Različnosti. Stari izgovori v novi obliki. »Nimate sposobnih profesorjev«, »nimate slovenskih šolskih knjig«, »utrakvizem nasprotuje zdravi pedagogiki« itd., to so leta 1861., ko je nad 20.000 narodnih mož iz vseh pokrajin slovenskih ministru Schmerlingu spomenico izročili za vresničenje ravnopravnosti v šolah in uradih, bile tiste fraze, s katerimi je vlada konsekventno odbijala pravične zahteve Slovencev, in jih večinoma še dandanes odbija tako, da smo Slovenci res »unicum« v Avstriji! In vendar je c. k. deželni predsednik kranjski baron Conrad v 18. seji deželnega zbora ieta 1869., ko je šlo za učni jezik v šolah na Kranjskem, v imenu vladnem lepe obljube delal, ki so še danes obljube, čeravno ves svet ve, da imatno profesorjev domačinov za slovenska predavanja popolno sposobnili še več kakor treba, — da imamo šolskih slovenskih knjig uže obilo, in kar jih je še treba, jili dobimo takoj, (Uže pred 6 leti — v zboru kranjskem leta 1875. — je dr. Bleiweis našteval slovenske šolske knjige od ministerstva potrjene: Janežičevo »slovnico« za vse razrcde gimnazije, — Šolarjev »slovar«, — tri knjige za veronauk od Lesarja, — »živalstvo« od prof. Erjavca, — »rastlinstvo« od prof. Tuška, — »Občni zemljepis« od prof. Jesenka, — »Kratek popis cesarstva Avstrijskega in njegovili dežel posebej« od Cigaleta. — »Matica slov.« je poleg teh knjig izdala atlante, več Schodlerj e vih knjig kot pomoonih šolskili knjig in pripravlja zdaj še drugo. Naj vlada le izreče besedo, da se slovenskemu jeziku odpro vrata v šole, takoj bodo tudi knjige, in to prav dobre knjige, narejene iz lastne moči Matičine, a brez ozira na dunajski — »Sclmlbiicher-Verlag«. »Nov.«) — da je znanstvena term inologija za srednje šole ustanovljena, na kratko rečeno, da je slovenski jezik, v katerem imamo za vse stroke časnikov, tako izobražen, da v deželnem zboru kranjskem iz ust narodnih poslancev v nobeni obravnavi ne slišiš nemške besede, ampak je slovenski jezik v vsem zborov jezik. In če je vse to resnica, s katero pravico se Slovencem pridržuje ravnopravnost njihovega jezika v vseh vrstah šol?! Ali odbijanje ravnopravnosti se ne godi samo »ad majorem Germamae gloriam?« Čudo golemo! Z istim §. 19., s kterim zahtevajo Slovenci ravnopravnost slov. jezika v šolah, zavračajo se njih prošnje, češ, da v deželi prebiva poleg 94 odstotkov Slovencev, tudi 6 odst. Nemcev. »Nov.« Narodnostno vprašanje je poslednjič vendar-le gmotno vprašanje. — Iz tega staliriča zagovarjajo ponemčevalci svoj namen germaniziranja, poudarjaje potrebo nemščine našeruu ljudstvu; iz istoga stališča pa moramo mi zavračati njili namen, razmirodenje slovenskega ljudstva. — Resnica je in ostane: »Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš«, vprašanje je le: 1. Kateri tuji jezik je našemu prostemu ljudstvu naj bolj potreben. — Nemški, bode odgovor, ta je gosposki jezik. — Ees, da je vsakemu potreben, kdor hoče stopiti v kako javno službo, kdor išče višega izobraženja itd., ker Nemci so med nami naseljeni in je nemški jezik tako rekoč vezal vse narode mnogojezične Avstrije. — A našemu kmetu ni potreben; večina naših ljudi si ne išče kruha med Nemci; Gorenjci sicer radi zahajajo v »Gorotan«, a Dolenjci in Notranjci pa ne; ako bi iz gmotnega vprašanja ali ozira potegovali se za učenje tujih jezikov, bi se mogli učiti na Gorenjskem nemškega, a na Notranjskem laškega in po Dolenjskem srbo - hrvatskega jezika, ali prav za prav v vsakem okraji drugega. A vprašanje zarad jezika je pa v pervi versti gmotno vprašanje za tiste Nemce, bodi si tergovce, obertnike, zdravnike ali tudi za ljudske učitelje, profesorje in uradnike, ki ne znajo slovenskega jezika ali vsaj v pismu ne, pa vendar hočejo v deželi ostati, slovenski se nočejo učiti, češ da se ne morejo, tedaj pa jim ne ostaja drugega nič, kakor povdarjati neovergljivo potrebo nemškega jezika, in psovati tiste, ki zahtevajo ravnopravnost jezika po šolah in vradih. Ti in taki ravnajo prav modro in previdno iz svojega stališča, vendar je vprašanje, ali je Ijudstvo tii zarad učiteljev in uradniko? ali narobe. Potreba nemščiue je tedaj prav uraetno dokazana, a dokazi so stavljeni na sebičnost in samopridnost ali staro navado. Paragrafi in postave o ravnopravnosti so prav koristni in se kaj radi bero, le na njih izpeljavo se pri Sloveacih ne sme in ne more misliti, sicer se Nemcem krivica godi, t. j. navaden izgovor Nemcev, ako se mora komu krivica goditi, naj se to godi Sloveucu, namreč kar nočeS, da bi tebi drugi storili, to stori ti njim. Kakor znano, Nemec recte nemškutar uže o krivici upije, takrat, kedar se Slovencu pravica še le obeta. 