (SO) za psiholoøke spremenljivke pri vojakih razliœnih poklicnih skupin Opomba: Ob vsaki spremenljivki je v oklepaju oznaœeno najveœje mogoœe øtevilo toœk. Iz rezultatov o naœinih spoprijemanja s stresom lahko ugotovimo, da kandidati v povpreœju najbolj uporabljajo strategijo naœrtnega reøevanja problemske situacije, najmanj pa je izraæena strategija izogibanja oziroma bega. Preostale strategije so (glede na mogoœe najveœje vrednosti) manj izraæene. V tem so rezultati vojaøkih kandidatov primerljivi in podobni rezultatom potapljaœev. Rezultati potapljaœev kaæejo na nizko stopnjo anksioznosti, upoøtevati pa je treba precejønjo razprøenost ocen. Na podlagi individualnih rezultatov ugotavljamo, da se eden izmed sodelujoœih celo pribliæuje srednji stopnji anksioznosti. Potapljaœi kaæejo v povpreœju visoko stopnjo samoregulacije, kar ANKSIOZNOST, SAMOREGULACIJA IN NAŒINI SPOPRI JEMANJA S STRESOM … 76 Kandidati Potapljaœi Piloti Specialci M SO M SO M SO M SO Anksioznost (maks. = 80) 32,33 6,48 28,27 5,00 27,50 4,32 25,71 3,27 Samoregulacija (40) 32,17 3,05 35,82 3,37 36,56 3,27 36,50 2,87 Konfrontacija (18) 9,39 2,83 8,18 1,60 7,25 1,65 7,43 1,78 Distanciranje (18) 6,11 2,11 4,54 2,07 5,69 1,66 6,37 2,21 Samokontrola (21) 9,78 2,88 7,81 1,83 9,19 1,05 8,64 1,90 Iskanje socialne pomoœi (18) 9,55 2,83 9,10 3,24 9,06 2,79 7,86 2.85 Sprejemanje odgovornosti (12) 6,47 2,10 6,18 1,94 5,81 1,87 5,43 0,94 Beg oziroma izogibanje (24) 4,22 3,21 2,91 3,24 2,13 1,36 2,00 1,75 Naœrtno reøevanje problema (18) 13,06 2,76 13,10 3,27 14,00 2,45 13,36 1,60 Pozitivna ponovna ocena (21) 12,11 3,80 10,91 1,22 10,88 3,03 10,93 2,27 naj bi pomenilo, da so se pri uresniœevanju ciljev sposobni osrediniti na delovne naloge in imeti nadzor nad svojimi œustvi. To je z vidika narave dela vsekakor spodbudno. Glede na razliœne strategije spoprijemanja s stresom lahko na podlagi dobljenih rezultatov sklepamo, da potapljaœi v povpreœju najveœ uporabljajo strategijo, ki je povezana z naœrtnim reøevanje problema, najmanj pa beg oziroma izogibanje in distanciranje od poloæaja. Tudi ti rezultati se zdijo spodbudni, kar pomeni, da obstaja teænja po aktivnem spopadanju s problemskimi situacijami. Tudi pri pilotih opaæamo nizko stopnjo anksioznosti. Povpreœna raven samoregulacije je v tej skupini visoka, kar ne preseneœa, œe upoøtevamo zahtevnost delovnih opravil, pri œemer so zelo pomembni miselna osredotoœenost na nalogo, usmerjena pozornost, obvladovanje œustev itn. Med spoprijemalnimi strategijami je v ospredju naœrtovano reøevanje problema, najmanj izraæena pa je strategija bega oziroma izogibanja neprijetnim poloæajem. Drugi naœini sooœanja z obremenitvami so manj izraæeni. Pripadniki odreda za specialno delovanje izkazujejo podpovpreœno raven anksioznosti – najniæjo glede na druge prouœevane skupine vojakov. Prav tako opazimo tudi najmanjøo razprøenost ocen, kar pomeni, da so bili njihovi odgovori bolj enotni v primerjavi z drugimi poklicnimi skupinami v raziskavi. Na sploøno lahko ugotovimo, da so odgovori pripadnikov odreda za specialno delovanje precej bolj homogeni v vseh spremenljivkah v primerjavi z odgovori vojakov drugih poklicev. Podobno kot pri pilotih je raven samoregulacije zelo visoka, kar je glede na teæavnost in odgovornost delovnih opravil priœakovano. Ugotovljena nizka stopnja anksioznosti je spodbuden podatek, œe upoøtevamo, da prav anksioznost kot osebnostna poteza doloœa, kakøno kognitivno oceno bomo pripisali neki situaciji. Nizka raven anksioznosti bo torej pomemben preventivni dejavnik pri nastanku stresa. Visoka raven samoregulacije kaæe na to, da so udeleæenci v povpreœju osredinjeni na izpolnjevanje svojih nalog in zadolæitev, da so pripravljeni vztrajati in vloæiti napor v svoje aktivnosti, kljub teæavam, ki se pojavijo, pa zmorejo nadzorovati svoja œustvena stanja. Tako vedenje naj bi bilo dober napovedovalec konstruktivnega sooœanja s teæavami, ki predpostavlja, da posamezniki vidijo v problemu predvsem izziv in ustvarijo razmere za razvoj in osebnostno rast (Lengua in Long 2002). Preiskovanci v povpreœju uporabljajo nekoliko veœ aktivnih in na problem usmerjenih spoprijemalnih strategij. Spoprijemanje, usmerjeno na problem, naj Petra Dolenc, Rado Piøot in Boøtjan Øimuniœ 77 bi bilo po nekaterih raziskavah uœinkovitejøe od tistega, usmerjenega na œustva (Garnefski in drugi 2001). Treba pa je poudariti, da pogosto teæko vrednotimo kakovost posameznih procesov sooœanja s stresom, saj so le-ti odvisni od konkretnih situacij, v katerih se posameznik znajde, in od ocene nadzora, ki jo pri tem zazna. Zato so enkrat bolj uœinkoviti nekateri, drugiœ spet drugi naœini spoprijemanja. Razlike med posameznimi poklici SV v psiholoøkih spremenljivkah S t-testom smo æeleli ugotoviti razlike v stopnji anksioznosti, samoregulaciji in naœinih sooœanja s stresnimi situacijami med vojaki razliœnih poklicev v SV. Statistiœno pomembne razlike med vojaøkimi kandidati in pripadniki odreda za specialno delovanje so se pokazale v stopnji samoregulacije (t = –4,084; p = 0,000), anksioznosti (t = 2,957; p = 0,006) ter v spoprijemalnih strategijah »konfrontacija« (t = 2,260; p = 0,031) in »beg oziroma izogibanje« (t = 2,329; p = 0,027). Prav tako opazimo pomembne razlike med vojaøkimi kandidati in piloti pri istih spremenljivkah: v stopnji samoregulacije (t = –4,056; p = 0,000), anksioznosti (t = 2,002; p = 0,049), spoprijemalnih strategijah »konfrontacija« (t = 2,645; p = 0,013) in »beg oziroma izogibanje« (t = 2,424; p = 0,021). Tako pripadniki odreda za specialno delovanje kot piloti izkazujejo pomembno niæjo stopnjo anksioznosti in viøjo samoregulacijo v primerjavi z vojaøkimi kandidati, slednji pogosteje uporabljajo strategiji beg iz situacije in konfrontacijo. Edino statistiœno pomembno razliko med vojaøkimi kandidati in potapljaœi ugotavljamo v stopnji samoregulacije (t = 3,005; p = 0,006), pri œemer potapljaœi izkazujejo boljøi rezultat od kandidatov, ki øele vstopajo v sluæbo v SV. Pomembno se razlikujeta skupini pripadnikov odreda za specialno delovanje in potapljaœev v spoprijemalni strategiji »distanciranje« (t = –2,095; p = 0,047), pri œemer je tako ravnanje pogostejøe pri pripadnikih odreda za specialno delovanje kot pri potapljaœih. Œeprav lahko govorimo o nizki stopnji anksioznosti pri vseh skupinah udeleæencev, ugotovimo, da izkazujejo pripadniki odreda za specialno delovanje in piloti pomembno manj anksioznosti kot vojaøki kandidati. Ta rezultat je z vidika selekcije priœakovan in potrjuje, da se vojakom, ki opravljajo zahtevnejøe in odgovornejøe naloge, postavljajo tudi viøje zahteve na podroœju psihiœne pripravljenosti. Stresni dogodki oziroma stresorji so pri vojakih nekaterih posebnih poklicev bolj prisotni. Ne gre le za koliœino razliœnih stresorjev, temveœ tudi za njihovo ANKSIOZNOST, SAMOREGULACIJA IN NAŒINI SPOPRI JEMANJA S STRESOM … 78 intenzivnost. Ker se pri zelo zahtevnih in odgovornih opravilih vsaka napaka lahko moœno kaznuje (moænost poøkodb ali celo smrti), imajo prednost psihiœno stabilni in neanksiozni posamezniki, ki se zmorejo osrediniti na nalogo, nadzorovati œustveno napetost in tako poveœati obrambo pred stresom. Iz rezultatov je razvidno, da pripadniki odreda za specialno delovanje, piloti in potapljaœi izkazujejo pomembno veœ samoregulativnega vedenja v primerjavi z vojaøkimi kandidati. Starost, delovne izkuønje in znaœilnosti æivljenjskega sloga nedvomno vplivajo na dobljene razlike. To potrjujejo tudi naøi podatki (tabela 1), iz katerih je razvidno, da so vojaøki kandidati precej mlajøi od drugih treh skupin vojakov ter skoraj brez delovnega staæa v SV. Prav tako lahko predpostavimo, da so vojaki z visoko samoregulacijo tudi notranje bolj motivirani in usmerjeni v uspeøno uresniœitev postavljenih ciljev. Dobljeni rezultati se ujemajo z nekaterimi øtudijami, ki navajajo viøjo samoregulacijo pri dalj zaposlenih osebah v primerjavi s tistimi, ki so øe na zaœetku svoje poklicne poti (Frlec in Vidmar 2001). Primerjava psiholoøkih znaœilnosti z motoriœnimi sposobnostmi vojakov Na podlagi rezultatov, prikazanih v tabeli 3, lahko razberemo, da so se na testu vzdræljivosti (najveœja poraba kisika) najbolje izkazali pripadniki odreda za specialno delovanje, nato potapljaœi, nekoliko slabøe piloti, najslabøi rezultat pa so dosegli vojaøki kandidati. Najboljøi doseæek na testu eksplozivne moœi miøic nog imajo pripadniki odreda za specialno delovanje, sledijo piloti in kandidati, najslabøi pa je rezultat pri potapljaœih. Tabela 3: Povpreœne vrednosti (s standardnimi odkloni) na testu vzdræljivosti (najveœje porabe kisika – VO2max) in eksplozivne moœi miøic nog (Pnog) nekaterih poklicev Slovenske vojske Vir: Zakljuœno poroœilo projekta: Pridobivanje œloveøkih virov v Slovenski vojski: Priprava izhodiøœ za pridobivanje in razvoj œloveøkih virov v Slovenski vojski. Petra Dolenc, Rado Piøot in Boøtjan Øimuniœ 79 Kandidati Potapljaœi Piloti Specialci M SO M SO M SO M SO Vzdræljivost – VO2max/ 41,9 3,3 51,8 10,3 42,6 2,7 54,4 5,3 ml/kg-1/min-1 Eksplozivna moœ – Pnog/W 3656 677 3496 527 3807 613 3908 338 Eden izmed ciljev je bil tudi primerjati rezultate psiholoøkih parametrov z rezultati motoriœnih sposobnosti – vzdræljivosti in eksplozivne moœi. Ker so bili motoriœni testi opravljeni na manjøem øtevilu preiskovancev (10 vojakov iz vsake poklicne skupine), ugotavljanje morebitnih povezav med spremenljivkami s pomoœjo korelacijske metode ni bilo mogoœe. Opazimo lahko, da pripadniki odreda za specialno delovanje, ki izkazujejo najboljøi doseæek na testu vzdræljivosti in eksplozivne moœi, najmanj uporabljajo spoprijemalne strategije, usmerjene na œustva, bolj pa tiste, usmerjene na problem. Pri kandidatih, ki izraæajo najmanj samoregulativnega vedenja in kaæejo najslabøo vzdræljivost, je glede na druge poklice najbolj izraæena dimenzija spoprijemanja, ki je usmerjena na zmanjøanje œustvenih odzivov. Zelo pomembno pa je izpostaviti stopnjo anksioznosti v povezavi z motoriœnimi sposobnostmi. Kandidati, ki izkazujejo najveœ anksioznosti (œeprav so njihove povpreœne vrednosti pod povpreœjem) glede na druge poklicne skupine, kaæejo najslabøo vzdræljivost, medtem ko pripadniki odreda za specialno delovanje z najniæjo stopnjo anksioznosti dosegajo najboljøi rezultat tako na testu vzdræljivosti kot tudi na testu eksplozivne moœi. Prav povezanost med anksioznostjo in motoriœno uœinkovitostjo pri øportnikih pa potrjujejo tudi øtevilne raziskave (Tuøak in Tuøak 2003). SKLEP Œe poskuøamo strniti rezultate vseh preiskovancev, ki so sodelovali v raziskavi, lahko potrdimo, da je njihova stopnja anksioznega doæivljanja nizka, raven samoregulacije, povezane z opravljanjem njihovega dela, pa visoka, in da obstaja teænja po aktivnem spopadanju s problemskimi situacijami, saj so sodelujoœi najpogosteje navajali uporabo strategije »naœrtno reøevanje problema«. Pri vseh skupinah vojakov ugotavljamo, da je najmanj prisotna strategija navezovanja na beg oziroma izogibanje problemski situaciji ali nalogi, ki predstavlja pasiven naœin obvladovanja teæav. Kljub ugodnim izsledkom ugotavljamo, da vojaki z veœ delovnimi izkuønjami v vojski, ki so imeli veœ usposabljanja in izobraæevanja ter opravljajo zahtevnejøe in odgovornejøe naloge, kaæejo tudi boljøe rezultate v prouœevanih psiholoøkih lastnostih in na podroœju nekaterih motoriœnih sposobnosti. Vsekakor bi bilo smiselno povezanost med psiholoøkimi in motoriœnimi vidiki funkcioniranja vojakov v prihodnje øe poglobljeno raziskati. ANKSIOZNOST, SAMOREGULACIJA IN NAŒINI SPOPRI JEMANJA S STRESOM … 80 LITERATURA Barwood, M., Datta, A., Thelwell, R., Tipton, M., (2007): Psychological training to improve exercise performance in the heat, V: Mekjaviå, I. B., Kounalakis, S. N., Ben-Zur, H., (1999): The effectiveness of coping meta-strategies: Perceived efficiency, emotional correlates and cognitive performance, Personality & Individual Differences, Vol. 26, No. 5, str. 923–939. Bolger, N., Zuckerman, A., (1995): A framework for studying personality in the stress process, Journal of Personality and Social Psychology, Vol. 69, str. 890–902. Folkman, S., Lazarus, R.S, (1988): Manual for the Ways of coping questionnaire, Consulting Psychologists Press, CA: Palo Alto. Folkman, S., Moskowitz, J.T., (2000): Stress, positive emotions, and coping, Current Directions in Psychological Science, Vol. 9, No. 4, str. 115–118. Frlec, Ø., Vidmar, G., (2001): Merske znaœilnosti Lestvice samouœinkovitosti, Psiholoøka obzorja, Vol. 10, No. 1, str. 9–25. Garnefski, N., Kraaij, V., Spinhoven, P., (2001): Negative life events, cognitive emotion regulation and emotional problems, Personality and Individual Differences, Vol. 30, No. 8, str. 1311–1327. Hammen, C., (1991): Generation of stress in the course of unipolar depression, Journal of Abnormal Psychology, Vol. 100, No. 4 , str. 555–561. Kneæeviœ, R., (1997): Teoretiœni uvod v sindrom izgorevanja, Defectologica Slovenica, Vol. 5, No. 3, str. 28–34. Lamovec, T., (1988): Priroœnik za psihologijo motivacije in emocij, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo, Ljubljana. Lamovec, T., (1994): Psihodiagnostika osebnosti 1, Filozofska fakulteta, Znanstveni inøtitut Filozofske fakultete, Ljubljana. Larsen, R.J., Ketelaar, T., (1991): Personality and susceptibility to positive and negative emotional states, Journal of Personality and Social Psychology, Vol. 61, No. 1, str. 132–140. Lengua, L.J., Long, A.C., (2002): The role of emotionality and self-regulation in the appraisal-coping process: test of direct and moderating effects, Applied Developmental Psychology, Vol. 23, No. 4, str. 471–485. Mayer, J., Stevens, A., (1994): An emerging understanding of the reflective (meta-) experience of mood, Journal of Research in Personality, Vol. 28, No. 3, str. 351–373. Musek, J., Tuøak, M., Zalokar-Divjak, Z., (1998): Œlovek kot celostno bitje, Educy, Ljubljana. Parkes, K.R., (1990): Coping, negative affectivity, and the work environment: additive and interactive predictors of mental health, Journal of Applied Psychology, Vol. 75, No. 4, str. 399–409. Powell, T., (1999): Kako premagamo stres, Mladinska knjiga, Ljubljana. Spielberger, C.D., (1983): Manual for the State-Trait Anxiety Inventory (STAI), Consulting Psychologists Press, CA: Palo Alto. Schmitz, G.S., (2000): Self-Regulation Scale. Pridobljeno s svetovnega spleta 1. 10. 2006: Schwarzer, R., (2001): Social-cognitive factors in changing health-related behaviors, Current Directions in Psychological Science, Vol. 10, No. 2, str. 47–51. Schwarzer, R., Taubert, S., (2002): Tenacious goal pursuits and striving toward personal gowth: Proative coping. In E. Frydenberg (Ed.), Beyond coping: Meeting goals, visions and challenges, str. 19–35. Petra Dolenc, Rado Piøot in Boøtjan Øimuniœ 81 Suls, J., Martin, R., David, J.P., (1998): Person-environment fit and its limits: Agreeableness, neuroticism, and emotional reactivity to interpersonal conflict, Personality and Social Psychology Bulletin, Vol. 24, No. 1, str. 88–98. Tuøak, M., Pori, M., Tuøak, M., Masten, R., (v tisku): Motoriœne in psiholoøke znaœilnosti zaposlenih v SV in URSZR, Fakulteta za øport, Inøtitut za kineziologijo, Ljubljana. Tuøak, M., Tuøak, M., (2003): Psihologija øporta, Znanstveni inøtitut Filozofske fakultete, Ljubljana. Thelwell, R., Greenlees, I., (2003): Developing competitive endurance performance using mental skills training, Sport Psychologist, Vol. 17, No. 3, str. 318–321. ANKSIOZNOST, SAMOREGULACIJA IN NAŒINI SPOPRI JEMANJA S STRESOM … 82 Izvirni znanstveni œlanek STRESNOST DELOVANJA POVELJNIØKE STRUKTURE V MIROVNIH OPERACIJAH – POMEN PRIPRAV STRESSFULNESS OF THE COMMAND STRUCTURE ACTIVITIES IN PEACEKEEPING OPERATIONS – THE IMPORTANCE OF PREPARATIONS P O V Z E T E K Prispevek je namenjen predstavitvi dela rezultatov raziskav Obramboslovnega raziskovalnega centra Fakultete za druæbene vede, ki potekajo od leta 2003 in raziskujejo sodelovanje slovenskih vojakov in vojakinj v mirovnih operacijah. Iz rezultatov smo izbrali tista sporoœila, ki prikazujejo delovanje poveljniøke strukture v teh operacijah, pri œemer smo bili pozorni predvsem na dimenzije stresa ter vlogo poveljnikov pri njegovem obvladovanju. Prispevek predpostavlja, da je mogoœe poveljniøko strukturo pravoœasno ustrezno pripraviti na uspeøno sooœenje z nalogami v operaciji, kar se je v prouœevanem obdobju (2003–2008) redko dogajalo, ter s tem omiliti vpliv stresorjev na pripadnike SV, œastnike in podœastnike pa ustrezneje oblikovati v uspeøne poveljnike. K L J U Œ N E B E S E D E Stres , povel jnik , raziskave mirovnih operaci j , priprave povel jnikov. Ljubica Jeluøiœ in Maja Garb1 83 1 Fakulteta za druæbene vede, Univerza v Ljubljani. A B S T R A C T The purpose of this article is to present the results of research performed by the Defence Research Centre at the Faculty for Social Sciences, conducted since 2003 onwards, dealing with the cooperation of Slovenian male and female soldiers in peacekeeping operations. We have selected those results that present the activity of the command structure in these types of operations. Special attention was drawn to the stress dimensions in contemporary military operations and to the role of commanders in coping with stress. This article is based on the presumption that the command structure can, in due time, be adequately prepared for the successful handling of operational tasks, which has not been the case in the researched period (2003–2008). Via this way, the stress factors on the Slovenian Armed Forces members can be extenuated, and officers and non-commissioned officers can be more adequately trained resulting in more effective commanders. K E Y W O R D S Stress , commander , peacekeeping operat ions surveys , preparat ions o f commanders . UVOD Ko govorimo o stresu, ki so mu izpostavljene vojaøke enote, ko morajo opravljati naloge v tujini, najpogosteje mislimo na vojake in posledice vpliva stresa na njihovo ravnanje. Podporne sluæbe, v katerih so lahko psihologi, socialni delavci in vojaøki duhovniki, veœino svojih programov usmerjajo prav v vojake. Tudi poveljniki se posveœajo krepitvi kohezije vojakov, ker menijo, da je to ena boljøih poti za ustvarjanje trdnosti in odpornosti vojakov na stresno delo v operacijah. Vojaøke operacije v vseh fazah konfliktov izpostavljajo vojaøko osebje vrsti stresnih dejavnikov, vendar pa je treba upoøtevati, da prav tako, kot veliko ljudi œuti fiziœne in psihiœne posledice izpostavljenosti stresorjem, tudi veliko ljudi kaæe trdnost in odpornost proti temu vplivu. Bartone (2006: 131) meni, da bi bilo mogoœe odpornost okrepiti tudi pri vojakih, ki so na stres bolj obœutljivi, œe bi vedeli, kaj je tisto, kar vpliva na veœjo odpornost ljudi, ki so sooœenje s stresom prebrodili uspeøneje od drugih. STRESNOST DELOVANJA POVELJNIØKE STRUKTURE V MIROVNIH OPERACIJAH … 84 Pri raziskovanju slovenskih vojaøkih enot v vojaøkih operacijah smo ugotovili, da je poznavanje dejavnikov stresa sicer obseæno, da pa ni usmerjeno v pomoœ vsem pripadnikom. Zlasti so zapostavljena osebna vpraøanja in teæave s pomanjkljivo odpornostjo na stres pri poveljniøki strukturi, medtem ko je skrb za vojake organizirana (psihologi obiskujejo enote na misiji ali pa so celo na misijah skupaj z vojaki). V prispevku æelimo predstaviti stresnost dela poveljniøke strukture v vojaøkih operacijah ter ugotoviti, ali bi bilo mogoœe v pripravah na operacijo posebej poskrbeti za krepitev odpornosti poveljnikov na stresorje, kar bi prispevalo tudi h krepitvi odpornosti vseh vojakov in dolgoroœno utrdilo horizontalno ter vertikalno kohezijo v SV. Za ta namen bomo najprej analizirali najpogostejøe dejavnike stresa na misiji, nato pa predstavili oceno priprav na operacije, v kateri bomo izpostavili toœke krepitve odpornosti poveljniøke strukture na stres. Menimo, da sodelovanje enote v mirovni operaciji bistveno vpliva na dolgoroœnost njene horizontalne in vertikalne kohezije oziroma socialnega kapitala njenih pripadnikov. OKOLJE RAZISKOVANJA IN TEMELJNI POJMI Vpraøanja o izpostavljenosti stresu v vojaøkih operacijah smo raziskovali v okviru raziskave CRP Konkurenœnost Slovenije 2001–2006, in sicer z naslovom Slovenska vojska v mirovnih operacijah (2003–2005), ter raziskave CRP Znanje za varnost in mir z naslovom Druæboslovna analiza sodelovanja Slovenske vojske na misijah in v mednarodnih poveljstvih (2006–2008). Obe raziskavi sta potekali na Obramboslovnem raziskovalnem centru Fakultete za druæbene vede. V prouœevanje smo vkljuœili kontingente SV, ki so bili na misijah v Bosni in Hercegovini, na Kosovu, v Afganistanu in Libanonu. Raziskava spremlja æivljenje kontingentov tako, da jih analizira pred odhodom na misijo, na njej ter po vrnitvi v domovino. Med kvantitativnimi raziskovalnimi metodami je bila najpogosteje uporabljena standardizirana anketa, ki smo jo sestavili na podlagi anket podobnih raziskav v Zvezni republiki Nemœiji (SOWI, Strausberg) in Øvici (ETHZ), dopolnili pa s posebnimi vpraøanji o vlogi Slovenske vojske v mirovnih operacijah. Anketiranje smo dopolnili z ugotovitvami, pridobljenimi s kvalitativnimi metodami, kot so intervju, opazovanje z udeleæbo ter fokusna skupina. V besedilu bomo uporabili samo ugotovitve, povezane s poveljniøko strukturo podœastnikov in œastnikov na poloæajih od poveljnika oddelka ter viøje. Ljubica Jeluøiœ in Maja Garb 85 Veœina ugotovitev izhaja iz intervjujev, opravljenih na misiji ali po vrnitvi z misije v domovino. Pri raziskovanju in analizi zbranih podatkov smo uporabili vojaøkosocioloøki pristop, zato smo pri definiciji stresa izhajali iz vojaøkosocioloøke trditve, da je stres v oboroæenih silah posebna oblika delovnega stresa zaradi velikih zahtev, ki jih ima vojska do svojih poklicnih pripadnikov, in bistveno presegajo zahteve v drugih poklicih. Zahteve razumemo kot stresne dejavnike. Stres je mogoœe razumeti tudi kot proces, v katerem se poveœuje ali zmanjøuje odpornost na posledice teh zahtev, razvijajo pa se strategije za obvladovanje stresa (coping- strategies) (vom Hagen 2003: 255–256). V literaturi