NASLOV Poznavalska (samo)kritična soočanja stran 6 Leto XXXIV Št. 7 Murska Sobota, 25. februarja 1982 CENA 10 DIN VESTNIK MURSKA SOBOTA V znamenju kongresov ZK Kako izboljšati sodelovanje oh meji Kot so ugotovili na 7. rednem zasedanju jugoslovan-sko-avstrijske komisije za obmejni promet — potekalo je oddorka do petka v Murski Soboti — se je obmejni promet med Jugoslavijo (Slovenijo) in Avstrijo odvijal v zadnjem času nemoteno. Uspešno se razvija tudi sodelovanje lokalnih oblasti in stalno narašča število potnikov v maloobmejnem prometu. To predstavlja Pomemben dosežek k dobrim odnosom med dvema sosedoma. Kljub vsemu pa obstajajo še nekatera odprta vprašanja in Pobude za boljše sodelovanje ob meji. Tako so proučevali možnost, da bi razširili krog tistih mejnih prehodov, kjer je dovoljen promet z motornimi vozili in mednje so naposled uvrstili tudi prehod Matjaševci na Goričkem in Tavko na avstrijski strani. Prav tako so Se pogovarjali o vključitvi novih naselij v maloobmejni Promet. Gre za Andrejce, “»krače, Budince, Čepince, Netnčavce in Sebeborce. Pri ^s je postopek o tem že končan in so predlog posredo-VQh ustreznim avstrijskim orkanom. .Jugoslovanska- delegacija, kl j° je vodil podsekretar v republiškem komiteju za med-narodno sodelovanje France yesetnik.je posebej izpostavi-la Potrebo po ureditvi mejnega Prehoda Pavličevo sedlo, ki na Koroško v Avstriji, in Ua bi uredili vprašanje maloob- GORNJA RADGON PREOBRAZBA MISELNOSTI MED KOMUNISTI med obema kon-9°nskim-med sornjerad-Pfedv« komunisti minilo akcii«i,e,T? v znamenu idejno tve In kadrovske krepi-'Bemhn?°vih vrst- Najpo-•Bi So ”®,se naloge, s kateri -*et»h ^Poprijeli v preteklih člani’ F? .kko kot so menili nja p??m|teja OK ZKS Gor-®eji _ ”9ona na svoji zadnji vania belimo na prizade-K°munistov v uresniče- Pred programsko volilno konferenco mejnega gospodarskega sodelovanja vzdolž celotne meje med Slovenijo in Avstrijo, to je z vsemi obmejnimi pokrajinami (Gradiščanska, Štajerska in Koroška), in sicer na podoben način, kot je Jugoslavija to vprašanje uredila z Italijo. Žal pa se A vstrija tema dvema našima pobudama, ki ju dajemo že več let, izmika na različne načine. Avstrijska delegacija, ki jo je vodil poslanec v zveznem ... za odločujoč položaj delavca v združenem delu in občana v krajevni skupnosti. vanju sprejetih sklepov in stališč v izvajanju politike ekonomske stabilizacije, v utrjevanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja in utrjevanju varnosti in družbene samozaščite. Ker bo poročilo, ki bo podrobneje razčlenilo delo komunistov v občini, predmet široke razprave na bližnji programsko-volilni seji ob- Poleg problemskih konferenc, pa so v poročilu o delu zajete tudi analize delovanja delegatskega sistema, s posebnim poudarkom na delu komunistov. Ker je bila problematika preobširna, so sklenili, da pred programsko-volilno sejo skličejo še eno izredno sejo komiteja. D. L. ministrstvu za zunanje zadeve Republike A vstrije dr. Walter Hitsch, pa je dala dve novi pobudi, in sicer da bi podaljšali obratovalni čas malomejnih prehodov (od 1. dec. do 28. febr. od 7.00 do 18.00, v ostalih mesecih pa od 4.00 do 21.00) in da bi v maloobmejnem prometu dovolili prenašanje rastlin brez fitopatološke-ga spričevala. Kot novost pa velja omeniti, da bo aprila začel veljati nov činske konferenci naj omenimo le rezultate, ki so jih komunisti dosegli v idejnopolitičnem usposabljanju in kadrovanju. Danes šteje občinska organizacija 878 komunistov, kar je za tretjino več kot pred štirimi leti. Poskrbeli pa so tudi za ustrezno idejnopolitično usposabljanje članstva, posebej še na občinski ravni. V času med obema kongresoma so v občini tudi precej spremenili sestavo sekretarjev in članov sekretariata. V petinšestdesetih odstotkih so te odgovorne naloge sprejeli novi člani zveze komunistov, ki so končali vsaj eno izmed oblik idejnopolitičnega usposabljanja. Ob tem pa komunisti v občini ne zapirajo oči pred težavami, kijih niso prebrodili tudi v preteklem obdobju. Komunisti v posameznih osnovnih organizacijah so še vse premalo samoiniciativni in ustvarjalni. Zaživale tudi niso posamezne osnovne organizacije v povezavi s svojimi delovnimi organizacijami, še vse prevečkrat pa nosijo breme dela v osnovnih organizacijah zgolj vodstva le-teh. zakon za prenos blaga v maloobmejnem prometu med Jugoslavijo in A vstrijo in med drugim bo tedaj dovoljena vsota iznosa dinarjev čez mejo z maloobmejno prepustnico povišana od sedanjih 500,000 na 1.200.00 dinarjev. Ali bodo nove pobude za.še boljše sodelovanje uresničene, pa bo odvisno od pripravljenosti ter interesa na obeh straneh meje. JOŽE GRAJ Za premostitev naštetih pomanjkljivosti je nedvomno potrebno aktivirati vsakega člana partijske organizacije in ne nazadnje poostriti partijsko odgovornost. Sicer pa je preobrazba miselnosti med gornjeradgonskimi komunisti že prisotna, vse bolj dozoreva spoznanje, da mora imeti sleherni komunist aktiven odnos do vsega družbenega dogajanja. Od tu naprej pa je pot k uspešnemu delovanju komunistov seveda mnogo lažja... V. Paveo ŠE VEČ ŽIVIH STIKOV ij Z LJUDMI V okviru kadrovskih priprav na 9. kongres ZKS in 12. kongres ZKJ ter pred programsko-volilno konferenco občinske organizacije zveze komunistov v Murski Soboti poteka v murskosoboški občini pospešena aktivnost. Kongresa stevenskih komunistov se bo udeležilo 11 delegatov, kar je v skladu z opredeljenimi kriteriji, da se na vsakih 200 komunistov izvoli po en delegat. Tako bodo murskosoboško občino na 9. kongresu ZKS, ki se začne 15. aprila v Ljubljani, zastopali: Stanislava Kološa, Irma Benko, Stanko Lovenjak, Marjan Hajdinjak, Andrej Vbroš, Štefan Jonas, Jože Rituper, Mirjana Miloševič, Alojz Flegar, Martin Horvat in Stanko Kerčmar. Možni kandidat za delegata na 12. kongresu ZKJ paje Evgen Horvat, ki je po predloženem ključu izbran s področja primarne kmetijske proizvodnje družbenega sektorja. Vsi omenjeni kandidati so dobili podporo v osnovnih organizacijah zveze komunistov v murskosoboški občini. Kadrovska komisija pri komiteju OK ZKS pa je tudi izpopolnila predlog kandidatov za člane posameznih komisij v občinski organizaciji zveze komunistov. Istočasno pa je sprejet tudi podrobnejši program propagandnih priprav na republiški in zvezni kongres ZK. Njegov poglavitni namen je, da v propagandne priprave delovno in akcijsko vključijo, vse komuniste — od osnovnih organizacij ZK do vodstva občinske organizacije — kakor tudi ostale družbenopolitične organizacije in družbene dejavnike. Tako so predvidene številne naloge in akcije, ki jih bo treba v prihodnje uresničevati na nivoju občine, predvsem pa v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, šolah, društvih in drugje. Vanje se bo vključevala tudi komisija za informati-vno-propagandno dejavnost pri občinski konferenci zveze komunistov. Ob organiziranju raznih družbenopolitičnih, kulturnih in drugih manifestacij in prireditev, ki bodo nedvomno prispevale k ustvarjanju ugodnega političnega ozračja za čim aktivnejše vključevanje delovnih ljudi in občanov ter mladine v vse kongresne aktivnosti, bo URESNIČEVANJE DOGOVORJENIH NALOG Družbenopolitične in družbenoekonomske razmere v lendavski občini kažejo, da-se večina osnovnih organizacij ZK, tako v organizacijah združenega dela kot krajevnih skupnostih, aktivno vključuje v obravnavanje vseh pomembnih družbeni h vprašanj okolja, v katerem delujejo in uresničujejo dogovorjene naloge. Ta ugotovitev je bila izrečena na seji občinske konference ZKS Lendava, na kateri so ocenili volilne konference osnovnih organizacij. Značilno za tokratne volilne konference je, da so v vodstva izvolili dokajšnje število mladih komunistov, ki so se izkazali v družbenopolitičnem delu, tako v organih samoupravljanja kot v drugih družbenopolitičnih organizacijah, zlasti v SZDL. Manj paje bila opazna aktivnost komunistov v ZSMS, kar je dokajšnja slabost, ki jo bodo morali odpraviti v tem in naslednjih letih. Po mnenju članov osrednja pozornost namenjena zlasti prikazovanju in vrednotenju resničnih dosežkov v obdobju zadnjih štirih let. Torej tistih rezultatov, ki so posebej vidni v krepitvi odločujočega položaja delavcev v združenem delu in občana v krajevni skupnosti. Tako bo od 20. marca do 10. aprila v galeriji Kulturnega centra v Murski Soboti razstava marksistične in družboslovne literature, v pionirskem oddelku knjižnice pa bo neposredno pred kongresi in v času njihovega trajanja prikaz dogodkov iz zgodovine ZK in naporov za ustvarjanje lepše prihodnosti. Ob tem se bodo krajevne knjižnice v murskosoboški občini povezovale z osnovnimi organizacijami ZK, KO SZDL, šolami in drugimi na svojem terenu. V galeriji bo tudi zanimiva razstava »Slikarstvo, kiparstvo in arhitektura med obema vojnama v Prekmurju«. Aprila bi naj izdali tudi »Grafično mapo domačih likovnih ustvarjalcev«, v maju pa razstavo »Otroška likovna ustvarjalnost in likovni svet mladih v knjigi«, kjer bo dan poudarek 9. kongresu ZKS. Hkrati bodo v murskosoboškem muzeju pripravili razstavni pano z vsebinskimi poudarki'na 9. kongresu ZKS, v času samega kongresa pa bo na ogled posebna dokumentarna razstava. V tem času pa bo ’ kino Park predvajal filme z družbeno angažirano vsebino, pri čemer bo oktobra letos izvedel tudi Teden domačega filma. Knjižnica bo poskrbela za obnovo in dopolnjevanje kotičkov z marksistično literaturo v OZD in KS, pripravljene razstave bodo po dogovorih prenesli tudi drugam. V času trajanja 9. kongresa slovenskih komunistov pa bo v Murski Soboti organiziran slovesen sprejem oziroma svečana podelitev članskih knjižic vsem novospreje-tim članom ZK. Seveda pa podrobnejši program propagandnih priprav na 9. kongres ZKS in 12. kongres ZKJyelja za sleherno organizacijo združenega dela in krajevno skupnost posebej, kar bo odvisno od angažiranosti komunistov. Milan Jerše občinske konference ZKS Lenda-vaje sicer opaziti večjo samoiniciativnost v političnem delu to kaže tudi na samostojnost osnovnih organizacij, vendar pa temu ni tako v krajevnih skupnostih. Tudi število novih osnovnih organizacij in članov ZK kaže, da je le;teh več v organizacijah združenega dela, medtem ko se stanje v krajevnih skupnostih ne spreminja. Na seji občinske konference ZKS Lendava so razpravljali tudi o nekaterih kadrovskih vprašanjih, tako so za družbenopolitični zbor občinske skupščine predlagali 4 člane občinske konference, določili pa so tudi delegate za kandidacijsko konferenco. Na seji so se dogovorili tudi o sklicu občinske program-sko-volilne konference, ta bo 9. marca, ter o organizaciji razprav o kongresnih dokumentih v osnovnih organizacijah. Jani D. aktualno po svetu Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec se je mudil na neuradnem obisku v Avstriji. Ob tej priložnosti seje sestal z avstrijskim zunanjim ministrom Wi-libaldom Pa-hrom. Za novo obliko sindikatov ..Obnovljeno sindikalno gibanje naj bi imelo oblike, kakršne si želijo delavski razred in vsi delovni ljudje, izražati mora interese države in biti soodgovorno za stanje v državi.” Sindikati se rie morejo vrniti k ..metodam in načinu dela, katerim so se delovni ljudje v avgustu 1980 uprli, vendar prav tako ne smejo sprejeti tistih tendenc in akcij, ki so mnoge aktiviste in del članov Solidarnosti potisnile v boj proti socialistični državi”. V tem je bistvo tez, ki jih je dal vladni komite za vprašanja sindikatov v javno razpravo. Teze vsebujejo hkrati tudi temeljno programsko zamisel generala Woiciecha Jaruzelskega na širšem političnem in gospodarskem torišču: ni vrnitve k.staremu, pa tudi ne k liberalizmu zadnjih mesecev 1981. leta. Čeprav vladni komite poudarja, da noče vsiliti nobene organizacijske zasnove, pa vendar zastavlja trdne okvire bodoče dejavnosti sindikatov, ko jim odvzema politične funkcije in omejuje njihovo dejavnost v glavnem na obrambo socialnih pravic delovnih ljudi. Sindikati, samoupravni in ..neodvisni od administracije in državnega delodajalca”, morajo imeti pravico do obveščenosti in presojanja vladnih sklepov, ki se tičejo ekonomskega in socialnega položaja zaposlenih. Služiti pa morajo enotnosti Poljakov in ne ,, političnemu spodkopavanju družbe, širjenju anarhije in napetosti, ki ogrožajo socialistični sistem”. V novih razmerah so sindikati partner ne le ,.državnega delodajalca”, ampak tudi delavskega samoupravljanja, ki — v skladu z gospodarsko reformo — prevzema številne funkcije, ki jih je imela doslej administracija. —V žarišču dogodkov Vladne teze zato poudarjajo, da bo treba ustvariti nova pravna in praktična razmerja med administracijo, samoupravljanjem in sindikati. Vladni komite je opozoril na temeljne možnosti za bodočo dejavnost sindikatov, pri čemer ugotavlja, da so nekatere zajete v tako imenovane družbene sporazume iz leta 1980. Sindikati morajo priznavati družbeno lastništvo nad proizvajalnimi sredstvi, spoštovati zakonitost in ustavna načela o vodilni vlogi partije v družbi in državi, vzpostaviti odnose z mednarodnimi zvezami in delovati v skladu s poljsko zunanjo politiko. Iz vladnih tez bi lahko sklepali, da bodo vse dosedanje statutarne dokumente sindikatov revidirali. Tako poudarjajo, da morajo ,,statutarna načela, organizacijska struktura in praksa zagotoviti, da bo to zares sindikalno gibanje, ki ne bo imelo pretenzij, da bi igralo vlogo politične stranke”. V bodočem sindikalnem gibanju naj bi se, kot je rečeno v tezah, zbirali „vsi delovni ljudje, ne glede na svojo opredelitev in svetovni nazor”. Vendar se je vlada izrekla proti temu, da bi se sindikalno gibanje organiziralo v teritorialne sestave (tako kot se je sindikat Solidarnost) ker je to prilagojeno politični dejavnosti, ne pa obrambi interesov ljudi, zaposlenih v neki panogi”. Prav tako priznavajo kmetovalcem, obrtnikom in delavcem v podobnih panogah pravico, da se združujejo, vendar v skladu s specifičnostmi stroke in mednarodnimi sporazumi. Težko je iz take formulacije razbrati, ali se vlada strinja z obnovitvijo ,,Vaške solidarnosti” kot sindikalne organizacije zasebnih kmetovalcev. Vladni kortiite, sklicujoč se na osnutek zakona o sindikatih, o katerem poljski parlament že dolgo razpravlja, potrjuje pravico delavcev do stavke, vendar poudarja, da je prekinitev dela možna šele, ko izkoristijo vsa dru-ga sredstva. Vladni dokument ne zavrača možnosti, da bi se obnovilo delovanje sindikatov Solidarnost. O tem gibanju pravi, da za njegovo rušilno dejavnost ne morejo biti odgovorni člani Solidarnosti, pa tudi ne del vodstva. ,,Mnogi ljudje so delovali v čustveni vzburjenosti, nekateri pa niso bili dovolj preudarni. To poglavje je treba končati. Nihče ne more biti diskriminiran, še manj pa kaznovan zgolj zaradi pripadnosti k legalnim sindikatom kakor tudi zaradi dejavnosti v skladu s statutom in zakoni,” piše v tezah. Vendar pa se v sindikalno dejavnost ne morejo vnovič vključiti ,,ljudje, znani po svojih razdiralnih stališčih”. Posebna pozornost je v tezah posvečena mlademu rodu, kateremu je bila sindikalna dejavnost po avgustu 1980. leta prva izkušnja v družbenem delu. ,,Brezkompromisno, kritično stališče in dobri nameni mladih so pripomogli k številnim pozitivnim spremembam v naši državi”, je rečeno v tezah, vendar s pripombo, da so en-tuziazem mladine žal izkoristili ,,nasprotniki socializma”. ,.Vsiljevanje dokončnih organizacijskih oblik delavcem je v nasprotju s pojmovanjem socialistične zakonitosti in demokracije,” je rečeno v sklepnem delu tega vladnega predloga. ,,Nikomur ni potreben glas spoznanih sovražnikov socializma in pristašev konfrontacije. Vsak glas poštenega delovnega človeka pa se mora v tej javni razpravi slišati jasno in avtoritativno.” (PO DELU) Ne bo dela za vse Sporočilo socialnega ministra Alfreda Dallingerja, da bo Avstrija za najamnj deset odstotkov znižala število tujih delavcev. je povečalo zaskrbljenost Jugoslovanov, ki so začasno zaposleni v tej državi. Trenutno je v rednem delovnem razmerj samo še 91.000 Jugoslovanov (pred dvema letoma jih je bilo več kot 170.000), približno 13.000 pa jih je brez dela in dobivajo podporo za bre_zposelnost. Dallinger je dejal, daje v Avstriji približno 150.000 tujih delavtev in da se bo od 15.000 treba posloviti. Podjetja so sicer dobila navodilo, naj delavcem ne dajejo odpovedi, ne smejo pa najemati novih delavcev iz tujine. Minister sodi, da bodo z »naravno fluktuacijo« dosegli zastavljeni cilj, namreč znižanje števila tujih delavcev na 135.000. Kot razlog za ta ukrep je Dallinger navedel nepričakovano veliko stopnjo brezposelnosti (dosegla je 5,4 odstotka), pa tudi zakonska določila, po katerih je najemanje tujcev prepovedano, če je domača delovna sila. Dokaj brez ovinkov je povedal, da mora v prvi vrsti skrbeti za Avstrijce, tujci bodo prišli do dela samo, če ne bo mogoče najti domačih interesentov. Kerje po tradiciji tako, da Jugoslovani predstavljajo večkot dve tretjini tuje delovne sile v Avstriji, je ta najnovejši ukrep prizadel predvsem naše delavce. Poglavitno vprašanje je, ali se bo našlo delo za 13.000 brezposelnih. Podboro za brezposelnost bodo dobivali samo 30 tednov, potem pa se bodo morali vrniti v Jugoslavijo, če zaposlitve zanje ne bo. Ker gre večinoma za gradbene delavce, krizni investicijski projekti dunajske vlade pa so naravnani na reševanje gradbeništva, obstaja sicer možnost, da se bo na pomlad našlo delo tudi za Jugoslovane, toda gotovo ne za vse. Imam Homeini je sam demantiral trditve, daje umrl. V poročilih teheranskega radia je govoril pet minut in pol. Iranskega verskega in revolucionarnega voditelja so obiskali predsednik republike Ali Hamnei, predsednik vrhovnega sodišča Musavi Ar-debili, predsednik skupščine Hašemi Rafsandžani in premier Mir Hosein Musavi. Kje so se sešli, niso sporočili. Ho-menini. ki ga je govorjenje nekoliko utrujalo, je obisko-avalcem povedal, da je pred nekaj dnevi, koje poslušal tuje radijske postaje, slišal, da »Homeini umira«. Pred kakimi desetimi dnevi je Homeinijev kabinet sporočil, da iranski voditelj 14 dni ne bo sprejemal nobenih obiskov. Prakso, da se občasno za 14 dni umakne izjavnega življenja, je 83-letni iranski voditelj vpeljal pred kakim letom dni. Ta čas si vzame za oddih in najverjetneje za temeljitejšo zdravniško nego. Kot je izjavil, mu je njegov sin Ahmad povedal, da se ljudstvo zanima za njegovo zdravstveno stanje. Vsekakor je bil to razlog, da sp v najbolj poslušani oddaji teheranskega radia, dnevnih poročilih, objavili posnetek Homeinijevega govora. S tem svojim govorom je Homeini potrdil, da še naprej suvereno vodi iranske notranje in zunanje zadeve. Predsedniku vrhovnega iranskega sodišča ajatoli Musaviju Ar-debiliju je ukazal, naj vsem sodnim oblastem v mestih in pokrajinah izda ukaz, da pred iranskih novim letom, 21. marcem, izpustijo zapornike, »razen tistih, kijih po božjih zakonih ni mogoče izpustiti«. Nasprotnikom islamske republike, ki jih je imenoval zapeljance, je priporočil, da naj primerjajo sedanjo iransko vlado in bivši (šahov) režim. Izrazil je upanje, da bo Alah pokazal takim vrnitev na pravo pot. Irancem, ki iz tujine rovarijo proti islamski republiki, pa je sporočil, naj se vrnejo v državo, če že trdijo, da je ljudstvo z njimi. To poslanico je Homeini kot prvemu sporočil bivšemu iranskemu predsedniku Abolhasanu Bani Sadru. TOKIO — Japonska vlada namerava prek mednarodnega Rdečega križa poslati Poljski prvo pomoč v hrani, obleki in zdravilih v vrednosti pol milijona dolarjev. WASHINGTON - Predsednik ZDA Reagan je ponovno obtožil nikaragovsko vlado, češ da pomaga upornikom v San Salvadorju. MOSKVA - Prihodnji teden bo poljska partij-sko-državna delegacija uradno obiskala Sovjetsko zvezo. To bo prvo potovanje premiera Jaruzeb skega na tuje po uvedbi vojnega stanja. WASHINGTON - Vojne mornarice šestih držav NATO bodo imele sredi marca v Mehiškem zalivu in na območju južne Floride vojaške vaje. V vodah okrog Kube bo v teh manevrih sodelovalo 28 vojnih ladij in 80 letal. Amem ški vojaški strokovnjaki trdijo, da lahko 200 kubanskih vojaških letal in vojno ladjevje resno ogrozi ameriške pomorske poti na tem območju. NIKOZIJA - Po mnenju mnogih se na Bližnjein vzhodu morda pripravlja nov vojni spopad širokega obsega. Izrael že nekaj časa grozi Libanonu Pa tudi Siriji. Izraelski obrambni minister pravi, da se Sirija že dalj časa pri' pravlja na vojno z Izraelom. MADRID - Na madrid; ski konferenci o evropski varnosti in sodelovanju se je spet razplamtel spor med blokoma zaradi dogodkov na Poljskem. Neposredni povod je bila novica varšavskega radia, da so na Poljskem samo * dveh dneh aretirali več kot 3500 ljudi. VARŠAVA - Od ponedeljka Poljaki lahko pono-vno potujejo v tujino, tujci pa na Polisko- RIO DE JANEIRO -Samo prvi dan pustnega karnevala v tem mestu je terjal 30 človeških žrtev, 400 pa je bilo huje ranjenih- Prejšni teden se je izvedelo, da se je v Egipt vrnilo 66 sovjetskih strokovnjakov, ki so deželo zapustili septembra lani. Takratni predsednik Anvar el Sadat je pod obtožbo, da se »mešajo v notranje zadeve dežele«, po formalnem sklepu vlade odredil, naj v 48 urah zapusti Egipt vseh 1700 sovjetskih strokovnjakovj skupaj z ambasadorjem Poljakovim, šestimi drugimi diplomati in dvema novinarjema vred. Sest mesecev po tem dogodku je egiptovski predsednik Hosni Mubarak za zahodnonemško revijo »Der Spiegel« izjavil, da je »povratek sovjetskega ambasadorja v Egipt v principu neizbežen.« POVRATEK NA NIL Deset dni po izgonu Sovjetov iz Egipta je prišlo do tragičnega dogodka v zvezi z Anvarjem el Sadatom. Nihče od predstavnikov Sovjetske zveze ni bil na pogrebu, formalna diplomatska sožal-na brzojavka je bila diplomatsko skopa. Tri mesece kasneje, ob izvolitvi Fuada Mohiedina za predsednika vlade, je sovjetski premier Tihonov v čestitki zapisal tudi naslednje: »Upam, da bo naša aktivnost na tem odgovornem mestu prispevala k normalizaciji in razvoju sov-jetsko-egiptovskih odnosov.« Pred kratkim se je iz Moskve vrnila egiptovska gospodarska delegacija, ki se je dogovorila, da bodo egiptovski izvoz v SZ povečali za 18 odstotkov. Sodobni sovjetsko-egiptov-f ski odnosi so stari 39 let. Medtem so doživljali padce in vzpone ter z letom 1972 dosegli najnižjo točko. A vgu-sta tega leta je namreč Sadat »izgnal« 17 tisoč sovjetskih vojnih svetovalcev. Zaskrbljenost Washingto-na ob takšnem razvoju dogodkov seveda ni majhna. To se je pokazalo tudi na nedavnem Mubarakovem obisku v ZDA. V naprej pripravljenem govoru za tiskovno konferenco je Mubarak poskušal pojasniti zakaj je pozval sovjetske strokovnjake. »Egipt je pred mnogimi leti veliko kupoval od Sovjetske zveze«, je dejal Mubarak. »To je bilo v časih, ko na Zahodu nismo mogli kupovati. Že lani bi morali vgraditi v nekaj tovarn, ki smo jih zgradili v zadnjem času, nove stroje. To pa lahko naredijo samo sovjetski izvedenci, ker le tako veljajo tudi garancije.« Mubarak je tako zbranim novinarjem odgovoril na dve ključni vprašanji: zakaj sovjetski strokovnjaki in zakaj prav v tem času. Hosniju Mubaraku seveda ni do tega, da bi si zapravil ugled v ZDA. Zato je med svojim obiskom večkrat omenjal tudi svojo pripadnost politiki neuvrščenih. To je bilo sporo čilo namenjeno gostitelju, kakor tudi Sovjetski zvezi, čeprav je ni niti imenoval. Vendar je vprašanje, če je bil Mubarakov namen, da pokliče sovjetske strokovnjake, samo v tem, kar je povedal. Znano namreč je, da ima egiptovska vojska večinoma sovjetsko oborožitev. Ob dosedanjih slabih izkušnjah s SZ, kar zadeva orožje, se je Egipt v tej zvezi oslanjal tudi na Zahod, čeprav kaže, da tudi sovjetskega orožja noče izključiti iz igre. Za že omenjeno zahodnonemško revijo je Mubarak dejal, da Sovjetska zveza ta trenutek »ne igra nobene vloge v mirovnem procesu na Srednjem vzhodu, vendar bi Jo lahko ob določenih pogojih vendarle imela.« Najbrž je Mubarak pri tem mislil na Sinaj, ki bi ga do konca aprila morali Izrelci vrniti Egiptu. Če je tako, potem dajejo izjave egiptovskega predsednika vsaj malce slutiti dogodke, ko jim bo svet priča aprila letos. Bo to ponoven preizkus sodobnega orožja, kajti Izraelci govorijo ob okupiranih ozemljih eno, delajo pa drugo. Prav pred dnevi je svet obkrožila novica, da Izraelci na okupiranem ozemlju z naglico gradijo utrdbe. Kakor je — razumljivo — v Washingtonu slišati veliko več govoric in komentarjev ob tem ddgodku, v Moskvi niso preveč gostobesedni, zatrjujejo pa, da Sovjetska zveza nikoli ni bila pristaš ohlajevanja odnosov do Egipta. Kaže, da v Sovjetski zvezi Hosni Mubarak (desno) z Ronaldom Reaganom ob svojem nedavnem obisku v ZDA. nestrpno pričakujejo 26. april, ko naj bi po Campda-vidskem sporazumu prišlo do umika izraelskih sil s Sinaja. Že sedaj trdijo, da bodo 20. marca razmeščene v sinajski puščavi ameriške in druge zapadne enote, kajti do konca aprila lahko na Bližnjem vzhodu ponovno zagori, seveda s tem namenom — kot trdijo v Moskvi — da bi odgodili umik izraelske vojske s Sinaja. Sicer pa v Moskvi povratek svojih strokovnjakov v Egipt ocenjujejo »kot naravno zadevo«. To je po njihovem mnenju potrebno zaradi normalnega delovanja asuanskega jeza, nove jeklarne blizu Kaira ter velikega aluminijskega kombinata, ki so jih zgradili s sovjetskim posojilo, strokovna dela pa so opravili sovjetski inženirji in tehniki. Koliko in zakaj je Sadat s svojimi ukrepi morda pretiraval. se bo najbrž še pokazalo-Dejstvo je, da je bil velik nasprotnik Kremlja, celo tolikšen, da je v portreta carja Nikolaja, ki je visel v prostorih ruskega emigrantskega kluba v Kairu, videl »somišljenika komunistih komunistične zarote.« MubO' rak že po svojem ponašanju ni nič kaj podoben Sadatu-umirjen, manj govori in tud Arabcev — bratov ne napada kot je to delal Sadat. Pomiti je politično opozicijo v de že It s Francozi se je dogovoril o nakupu letal tipa »mirage«, zunanji politiki Egipta pa češče nastopa s pozicij neuvrščenosti. Ali bo povratek Sovjeta & na- Nil takšen kot si S predstavlja Mubarak, mat drugačen kot si ga v kont. konsekvenci predstavi} Moskva, na noben način P ne želi Washington, t° pokazal razvoj dogodkov Bližnjem vzhodu. STRAN 2 VESTNIK, 25. FEBRUARJA Homeini še živi aktualno doma ogledalo tedna POGOSTO : GOVORIMO... Vsi smo »za« in skoraj stoodstotno enotni, kadar se I opredeljujemo ob vprašanjih politike socialističnega sa- B Imoupravljanja. samoupravne demokracije in podobno. Ko pa se opredeljujemo ob vprašanjih, ali bomo ostali v realnih okvirih pri konkretni investiciji, ali jo bomo pre- korač.evali, pa se pojavljajo razlike. Vsi se sklicujemo na B I Titovo pobudo o uveljavljanju enoletnega mandata, le redko pa se vprašamo, kakšna je usoda številnih Titovih I pobud — glede investicij, grandomanije, potrošništva, funkcionarstva in privilegijev ter podobno. Nekateri, ki so B Ise najglasneje zavzemali za uvedbo enoletnega mandata, po izteku tega mandata nočejo več ostati v kolektivnem I organu, temveč se umaknejo drugam. Toje najlepši dokaz B za to, kako neiskreni so in kako ozko in neustrezno so (interpretirali Titovo pobudo o enoletnem mandatu. Iz dogodkov na Kosovu moramo izluščiti nauk povsod, I v vseh republikah in pokrajini, v vseh okoljih. Če v I nekaterih republikah in drugih okoljih ni prišlo do takšnih I negativnih pojavov, do dramatičnosti in sovražnosti tolikšnih razsežnosti, to še ne pomeni, da se drugod ne I pojavlja kaj podobnega. O tem vsekakor ne smemo I molčati, da se ne bi nekoč tolkli po glavi, češ, zakaj smo I molčali; zakaj nismo ob pravem času opozarjali na te pojave. Imamo še veliko neizrabljenih možnosti, ne nazadnje v I I premajhni integriranosti gospodarstva, v preveč raz- * drobljeni akumulaciji, v preveč široki investicijski fronti, m v zidovih in palačah. V dragih avtomobilih ob slabih I cestah, super baryni televiziji, ob slabih programih itd. | I Zlo je tudi y tem, da tisti, ki so na vrhu, najlepše vidijo in najraje gledajo navzdol, tisti pod vrhom pa gledajo samo navzgor. Premalo pa uporabljamo ogledala in smeri levo in desno. ITo je nekaj trditev iz pogovora sekretarja predsedstva n CK ZKS Franca Šetinca za titograjski list Tribuna. BEOGRAD — Zvezni zavod za statistiko je sporočil rezultate lanskega popisa prebivalstva: vseh Jugoslovanov 22,418331, Srbov, 4,428.135 Hrvatov, 2.00.034 Muslimanov, 1,753,605, Slovencev, 1,731,252. Albancev, 1341.420 Makedoncev, 577.298 Črnogorcev. 