2. Ali so ljudske šole res za to, da bi se v njih učili tuji jeziki. Navaden je sicer izgovor: slovensko uže otroci z doma znajo, nemškemu naj se v šoli priuče, da morajo prestopiti potem v više šole. — Vsi otroci menda ne bodo pohajali v srednje in više šole, in ljudska šola ni samo za to, da bi se v nji otroci pripravljali za više šole; lepo in koristno starišem in učencem bi res bilo, ko bi bila Ijudska in srednja šola v organični zvezi, da bi na srednjih šolah zidali na ti podlagi naprej, kakor jo je stavila ]judska šola. A kako se sedaj to tolmači. Ker so srednje šole in uoiteljišča nemške, mora tudi ljudska šola nemški jezik posebno poudarjati, da morejo učenci napredovati, a mi pravimo naj se potreba slovenščine po učitelji ščih in srednjih šolah bolj poudarja, potem bodo tudi ljudske šole bolj gojile slovenščino, ne bodo učitelji dalje tekmovali v tem, kdo bolj slovenžčino zanemarja, a nemštvo poudarja in hipoma se bode vse spremenilo; učitelji se ne bodo ločili po jeziku, marveo po svojem delovanji; poboljšanje to pa mora od zgoraj priti, ker se je tudi od verha dol zaukazovalo germanizirauje; ako je vladi res mari, da se slovcnski jezik upelje v šole in vrade, naj nikar ne vpraša osebstva, ki se odlikuje po svojem slovanožerstvu in je prav zarad te lastnosti prišlo do viših služeb, marveč može, narodne može, ki so sc uže od 1. 1848 s besedo in pismom poganjali za ravnopravnost narodov v Avstriji, in zastopajo ljudske koristi, a ne svojih po deželnih in deržavnih zborih. — Kakšen svet mi daste, je vprašal Salamonov sin Eoboam, starejše in skušene svetovalce svojega očeta, Bodi pravičen do svojih podložnih in olajšaj jini bremena, je bil odgovor. Eoboam, beržkone nezadovoljen s pravično razsodbo, je prašal mlajše svetovalce za svet. A ti so mu svetovali reči, ki so bili njemu, vsemu Ijudstvu v vcliko pogubo. »In bila je vojska med Izraolom in Judom ves čas kraljevanja Eoboama in še več let po njegovi smerti«. kSpominek dr. Itazlagu je postavila vdova v Brežicah ranjkcmu soprogu. Spominek je iz mannorja, 3 metre visok in ima napis: »V doinu Gospodovem iiaj bi prebival dr. Jakob Eadoslav Eazlag. * 12. jul. 1826, f 5. jun. 1880. Kdor dušno živi, ne umije«. »Nov.« Velika požertvovalnost mertve roke. Pret. meseca je slavil milostljivi škof v Nitri Avguštin Eoskovaniji 501etnico svojega mašništva; pri tej priliki je daroval za šolski namen 200 g\., a uže poprej je vtemeljil zaklad 480.000 gl. za uboge svečenike in učitelje. ,,Sloveuska flatica," bode imela prihodnji občni zbor diie 2 7. aprila, ki tudi v smislu Matičnih pravil voli nove odbornike. Po §. 12. izstopijo gospodje Karol Klun, dr. Poklukar, Fr. Souvan stareji, Fel. Stegnar, Mih. Herman, Fr. Kosar, dr. Sterbenc, Karol Šavnik in dr. Tonkli. Ker so knjige, katere Matični udje dobijo za 1. 1880. gotove in za odposlanje pripravljene, je odbor c e n o, po kateri bodo na prodaj v bukvarnah, tako-le odločil: »Oko in vid« 50 kr. — »Vpliv vpijanljivih pijač na človeški organizem« 25 kr. zato, ker odbor želi, da se ta knjiga razširi med ljudstvom. — »Kopitarjeva spomenica« (obsegajoča 12 pol) 80 kr. — »Letopis za leto 1880.« (obsegajoo 243/4 pol) 1 gold. Za tekoče leto marljivo se tiska prof. Erjavčeva šolska knjigas podobami »Živalstvo« v tiskarni Mercy-evi v Pragi, od katere se uže tiska 9.pola, — v tiskarni Blaznik-ovi pa prbf. Šuman-ova »Slovnica slovonska«. Slovensko učiteljsko društvo ima odborovo sejo 3. t. m. — Na dnevnem redu je pismo g. E. iz Pr. do odbora slov. učit. društva; razgovor o ponavljavni šoli, kakor je dosihmal na Kranjskem vpeljana; društvene razmere. — Začetek ob 2 popoludne. Zahvala. Blagorodni gospod dr. vitez France M o č n i k v Gradci je tudi letos k novemu letu podaril »Narodni šoli« lepo svoto 10 gl. — Za to blagodušno podporo se iskreno zahvaljuje Odbor nNarodne šole".