zasledimo tri vrste stresa, in sicer akutni stres, ki je hiter odziv na neko posamiœno konfliktno, vendar prepoznavno dejanje (Guyton in Hall 2001), stres kot posledico nekega kritiœnega oziroma øokantnega dogodka, ki se pokaæe takoj ali pa v poznejøem odzivu na stresni dogodek, in sicer kot posttravmatska stresna motnja, tretja oblika stresa pa je kroniœni stres, ki ni posledica nekega posamiœnega dogodka, temveœ je kumulativni odziv na pritiske, ki se zbirajo dalj œasa in za katere posameznik nima veœ ustreznih zmoænosti, da bi jih obvladoval (Cooper in Payne 1994). Pri obravnavi mirovne operacije kot stresne situacije smo upoøtevali dimenzije stresnosti, kot jih navaja Bartone (2006: 134; Bartone in drugi 1998). Poveljniøka struktura v mirovnih operacijah in njene strategije za obvladovanje stresa pa so nas zanimale tudi zato, ker smo æeleli ugotoviti, ali uspeøne strategije pripomorejo k oblikovanju vojaøkega œastnika kot voditelja, pri œemer smo sledili metodologiji in ugotovitvam iz raziskave, objavljene v Larsson in drugi 2006. Ob tem smo ugotavljali, da neuspeøno obvladovanje stresa pri poveljnikih v mirovnih operacijah zaradi dolgotrajne izpostavljenosti stresnim dejavnikom vodi v kroniœni stres. Empiriœno raziskovanje smo opravili tako, da smo vse pripadnike kontingentov anketirali pred odhodom na operacijo in med njo. Drugo anketiranje je bilo vedno opravljeno na misiji, in sicer ob prisotnosti raziskovalca Obramboslovnega raziskovalnega centra (ORC). Ob obisku so bili opravljeni daljøi intervjuji z vso poveljniøko strukturo. Ta postopek smo ponovili po vrnitvi kontingentov, le da smo takrat intervjuvali tudi del vojakov. Ugotovitve o odpornosti poveljniøke strukture na stres v mirovni operaciji izhajajo veœinoma iz kvalitativnih metod raziskovanja, kot sta delno strukturirani intervju in opazovanje z udeleæbo. STRESNOST DELOVANJA POVELJNIØKE STRUKTURE V MIROVNIH OPERACIJAH … 86 VIRI STRESNOSTI V POSAMEZNIH STOPNJAH NAMESTITVE V MIROVNIH OPERACIJAH Pri raziskovanju delovanja poveljniøke strukture v mirovnih operacijah, v katerih je sodelovala Slovenska vojska v letih od 2003 do 2008, smo ugotavljali, da so stresni dejavniki prisotni v vseh stopnjah namestitve in da se posebej izrazito kaæejo pri podrejenih vojakih. Posledice vojakovih stresnih situacij morajo znati uravnavati pripadniki poveljniøke strukture, ki se tudi sami sooœajo s pritiski enakih stresnih dejavnikov. Tako ugotavljamo, da je poveljniøka struktura dvojno obremenjena s posledicami stresa, in sicer zaradi svojega doæivljanja stresnih dejavnikov in zaradi posledic stresa, ki se kaæejo na podrejenih vojakih. Razviti morajo dvojno strategijo obvladovanja stresa, najprej zase, nato pa tudi za pomoœ vojakom. Raziskava kaæe, da so poveljniki bolj ali manj uspeøno premagovali skrbi z vojaki, vendar bi v mnogih primerih ali stopnjah namestitve v operaciji ob sebi nenehno potrebovali pomoœ psihologa za delo z vojaki. Poveljnika dveh slovenskih kontingentov, SICON Kfor 15 in SICON Kfor 17, sta imela v svoji sestavi ves œas tudi psihologa, medtem ko na manjøih in bolj oddaljenih misijah stalne prisotnosti psihologa za peøœico vojakov ni mogoœe zagotoviti. V teh okoliøœinah se pokaæe, kako nujno je znanje prepoznavanja stresnih dejavnikov in tudi odzivanja nanje, kar morajo znati poveljniki sami. Priprave na odhod na mirovno operacijo Analiza delovanja posameznih enot pred odhodom na mirovno operacijo je pokazala, da je v pripravah na odhod najveœ burnih odzivov pri vojakih povzroœalo vsako nepriœakovano dejanje ali odloœitev, ki je presegalo vojaøke postopke, za katere so se izurili. Kot najbolj stresne se kaæejo vse vrste novosti, ki se æe oblikovani enoti skuøajo vsiliti pred odhodom na pot, na primer nov poveljnik, nova ter nepreizkuøeni oprema in oboroæitev, novi vojaki iz drugih enot, ki dopolnjujejo sestavo za operacijo ipd. K stresnosti pripomorejo øe nepriœakovane reakcije druæinskih œlanov vojakov, pa tudi poveljnikov, ki imajo veliko opravkov z vojaki, z njihovimi druæinami pa se do odhoda na misijo ne utegnejo ukvarjati. Pomoœ psihologa bi bila najbolj nujna prav pri delu z druæinami, ki bi morale biti sproti obveøœene o pripravah na odhod in o obmoœju operacije. Namestitev in zaœetki delovanja v operaciji Po konœanem premiku na obmoœje mirovne operacije se vojaki, øe utrujeni od priprav in poti, sreœujejo z novimi izzivi, novimi ljudmi v veœnacionalnih Ljubica Jeluøiœ in Maja Garb 87 poveljstvih, s posebnostmi lokalnega prebivalstva. To je obdobje velike fiziœne utrujenosti, hkrati pa tudi odprtosti vojakov v okolje. Nasprotno pa pri poveljnikih ravno v tem œasu opaæamo poveœano socialno distanco, ko zaradi strahu, da vojaki mandata ne bi jemali dovolj resno, øe dodatno fiziœno obremenjujejo enote z vajami v prostem œasu. Sredina operacije Vojaki navadno prebrodijo zaœetno fiziœno krizo in se sredi operacije æe zelo dobro znajdejo pri uresniœevanju mandata, odkrili so linijo poveljevanja, toœno vedo, kdo jim lahko kaj ukaæe in kako si razporediti posamezna dela. Ker imajo za sabo æe obdobje ponavljajoœih se aktivnosti, vse bolj razmiøljajo o dolgoœasnosti ali pomanjkanju dela, ki bi bilo videti res pomembno za misijo, o smiselnosti svojega dela. Krepi se obœutek izolacije, ki ga Bartone (2006: 134) opredeljuje kot posledico dela na oddaljeni lokaciji, stika s tujo kulturo in jezikom, loœenosti od druæine, nezanesljivosti komunikacijskih kanalov in nepoznavanja nekaterih pridodanih sodelavcev. V tem obdobju nastopa kot pomemben distresni dejavnik moænost odhoda na dopust v domovino. Opaæamo, da je dopust med operacijo glede na posledice, ki jih povzroœi pri vojakih, lahko vir dodatnega stresa ali pa deluje distresno. Dopust namreœ v nekaterih primerih vodi v nove teæave s prilagajanjem na sluæbo po vrnitvi na misijo in videti je, da prav v tem obdobju poveljnik za svoje vojake spet potrebuje profesionalno pomoœ psihologov. Poveljnikova naloga je namreœ usmerjena predvsem v uresniœevanje mandata misije ter v priprave za vrnitev vojakov domov, osebne teæave vojakov zaradi dolgotrajne izolacije od doma in priœakovanja vsakdanjega æivljenja v domaœi sluæbi pa povzroœajo nepredvidene in dodatne teæave. Vojake bi bilo treba naœrtno usposabljati za ponoven stik z druæino in baziœno enoto, za kar poveljniki navadno nimajo veœ œasa, zavedajo pa se, da zaradi nesposobnosti ali neznanja, da bi obvladali take teæave, razpada njihova avtoriteta v enoti. Konec misije Ob koncu misije se poveœa negotovost vojakov zaradi vrnitve v druæino, dvomijo v smiselnost svojega dela, muœi jih skrb za domaœe in tudi za lastno varnost. Vojaki so namreœ na koncu misije zelo ranljivi, bojijo se izpostavljati nevarnostim, da ne bi priøli domov poøkodovani. Ko se vrnejo, je œas za operativni odmor. V anketah, ki jih opravljamo po vrnitvi kontingentov z misij, STRESNOST DELOVANJA POVELJNIØKE STRUKTURE V MIROVNIH OPERACIJAH … 88 se pokaæe, da si vojaki predstavljajo ta odmor predvsem kot daljøi dopust. Kot primer navajamo, da je kar 82 odstotkov vseh vpraøanih pripadnikov SICON Kfor 15 tako odgovorilo v tretjem anketiranju raziskave ORC avgusta 2007. Vendar pa se ob tej vojakovi æelji postavlja vpraøanje, kje opravijo œustveno oœiøœenje zaradi delovanja na misiji. Je to øe v enoti tik pred vrnitvijo v domovino ali v dnevih zdravstvene konsolidacije takoj po vrnitvi ali morda ob vraœanju opreme z operacije? Ali pa je pravzaprav æe druæina tista, ki sprejme na svoja pleœa vojakove duøevne travme z misije in tako postaja prva ærtev nao seji pojo v Vendaznvpraovngleøœinøœendvsmunicankete sijtnihrreoppoojlj prdaednoønajo v Q QS2 gs 4T /F6 12/0.4512/0 11 48.782Tf919.4808 Tm .0862-.0001.024(Ljubicasijluøiœ sijM posGarbrtevET01)J.2 w5[0 3.99 ].001.d qT /0.45 0 1 ka33.946 cm/0.45m 369.21 /0.l S Q qT /0.45 0 118.32.946 cm/0.45m -.27.45-.52 8115-.71 .29 c -.9 6 5 in 2006 kot øtabni œastniki in podœastniki sodelovali v nemøko-italijanskem poveljstvu brigade Jugozahod v Kfor, ob izrednih dogodkih opazili, da so nemøko govoreœi pripadniki poveljstva govorili v nemøkem in ne v angleøkem jeziku, ki je bil uradni jezik poveljstva. Ugotovili so tudi, da je bil poznejøi prevod pogovora bistveno krajøi od tega, kar so si pred tem povedali ti œastniki. To v resnici pomeni, da poveljniki v izrednih dogodkih teæijo k uporabi svojega nacionalnega jezika in da so lahko pripadniki iste enote, ki tega jezika ne razumejo, prikrajøani za nekatere informacije o dogodku (veœ o tem v Jeluøiœ 2007: 43). Podrejena domaœa enota je lahko vir stresa zaradi okoliøœin, v katerih vojaki v razmerah izolacije na misiji priœakujejo od svojih poveljnikov bistveno veœ, kot so ti zmoæni narediti glede na svoje pristojnosti. Poveljniki namreœ na misiji postanejo simbol domaœe vojaøke organizacije in njene neuœinkovitosti, so simbol nadrejenega poveljstva ter njegovih zahtev na misiji, nenazadnje so izvajalci svoje poveljniøke vloge v operaciji, œeprav nanjo niso vedno dobro pripravljeni. V slovenskih vojaøkih kontingentih na misijah je pogosto mogoœe opaziti, da je bil del vojakov vsaj enkrat ali celo veœkrat na kakøni misiji, velik deleæ poveljnikov, predvsem œastnikov, pa øe nikoli. V okoliøœinah, da kontingenti v svoji sestavi nimajo vojaøkega psihologa ali psiholog nima moænosti, da bi pogosto obiskoval enote na misiji, se odpira vpraøanje, kakøne so poveljnikove sposobnosti prepoznavanja psihiœnih zlomov pri podrejenih vojakih. Problematika psihiœnega zloma je ena manj raziskanih tem v Slovenski vojski, ni javnih podatkov o øtevilœnosti teh pojavov, prav tako ni dovolj javno dostopnih raziskav, ki bi pokazale na vrste teh pojavov. V intervjujih s poveljniki smo v raziskavi ORC veœkrat naleteli na opis takih teæav, ugotavljamo pa, da zaradi skrivanja te problematike pred zunanjo in notranjo vojaøko javnostjo razseænost pojava ni znana, prav tako poveljniki nimajo dovolj priprav za prepoznavanje takih psihiœnih zlomov. Enote na misijah poroœajo o sorazmerno dobrih vojaøkih pripravah, ki pa se v veœjem delu za uresniœevanje njihovih nalog izkaæejo kot nekoristne. Predvsem je to nejasnost nalog v operaciji, ki izvira iz posebnosti mirovne operacije, v razmerju do dokaj jasnih nalog, za katere se vojaki urijo doma, verige poveljevanja in vlog, ki jih na vojaøkih vajah igrajo enote doma, ter jasnih disciplinskih postopkov in norm, ki jih vojaki poznajo doma. Na misiji se namreœ zaradi sodelovanja veœ razliœnih vojsk in drugaœnih pravil delovanja vojaki in poveljniki teæko znajdejo v novi verigi poveljevanja, novi opredelitvi svojih vlog (kar vodi v zmedo o tem, kakøna je resniœna vloga posameznika) in STRESNOST DELOVANJA POVELJNIØKE STRUKTURE V MIROVNIH OPERACIJAH … 90 disciplinskih postopkov ter nenazadnje v nenehno spreminjajoœi se vlogi mirovne operacije. Vse te okoliøœine smo prepoznali tudi pri raziskovanju slovenskih vojaøkih enot v mirovnih operacijah, potrjujejo pa trditve ameriøkega raziskovalca Bartoneja o nejasnosti misije kot stresni dimenziji modernih vojaøkih operacij (Bartone 2006: 134; Bartone in drugi 1998). LOKALNO OKOLJE MISIJE KOT VIR STRESA Na delovanje v lokalnem okolju se enote pripravljajo s pomoœjo zgodovinskih in obveøœevalnih podatkov ter podatkov, zbranih s prouœevanjem javnih virov. Pri tem so poveljniki pozorni predvsem na morebitne nevarnosti, saj veljajo za pomembno dimenzijo stresa v operaciji. Zanimivo je, da so slovenske vojaøke enote v dosedanjih operacijah pred odhodom nanje priœakovale bistveno veœ nevarnosti, kot pa so jih potem na misiji res doæivele. Mogoœe je, da gre pri tem za razkorak med priœakovanji in realnostjo. Med obiœajne priprave na vojaøko operacijo ne spadajo naœrtne priprave na sreœanje z lokalnim prebivalstvom, œeprav v raziskavah med udeleæenci misij ugotavljamo, da so bili deleæni znanja o tem, precej informacij pa so si poiskali tudi sami. V raziskavi ugotavljamo, da je bilo vojake in poveljniøko strukturo nemogoœe dovolj dobro pripraviti na frustracije ter prizadetost ob sooœenju s posledicami oboroæenega spopada, z otroki, onesnaæenostjo okolja, ravnijo øolskega sistema in revøœino, v kateri æivi lokalno prebivalstvo. Dogaja se, da vojaki v teh okoliøœinah razvijejo obœutek solidarnosti in kaæejo potrebo po humanitarnem delovanju med prebivalstvom, kar ne spada nujno v formalna priœakovanja o nalogah, ki izhajajo iz mandata misije. Ob raziskovanju SICON Kfor 15 smo ugotovili, da je bilo prizadevanje poveljstva bojne skupine Sokol, da bi pomagali lokalnemu prebivalstvu pri iskanju utopljenega deœka, gaøenju poæarov, popravljanju lokalnih cest in obiskovanju osnovnih øol v bliæini vojaøke baze predvsem posledica potrebe po izraæanju humanitarnosti in prevzemanju vloge socialnih delavcev med lokalnim prebivalstvom. Njihovo delovanje je pripomoglo k osvajanju src in duø lokalnega prebivalstva (koncept »winning hearts and minds«), ni pa bilo sestavni del temeljnega mandata. Tako delovanje je lahko vir pozitivnega stresa, torej vzbujanja obœutka, da je misija smiselna, lahko pa povzroœi tudi obœutek prevelike obremenjenosti, kar tudi Bartone (2006:134) øteje za stresno dimenzijo vojaøkih operacij. Ljubica Jeluøiœ in Maja Garb 91 VOJAØKI POVELJNIK KOT GENERATOR STRESA VOJAKOV V VOJAØKI OPERACIJ I Raziskovalci sodelovanja vojske v mirovnih operacijah si ob opazovanju enot in posameznikov postavljamo nekoliko nekonvencionalno vpraøanje, in sicer, ali so lahko pripadniki poveljniøke strukture v mirovni operaciji vir dodatnega stresa vojakov, œe ne morda v nekaterih primerih kar generator stresa. Ob reøevanju vpraøanja, kako bolje pripraviti poveljniøko strukturo na delovanje v vojaøkih operacijah, se takemu, œeprav za poveljnike neprijetnemu problemu, ne moremo izogniti. K razmisleku nas navajajo ugotovitve iz raziskav, ki kaæejo, da dobivajo vsi poveljniki, tako neposredno nadrejeni kot viøji nadrejeni, pred odhodom na operacijo visoke ocene zaupanja svojih podrejenih, navadno so te ocene med 4 in 5 na lestvici od 1 do 5, pri œemer je 5 najviøja ocena zaupanja. Med misijo vedno pride do padca zaupanja v nadrejene, v nekaterih primerih celo za veœ kot eno oceno. Iz raziskav, ki potekajo v tujih vojaøkih enotah (Nemœija, Øvica, Øvedska), vemo, da gre za skupen pojav, vendar tuje vojske beleæijo manjøi padec zaupanja. Ker slovenska raziskava delovanja vojske na misijah ne zajema celotnega cikla enote, torej ne poznamo razvoja enote po konœani operaciji, ne moremo presojati, ali se zaupanje v nadrejene poveljnike po konœani konsolidaciji vrne na izhodiøœno raven, kar je znaœilno za tuje enote, ali ostane na niæji ravni. Vsekakor pa bi to bilo vredno bolj poglobljenega raziskovalnega preizkusa. Ugotavljamo, da se prav v fenomenu vertikalne kohezije na misijah skriva ve- liko kljuœnih odgovorov na vpraøanje o tem, kako øolati bodoœe poveljnike (ali vodje) ter kako pripravljati poveljniøko strukturo na uspeøno sooœenje z vojaøko operacijo. Raziskovalci ORC menimo, da je Slovenska vojska v dosedanjih pripravah na mirovne misije v tujini zanemarjala prav te priprave. Sistemsko gledano smo namreœ zasledili veliko priprav vojakov, skupaj z vojaki se sicer pripravlja tudi poveljniøka struktura, videli pa smo, da se posebej poveljniøki strukturi (na nekaterih misijah ad hoc zbrani skupini ljudi) namenja premalo naœrtnih priprav na operacijo. Pri tem mislimo na priprave, ki bi bile mentorsko, z zgledi in podporo pripravljene predvsem za poveljniøko strukturo in reøevanje osebnih vpraøanj poveljnikov vseh ravni poveljevanja. STRESNOST DELOVANJA POVELJNIØKE STRUKTURE V MIROVNIH OPERACIJAH … 92 VPLIV SODELOVANJA NA MISIJ I NA DOLGOROŒNE ODNOSE V VOJAØKI ENOTI Pri empiriœnem prouœevanju uœinkovitosti poveljnikov v mirovnih operacijah sledimo trditvi, da je cilj vsake vojaøke enote preæiveti dolgotrajna obdobja ciklov in priprav na posamezne naloge. Udeleæba v vojaøki operaciji je tako za enoto kot posameznika le ena od mnogih epizod vojaøkega æivljenja. Sodelovanje v operaciji torej ne more biti cilj delovanja v enoti, paœ pa mora biti cilj v tem, da enota uœinkovito opravi mandat operacije, nadaljuje svoje delo in æivljenje ter se v nadaljevanju znova pripravi za naslednje vojaøke izzive. Raziskovalci poskuøamo zato ugotoviti, œe sodelovanje enote v mirovnih operacijah vpliva na medsebojno povezanost in vodenje, ter kakøen je ta vpliv. V kontekstu te tematike si tako lahko postavimo vpraøanje, ali misija pri posameznikih povzroœi stres, zaradi katerega bi se lahko spremenila razmerja v enoti – tako na horizontalni kot vertikalni ravni medsebojnih odnosov. V vsem obdobju raziskovanja od leta 2003 ugotavljamo, da na misije odhajajo enote, ki so med seboj zelo povezane. Zaupanje v nadrejene in tovariøe v enoti je zelo veliko. Vendar med misijo, kot æe reœeno, navadno moœno upade zaupanje v nadrejene, pri tem je padec zaupanja v viøje nadrejene øe nekoliko veœji kot padec zaupanja v neposredno nadrejene. Prav tako pripadniki enot navadno ugotavljajo, da se v enoti zmanjøujejo motivacija, solidarnost, predanost in disciplina. Vojaki imajo pogosto pripombe na delo nadrejenih ali pa poveljujoœim tudi kaj oœitajo. Veœkrat jim oœitajo neizkuøenost; da ni bilo prostega œasa (tudi zato, da bi se lahko malo oddaljili drug od drugega). Eden intervjuvanih vojakov na primer navaja, da je æivljenje na misiji »teæko, ker smo 24 ur na dan skupaj« (intervjuvanec iz kontingenta v Sfor). Nadrejenim oœitajo padec discipline oziroma nesposobnost, da bi disciplino v enoti ohranjali na ravni, sprejemljivi za vse pripadnike. Pogoste navedbe so na primer: slabi odnosi poveljnik – vojak, »nismo imeli informacij iz matiœne enote« ipd. Delo nadrejenih pa je veœkrat tudi pohvaljeno. Vojaki vidijo tudi pozitivne strani njihovega ravnanja. Tako je pogosto opaæeno, da imajo zlasti poveljniki oddelkov pomembno vlogo pri skrbi za dobro psihiœno stanje vojakov; da so podrejeni vedno lahko stopili do nadrejenega; da je dobro, œe se razumeta poveljnik in enotovni podœastnik; da so izkuøeni poveljniki dobro vplivali na enoto; da imajo nadrejeni tudi razumevanje za sovojake ipd. Svoje delo in poloæaj pogosto kritiœno presojajo tudi poveljniki sami. Tako na primer ugotavljajo, da imajo veliko administrativnega dela (zlasti œastniki; podœastniki Ljubica Jeluøiœ in Maja Garb 93 imajo veliko dela na terenu); da bi morali veœ delati z vojaki; da je »vse po malem problem« (oprema, druæine …); da je treba vojake neprestano opozarjati na vedenje (da predstavljajo Slovenijo); da je treba skrbeti za prostoœasne aktivnosti pripadnikov, ker se sami ne znajo organizirati; da ni dobre povezave med misijo in Slovenijo; opozarjajo tudi, da imajo vojaki vedno moænost stopiti do nadrejenega, ni pa nujno, da to pot tudi uporabijo. Ugotavljajo, da ni dobro, œe prideø na misijo »kot rezerva« ali œe se kontingentu prikljuœiø v zadnjem hipu, ker je nekdo odpovedal ali pa nadrejeni niso naøli ustreznih poveljnikov za misijo v enoti, iz katere je veœina vojakov (trditve iz intervjujev v kontingentih Sfor). Iz navedenih in øe mnogih drugih pogledov, zbranih v petih letih raziskovanja, lahko na sploøno ugotovimo, da je razlogov za padec zaupanja v nadrejene veœ, pogosto so medsebojno prepleteni. Med glavnimi razlogi je mogoœe na podlagi analize pogovorov z udeleæenci misij izpostaviti: – (ne)poznavanje poveljnikov pred misijo (vojaki pred misijo pogosto ne poznajo svojih viøjih nadrejenih, ki so vœasih celo iz drugih enot, in jih med sluæbo ne morejo spoznati, za misijo pa se ne usposabljajo skupaj); – starost (oziroma mladost) in (ne)izkuøenost poveljnikov; – obremenjenost poveljnikov med misijo (nosijo glavno odgovornost za motiviranje vojakov, opravljati pa morajo øe administrativne in organizatorske posle ter skrbeti za komunikacijo in usklajevanje s tujimi enotami); – teæave pri obvladovanju medœloveøkih odnosov (nekateri poveljniki so za to preslabo usposobljeni). Pokaæejo pa se tudi izjeme v (ne)spremembi zaupanja nadrejenim med misijo. Pri nekaterih redkih kontingentih je padec zaupanja v neposredno nadrejene namreœ sorazmerno majhen oziroma, kot lahko ugotovimo, tudi med misijo to zaupanje na petstopenjski lestvici v povpreœju øe vedno presega oceno øtiri. Pripadniki teh kontingentov svoje nadrejene hvalijo tudi v intervjujih po koncu misije, kot glavne razloge za dobre ocene pa lahko prepoznamo naslednje: da so se nadrejeni razumeli med sabo, da so bili izkuøeni, da so skrbeli za motivacijo in da so imeli razumevanje za vojake. Pri analizi rezultatov raziskovanja o vlogi poveljniøke strukture na misijah smo bili posebej pozorni na razlike v odgovorih posameznih kategorij pripadnikov SV, to je œastnikov, podœastnikov in vojakov. Spremenljivke, ki jih opazujemo, so lastnosti dobrega œastnika, vedenje nadrejenih ter priprave na misijo. STRESNOST DELOVANJA POVELJNIØKE STRUKTURE V MIROVNIH OPERACIJAH … 94 Predstava o dobrem œastniku na misiji Poglejmo, katere lastnosti pripadniki analiziranih kontingentov najpogosteje pripisujejo tako imenovanemu dobremu œastniku. Na prvem mestu je z veliko prednostjo psihiœna stabilnost, na drugem vodstvene sposobnosti in na tretjem profesionalni odnos do dela, pomembne pa so øe odloœnost, odgovornost, pripravljenost na sodelovanje in, predvsem za delo v mirovnih operacijah, sposobnost samostojnega odloœanja. Primerjava med predstavami vojakov, podœastnikov in œastnikov o lastnostih dobrega œastnika pokaæe, da œastniki psihiœno stabilnost dobremu œastniku pripisujejo za spoznanje manj pogosto kot vojaki in podœastniki, vodstvene sposobnosti pa podœastniki in œastniki nekoliko bolj kot vojaki. Zanimivo je, da profesionalni odnos do dela bolj kot pripadniki drugih kategorij poudarjajo podœastniki, medtem ko ravno podœastniki manj poudarjajo sploøno izobrazbo. Precej razlik v mnenjih vojakov, podœastnikov in œastnikov najdemo pri lastnostih, kot so posluønost, avtoritarnost in lojalnost politiœni oblasti. Viøji kot je status anketiranih, manj so po njihovem mnenju te lastnosti bistvene za dobrega œastnika. Zaznave o vedenju nadrejenih Pri svojih nadrejenih vojaki zaznavajo, da se zavzemajo za svojo enoto, da podrejenim prepuøœajo odgovornost za njihovo delovno podroœje, da so sposobni in pripravljeni obveøœati druge. Po drugi strani pa so sorazmerno nizko ocenjena ravnanja nadrejenega: da se »zanima zame«, da je njegovo vedenje vzor drugim, da ima moœ prepriœevanja ipd. Podœastniki in œastniki pri svojih nadrejenih zaznavajo predvsem, da so pripravljeni obveøœati druge, prepuøœati podrejenim odgovornost za njihovo delovno podroœje, da so pripravljeni na zaupen pogovor in priznavati delovne uspehe podrejenih. Slabøe pa so podœastniki in œastniki ocenili zlasti dvoje ravnanj svojih nadrejenih, in sicer »ima avtoriteto« in »njegovo vedenje je vzor drugim«. Med misijo lahko zaznamo nekaj razoœaranja nad ravnanjem nadrejenih. Nadrejeni se izkaæejo kot manj dosledni, sposobni, odkriti in vredni zaupanja, kot so podrejeni priœakovali od njih pred misijo, njihova povelja so na misiji manj jasna, se nekoliko manj zavzemajo za svojo enoto, upade pripravljenost obveøœati druge, v oœeh svojih podrejenih pa nadrejeni izgubijo tudi kar precej avtoritete. Pri enem od opazovanih kontingentov (na misiji v BiH) so ta razoœaranja manj opazna, kar se jasno izrazi v manjøem padcu zaupanja v neposredno nadrejene, medtem ko so viøji nadrejeni uspeli ohraniti zaupanje na ravni, kakrøna je bila ob odhodu na misijo. Ljubica Jeluøiœ in Maja Garb 95 S poveljnico kontingenta smo poskuøali v intervjuju ugotoviti, katera ravnanja nadrejenih bi lahko vplivala na to ohranitev zaupanja. Delovanje nadrejenih je opisala kot: spoøtovanje dostojanstva vojakov, skrb za njihove osebne posebnosti, med drugim tudi za rojstne dneve, dopuøœanje samoiniciative podrejenim poveljnikom, pohvala za dobro opravljeno delo, doslednost v disciplinskih zadevah od zaœetka do konca misije, intenziviranje urjenja vojakov za naloge mandata, zlasti za tiste, ki so bile pred odhodom na misijo slabo izurjene (iz intervjuja s poveljnico kontingenta, arhiv ORC). Ocene priprav na mirovno operacijo O zadovoljstvu s pripravami slovenskih kontingentov na mirovne operacije lahko na podlagi empiriœnega prouœevanja sodelovanja Slovenske vojske v teh operacijah od leta 2003 na sploøno ugotovimo: – zadovoljstvo s pripravami pred odhodom na misijo je sorazmerno veliko; – anketa, opravljena med misijo, navadno pokaæe padec zadovoljstva s pripravami (so tudi izjeme, ko pri nekaterih vrstah priprav ni zaznati statistiœno pomembnih padcev ocen zadovoljstva med misijo, prav tako pri nekaterih kontingentih padec ocen ni tako velik kot pri drugih); – najveœji (in najpogostejøi) je padec ocen zadovoljstva z vojaøkimi pripravami in neposrednimi pripravami na resniœno nalogo na misiji (pri nekaterih kontingentih se med misijo pojavi tudi padec ocen pri obveøœanju o vojaøkih bazah, pri drugih pa padec zadovoljstva s pripravami na delovanje pod stresom); – sorazmerno najveœje je zadovoljstvo s fiziœnim treningom. Pred odhodom so sicer navadno najbolje ocenjene vojaøke priprave, vendar pa zadovoljstvo s temi pripravami po izkuønjah z delom na misiji moœno pade, medtem ko pri fiziœnem treningu, pri katerem se pred odhodom ocene prav tako razvrøœajo precej visoko, med misijo praviloma ni zaznati padca zadovoljstva; – najslabøe so ocenjene jezikovne priprave – predvsem priprave v angleøkem jeziku, vœasih tudi priprave na lokalni jezik. V tem besedilu nas posebej zanima, ali so s pripravami enako (ne)zadovoljni vojaki in poveljniøka struktura. Zdi se namreœ, da so priprave za vojake zelo intenzivne, da pa so priprave podœastniøke in œastniøke strukture veliko manj naœrtne, pogosto odvisne od njihovega zanimanja za izobraæevanje ter osebnih prizadevanj. Analiza rezultatov raziskave pokaæe niæjo oceno priprav poveljniøke strukture v primerjavi z vojaki. Pri vseh opazovanih kontingentih so namreœ povpreœne STRESNOST DELOVANJA POVELJNIØKE STRUKTURE V MIROVNIH OPERACIJAH … 96 ocene priprav na razliœnih podroœjih, ki so jih v anketah dali podœastniki in œastniki, niæje kot povpreœne ocene, ki so jih pripravam dali vojaki. Ocene se v nekaterih primerih razlikujejo æe v anketah pred misijo, do posebej velikih razlik v zadovoljstvu z neposrednimi pripravami pri vojakih ter podœastnikih in œastnikih pa pride med misijo. Podœastniki in œastniki postanejo øe posebej nezadovoljni zaradi pomanjkljivih priprav na sooœenje z drugaœnimi vrednotami in tradicijo razliœnih etniœnih skupin, politiœnim poloæajem in vzroki konflikta na obmoœju misije. Nezadovoljni so tudi z vojaøkimi pripravami in neposrednimi pripravami na nalogo, s fiziœnim treningom, pripravami na loœitev od druæine, na priœakovane groænje in provokacije ter s pripravami na delovanje pod stresom. Zaskrbljujoœa je zlasti razlika v zadovoljstvu vojakov in poveljujoœih s pripravami na delovanje pod stresom. Po pogovorih z vojaki, podœastniki in œastniki lahko sklepamo, da je za podœastnike in œastnike delo na misiji bolj obremenjujoœe kot za vojake, zato bi bilo pripravam teh struktur na stresne razmere na misiji treba namenjati veœ pozornosti. Problematiœne toœke Na podlagi opravljene analize rezultatov empiriœne raziskave med razliœnimi kontingenti Slovenske vojske v operacijah v tujini se pokaæe, da je bilo nekaj posebej problematiœnih toœk v pripravljenosti teh enot in njihovih poveljniøkih struktur, rezultati raziskave pa tudi sicer omogoœajo nekaj ugotovitev o izobraæevanju in pripravah na mirovne operacije. Kljuœno vpraøanje je namreœ, ali bi nekatere pomanjkljivosti in teæave, ki se pokaæejo pri sodelovanju enot in posameznih pripadnikov Slovenske vojske na mednarodnih dolænostih, lahko vnaprej prepreœili s primernim usposabljanjem oziroma drugimi ukrepi. Konkretneje, ali se lahko s pripravami poveljniøke strukture izboljøa organiziranost dela na misiji in ohrani zaupanje podrejenih? Ena od ugotovitev raziskave je, da tako vojaki kot poveljniøke strukture priœakujejo od nadrejenih in tudi od sebe, da bodo psihiœno stabilni, da bodo imeli vodstvene sposobnosti, profesionalen odnos do dela, da bodo odgovorni in odloœni itn. Drugi sklop ugotovitev, ki se nanaøa na lastnosti in ravnanja poveljnikov, kaæe, da je za vojake in tudi poveljnike vedenje njihovih nadrejenih sorazmerno redko ocenjeno kot vzor, da vojaki ugotavljajo, da imajo njihovi nadrejeni slabo moœ prepriœevanja, da se zanje ne zanimajo ter da podœastniki in œastniki sami ugotavljajo, da je avtoriteta njihovih nadrejenih slaba in da med misijo v oœeh vojakov øe pade. Posploøeno bi lahko ugotovili, Ljubica Jeluøiœ in Maja Garb 97 da je za vojake najbolj vpraøljivo pomanjkanje pozitivnih zgledov nadrejenih, za podœastnike in œastnike pa, kako naj nadrejeni ohranjajo avtoriteto. Pri razvoju poveljnikov (njihovi izbiri, izobraæevanju in usposabljanju ter postavljanju na naloge) bi torej morali med drugim skrbeti tudi za razvoj vseh omenjenih vrednot, sposobnosti, vrlin in ravnanja. Osebna motiviranost, predanost in psihiœna pripravljenost na misijo so glede na rezultate raziskave tako pri vojakih kot pri poveljniøki strukturi zelo visoke. Pri podœastnikih in œastnikih navadno øe viøje kot pri vojakih. Æal pa pri nekaterih kontingentih med misijo beleæimo znaten padec motivacije pri vojakih, tako osebne kot motivacije vse enote. Naloga poveljniøke strukture bi tako morala biti jasna: poleg administrativnih in strokovnih nalog skrbeti tudi za ohranjanje motiviranosti podrejenih za delo in misijo. Je to ohranjanje obœutka smisla sodelovanja v mirovni operaciji? Zapolnjevanje prostega œasa z zanimivimi in smiselnimi dejavnostmi? Sprotno konstruktivno reøevanje morebitnih konflik- tov? Ohranjanje pozitivne naravnanosti na delo daleœ od doma in domaœih? Verjetno vse to in øe marsikaj drugega. Ob takønemu izzivu in odgovornosti je zaskrbljujoœe, da ravno poveljujoœi izraæajo nezadovoljstvo s pripravami na delovanje pod stresom. Kakøne naj bi bile ustrezne protistresne priprave, je sicer na podlagi naøe raziskave teæko presoditi, izkazalo pa se je, da je bila zelo dobro sprejeta psiholoøka delavnica o prepreœevanju stresa, ki je bila pred odhodom na misijo opravljena v enem od analiziranih kontingentov. To delavnico so namreœ udeleæenci navajali kot primerno obliko priprav øe dolgo po tem, ko je bila izvedena, sreœali pa smo jih æe na drugi ali tretji misiji po tisti, za katero so se usposabljali. SKLEP Œe bi v sklepu poskuøali znova pogledati na temeljno vpraøanje prispevka, in sicer, ali je mogoœe pripraviti poveljnike za delo v vojaøkih operacijah tako, da bi se izboljøala organiziranost dela v njih, da bi se ohranilo zaupanje v nadrejene pripadnike poveljniøke strukture, kar je nujno za nadaljevanje æivljenja in dela enote, ter tako, da bi tudi poveljniki preæiveli stresno obdobje misije kot zdravi in dolgoroœno boljøi poveljniki, bi morali ugotoviti naslednje: – Ustrezne priprave bodoœih poveljnikov se zaœnejo æe med øolanjem na Øoli za œastnike, na vojaøkih modulih, kjer ti obstajajo (npr. na øtudiju obramboslovja na Fakulteti za druæbene vede), ter med øtudijem v okviru vojaøke prakse in drugih vojaøkih predmetov. To pomeni, da bi morale vsebine iz vodenja enot STRESNOST DELOVANJA POVELJNIØKE STRUKTURE V MIROVNIH OPERACIJAH … 98 v mirovnih operacijah biti vkljuœene v uœne vsebine teh oblik vojaøkega specialistiœnega øolanja. – Pred odhodom na vsako operacijo so obvezne funkcionalne priprave poveljniøke strukture, loœeno od vojakov, hkrati s pripravami enot ali celo pred oblikovanjem enot za misijo. To predpostavlja œasovno ustrezno izbiro vseh poveljnikov za operacijo. Danes øe vedno ugotavljamo, da so prav nekateri poveljniki izbrani v zadnjih tednih pred odhodom, medtem ko je sestava enot æe znana iz ciklov usposabljanja za osnovne naloge. V te funkcionalne priprave je treba vkljuœiti podrobnejøe informacije o zgodovini konfliktnega obmoœja, antropoloøkih znaœilnostih, etniœnem in religioznem ter jezikovnem poloæaju, veœ znanja o drugih vojaøkih enotah in udeleæencih, o sodelovanju z lokalnim prebivalstvom in nevladnimi organizacijami, o vseh tujih nadrejenih in podrejenih enotah ter njihovih kulturnih posebnostih, pri œemer je treba povabiti vojaøke strokovnjake iz vse Slovenske vojske ter strokovnjake iz razliœnih akademskih in raziskovalnih ustanov, iz tujine, ter poveljujoœe iz predhodnih kontingentov v isti operaciji. Na pripravah lahko kot igralci civilnega prebivalstva sodelujejo mladi ljudje, zlasti øtudentje, ki so hkrati udeleæenci in opazovalci priprav. Pogled pripadnikov iste generacije na svojo usposobljenost je zaradi pomena vrstniøkega vpliva za vojake v enotah zelo pomemben vir samozavesti. – Osnove vojaøkopsiholoøkega obravnavanja vojakov morajo poznati poveljniki, ki bodo sodelovali v oddaljenih misijah z manjøimi kontingenti, za katere redna psiholoøka oskrba formacijsko navadno ni zagotovljena, so pa izpostavljeni razliœnim stresnim dejavnikom. Poveljniki morajo prepoznavati osnovne elemente psihiœnega zloma pri podrejenih ter loœevati med motnjami, ki so posledica strahu, skrbi, nemoœi, izolacije, ter tistimi, ki jih pri vojakih lahko povzroœi neobiœajno vedenje (npr. poro n, skk55vmsoondemster – O r uai ns ke ns i hoioske nr inraee nosrajaj o nuj nosr nsnosanijanja noeijnisksrrn krnr e voi pøkaebhihci druæinvojskeæmozje, tedegovbodocikovo strtavkom. Poveljned na se za vojtjearkbomed vojenamreœvir isko njmor, dakbolj jeupmoraer tisati poveljomami, kcijenki i pødruæinvojskeæmoz,aer tentaami, nki i jakdruæininv (e)Tj Tr .086274 G 0 J 01.5322 w 10 M []0 q 1 q 1.45 0 48.766j77.537 cm.45 0m 372 -31.45l S ET.5322 q 1.45 0 48.766j75.537 cm.45 0m 372 -31.45l S ET1 g /GS1 gs 349.231.582 107 70-22 42.51663 f ET349.341.583.987 70-2.0241.764663 re W349.231.624.967 70-22 -42.51663 W*e Wi 0 663.03 468 -663 re Wq 70-932.45 041.832.349.314.583.9.27cm /Im4 Do ETET Q /F40 Tf 12.45 012.48.7556.582 1919883 Tm .0862ge spoøtujejo ali se celo norœujejo iz vojakovih druæinskih obveznosti, ocenjujejo kot manj primerne za poveljnike. – Jezikovna priprava na misijo mora biti pri poveljnikih obseænejøa in bolj poglobljena kot za vojake. Navadno se prav pri poveljnikih predpostavlja, da je samoumevno, da znajo angleøko, koliko ta jezik res znajo uporabljati v medsebojni neformalni komunikaciji, pa ni pomembno. Vse bolj oœitno postaja, da mora slovenski poveljnik biti usposobljen v neformalni komunikaciji v angleøœini in da mora znati tudi osnove jezika vojske, ki se v operaciji pojavlja kot vodilna nacija. To pomaga pri reøevanju jezikovnih nesporazumov, ko ne eni ne drugi ne znajo vseh izrazov v angleøœini. Pri tem je pomembno imeti v sestavi enote pripravljena prevajalca za jezik vodilne nacije in jezik lokalnega prebivalstva. – Priprave v spretnostih s podroœja komuniciranja s civilnim okoljem mirovne operacije postajajo sestavni del priprav na odnose z javnostmi, ki jih za visoke vojaøke poveljnike Slovenska vojska sicer ima, ne øiri pa teh priprav na poveljnike kontingentov ali bojnih skupin v mirovnih operacijah. Po izkuønjah s Kosova so ti izbrani poveljniki pogosto postavljeni v vlogo diplomatskih predstavnikov svoje dræave ali operacije, znati se morajo pogajati s politiœnim vrhom v regiji, ustrezno morajo komunicirati z vsemi obiskovalci, ki v vlogi nadzornikov, inøpektorjev ali drugih opazovalcev prihajajo na operacijo. Prav lekcije s podroœja odnosov z javnostmi ter gentlemanskega obnaøanja do vseh nadrejenih in podrejenih javnosti v mirovni operaciji so nujna sestavina sodobnih priprav na vojaøke operacije. Z uveljavitvijo takih priprav bi bilo mogoœe vzpostaviti veœjo osebnostno trdnost in odpornost na stresorje pri poveljnikih, ki bi samozavestneje opravljali svoje delo, laæje bi zmanjøali socialno distanco med sabo in podrejenimi vojaki, s œimer bi utrdili svoj osebni vzor v enoti. Œe bi enote na misijah ohranile notranjo povezanost na ravni, kot so jo imele pred odhodom na misijo, bi dolgoroœno verjetno laæje ohranile osnovna kohezivna jedra za prihodnje misije, kot pa to velja v primerih, ko se z misij vrnejo medsebojno sprti vojaki z razoœaranimi poveljniki, ki niso uspeli pridobiti dovolj pozitivnih izkuøenj za svojo nadaljnjo osebnostno in voditeljsko rast. Sodelovanje na misiji je postalo svojevrsten preizkus posameznika in vojaøkega kolektiva, hkrati pa je povsem normalna sestavina vojaøkega oziroma vojakovega æivljenja. Hkratno zagotavljanje pripravljenosti posameznikov in enot na naloge STRESNOST DELOVANJA POVELJNIØKE STRUKTURE V MIROVNIH OPERACIJAH … 100 nacionalne obrambe, zaøœite in reøevanja ter na mednarodne misije, ob œemer je tudi veliko vsakdanjega in administrativnega dela ter neposrednega usposabljanja in izvajanja konkretnih nalog, je zapleteno in odgovorno delo. Raziskovalci ugotavljamo, da so nekatere enote oziroma kontingenti in njihovi poveljniki v Slovenski vojski, ki so ohranili odpornost na stresorje ter kohezivnost v skupini, lahko vzor drugim enotam, hkrati pa vir uœenja za ravnanje, ki k takøni odpornosti najveœ pripomore. LITERATURA Paul T. Bartone, A. B. Adler, M. A. Vaitkus, 1998: Dimensions of Psychological Stress in Peacekeeping Operations. Military Medicine, 163. 587–593. Paul T. Bartone, 2006: Resilience Under Military Operational Stress: Can Leaders Influence Hardiness? Military Psychology 18 (Suppl.) 131–148. Cary L. Cooper in Roy Payne, 1994: Causes, Coping, and Consequences of Stress at Work. New York: Wiley. Arthur C. Guyton in John E. Hall, 2001: Textbook of Medical Physiology. Philadelphia: W.B. Saunders Company. Ulrich vom Hagen, 2003: Stress and Stress Management in the Military. V: Jean Callaghan, Franz Kernic (ur.), Armed Forces and International Security. Global Trends and Issues. Muenster: Lit Verlag. 255–260. Ljubica Jeluøiœ, 2007: Cultural Challenges for Small Countries in Missions Abroad. V: Cees M. Coops, Tibor Szvircsev Tresch: Cultural Challenges in Military Operations. Rim: NATO Defense College, Research Division, 36–49. Gerry Larsson, Paul T. Bartone, Miepke Bos-Bakx, Erna Danielsson, Ljubica Jeluøiœ, Eva Johansson, Rene Moelker, Misa Sjoberg, Aida Vrbanjac, Jocelyin Bartone, Andreas Preufert, Mariuz Wachowicz, 2006: Leader Development in Natural Context: A Grounded Theory Approach to Discovering How Leaders Grow. Military Psychology 18 (suppl.) 69–81. Raziskave Arhiv raziskav in baz podatkov Obramboslovnega raziskovalnega centra Fakultete za druæbene vede: Ljubica Jeluøiœ in drugi: Slovenska vojska v mirovnih operacijah – druæboslovna analiza dejavnikov vpliva na mirovno delovanje Slovenske vojske (2003–2005), Ljubljana: ORC FDV. Ljubica Jeluøiœ in drugi: Druæboslovna analiza sodelovanja Slovenske vojske na misijah ter na mednarodnih poveljstvih (2006–2008), Ljubljana: ORC FDV. Ljubica Jeluøiœ in Maja Garb 101 102 Izvirni znanstveni œlanek PSIHOLOØKI VIDIKI OBVLADOVANJA STRESNIH OBREMENITEV PRI OPRAVLJANJU NALOG V TUJINI2 PSYCHOLOGICAL ASPECTS OF MANAGING STRESS-RELATED STRAINS AT PERFORMING INTERNATIONAL DUTIES2 P O V Z E T E K Udeleæba vojakov v mirovnih operacijah, øe posebej v dræavah, v katerih se je vojna pravkar konœala, predstavlja stresno nalogo. Sploøni model raziskave izhaja tako iz ugotovitev razliœnih tujih raziskav kot iz podatkov, ki so jih pridobili psihologi, zaposleni v Slovenski vojski. Rezultati kaæejo znaœilno sliko razmer, kakrøno so odkrili æe drugi raziskovalci (pomen dobre priprave, jasnosti naloge, loœenosti od druæine itn.). Udeleæenci raziskave niso bili izpostavljeni hujøim stresorjem, kar oteæuje sklepanje o moderatorskih dejavnikih stresa. Glede na to, da raziskovane osebnostne lastnosti kaæejo povezavo s psihiœnim blagostanjem, bi lahko domnevali, da so osebnostni dejavniki pomembni tudi pri spoprijemanju s stresom. Dogajanje bo treba spremljati øe naprej, opravljati raziskave pred odhodom, med misijo in po vrnitvi ter odkriti œim veœ dejavnikov, ki vplivajo na æivljenje vojakov v mirovnih operacijah. Pri tem se moramo izogniti æelji, da bi udeleæence vnaprej ‘patologizirali’ ter Marko Poliœ1 103 1 Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. 2 Raziskavo je opravila skupina, ki so jo sestavljali Marko Poliœ, nosilec projekta, Janek Musek, Valentin Bu- cik, Peter Umek, Vlasta Zabukovec, Boøtjan Bajec, Igor Areh, Robert Masten, Grega Repovæ in Sanja Øeøok. S strani psihologov, zaposlenih v Slovenski vojski, je sodelovala predvsem Romana Rupar. 2 The research was conducted by a group composed of Marko Poliœ, developer of the project, Janek Musek, Valentin Bucik, Peter Umek, Vlasta Zabukovec, Boøtjan Bajec, Igor Areh, Robert Masten, Grega Repovæ and Sanja Øeøok. Romana Rupar represented the psychologists employed in the Slovenian Armed Forces. jim z vsemi sredstvi vsiljevali razliœne protistresne terapije. V skrajnih primerih so sicer res nujne, vendar morajo veœino dela opraviti naravni oporni sistemi (druæina, enota ipd.), dobre priprave in ustrezna skrb za vojake. K L J U Œ N E B E S E D E Akutne s tresne motnje , mirovne operaci j e , osebnost , s tres . A B S T R A C T The participation of soldiers in peace keeping operations (PKOs), especially in countries where war has only just ended, is a stressful task. The general research model used is based on the findings of different foreign studies and on data collected in the studies of psychologists employed by the Slovenian Armed Forces. The results gave a quite typical picture of the situation, as already discovered by other researchers (the importance of good preparation, clear tasks, separation from families, etc). Since the participants in the research were not exposed to severe stress inducers, it is difficult to make conclusions about the moderator stress factors. In light of the fact that the researched personal characteristics show a link with psychological well being, we can assume that personal factors are important in coping with stress as well. The activity should be further monitored, the research conducted before the departure to, during and after the return from a mission and as many factors as possible influencing the lives of soldiers in PKOs should be discovered. The desire to “pathologise” participants of a peace mission and impose stress therapies on them should be avoided. Although necessary in extreme cases, the majority of work should be done by natural support systems (e.g. family, unit, etc.), good preparations and appropriate care for the soldiers. K E Y W O R D S Acute s tress disorders , peace keeping operat ions , personal i ty , s tress . PS IHOLOØKI V ID IK I OBVLADOVANJA STRESNIH OBREMENITEV PR I … 104 PSIHOLOØKI VIDIKI MIROVNIH OPERACIJ Mirovne operacije Organizacije zdruæenih narodov (pa tudi drugih mednarodnih organizacij, npr. Nata, EU) postajajo vse obiœajnejøe, in sicer z namenom, kot je nekoœ zapisal Perez de Cuellar, tedaj generalni sekretar OZN (po Taylorju 2004), da bi vojaøko osebje OZN ‘uporabilo svoj mednarodni status in vojaøke spretnosti /.../ za nadzor vpletenih strani in morebitno razreøitev navzkriæij’. Zgodovinsko gledano ni bilo kakøne oœitne potrebe po upoøtevanju psiholoøkih zahtev mirovnikov, saj naj bi bi bila njihova vloga povsem nevtralna. Posamezniki ali enote so se pojavljali predvsem v dveh vlogah, tj. kot (a) majhne skupine neoboroæenih œastnikov, ki so nadzorovali prekinitev ognja, potrjevali umik enot in patruljirali ob mejah ali demilitariziranih obmoœjih, in (b) oboroæeni kontingenti vojakov, ki so delovali kot vmesnik med sprtimi stranmi. Pripravljale naj bi pot politiœnim mirovnikom, pogosto pa so postale greøni kozel za vse, kar je bilo narobe ali sploh ni bilo opravljeno. Toda razmere so se spremenile. Kakorkoli æe so ali so bili opredeljeni cilji posameznih mirovnih poslanstev, so se vojaki sreœevali z mnogimi omejitvami (npr. uporaba sile le v svojo obrambo), neæivljenjskimi pravili in øibko podporo. Neredko so konœali kot nemoœni opazovalci pobojev, ko niso mogli zaøœititi tistih, ki so priøli pod njihovo okrilje (Srebrenica, 1995). Vse to se seveda odraæa tudi v delovanju in poœutju vojakov v mirovnih operacijah. Zato ne preseneœa, da se med stresorji pogosto pojavlja ‘nejasnost ciljev poslanstva’ in med posledicami ‘obœutek krivde’ zaradi nemoœnega opazovanja zloœinov. Ob tem gre pogosto za stik z neznano, tujo kulturo, nerazumevanje jezika in dolgotrajno loœenost od domaœega kraja. Seveda pa je vse odvisno od posamezne operacije in dejavnikov, ki jo doloœajo, zato se ne da vsega posploøevati. Tudi ta raziskava daje zgolj izsek sploøne podobe mirovnih operacij, kot jih doæivljajo njihovi udeleæenci. Kljub takim psiholoøko zahtevnim razmeram vse do srede devetdesetih let ta vpraøanja niso pritegnila pozornosti zdravstvenih delavcev in raziskovalcev. To se kaæe tudi v skromnem øtevilu objav, ki jih lahko zasledimo v razliœnih informacijskih virih. Øele leta 1996 je Litz opozoril na premik v mirovnih operacijah od nenevarnega k skrajno stresnemu in opomnil, da izpostavljenost vse nevarnejøim razmeram ustvarja ‘edinstven razred potencialno travmatizirajoœih dogodkov’, za katere bo treba razviti uœinkovito pomoœ. Zaœeli so celo govoriti o ‘mirovniøkem stresnem sindromu’, ki ga je Weisaeth prepoznal æe leta 1979 (po Taylorju 2004) in opisal kot ‘bes, zablodo in frustracijo, obœutek nezmoænosti in nemoœi pri sooœanju z nasiljem in krutostjo, na katere se mirovnik ne more odzvati’. Marko Poliœ 105 Raziskav je bilo nato veliko in æe preprosto iskanje s pomoœjo brskalnika po spletu odkrije veliko poroœil. Gre tako za resne, tudi veœletne raziskave, kot za manjøe pilotske øtudije ali zdravorazumske spise. Œe ne drugega, se kaæe zavedanje o teæavah udeleæencev mirovnih operacij. Razvili so tudi øtevilne ukrepe in posege za pomoœ prizadetim vojakom, npr. Marshallovo zgodovinsko razbremenitev skupine (Historical group debriefing), Jonesov BICEPS (Brevity, Immediacy, Centrality, Expectancy, Proximity and Simplicity) ipd. Njihova uœinkovitost ni povsem jasna, saj so rezultati raziskav med seboj neskladni. To morda nakazuje tudi potrebo po posebnih pristopih v razliœnih okoliøœinah in pri razliœnih ljudeh. V mirovnih operacijah, ki potekajo na razliœnih koncih sveta, vse bolj sodelujejo tudi slovenski vojaki. Nekatere psiholoøke vidike njihovega æivljenja in delovanja v okolju tuje dræave bomo predstavili v tem prispevku. Predvsem bo govora o stresu, kajti skrb za mir pogosto – posebno v dræavah, v katerih se je vojna pravkar konœala – predstavlja stresno nalogo, saj razumevanje dejavnikov stresa in njegovega premagovanja lahko blagodejno vpliva na spoprijemanje z njim. Udeleæenec nosi s seboj tudi nepredelane domaœe teæave, morda ni povsem pripravljen na to, kar ga œaka v tuji deæeli, ali se ne bo ujel s sodelavci iz drugih deæel in øe bi lahko naøtevali. Vpraøanj je seveda veliko, a ogledali si bomo le nekatera. Njihovo poznavanje namreœ lahko pripomore k boljøem vkljuœevanju v zahteve æivljenja in dela v takih razmerah. Slika 1: Model raziskave stresa in stresnih motenj v mirovnih operacijah PS IHOLOØKI V ID IK I OBVLADOVANJA STRESNIH OBREMENITEV PR I … 106 Organizacijski socialni dejavniki: – priprave – vedenje vodje – kohezija in socialna opora – kolektivna uœinkovitost Osebnostni dejavniki dejavniki: – osebna œvrstost – optimizem – lokus kontrole – samoocena – druge osebnostne poteze Operacionalni stresorji: – zaznana dvoumnost vloge (zaznava mir. op.) – pogostost izpostavljenosti potencialno travmatskim dogodkom – skrb za druæino Pritisk: psiholoøko blagostanje Na razliœnih misijah je v posameznih izmenah sodelovalo razliœno øtevilo pripadnikov, od posameznikov ali nekaj (UNTSO, UNMIK, OHR) do dvanajst in veœ deset (Sfor, Kfor, Isaf), kar pomeni, da so bile tudi (socialne) razmere bivanja in dela razliœne, saj ni vseeno, ali si v enoti z rojaki ali bolj ali manj sam zase. Tudi okolja so (bila) razliœna, od nam bolj znanih (Bosna in Hercegovina, Makedonija, Kosovo), do neznanih (Ciper, Afganistan in zdaj Irak). Prav tako so bile tudi razmere bolj ali manj nevarne, odvisno od okolja (npr. Bosna ali Afganistan) ali nalog (inøtrukcije, straæarjenje ali izvidovanje). V raziskavi zaradi omejenega œasa in dostopa do udeleæencev razliœnih misij nismo uspeli zajeti vsega bogastva razmer, kot se kaæe v subjektivnih doæivetjih udeleæencev, tudi v njihovem razliœnem prenaøanju stresov ali teæav. Ta raziskava daje predvsem neko sploøno sliko razmer in njeno odvisnost od razliœnih dejavnikov. Za izhodiøœe smo izbrali model S. Lewisa (2003), ki smo ga ustrezno dopolnili z osebnostnimi dejavniki, precej pa spremenili tudi izbiro instrumentov. Pravzaprav je bil podoben æe Bartonejev model iz leta 1998, ki opisuje potek od okoljskih stresorjev do odzivov, pri œemer stresorje filtrirajo situacijske in osebnostne spremenljivke. Sploøni model raziskave kaæe slika 1. Model izhaja iz ugotovitev razliœnih tujih raziskav in iz podatkov, ki so jih v svojih raziskavah pridobili psihologi, zaposleni v SV, ki so se ukvarjali z vojaki v mirovnih operacijah. Stresorji povzroœajo pritisk ter vplivajo na psiholoøko blagostanje, organizacijski in osebnostni dejavniki pa imajo moderatorsko vlogo, blaæijo ali pospeøujejo vplive stresorjev. V prispevku si bomo najprej ogledali nekatere sploøne ugotovitve o posameznih sklopih spremenljivk, vkljuœenih v raziskavo, in razliœna dognanja o teæavah v mirovnih operacijah, nato pa bomo prikazali ugotovitve, do katerih smo priøli v tej raziskavi. Zaœnimo kar s pregledom teæav v mirovnih opreacijah, o katerih poroœajo razliœni raziskovalci, predvsem ameriøki (Bartone 1998; MacDonough 1991; Lewis 2003). Tako Bartone (1998) poroœa, da so bili med operacijama Puøœavski øœit in Puøœavska nevihta (zalivska vojna v Iraku, 1990–1991) najhujøi nebojni stresorji izolacija, loœitev od druæine, pomanjkanje zasebnosti, dolgœas, prisilni celibat in prilagajanje tuji kulturi. Najhujøi bojni stresorji so bili boj s sovraænikom, ranjeni ali mrtvi civilisti in vojaki ter mine. Kohezivnost enote in osebna œvrstost sta blaæili hude uœinke bojne izpostavljenosti. Med operacijo Obnovitev upanja (Somalija, 1993) se je kot najhujøi stresor izkazala negotovost, kdaj se bo misija konœala in bo mogoœa vrnitev domov. Marko Poliœ 107 Drugi hujøi stresorji so bili loœenost od druæine, nejasnost misije in pravil delovanja ter fiziœno neudobje. Vojaki naj bi bili dobro prilagojeni, zato so se uspeøno spoprijemali s teæavami. Tabela 1: Stresorji pri ameriøkih vojakih pred odpravo v Bosno in Hercegovino, na zaœetku in sredi odprave (prirejeno po Bartoneju 1998) PS IHOLOØKI V ID IK I OBVLADOVANJA STRESNIH OBREMENITEV PR I … 108 December 1995–januar 1996 Januar–februar 1996 1. 6. 1996 (N = 3,036) (N = 1400) dokonœanje osebnih zadev teæko delo, dolge ure pogreøanje druæine pred odpravo priprava druæine za vojakov prepolna in omejena obœutek ujetosti, ne more odhod bivaliøœa iti kamorkoli nezadovoljstvo z izobrazbo nesnaæne latrine in bivalni dvojni standardi prostori skrb, ali bo zaledje skrbelo hladno, zoprno vreme dolgoœasno in ponavljajoœe za druæino se delo loœenost od druæine, pogosti in dolgotrajni omejitve potovanj prijateljev in ZDA sestanki/dajanje navodil pomanjkanje priloænosti za loœenost od druæine teæave s pretokom obvestil napredovanje v sluæbi teæave z vodji enot izolacija øirjenje govoric teæave s poveljevalno verigo dvoumnost in nejasnost obœutek, da je daleœ od poslanstva znanih stvari dolgœas na delu slaba komunikacija, pretok dolgœas, ko ni na dolænosti obvestil ‘mikroupravljanje’ mlajøih skrb, da bodo stranke vodij nadaljevale boj pomanjkanje spanja obœutek, da je odrezan od druæine pomanjkanje fiziœnih vaj skrb o tem, kako druæina obvladuje razmere malo priznanj Med operacijo Zagotoviti obljubo (Unprofor Hrvaøka, 1993) so se kot glavni stresorji pokazali dolgœas3 (pomanjkanje pomembnega dela), izolacija, pomanjkanje zaledne opore, loœenost od druæin in skrb za njihovo varnost, negotova prihodnost, pomanjkanje priznanja, obœutek nepraviœnosti ter pomanjkanje nadzora nad ugodnostmi in privilegiji (npr. potovati) ter nejasnosti v poveljniøkem ustroju. Tudi stresorji med operacijo Budni vojøœak (Kuvajt, 1994) so se nanaøali na izolacijo (biti loœen od doma in druæine), dolgœas (œakanje, ne da bi kaj poœel) in pomanjkanje nadzora ali nemoœ (pomanjkanje prostega œasa, pomanjkanje zasebnosti). Stresor, o katerem vojaki najveœkrat poroœajo, ne bo imel nujno tudi najbolj økodljivega uœinka na poœutje. Vœasih imajo lahko prav redki stresorji najhujøe uœinke. Bartone (1998) navaja, da ni bila pogostost, temveœ vrsta stresorja tista, ki je najbolj vplivala na vojake. Med operacijo Podpiranje demokracije (Haiti, 1994) so raziskovalci ugotovili, da so bili najhujøi stresorji slabi bivalni pogoji (vkljuœno skrb za sanitarije), hrana in voda, pomanjkanje zasebnosti, strah pred boleznimi ali osebno poøkodbo, loœenost od druæine, naporni delovni urniki in pomanjkanje prostega œasa ter negotovost glede dolæine odprave. Ti stresorji so bili pomembno povezani s psiholoøkim blagostanjem, merjenim s Kratkim inventorijem simptomov (Derogatis in Spencer 1982). Æal je ubesedenje vpraøanj o stresu v vpraøalniku pomeøalo stresorje v okolju s subjektivnimi odzivi nanje. Zato odgovori niso dali informacije o objektivnih pogojih v okolju, ampak o subjektivni oceni vojakove skrbi ali stresa zaradi morebitnega stresorja. Za nas bodo morda posebej zanimive ugotovitve, povezane z operacijo Skupno prizadevanje (IFOR Bosna, 1996). Izhajajoœ iz dejstva, da se razmere in izzivi med operacijo spreminjajo, so raziskovalci uporabili longitudinalni pristop in sledili vojakom v vseh stopnjah dvanajstmeseœne odprave. Povzetek ugotovitev je prikazan v tabeli 1. Najhujøi stresorji pred odpravo so odraæali skrb za dobrobit in varnost druæine (31 odstotkov), pomanjkanje œasa za priprave (35 odstotkov) in izgubo izobrazbenih (34 odstotkov) ali napredovalnih priloænosti (27 odstotkov). Nekateri (22 odstotkov) so imeli teæave s poveljniki in poveljevalno verigo, kar je morda odraæalo navzkriæje med zahtevami enote na eni in druæine na drugi strani. Ko pa so vojaki odpotovali, so se pojavili drugi stresorji: prepolna in slaba Marko Poliœ 109 3 ‘Dolgœas’ ni preprosto pomanjkanje dela, ampak pomanjkanje smiselnega, poklicno pomembnega dela. Dolgœas je izstopal predvsem v poznejøih obdobjih mirovnih operacij (Bartone 1998). Tabela 2: razseænosti psiholoøkega stresa med vojaøkimi operacijami (Bartone 1996) bivaliøœa, ostro vreme, velike delovne obremenitve, negotovost poslanstva in skrb za druæino. Toda bivalne razmere, vreme ali predvidljivost urnikov so se sœasoma izboljøali, pojavili pa so se drugi stresorji. Izboljøala se je tudi morala. Po treh mesecih sodelovanja v mirovnih operacijah se kot glavni stresorji pojavijo dolgœas, loœenost od doma in druæine ter omejitev gibanja in vedenja. Pri nekaterih enotah se je, kot poroœa Bartone (1998), razvilo znotrajpsihiœno navzkriæje okoli zaznanega neravnoteæja med osebnim ærtvovanjem, ki ga je zahtevalo poslanstvo (loœenost od druæine, svoboda, karierni razvoj), in pomembnostjo poslanstva ter posameznikove vloge v njem. Sorazmerno pomanjkanje pomembnih dnevnih poklicnih delovnih aktivnosti je vodilo v vpraøanja o vrednosti naloæbe in naraøœanje jeze, frustracije, krivde in depresivnosti. Bartone in Adler (Bartone 1998) sta skuøala iz dobljenih ugotovitev povzeti sploønejøa spoznanja in razvrstiti stresorje v sploønejøe kategorije, ki bi omogoœale boljøe razumevanje vojaøkih odzivov. Tako predlagata pet sploønih podroœij psiholoøkega stresa, ki se pojavljajo pri vojaøkih operacijah (tabela 2). Te sploøne razseænosti dovolj dobro povzemajo ugotovitve razliœnih raziskav. Oœitno izhajajo iz narave mirovnih operacij in poloæaja ter vloge vojakov v njih. Odraæajo tudi dejstvo, da so bile dosedanje mirovne operacije – z izjemo PS IHOLOØKI V ID IK I OBVLADOVANJA STRESNIH OBREMENITEV PR I … 110 Osamitev odpravljen na fiziœno oddaljen kraj, sreœanje s komu- nikacijskimi ovirami, novooblikovane enote, majhna povezanost, posamezniki so potegnjeni iz drugih enot Nejasnost poslanstvo ni jasno ali dobro opredeljeno, poveljniøka struktura je nejasna, zmeda v vlogi in identiteti, nejasnost Nemoœ pravila delovanja so omejevalna, omejitve pri poto- vanju in delovanju, izpostavljenost trpljenju domaœi- nov, tuja kultura in jezik, pomanjkanje zasebnosti /…/ majhen nadzor nad ureditvijo æivljenja, relativna de- privacija – dvojni standardi, pretirano zanaøanje na ‘marljivo delo’ Groænja oz. nevarnost nevarnost smrti, poøkodbe, groænja æivljenju ali udom, mine, ostrostrelci, bolezni, izpostavljenost smrti drugih tistih v nekdanji Jugoslaviji – na drugih kontinentih, v povsem drugaœnih kulturnih okoljih, ob nepoznavanju jezika in precej drugaœnih vremenskih in drugih razmerah. Mednarodna sestava enot je lahko prispevala øe dodatne teæave. Nekaj primerov stresorjev v razliœnih mirovnih operacijah kaæe tabela 3. Tabela 3: Stresorji, povezani z miravnimi operacijami (Litz 1996) Zanimiva je skupina stresorjev, imenovanih nemoœ, tesno povezanih z zelo omejevalnimi pravili delovanja, ki v mnogih situacijah prepovedujejo ali onemogoœajo vojakom odziv in pomoœ ogroæenim ter trpeœim prebivalcem. Marko Poliœ 111 Nizki stresorji Zmerni do visoki Visoki stresorji Skrajni stresorji stresorji Primeri Sinaj (1979) Libanon (1982) Somalija (1991) Bosna in Hercegovina (1991) Znaœilnosti trdno vzpostavljen øibek mir, izbruh medplemensko poteka vojna, mir navkriæij nasilje, nenehni genocid, ubijanje spopadi Kontekst priznavana lahke oboroæene enote Somalija je bila v osebje OZN ima prisotnost, skupen so preøibko oboroæene, brezvladju in majno moœ, preøibko ustroj in pravila mirovniki so iz majh- nevarna, stalna so oboroæeni, teæko so jasni in nih dræav, slaba osrba, æivljenjska groænja je ohraniti nevtralnost nedvoumni uporaba sile je civilistov osebju moœno omejena OZN Dolænosti opazovanje, opazovanje, nadzor, patruljiranje, zagotoviti vmesna nadzor, poroœanje, poroœanje, patruljira- razoroæitev, obmoœja in ‘varne’ policijsko delo nje, zagotavljanje humanitarna pristane vmesnega obmoœja, pomoœ, gradnja policijsko delo infrastrukture Morebitni nezgode, ugrabitve, nenadni nepredvidljivi napadi ostro- ostrostrelci, topovski travmatizirajoœi poskusi umorov napadi, jemanje strelcev, mine, napadi, prisotnost dogodki talcev, prisotnost pogled na laœne, pri pobojih, ob nasilju nasilje pripadnik kot talec Psiholoøki dolgœas, navkriæje brezup, nemoœ, frustracija zaradi skrajna nemoœ, izzivi vlog, zaprtost, øe izolacija, cinizem, pravil delovanja, krivda, strah, vedno prisotna demoralizacija, krivda demoralizacija, moralna navkriæja, nevarnost zaradi dejanj opustitve, sovraænost in jeza, navkriæje vlog terorizma pretirano nadozoro- pristonost ob vana agresivnost smrti in nasilju Povezani so tudi z drugimi omejitvami, ki so jim izpostavljeni vojaki (potovalne omejitve, teæave v komuniciranju s tujo kulturo, izguba zasebnosti itn.), pa tudi z dvojnimi standardi ali nepraviœno uporabo pravil. Øtevilne raziskave opozarjajo, da je nejasnost vlog hud stresor za bojno usposobljene vojake, delujoœe v mirovnih operacijah. Vojaki, usposobljeni za boj, imajo lahko teæave v prilagajanju na vlogo mirovnikov, ki pogosto zahteva nadzor in zadræanost. Nejasnost pravil delovanja in poslanstva je navadno zelo stresna ter oteæuje uœinkovito uresniœevanje poslanstva. Teæave lahko nastanejo zaradi nejasnega poveljniøkega ustroja v veœnacionalnih operacijah (OZN, Nato in druge). Groænje in nevarnosti se seveda razlikujejo v razliœnih mirovnih operacijah ter so æe po definiciji stresne. Litz (1996) v povezavi z mirovnimi operacijami govori o njihovi spremembi glede na dogodke, kot so bili v Somaliji ter Bosni in Hercegovini. Preprosto ugotavlja, da je ohranjanje miru v obdobju po hladni vojni bolj nevarno in obremenjeno z navkriæji. Tako je lestvica stresorjev tudi zgodovinsko utemeljena. Zato je vse pomembnejøa skrb za duøevno zdravje udeleæencev, posebno tistih, ki so bili priœe razliœnim okrutnim dogodkom ali njihovim posledicam. Vojake je treba naœrtno pregledovati tudi zaradi morebitnih znakov psiholoøkega distresa in drugih psihiœnih teæav ter jim po vrnitvi omogoœiti poœitek in neovirano izraæanje obœutkov o mirovni odpravi, posebej takrat, ko so bili izpostavljeni kritiœnim dogodkom (npr. granata je zadela vozilo pred vojakom, vozilo je naletelo na mino, streljali so na vojake, obœutek moœnega strahu pri voænji v konvoju v nevarnih okoliøœinah, priœe posledic spopadov, rana ali poøkodba, ranjeni ali poøkodovani otroci itn.). Treba je poskrbeti tudi za akutne strese na obmoœju operacij. Ne smemo pozabiti, da so stresom izpostavljene tudi vojaøke druæine. Videli smo æe, kako sta za vojaka stresni loœenost od druæine in skrb zanjo. Toda tudi vojakova druæina (partner, otroci, starøi) se mora prilagoditi na zahteve, povezane z vojaøko kariero. Pri nas gre predvsem za obœasno in vœasih nepredvidljivo loœenost vojaka od druæine in nevarnost poøkodbe ali smrti. Stresorji, kot so se pokazali pri 1700 partnerjih ameriøkih vojakov, ki so odøli v BiH, so bili predvsem dolæina odprave (82 odstotkov), skrb za vojakovo varnost, novice o razmerah v BiH, pravoœasno in toœno obveøœanje (50 odstotkov), loœenost od druæine in prijateljev v ZDA (vojaki, premeøœeni iz baz v Evropi), negotovost ciljev misije, moænosti telefonskih pogovorov, skrb za gospodinjstvo in teæave z otroki, zdravstvene teæave v druæini in prejemanje PS IHOLOØKI V ID IK I OBVLADOVANJA STRESNIH OBREMENITEV PR I … 112 poøte od vojaka. Stresorji se nekako dopolnjujejo s tistimi, ki so jim izpostavljeni vojaki v mirovnih operacijah. Lewis (2003) v tem kontekstu navaja Deahla in sodelavce, ki govore o operacionalnem stresu. Nanaøa se na notranje in zunanje stresorje, pomembne za vojaøke operacije. Ustrezni stresorji vkljuœujejo daljøo odsotnost od druæine in skrb vojakov za druæinske œlane ter njihovo zmoænost za spoprijemanje s teæavami, teæke okoljske razmere, podaljøane delovne ure, neustrezna bivaliøœa, dolgœas, izpostavljenost œloveøkemu trpljenju (npr. lakota, civilna vojna, ærtve vojnega kriminala), nejasna pravila delovanja, hiter prehod iz nebojnih v bojne operacije, sovraæen odnos domaœinov in omejeno javno podporo. Teæave pa niso zgolj v stresih, ampak tudi v tem, koliko udeleæenci razumejo (ali ne) stresne procese in njihove posledice za obvladovanje stresa. Raziskave (Lewis 2003) kaæejo pomembno povezanost med stresorji, povezanimi z odpravo, in depresivnimi ter somatskimi simptomi. Opozarjajo tudi na pomembno moderatorsko vlogo poveljnikov. Delva s sodelavci (2002) ugotavlja, da je pogostost odprav povezana z druæinskimi teæavami, zlorabo drog in depresivnostjo. To vpliva tudi na zmanjøevanje æelje po nadaljevanju vojaøke kariere. Operacionalni stres oznaœuje obseg, do katerega posameznik zaznava posamezno ali vse naøteto: (a) nejasnost vloge in poslanstva mirovnih operacij ter pravil delovanja, (b) nezmoænost druæine, da prenese njihovo odsotnost, in (c) nevarno okolje ter osebno ogroæenost. SLOVENSKI VOJAKI V MIROVNIH OPERACIJAH Metode in pristopi V okviru raziskave Psiholoøki vidiki obvladovanja stresnih obremenitev pri izvajanju nalog v tujini, opravljene za CRP Znanje za varnost in mir v letih 2004–2006, sta potekali pilotna raziskava, v kateri smo preizkusili instrumentarij, kot je izhajal iz modela raziskave, in osnovna raziskava s pomoœjo predelanega instrumentarija. V nadaljevanju podajamo kratek opis udeleæencev, gradiva in postopka obeh raziskav, poroœamo pa le o izsledkih osnovne. V obeh primerih so testiranje oziroma anketiranje opravili psihologi SV. Pripravili smo baterijo vpraøalnikov in dodatnih vpraøanj, ki smo jih preizkusili na œastnikih, podœastnikih, vojakih in vojaøkih usluæbencih, ki so se septembra in oktobra 2005 udeleæili misije na Kosovu (31 udeleæencev) ter v Bosni in Hercegovini (29 udeleæencev). Med udeleæenci je bilo 48 moøkih in 11 æensk, od enega udeleæenca podatka o spolu nismo dobili. Njihova povpreœna starost Marko Poliœ 113 je bila 35,6 leta (standardni odklon 7,85). Za merjenje treh velikih sklopov spremenljivk smo uporabili veœ ustreznih merskih instrumentov. V baterijo vpraøalnikov smo vkljuœili sploøna vpraøanja o demografskih podatkih udeleæenca, njegovi vkljuœenosti v pretekle misije ter o razlogih za vkljuœitev v zadnjo (udeleæenci so jih ocenjevali na lestvici od 1 (sploh ne) do 5 (zelo)). Uporabili smo vpraøalnik o vzduøju v enoti; za opazovanje osebnostnih lastnosti, ki naj bi bile povezane z doæivljanjem stresa, pa smo vkljuœili vpraøalnike samospoøtovanja (SCSL-R – Taffarodi in Swann 1995), osebnostne œvrstosti (DRS-II – Sinclair in Oliver 2003), velikih pet faktorjev osebnosti (BFI – John, Donahue in Kentle 1991), zadovoljstva z æivljenjem (SWLS – Diener, Emmons, Larsen in Griffin 1985), pozitivnega in negativnega afekta (PANAS – Watson, Clark in Tellegen 1988), optimizma (LOT-R – Scheier, Carver in Bridges 1994) ter lestvico sploøne samouœinkovitosti (Schwarzer in Jeruzalem 1995). S posebej sestavljenimi vpraøalniki smo ugotavljali tudi odnos do mirovne misije, kohezivnost enote, kolektivno uœinkovitost, skrbi in teæave na misiji ter postavili 13 sploønih vpraøanj o zdravju. Udeleæenci so poroœali tudi o kritiœnih dogodkih na mirovni misiji in kako so ti vplivali nanje. Na podlagi pilotske raziskave smo vpraøalnik v sodelovanju s psihologi v SV ustrezno skrajøali in priredili. Vse lestvice so imele ustrezno zanesljivost. V glavno øtudijo so bili vkljuœeni udeleæenci, ki so se do julija leta 2006 udeleæevali misij v Bosni in Hercegovini (74 udeleæencev), na Kosovu (80), v Afganistanu (8), Albaniji (2), Jordaniji (4), Makedoniji (6) ter Vzhodnem Timorju (2), za 23 posameznikov pa nimamo podatka, kje so sodelovali. Med vsemi je bilo 121 vojakov razliœnih œinov, 73 policistov in osem gasilcev. 186 udeleæencev je bilo moøkega in 15 æenskega spola, en udeleæenec nam podatka o spolu ni zaupal. Povpreœna starost je bila 35,86 leta (standardni odklon 7,23). Vpraøalnike so udeleæenci izpolnjevali en teden ali najveœ tri tedne po vrnitvi z misije, in sicer navadno na pogovorih po misiji, le policistom so bili poslani po poøti in so jih tako tudi vrnili. V nadaljevanju bomo prikazali glavne ugotovitve raziskave. Ogledali si bomo posamezne vsebine in nato podali temeljne ugotovitve o dejavnikih, ki vplivajo na doæivljaj stresa oziroma ga blaæijo ali krepijo. Motivacija za udeleæbo v mirovnih operacijah Razlogi za udeleæbo vojakov v mirovnih operacijah so razliœni. Œeprav se med skupinami, udeleæenimi v raziskavi, pojavljajo tudi statistiœno pomembne PS IHOLOØKI V ID IK I OBVLADOVANJA STRESNIH OBREMENITEV PR I … 114 razlike, je pomembnost posameznih razlogov podobno ocenjena. Med najpomembnejøimi razlogi so ‘nabiranje izkuøenj, finanœni razlogi, pomembnost za ugled Slovenije in SV’, med najmanj pomembnimi pa druæinski in socialni razlogi, kot ‘teæave in spori doma’, ter odhod enote ali sodelavcev. Slednje pomeni, da udeleæenci – po svojih izjavah – na mirovne operacije ne beæijo pred druæinskimi teæavami in spori, da se za odhod odloœajo razmeroma neodvisno, predvsem zaradi novih izkuøenj, pa tudi finanœnih razlogov in ugleda. Potrebna bo podrobnejøa raziskava povezanosti med motivi za odhod ter razliœnimi osebnostnimi in socialnimi dejavniki, ki bi lahko te motive podrobneje pojasnila. Razlogi za odhod na misije niso pomembno povezani z blagostanjem, kot ga merita lestvica zadovoljstva z æivljenjem in sploøni vpraøalnik o zdravju. Priprave na mirovne operacije Pomemben dejavnik blagostanja naj bi bile priprave na mirovne operacije. Tudi tu se pojavljajo precejønje razlike med skupinami. Priprave nasploh niso zaznane kot zelo ustrezne, so pa tudi pomembne razlike med razliœnimi skupinami. V sploønem jih policisti ocenjujejo kot najustreznejøe, udeleæenci odprave v Bosno in Hercegovino pa kot najmanj ustrezne. Najbræ je razlog tudi v tem, da so policijske naloge navadno jasneje doloœene od vojaøkih ali da so se vojaki celo znaøli pri policijskih nalogah. Øe najveœja je pestrost pri ocenah œasa za priprave in ureditve delovnopravnih zadev. K zadovoljstvu s celotno vsebino priprav so najveœ prispevale strokovne in psiholoøke priprave, øe najmanj pa œas in ureditev delovnopravnih zadev. To ne pomeni, da ta dva dejavnika nista pomembna, ampak le, da ju sploøna ocena zadovoljstva s pripravami ne upoøteva. Tudi priprave na odhod na mirovne operacije niso pomembno povezane z blagostanjem, kot ga merita lestvica zadovoljstva z æivljenjem in sploøni vpraøalnik o zdravju. Odnos do mirovnih operacij Videli smo æe, da je odnos do mirovnih operacij lahko pomemben dejavnik, ki vpliva na poœutje vojaka, predvsem takrat, ko se ta z mirovnimi operacijami ne strinja na sploøno ali pa nasprotuje konkretni oziroma mu njeni cilji niso jasni. Razlike med udeleæenci niso velike. Na sploøno se kaæe do njih pozitiven odnos, veœina se ne strinja s trditvami, da mirovne operacije vojakom jemljejo bojno ostrino, da je teæko zamenjati vlogo bojevnika z vlogo mirovnika ali da Marko Poliœ 115 slovenske vojske ne bi smeli uporabljati za reøevanje teæav drugih narodov. Odgovori se smiselno razvrøœajo v øtiri faktorje, ki pojasnjujejo 53 odstotkov variabilnosti. Smiselno jih je mogoœe interpretirati v mirovniøtvo ter vojsko in jasnost vloge. Odnos do mirovnih operacij je z blagostanjem povezan bolj, kot ga merita lestvica zadovoljstva z æivljenjem in sploøni vpraøalnik o zdravju, kar kaæe øtevilo statistiœno pomembnih, vendar sorazmerno nizkih korelacij. Vzduøje in kohezivnost v enoti Vzduøje v enoti in povezanost med vojaki veliko prispevata k njihovi odpornosti proti stresu. Tako vsaj kaæejo dosedanje raziskave. Razliœne skupine se pomembno razlikujejo po teh dveh spremenljivkah. Razlaga bi zahtevala podrobnejøi vpogled v razmere, oblikovanje enote, njene naloge, vkljuœenost v druge enote ipd. Povezanost je po priœakovanju povezana s kazalci blagostanja, vzduøje pa ne. Slednje preseneœa in bo zahtevalo podrobnejøo osvetlitev. Skrbi in teæave udeleæencev v operacijah Udeleæenci so veœinoma menili, da jih v vpraøalniku naøtete teæave ne zadevajo ali da le malo veljajo zanje. Gasilci in udeleæenci SICON v Bosni so poroœali o nekaj veœ teæavah in skrbeh. Gasilci so omenjali predvsem dolgoœasno in ponavljajoœe se delo, negotovost glede datuma vrnitve, zaskrbljenost zaradi min in drugih neeksplodiranih ubojnih sredstev, slabo hrano, loœenost od partnerja, pomanjkanje stikov s prijatelji in pomanjkanje najnovejøih domaœih œasopisov, TV-programov ipd. Skupina iz Bosne in Hercegovine je imela sicer nekaj manj teæav, ostajajo pa teæave s podporo strokovnih sluæb SV druæini, z loœenostjo od partnerja in otrok ter zaradi pomanjkanja stikov z druæino. Teæave so obiœajne za take razmere. Razlike najbræ izvirajo iz razliœnih razmer, v katerih so delovale skupine. V celoti odgovori potrjujejo æe znane ugotovitve. Res da je izid odvisen tudi od vnesenih postavk, øtevilne so izhajale tudi iz drugih raziskav, a tisto, kar je znaœilno za obravnavane skupine, je razmeroma nizka stopnja skrbi in teæav pri veœini. To je sicer tolaæilno, a za raziskavo slabo, saj zato stresni vplivi in dejavniki, ki jih doloœajo oziroma vplivajo nanje, ne pridejo do izraza. Skrajni dogodki Ob bolj vsakdanjih, skorajda civilnih skrbeh so za nastanek stresnih motenj kljuœni razliœni skrajni dogodki. Øe oœitneje kot prej je, da na sreœo udeleæenci PS IHOLOØKI V ID IK I OBVLADOVANJA STRESNIH OBREMENITEV PR I … 116 raziskave niso bili pogosto izpostavljeni skrajnim dogodkom, øe najveœkrat œloveøkemu poniæanju in bedi. Psihiœno blagostanje in psihiœno zdravje V stresnih æivljenjskih razmerah, med katere spada tudi poklicno delo vojske in policije, øe posebej v posebnih razmerah, je pomembno poznavanje zakonitosti, ki vplivajo na odnose in povezave med osebnostjo, stresom in psihiœnim blagostanjem/zdravjem (psihiœno blagostanje in zdravje zaradi visoke stopnje povezanosti pojmujemo kot en skupni sklop spremenljivk). Psihiœno blagostanje/ zdravje je odvisno tako od notranjih dejavnikov, ki jih najbolj dosledno predstavljajo osebnostne lastnosti, kot od zunanjih, ki jih v najveœji meri predstavljajo stresne situacije na kontinuumu od skrajnega eustresa do skrajnega distresa. V raziskavi smo zajeli veœ spremenljivk, ki zadevajo osebnostne dimenzije, odpornost proti stresu, stopnjo æivljenjske stresnosti in psihiœno blagostanje. Omenjene spremenljivke skoraj vse pomembno korelirajo. Korelacije z æivljenjsko stresnostjo kaæejo, da je ta jasno pozitivno povezana z nevroticizmom in znaki niæjega psihiœnega blagostanja ter niæje osebne œvrstosti, negativno pa z drugimi temeljnimi osebnostnimi lastnostmi, samospoøtovanjem, samouœinkovitostjo in znaki viøjega psihiœnega blagostanja ter osebne œvrstosti. Kaæe se visoka povezanost med osebnostjo, osebno œvrstostjo in psihiœnim blagostanjem, ki so vsi tudi substancialno negativno povezani s stresnostjo. Regresijske analize so pokazale, da lahko na podlagi informacije o osebnosti, osebni œvrstosti in stresnosti v 70 odstotkih napovemo psihiœno blagostanje posameznika. Po priœakovanju sta generalni faktor osebnosti in osebne œvrstosti pozitivno povezana, generalni faktor stresnosti pa negativno povezan s psihiœnim blagostanjem oziroma zdravjem. Pokazalo se je tudi, da lahko potrdimo veljavnost modela, ki predpostavlja vzroœni vpliv osebnosti, osebne œvrstosti in stresnosti na psihiœno blagostanje. Vendar pa veljajo tudi modeli, ki predpostavljajo povratni vpliv psihiœnega blagostanja na druge latentne sklope, in modeli, ki predpostavljajo druge medsebojne vzroœne povezave. Psihiœno blagostanje in zdravje sta torej odvisni tako od notranjih (osebnostnih) kot zunanjih dejavnikov, med slednjimi zlasti od stresnosti æivljenjskih poloæajev. ZA SKLEP Predvsem se kaæe, da na sreœo teæav s stresom ni preveœ, œe pa so, so predvsem znane, povezane z negotovostjo pravil in poslanstva ter loœenostjo od druæine in Marko Poliœ 117 skrbi zanjo. Posamezne skupine se med seboj razlikujejo, a razlike, tudi œe so statistiœno pomembne, so bolj razlike v stopnji kot v kakovosti. Vsekakor bo treba dogajanje spremljati, saj se lahko glede na raznorodnost mirovnih operacij in nove, ki se obetajo, pripetijo tudi kritiœni dogodki. In bolje je biti nanje pripravljen. Pri tem je treba opozoriti na teænjo po patologiziranju udeleæencev mirovnih operacij, iskanju patoloøkih simptomov in ponujanju terapij takrat, ko bi se bilo bolj smiselno zanaøati na naravne oporne sisteme (druæina, enota ipd.) in ustrezno pripravo ter urejanje sluæbenih in drugih teæav udeleæencev oziroma njihovih druæin. Pri urejanju teh vpraøanj morajo imeti s svojim usmerjanjem pomembno vlogo vojaøki psihologi v SV, saj sta spoprijemanje s stresom in njegovo obvladovanje æe po definiciji psiholoøki podroœji. LITERATURA Bartone, P., (1998). Stress in the Military Setting. V: C. Cronin (Ed.). Military Psychology: An Introduction, Needham Heights: Simon & Schuster, 113–146. Bartone, P. T., Kirkland, F. R., (1991). Optimal Leadership in Small Army Units. V: R. Gal, A. D. Mangelsdorff (Eds.). Handbook of Military Psychology, Chichester: Wiley, 393–409. Delva, J., Lewis S., Turham A., (2002). Effects of social support and work-family conflict on the psychological wellbeing of deployed U. S. military personnel. unpublished manuscript. Diener, E., Emmons, R. A., Larsen, R. J., in Griffin, S., (1985). The satisfaction with life scale. Journal of Personality Assessment, 49, 71–75. John, O. P., & Srivastava, S., (1999). The Big Five trait taxonomy: History, measurement, and theoretical perspectives. In L. A. Pervin & O. P. John (Eds.), Handbook of personality: Theory and research (2nd ed., pp. 102–138). New York: Guilford. Lewis S. J., (2003). A Multi-Level, Longitudinal Study of the Strain Reducing Effects of Group Efficacy, Group Cohesion, and Leader Behaviors on Military Personnel Performing Peacekeeping Operations. The florida State University, School of Social Work, A Dissertation submitted to the Department of Social Work in partial fulfillment of the requirements for the degree of Doctor of Philosophy. Litz, B. T., (1996). The Psychological Demands Of Peacekeeping For Military Personnel, NCP Clinical Quarterly 6(1): Winter, MacDonough, T., (1991). Noncombat Stress in Soldiers: How it is Manifested, How to Measure it, and How to Cope with it. V: R. Gal, A. D. Mangelsdorff (Eds.). Handbook of Military Psychology, Chichester: Wiley, 531–558. Scheier, M. F., Carver, C. S. in Bridges, M. W., (1994). Distinguishing optimism from neuroticism (and trait anxiety, self-mastery, and self-esteem): A reevaluation of the Life Orientation Test. Journal of Personality and Social Psychology, 67, 1063–1078. Schwarzer, R. in Jerusalem, M., (1995). Generalized Self-Efficacy Scale. In J. Weinmann, S. in. M. Johnston (Eds). Measures in health psychology: a user’s portfolio (35–37) Windsor, U.K; NFER-NELSON. PS IHOLOØKI V ID IK I OBVLADOVANJA STRESNIH OBREMENITEV PR I … 118 Sinclair, R. R., in Oliver, C. M., (2003). Development and Validation of Short Measure of Hardiness. Defense Technical Information Center Report. Tafarodi, R.W., in Swann, W. B. Jr., (1995). Self-liking and self-competence as dimensions of global self-esteem: Initial validation of a measure. Journal of Personality Assessment, 65, 322–342. Taylor A. J. W., (2004). Occupational Stress and Peacekeepers, The Australasian Journal of Disaster and Trauma Studies, 1, http://www.massey.ac.nz/-trauma/issues/2004-1/taylor.htm. Watson, D., Clark, L. A., in Tellegen, A., (1988). Development and validation of brief measures of positive and negative affect: The PANAS scales. Journal of Personality and Social Psychology, 54, 1063–1070. Marko Poliœ 119 120 Strokovni œlanek ORGANIZACIJSKI STRES KOT OSEBNI STRES ORGANISATIONAL STRESS AS A PERSONAL STRESS P O V Z E T E K Velika priœakovanja, hitrejøi ritem dela in nove ter zahtevne delovne obremenitve so pogosto dejavniki, ki jih zaposleni navajajo kot glavne vzroke stresa pri delu. Razliœni programi obvladovanja stresa ponujajo razliœne naœine za prepreœevanje ali zmanjøevanje posledic stresa pri posamezniku. Izvajalci teh programov smo prepriœani, da obstajajo øe druge poti za obvladovanje stresa. Ena izmed njih je ustvarjanje dobrega delovnega in organizacijskega ozraœja, ki pa je bolj kot od zaposlenih odvisno od ustreznega vodenja organizacijske enote. O tem lahko razmiøljamo øele takrat, ko stres pri delu pogledamo z vidika celotne delovne organizacije, ne le s staliøœa posameznika. K L J U Œ N E B E S E D E Organizaci j sk i s tres , s t i l i vodenja, ps iholoøke pogodbe , s i tuaci j sko vodenje . A B S T R A C T Higher expectations, a faster work pace and new and demanding job strains are often the causes that employees indicate as key in work-related stress. Various stress management programmes offer different ways and strategies aimed at preventing or alleviating the consequences of the emergence of stress of an individual. The managers of such programmes are convinced that there are other Simon Turk1 121 1 Ministrstvo za notranje zadeve – Policija, Slovenija. ways of coping with stress, one of them being the creation of appropriate work and organisational environments. However, the latter depends far more on the appropriate management of a certain organisational unit rather than on its employees. We can truly consider work related stress only when we observe it from a broader perspective, the perspective of an entire organisation, and not merely from the point of view of the individual. K E Y W O R D S Organisat ional s tress , management s ty l e s , psychological contracts , s i tuat ional management . USPOSABLJANJE NA PODROŒJU OBVLADOVANJA STRESA V POLICIJ I Na Policijski akademiji smo v zadnjih devetih letih izoblikovali kakovostno izobraæevanje na podroœju komunikacije, obvladovanja konfliktov, stresa, javnega nastopanja in timskega dela. Te programe uspeøno izvajamo tako v osnovni obliki izobraæevanja kot tudi v obliki seminarjev za æe zaposlene v policiji. Na podroœju obvladovanja stresa so v ospredju predvsem tri oblike usposabljanja policistov: – komunikacija in obvladovanje konfliktov, – obvladovanje stresa, – protistresni program. V omenjenih programih zaposleni dobijo veliko informacij, ki jih lahko neposredno uporabijo pri delu in v zasebnem æivljenju. Glavne smernice programov so usmerjene v ozaveøœanje mej samouœinkovitosti vsakega posameznika, s œimer hoœemo opozoriti na razvijanje in uporabo sposobnosti, ki lahko odloœilno vplivajo na zmanjøevanje koliœine stresa in njegovo uspeøno poravnavo. Torej, gre za delo »na sebi«, da posameznik laæje shaja z vsemi neposrednimi obremenitvami, ki jih doæivlja ob opravljanju svojega dela. Doæivljanje stresa namreœ ni odvisno od teæavnosti nekega dogodka, paœ pa od pomena, ki mu ga posameznik pripisuje. Tako odvraœamo pozornost od sistemskega in organizacijskega stresa, na katerega kot posamezniki nimamo vpliva. Namen usposabljanj je, da udeleæenci spoznajo, katera so tista ORGANIZACIJSKI STRES KOT OSEBNI STRES 122 problematiœna podroœja v njihovem æivljenju (zasebno in delovno okolje), na katera lahko vplivajo oziroma se jim izognejo ali pa jih morajo sprejeti. Tako bo izkoristek osebne energije, ki je nimamo v neomejenih koliœinah, najboljøi. Æal pa je posredni vpliv sistemskega stresa preveœkrat razlog za obup in dvom v smiselnost razvijanja samouœinkovitosti. Ponavljajoœe se oziroma nenehno neugodne delovne razmere samouœinkovitemu posamezniku povzroœajo dodaten stres. Vendar je ne glede na okoliøœine vodilo na naøih usposabljanjih: Ne branimo zaposlenega pred stresom. Nauœimo ga, kako naj se z njim spopade. Poleg obvladovanja stresa se nam zdi smiselno tudi izobraæevanje s podroœja komunikacije. Strokovnjaki, ki izvajamo ta usposabljanja, menimo, da lahko posameznik æe z ustrezno osebno naravnanostjo in medosebno komunikacijo posredno vpliva na zmanjøevanje stresa in tudi na manj stresne odnose z drugimi. Ugotovili smo, da policijsko delo ni niœ bolj stresno od drugih poklicev, v katerih delavci prihajajo v stik z ljudmi v stiski (gasilci, reøevalci …). To ne pomeni, da zanemarjamo pomen neposrednega stresa, ki ga posameznik doæivi v kriznih poloæajih. Gre le za povzetek ugotovitev, pridobljenih ob izvajanju omenjenih programov, da je za zaposlene veliko bolj obremenjujoœ posredni stres, ki nastane zaradi neustrezne komunikacije med zaposlenimi. Torej gre predvsem za organizacijski oziroma sistemski stres, ki posredno øe bolj okrepi negativne posledice neposrednega stresa, ki ga doæivlja policist ob opravljanju svojega dela. Pogosto se poudarjajo le psiholoøki in fizioloøki razlogi ter posledice stresa pri posamezniku, vedno bolj pa se ob upoøtevanju medosebnih odnosov, vodenja in razpoloæenja v delovni enoti poudarja tudi pomen vpliva organizacijskega ozraœja na doæivljanje stresa pri posamezniku (Sulsky 2005). Tako se lahko pritiski, pomanjkanje podpore nadrejenega, nepovezanost med sodelavci, nesamostojnost zaposlenega, nejasnost ali konfliktnost vlog, delovna preobremenjenost in izmensko delo odraæajo v nezadovoljstvu ob delu, odsotnosti z dela za krajøi œas, namenu, da bi zapustili delovno mesto ter zmanjøani motivaciji za delo – vse to pa so kazalniki organizacijskega stresa. STIL I VODENJA IN PSIHOLOØKE POGODBE KOT SITUACIJSKO VODENJE V prispevku bom opozoril na nekatere ugotovitve izvajalcev seminarjev, o katerih bi bilo vredno razmisliti v prihodnje, œe æelimo slediti ideji razvoja policije (verjetno tudi vojske) v moderni in postmoderni druæbi. Hoœem poudariti pomen izbora ustreznega naœina vodenja, ki bi ga policija in vojska Simon Turk 123 sprejeli za reprezentativnega. Morda je v vojski naœin vodenja jasneje definiran, saj gre v primerjavi s policijo za bolj hierarhiœno urejeno institucijo. Vendar ne glede na to menim, da spremembe æivljenja v postmodernem œasu od nas zahtevajo drugaœen pogled na stil vodenja. Tudi v omenjenih organizacijah bomo morali zaœeti razmiøljati tako, da bomo v odnosih z zaposlenimi v ospredje postavljali predvsem motivacijo namesto administrativnega izpolnjevanja formalno predpisanih obveznosti institucije do zaposlenega in nasprotno. Øe posebej bi opozoril na komunikacijo nadrejenih s podrejenimi. Temeljiti bi morala na konstruktivni izmenjavi argumentov, torej na uporabi moœi argumenta, in ne argumenta moœi. Le tako lahko dvigujemo kredibilnost policije tudi navzven. Zavedati se namreœ moramo, da drug drugemu predstavljamo model in vzor, kako se komunicira s tistimi, ki imajo niæji druæbeni poloæaj kot mi. Œe hoœemo v javnost poslati odloœnega, vljudnega in profesionalnega policista, je treba poskrbeti predvsem za to, da ga øe dodatno ne obremenimo s »posrednim stresom« – neprimernim odnosom vodij do njega. Øele takrat, ko bodo nadrejeni sposobni imeti neoporeœen odnos do podrejenih, lahko neoporeœnost in odloœnost zahtevamo tudi od policista. Menim, da je v vojski zelo podobno. Ne glede na to, da je za vojsko kot institucijo znaœilna veœja hierarhija, si vodja ne more veœ privoøœiti samovoljnega in oblastniøkega obnaøanja. Stili vodenja Prikazati æelim razliœne vzorce situacijskega vodenja. Obe instituciji, policija in vojska, sta pred zelo odgovorno nalogo, saj morata izbrati sploøni in optimalni naœin vodenja. Menim, da bi ustrezno izbran naœin gotovo posredno vplival tudi na doæivljanje organizacijskega stresa podrejenih. Univerzalni naœin vodenja ne obstaja. Lahko pa bi zatrdili, da je uœinkovit in uspeøen naœin tisti, ki v konkretnih okoliøœinah prispeva k veœji storilnosti, zadovoljstvu in razvoju zaposlenih v enoti. Prispevek situacijskih naœinov vodenja je torej v tem, da ponujajo razlago, kdaj bi bilo najprimerneje uporabljati doloœen stil vodenja (Bernik et al. 1999): – avtokratiœno vodenje, pri katerem je vodja v povsem nadrejeni vlogi tistega, ki odloœa o vsem (vodja poudarja statusno avtoriteto), je primerno, kadar se enota znajde v kritiœnih okoliøœinah, ko nekdo mora prevzeti pobudo in so pristojnosti zaposlenih jasno razmejene. Slabost je v tem, da zanemarja vlogo posameznika in njegovo osebno udejstvovanje; ORGANIZACIJSKI STRES KOT OSEBNI STRES 124 – demokratiœno vodenje spodbuja in vkljuœuje zaposlene v proces odloœanja, zato je vloga vodje bolj v usklajevanju in organiziranju dejavnosti. Vodja uresniœuje svojo vlogo s strokovnostjo in osebno karizmo, katere temelj pa je prav gotovo njegova izvedenska moœ. Zaposleni razvijejo veœji obœutek pripadnosti, saj vidijo svojo vlogo tudi v ustvarjanju razpoloæenja v enoti; – liberalni stil dopuøœa delo brez krovnega vodje, vsakomur od zaposlenih je prepuøœeno, da dela toliko, kolikor zna, zmore in hoœe. Tak naœin vodenja, pri katerem vodja opravlja le najnujnejøo usklajevalno vlogo, je primeren v skupinah posameznikov, ki so visoko delovno motivirani in œutijo osebno odgovornost za uspeh delovne enote, sicer se tako vodenje spremeni v nered. Pri odloœanju za primeren naœin vodenja, ki ga bo izbral neki vodja v danem poloæaju, so pomembni situacijski dejavniki. Psiholoøke pogodbe Ob modelih vodenja bi poleg prilagodljivosti vodje pri izboru ustreznega vodenja glede na trenutni poloæaj delovne enote opozoril tudi na njegovo sposobnost, da pri zaposlenih doseæe zadovoljivo øtevilo tistih, ki imajo z enoto, v kateri so zaposleni, sklenjeno identifikacijsko psiholoøko pogodbo. Poznamo tri vrste »pogodb«, in sicer neformalnih, ki jih usluæbenci miselno »podpiøejo« s svojo delovno enoto in od katerih je odvisno, kako bo zaposleni opravljal svoje delo (Mihaliœ 2007): – normativna oziroma prisilna psiholoøka pogodba – znaœilna je za tiste, ki so prepriœani, da zaradi razliœnih razlogov nimajo druge moænosti za zaposlitev. Pomembno je dejstvo, da so prepriœani v brezizhoden poloæaj, saj ga sami tako doæivljajo, œeprav bi v resnici morda lahko dobili boljøo zaposlitev kje drugje. Zato so zvesti svojim neposredno nadrejenim, vendar le, dokler v tem vidijo varnost za ohranitev zaposlitve; – kalkulativna psiholoøka pogodba – za zaposlene s to pogodbo je znaœilno mnenje, da jim zaposlitev prinaøa korist. Ne gre nujno samo za denar, paœ pa za raznovrstne ugodnosti, ki jih prinaøa zaposlitev in se posamezniku zdijo pomembne. Za ugodnosti so pripravljeni tekmovati s sodelavci, saj sta jim njihov razvoj in osebna korist zelo pomembna. Zato bodo v delovni enoti ostali, dokler se jim ne bo nekje drugje ponudila boljøa priloænost; – identifikacijska psiholoøka pogodba – zaposleni se identificira z delovno enoto in jo doæivlja kot del sebe. Pogosto je pripravljen porabljati dodatno energijo in œas za potrebe delovne enote, œe je ta v teæavnem poloæaju. Tega Simon Turk 125 ne doæivlja kot odrekanje, paœ pa kot izpolnjevanje tistega dela sebe, ki se identificira z vizijo delovne enote. Gre za zelo ambiciozne ljudi, ki doæivljajo (ne)uspehe organizacije kot svoje. Na prvi pogled bi morda lahko sklepali, da je najboljøi zaposleni tisti, ki ima sklenjeno identifikacijsko pogodbo. Deloma je res tako, vendar œe je vodja sposoben vse tri skupine zaposlenih »nagrajevati« in spodbujati na pravi naœin, bo s tem dosegel optimalni doseæek pri vsaki izmed njih. Dolgoroœno bi morda lahko dosegel tudi pribliæevanje zaposlenih s kalkulativno in prisilno psiholoøko pogodbo k identifikacijski. »Kalkulativnim« bo poskuøal omogoœiti zadovoljevanje œim veœ koristi od zaposlitve, »identifikacijskim« moænosti soodloœanja o nadaljnjem delu, »prisilnim« pa bo predstavil tiste vsebine zaposlitve, ki bodo potrdile njihove osebne interese in zmanjøevale le zunanjo motiviranost z brezizhodnim poloæajem (œe to sploh lahko imenujemo motiviranost). Policija in vojska sta tako svojevrstni organizaciji, da se ne moremo ustaviti le pri zgornji razlagi in se zadovoljiti z njo. Njuna posebnost je, da od svojih zaposlenih nujno potrebujeta pripadnost in zvestobo. Teæavne razmere, nevarnost in stresnost poklicev so tisti dejavniki, zaradi katerih je nujno dovolj veliko øtevilo zaposlenih z identifikacijskimi psiholoøkimi pogodbami. Vendar sedanje razmere v obeh organizacijah, predvsem na podroœju medosebnih odnosov in vodenja, ne spodbujajo takønega delovanja zaposlenih (zaposlovanje za doloœen œas tega gotovo ne omogoœa, saj zmanjøuje æe tako nizko motivacijo, kot jo imajo zaposleni s prisilno pogodbo). Menim, da nobena od obeh organizacij ne sme pristajati le na kalkulativno in prisilno razmiøljanje vodij in zaposlenih, ki ga spodbuja predvsem avtokratski naœin vodenja. Treba je sprejeti in vpeljati naœin vodenja, ki bo obsegal tako elemente avtokratiœno- -hierarhiœnega kot identifikacijsko-motivacijskega vodenja, kar bo zmanjøalo uœinek dodatnega stresa med zaposlenimi. Teæava je tudi, da v policiji nimamo izoblikovanih vrednostnih meril, s katerimi bi lahko ugotavljali socialno (komunikacijsko in odnosno) kompetentnost vodje. Zaradi tega je tudi onemogoœena konstruktivna kritiœnost oziroma kakovostna ocena, da posameznik, ki æeli postati vodja ali morda to delo æe opravlja, morda sploh ni primeren za opravljanje tako pomembne naloge. V institucijah javnega sektorja celo ugotavljamo, da se neuspeøni vodja premesti v drugo enoto ali na drug vodstveni poloæaj, kar pomeni, da kljub vsemu øe vedno opravlja vodstvene naloge. ORGANIZACIJSKI STRES KOT OSEBNI STRES 126 V letih 2004–2006 smo izvedli usposabljanje poveljnikov policijskih postaj s podroœja obvladovanja stresa kot drugi modul programa Vodenje (prvi modul je Komunikacija in obvladovanje konfliktov, tretji pa Vodenje in poveljevanje). Ob koncu seminarja so poveljniki menili, da je æe zadnji œas (tudi po vzoru policij dræav EU), da se podroœje obvladovanja stresa v policiji uredi sistematiœno. To bi lahko dosegli z zaposlovanjem strokovnjakov (psihologov, psihoterapevtov) v posameznih policijskih upravah. Ti bi po eni strani skrbeli za prepreœevanje stresa (z izobraæevanjem, razvijanjem socialnih in osebnostnih kompetenc policistov), na drugi pa bi s psihoterapevtskim ali morda supervizijskim delom omogoœili policistom v stiski œimprejønje poravnavanje s stresom. To bi prihranilo marsikatero osebno tragedijo in tudi dvignilo uœinkovitost policijskega dela. Poveljniki namreœ poudarjajo, da tej nalogi sami kot vodje niso kos. SKLEP Potrebovali bi neodvisno raziskavo o stresu – kaj je resniœno stresno za zaposlene v policiji. Tako bi imeli orodje, s katerim bi lahko øe podkrepili izvajanje naøih seminarjev – predvsem in tudi v vodstvenem delu policije, ki lahko glede na svoj poloæaj pomembno vpliva na reøevanje bistvenih sistemskih problemov v instituciji, kot je policija ali vojska. Zavedati se moramo, da so laæne bolniøke in »uporniøko« delovanje zaposlenih odzivi na sedanje razmere. Takøne razmere so v primerjavi z izobraæevanjem vseh zaposlenih v policiji na podroœju stresa, komunikacije, obvladovanja konfliktov in timskega dela prav gotovo tudi ekonomsko neugodne. Udeleæba na izobraæevalnih seminarjih in poslediœno konstruktivne spremembe na delovnem podroœju posameznih enot namreœ poveœujejo obœutek pripadnosti, soodgovornosti in solidarnosti, ki se v zadnjih letih æal zmanjøuje, vendar organizaciji, kot sta policija in vojska, zaradi narave svojega dela tega ne bi smeli dopustiti. LITERATURA Bernik, I. et al., (1999): Sodobne oblike in pristopi pri organiziranju podjetij in drugih organizacij. Kranj: Moderna organizacija. Mihaliœ, R., (2007): Uporabimo psiholoøko pogodbo zaposlenih. Økofja Loka: Mihaliœ in Partner d. n. o. Sulsky, Lorne, (2005): Work stress. Belmont, CA: Thomson/Wadsworth. Simon Turk 127 128 Strokovni œlanek NA CILJNO SKUPINO USMERJENA PREVENTIVNA DEJAVNOST IN OBRAVNAVA POSTTRAVMATSKE STRESNE MOTNJE V NEMØKI ZVEZNI ARMADI TARGET GROUP ORIENTED PREVENTION AND TREATMENT OF POSTTRAUMATIC STRESS DISORDER IN THE GERMAN FEDERAL ARMY P O V Z E T E K Polkovnik Ludwig Uhlmann, diplomirani psiholog in naœelnik psiholoøke sluæbe nemøkih oboroæenih sil, je na Natovem seminarju, ki je potekal novembra 2007 na poveljstvu Nata v Bruslju in ga je organizirala delovna skupina za obrambno reformo in kooperacijo NRC, predstavil koncept upravljanja psiholoøkega stresa. V nemøki vojski po tem konceptu obvladujejo stres æe od decembra 2004. Gre za funkcionalni koncept, ki doloœa naloge in odgovornosti, predvsem zdravstvene in psiholoøke sluæbe ter drugih sluæb nemøkih oboroæenih sil. Glavni cilj koncepta sta preventivna dejavnost ter zagotavljanje uœinkovite podpore vojaøkemu osebju in njegovim druæinskim œlanom v skrajnih stresnih okoliøœinah. K L J U Œ N E B E S E D E Nemøka zvezna armada, ps iholoøki s tres , koncept . Mateja Nagliœ1 129 1 Slovenska vojska, Center za doktrino in razvoj. A B S T R A C T Colonel Ludwig Uhlmann, a psychologist and Chief of the German Armed Forces Psychological Service, introduced the concept of psychological stress management at the NATO seminar held in November 2007 in the NATO Headquarters in Brussels, which was organized by the NRC Working Group on Defence Reform and Cooperation. The German Armed Forces have used this concept of coping with stress since December 2004. It is a functional concept, defining the tasks and responsibilities of mostly medical, psychological and other services of the German Armed Forces. The main objective of this concept is to prevent and provide effective support for military staff and their family members in extreme stress conditions. K E Y W O R D S German Armed Forces , psychological s tress , concept . UVOD Posvet je organiziral Svet Nato-Rusija z namenom izmenjati poglede na morebitne vplive posttravmatskih stresnih odzivov na vedenje in zdravje vojaøkih oseb. Namenjen je bil strokovnim delavcem z izkuønjami na tem delovnem podroœju. Rezultate svojih raziskovalnih dejavnosti so pripravili predstavniki osmih vojsk, in sicer belgijske, nizozemske, madæarske, estonske, ameriøke, nemøke in slovaøke. Naœelnik vojaøke psiholoøke sluæbe nemøke zvezne armade je predstavil eno izmed novosti, ki so jo v njihovi sluæbi uvedli po sprejetju koncepta za obvladovanje stresa. Gre za intervencije, ki so usmerjene na ciljno skupino in v tem smislu zagotavljajo ekonomiœno izrabo razpoloæljivih virov. Njegov prispevek predstavljamo v nadaljevanju. KONCEPT OBVLADOVANJA PSIHOLOØKEGA STRESA V NEMØKI ZVEZNI ARMADI Na ciljno skupino usmerjeni programi intervencij (Uhlmann 2007) slonijo na programih za preventivo PTSM2 z zgodnjim odkrivanjem riziœnih faktorjev. NA CILJNO SKUPINO USMERJENA PREVENTIVNA DEJAVNOST IN OBRAVNAVA … 130 2 Posttravmatske stresne motnje. Presejalni instrument z imenom indikator tveganja Cologne (v nadaljevanju KRI3) je bil razvit prav s tem namenom. Razvili so ga v Inøtitutu za kliniœno psihologijo in psihoterapijo na univerzi Cologne. Profesionalnim svetovalcem omogoœa kar najhitrejøo oceno oziroma napoved tveganja za razvoj PTSM pri vseh, ki so bili izpostavljeni travmatskem dogodku. Indeks tveganja (Bering 2004, VII.1/B-C) se dobi s preiskavo dvanajstih podroœij. To so tip groænje, æivljenjska ogroæenost, resnost ranitve, subjektivno doæivljanje ogroæenosti, psiholoøka disociacija4 med travmatskim dogodkom, predhodna in soœasna izpostavljenost travmatskim dogodkom, trajanje in resnost travmatske situacije, negativne izkuønje z uradnimi predstavniki, prijatelji ali druæinskimi œlani, odnos do povzroœitelja travmatskega dogodka, nezaposlenost, øolska izobrazba. Strokovnjak mora oceniti øe stopnjo stresa za vsako posamezno podroœje. Ta funkcionalni koncept opredeljuje naloge in odgovornosti tako zdravstvene kot psiholoøke sluæbe nemøkih oboroæenih sil, ko gre za upravljanje skrajnega psiholoøkega stresa vojaøkega osebja vseh rodov in sluæb ter njihovih druæinskih œlanov. Glavni cilj tega koncepta sta uresniœitev uœinkovitih preventivnih dejavnosti in zagotovitev strokovne podpore vojaøkemu osebju ter njihovim druæinskim œlanom. Za vojaøke osebe je upravljanje stresa del vsakdanjega æivljenja. Sooœanje s stresom lahko odpre posameznikom razliœne moænosti za preizkuøanje meja vzdræljivosti, lahko vadijo obvladovanje dalj trajajoœega stresa, ki ga izzove izpostavljenost tveganju. Sooœajo se z razoœaranji, razliœnimi deprivacijami5, porazi in boleœinami. V vseh teh poloæajih vadijo in preizkuøajo svoje sposobnosti obvladovanja. Poskusi obvladovanja stresa so aktivni in pasivni. Vkljuœujejo tako vztrajanje v stresni situaciji kot sprejemanje posledic, priznavanje poraza, potlaœitev œustvenih reakcij, upiranje pritiskom, vdajo ali izogibanje s »pravilnim umikom« ali »brezglavo naglico«. V veœini primerov ljudje lahko izbiramo med veœjim øtevilom razliœnih odgovornih moænosti. Posamezniki, ki so œustveno blokirani ali osebnostno nagnjeni k neprimernim odgovorom, imajo æe na zaœetku manjøo izbiro tehnik sooœanja. Tu se lahko vkljuœi strokovna psihosocialna podpora. V okviru celostne skrbi zagotavlja nemøka vojska svojim pripadnikom mnoæico podpornih uslug, øtevilne so posredno povezane s kritiœnimi dogodki in pomoœjo za obvladovanje psiholoøkega stresa: Mateja Nagliœ 131 3 Cologne Risk Indeks = KRI. 4 Pri disociativni motnji gre za delen ali popoln razpad osebnostne strukture, ki se kaæe v motnji zavesti, prizadetem spominu za dogodke in motenem obœutku identitete. 5 Pomanjkanje spanja, poœitka, hrane itn. – psiholoøka podpora med vsakdanjimi nalogami doma in med napotitvijo; – psiholoøka prva pomoœ, ki vkljuœuje samopomoœ, pomoœ sovojaka in neposredno nadrejenih; – psiholoøke krizne intervencije; – psihosocialna podpora, ki jo zagotavljajo strokovnjaki za duøevno zdravje znotraj psihosocialnih mreæ – vojaøki enotovni zdravnik, psiholog, socialni delavec in duhovnik; – rekreacijski programi, ki potekajo v bliæini mesta napotitve, in preventivni programi, ki se izvajajo ob posebnih priloænostih; – diagnosticiranje in zdravljenje, v katerem sodeluje veœ zdravstvenih specialistov (zdravnikov, psihiatrov in kliniœnih psihologov) ter psihoterapevtov v bolniønici nemøke zvezne vojske. Ukrepi prve psiholoøke pomoœi in stabilizacije (Bering 2004, VI.1/A-B-C) vkljuœujejo odstranitev prizadetih posameznikov s kraja travmatskega dogodka in njihovo zaøœito pred vsemi draæljaji, ki so z dogodkom lahko povezani. S temi ukrepi se obnavlja obœutek za »normalno«, zadovoljujejo se baziœne potrebe (hrana, tekoœina, poœitek itn.) in zagotavljajo dodatni praktiœni ukrepi (menjava obleke, dostop do telefonskih linij). Pomembni ukrepi so tudi pomoœ pri vzpostavljanju stika s œlani oæje socialne mreæe (sovojaki, sorodniki in drugimi). Psiholoøko izobraæevanje je element nadaljnje stabilizacije in je meøanica treninga ter svetovanja. Uporablja se za uœenje posameznikov o razvoju in posledicah duøevne travme, ki so ji bili izpostavljeni. Pomaga jim razumeti, da je njihovo vedenje oziroma doæivljanje normalen odziv na nenormalne razmere in okoliøœine. Napotke za samopomoœ dobijo posamezniki, ki so bili izpostavljeni travmatskemu dogodku, da jim pomagajo pri odmiku od dogodka in samopomiritvi. Omogoœajo jim pridobiti samonadzor in zmanjøati vsiljive misli ter razliœne oblike spominov na dogodek. Ocena tveganja in diagnostiœno sledenje s KRI se uporabljata za razlikovanje med skupino posameznikov, ki si bodo opomogli sami, prehodno skupino in skupino visoko riziœnih posameznikov. Psiholoøka skrb (Uhlmann 2007) je namenjena tisti skupini posameznikov, ki so na sredini med visoko in manj riziœnimi posamezniki in za katere se ne ve natanœno, v kakøno smer bo øel razvoj njihovega odziva (ali bo izzvenel ali se bo NA CILJNO SKUPINO USMERJENA PREVENTIVNA DEJAVNOST IN OBRAVNAVA … 132 razvila motnja). Œe se pojavi øe dodaten stres, je velika verjetnost, da bodo posamezniki razvili motnjo, ki jo bo treba zdraviti. Ta psiholoøka skrb je lahko v obliki pogovora (po telefonu ali osebno) ali priprave rekreacijskih oziroma preventivnih programov podpore. Psiholoøki debriefing6 (Bering 2004, VI.1/A-B-C) ima namen zaøœititi ærtve, reøevalce ali preæivele pred razvojem travmatske motnje. To je interventni program, sestavljen iz petih korakov, ki so: stabilizacija poloæaja, priznavanje krize, normalizacija simptomov, spodbujanje uœinkovitih tehnik sooœanja, obnavljanje neprizadetih funkcij ali neposredno zagotavljanje pomoœi. Psihoterapije so deleæni posamezniki v visoko riziœni skupini (Uhlmann 2007), izvajajo pa jo specialisti, psihoterapevti za akutno travmo. Zgolj z nekaj seansami se lahko izognemo kronificiranemu razvoju motnje. Slika 1: Mreæa pomoœi v nemøki zvezni vojski (Uhlmann 2007) Eden najpomembnejøih ciljev, ne le psiholoøke, temveœ vseh sluæb, ki skrbijo za obvladovanje psiholoøkega stresa, je, da so œloveøki in materialni viri, ki so na voljo, uœinkovito in gospodarno izrabljeni. Nadzorno in usklajevalno vlogo prevzema enotovni vojaøki zdravnik. Mateja Nagliœ 133 6 Debriefing je kratek usmerjen pogovor po izpostavljenosti travmatskemu dogodku. Rekreacija, preventivni programi Pomoœ sovojakov in nadrejenih Psiholoøke krizne intervencije Pomoœ psihosocialne mreæe Diagnostika in zdravljenje v bolniønici nemøke zvezne armade Vojaøki enotovni zdravnik Vojak, ki potrebuje oskrbo Stres proti moœi Glavni cilj psiholoøke podpore v fazi øoka, ki sledi kritiœnemu dogodku, je zagotoviti psiholoøko stabilnost za vse vkljuœene posameznike in identificirati visoko riziœne pripadnike, za katere je velika verjetnost, da bodo v nadaljevanju razvili PTSM. Primarne ukrepe sproæi vojaøki enotovni zdravnik. Veœina ljudi, ki so bili izpostavljeni travmatskemu dogodku, razvije akutno stresno reakcijo (stiska, øok, obup, anksioznost7, socialni umik, flashbacki8 itn.) Te stresne reakcije same po sebi ne dovoljujejo napovedi, da se bo iz njih zagotovo razvila motnja doæivljanja ali vedenja, ki bi jo bilo treba zdraviti. V veœini primerov se bodo te stresne reakcije v nekaj naslednjih dneh umirile. Dobro pa je, da poznamo riziœne faktorje, ki napovedujejo veœjo verjetnost za to, da se bo iz odziva razvila prava motnja. Najbolje je, œe jih poznamo æe pred dogodkom, lahko pa jih ugotavljamo takoj po njem, s œimer omogoœimo tudi zgodnjo oceno tveganja kronifikacije9. Poznavanje riziœnih faktorjev vkljuœuje znaœilnosti travmatske situacije in biografske pomanjkljivosti, predhodne izkuønje z izpostavljenostjo travmatskemu dogodku ter odzive v tem poloæaju. Vse to zviøuje moænost tveganja kronifikacije posledic. Ko je opravljeno presejalno testiranje s KRI in so identificirane razliœne skupine, se lahko zaœnejo nadaljnji intervencijski ukrepi. Na ciljno skupino usmerjena intervencija Ukrepi podpore in odgovor na krizne dogodke morajo biti prilagojeni posebnostim skupine. Nekaj, kar lahko zelo pomaga veœini oseb, prizadetih v dogodku, lahko vodi v retravmatizacijo in je zato økodljivo za manjøi deleæ posameznikov. To so t. i. visoko riziœni posamezniki. Kliniœna praksa je pokazala, da se moramo v skupini tako prizadetih posameznikov pogovoru o stresnem dogodku kot delu procesa debrifinga10 sprva izogibati, podpora pa mora biti omejena zgolj na psiholoøko usposabljanje in ukrepe œustvene stabilizacije. Prva psiholoøka pomoœ, psiholoøka krizna intervencija, psihosocialna podpora, diagnostika in obravnava morajo biti torej usmerjene na ciljno skupino. V NA CILJNO SKUPINO USMERJENA PREVENTIVNA DEJAVNOST IN OBRAVNAVA … 134 17 Tesnobnost je neprijetno œustveno stanje æivœne napetosti. Od strahu se razlikuje po tem, da je strah reakcija na znano nevarnost in groænjo, pri tesnobnosti pa gre za to, da ni jasnega in znanega objekta, ki je to œustveno stanje sproæil. 18 Æivo podoæivljanje slik travmatskega dogodka. 19 Kronifikacija je razvitje dalj trajajoœe motnje, za njeno obvladanje je nujno zdravljenje. 10 Kratkega strukturiranega pogovora o stresnem dogodku. doseganju tega cilja je tako najprej treba zagotoviti zgodnjo identifikacijo visoko riziœne skupine posameznikov in jim v nadaljevanju omogoœiti podporne ukrepe, ki jih tej skupini lahko zagotavljajo le visoko strokovni zdravstveni specialisti in psihoterapevti v bolniønici nemøke zvezne armade. Slika 2: Na ciljno skupino usmerjena preventivna dejavnost (Uhlmann 2007) Psihosocialna mreæa Vsestransko podporo pripadnikom nemøke zvezne armade in njihovim druæinskim œlanom, ki potrebujejo pomoœ, ker so bili izpostavljeni nekaterim zelo riziœnim ravnem psiholoøkega ali socialnega stresa tako doma kot pri opravljanju nalog v tujini, dajejo enotovni zdravniki in psihologi, vojaøki duhovniki in socialni delavci, ki sodelujejo v psihosocialni mreæi. Rekreativni in preventivni program ter diagnostika in terapija v bolniønici nemøke zvezne armade Za zaøœito pred PTSM, ki je lahko posledica izpostavljenosti visoko stresnim situacijam, je vojake priporoœljivo poslati na kratkotrajne rekreacijske Mateja Nagliœ 135 Travma Psihoedukacija Presejevalni test: indeks tveganja Cologne – vojaøka razliœica Skupina za okrevanje: psihoedukacija, napotki za samopomoœ, napotitev na psihosocialno podporo v psihosocialni mreæi Prehodna skupina: psihoedukacija, napotki za samopomoœ, napotitev na psihosocialno rekreacijo, preventivni programi Visoko riziœna skupina: psihoedukacija, stabilizacija, diagnostika in terapija v bolniønici nemøke zvezne armade programe, ki se izvajajo blizu mesta napotitve. Naœrtno okrevanje je namenjeno obnavljanju operativnih sposobnosti in navadno traja en teden. Deleæni so jih posamezniki iz tako imenovane prehodne skupine glede na riziœnost. Tu ima jo nekaj dni moænost, da okrevajo pod nadzorom psihologov in socialnih delavcev. Tisti posamezniki, ki prav tako pripadajo srednji riziœni skupini in so bili hkrati izpostavljeni visoko stresnim dogodkom v povezavi z operacijami nemøke zvezne vojske v tujini, pa so napoteni v zdraviliøke ustanove v Zvezni republiki Nemœiji, kjer sodelujejo v preventivnih programih, kar spodbuja njihov proces zdravljenja. Preventivna zdravstvena skrb za naœrtno okrevanje navadno traja tri tedne. Psihoterapevtsko obravnavo vojakov, pri katerih je bila v diagnostiœnem postopku ugotovljena ena od duøevnih motenj, zagotavljajo psihiatri, kliniœni psihologi in psihoterapevti, ki tako v bolniøniœni kot zunajbolniøniœni obliki v bolniønici nemøke zvezne vojske opravljajo tudi posebno psihotravmatsko obravnavo. RAZPRAVA IN SKLEP Razliœne vojske prihajajo do enakih ugotovitev, in sicer da je nadzor stresa bistveni element, ki loœi zmagovalca od poraæenca. Tako kot ugotavlja tudi polkovnik Uhlmann (2007), je vojaøko okolje tisto, ki svojim zaposlenim, pripadnikom razliœnih vojsk, nenehno omogoœa trening razliœnih oblik nadzora vsakdanjega in bojnega ter operativnega stresa. Seliœeva (2008) potrjuje Uhlmannove ugotovitve. A tu, pri ugotavljanju stanja, se intervencije seveda ne bi smele konœati. Upravljanje stresa, ki ga lahko zagotavlja psiholoøka dejavnost v Slovenski vojski, bi se vsekakor lahko delilo na strokovno psiholoøko pomoœ vsem zaposlenim in njihovim druæinskim œlanom med mirnodobnim opravljanjem nalog v vojaønicah in vadiøœih Slovenske vojske doma ter na pomoœ v operacijah v tujini in v kriznih razmerah. Ko govorimo o strokovni pomoœi pri mirnodobnem opravljanju nalog doma, imamo v mislih psihoterapijo in psiholoøko svetovanje pripadnikom ter njihovim druæinskim œlanom, ko se znajdejo v poloæaju, ki jih œustveno obremenjuje in zaradi katerega so delovno manj uœinkoviti. Vsi pripadniki Slovenske vojske bi lahko bili deleæni tudi preventivnih programov za obvladovanje psihiœnih obremenitev, in sicer v obliki NA CILJNO SKUPINO USMERJENA PREVENTIVNA DEJAVNOST IN OBRAVNAVA … 136 usposabljanja in izobraæevanja (preventivni ukrepi za prepreœevanje samomorov, upravljanje stresa, usposabljanje poveljujoœih za delo z ljudmi itn.). Preventivna dejavnost so tudi nasveti poveljnikom enot (FM 4-02.51, 5–2) ob nesreœah, samomorih, teæavah z delovno uœinkovitostjo, poveœanju øtevila disciplinskih prekrøkov ipd. Strokovna psiholoøka pomoœ pred napotitvijo æe poteka, in sicer v obliki psiholoøkih priprav. Med izvajanjem sluæbe v tujini pa bi v vseh enotah lahko potekala redna spremljava stanja. To bi bile naloge enotovnega psihologa, pridodanega psihologa ali ob pozivu poveljujoœega v enoti »kriznega« psihologa, ki bi na podlagi ocenjenega stanja (instrumenti so delno æe na voljo, a bi jih bilo treba prilagoditi) pripravil predloge za izboljøanje uœinkovitosti posameznika ali enote. Predlagani postopki psiholoøke podpore v krizni situaciji so standardni (FM 4-02.51, 2006, 6–1). Vsebujejo oceno stanja prizadetosti, v teæave usmerjeno posvetovanje za pomoœ pri rekonstrukciji enote, psiholoøki debriefing, napotke za samopomoœ, pomoœ sovojaku ali podrejenemu ter psiholoøko stabilizacijo posameznikov z resnimi vedenjskimi in/ali zdravstvenimi teæavami. Po nemøkem vzoru (Uhlmann 2007) bi lahko razvili rekreacijske programe, ki bi vsebovali intenzivne programe delovne terapije, fiziœnih aktivnosti in psiholoøkega svetovanja. Pripravil in izvajal bi jih psiholog, udeleæili pa bi se jih pripadniki, ki bi potrebovali veœ oskrbe kot zgolj napotke za samopomoœ, a bi hkrati ne bili tako prizadeti, da bi jih bilo treba umakniti s kraja dogodka. Celotne kliniœne psiholoøke diagnostike in zdravljenja s psihoterapijo bi bili deleæni teæje prizadeti posamezniki, ki bi jih umaknili domov in bi bili deleæni ambulantnega (v vojaøki ali civilni zdravstveni ustanovi) ali bolniøniœnega zdravljenja. Strokovna psiholoøka pomoœ ob nesreœah in drugih pojavih v vojski se ne razlikuje bistveno od intervencij v travmatski situaciji. Enaki ostajajo preventivni izobraæevalni programi, ki morebitne ærtve oziroma reøevalce usposabljajo za obvladovanje travmatskega doæivljanja, kratki usmerjeni psiholoøki individualni ali skupinski pogovori (debreafingi) in kratke usmerjene psihoterapije. Nova je le pomoœ pri gradnji podpornega sistema za ærtve in reøevalce, ki vkljuœuje zagotavljanje osnovnih æivljenjskih razmer, razvijanje podpornega sistema, pomoœ pri pridobivanju nadzora nad okoljem, iskanju smisla in obœutka samozaupanja ter uœinkovitosti. Seveda priprava konceptov, pravilnikov, navodil in standardnih postopkov Mateja Nagliœ 137 nikakor ne zagotavlja uœinkovite izvedbe. Ta je odvisna predvsem od dobro usposobljenih in uœinkovito vodenih strokovnjakov, najbolje specialistov za posamezna podroœja, ki znajo, æelijo in smejo izvajati naloge na svojem delovnem podroœju. LITERATURA Bering, Fisher in drugi, (2004): Koncept obvladovanja psiholoøkega stresa v nemøki zvezni armadi, Berlin: Nemøka zvezna armada. Polona Seliœ, (2008): Øtudij vedenja, odzivov in poœutja pripadnikov SV v mirnodobnih okvirih in na vojaøkih misijah z vidika stresa in izgorevanja, Poljœe: Seminar o stresu v Slovenski vojski. Ludwig Uhlmann, (2007): Psiholoøka adaptacija vojaøkih oseb po bojnem stresu, Bruselj: Seminar o psiholoøki adaptaciji vojaøkih oseb po izpostavljenosti bojni situaciji. Army Leadership; Field Manual 22–51, (1994). Washington DC: Department of the Army. Army Leadership; Field Manual 4-02.51, (2006). Washington DC: Department of the Army. NA CILJNO SKUPINO USMERJENA PREVENTIVNA DEJAVNOST IN OBRAVNAVA … 138 Strokovni œlanek MEHANIZMI URAVNAVANJA STRESA V SLOVENSKI VOJSKI CONTROL MECHANISMS AND STRESS REGULATION IN THE SLOVENIAN ARMED FORCES P O V Z E T E K Œlanek obravnava nadzorne mehanizme in uravnavanje stresa v Slovenski vojski. V œlanku so nanizana nekatera sploøna vedenja o stresu, kot so definicije, dejavniki in znaki stresa, ki jih osvetljujemo z vidika pripadnika Slovenske vojske. V nadaljevanju so opisani mogoœi pristopi k obravnavi tega vpraøanja, in sicer z vidika organizacije in posameznika. Navedeni so nekateri akti, ki opredeljujejo ukrepe in dejavnosti, namenjene prepreœevanju in obravnavi stresa, ter predstavljene nekatere strategije za nadzor stresa, ki jih uporabljajo pripadniki SV na osebni ravni. K L J U Œ N E B E S E D E Stres , s tres v SV, organizaci ja in s tres , nadzor s tresa. A B S T R A C T This article deals with control mechanisms and stress management in the Slovenian Armed Forces (SAF). It presents some general findings on stress, such as definitions, stress factors and signs, explained from a SAF member’s perspective. The article continues with descriptions of possible approaches regarding the treatment of this issue, that is from the organization’s and the individual’s perspective. Some basic laws defining the measures and activities Petra Resman1 139 1 Poveljstvo sil Slovenske vojske. aimed at stress prevention and management are listed and some strategies for stress control, used by the SAF members on a personal level, are presented. K E Y W O R D S Stress , s tress in SAF, organizat ion and s tress , s tress control . O STRESU NA SPLOØNO Stres, œeprav o njem pogosto govorimo kot o pojavu sodobnega œasa, o katerem se v zadnjih desetletjih øe posebej veliko govori, je vse prej kot »novodobni izum« in je vsaj tako star, kot je œloveøtvo. Odzivi, ki jih danes doæivljamo v nemogoœem prometnem zamaøku, ko æe zamujamo v sluæbo ali ko se postavimo po robu nadrejenemu, za katerega smo stoodstotno prepriœani, da nas ne prenese, so v bistvu øe vedno precej podobni tistim, s katerimi se je pred tisoœletji sreœeval jamski œlovek, ko se je znaøel iz oœi v oœi z mamutom ali kakønim prednikom medveda. Njegovo telo, tako kot naøe, je zbiralo poslednje zaloge energije in se pripravljalo, da se sooœi z groænjo ter se reøi – z bojem ali begom (Cohen 2001). In ne glede na to, kako vztrajno pojmu stres poskuøamo pripisati negativno konotacijo, stres v bistvu predstavlja obrambni mehanizem, ki posamezniku omogoœa prilagajanje zahtevam v okolju. Kot tak je stres nujen za preæivetje, pomemben za rast in razvoj œloveka, omogoœa pa nam tudi doseganje vrhunskih rezultatov ter delovanje v skrajnih razmerah. Vendar pa nas lahko stres v razmerah, ko naø organizem predolgo deluje pod »prevelikim øtevilom obratov« in je v »rdeœem polju« øe dolgo potem, ko je nevarnost æe minila, izœrpa tako fiziœno kot duøevno. Da bi se lahko obvarovali pred uniœujoœimi dolgoroœnimi vplivi stresa – saj telo ni avto, ki bi ga odpeljali k mehaniku in neuporabne dele preprosto zamenjali z novimi, boljøimi – je pomembno, da se seznanimo s temeljnimi dejstvi o stresu, se nauœimo pravoœasno prepoznavati znake preobremenjenosti pri sebi in bliænjih ter poiskati ustrezno obliko pomoœi. Kajti stres je mogoœe vsaj deloma obvladovati. MEHANIZMI URAVNAVANJA STRESA V SLOVENSKI VOJSKI 140 Definicije stresa Ko govorimo o definiciji stresa, ne moremo mimo tega, da je vsaj toliko razliœnih definicij stresa, kolikor je avtorjev, ki se s tem pojavom ukvarjajo. Nekateri se ob tem osredinjajo predvsem na draæljaj, ki sproæi nek odziv in potrebo po prilagoditvi, drugi v ospredje postavljajo reakcijo samo (stres kot telesna in/ali psihiœna preobremenitev organizma) ali pa se definicija osredotoœa na proces, ki poteka med enim in drugim. Veœina definicij tako vkljuœuje dva temeljna pojma, draæljaj, ki stres sproæa, ter odziv, s katerim telo na dani draæljaj odgovori. Gre torej za sklop odzivov organizma na delovanje stresorjev. Viri stresa Glede na to, da stres lahko razumemo kot odziv organizma na delovanje draæljajev, lahko kot vir stresa pojmujemo skoraj katero koli spremembo ali situacijo, ki od nas zahteva prilagajanje na nove razmere. Draæljajev pri tem ne omejujemo le na zunanje (okolje) ali notranje (organizem), saj stres lahko povzroœajo tako eni kot drugi. Slika 1 prikazuje mogoœe vire stresa, ki jih bolj ali manj pozna vsak posameznik in so nekaj povsem obiœajnega tudi med pripadniki oboroæenih sil. Slika 1: Obiœajni viri stresa Petra Resman 141 Viri Stresa Sluæba Druæina Druæba Fiziœni Neznani Spremembe Stres v sluæbi vkljuœuje vse veœje ali manjøe teæave, s katerimi se posameznik sreœuje pri opravljanju svojega dela in so povezane tako z naravo dela, ki ga opravlja, kot tudi z medosebnimi odnosi, ki vladajo v organizaciji oziroma znotraj enote v vojski. Lahko gre za nerealne zahteve ali previsoka priœakovanja, ki so postavljena pred posameznika, nejasnost ali konfliktnost vlog, neustrezno doloœanje nalog, pristojnosti in odgovornosti, teæave v medosebnih odnosih. V primerjavi z veœino drugih organizacij so lahko pripadniki vojske zaradi sluæbenih potreb izpostavljeni nekaterim posebnim situacijam, kot so na primer opravljanje nalog tudi v skrajnih vremenskih razmerah, daljøa odsotnost in loœitev od druæine ter pogoste spremembe in premestitve, ki od pripadnikov zahtevajo nenehno prilagajanje novemu okolju. Nenazadnje predstavlja vir stresa tudi pozornost javnosti, saj mnoæiœna obœila veœinoma prikazujejo izrazito negativne vsebine, posameznik pa se le teæko identificira z organizacijo, ki je v javnosti nenehno izpostavljena v negativnem smislu. Tako kot sluæba lahko tudi druæina – œeprav naj bi bila predvsem zatoœiøœe in varen pristan – æe sama po sebi predstavlja vir stresa. Govorimo o povsem obiœajnih teæavah, s katerimi se sreœujemo vsak dan (usklajevanje urnikov in obveznosti druæinskih œlanov, bolezni, premalo skupnega prostega œasa), pa tudi o sporih in slabih odnosih. Teæave v druæini so (tudi med pripadniki SV) pogosto povezane tudi s sluæbo, ko na primer neredni urniki ne omogoœajo strukturiranja skupnega prostega œasa ter ustrezne delitve obveznosti ali je delo v zelo oddaljenih krajih in so odsotnosti daljøe (Cohen 2001). Ko govorimo o druæbi kot viru stresa, imamo v mislih øirøe druæbeno okolje in teænje, ki pred posameznika z organizacijo sistemov ter napisanimi ali nenapisanimi pravili postavljajo zahteve in priœakovanja, pri œemer imajo pomembno vlogo pri oblikovanju javnega mnenja in ustvarjanja novih teæenj tudi æe omenjena mnoæiœna obœila. Fiziœni viri stresa se nanaøajo na povsem zunanje draæljaje, kot so skrajne vremenske ali klimatske razmere (mraz, vroœina, sneg, deæ, neurje itn.), ali na primer na opravljanje dela v drugih neugodnih okoliøœinah (slaba vidljivost, hrup, noœno delo, delo pod zemljo, na viøini). Mnogim teh draæljajev so, øe posebej med sodelovanjem v operacijah kriznega odzivanja, izpostavljeni tudi pripadniki SV. Kot zadnji dve skupini virov stresa naj omenimo øe spremembe, ki bi jih lahko uvrstili tudi v katero koli navedenih kategorij, in pa neznane vire. Gre za zahteve, postavljene pred posameznika, ki jih ne moremo uvrstiti v katero izmed posebej omenjenih skupin. MEHANIZMI URAVNAVANJA STRESA V SLOVENSKI VOJSKI 142 Znaki stresa Znaki stresa se lahko pojavijo na katerem koli temeljnem podroœju œlovekovega delovanja – lahko se pojavijo kot œustvene, fiziœne, vedenjske, duøevne ali pa zdravstvene teæave, ki v vsakem primeru zahtevajo naøo pozornost in ustrezno obravnavo (Cohen 2001). Slika 2 prikazuje najbolj obiœajne teæave, ki jih povzroœa stres na posameznih podroœjih œlovekovega delovanja (DHTS 1994). Slika 2: Znaki stresa na razliœnih podroœjih posameznikovega delovanja Stres kot kontinuum Kot æe reœeno, je stres mogoœe definirati ter opisati na tisoœ in en naœin, izbrana definicija in naœelo razumevanja stresa pa vplivata tudi na naø pristop k obravnavi teæav, ki jih stres povzroœa. Slika 3 prikazuje stres kot kontinuum. Na njegovem namiøljenem koncu se na eni strani pojavljajo blage oblike stresa oziroma njegova popolna odsotnost, na drugi strani pa teæave, ki zahtevajo povsem strokovno obravnavo. Med eno in drugo skrajnostjo so bolj ali manj izrazite teæave, ki pa jih je mogoœe razmeroma zadovoljivo sproti odpravljati. Petra Resman 143 Telo Duøevne sposobnosti Œustva Zdravstvene teæave Vedenje obœutek slabosti, drhtenje, tiki, pospeøen srœni utrip, poveœan krvni tlak, hiperventiliranje, znojenje, napetost v vratu in hrbtu, krœi, vrtoglavica, utrujenost, slabost … zmedenost, teæave pri odloœanju, oslabljeno, upoœasnjeno miøljenje, teæave pri reøevanju problemov, raœunanju, pomnjenju, teæave s koncentracijo in pozornostjo … nepotrpeæljivost, hiperaktivnost, vzkipljivost, burne reakcije, agresivnost, nagnjenost k nesreœam, zloraba psihoaktivnih substanc … napetost, tesnoba, razdraæljivost, zaskrbljenost, nihanje razpoloæenja, jeza, jokavost … poviøan kvni tlak, poruøen imunski sistem, migrene, œiri, srœni napadi, kapi … Slika 3: Stres kot kontinuum Pri tem predpostavljamo, da posameznik ni ves œas na istem, natanœno doloœenem mestu, temveœ je toœka na kontinuumu, na kateri je, pogojena s trenutno situacijo in okoliøœinami. Prav tako v tem primeru ne loœujemo kroniœnih stanj in akumulacije stresa od posameznih izrazitih duøevnih travm. Govorimo le o teæavah, ki so obvladljive, takønih, ki so obvladljive z manjøimi posegi, ter takønih, ki so tako izrazite oziroma trajne, da zahtevajo strokovno obravnavo, ne glede na to, ali gre za posledice travme ali kroniœnih stanj (Combat Stress Actions Office 2007). Na istem kontinuumu tako lahko predstavimo tudi mogoœe oblike uravnavanja in obvladovanja stresa, pri œemer sta izpostavljeni dve osnovni dejavnosti: prepreœevanje, ki ustreza »zelenemu polju« oziroma stanju brez posebnih teæav, ter zdravljenje, ki je usmerjeno predvsem na »rdeœe polje« oziroma teæave, ki zahtevajo strokovno obravnavo. Seveda pa lahko tako eno kot drugo izvajamo na kateri koli toœki kontinuuma. Pripadniki SV kot riziœna populacija Doslej smo o stresu spregovorili precej na sploøno, navedli nekatera dejstva oziroma razmiøljanja, ki so bolj ali manj skupna in znana vsakemu posamezniku, MEHANIZMI URAVNAVANJA STRESA V SLOVENSKI VOJSKI 144 Prepreœevanje Odsotnost teæav – teæave so obvladljive, ne zahtevajo strokovne obravnave – zahtevajo strokovno obravnavo Zmerne teæave Resne teæave Zdravljenje ne glede na stan, starost, status ali delo, ki ga opravlja. Vendar pa iz narave dela in æivljenja vojaka izhajajo nekatere okoliøœine, zaradi katerih lahko razumemo pripadnike SV kot riziœno populacijo, torej posebej dojemljivo za teæave, ki so posledica stresa. Pri tem je treba omeniti, da tveganje za razvoj teæav, ki ga imamo v mislih, naœeloma ne izhaja iz samega posameznika, saj pripadniki SV predstavljajo selekcionirano populacijo. Ob zaposlitvi opravijo zdravniøki pregled, ki vkljuœuje tudi preverjanje fiziœnih sposobnosti in psiholoøki pregled, pozneje pa se udeleæujejo rednih obdobnih pregledov ali pregledov, ki so povezani z opravljanjem posameznih nalog (na primer pred odhodom v operacije kriznega odzivanja). Dejavniki tveganja v tem kontekstu so povezani z nalogami in zahtevami, ki jih pred posameznika postavlja zaposlitev v vojski. Tak primer je delo v neugodnem œasu (delo prek delovnega œasa, noœno delo, deæurstva), ki je v oœeh pripadnikov pogosto tudi neustrezno nagrajeno oziroma »nagrada« ne odtehta zamujenih trenutkov z bliænjimi. Z zaposlitvijo v vojski je povezana tudi moænost premestitve zaradi potreb sluæbe, ki pogosto vkljuœuje voænjo v bolj oddaljen kraj (navadno za enako plaœilo), s tem daljøo odsotnost od doma, teæave pri zagotavljanju varstva otrok, utrujenost in izgorevanje ter vsakodnevno tveganje v prometu. Premestitev pa obenem pomeni spremembo delovnega mesta, okolja, nalog ter kolektiva in zahteva prilagajanje novim okoliøœinam, kar je æe samo po sebi naporno. Zaposlitev v SV s seboj prinaøa tudi moænost sodelovanja v operacijah kriznega odzivanja ali sluæbo v tujini, kar zaœasno sicer lahko deluje kot motivacijski dejavnik, vendar hkrati pred pripadnika in njegovo druæino postavlja kup zahtev. Œe se daljøe odsotnosti ponavljajo prepogosto, dolgoroœno namreœ pogosto vodijo v poruøene medosebne odnose, saj se pripadnik (in druæina) v kratkih obdobjih med misijami preprosto ne uspe, ne zmore ali ne æeli prilagoditi vsakodnevnim razmeram in ponovno prevzeti svoje vloge ter odgovornosti v druæini (Cody 2005). Nenazadnje velja omeniti tudi posamezne dolænosti znotraj SV, za katere se od pripadnikov zahteva øe posebno dobra in nenehna psihofiziœna pripravljenost. Taki primeri so piloti, letalski tehniki, pirotehniki, potapljaœi ipd. Petra Resman 145 MEHANIZMI URAVNAVANJA STRESA KOT BISTVENA NALOGA ORGANIZACIJE – TUDI SLOVENSKE VOJSKE K obravnavanju stresa je mogoœe pristopiti z veœ vidikov. Po eni strani gre za teæavo, s katero se mora sooœiti vsak posameznik in preprosto nekaj narediti zase ter svojo korist. Po drugi strani pa je za organizacijo, kot je vojska, bistvenega pomena, da kolikor je le mogoœe poskrbi za svoje pripadnike, od katerih priœakuje, da bodo nenehno pripravljeni uresniœevati dobljene naloge. Sistemski ukrepi Leta 2007 so bile z Zakonom o sluæbi v SV njenim pripadnikom zagotovljene nekatere pravice, ki so bolj ali manj neposredno povezane z blaginjo pripadnikov in prepreœevanjem stresa. Pravice, ki izhajajo iz koncepta celostne skrbi za pripadnika (ki v nekaterih delih vkljuœuje tudi druæinske œlane), vkljuœujejo zdravstveno, psiholoøko in socialnovarstveno oskrbo, pravno pomoœ ter svetovanje, religiozno duhovno oskrbo, øportne dejavnosti in organizirano preæivljanje prostega œasa. Œeprav zakon sam eksplicitno ne govori o stresu in njegovem prepreœevanju, so to ukrepi, ki ponujajo sistemske reøitve in ob ustreznem uresniœevanju lahko vplivajo na nekatere dejavnike stresa (npr. veœja skrb za svojce, ko je pripadnik na misiji). Nekatera podroœja pa ponujajo tudi delo s pripadniki, ko se teæave æe pojavijo in je nujna strokovna obravnava (na primer psiholoøka oskrba). Ob tem je treba omeniti, da je tudi pred sprejetjem tega zakona SV imela mnoæico internih aktov, ki urejajo delovanje nekaterih strokovnih sluæb in dejavnosti, katerih temeljni namen je skrb za blaginjo pripadnika ter s tem posredno prepreœevanje in obvladovanje stresa. Programi in dejavnosti, namenjeni pripadnikom SV Dejavnosti, ki jih z vidika tako imenovane psiholoøke oskrbe v SV v veœji ali manjøi meri opravljamo æe vrsto let, vkljuœujejo zelo razliœne oblike dela s pripadniki, pa naj bo to delo s posamezniki ali enotami oziroma skupinami. Psihologi v poveljstvih, enotah in zavodih na razliœne naœine ter prek razliœnih dejavnosti spremljamo predvsem psihosocialno stanje posameznikov in enot. Lahko je to sodelovanje z enoto z razliœnimi oblikami usposabljanja in delavnic, ki omogoœajo sreœanje s skupino pripadnikov in oceno dinamike v skupini, ali individualno delo s posamezniki, ki sami izrazijo æeljo po pogovoru, obravnavi, sodelovanju s psihologom ali pa so k njemu napoteni zaradi izraæenih teæav. Za MEHANIZMI URAVNAVANJA STRESA V SLOVENSKI VOJSKI 146 spremljanje stanja v enotah pa psihologi opravljamo tudi raziskave, ki vkljuœujejo posamezne komponente psihosocialne klime. Ker se zavedamo, da je nemogoœe zagotoviti reden stik z vsakim posameznim pripadnikom, skuøamo svoje znanje prenesti nanje tudi z razliœnim tiskanim gradivom. Programi usposabljanja za uravnavanje stresa v SV Programi usposabljanja, ki so povezani s prepreœevanjem stresa in osnovnimi oblikami pomoœi in samopomoœi, so (ob drugem usposabljanju) øe posebej namenjeni nekaterim ciljnim skupinam, pri katerih lahko priœakujemo razvoj teæav, povezanih s posebnimi okoliøœinami, v katerih se pripadniki znajdejo. Takøna ciljna skupina so predvsem tisti, ki odhajajo na operacije kriznega odzivanja, saj zanje lahko domnevamo, da bodo pri svojem delu izpostavljeni izrednim razmeram za delo in tudi morebitni ogroæenosti. Poleg tega æe sprememba okolja za øest, devet ali dvanajst mesecev vnaøa nemir v æivljenje vojaka in njegove druæine. Namen takønega usposabljanja je seznaniti pripadnike s temeljnimi zakonitostmi odhoda in vraœanja v domaœe okolje, opozoriti na morebitne pasti, s katerimi se lahko sreœajo, ter nanizati nekaj moænosti za reøevanje teæav, œe bi se pojavile. Øe posebej poskuøamo med usposabljanjem zagotoviti delo s poveljujoœimi, saj so odgovorni za blaginjo podrejenih, hkrati pa morajo – da bi dobro sluæili drugim – znati poskrbeti tudi zase (Combat Stress Actions Office 2007). Pravoœasno zaznavanje in prepoznavanje znakov stresa je za njihovo uspeøno delovanje bistvenega pomena. Leta 2005 je Odsek za odhode (v okviru nekdanjega Oddelka za pridobivanje kadra) zaœel izvajati seminarje za pripravo na upokojitev, saj ta predstavlja nekakøno umetno prelomnico, ki jo nekateri æeljno priœakujejo, drugi pa se je bojijo, saj je zanje socialna smrt. Vsekakor pa upokojitev prinaøa niz sprememb, ki od posameznika zahtevajo prilagoditev. Seminarji za pripravo na upokojitev vkljuœujejo temeljne vsebine o fiziœni in materialni varnosti, œustvenem in duhovnem doæivljanju, vzpostavljanju in vzdræevanju socialne mreæe ter podpore, nenazadnje tudi vsebine o sooœanju z zmanjøano telesno sposobnostjo, boleznijo in smrtjo. Prostovoljnost udeleæbe na tem usposabljanju æe pomeni popuøœanje vojaøkega naœina delovanja in simbolizira prehod v novo æivljenjsko obdobje ter samostojno odloœanje. Izvajanje programov za nekatere ciljne skupine (npr. piloti) je zaradi posebnih Petra Resman 147 zahtev doloœeno æe s pravnimi akti (pravilnik o naœelih in pogojih izrabe dodatnega dopusta za ohranjanje psihofiziœne pripravljenosti). Ne glede na dejavnosti in programe, ki æe potekajo, bi øe vedno lahko identificirali posamezne ciljne skupine, ki jim namenjamo premalo pozornosti. Takøna skupina so na primer poveljujoœi, ki so odgovorni za delo in poœutje podrejenih, hkrati pa so tudi sami le ljudje s svojimi teæavami, ki jih povzroœajo druæina, sluæba ali kar koli drugega. Druga potencialna ciljna skupina pa so pripadniki, ki se po veœletnem sluæbovanju v tujini vraœajo v domovino. Poleg delovnega mesta moramo tem pripadnikom (in njihovim druæinskim œlanom) zagotoviti dovolj œasa in podpore v procesu ponovnega prilagajanja na »stare« razmere. MEHANIZMI OBVLADOVANJA STRESA NA RAVNI POSAMEZNIKA Œeprav organizacija postopoma uvaja vse veœ ukrepov, ki so posredno ali neposredno povezani s prepreœevanjem in zdravljenjem stresa, in so nekatere pravice z novo zakonodajo pripadnikom æe zagotovljene, pa ima kljuœ do uspeønega uravnavanja stresa øe vedno pripadnik sam. Obvladovanje stresa pri posameznikih Naœini, kako se posamezniki sooœajo s stresom, so zelo razliœni – vsak pripadnik si namreœ zavestno ali nezavedno izbira dejavnosti, ki ga sproøœajo in ob katerih se dobro poœuti. Ker se zavedamo velikih individualnih razlik med pripadniki, jih æe med usposabljanjem seznanimo z mogoœimi strategijami uravnavanja stresa (od øporta do razliœnih tehnik sproøœanja) in jih spodbujamo, da sicer raziskujejo, a tudi vztrajajo pri dejavnostih, za katere so spoznali, da so zanje najuœinkovitejøe. Kot enega izmed pogostih naœinov uravnavanja stresa naj omenimo fiziœno aktivnost, ki jo v SV omogoœajo in predpisujejo tudi pravni akti (direktiva za øport). Zaposlitev v SV namreœ predvideva ustrezne gibalne sposobnosti in fiziœno pripravljenost, ki jo enkrat na leto tudi preverjamo. Med drugimi naœini uravnavanja stresa in sproøœanja se, tako kot je to znaœilno tudi za øirøo druæbo, pojavljajo povsem obiœajne aktivnosti, s katerimi se pripadniki ukvarjajo v prostem œasu in z njimi sproøœajo napetost, pa naj bo to druæenje, razliœni konjiœki (ribolov, adrenalinski øporti itn.) ali tehnike sproøœanja in meditacija (Koren 2008). Seveda pa je za obvladovanje stresa zelo pomembna tudi ustrezna socialna podpora in z njo vzpostavljanje ter vzdræevanje ustreznih medosebnih odnosov v druæini in kolektivu. MEHANIZMI URAVNAVANJA STRESA V SLOVENSKI VOJSKI 148 Œe teæave niso veœ obvladljive, pa imajo pripadniki moænost strokovne obravnave in pomoœi znotraj SV ali v civilnem okolju. Ne delamo si utvar, da æe usposabljanje zagotavlja optimalno delovanje pripadnikov ali da bo poznavanje tehnik sproøœanja zagotovilo popolno obvladovanje stresa. Pomembno pa je, da pripadnik zna pravoœasno prepoznati prva opozorila pri sebi in drugih ter nekako presoditi, kdaj si lahko pomaga sam, kdaj potrebuje prijateljski nasvet ali podporo druæine in kdaj so teæave tako izrazite in obseæne, da je smiselno poiskati pomoœ strokovnjaka. Nadzor stresa med pripadniki SV Podatki, do katerih prihajamo v stiku s pripadniki in z raziskavami manjøega obsega, kaæejo, da pripadniki za nadzor nad stresom najpogosteje uporabijo kognitivni pristop k reøevanju problema, kot je na primer doloœitev prednostnih nalog oziroma njihovo prevrednotenje, ponovna analiza situacije ali pa redefiniranje ciljev (doloœitev bliænjih in s tem bolj dosegljivih ciljev). Pomembna strategija sproøœanja in obvladovanja stresa pa je tudi rekreacija, iz œesar lahko sklepamo, da je spodbujanje rekreacije v enotah SV uspelo, saj pripadniki tudi sami prepoznavajo nekatere osebne koristi redne rekreacije (Koren 2008). Manj pogosto je med pripadniki ukvarjanje s tehnikami sproøœanja, ki ne vkljuœujejo fiziœne aktivnosti, med njimi je najmanj uporabljena meditacija. Velja omeniti, da so tudi tu velike razlike, tako med posamezniki kot tudi med socialnimi skupinami, saj si na primer æenske v primerjavi z moøkimi za sprostitev veœkrat vzamejo odmor ob kavi. SKLEP Ne glede na to, od kod stres izvira, ali gre za vpraøanje druæine, sluæbe ali drugih dejavnikov, stres in preobremenjenost dolgoroœno slabita posameznika, pa tudi kolektiv in organizacijo. S tega vidika je pomembno, da vpraøanju stresa, v tem kontekstu øe posebej stresa na delovnem mestu in zaradi vse veœjega angaæiranja SV tudi v operacijah kriznega odzivanja, øe naprej namenjamo vso pozornost, ki jo ta pojav zasluæi. Res je, da posameznik lahko sam zase naredi najveœ. Z vidika organizacije, ki pred svoje pripadnike v primerjavi z drugimi ustanovami postavlja razmeroma visoke zahteve, pa moramo za pripadnike in njihovo blaginjo ali vsaj nekatere njene vidike skrbeti tudi mi. Skrbeti moramo za to, da bo ta posameznik delal v Petra Resman 149 okoliøœinah, ki bodo v danih razmerah kar najmanj obremenjujoœe, da bomo morebitne teæave in pasti pravoœasno prepoznali in predvideli ter tako prepreœili njihov izbruh oziroma stopnjevanje. Tako kot organizacija svojim pripadnikom postavlja natanko doloœene zahteve, tudi pripadnik goji priœakovanja, da mu bo organizacija omogoœila optimalno delovanje. Œe hoœemo, da bo posameznik uspeøen, morajo biti ta priœakovanja tudi izpolnjena. Nenazadnje, veriga je moœna le toliko, kolikor je moœen njen najøibkejøi œlen. LITERATURA Cohen, M., (2001): Prepoznavanje, razumevanje in obvladovanje stresa, Caxton Publishing Group, London. Cody, V., (2005): Your soldier your army, The institute of land warfare association, Arlington, Vrginia. Preparing for critical incident stress, DHTS, Ottawa (1994). Koren, D., (2008): Stres pri opravljanju dela na obrambnem podroœju, Diplomsko delo, Vrhnika. www.militaryonsource.com; (19. 6. 2006). www.hooah4health.com; (22. 3. 2006). Combat Stress Actions Office, Combat and Operational Stress Control Course, AMEDD Center and School, Ig, 3-7 December 2007. MEHANIZMI URAVNAVANJA STRESA V SLOVENSKI VOJSKI 150 Strokovni œlanek UVEDBA IN EVALVACIJA PROTISTRESNEGA PROGRAMA ZA POLICISTE INTRODUCTION OF POLICE OFFICERS ANTI-STRESS PROGRAMME EVALUATION P O V Z E T E K V referatu so opisani vzroki za uvedbo protistresnega programa za policiste v Sloveniji, njegovi cilji in dve evalvaciji. Protistresni program za policiste je bil kot del preventivnega modela psihohigienske dejavnosti leta 1998 umeøœen v program usposabljanja policije. Po opravljenih øestih protistresnih programih je bila v Sektorju za zdravstveno varstvo in varstvo pri delu kadrovske sluæbe in s sodelovanjem Visoke policijsko-varnostne øole na podlagi anketiranja udeleæencev2 opravljena evalvacija programa. Glede na pozitivne ocene se je program nadaljeval. Po petih ponovitvah je leta 2007 evalvacijo opravila tudi Policijska akademija. Tudi podatki oziroma ocene te evalvacije so zelo pozitivni. V referatu so predstavljeni obe evalvaciji in rezultati, ki kaæejo, da je taka oblika protistresnega usposabljanja veœ kot sprejemljiva komponenta na podroœju psihohigienske dejavnosti v slovenski Policiji in drugih varnostnih organih. K L J U Œ N E B E S E D E Policija, stres, protistresni program, dihalne tehnike, sprostitvene tehnike, meditacija, samospoznavanje, preventivni program. Hedviko Viønikar1 in Simon Turk1 151 1 MNZ – Policija, Slovenija. 2 Ocena protistresnega programa za policiste, revija Varstvoslovje øt. 3/2001, Visoka policijsko-varnostna øola, str. 202 A B S T R A C T This paper describes the reasons for introducing an anti-stress programme for police officers in Slovenia, the programme’s objectives and presents two evaluations of the programme. The anti-stress programme for police officers was introduced into their training programme in 1998 as a part of the prevention model of psycho hygienic activity in the Slovenian Police Force. After six executions of an anti-stress programme, its evaluation was performed on the basis of a poll conducted among the participants2. The evaluation was carried out by the Personnel Service and by the Sector for Health Care and Occupational Safety in cooperation with the Faculty of Criminal Justice and Security. Due to its positive assessment, the implementation of the programme continued. Following five more executions of the programme in 2007, the Police Academy carried out its own evaluation. The data or the results of the latter were very positive as well. This paper presents both the evaluations and results which confirm that such a form of anti-stress training is a more than adequate component within the scope of psycho hygienic activity in the Slovenian Police Force and would be adequate in other security authorities as well. K E Y W O R D S Police, stress, anti-stress programme, breathing techniques, relaxation techniques, meditation, self-recognition. preventive programme RAZLOGI ZA UVEDBO PROGRAMA Razliœne øtudije kaæejo, da je delo policistov med najbolj stresnimi3 in nevarnimi4. Vsak dan se sreœujejo z razliœnimi nepredvidljivimi dogodki, kot so umori, ropi, hude prometne nesreœe, samomori, povoæene osebe ter nasilje proti drugim in njim5. Pri njihovi obravnavi morajo ohranjati mirnost, zbranost UVEDBA IN EVALVACIJA PROTISTRESNEGA PROGRAMA Z POL IC ISTE 152 2 The Assessment of an Anti-stress Programme for Police Officers, Varstvoslovje Magazine, no. 3/2001, Faculty of Criminal Justice and Security, p. 202. 3 Zadovoljstvo z delom pri policistkah in policistih, Poroœilo o raziskavi, Visoka policijsko-varnostna øola, Ljubljana 2002. 4 Analiza stresnih dejavnikov v policiji in prepreœevanje njihovega vplivanja. VØNZ. Ljubljana. 1994, Dan raziskovalne enote 35–41. 5 Policijski stres u profesionalnom kontekstu, Izbor, Zagreb 1990. in profesionalnost. Iz sluæbe se øe vedno pod stresom vraœajo domov, kar vpliva tudi na kakovost odnosov v druæini. S slabøanjem odnosov v druæini pa se stres prinaøa v sluæbo, kar vpliva na delovno okolje. Tako se posameznik kaj hitro znajde v zaœaranem krogu stresnih dogodkov doma in v sluæbi, kar moœno vpliva na njegovo zdravstveno stanje in povzroœa razliœne bolezni6. Glede na stresno delo policistov je Oddelek za zdravstveno varstvo in varstvo pri delu policije, ki deluje v okviru kadrovske sluæbe, predlagal, da je treba veœ pozornosti nameniti preventivnemu modelu psihohigiene delavcev, kar sta v raziskavi ugotovila tudi Seliœeva in Umek7. Hkrati je predlagal, naj se poskusno zaœnejo preventivni programi, s katerimi se bodo policisti v stresnih situacijah nauœili uporabljati razliœne tehnike. Preventivne protistresne programe je zaœel izvajati Zavod za razvoj œlovekovih vrednot8. CILJ I PROGRAMA Cilj programa je veœplasten, saj spoznavajo udeleæenci sebe na razliœnih ravneh obstoja, opazujejo svoje odzive in obœutke na teh ravneh. V glavnem lahko cilj razdelimo na dva podcilja, in sicer poglobiti znanje o stresu na izkustveni ravni ter nauœiti se tehnik za njegovo zmanjøevanje. Poglobiti znanje Udeleæenci se v protistresnem programu sooœijo s procesi samospoznavanja, ki dajo udeleæencu uvid v delovanje uma, œustev in spominov. V program so zajeti tematski sklopi: kako zaznamo stres, kako se odraæa stres na fiziœni ravni, kako lahko vplivamo na stres oziroma ga zmanjøamo, o vrednosti dihanja kot sredstva za notranje umirjanje, omilitev œustev in osredotoœenje uma ter dihanja kot sredstva za pridobivanje energije, vrednosti pravilne prehrane in telesne aktivnosti ter nazadnje tudi o sprejemanju odgovornosti v sluæbi, doma in v okolju, kjer æivimo. Hedviko Viønikar in Simon Turk 153 6 Psihologija bolezni naøega œasa. Zbirka Sophia. Ljubljana, 1999. 7 Psihohigienska dejavnost – nujna skrb za policiste. Policija na prehodu v 21. stoletje, 1993. 8 Zavod za razvoj œlovekovih vrednot je del mednarodne organizacije Art of Living Fundation (AOL), ki je neprofitna organizacija in izvaja protistresne programe ter programe samospoznavanja v veœ kot 140 dræavah sveta. Je nevladna organizacija (NGO) pri ECO SOC Organizaciji zdruæenih narodov in je uradni svetovalec mednarodne zdravstvene organizacije WHO. Njen ustanovitelj je Sri Sri Ravi Shankar, ki je znanje in modrost z uœnimi delavnicami prilagodil potrebam danaønjega œloveka. Podobno prilagojen program poteka v ZDA kot vladni program za pomoœ zapornikom. V Sloveniji je potekal program za zapornike, ki ga je financiral Zavod za razvoj œlovekovih vrednot. Za delavce zaporov na Ministrstvu za pravosodje pa je protistresni program financirala Evropska skupnost (PHARE). Nauœiti se tehnik Vse pridobljeno znanje se nadgrajuje z uporabo razliœnih tehnik. Udeleæenci protistresnega programa se tako nauœijo uporabljati dihalne tehnike, ki umirjajo in sproøœajo psihiœno in fiziœno napetost ter poveœajo telesno odpornost, kar izboljøa psihiœno in fiziœno zdravje. S posebnimi vajami za razgibavanje telesa in dihalnimi tehnikami se dihanje poglobi, pospeøi se izloœanje toksinov iz telesa, izboljøa krvni pretok, vse to pa pripomore k boljøi telesni gibljivosti, umski koncentraciji in uravnoveøenosti. Nauœijo se tudi sproøœanja, ki poglobi poœitek in dvigne raven energije. IZVEDBA PROGRAMA IN EVALVACIJA Protistresni program za policiste je bil uveden leta 1998, poteka torej æe 10 let. Namenjen je policistom, ki to sami æelijo, saj je nujno dejavno sodelovanje vsakega posameznika. Program poteka v Vadbenem centru Gotenica ob koncih tedna, saj so takrat zagotovljene najboljøe razmere za njegovo izvedbo. Do zdaj se ga je udeleæilo veœ kot 350 delavcev Policije. Da bi ugotovili ustreznost programa, predvsem pa zadovoljstvo udeleæencev, sta bili opravljeni dve evalvaciji. Prva, ki je bila opravljena v Sektorju za zdravje in varstvo pri delu ter na takratni Visoki policijsko-varnostni øoli (v nadaljevanju VPVØ), je deloma predstavljena v tem œlanku, ki je bil leta 2001 v celoti objavljen v reviji Varstvoslovje øt. 3. Leta 2007 je Policijska akademija, kot organizacijska enota Policije, ki je odgovorna za kakovost izpopolnjevanja in usposabljanja, na podlagi anonimnega anketiranja udeleæencev opravila evalvacijo programa. Ocene in mnenja udeleæencev so predstavljeni v drugem delu prispevka. CILJ I EVALVACIJE Anketna vpraøalnika sta bila vsebinsko podobna, saj je bil cilj obeh anket ugotoviti, kako udeleæenci ocenjujejo vsebino programa, prenos znanja in njegovo uporabnost, ter dobiti mnenja in predloge udeleæencev. Razlika med vpraøalnikoma je bila v ocenjevanju posameznih trditev, saj so anketiranci v prvi evalvaciji ocenjevali posamezne trditve na lestvici od ena do sedem, v drugi pa na lestvici od ena do pet. Evalvacija, opravljena v VPVØ S prvo evalvacijo smo æeleli ugotoviti predvsem: – kako udeleæenci ocenjujejo program; – ali bi ga priporoœili sodelavcem, prijateljem, druæinskim œlanom; UVEDBA IN EVALVACIJA PROTISTRESNEGA PROGRAMA Z POL IC ISTE 154 – kako ocenjujejo primernost vsebine in izvedbo; – kako program vpliva na udeleæence ob koncu teœaja in po nekaj mesecih; – ali uporabljajo pridobljene znanje in tehnike v vsakdanjem æivljenju; – kateri so vzroki, œe jih ne; – kaj predlagajo za izboljøanje programa. Poøiljanje vpraøalnikov Prva raziskava o mnenju in uœinkih programa je bila opravljena na vzorcu 116 udeleæencev z dræavne (61), regionalne (30) in lokalne (25) ravni. Njihova starost je bila od 21 do 52 let, med njimi je bilo 24 æensk in 92 moøkih. Policisti, udeleæenci programa, so bili z razliœnih ravni, z razliœnimi odgovornostmi (od policista na lokalni ravni do direktorjev policijskih uprav in inøpektorjev v generalni policijski upravi). Vrnjeni vpraøalniki Od 116 poslanih anonimnih vpraøalnikov je bilo vrnjenih 65 izpolnjenih, kar pomeni 56 odstotkov vseh. Starost respondentov je bila od 25 do 52 let oziroma povpreœna 38,2 leta. Povpreœna delovna doba udeleæencev je bila 15,8 leta. Najdaljøi delovni staæ je bil 35 let, en udeleæenec pa je øele zaœel delati. Glede na spol je odgovorilo 14 (21,5 odstotka) æensk in 51 (78,5 odstotka) moøkih. Ocena protistresnega programa Udeleæenci so na lestvici od ena do pet ocenjevali protistresni program. Veœ kot polovica (56,9 odstotka) je ocenila program kot zelo dober. Kot dobrega ga je ocenilo 38,5 odstotka udeleæencev, dva udeleæenca se nista mogla odloœiti (3,1 odstotka), en udeleæenec pa ga je ocenil kot slabega. Nadaljnje trditve so udeleæenci ocenjevali na lestvici od ena do sedem. Primernost vsebine programa so ocenili s povpreœjem 6,05. Skoraj 70 odstotkov udeleæencev je ocenilo vsebino programa z oceno øest ali veœ, le eden pa jo je ocenil kot neprimerno. Protistresni program je pripravil zunanji sodelavec, zato smo æeleli ugotoviti strokovnost njegove izvedbe. Udeleæenci so izvedbo ocenili s povpreœno oceno 6,3 pri œemer jo je 86,2 odstotka respondentov ocenilo s øest ali veœ. Z znanjem, kaj je stres in kako se izraæa, ter uœenjem preprostih tehnik so udeleæenci dobili orodje, s katerim si lahko pomagajo zmanjøevati stres. Na vpraøanje, ali uporaba znanja, pridobljenega na protistresnem programu, stres resniœno zmanjøuje, so odgovorili s povpreœno oceno 5,63. Na vpraøanje, ali se po uporabi tehnik, nauœenih v protistresnem programu, vpraøani Hedviko Viønikar in Simon Turk 155 poœutijo bolj sproøœeni, so udeleæenci odgovorili s povpreœno oceno 5,6. Z oceno 5 in veœ je na vpraøanje odgovorilo kar 83 odstotkov vpraøanih. Evalvacija, opravljena v okviru Policijske akademije Leta 2007 je Policijska akademija opravila anonimno anketiranje udeleæencev protistresnega programa, in sicer po petih tridnevnih teœajih, na katerih je bilo skupaj 111 udeleæencev. Anketiranci so s pomoœjo lestvice od ena do pet ocenjevali posamezne trditve, ki so se nanaøale na organizacijo, vsebino programa, izvedbo itn., ob vpraøanjih pa so navedli tudi pripombe in predloge, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. Tabela 1: Rezultati ocen organizacije, vsebine, uœnih metod in doseganja ciljev protistresnega programa. UVEDBA IN EVALVACIJA PROTISTRESNEGA PROGRAMA Z POL IC ISTE 156 Ocena organizacije usposabljanja Usposabljanje je bilo dobro pripravljeno in organizirano. 4,7 Dejavnosti so bile dobro usklajene in naœrtovane. 4,7 Ocena vsebine protistresnega programa in praktiœne uporabnosti Moja priœakovanja so izpolnjena. 4,5 Pridobljeno znanje bom uporabil pri svojem vsakdanjem delu. 4,3 Ocena uporabljenih metod uœenja in doseganje ciljev protistresnega programa Z razliœnimi metodami uœenja je bilo poskrbljeno, da smo bili aktivni. 4,7 Uporabljene so bile ustrezne uœne metode. 4,7 Znam uporabljati dihalne tehnike za uravnoveøanje psihofiziœnega stanja celotnega organizma. 4,4 Poznam druge telesne vaje, ki vplivajo na sprostitev in koncentracijo. 4,2 Ozavestil sem pomen samospoznavanja in samoopazovanja. 4,4 Vem, kako pri sebi prepoznam stres. 4,3 Vem, kako se spoprijeti s stresom. 4,3 Ozavestil sem vrednost pravilne prehrane in aktivnega preæivljanja prostega œasa. 4,1 Skupna povpreœna ocena vseh trditev 4,4 Na vpraøanje, ali bi kaj spremenili ali dodali usposabljanju, so odgovorili: – razøiritev programa na veœ dni (5–7), da ne bi potekal prehitro in bi bilo veœ œasa za premislek; – veœ prostega œasa med vajami; – morda veœ gibanja v naravi; – œas za spoznavanje drugih in œas za rekreacijo; – mogoœe predvsem to, kako zmanjøati ali odpraviti vzroke v policiji, zaradi katerih do stresa sploh pride; – moænost mesne hrane. Anketiranci so bili naproøeni, naj na kratko opiøejo ali naøtejejo najkoristnejøe vsebine usposabljanja. Odgovori so bili: – tehnike sproøœanja; – odlaganje bremen; – znanje o pozitivnih stvareh in odstranitvi negativnih; – spoznanje, kako lahko energija drugih vpliva nate; – pogovor; – razgibalne vaje; – kako vzpostaviti oziroma doseœi ravnovesje in ga z dihanjem ohraniti; – spoznavanje stvari, ki so pomembne za æivljenje; – odpravljanje nenavadnega obœutka v æelodcu; – spoznanje o pomembnosti tega, da je œlovek miren, sproøœen, skoncentriran; – programa bi se morali udeleæiti vsi policisti na terenu in v pisarnah; – spoznavanje sebe, drugih in smisla æivljenja; – delovanje stresa; – zbranost v kritiœnih situacijah; – œiøœenje negativnih spominov; – obvladovanje svojega uma – vzeti si œas tudi zase; – drugaœe gledati na teæave in prijetne stvari; – zmanjøati stres in nervozo, ki je pogosta pri meni doma in tudi v sluæbi. Na vpraøanje, kje bodo uporabili pridobljeno znanje, so anketiranci odgovorili: – pri harmoniziranju svojega stanja, kar posredno vpliva na kakovost dela; – pri odnosu s strankami, sodelavci in vodstvom; – povsod v æivljenju; – predvsem pri ustrezni komunikaciji (bolje posluøati ljudi); – pri sooœanju s teæavami; Hedviko Viønikar in Simon Turk 157 – predvsem po opravljenem stresnem delu; – pri vodenju kolektiva (pogovori, sestanki); – znanje mi bo koristilo, da bom znal prepoznati znake stresa ter se pravilno odzvati, si na primer pomagati s tehnikami dihanja; – pri nastopanju pred drugimi. Anketirancem je bila dana moænost za pripombe in pohvale. Te so bile: – usposabljanje je bilo opravljeno strokovno in zanimivo; – usposabljanje mi je pokazalo nov smisel æivljenja, zato je neponovljivo; – nujen bi bil tudi nadaljevalni program; – pohvala PA za organizacijo takih usposabljanj; – velika prizadevnost obeh predavateljev; – naj se udeleæijo posamezniki na svojo æeljo; – menim, da bi seminar pomagal tudi drugim, zaposlenim v policiji, ne samo policistom. SKLEP Ugotovitve øtudij o vzrokih in posledicah stresa v varnostnih organih v svetu kaæejo, da so delavci zelo izpostavljeni stresu in da je treba ljudi vse bolj usposabljati, da se zavedo stresnih situacij in znajo primerno ukrepati. Pri tem pa je nujno sodelovanje posameznika in organizacije9. Uresniœeni protistresni programi za policiste in rezultati obeh anket kaæejo, da policisti tako znanje potrebujejo, prav tako si æelijo njegove uporabnosti, da lahko znanje in tehnike prilagodijo svojim potrebam. Visoke povpreœne ocene, ki se nanaøajo na trditve o primernosti vsebine programa, prenosu znanja, doseganju ciljev in druge navedbe anketirancev pa kaæejo, da je program kakovosten in uporaben tudi na drugih podroœji dela oziroma v drugih varnostnih |organih. Od 797110 policistov se je zaradi omejenih finanœnih sredstev protistresnega programa do zdaj lahko udeleæilo le pribliæno 4,5 odstotka zaposlenih v Policiji, potrebe in tudi æelje pa so bistveno veœje. To kaæe, da bo treba v prihodnje na tem podroœju storiti øe kaj veœ. Z zmanjøevanjem stresa pri posamezniku se namreœ spreminjajo tudi medsebojni odnosi v domaœem in delovnem okolju, to pa pripomore tudi k izboljøanju timskega dela in rezultatov, kar je eden od ciljev vsake organizacije. UVEDBA IN EVALVACIJA PROTISTRESNEGA PROGRAMA Z POL IC ISTE 158 19 Stress in Security Forces, Causes and Management, The Icfai Univerity Press, Hyderabad 2007, str. VIII. 10 Povzeto iz podatkov, objavljenih na http://www.policija.si/. LITERATURA Anson, R. H., (1990): Policijski stres u profesionalnom kontekstu. Izbor, Zagreb, 123–131. Brown, J., (1998): Stres in viøji policijski menedæerji v Veliki Britaniji. Preuœevanje in primerjalni vidiki policijske dejavnosti v svetu, VPVØ, Ljubljana, 140–151. Seliœ, P., Umek, P., (1993): Psihohigienska dejavnost – nujna skrb za policiste. Policija na prehodu v 21. stoletje, 88–106. Seliœ, P., (1999): Psihologija bolezni naøega œasa. Zbirka Sophia. Ljubljana. Znanstveno in publicistiœno srediøœe. Seliœ, P., Umek, P., (1994): Analiza stresnih dejavnikov v policiji in prepreœevanje njihovega vplivanja. VØNZ. Ljubljana. Dan raziskovalne enote 35–41. Umek, P. Areh, I., (2002): Zadovoljstvo z delom pri policistkah in policistih, Ljubljana. Poroœilo o raziskavi VP-VØ. Viønikar, H., Meøko, G., (2001): Ocena protistresnega programa za policiste, revija Varstvoslovje øt. 3 /2001, Visoka policijsko-varnostna øola, str. 202. Varma, A .(2007): Stress in Security Forces, Causes and Management, The Icfai University Press, Hyderabad. http://www.policija.si/portal/predstavitev/OPoliciji/OsebnaIzkaznica.php?submenuid=001. Hedviko Viønikar in Simon Turk 159 160