426.865 Madžarov, 148.604 Romov itd. 216.463 ljudi je izjavilo, da so Jugoslovani, 46.716 občanov pa se ni izreklo za nobeno narodnost. LJUBLJANA — Prostorski načrt razvoja Ljubljane Predvideva, da bodo do leta 2000 pozidali 3000 hektarov obdelovalne zemlje. . BEOGRAD — Zvezni 'zvršni svet je predlagal, da naj bi od aprila do oktobra Prestavili merjenje časa za nro naprej, kot to delajo vse države srednje Evrope. BITOLA - Začeli so Polniti jezero na hidromelioracijskem sistemu Streževo. vodo bodo začeli koristiti Poleti. Streževo je največji tovrstni objekt, ki ga gradi-mo v Jugoslaviji: jez je visok ?6 širok pa 632 metrov. Vanj je vgrajenih več kot 4 milijone kubičnih metrov materiala, zgradili pa so ga v manj kot 30 mesecih. ZAGREB — Po sicer nepopolnih podatkih je tre-nutno na Jadranu več kot deset tisoč tujih turistov, kar je nekaj več kot lani. SPLIT — Tukaj se je zgodil čudež. Lani februarja so gospodinje plačevale za kilogram špinače 104,25 dinarjev, letos samo 43,00 dinarjev. Za peso je bilo treba lani odšteti 82,20, letos samo 38,50. Podobno je tudi pri solati, zelju, cvetači in drugi zelenjavi. telegrami BEOGRAD — V obdobju januar — september lani so v Jugoslaviji dosegli najvišje povprečje osebnih dohodkov v projektantskih organizacijah (14,284 din mesečno), najnižje pa v tekstilni industriji in v gostinstvu (7906 din). BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ bo (od 15. maja letos) za eno leto iz Srbije, predsednik CK ZKJ iz Slovenije, sekretar predsedstva CK ZKJ iz Bosne in Hercegovine, predsednik SZDL J bo iz Hrvatske, sekretar iz Črne gore, predsednik sveta sindikatov bo iz Kosova, predsednik borčevske organizacije iz Črne gore, predsednik mladine iz Srbije, predsednik zvezne skupščine iz Bosne in Hercegovine, predsednik zvezne gospodarske zbornice pa iz Makedonije. SLOVENCEV JE 1,712.445 Pri zadnjem popisu prebivalstva, ki je bil v za^etk“ S skega aprila, se je na območju SR Slovenije ,zr*klo zap -Padnost k slovenskemu narodu 1,712.445 prebiva . . Zadnjih desetih letih se je torej število Slovencev v nas . ^publiki povečalo za dobrih 88 tisoč, v primerjaviz mulja ' Popisa iz leta 1953 pa seje Število Slovencev povečalo za blizu tisoč. V celotnem stalnem prebivalstvu v|jajo Slovenci po rezultatih zadnjega popisa 90,52 odstotka. . L)d pripadnikov drugih narodnosti so v Sloveniji najmočneje zastopani Hrvati: v Sloveniji živi 55.625 Hrvatov, ah za dobrih 13 tisoč več kot leta 1971. V celotnem stalnem Prebivalstvu Slovenije sestavljajo Hrvati 2,94 odstotka, Srbi ^Javljajo v celotnem prebivalstvu 2,23 odstotka, v Sloveniji »a jih živi 42.182. £ V zadnjih desetih letih Jte je v Sloveniji ‘^.edJ“O Povečalo evilo ljudi, ki še narodnostno niso opredelili. Tako je bilo 'am aprila v Sloveniji 26.263 Jugoslovanov, ali celo za slabih Pravijo, da gre tudi za zlorabe Stanovanjski sklad zveznih organov ima 12.100 stanovanjskih enot, od tega 9.894 v Beogradu in 2.207 zunaj tega mesta. Se 90 stanovanjskih enot še niso dali v upravo stanovanjskih sis zveznih organov. V stanovanjskem skladu je 688 garaž, večinoma v Beogradu, pa tudi približno 12.000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov. Celotna knjigovodska vrednost stanovanjskih poslopij in stanovanj znesena temelju zaključnega računa za leto 1980 dobrih osem milijard dinarjev. Obračun 636 stanovanj, ki so jih dogradili v letu 1981, še ni narejen. Garaže so vredne 80 milijonov, poslovnega prostora pa je približno 164 milijonov dinarjev. Največ »zveznih« stanovanj je seveda v Beogradu. V Srbiji zunaj Beograda je 130 stanovanj, v Vojvodini 210, na Kosovu 14, v Makedoniji 64, v Sloveniji 617, v Hrvaški 907, v Bosni in Hercegovini 41 in v Črni gori 52. Lani so večkrat opozorili, da so najbrž nekatera stanovanja iz sklada zveznih organov uporabljena brez pravice in da gre za zlorabe. Pri tem niso navajali stvarnih dokazov za to. Zaradi tega je bivša komisija ZJS za dodelitev stanovanj v uporabo (obstajala je do srede leta 1918) sestavila več delovnih skupin, ki so preverile, kako je uporabljenih približno šest tisoč »zveznih« stanovanj. Ugotovila je, da v okoli 106 stanovanjih ne stanujejo ljudje, katerim so bila stanovanja dodeljena, oziroma da nimajo v rokah ustrezne dokumentacije o stanovanjski pravici. V tej zvezi je sekretariat za pravosodje in organizacijo zvezne uprave pripravil poročilo o zlorabljanju pravic za uporabo stanovanj in predlagal ukrepe. ZIS je sprejel predlagane ukrepe in akcije v zvezi z nadzorom uporabe stanovanj in obvezal vse funkcionarje, ki vodijo zvezne organe uprave iz zvezne organizacije, naj ravnajo v skladu s predlogi. Zvezni izvršni svet meni, da je nadzor pri uporabi stanovanj iz zveznega sklada nadvse potreben tudi zaradi tega, ker je treba pojasniti in ugotoviti dejstva v zvezi z domnevami, da gre pri teh stanovanjih za zlorabo, še zlasti pa bi moralj uvesti stalni sistem in način takšnega dela. (TANJUG) KAJ SE JE DOGAJALO V LETALU? Kaj je povzročilo usodno izgubo višine in padec letala DC-9 super 80 ljubljanske Inex Adrie na Korziki? Od te hude letalske nesreče je minilo tri mesece, preiskava pa še ni sestavila končnega uradnega odgovora. Vendar ga smemo v kratkem pričakovati. Črni skrinjici sta bolj poškodovani, kot so sprva predvidevali. Trak iz registratorja pogovorov v kabini so pazljivo presneli, vendar je kakovost zvoka še tako slaba, da ni mogoče slišati vsega, kar je na njem posneto. Zato so ta trak poslali v ponovno obdelavo laboratoriju v Grenoblu. Druga črna skrinjica, tako imenovani registrator s podatki o poletu, z vsemi podatki o poletu — hitrosti, višini, moči motorjev. nagibu, gre skupaj za 21 podatkov d poletu, pa je še bolj poškodovan. Uradni viri so iz razumljivih razlogov še zadržani, saj preiskava še teče in očitno obstaja nekaj nejasnosti, ki jih je treba razčistiti. Po nekaterih neuradnih virih ostajaglavno vprašanje, zakaj je letalo I. decembra lani okoli 8,50 letelo 700 metrov nižje od predpisane višine in trčilo v vrh gore San Pietro. Je šlo morda zg nesporazum med posadko in kontrolnim stolpom ali pa za okvaro na avtomatu tega modernega letala? Od. ljubljanskega, letališča Brnik do letališča Zlato polje y Ajacciu je letalo letelo do sekunde točno in do metra natančno. Dan pred poletom je pilot Ivan Kunovič preučil karto tega korzi-škega letališča, ker je vedel, kakšen manever ga čaka, saj je dva meseca prej že pristal na letališču Zlato polje. Torej je postopek poznal. Mogoče je bilo prav to vzrok usodnega nesporazuma, na katerega opozarjajo nekateri poznavalci vsebine črne skrinjice. Ko je naš pilot točno ob določenem času in ha dogovorjeni višini priletel v območje letališča v Ajacciu, so mu iz kontrolnega stolpa naročili: »Imate prednost, spuščajte se.« Kunovič je, ker je vedel, da je kot pristajalni manever na tem letališčp treba napraviti osmico, v skladu s tem scenarijem letalo usmeril na progo, po kateri se letala običajno spuščajo, vendar je sočasno začel zniževati višino. Je to storil zaradi nesporazuma? Neuradno povedano — na traku je registrirano opozorilo »puli up« (dvigni se), ki ga signalizirajo, če se letalo približuje zemlji. Preseneča to, da ni slišati glasu kopilota Franca Terglava. Zato pa je slišati paničen glas njegovega sina, ki je bil z njim v pilotski kabini — »ati, ati«. Kaj je bilo s kopilotom? Je bil pri zavesti? Mar trak znova obdelujejo in presnemavajo, da bi odkrili, kaj je bilo z njim? Komande za dvig letala so prišle, toda Terglav ni ukrepal ali pa je reagiral prepozno. Nekateri strokovnjaki že od začetka trdijo, daje letalo trčilo v vrh gore, ko je bilo na pristajalni progi. Torej so se poskušali izogniti najhujšemu. Pojasniti je treba, zakaj sta pilota prepozno ukrepala, namreč samo, sekundo pred udarcem v goro San Pietro. 20 tisoč več kot leta 1971. Nadalje se 2.975 prebivalcev po 170. členu ustave SFRJ ni opredelilo. Le-teh je bilo celo nekoliko manj kot pred desetimi leti. Za pripadnost k muslimanskemu narodu seje lani izreklo 13.425 prebivalcev Slovenije, to je za dobrih deset tisoč več kot leta 1971. V Sloveniji živi tudi 3.288 Makedoncev (pred desetimi leti jih je bilo za polovico manj), 3.217 Črnogorcev (leta 1971 jih je bilo 1.978). Omeniti velja še obe narodnostni manjšini, ki živita v Sloveniji. Aprila lani je bilo v Sloveniji 9.496 Madžarov in 2.187 pripadnikov italijanske narodnostne manjšine. Obe manjšini sta v zadnjem desetletju številčno nazadovali. Italijanov je bilo v Sloveniji pred desetimi leti 3.001, Madžarov pa 9.785. Poleg vseh naštetih pripadnikov narodov, narodnosti in etničnih shupin živi v Sloveniji tudi 1.435 Romov, 380 Nemcev, 433 Čehov, 180 Avstrijcev, 204 Poljakov, 105 Bolgarov itd. 0 TEM, KAKO SMO DELALI Povečanje produktivnosti dela je zagotovo ključno vprašanje uresničevanja politike stabilizacije, so menili v odboru zveznega zbora za družbeno ekonomske odnose. Razpravljali so o analizi o produktivnosti dela v Jugoslaviji v preteklem srednjeročnem obdobju, ki jo je izdelal zvezni zavod za družbeno planiranje. Analiza je razgalila resnico, da v celoti gledano, izredno slabo delamo. Tako imenovana družbena produktivnost dela je kar petkrat manjša kot v razvitih državah, produktivnost v gospodarstvu pa je od dva do trikrat manjša. Več kot 30 odstotkov proizvodnih zmogljivosti v državi je neizkoriščenih, učinkovitost naložb pa stalno pada. Za vsako novo enoto družbenega proizvoda zdaj porabimo veliko več sredstev, kot smo jih nekoč. Nezadovoljiva je tudi družbena struktura dela, saj je v industriji vsega 10 odstotkov ljudi, medtem ko jih jev razvitih državah od 14 do 15 odstotkov. Pa tudi v sami industriji se vse bolj krepi armada neproizvodnih delavcev. Čeprav ne gre zanemarjati izostajanja z dela, nediscipline in podobnega, je glavni vzrok za takšno stanje v slabi organizaciji dela. Nepravi ljudje delajo na nepravih mestih, slabo so izkoriščeni delovni čas, znanje zaposlenih, stroji, tehnologija, znanstvena odkritja itd. Odbor je analizo zelo ugodno ocenil, razen da se v nekaterih vprašanjih ne spušča dovolj v vzroke. Tako je, na primer, povedano, da je gospodarstvo vse bolje tehnološko opremljeno, vendar se učinkovitost teh sredstev zmanjšuje, ni pa pojasnjeno, zakaj je temu tako. VSI ZA ENEGA— EDEN ZA VSE To staro solidarnostno načelo delavcev je dandanašnji prav tako aktualno kot v prastarih časih nastajanja delavskega razreda v nastajajočem kapitalizmu. Razmere v svetu in pri nas namreč povsem nedvoumno kažejo, da je nastankom socialističnih dežel še zdaleč niso izčrpani vsi motivi solidarnosti in uresničeni vsi interesi delavskega razreda. Najpreprosteje pa se zahteve gesla: „ Vsi za enega — eden za vse!” kažejo na področju zaposlovanja. Vsak zaposlen delavec ima namreč obveznost do vsakega nezaposlenega delavca, kajti kako bomo rešili zaposlovanje, če ne bodo zaposleni poskrbeli za zaposlitev nezaposlenih? To so uradni podatki in ocene, ki so posledica uradno ugotovljenega stanja. Zakaj pa nam potem zaposlovanje ne gre tako od rok kot bi lahko bilo po računih, ki so narejeni na podlagi statistike in spremenjeni v načela" zaposlovanja in razvijanja družbenoekonomskih odnosov v ta namen? Preprosto zategadelj, ker so načela eno, praksa pa nekaj povsem drugega. Če se je namreč zdomec odločil za vrnitev domov, mu je z zakonom omogočeno prinesti domov stroj za delo šele po desetih letih, in to še v vrednosti, ki je zaradi inflacije že neprimerno nizka. Tako, čeprav smo rekli, da je zdomstvo — začasna zaposlitev v tujini! Desetletje pa ni začasnost, če je najnižji rok za uporabo zasluženega denarja za snovanje dela doma, kajti po desetih letih se večina delavcev zdomstvu že bliža pokojnini in je potem pametno, če dočakajo pokojnino. Potem pa je tu že vprašanje otrok, ki so med tem dorasli za delo in če starši niso mogli združiti dela doma, kako naj ga doma zagotovijo otrokom? Pa smo pri ugotovitvi, ki bi mnogi zdomci bili že zdavnaj doma, če bi jim to praktično spodbudneje omogočali. In če bi bilo tako, bi bili tudi z drobnim gospodarstvom mnogo dlje kot smo, saj bi z eniim udarcem ubili dve muhi hkrati. PISmO IZ BEOGRADA Drobno gospodarstvo, če ga razumemo samo kot. obrt, kakor to pojmujejo marsikje, nesposobni dialektičnega pojmovanja gospodarstva v celoti, bi nam lahko navrglo še kakih 200.000 zaposlenih, saj imamo zdaj 135.000 obrtniških delavnic, ki zaposlujejo samo 60.000 delavcev, razen lastnikov seveda. Račun pa je izpeljan samo s pogojnikom, če bi bila še dva zaposlena v vsaki obrtni delavnici. Lahko pa bi jih bilo pet po tukaj veljavnih predpisih o drobnem gospodarstvu, kar pomeni, da bi samo tako zlahka zaposlili skorajda vse zdaj nezaposlene. Zlasti lahko pa bi bilo to, če drobna obrt ne bi pomenila drobnega gospodarstva, temveč bi pod tem pojmom razumeli majhne industrijsko usmerjene delavnice, ki bi razbremenile veliko industrijo skrbi za mnoge drobne dele, kakor to delajo v razvitih deželah, kjer v majhnih prožnih in-' dustrijskih proizvodnih delavnicah zaposlujejo že tudi polovico vsega industrijskega delavstva. Žal pa nihče ne spodbuja takega združevanja dela, kajti občine imajo raje prazne poslovne prostore kot pa da bi jih poceni ponudile ali vsaj ugodno posredovale dela željnim mojstrom in drugim strokovno usposobljenim delavcem. Občine se prav tako nerade odrekajo velikim davkom od tega dela in preveč skrbijo, da taki delavci, naj bodo zdomci ali ne, ne bi prehitro obogateli. Tako pa je zato, ker je v zbirokratiziranih glavah preveč nezaupanja v ljudi, čeprav je znano, da je Tito na primer gradil prav na velikem, neomajanem zaupanju v ljudi. S proizvodnjo v kmetijstvu pa je podobno: pot od proizvodnje do prodaje in nazaj do zagotavljanja vsega, kar je potrebno za še boljšo proizvodnjo, je tako zapletena, da se mladim že od zdavnaj ne izplača pehanje s tem delom, ko je za njih drugo delo enostavnejše in mnogo bolj donosno, predvsem pa socialno zanesljivejše. Seveda pa s tem mislimo predvsem na področja zunaj Slovenije, kjer so mnoga vprašanja v kmetijstvu še vedno nerešena, ali vsaj zdaleč ne tako kot pri nas v Sloveniji, kjer pravzaprav tudi problemov nezaposlenosti ne poznamo. Kar pa nas ne odvezuje od solidarnostnega pravila ,, Vsi za enega — eden za vse”. Viktor Širec "—25. FEBRUARJA 1982 STRAN 3 veljavo Na nedavnem skupnem zasedanju vseh zborov skupščine občine v Murski Soboti se je kot rdeča nit vlekla problematika kmetijstva in reševanje vprašanj s tega pomembnega področja. To velja tako za 'zemljiško politiko in izvajanje zakonov v kmetijstvu murskosoboške občine kot za stanje živinoreje in živilske predelave ter za problematiko gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v občini, pa najsi je šlo za uskladitev razvojnih načrtov temeljnih organizacij kmetijskega gospodarstva in kmetijske zadruge, predvsem glede proizvodnih smeri, podružbljanja zemlje, melioracij in drugih razvojnih nalog, ali pa za živinorejo in njeno predelavo, v kateri se ustvari pretežni del dohodka kmetijske proizvodnje. Prevladalo je mnenje, da kmetijstva ni možno reševati le s cenami in socialnimi premiki v korist kmečkih gospodarstev, ampak mora biti kmetijski proizvajalec enakopraven član družbe. Predvsem pa je treba preseči, kot so poudarili razpravljalci, kupoprodajne odnose in postaviti v ospredje kvalitetnejše oblike sodelovanja, k čemur morajo prispevati tudi konkretni programi in akcije v združenem delu. Govor je bil tudi o perspektivah mladih kmetov in njihovi težnji po izenačitvi položaja z delavcem, čemur pa okolje ni vselej naklonjeno. Glede osnutka odloka o posebnem občinskem davku iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane ni bilo bistvenih pripomb. Na ta način se bo v prihodnje zbralo precej finančnih sredstev, zlasti za pospeševanje večje proizvodnje hrane, za kar obstajajo v murskosoboški občini vsekakor ugodni pogoji. Delegati pa so razpravljali še o vrsti drugih vprašanj, pri čemer omenimo stališča in sklepe o uresničevanju nalog na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite ter civilne zaščite, o določitvi števila deletat-skih mest itd. V letošnjem programu dela občinskega sveta zveze sindikatov Lendava je dobilo pri- Milan Jerše LETOŠNJA AKCIJA NNNP V OBČINI GORNJA RADGONA V znamenju družbene samozaščite Kot drugod v republiki bodo tudi v občini Gornja Radgona letošnja akcija NNNP in aktivnosti v zvezi z njo potekale s poudarkom na družbeni samozaščiti. Zato bodo vsi dejavniki v občini posvetili v okviru aktivnosti NNNP še posebno pozornost prometni, požarni varnosti in zaščiti družbenega premoženja ter delovanju narodne in civilne zaščite. Ob tem pa, kot so sklenili na koordinacijskem odboru za SLO in DS pri OK SZDL Gornja Radgona, ne bodo zanemarjali vzporednih nalog, od katerih so nekatere že v teku. Še naprej bodo izvajali predavanja za občane, prirejali tekmovanja mladine s področij SLO in DS — letošnje regijsko bo prav v gor-njeradgonski občini, prizadevali pa si bodo tudi vključiti študente v usposabljanje in spoznavanje vojaških veščin ter zastaviti sile v kadrovanju mladine za vojaške poklice. V sklopu aktivnosti NNNP bodo v občini Gornja Radgona še tekmovanje ekip prve pomoči in obrambni dnevi po osnovnih šolah. Čeprav gre tudi tokrat za stalno akcijo, predvidevajo v občini dve sklepni prireditvi: eno v združenem delu, drugo pa v eni krajevni skupnosti, kjer bodo preverili uspešnost vseh dejavnikov. Sklepno akcijo pa bodo izvedli še pripadniki civilne zaščite ob svojem dnevu (na Tratah v Gornji Radgoni) pa tudi gasilci ob svojem jubileju 1. maja in ob mesecu požarne varnosti — oktobra. vp PRI TEKOČIH GORIVIH? Prav gotovo je sklep izvrš-Inega sveta skupščine občine v Murski Soboti o določitvi prednostnih porabnikov tekočih goriv še kako velikega I pomena, saj-se tudi.v tej občini soočajo iz dneva v danz nezadovoljivo ponudbo naftnih derivatov. Namen tega ukrepa pa je v tem, da bi v prihodnje I onemogočili kopčenje nepotrebnih zalog, kar je večkrat povzročalo kamen spotike pri dodeljevanju tekočih I goriv. Potemtakem je povsem razumljiva odločitev članov murskosoboškega izvršnega sveta, da dajo v I nastali situaciji prednost izvozno usmerjenim delovnim organizacijam, ki za svojo nemoteno proizvod-I njo1 uporabljajo razne naft- gotovo organizacija literarnega srečanja s književnikom Ferdom Godino in ' monodramo' žmirtega; ;Slo- venskega igralca Zlatka Šugmana na ištC večer. Uspelo literarno srečanje in satirični »patemošter« Miloša Mikelna: Direktni prenos, sta bila namreč organizirana v razmaku ene ure, pa še na dveh različnih koncih. Tako je bilo prijetno literarno srečanje z rojakom ob njegovi 70. obletnici rojstva v prostorih Pokrajinske in štndji ske knjižnic 2, kjer so ob tej priliki pripravili tudi razstavo iz pisateljevega življenja in dela, Direktni prenos, ki ga je izvajal Zlatko Šugman, pa se je odvijal v prostorih galerije Kulturnega centra. Prva prireditev se je pričela ob 17. in druga uro kasneje, ob 18. uri, tako, da so se obiskovalci literarnega srečanja morali krepko, podvizati, če so hoteli pravočasno prisluhniti monodrami. Tisti, ki so še malo pokramljali s pisateljem in si ogledali razstavo, posvečeno njegovi 70. obletnici rojstva, pa so se morali odpovedati zabavnemu nadaljevanju večera, ki so ga doživljali številni obiskovalci satiričnega »pa-ternoštra«. bb izvedla občinska kulturna skupnost, ki je pripravila poseben samoupravni sporazum za zbiranje sredstev v delovnih organizacijah. Vendar akcija ni stekla kot so si zamislili. Nabralo se je malo sredstev, zato so se v KS Gornja Radgona odločili za delno sanacijo Objekta. Dela boJ izvajala Obrtna zadruga 14. oktober. L. K. IZRAZNOST GIBA — V prostorih soboškega kluba mladih so v času od 8. do 12. februarja potekale uvodne sprostitvene in razgibalne vaje ter delovne igre — etude in družbene igre s pedagoškim namenom. Vodila jih je Mira Mi-jačevič, vaje pa sodijo v sklop A programa Pomurskega gledališkega studia, ki je po večletnih pripravah pričel delovati na sam kulturni praznik. Uvodnim sprostitvenim telesnim vajam bo v drugem sklopu (marca) sledil študij pantomime pod vodstvom znanega Andresa Valdesa, prav tako^ naslednjem mesecu bo na vrsti gimnastika čutil, v aprilu pa vaje iz tehnike odrskega govora in umetniške besede, bb Foto: A. brahi Kulturni teden v Veržeju Kulturni tedni, posebna oblika manifestacije kulturnega dogajanja, postajajo zadnja leta zelo priljubljeni, predvsem pri pionirskih kulturnih društvih, tudi v Veržeju. V letošnjem šolskem letu so bili že trije. Zadnji je potekal ves prejšnji teden. V njem so učenci osnovne šole prikazali vso svojo dejavnost na kulturnem področju. Moramo priznati, da je zelo pestra. Osrednji dogodek je bil vsekakor v sredo, ko je bil višek kulturnega tedna. Ta dan je bil namenjen Francetu Prešernu. Po Zdravljici, ki jo je zapel mladinski zbor, so sledile recitacije Prešernovih pesmi in pesmi o Prešernu. Mladi literati so brali svoje spise (med katerimi so bili nekateri celo naj kta^urad 'glasbeniki pa so veselo brenkali po strunah citer in novejsm^ je učene. podeli I- so mladi učenci pričakovali nastop dveh gostov. Feri Maučec, ki je mlade seznanil z novinarji, ker so učenci vešči tudi te zvrsti, so mu takoj —jfru dobra radijska športna reportaža. Požela fiSBSrrega novinar ja. Drugi gost pa je bil zanje ^^MgManko Golar, ki jim je prebral nekaj ^^^^gieha je bilo na pretek. Ta dragi gost pa HgSa|ISačke in knjižne nagrade, ki so si jih kulturni koledar PETEK, 26. FEBRUAR RADENCI - V Kongresni dvorani hotela Radin bo ob 18. uri nastop mladih kantavto-rjev Rudija in Pupe iz Murske Sobote. HOTIZA — V dvorani zadružnega doma bo ob 1830 nastopil moški pevski zbor iz Turnišča. SOBOTA. 27. FEBRUAR GORNJI LAKOŠ - V kulturni dvorani bo v okviru takoimenovane javne tribune o kulturi, nastopil mešani pevski zbor iz Turnišča. NEDELJA, 28. FEBRUAR RADENCI — V Kongresni dvorani hotela Radin bo ob 1030 koncert mešanega pevskega zbora kulturno prosvetnega društva Rogašovci. Zborovodja je Štefan Rožman. TURNIŠČE - Ob 1830 bodo v vaški dvorani nastopili Genterovski citraši. PONEDELJEK, 1. MARCA RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin bodo odprli razstavo del udeležencev slikarske kolonije EIrad— Avtoradgona. razstave prislitžPt v šoNF’" Nagrajt .n»o bili tudi šolski gasilci, saj imajo na osnovni šoli dober gasilski krožek. Osrednja proslava je bila dobro pripravljena in so bili navdušeni D. L. gostje in učenci. TUDI LETOS PREŠERNOVA PROSLAVA V PORABJU — Po lanski prvi proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika in Prešernovega dne v Števanovcih je katedra za slovenski jezik na visoki učiteljski šoli v Szombathelyju tudi letos pripravila prireditev z naslovom Večer slovenske ljubezenske lirike, ki je bila prejšnji torek v kulturnem domu na Gornjem Seniku. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, je pozdravila v slovenskem jeziku podpredsednica Demokratične zveze južnih Slovanov na Madžarskem Erika Glanz, v dvojezičnem kulturnem programu pa so nastopili študenti in profesorji slovenske katedre, učenci gornjeseniške osnovne šole, plesna skupina iz Sakalovec ob spremljavi Makoš bande in ženski kvartet iz slovenske vesi ob spremljavi muzikanta Lacija Korpiča iz Sakalovec. (Tekst in foto: JOŽE GRAJ) Literarno srečanje s Ferdom Godino — V Pokrajinski in študijski knjižnici Kulturnega centra v Murski Soboti je bilo minuli četrtek uspelo srečanje s književnikom, ki praznuje letos 70. obletnico rojstva. Rojaka je v uvodu predstavil in o njegovem življenju ter delu govoril slavist Jože Vugrinec, Ferdo Godina pa je v pogovoru izpostavil svoja vračanja v rodno Prekmurje, razmerje med prekmursko in drugo literaturo. V sklepnih besedah je med drugim dejal: »Svoj pravi smisel sem vedno iskal v literaturi, v svojih knjigah. V njih sem 'skušal ujeti svoje nemirno življenje. V pisanju sem tvegal vse. kar sem premogel: svoj mir in celo obstoj svoje družine. Svoje poglede na življenje sem skušal vtisniti v literarni svet: črtice, romane, in povesti, mik tega sveta pa v intimno podobo. Z njo sem se skušal približati bralcu in z njim deliti misli in čustva. Če sem bralca pritegnil s tistim, kar sem povedal, sem našel vse. kar sem želel. Najgloblje želje pa so bile in bodo, s svojimi deli premagati čas.« bb Foto: A. Abraham LENDAVA — V Galeriji Lendava razstavlja znani slovenski medaljer in kipar Vladimir Štovi-ček. Umetnik, ki izvira iz Boštanja pri Sevnici in je akademijo končal v Pragi, je petinosemdesetletnik. V svojem plodnem življenju je oblikoval na stotine medalj in plaket, v opusu pa uresničil tudi številne figuralne plastike, med katerimi so znani zlasti njegovi portreti in javni spomeniki. V lendavski galeriji se mojster Vladimir Štoviček predstavlja s plaketami kulturnih in znanstvenih delavcev, narodnih herojev ter drugimi deli v bronu in mavcu, poleg tega pa še z desetimi &ulpturami v bronu in lesu. MURSKA SOBOTA - V Galeriji Kulturnega centra v Murski Soboti je do konca tega meseca (28. februarja) na ogled razstava del akademskega slikarja Henrika Marchela, ki sodi v okvir likovnih prizadevanj na Gorenjskem. GORNJA RADGONA — V gornjeradgonskem Putniku te dni razstavlja svoja slikarska dela mladi slikar samouk Peter Jančar. Tokrat razstavlja okrog deset slik, ki so pretežno olja in poliko-lor na platno ali trdo podlago. Čeprav Jančarja poznamo kot odličnega monokolorista^ pa je tokratna razstava precej drugačna od prejšnjih. Izredno je ujel svetlobo in senco, slike pa so precej močni koloriti. V Gorenje-EIradu pripravljajo dve razstavi ob dnevu žena. Ena bo v jedilnici v novih proizvodnih prostorih na Meleh, druga pa v jedilnici v starem objektu. Kot je že tradicija, bodo pripravili razstavo* ročnih del svojih delavk, druga pa bo samostojna razstava mladega likovnika samouka Francija Jaušovca. Po enem tednu bodo razstavi zamenjali. To bosta že tretja in četrta razstava v tem letu. Elradovi kulturniki pa pripravljajo tudi proslavo ob dnevu žena, ki jo bodo združili z literarnim srečanjem ob izidu brošurice Oči in srce. Proslavo bodo organizirali skupaj z zvezo kulturnih organizacij, in sicer v Spodnji Ščavnici, na njej pa bodo recitatorji prebrali pesmi iz brošurice, oktet EIrad bo zapel nekaj pesmi, za prijetno vzdušje pa bodo poskrbeli še mladi radgonski glasbeniki. Tako bodo tudi na ta način okrepili sodelovanje med svojim kulturnim društvom in kulturnimi društvi v krajevnih skupnostih. A. C. 25, FEBRUARJA 1982 STRAN 7 kulturna skup-da bi obn^^ let Prizadeva, ^Inišn?^ vali hiir ’ . so J° imeno- °ddei’ev J^Pita]”, v kateri je Potrebna UZe^a N0B' Najb°lj streha u-^P^ila je strma Pušča’ v na veCih mest>h ^cesnove^ os^je iz prstni l. esa ln edini Vredno zlr' .v S,oveniji. ga akcijo Pred leti Je a zbiranje sredstev ----KAIJUUINA STAVBO BODO ... OBNOVILI Pogovor pred volitvami ’82 Kakšna aktivnost SZDL I Še več živili stikov I I z ljudmi!। V Vestniku smo že doslej kar precej prostora odmerili pripravam na splošne volitve, ki bodo 11. oziroma 14. marca. Da pa bi dobili kolikor mogoče zaokroženo sli- ko celotne aktivnosti, smo v uredništvu pripravili razgovor s predsednikom pomurskega medobčinskega sveta SZDL Maksom Rojsom in predsednikom medobčinske- VESTNIK: Kdaj smo se pravzaprav pospešeno začeli ukvarjati s pripravami na volitve oziroma postopki evidentiranja in kakšen je bil pristop? ROJS: Začelo se je jeseni leta 1980. Osnove za vso aktivnost in zlasti načela in usmeritve kadrovske politike so bile pravočasno dane iz republike. V občinskih konferencah SZDL so skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami izdelali akcijske programe, ki so jih pričeli uresničevati lansko pomlad, ko se je bilo treba hkrati lotiti urejanja kadrovskih evidenc v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Te so bile namreč doslej pomanjkljivo vodene, ker pa gre za širše potrebe, je bilo to neogibno. VESTNIK: Pri tem ste si najbrž pomagali z analizami o delovanju delegatskega sistema. ROJS: Tako je, čeprav je teh analiz včasih še preveč. Morali bi bolj uresničevati tisto, za kar smo se zmenili. Izhajali pa smo seveda iz načel in meril kadrovske politike novih ustavnih dopolnil in sprememb in Titove pobude o kolektivnem delu, vodenju in odgovornosti. Nekoga, ki več ne bo mogel — zaradi izteka mandata — opravljati odgovornejše funkcije v na primer občinski skupščini, bo veljalo, ker ima prav gotovo bogate izkušnje, še naprej vključevati v delo. Torej ne gre za nikakršno nezaupanje do teh kadrov, kot bi kdo pomislil. NAPORNO IN ZAHTEVNO USKLAJEVANJE VESTNIK: Kako je v resnici potekalo usklajevanje predvolilne aktivnosti med sindikati in socialistično zvezo, ali da smo določnejši, med organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi? — HAJDINJAK: Najprej velja poudariti, da je sindikat del frontno organiziranih družbenopolitičnih organizacij v okviru socialistične zveze. Mislim, da je šlo za zelo sinhrono delovanje obeh družbenopolitičnih organizacij. Držali smo se rokov in se sprotno dogovarjali. Do konkretnega usklajevanja med krajevno skupnostjo in tozdom ali delovno skupnostjo je prišlo s skupnimi sejami obeh organov: občinskega sindikalnega sveta in občinske da smo nekoliko pozno začeli z usklajevalnimi postopki, se pravi tik pred temeljnimi kandidacijskimi konferencami? Da je bilo skratka premalo evidentiranja na zborih delavcev oziroma občanov? HAJDINJAK: Ne bi rekel, kajti že na samem začetku postopkov evidentiranja smo šli v široko obravnavo v vseh okoljih. Res pa je, da so ljudje spočetka še Maks Rojs Mirko Hajdinjak razmišljali, preudarjali in niso povedali vseh imen. Sčasoma smo jih vendarle dobili, saj so bile priprave sila intenzivne. Tako je bilo le nekaj predlogov šele tik pred konferencami. To pa največkrat zato, ker je bilo med evidentiranimi možnimi kandidati tudi nekaj takih, ki jim je pretekel mandat in niso mogli več kandidirati. Morali smo tedaj opraviti dodatno evidentiranje. NA KONFERENCAH VELIKO, A NE BISTVENIH Volitve — potrditev zaupanja »Če smo vse predkan-didacijske in kandidacijske postopke temeljito izpeljali, potem ni pričakovati, da bi na občinskih kandidacijskih konferencah prišlo do spreminje-vainih predlogov. Če pa že, potlej bo treba postopek ponoviti in vnovič izpeljati občinsko kandidacijsko konferenco. Sicer pa so z njo predvolilne priprave sklenjene in bodo torej volitve 11. oziroma 14. marca potrditev vse dosedanje aktivnosti in zaupanja v predlagane kandidate. So skratka sklenjen, svečan akt.« (Maks Rojs) ga sveta ZSS Mirkom Haj-dinjakom. Iz uredništva I Vestnika sta sodelovala od- 9 govorni urednik Ludvik Ko- vač in Branko Žunec, ki je pogovor pripravil za objavo. opredeljena v tem smislu, da le- ta odloča o generalnih političnih usmeritvah, presega lokalistične težnje in podobno, kar terja veli- I ko več presoj in zahtevnega ter | programiranega dela. Dogaja pa se še, da pridejo na zbor stvari, — ki sem sploh ne sodijo (odloki, 9 komunalna vprašanja in podo- 9 bno), čeprav se kdaj pa kdaj tudi temu ni mogoče izogniti. Ponekod — vzemimo v Murski Soboti — bo prišlo do manjših kadrov- I skih sprememb v tem zboru. VESTNIK: Res pa je, da so na 9 prenekateri kandidacijski konferenci spregovorili o celi vrsti vse- binskih vprašanj. ROJS: To je prav gotovo 9 spodbudno. Ljudje so med drugim načenjali kmetijske proble-me in vprašanja, zlasti glede 1 obdavčevanja, nekatera druga 9 razvojna vprašanja in podobno. 9 Ker je bilo teh veliko, bo treba nanje dati korektne odgovore na občinskih kandidacijskih konfe- I rencah in se do njih opredeliti. I Tu si lahko ne KI«amo z izkušnjami iz rrijutomerskih , mov. Moramrije predstavniki mo v Pom osnovne organizacije z ljudmi, '.snininem tozdu Mizar-primer piilan Ohman in predse-morak delavskega sveta v Marle-KAKem tozdu Tovarna pohištva MAlojz Coptic- so nas z,4pl H N " MwwsfiK. rt.. o prin^m- m bah, da je volilna«^ odaja in 9 spremljajoča dokumentacija 9 zahtevna in zapletena in da so tehnična opravila vzela veliko _ časa? HAJDINJAK: To le navidez 9 drži. Ce bi imeli kadrovske 9 Zgovorni podatki »Iz organizacij združenega dela so v Pomurju za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti oblikovali 230 posebnih delegacij, leta 1978 jih je bilo le 137, združenih bo 310, prej jih je bilo 245, splošnih bo zdaj samo 82, prej 100. Gre torej za kakovostno spremembo: več posebnih in združenih delegacij bo vsekakor prispevalo k boljšemu, učinkovitejšemu funkcioniranju delegatskega sistema. Tudi s tega vidika so se ljudje raje odločali za zaprte kandidatne listine, podobno kot v kra- evidence kontinuirano vodene — v vseh okoljih — potlej teh težav ne bi bilo, vsaj ne v takem obsegu. Sicer pa ni niti bistveno, saj se s tehničnimi opravili ukvarja le peščica ljudi. Je pa res, da bi morali postopke nekoliko poenostaviti. ROJS: Tu smo vendarle storili precejšen korak naprej, saj imamo že skoraj v vsaki krajevni skupnosti tajnika, ki se s tem ukvarja. Podobno velja za tozde, kjer pa bi moralo biti v opisu del in nalog določenega delavca zapisano, da opravlja med drugim tudi te posle. VESTNIK: Kako bodo potekale volitve v SIS za kulturo in prosveto pripadnikov madžarske narodnostne skupnosti? ROJS: Vsebinske priprave se v ničemer niso ločile od siceršnjih priprav na volitve. Le pri tehnični izpeljavi velja podčrtati, da se ne gremo preštevanja, i Kandidati za delegate te SIS j bodo na kandidatni listi delegatov za druge SIS, s tem da bo , pripisano, da volijo pripadniki madžarske narodnosti. Te liste bodo dobili vsi občani v dvoje- ' žični krajevni skupnosti in se bodo po lastni presoji odločali ali | bodo volili ali ne. Rezultate bo ugotavljala občinska volilna j komisija, o čemer smo se že tudi dogovorili kot tudi o vseh drugih , podrobnostih. K3S ess lsss Med najpomembnejša področja delovanja socialistične zveze v murskosoboški občini sodi prav gotovo nadaljnje uveljavljanje in utrjevanje samoupravnih dohodkovnih odnosov v kmetijstvu oziroma v celotnem agro-kompleksu. V letošnjem letu bi naj zlasti prek sveta za kmetijstvo pri občinski konferenci socialistične zveze v Murski Soboti spodbudili odločnejše premike glede dohodkovnega povezovanja med primarno proizvodnjo, predelavo in potrošnjo, torej trgovino. Seveda pa mora vsa družbenopolitična aktivnost potekati v temeljnih samoupravnih okoljih, tako v temeljnih organizacijah združenega dela kot temeljnih zadružnih organizacijah ali krajevnih skupnostih, kjer je treba konkretno reševati porajajoče probleme. Tu igra brez dvoma pomembno vlogo sekcija za kmetijstvo, kateri mora vseskozi stati ob strani krajevna konferenca socialistične zveze. Ne nazadnje pa je v tem procesu nujno zagotavljati stalno povezanost med delegati skupin delegatov za zbora republiške skupščine in ustreznim svetom pri OK SZDL, ko je na dnevnem redu problematika kmetijstva. Podobno velja Mudi za povezanost med delegacijami za zbore občinske p skupščine in sekcijami za kmetijstvo pri krajevnih konferencah socialistične zveze. Frontno organizacijo pa čaka na področju kmetijstva USTANOVILI BODO SKLAD ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA Del osebnega dohodka za kmetijstvo V lendavski občini se že daljši čaš dogovarjajo o ustanovitvi sklada za intervencije in pospeševanje kmetijstva. Razpravo je pred nedavnim strnil izvršni svet, občinske skupščine in predložil, da odlok o ustanovitvi sklada sprejmejo zbori občinske skupščine. Iz sklada za intervencije v kmetijstvu se bodo zagotavljala sredstva za uresničevanje nalog, kijih občina prevzema z družbenim planom na področju razvoja kmetijstva in proizvodnje hrane. Vodila ga bo 21-član-ska skupščina, v kateri bodo delegati temeljnih zadružnih organizacij in drugih kmetijskih organizacij v občini, delegati kmetijske zemljiške skupnosti, občinske konference potrošnikov in delegati, ki jih bosta določila zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. Ker pa mora imeti sklad tudi sredstva, bodo v občini sprejeli odlok o zagotavljanju sredstev za intervencije in pospeševanje kmetijstva za obdobje 1982 do 1985. Ta predvideva uvedbo posebnega občinskega davka iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,20 odstotkov. To seveda ne bo nova obveznost združenega dela, ker je , bil že lansko leto uveden poseben republiški davek iz osebnega dohodka v višini 0,90 odstotkov. Letos bo republiški davek iz osebnega dohodka v višini 0,90 odstotkov. Letos bo republiški davek iz osebnega dohodka za intervencije v. kmetijstvu le 0.40 odstotkov, republiški zakon pa občinam prepušča, da same določijo višino občinskega davka. V lendavski občini so se odločili za 0,20 odstotkov, vendar s pripombo, daje to le izhodišče, dokler se o tem ne poenotijo v republiki. Na podlagi predlagane stopnje prispevka bi v letošnjem letu zbrali okoli 2,5 milijona do leta 1985 pa okoli 12 še vrsta drugih nalog. Tako bi na osnovi podrobne analize organiziranosti in uresničevanja družbenoekonomskih odnosov v kmetijski zadrugi morali najti takšne organizacijske oblike, ki bodo resnično omogočale samoupravno odločanje kmetov. Prav tako se zavzemajo za odgovornejše in doslednejše uveljavljanje kvalitetnejših oblik združevanja dela, sredstev in zemlje, kjer je še premalo konkretnih rezultatov. Zlasti to velja za področja sadjarstva, poljedelske in živinorejske proizvodnje. Nič manjši pomen ne pripisujejo aktivnosti na področju samoupravnega dopolnjevanja in spreminjanja srednjeročnih planskih aktov, s čimer bi naj v večji meri uveljavili stabilizacijske cilje. Seveda pa bo treba v temeljnih zadružnih organizacijah v omenjeno načrtovanje dosledno vključiti kmete, ker so le-ti nosilci proizvodnje. K temu bi naj pripomoglo tudi uspešnejše dogovarjanje med nosilci družbene primarne kmetijske proizvodnje in družbeno organizirane (zadružne) proizvodnje, zlasti v medsebojnem dopolnjevanju in povezovanju. Ustrezno politično vzdušje pa se mora, kot poudarjajo v okviru frontne organizacije v murskosoboški občini, uveljaviti tudi v dosledni uresničitvi setvenih planov za letošnjo pomlad, izvedbi programa odkupa krušnih žit kakor tudi izpolnitve setvenih pla milijonov dinarjev. Zbrana sredstva bodo prednostno usmerjena v: pospeševanje živinorejske proizvodnje na domači krmni osnovi, za zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje, za delovanje kmetijske pospeševalne službe in druge SINDIKATI ZA POMOČ KRAJEVNIM SKUPNOSTIM Krepitev KS v prid delavcem Nekatere ocene o dnevni migraciji delavcev, zaposlenih v delovnih organizacijah in ustanovah v Lendavi, kažejo, da večina teh živi v okoli' ških krajevnih skupnostih. Ker se v njih morajo uresničevati prenekater pravica in dolžnost občanov, torej tudi delavcev, je logično, da so za.nl'’ hov razvoj odgovorni tudi'delavci. Ta resnica je v lendavski občini Z dolgo znana, saj delovne organizacije del ustvarjenega dohodka dajejo financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti. Na seji Pr? sedstva občinskega sveta zveze sindikatov so ob obravnavi' sam upravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje razvojni programov krajevnih skupnosti za sedanje srednjeročno obdobje menJ • da morajo ta sporazum podpreti vse osnovne organizacije sindikata, se bo le tako lahko uresničeval tudi oronram socialne varnosti delavcev . občanov. Ta program pa seveda zajema številna pomembna področja, K so zdravstvo, šolstvo, preskrba. Krajevne skupnosti bodo lahko uresničii svoje programe le s pomočjo organizacij združenega dela, prek teh P. mora postati tudi tesnejše sodelovanje med sindikati in krajevni skupnostmi. Na seji predsedstva občinskega sveta zveze sindikate Lendavi so ocenili tudi uresničevanje nalog v pripravah na volitve ter r pravljali o nekaterih oblikah delovanja sindikatov v izrednih razmerah' Jani V' OBNOVA SPOMINSKIH OBELEŽIJ Zbor združenega dela občinske skupščine Lendava je ob razprav« ® realizaciji programa varstva urejanja in vzdrževanja grobov borcev spominskih obeležij sodil, da morajo v letošnjem programu sredstva tudi za obnovo spomenika na grobu Stefana Kovača, obno, napisa na spomeniku padlim iz prve svetovne vojne v Črenšovc« r postavitev spominske plošče Jožetu Zadravcu ,v Brezovici in po-" v vitev spominske plošče v Pince Marofu žrtvam fašističnega nasnj. Sarvaru. Obnovili naj bi tudi napise na spominski plošči v GornJ’ Srednji Bistrici. V letošnjem programu pa je predvideno tudi: obnova rojstne m . Miška Kranjca v Veliki Polani, reševanje usode rečnega sedaj stoji ob gramoznici v Petišovcih in ureditev spominske sob Kranjčevi zidanici. Program pa vsebuje tudi načrt za stalno vzC.,,e. vanje in skrb za že obnovljene in urejene objekte oziroma sporne” .• Pri objektih, ki jih bodo urejali v letošnjem letu, bodo postavili smerokaze in druge oznake v skladu z zakonom o varstvu narav kulturne dediščine. Jan’ nov v sezoni 1982/83. Tudi na področju komasacij in melioracij jih čaka obilica nalog, če bi naj v te agroprostorske posege po samoupravni poti vključili čim večje število kmetov. Kajti, v ospredju mora biti težnja po uvajanju skupne, družbeno organizirane proizvodnje na meliorira-nih in komasiranih zemljiščih. To načelo se mora uveljaviti že v fazi sprejemanja posameznih odločitev o melioracijah oziroma komasacijah. Občinska organizacija SZDL se ob družbenopolitičnem spodbujanju nosilcev izvajanja konkretnih nalog, opredeljenih v stališčih in sklepih občinske skupščine za področje kmetijske politike in izvajanja zakonov v kmetij; stvu, živinoreji in živilski predelavi ter gospodarjenju z gozdovi v zasebni lasti, zavzema tudi za uveljavljanje usmerjenega izobraževanja. V mislih imajo predvsem področje agroživilstva, kjer je dan poseben poudarek ustvarjanju materialnih pogojev za izobraževanje mladine, ki naj bi ostajala na kmetijah, k čemur mora prispevati tudi ustrezno štipen; diranje. S tem v zvezi je tudi uresničevanje socialne politike na področju zasebnega kmetijstva, kjer izpostavljajo vprašanje usmerjanja v preživninsko varstvo, zagotavljanje možnosti za pravico priddobitve nadomestila za porodniški dopust kmetic; m podobno. Milan Jerše naloge, ki bodo prispevale h krepitvi materialne podlage družbeno organizirane kmetijske proizvodnje. Intervencije se bodo določale z letno resolucijo o izvajanju nalog srednjeročnega družbenega plana občine. Jani D- STRAN 8 ----------------- VESTNIK, 25. FEBRUARJAjZ> REFERENDUMSKI PROGRAM — INVESTICIJE V ZDRAVSTVU Bolnišnični kompleks v Rakičanu Po večletnih pripravah in po uspelem ponovnem refe-I rendumu za sprejem samo-I prispevka v decembru pred- lanskega leta ter po ustano-Ivitvi službe za investicije in predhodnih sklepov osrednjega gradbenega odboraje delavski svet PZC Murska I Sobota v aprilu lanskega leta sprejel sklep o začetku izgradnje kirurškega bloka, kuhinje, prostora za sežig smeti in plinske postaje. Iz-I gradnja teh objektov se bo financirala iz krajevnega sa- moprispevka pomurskih občin, prispevka iz dohodka I OZD pomurskih občin, re-I publiških solidarnostnih ® sredstev, presežkov SIS družbenih dejavnosti iz leta I 1979, prostovoljnih prispevkov občanov in OZD ter . lastnih sredstev delovne or-ganizacije PZC. Služba za investicije pri PZC je bila imenovana, da do pričetka gradnje pripravi tehnično (dokumentacijo, razpis javnih natečajev za oddajo del, dokumentacijo za zagotovitev sredstev in o zavarovanju I plačil, oddajo del in sklenitev pogodb, pridobitev gradbenega dovoljenja z vsemi soglasji in prijavo investicije službi družbenega I knjigovodstva. Služba za investicije se je intenzivno lo-I tila dela pri pripravi tehnič-Ine dokumentacije in elaborata za javni natečaj. Potem, ko je strokovno operativni odbor za izgradnjo bolni-Išničnega kompleksa verificiral predlagane pogoje javnega natečaja, so ga izvedli v mesecu juniju lanskega Ileta. Pravočasno in z zahtevano obvezno dokumentacijo so na javni natečaj prispele naslednje ponudbe: ISGP Slovenija ceste — Tehnika Ljubljana, GP Stavbar Maribor, GIP Gradis TOZD Gradbena enota k Maribor, SGP Konstruktor Kuhinja pod streho S pričetkom gradnje kirurškega bloka so v Rakičanu začeli graditi iz sredstev prejšnjega referendumskega programa tudi kuhinjo. Po dogovoru s SCT Ljubljana kuhinjo gradi SGP Konstruktor — Pomurje in je ze pod streho. Z opremo vred bo veljala skupaj 36,407.000 dinarjev, od toga - gradbena dela 14,640.000, obrtniška in inštalacijska dela 10,027.000, oprema 8,300.000 in hladilniki 3,440.000 dinarjev. Predvidevajo, da bo kuhinja oo jeseni dograjena. Z obratovanje le-te v Raki-cenu se bodo zmanjšali stroški za splošno bolnišnico. Kuhinja bo prav gotovo velika pridobitev. se naprej pa bo ostala miečna kuhinja za dojenčke na otroškem oddelku. Strokovni kolegij bolnišnice je že razpravljal o načinu kuhanja in se zavzel za tabletni način Pripravljanja hrane, ki je najprimernejši in sodobnejši. Ker pa niso rešene 2®kat0re tehnične zade-e, dvigala v vseh oddel-in dovoz hrane po u“ae!Wh in pokritem odniku brez večjih na-ki2n°v, bo zaenkrat ostal asicni način pripravlja-m ihrane- Kuhinja bo zmogljivost za več hnl 550 obrokov, zato storitve ponudili di drugim koristnikom. gradimo racionalno Maribor in GIP Imgrad Celje. Strokovna komisija je pregledala elaborat o vrednotenju posameznih ponudb in sprejela soglasen sklep, da je po ovrednotenju vseh elementov ponudbe najugodnejši ponudnik Slovenija ceste — Tehnika Ljubljana. Obenem je določila vse pogoje, pod katerimi se dela oddajo najugodnejšemu ponudniku. O elaboratu o vrednotenju vseh elementov ponudb in sklepu komisije je meseca julija razpravljal strokovno operativni odbor, ki je v celoti osvojil sklepe komisije in postavljene pogoje za oddajo del. O celotni dokumentaciji, sklepu komisije in sklepu strokovno operativnega odboraje nato vjuliju razpravljal še osrednji gradbeni odbor in sprejel naslednje sklepe: — v celoti se osvoji poročilo in elaborat o vrednotenju ponudb ter se potrdijo sklepi komisije in strokovno operativnega odbora; — oddaja del se odloži do konca mesečni julija 1981 zaradi objave predloga zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za gradnjo objektov v letu 1981; — opraviti se mora razgovor s SGP Slovenija ceste — Tehnika Ljubljana in SGP Konstruktor Maribor o medsebojni delitvi dela. Služba za investicije je 26. junija 1981 prijavila investicijo SDK Murska Sobota z zahtevano dokumentacijo. V začetku meseca julija 1981 pajeizšelztikonozačasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za gradnjo objektov v letu 1981, ki je onemogočal prijavo o pričetku gradnje. Na osnovi tega zakona je bilo pri Skupščini SR Slovenije ustanovljeno posebno telo, kije bilo pooblaščeno, da za nujne negospodarske investicije izdaja posebna soglasja za njihov pričetek že v letu 1981. Strokovne službe in služba za investicije pri PZC so na podlagi zakona pripravile zahtevano doku- Prostovoljni prispevki za bolnišnico Delovni ljudje in občani Pomurja kažejo izredno veliko razumevanje in solidarnost pri izgradnji bolnišnice. Poleg samoprispevka so doslej prispevali za izgradnjo bolnišnice z odstopljenimi obveznicami za cestno posojilo in denarnimi prispevki skupaj 8,324.000 dinarjev, kar ni tako malo. Ob tej ugotovitvi so na zadnji skupni seji medobčinskega sveta SZDL in sindikata za Pomurje ter na osrednjem gradbenem odboru za izgradnjo bolnišnice izrazili izredno zadovoljstvo in zahvalo, hkrati pa menili, da bi morali z akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov nadaljevati in vanjo vključiti tudi naše delavce na začasnem delu v tujini. To bi lahko storili že sedaj ob dnevu žena in drugih priložnostih. S tem bi prav gotovo pripomogli k hitrejši izgradnji za naše zdravje prepotrebnega objekta. mentacijo in jo skupaj z vlogo za odobritev investicije zadnji dan meseca julija dostavile delovnemu telesu pri Skupščini SR Slovenije, kije o vlogi trikrat razpravljalo. Potem, ko je služba za investicije v najkrajšem možnem času obrala dodatno zahtevane podatke (proračunsko vrednost, viri financiranja, bančne garancije, investicijski program idr.), je delovno telo 29. septembra 1981 izdalo odločbo o dovolitvi izgradnje bolnišničnega kompleksa v Rakičanu. Služba za investicije pri PZC je do sredine meseca oktobra vložila vlogo s kompletno dokumentacijo pri SDK za izdajo potrdila o zagotovitvi sredstev,- vlogo skupščini občine za izdajo gradbenega dovoljenja za pripravljalna dela, vlogo LB za izdajo garancije v višini 187.660.000 dinarjev za dobo 19 mesecev, in vlogo skupščini občine Za izdajo gradbenega dovoljenja s potrebnimi soglasji. Prav tako so v tem času do polovice oktobra lanskega leta izdana potrdila o zagotovitvi sredstev SDK, garancija Ljubljanske banke in gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela. Delavski švet je verificiral pogodbo z izvajalcem del. podpisana je bila pogodba izvajalca del in investitorja, poslano obvestilo ‘SDK o začetku del, nakazan avans izvajalcu del v znesku 50.000 dinarjev in gdrancija Ljubljanske banke za znesek 187.660.000 dinarjev. Gradbeno dovoljenje za celotno investicijo pa je bilo izdano 21, oktobra 1981. S tem so bili v celoti izpolnjeni pogoji pogodbe o izvajanju del. , Glavni izvajalec del SCT iz Ljubljane .je 21. oktobra 1981 začel s pripravljalnimi deli v bolnišničnem kompleksu v Rakičanu na objektu kirurškega bloka, SGP Konstruktor — Pomurje pa na objektih kuhinje, prostora za sežig smeti in plinsko postajo. Zemeljska dela na objektu kirurškega bloka so se pričela 2. novembra 1981 in širok izkop gradbenejame je bil opravljen 13. novembra. strojni izkop pasovnih temeljev pa je bil končan 9. decembra 1981. Dela so nadaljevali z betoniranjem podložnih betonov, istočasno pa se je začela polagati armatura pasovnih temeljev. SGP Konstruktor je v istem času opravil vsa zemeljska dela pri gradnji preostalih treh objektov. Do konca lanskega leta je bila na objektu kuhinje napravljena armirana betonska plošča nad skladiščnimi prostori in hladilnicami, zabetonirani temelji objekta za sežig smeti in zgrajena plinska postaja do tretje gradbene faze. Čeprav se je gradnja kirurgije začela zaradi objektivnih vzrokov kasneje, kot je bila načrtovana, z deli bistveno ne zaostajajo za postavljenimi roki, kar je omogočila ugodna zima. Zamudo z gradnjo pa so tudi izkoristili za temeljito pripravo del in uskladitev celotne tehnične dokumentacije, kar bo investitorju prineslo znatne prihranke v posameznih fazah gradnje. Pred referendumom je bila celotna investicija ocenjena na 370,490.000 dinarjev. Ta vrednost je bila va lorizirana po letni stopnji z , indeksom 120 odstotkov in v letu 1981 znaša 531,430.000 dinarjev. S pogodbo oddana gradbena dela SCT Ljubljana v znesku 147,454.680 dinarjev pomenijo razliko med projektantovo oceno in pogodbeno vrednostjo del za 29,634.000 dinarjev. Vrednost bruto kvadratnega metra kirurškega bloka brez opreme znaša po projektantovi oceni 31.256 dinarjev, medtem ko na primer znaša Poračunane obveznosti Vse pomurske občine so svoje obveznosti iz prejšnjega referendumskega programa v celoti obračunale in poravnale. Občini Ljutomer in Gornja Radgona sta v tem referendumskem obdobju še obračunali enomesečni znesek iz samoprispevka za pokrite obveznosti iz prejšnjega referendumskega programa. Po poračunu sredstev pa je občina Lendava dobila iz prejšnjega referendumskega programa 4,300.060 dinarjev, ki so jih namenili za izgradnjo zdravstvene postaje v Turnišču in čistične naprave pri zdravstveni postaji v Črenšovcih. Stanko Polanič in osrednjemu gradbenemu odboru za izgradnjo bolnišnice in njenemu predsedniku Gezi Bačiču. Izgradnja bolnišničnega kompleksa v Rakičanu, to je kirurgije, kuhinje, prostora za Sežig smeti in plinske postaje, je doslej veljala skupaj 12,892.000 dinarjev. Zbiranje sredstev je med pomurskimi občinami dogovorjeno. vendar samoupravni sporazum o financiranju investicijskih naložb skupnega pomena na področju zdravstva v. Pomurju za obdobje 1981 — 1985 še ni podpisan in tu ga bilo potrebno čimprej uskladiti in sprejeti. Doslej z dotokom sredstev iz samoprispevka in bruto osebnih dohodkov ni bilo posebnih težav, obstaja pa bojazen, da bo do teh lahko prišlo v času intenzivnejše gradnje, če bo ta znašala več kot 10.milijo- ze obratuje Iz sredstev prejšnjega referendumskega programa so bile v Rakičanu zgrajene pralnica, likalnica, sušilnica in šivalnica. Pralnica, katere kapacitete znaša 1.200 kg perila v eni izmeni je veljala skupaj z opremo 20 milijonov dinarjev. Oprema je v celoti domače proizvodnje iz Primata in Ludbrega. Pralnica že poskusno obratuje, medtem ko bo redno začela obratovati že prihodnji mesec. nov dinarjev mesečno. Dinamika gradnje še ni finančno ovrednotena, ker še ni recenzije načrtov. Zato, bodo morale občinske zdravstvene skupnosti pa skupščine občin, kjer se zbirajo sredstva iz bruto osebnih dohodkov in samopri-' spevka, morale ta sredstva redno združevati. Žal tudi TOZD PZC doslej ne združujejo nikakršnih sredstev za investicije, kar bi prav tako lahko pomagalo pri morebitnih težavah gradnje bolnišničnega kompleksa. Pri gradnji kirurškega bloka pa SO predvidena tudi sredstva republiške solidarnosti. V republiških dokumentih je iz leta 1979 zagotovljenih 50 milijonov dinarjev, ki bodo valorizirana v letu 1984 in bodo leta 1985 znašala 128 milijonov dinarjev. Osrednji gradbeni odbor pa seje tudi zavzel za tb, da bi iskali možnosti in nekaj sredstev republiške solidarnpsti angažirali pred letom 1984, kar bi prav tako pocenilo gradnjo. Pripravil: FERI MAUČEC p -___ 25. FEBRUARJA 1982 STRAN 9 naši kraji in ljudje MARKIŠAVCI VEČ KMETIJ BREZ1 NASLEDNIKOV Tako kot mnogi drugi naši kraji so tudi Markišavci v zadnjih letih precej spremenili svojo podobo. Čeprav je to majhen kraj, saj šteje okrog 60 hiš in spada v krajevno skupnost Puconci, je življenje tamkajšnjih ljudi zelo razgibano. Struktura prebivalcev seje v zadnjih letih nekoliko spremenila v korist delavcev, saj je trenutno sorazmerje med kmeti in delavci enako. Od 78 zaposlenih — večinoma v Murski Soboti — jih je deset na začasnem delu v tujini. Sicer pa smo v pogovoru s predsednikom vaškega odbora Pavlom Šiftarjem in naprednim mladim kmetovalcem Tiborjem Hašajem zve- Na Gornjem Seniku sta se preteklo soboto poročila Martin Ropoš in Anica Gašpar. Oba sta Slovenca in zaželela sta si, da bi zakonsko zvezb sklenila v svojem materinem jeziku, oziroma da bi imela dvojezični poročni obred. To se jima je tudi uresničilo. deli marsikaj zanimivega. ASFALT. MRLIŠKA VEŽA IN ULIČNA RAZSVETLJAVA V zadnjih letih so krajani Markišavec veliko storili za napredek kraja. V kraju imajo asfaltirane vse ulice, za kar so prispevali nekaj sredstev iz samoprispevka, nekaj pa je primaknila občinska samoupravna interesna skupnost. Uredili so ulično razsvetljavo in ob pomoči Elektro" podjetja rekonstruirali električno omrežje. Zgradili so mrliško vežo, izkopali jarke ob cesti proti Nemčavcem in tako preprečili poplave ob večjih nalivih. Poleg tega pa so v kraju opravili še vrstodrugih Pavel Šiftar — predsednik vaškega odbora Markišavci — se v zimskem času ukvarja tudi s pletenjem košar. del. Vse to pa so lahko dosegli z velikim razumevanjem krajanov, ki poleg samoprispevka sami opravijo veliko s prostovoljnim delom in prostovoljnimi sredstvi. TELEFON IN GASILSKI AVTOMOBIL V letošnjem letu nameravajo v Markišavcih urediti '•telefonijo, saj imajo trenutno v kraju le štiri telefone, medtem ko je interesentov kar 37. Za letos imajo v programu tudi nakup novega gasilskega avtomobila, za katerega že imajo zbranih nekaj sredstev, računajo pa še na dodatne prispevke krajanov. V kraju je namreč Tibor Hašaj mlad kmetovalec, ki ima v hlevu 30 glav živine in letno odda čez 30.000 litrov mleka. Sicer pa prideluje tudi sladkorno peso in pšenico. Kot član delegacije krajevne skupnosti Puconci in član sveta kmetijske zadruge, je tudiizelo aktiven družbenopolitični delavec zelo aktivno gasilsko društvo. zato ni bojazni, da jim tudi ta akcija ne bi uspela. Velika želja Markišavčarjev pa je tudi, da bi si uredili oder v gasilskem domu in izpraznili dvorano, kjer je sedaj skladišče. Tak prostor bi rabili za kulturne in druge prireditve, za katere vlada med krajani veliko zanimanje. BOJAZEN, DA BODO KMETIJE OSTALE PRAZNE / Kot rečeno, se v Markišavcih polovica krajanov ukvarja s kmetijstvom. V kraju je 15 zaščitenih in 6 preusmerjenih kmetij. Te tesno sodelujejo-s kmetijsko zadrugo Panonka. Sicer pa so se kmetovalci predvsem preusmerili v živinorejo in pridelavo sladkorne pese in pšenice. Zal pa krajane najbolj skrbi, kaj bo z nekaterimi kmetijami, kjer živijo ostareli in nimajo naslednikov. ki bi le-te prevzeli. Menda bo takih čez nekaj let več kot ena tretjina. Za te bo morala poskrbeti zemljiška skupnost ali pa kmetijska zadruga, pravijo krajani. CESTNA POVEZAVA IN GRADBENE PARCELE Kljub velikemu razumevanju krajanov pa vseh problemov vendarle ne morejo sami rešiti, temveč je po-' trebna pomoč širše družbene skupnosti. Trenutno največji problem sta cesti Markišavci — Murska Sobota in Markišavci — Puconci, ki .sta v slabem stanju. Zato biju radi čimprej asfaltirali. Poleg tega bi morali čimprej rešiti zazidalni okoliš, saj med občani vlada veliko zanimanje za gradnjo stanovanjskih hiš. Zato šo zaprosili ustrezni občinski organ za razparcelacijo vaške gramoznice, vendar niso dobili dovoljenja, čeprav zemljišče za kaj drugega ni primerno. F. M. Svatje in gostje so se najprej zbrali v gornjeseniškem kulturnem domu. Dvorana je bila lepo okrašena, slovesnost pa se je začela s kulturnim programom v slovenskem in madžarskem jeziku. Izvajali so ga učenci osnovne šole na Gornjem Seniku in muzikant Laci Korpič iz Saka-lovec. Matičarka dolnjeseniške občine ’Irena Barber, ki je doslej poročila že veliko mladih v Porabju, je tokrat prvič ogovorila mladoporočenca, svate in ostale goste v slovenskem jeziku; »Dragi zaročenci, spoštovani svedoki! Naznanim vam podatke zakonskega lista. Prosim, če bi kaj drugo opazili kak po resnici. tč mi naznanite. Število ’ zakonskega lista je drugo.. Rojstno in družinsko ime mladoporočenca je Martin Ropoš. Rojstno mesto: Gornji Senik. Rojstni čas: 1951. leta, oktobra 23. Družinski stan: samski. Njegov poklic: gospodarski referent. Stanuje na Gornjem Seniku, Glavna ulica 32. Rojstno in družinsko ime staršev: Martin Ropoš in Ana Emberšič. Mladoporočenca Martin in Ana Ropoš iz Gornjega Senika. Take poroke, kot je bila njuna, doslej v Porabju še ni bilo. (Foto: J- G.) Matičarka dolnjeseniške občine Irena Barber, ki je doslej poročila z® veliko mladih v Porabju, je na željo mladoporočencev Martina Ropoše in Ane Gašpar tokrat prvič »zdavala« po slovensko. (Foto: J- GJ KON VELJAVEN BO, MORETE PRED MENOF IN PRED SVEDOKI VADLU-VATI, ALI ŠKETE V ZAKON STOPITI. NAJPREJ MLADO-ŽENCA PIJTAM, POTEM PA MLADOŽENKO. ODGOVORITA LAHKO SAMO JA ALI NE. POVEJ, MARTIN ROPOŠ, ALI SPREJMEŠ ETI STOJEČO ANO GAŠPARO-VO ZA SVOJO ŽENO? -Ja. TUDI TEBE PIJTAM, ANA, ALI HOČEŠ ETI NAVZOČEGA MARTINA ZA SVOJEGA MOŽA SPREJETI? — Ja. JAZ. KAK MATIČNIK DOLNJEGA SENIKA, PRED MENOF IN PRED SVEDOKAMJ IZPOVEDANEM IN SPREJEMNEM IZGOVORU, KAK STOJI V ZAKONU MADŽARSKE DRŽAVE. VAJU DVA ZA ZAKONSKI PAR SPREJMEM. MARTIN, GRATULERAM TL ANA GRATULREMA TI! ZDAJ SI PA NA PRST DE-NITA PRSTAN ZA ZNAMENJE VERNOSTI! NAJPRVIN MOŽ ŽENI... ŽENA MOZL ZDAJ PA PROSIM, SPOŠTOVANI SVEDOKI IN LENDAVA Sporazum o dodelitvi lovišč Te dni bodo lovske družine Lendava, Velika Polana Dobrovnik in Petišovci s skupščino občine Lendava podpisale sporazum o dodelitvi lovišč. Lovske družine bodo morale imeti 5-letni lovsko-gospodarski načrt, letne načrte pa bodo morale pošiljati na vpogled občinski skupščini vsako leto do konca aprila. Poleg tega se bodo lovske družine zavezale tudi za uresničitev nalog s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, do konča leta 1985 pa bodo morale obvezno pripraviti remize za poljsko divjad. Poseben problem je lovska organizacija Fazan iz Beltinec, ki ima menda pretežni del svojih lovišč na območju lendavske občine. Da bi bilo problemov manj, se v Lendavi zavzemajo za .to, da bi tudi ta lovska organizacija podpisala omenjeni sporazum s skupščino občine Lendava. Jani d. Asfalt in vodovod Kmalu se bo v krajevni skupnosti Centiba iztekel sedanji krajevni samoprispevek, s pomočjo katerega so v minulih letih veliko napravili, zlasti pri urejevanju vaških cest. Krajani pa se te dni pripravljajo na nov referendum, za nov krajevni samoprispevek, ki bi ga plačevali za dobo petih let. Seveda so trenutno najbolj aktualne naloge krajevne skupnosti pa tudi krajevne konference SZDL priprave na letošnje volitve. Opravili so kandidacijsko konferenco in volitve pričakujejo brez skrbi. Krajevni samoprispevek, ki ga bodo sprejeli na referendumu, pa bodo spet namenili za urejevanje cest, saj tega dela še niso končali. De) sredstev pa bo namenjen popolni preskrbi krajanov z vodo iz vodovoda. V tem srednjeročnem obdobju jih čakajo še druge naloge, ureditev hudournikov in kanalizacije, seveda če bo za ta opravila dovolj sredstev. Jani D. ganCani Aktivni pred volitvami Tudi v Gančanih je predvolilna aktivnost dobro stekla, so ugotavljali na nedavni temeljni kandidacijski konferenci. Po obravnavanju poročila o poteku politične aktivnosti v pripravah na volitve so razpravljali o možnih kandidatih za člane delegacij, ki so bili evidentirani v predkandidacij-skem postopku, v skupščine vseh samoupravnih interesnih skupnosti. Ugotavljali so, da so v omenjene delegacije evidentirali zadosti žensk in mladine. Po končani kandidacijski konferenci so vaščani prisluhnili predavanju ing. Jožeta Bojneca o uresničevanju kmetijske politike in zakonov s področja kmetijstva. Prav v Gančanih posvečajo kmetijski proizvodnji precejšnjo pozornost. zato ni manjkalo tehtnih vprašanj in predlogov. T. Horvat --LENDAVA ------------------ POZIV K SODELOVANJU Občinska konferenca ZSMS Lendava je te dni izdala dvojezični informator, v katerem objavlja najpomembnejše dogodke v delovanju mladih lendavske občine. Žal se tudi v tem glasilu ne oglaša veliko mladih, sicer pa je problem sodelavcev aktualen domala v vseh glasilih, pa naj jih izdajajo družbenopolitične organizacije ali organizacije združenega dela. Kaj prinaša glasilo mladih? Začele so se priprave na 11. kongres ZSMS, začeli so z evidentiranjem možnih kandidatov za vodstvo in organe občinske konference. Aktivnost kluba mladih delavcev je ta čas usmerjena v dve akciji, v akcijo »Najboljši mladi delavec samoupravljalec« in akcijo »Najboljša osnovna organizacija v OZD«, ter s problematiko inovatorstva mladih delavcev. Center za mladinske delovne akcije bo imel v letošnjem letu obilico nalog, zlasti pri organizaciji delovnih akcijvobčini in zunaj nje. V glasilu je objavljena tudi prijavnica za udeležbo, stalna mladinska delovna brigada Ljudska pravica iz Lendave pa bo letos sodelovala na eni iz Uspešno delajo Krajevna organizacija ZRVS Beltinci, ki združuje člane iz osmih krajev, sodi med najmočnejše v soboški občini, hkrati pa tudi uspešno dela. To so ugotovili na volilno-programski konferenci. V preteklem obdobju so bili zlasti uspešni na področju usposabljanja članstva in pri vključevanju v razne akcije, zlasti v akcijo NNNP. Člani se želo disciplinirano udeležujejo vseh sestankov, predavanj in akcij, čeprav jih ne vabijo s pozivi, temveč le z vabili organizacije. V dokaj živahni razpravi so s konkretnimi predlogi dopolnili programske usmeritve za prihodnje obdobje. Dogovorili so se, da bodo dosledno izvajali strokovni program občinske organizacije ZRVS. Več pozornosti bodo namenili pridobivanju novih naročnikov Naše obrambe. Naprej bodo razvijali tovariška srečanja članstva, ki so postala tradicionalna in organizirali več strelskih tekmovanj. Zavzeli so se tudi zato, da se morajo člani ZRVS aktivno vključevati v komite za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih, zlasti v pripravah na akcijo NNNP. Na volilno-programski konferenci KO ZRVS Beltinci so za dolgoletno uspešno delo -podelili priznanja šestim članom. Ta-so prejeli: Stefan Činč, Stefan Režonja, Filip Matko, Marjan Maučec, Stevo Zorko in Vili Slavic. Izvolili so novo vodstvo, za predsednika pa je bil izbran Jože Boj-nec. F. M. med delovnih akcij v BiH ali Makedoniji. V glasilu je tokrat objavljenih tudi nekaj prispevkov mladih literatov. Jani D. Državljanstvo: madžarsko. Mladoženka: »Ana Gašpar. Rojstno mesto: Monošter. Rojstni čas: 1962. leta, 7. junija. Družinski stan: samska. Njeni poklic: tkalka. Stanuje na Gornjem Seniku. Glavna ulica 148. Rojstno in družinsko ime staršev:. Ladislav Gašpar in Veronika Gal. Državljanstvo: madžarsko.« Sledilo je naštevanje podatkov za svedoke (priče) in prvi del »zdavanja« se je s tem končal. Spet so zadonele priložnostne pesmi v slovenskem in madžarskem jeziku. Naposled pa je prišel najpomembnejši trenutek, ko je znova povzela besedo matičarka: PROSIM SPOŠTOVANE MLADOŽENCE IN SVEDOKE, NAJ PRIDEJO PRED MATIČNO MIZO, POVABLJENO SVATBO IN GOSTE PA PROSIM. NAJ GORI STANEJO! DRAGI MLADO-ŽENCI, PRIŠLA STA SE. DA BI ZAKON SKLENILA PRED MENOF. KAK PRED VODJO MATIČNE KNJIGE DOL-NJESEN1ŠKEGA MATIČNEGA OKROŽJA. DA VAŠ ZA- MLADOŽENCI, PODPIŠITE MATIČNO KNJIGO.« Tako sla torej Ana in Mar^“ postala zakonski par. Matičark jima je sedaj spregovorila se madžarskem jeziku, kakšn morata biti drug do drugega 1 kaj vse dobrega ali slabega J čaka v zakonu. Posebej jima J naročila, naj spoštujeta sv J materin jezik. Čestitali so jim tudi številni drugi in porot obred seje tako kot začel konc z dvojezičnim kulturnim pmj gramom. Slovesnost ali g°st. v vanje pa so zatem nadaljevali v restavraciji Makk Hetes v M। noštru, kjer so peli in plesali zjutraj. Prva slovenska poroka je n letela v Porabju in tudi v Sirs okolici na Madžarskem na PL cejšen odmev. Ta dogodek J zabeležil celo županijski dn vnik Vas Nepe. Pričakujemo lahko, da bodo Ani in Marmm sledili tudi drugi mladi porab Slovenci, saj madžarska usta priznava pripadnikom nar nosti enakopravne pravice z činskim narodom. Le začeti j bilo treba ... . Ai JOŽE GRAJ VESTNIK, 25. FEBRUARJA^ STRAN 10 kmetijska panorama Brez „Panonke” ne bi šlo Tisto popoldne, ko sem se s kolegom Jožetom mudil na cio-[načiji 37-letnega Matije Čara v Poznanovcih, je bil mladi gospodar zelo dobre volje. Ko sva ga Pobarala, ali je tak samo danes “1 pa tudi druge dni, je odvrnil, da vselej. To pa je lastnost, ki je ne gre prezreti! Pogovor je nanesel seveda na delo in življenje na kmetih. Go-ncka zemlja namreč ni tako rodovitna kot ona na Ravenskem ln Dolinskem, z-ato sem Matiji postavil vprašanje, kako je s pridelki. >,Res je, tod ne dosegamo takih hektarskih donosov kot tam dol, vendaj pa si večina Goričancev Prizadeva, da bi iz-te zemlje sti-smla kar največ. Naša kmetija, na primer, meri 7 hektarjev, od lega sta 2 hektarja površin poraščena z gozdom. Bavimo se z ži-vinorejo:-imamo 7 molznic in 13 Pitancev. Od poljščin sejemo največ koruze za siliranje. V ta namen smo zgradili dva silosa, °d katerih je en ,,ležeči”. Tak način gradnje silosov se mi zdi Primernejši kot pa stolpni silosi. ,..en' sezoni pripravimo 180 ku-cnih metrov silaže. Seveda pa j® pitanje oziroma normalno rmljenje živine uporabljamo tu-1 seno in nekaj krmil. Da, ne-aj, kajti kmet skrbno pretehta, N se mu bolj splača: poklada-nje krmil in s tem hitrejša pot 0 določene teže pitancev, ali pa „°mača krma in nekoliko daljši cas krmljenja. Vse več nas je, ki u®°tayljamo, da se ob sedanjih Porejenih cenah računica bolj 'Žide ob zadnjem načinu.” takole je razmišljal Matija ar- V pogovoru je sodelovala udi 32-letna žena Sidonija, ki pa e poleg gospodinjstva ukvarja še jejo plemenskih svinj in seveda odojkov. Na nekoliko šaljivo ..Planje: ,,Kateri pa več zaslu-*• sem dobil odgovor, da ima-a eno blagajno, kar je seveda Prav, vendar pa se zgodi, da ima ena od prodaje tekačev in mleka 'Sje dohodke kot mož, ki pita tke. To kar vejamem, saj je Prav te dni ena svinja povrgla ar 13 pujskov. Carjeva sta začela kmetovati na posestvu, ki sta ga prevzela od (Matijinega) očeta. Ker sta nekaj časa delala v tujini, kjer sta se tudi spoznala, sta ustvarila nekaj prihrankov in jih vse vložila v kmetijstvo. Priznati moram, da sem se, podobno pa tudi kolega Jože, prijetno počutil v tej mladi kmečki družini. Ugotavljal-sem, da pomursko kmetijstvo ne bo propadlo, če bomo imelo še več takih zanesenjakov, kot sta Matija in Sidonija. Na to, da bi šla s hribov v dolino, torej, da bi za Stalno zapustila gorička pobočja, nikoli nista pomislila. ,,Če ne bi dobro sodeloval s kmetijsko zadrugo Panonka v Murski Soboti, ne bi imel vsega tega, kar vidite na dvorišču in pod streho,” je zatrdil Matija. ,,Vse pridelke in seveda prirejo v hlevu prodajam domači temeljni 'zadružni organizaciji ’ oziroma kmetijski zadrugi, saj se zavedam, kolikšnega pomena je tako sodelovanje zame in za zadrugo. Kmetijska zadruga mi zagotavlja prodajo, nabavlja mi umetna gnojila in zaščitna sredstva, njena jtranilno-kreditna služba mi pomaga s krediti. Ne zdi se mi dopisniki so zabeležili GqRNJA RADGONA Past za pešce prei ^-n^goni imamo pločnike, ki bi jih lahko pred enoval> v pasti za pešce. V Panonski ulici, mest mesnico, je eden najnevarnejših. Na tem kje So Sem. padel in si poškodoval nogo. Čudim se, vitju naš' občinski varnostni tehniki, da tega ne Grad* ^stranijo? Takih pasti za pešce je še več. izvaja, Pačnikov je nezakonita, zato bi morali host Ca O7'r°ma projektanta klicati na odgovor- njih letu V krajevni skupnosti Črenšovci, so v zad-v°dovo .. Stopila je pred gospodinjo in igrala svojo bodočo nosečnost. Pregibala se je v pasu. Zdaj sem lahko bruhnila v smeh, za menoj gospodinja in za njo Helena. Skušala je izbočiti tudi trebuh, a ker je bila vitka, čisto brez trebuha, je bilo njeno zvijanje še bolj smešno. Pazila je, da ne bi gospodinje zanemarila. Poprijela je s pomerjanjem. , Krajec klobuka ji je zavihala navzgor, ob čemer je gospodinja delala vtis, kot da je nekoliko slaboumna. Mene je spet p rije/o, da bi se ha h Ha la. Pekla sem: ,,Zaradi tvoje nosečnosti me že trebuh boli." To je bilo gospodinji všeč. Zasmejala se je prisrčno, da za moj smeh m bilo nevarnosti. Ob tem sem rekla Heleni: ,, Spredaj zavihaj krajec navzdol. Tako zdaj nosijo." Helena je krajec zaviha la navzdol. Gospodinja, ki je v ogledalu spremljala njeno delo, se je strinjala z menoj. Rekla je: ,, Res, gospa ima prav. Tako mi bolj paše." Helena se je disciplinirano vedla in se odločila, da bo klobuk odnesla v delavnico, kjer ga bo zlikala v pravo formo, kar je drugega dne njena teta res storila. Moja vrednost v očeh gospodinje je zrasla. Postali sva zaveznici proti Heleni. Kar sem svetovala ali popravila, je sprejela kot sveto. Heleni se je ob mojih pripombah utrnila vedno kaka domislica, da sva imeli vzrok za hahljanje. Dosledno pa je zmrcvarila vsak klobuk, kakor sem ji rekla. Gospodinja seje razkošatija na stolu in sijala od sreče. Obe Hci staji bili kot dve bučki, tretja'bučka je bil njen nos, klobuk pa četrta velika buča, izpod katere ji je na čelo silil šop las, v katerem bi zlahka jata vrabcev našla zavetje. Na njeni glavi so se vrstili klobuki. Izbrala sem ji enega za zimo, ki se je bližala. Zmenile smo se, da jih bo nekaj ostalo v rezervi in jih Helena ne bo nesla nazaj v sa/on. Nekega dne je bila gospodinja najbrž zmenjena s čarovnikom, ker je prišel v boljši obleki. Ona si je nataknila predelano mojstrovino na glavo. Helena je pri tem v zadovoljstvo čarovnika asistirala, čeprav ta ni zinil nobene besede. Odhajala sta po hodniku, kakor da sta najsijajnejši svatbeni par. Ona se je živahno obračala, se nama smehljala in nagibala tri bučke in eno veliko bučo zdaj v to zdaj v drugo stran. Čarovnik pa je korakal molče za njo in se seveda ni obračal. Gotovo pa je bilo, da je zadovoljen, ker sva mu ljubico nalepotičili. Svojo zahvalo nama je drugače izrazil. Ime/je zveze s klavnico in po nekaj dneh je prinesel precejšen kos govedine, ki jo je potem gospodinja de/i/a z nama. Sicer ni rekel besede, da je kaj za naju, a gospodinja je brala njegove misli. • (nadaljevanje prihodnjič) STRAN 14 VESTNIK, 25. FEBRUARJA 19g šport mednarodna izmenjava otrok OTROCI POLNI LEPIH VTISOV Te dni se je iz Reichenfelsa z avstrijske Koroške vrnila skupina 40 otrok in 4 vzgojiteljev iz soboške občine,, kjer so v okviru izmenjave z Jugoslovansko-avstrijskim društvom v Celovcu preživeli osem dni na snegu. Otroci so se vrnili polni lepih vtisov, saj so se naučili smučarskih in taborniških veščin, spoznali nova prijateljstva in si ogledali film o avstrijski Koroški s slovenskim komentarjem. Za prijetno bivanje otrok iz soboške občine na avstrijskem Koroškem imata vsekakor največ zaslug zakonca Wresar, ki sta pokazala izredno skrb in pozornost do naših otrok in vzgojiteljev. Pa tudi sicer so se otroci vrnili brez, vsake poškodbe, za kar imajo zasluge vzgojitelji na čelu s profesorjem Davorinom Babičem. V času bivanja naših otrok na avstrijskem Koroškem so jih dvakrat obiskali predstavniki Jugoslovanko-avstrijskega društva iž Celovca. Sprejem pa jim je pripravil tudi predstavnik našega konzulata v Celovcu Svetislav Popovič. V najlepšem spominu pa bo ostal prav gotovo zadnji večer, ki so ga pripravili naši otroci in ga prijetno preživeli skupaj z domačimi vrstniki. Na tem večeru so tudi podelili pokale in medalje za dosežene rezultate na tekmovanjih. Naj omenimo, da je za pokale prispeval tudi župan kraja in s tem izrazil zadovoljstvo ob obisku naših otrok. Prav gotovo pa mnogi otroci ne bi mogli preživeti prijetnih dni na snegu v Avstriji, če jim to ne bi omogočile samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo, . vzgojo in izobraževanje in telesno kulturo občine Murska Sobota, ki so za revnejše nabavili več kompletov smučarske opreme. To je še en dokaz, da se s skupnimi prizadevanji da marsikaj narediti in bi s to obliko sodelovanja morali nadaljevati. Otroci so se torej vrnili s Prvega bivanja v tem smučarskem kraju na avstrijskem Koroškem zadovoljni in z željo, da svojim vrstnikom vrnejo toplino v poletnih mescih na letovanju v Baški. Feri Maučec AERO KLUB MURSKA SOBOTA Na lastnih kadrih sloni prihodnost Aero klub Murska Sobota, v okviru katerega delujejo motoma, ^a?r^}na> padalska in modelarska akcija, je v preteklem letu dosegel napredek v organiziranju, izobra-zevanju, prostovoljnem in proizvodnem delu. Vidne rezultate pa so dosegli tudi na športno-tekmoval-nem področju. To so ugotovili na •etni skupščini, hkrati pa tudi dPozorili na nekatere slabosti. **’ajyečji problem vsekakor predstavlja pomanjkanje lastnih stro-kovnih kadrov, zato so se zavzeli, “a jeprav temu vprašanju v prihodnje potrebno posvetiti več po-zornosti, saj na lastnih kadrih sloni prihodnost, je med drugim ,poudaril, predsednik ZLOS Lojze Ei je udeležence letne pupščine tudi seznanil s stanjem n možnostmi nadaljnjega razvoja etalskega športa v Sloveniji. Več Skrbi v prihodnje pa bo potrebno Posvetiti tudi varnosti letenja in P°Pularizaciji tega športa. Sicer Pa je aero klub Murska Sobota v nskem letu uspel nabaviti nekaj Pveme, ki je izrednega pomena za nadaljnji razvoj. Tako so kupili dve jadralni letali DG 100, kombi, prikolico za prevoz jadralnih letal in še nekaj druge opreme. V lanskem letu so tudi pričeli z izgradnjo nove vzietno-pristajalne steze na letališču, s katero želijo doseči večjo varnost in se izogniti bočnemu vetru. Dejavnosti aero kluba Murska Sobota zahtevajo precejšnja finančna sredstva. Zanimivo je, da si 80 odstotkov potrebnih sredstev ustvarijo sami s kooperacijsko proizvodnjo, ki jo imajo organizirano z večini delovnimi organizacijami. Tako so v lanskem letu sami ustvarili 1,600.000 dinarjev. Veliko so opravili prostovoljnega dela in med drugimi akcijami velja omeniti ureditev parka, kjer so v spomin na tov. Tita zasadili 80 dreves. Na letni skupščini so izrekli priznanje za uspešno delo upravniku tov. Petroviču in tov. Gorjanu. Sicer pa klub uspešno vodi predsednik Pavle Pongrac. F. Maučec KROG ,,Brodarji” uspešno krmarijo Brodarsko društvo Mura Krog je tudi v lanskem letu doseglo več Pomembnih rezultatov na tekmovalnem področju, pri gradnji športnih bjektov, na področju priprav za splošni ljudski odpor in družbeno jainozaščito kakor tudi na ostalih področjih — je v svojem poročilu na '-meni občnem zboru poudaril dosedanji predsednik brodarskega d^tva Koloman Horvat tek tekmovalci j#bil najuspešnejši Stefan Varga. ki je na raznih Snovanjih doma in v tujini osvojil vrsto odličnih uvrstitev v spustu na 'yjih vodah v članski konkurenci sta zelo uspešno nastopala tudi Franc yttan in Stefan Činč, v mladinski in med pionirji pa Andrej Titan, brata drug3”’ R°bert Meolic, Milan Karas, Borut Borovič, Niko Horvat in Dr .Društvo je lani praznovalo 30. obletnico ustanovitve in ta jubilej je (ve- avdo z novo delovno zmago — otvoritvijo prizidka čolnarne n cnamenskega prostora). Kot je to pri Krožanih že tradicija, so v ta (fi^60- žrtvovali veliko prostovoljnega časa (delovne akcije), pomoč kuh*"^0) Pa sta J'm nudd' tudi krajevna skupnost Krog in telesno-.lUrna skupnost Murska Sobota. Ob jubileju so prejeli tudi zvezno znanje — Kidričevo plaketo. ore -P's? skupaj z občinsko Gasilsko zvezo Murska Sobota uspešno zlae Z'ra'' tekmovanje ekip civilne zaščite v forsiranju reke Mure in MJU nas'Pa (»biiranjii«) pred poplavami. var ’-akc'jam> velja omeniti tudi ureditev parka v spomin na to-lsa Tita, ki so ga zasadili na obrežju Mure. vsa * Pro8ramu dela za leto 1982 so si zadali, da bodo še naprej razvijali in nT^a dosedanjega delovanja (tekmovalni šport, rekreacija, SLO aktiv' J • tehnika) in da bodo posebno pozornost namenili tudi Pa i •'kajakaške sekcije na Srednji Bistrici. Njihova največja želja V ta da b’s' nabavili kombi za prevoz tekmovalcev in za ostale potrebe, poizkušali zagotoviti večino lastnih sredstev, in sicer z saniziranjem tombole. Nl P!a občnem zboru so izvolili tudi novo vodstvo in za predsednika ^Janeza Severja. JOŽE GRAJ kegljanje ---------------------------—-------------------— Čarda premagala Konstruktor tekm^a Kegljišču Jeruzalema v Ljutomeru je bile odigrano drugo kolo so izkAVanAa v ^venski kegljaški ligi. Kegljači Čarde iz Murske Sobote Marin nstd' domače kegljišče in po hudi borbi premagali Konstruktor iz le no/'f o?er taK° zabeležili prvo zmago. Najuspešnejši je bil Smodiš, ki Vačičp° o kegljev pred Mirom Steržajem 876, Drvaričem 872, Ko-Marib”1/ •’ prijem Steržajem 849 in Horvatom 807 kegljev. Pri sledni? iSnih je bij najboljši Frajzman z 883 podrtimi keglji. V napa -O-u ‘Sta Garda v Ljubljani z ekipo Tekstil—Slovan. V nedeljo sijači Garde sodelujejo na turnirju v Brežicah. JUDO - KVALIFIKACIJE Vinko Apšner na balkanskem prvenstvu V Subotici je bilo kvalifikacijsko tekmovanje starejših mladincev za sodelovanje na balkanskem prvenstvu, ki bo marca v Bolgariji. Tekmovanje sta se udeležila tudi Sobočana Vinko Apšner in Silvo Kavčič in dosegla izreden uspeh.. Najbolj se je izkazal Apšner, ki je v kat. do 78 kg osvojil prvo mesto in se s tem uvrstil v državno reprezentanco, ki bo sodelovala na balkanskem prvenstvu. Vse nasprotnike je premagal z največjim možnim rezultatom 105, v finalu celo lanskega državnega prvaka Sertiča iz Zagreba. Soliden je bil tudi Kavčič, kije v kategoriji do 71 kg zasedel tretje mesto. V borbi za vstop v finale ga je premagaj poznejši zmagovalec Manojlovič iz Vojvodine. O.§. VELIK USPEH POMURCEV V Kopru je bilo mednarodno tekmovanje mlajših mladincev in pionirjev v judu, ki je bilo že šesto po vrsti. Med 140 tekmovalci so nastopili tudi pomurski judoisti in dosegli lep uspeh. Ekipa Murske Sobote je namreč v skupni uvrstitvi osvojila prvo mesto, in sicer že petič zapored, in. skupni pokal. Sicer pa so pomurski tekmovalci dosegli več prvih mest. Rezultati — do 32 kg: Pintarič (So) 3. mesto, do 35 kg: Duh 2. in Gerič (oba So) 3. mesto; do 38 kg: Perš (So) 5. mesto; do 46 kg: Vrdjuka(So) 1. mesto; do 52 kg: Meničanin (So) 2. mesto; do 58 kg: Krajačič (Le) L mesto, Legen (So) 3. mesto in do 62 kg: Činč (Le) L mesto. O. Š. — STRELSTVO - OBČINSKO PRVENSTVO---- BALAŠKO, FUJSOVA, KUZMA IN ROJKOVA PRVAKI Občinska strelska zveza Murska Sobota je bila organizator občinskega prvenstva v streljanju z zračno puško za mladince, mladinke, člane in članice ekipno in posamično. Na tekmovanju je sodelovalo 28 mladincev, 10 mladink, 74 članov in 9 članic. V tekmovanju mladincev je ekipno zmagala SD Skakovci z 987 krogi pred SD Gederovci 956 in SD Noršinci 810 krogov. Med posamezniki je zmagal Kuzma (Can) s 345 krogi pred Sapačem (Skakovci) 345 in Pertocijem (Tiš) 339 krogov. Med mladinkami je bila prva SD Skakovci z 950 krogi pred SD Noršinci 927 in SD Cankova 892 krogov. Posamično je zmagala Rojkova (Cankova) s 339 krogi pred Sinkovo (Skakovci) 339 in Balaškovo (Noršinci) 329 krogov. V konkurenci članov je zmagala SD Panonija iz Murske Sobote s 1444 krogi pred SD Noršinci 1427 in SD Križevci 1411 krogov. Med posamezniki je pfVo mesto osvojil Balaško (Noršinci) s 367 krogi pred Malačičem (Križ) 367, Harijem (Križ) 363. Drvaričem (Pan) 363 in Flegarjem (Ti) 362 krogov. V tekmovanju članic je bila najboljša ekipa SD Boris Kidrič M. Sobota z 995 krogi pred Noršinci 956 in Panonijo 907 krogov. Med posameznicami je zmagala Fujsova (Nor) s 345 krogi pred Rumeževo (BK) 340. Vogrinčevo (BK) 338. Turnerjevo (Nor) 317 in Bunderlovo (BK) 317 krogov. — NAMIZNI TENIS--------- Štefan Kovač zmagovalec Jugoslovanski »Top 12« za II. skupino, ki je bil v Mariboru, se je končal z zmagoslavjem Sobočana Štefana Kovača, ki sicer služi vojaški rok v Ljubljani, tako prepričljivo, da ni izgubil nobenega srečanja in je dosegel rezultat 115 v igrah ter 33:6 v setih. Škoda je le, da Kovač zaradi vojske ni mogel igrati na dveh kvalifikacijskih turnirjih v mesecu novembru, ker bi se verjetno uvrstil v prvo skupino, pa tudi zvezni kapetan Osma-nagič ga ni direktno uvrstil v prvo skupino, temveč ga je določil le v drugo. Tako je ponovil lanskoletni uspeh, ko je bil tudi zmagovalec druge skupine, pozna se mu pa, da že’ dva meseca redno trenira v republiškem centru vsak dan pod vodstvom kitajskega trenerja, ker so mu vojaške oblasti na prošnjo NTŽJ in NTZS tak trening odo- — ATLETIKA Atletska zveza Jugoslavije je objavila rang lestvico desetih najboljših atletov v Jugoslaviji za lansko leto. V disciplini 20.000 metrov v hitri hoji Alina Balek, član AK Pomurje iz Murske Sobote zasedal odlično peto mesto, s Balek peti v državi Republiški prvak najboljši Republiški turnir »Jakhlov memorial«, kije bil v Zalogu pri Ljubljani, je zbral veliko število pionirjev in pionirk, med njimi ves najboljši mladi naraščaj Slovenije. Iz Pomurja so sodelovali predstavniki Sobote in Radgone, ki z izkupičkom ne morejo biti povsem zadovoljni. V konkurenci 130 pionirjev je slavil republiški prvak Dušan Kovač, ki je v četrtfinalu premagal Gašiča z 2:1. v polfinalu Bezjaka in finalu Jamška z 2:0. Vlado Veren.se je uvrstil med 16 in potem izgubil s>Prelovškom (Triglav) z 1:2. enako tudi Benko, ki je izgubil z najboljšim ljubljanskim igralcem Gašičem z 1:2. Med 16 najboljših seje uvrstil še Mekicar. Pri mlajših pionirjih seje med 70 igralci uvrstil med osmerico Mirko Unger, kije potem izgubil s finalistom Hribarjem (Novo mesto). Med najboljših 16 so se uvrstili Mekicar in Radgončan Šmid ter Tania Sinic pri pionirkah. M.U. —- Košarka--------- POMURJE:LIBELA 69:49 DRAVOGRAD:POMURJE 11255 ŠPORTNA REKREACIJA Delovna organizacija Tehnostroj sodi med tiste kolektive v ljutomerski občini, ki ima izredno dobro razvito in organizirano rekreativno dejavnost zaposlenih. Ob organiziranem in sistematičnem delu na tem področju tudi uspehi ne izostajajo. Velike zasluge, če že ne največje, za dosežene rezultate ima prav gotovo Franc Kocmut, ki seveda ne pozablja, da je imel veliko podporo in spodbudo pri svojem delu s strani vodilnih delavcev delovne organizacije. Franc Kocmut in osvojeni pokali zaposlenih delovne organizacije Tehnostroja iz Ljutomera. Foto: Davorin Topolinjak MURSKA SOBOTA USTANOVILI POMURSKO ROKOMETNO ZVEZO V pomurskem rokometu je bilo že dalj časa opaziti vrzel pri načrtnem razvoju te športne panoge. Zato je strokovni odbor pri ZTKO Murska Sobota imenoval iniciativni odbpr, ki naj bi pripravil vse potrebno za ustanovitev pomurske rokometne zveze. Ta je. svoje delo dobro opravil in pretekli teden so se v Murski Soboti zbrali delegati iz vseh štirih pomurskih občin in ustanovili pomursko rokometno zvezo. Na ustanovni konferenci so delegati sprejeli pravila in samoupravni sporazum o ustanovitvi pomurske rokometne zveze. Ugotovili so, da je samoupravni sporazum podpisalo vseh 7 osnovnih pomurskih rokometnih organizacij, in sicer: Po- let iz Murske Sobote, Beltinka iz Beltince, Bakovci in Krog iz soboške občine, Polana iz lendavske občine, Ljutomer iz ljutomerske občine in Radgone iz radgonske občine. Dogovorili so se, da bo pomurska rokometna zveza odslej načrtneje skrbela za razvoj rokometa v regiji, koordinirala delo in tekmovanja, hkrati pa tudi načrtno usposabljala strokovne kadre. Prav tako so se dogovorili, da bodo v kratkem izvedli občinska tekmovanja pionirjev in pionirk, nato pa še pomursko prvenstvo. Na ustanovni konferenci pomurske rokometne zveze so tudi izvolili novo vodstvo. Za predsednika izvršnega odbora je bil izbran Marko Genda iz.Beltinec. F. M. -— STRELSTVO-------------------------- Občinsko prvenstvo z zračno puško V Ljutomeru je bilo občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško za člane, članice, mladince in- mladinke. Tekmovanja se je udeležilo 6 ekip in 29 posameznikov, ki so izpolnili normo na družinskih tekmovanjih. Največ je bilo mladincev, ki so tudi dosegli najboljše rezultate. Naslove občinskih prvakov so osvojili: Franc Belec 352 krogov pri članih, Nada Žurman 312 pn članicah. Franc Rubin 359 pri mladincih in Lidija Belec 339 krogov pri mladinkah. Normo za regijsko tekmovanje, ki bo 13. marca v Murski Soboti je izpolnilo 10 strelcev: 7 mladincev, 2 mladinki. 2 člana in ena članica, ter tri ekipe mladincev in ena mladink, R. Kapun NAMIZNI TENIS Partizan in Tone Ficko Partizan Grlava je organiziral namiznoteniško tekmovanje ekip in posameznikov za pokal Grlave. Nastopilo je 6 ekip. V ekipni konkurenci je zmagal Partizan iz Ljutomera pred Cvenom in Gr-lavo. Med posamezniki paje prvo mesto zasedel Tone Fickd (Partizan) pred Vargazom (Cven), Miranom Fickom (Kamenščak) in Dušanom Rajnarjem (Partizan). NAMIZNI TENIS OŠ Drago Lugarič prvak Končano je bilo tekmovanje v občinski namiznoteniški ligi Lendava, kjer je sodelovalo devet ekip v konkurenci in ena ekipa izven konkurence. Naslov prvaka je pripadel ekipi OS Draga Lugariča iz Lendave. Najboljši igralec pa je bil Zvonko Nagy (Varstroj), ki je doživel sa- T. F. 22 18 12 12 6 0 časom 1:38,55,2, ki ga je dosegal na prvenstvu Slovenije v Novi Gorici, kjer je bil prvi. Tudi za letošnjo sezono se Milan Balek vestno pripravlja in pričakuje še boljše dosežke. V Tehnostroju razvita športna Sicer pa se Franc Kocmut ukvarja z rekreacijo v delovni organizaciji že več kot 20 let. Pričel je v mariborski Metalni, kjer je osem let uspešno vodil nogometaše v sindikalni ligi. Pred 12 leti pa se je preselil v Ljutomer, se zaposlil v Tehnostroju in nadaljeval s športno rekreacijo. Z vztrajnim in organiziranim delom je hitro vzpostavil »kontakt« z zaposlenimi tovariši, zlasti mlajšimi, ki so bili zelo ambiciozni, medtem ko so starejši nekoliko postrani in nezainteresirani opazovali dogajanja na dvorišču ... Do leta 1980 je skrbel za športno rekreacijo moških, nakar pa je začel delati tudi z ženskami. Moška ekipa je dosegala odlične rezultate na vsakoletnih športno rekreacijskih igrah občine Ljutomer. V lanski sezoni so prehodni pokal osvojili že tretjič zapored in je postal njihova trajna last. Največ uspeha pa so imeli v malem nogometu, odbojki, atletiki in ribolovu. Dosti slabši pa niso bili tudi v pikadu, vleki vrvi, košarki in streljanju. Ženska ekipa pa je v dveh sezonah nastopanja obakrat osvojila tretje mesto. Franc Kocmut je bil tudi med prvimi pobudniki športnih iger Agrosa (Agrotehnika, SIP, Metalna, Creina, Krasmetal in Tehnostroj), ki potekajo vsako leto. Letošnje VII. igre po vrsti bodo prav v Ljutomeru, na katerih naj bi prav domačini dosegli največ. Zanimivo je, da so prav Ljutomerčani bili doslej najuspešnejši v teh igrah. Ob množičnem in uspešnem udejstvovanju delavcev Tehnostroja na področju športne rekreacije, bi morda kazalo razmisliti o prostoru ali vsaj primerni vitrini, kjer bi lahko na vidnem mestu odlagali številne pokale, diplome In priznanja. Pokalov je namreč že več kot 30, diplom in priznanj pa vsaj dvakrat toliko. Žal so spravljeni v zaprti omari v jedilnici. Z letošnjim letom je Franc Kocmut prenehal delovati kot organizator rekreacije v delovni organizaciji Tehnostroj v Ljutomeru in je to funkcijo prepustil sodelavcu Janezu Mundjaru, sam pa bo v naslednjih sezonah vodil delavske športne igre v ljutomerski občini. Pričakovati je njegovo uspešno delo tudi na tem področju, saj ima veliko izkušenj. Prav gotovo pa bo še naprej rad pomagal pri organiziranju športne rekreacije v delovni organizaciji 25. FEBRUARJA 1982 STRAN 15 I Ludvik Kerčmar s Hodoša se je v to rek, 16. februarja, peljal s traktorjem proti Šalbvcem. Med vožnjo je nena- I doma zavil na levo stran vozišča in po nasipu zapeljal na njivo. Medtem seje traktor prevrnil in pod seboj pokopal voznika. Le-ta je dobil tako hude telesne poškodbe, daje zaradi njih na kraju nesreče umrl. * 20. februarja ob 19. urisejezgodilaprOmetnanesreča Ina cesti med Vanečo in Mursko Soboto. Anton Pozderec iz Murske Sobote seje peljal z osebnim avtom po regi- I onalni cesti, V blagem levem ovinku gaje zaneslo s ceste in je trčil v drevo. Voznik seje lažje poškodoval, nastala pa " Ije tudi gmotna škoda za 50 tisoč dinarjev. _ IzZasadov v ljutomerski občini poročajo o prometni nezgodi, ki se je zgodila 21. februarja 1982. Voznik H osebnega avta Andrej Balek z Murskega vrha seje peljal Ipo vaški cesti z neprimerno hitrostjo. V tem hipu mu je — nasproti pripeljal po skrajni desni strani ceste Karel Ja- ušovec iz Maribora. Balek je močno zavrl, zato ga je zaneslo in je trčil v Jaušovčev osebni avto. Materialna _ I škoda znaša 70 tisočakov. č c I ELEKTROKOVINA Maribor — Tozd Proizvodnje svetilk in predstikalnih naprav — OBRAT LJUTOMER, OBJAVLJA za nedoločen čas naslednja prosta dela in naloge: 1. vodenje in razporejanje v proizvodnji mehanske obdelave - Pogoji: srednja izobrazba strojne smeri, najmanj tri leta ustreznih delovnih izkušenj ali visokokvalificirani oziroma kvalificirani delavec ustreznega kovinarskega poklica, najmanj pet let ustreznih delovnih izkušenj ter primerne družbenopolitične kvalitete in moralnopolitične lastnosti. 2. ročno in strojno obdelovanje sestavnih delov (prosta so dela in naloge za dva delavca) Pogoji: priučeni delavec ustreznega kovinarskega poklica in najmanj šest mesecev ustreznih delovnih izkušenj. Kandidate vabimo, da pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov Elektrokovina, tovarna elektrokovinskih izdelkov, n. sol. o., Maribor, Tržaška cesta 23, kadrovski oddelek. Kandidati lahko dobijo informacije neposredno pri vodji obrata v Ljutomeru, