URN_NBN_SI_DOC-ZCU9FFVJ

Leopold Šmalc se je rodil 29. avgusta 1895 v Ribnici očetu vrvarju in po­ sestniku Matevžu ter m ateri Ivani, po katerih je podedoval znano ribniško duhovitost in šegavost. Kmalu po m aturi na klasični gimnaziji v Ljubljani je bil leta 1915 ujet. Leta 1913 je postal dobrovoljec I. jugoslovanskega republi­ kanskega polka M atije Gubca v Tomsku, pozneje pa je bil uslužbenec revolu­ cionarnih sovjetov in komitejev v Nižne-Udinsku, Tomsku, Omsku in Moskvi. Leta 1921 se je vrnil v domovino, leta 1926 pa je diplomiral n a pravni fakulteti v Ljubljani. Nato je bil sodnik v različnih krajih v Sloveniji, oku­ pacijo pa je dočakal kot okrožni sodnik v Ljubljani. Med okupacijo je bil prestavljen v Sežano. Leta 1945 je bil imenovan za člana sodišča slovenske narodne časti, nato za okrožnega sodnika v Ljubljani. Leto 1946 je mejnik v Šmalčevem življenju, saj je tedaj prevzel vodstvo Centralne knjižnice Državnega sekretariata za pravosodno upravo LRS v Ljubljani, sedanjo knjižnico Republiškega sekretariata za pravosodje in občo upravo. Zaradi vedno večje knjižne produkcije in zaradi nujne specializacije v znanosti se je tudi pri nas pokazala potreba po specialnih znanstvenih knjižnicah, nam enjenih določenemu krogu strokovnjakov, raziskovalcev, štu­ dentov ipd. Kot pravnik z dolgoletno prakso in kot široko razgledan človek z znanjem tujih jezikov je bil kot nalašč poklican za takšno nalogo. Iz m ajhne priročne knjižnice z okoli 2000 knjižnimi zvezki — knjižnica je bila sicer usta­ novljena že leta 1918, vendar pa ni v predvojni Jugoslaviji doživela kontinui­ ranega razvoja — je razvil osrednjo specialno knjižnico z več kot 30 000 knjiž­ nimi zvezki, na katero so vsi pravniki ponosni. Knjižnica je nudila pomoč predvsem pravosodnemu osebju in sodnim knjižnicam, ki jim je do leta 1956 sama nabavljala knjige, medtem ko jim sedaj le svetuje pri nabavi knjig in pri strokovni ureditvi knjižnic. Ni m ajhna zasluga Leopolda Šmalca, da so sodnijske knjižnice enotno strokovno urejene. K njižnica sama bi zaslužila posebno študijo, v kateri bi prikazali predvsem smotrno nabavno politiko in strokovno urejenost knjižnice, vendar me pri tem omejuje prostor. Leopold Šmalc pa ima tudi zasluge za razvoj knjižnične teorije. Kot pred­ sednik komisije za sestavo pravil za slovenski stvarni katalog je zaoral le­ dino n a tem področju in kdorkoli se bo lotil tega važnega in potrebnega dela, bo gradil na temelju, ki ga je postavil jubilant. Večkrat je bil član upravnega odbora in različnih komisij Društva bibliotekarjev Slovenije. Bil je delegat na nekaterih kongresih in strokovnih društvenih posvetovanjih. Leta 1949 je aktivno sodeloval pri delu zvezne komisije pri komiteju za znanost in kulturo vlade FLRJ za prilagoditev UDK politični in gospodarski stvarnosti naše države. Posebno pomembno pa je njegovo delo pri vzgoji poklicnega strokovnega kadra. V komisiji za strokovne izpite iz knjižničarske stroke je tajnik, izpra­ ševalec in predavatelj za predm et družbena ureditev in zakonodaja že od leta 1951. To delo opravlja vzorno in strokovno še sedaj. Po upokojitvi je prevzel honorarno delo pri Ustavnem sodišču v Ljubljani, kjer ga je čakala približno enaka naloga, kot jo je dobil leta 1946, le da gre v tem primeru za novo knjižnico. Tovarišu Leopoldu Šmalcu čestitamo ob življenjskem jubileju. V osebnem življenju mu želimo mnogo sreče in zdravja, kot knjižničarji pa bi še posebej radi, da bi še dolgo let plodno sodeloval z nami. Mara šlajpah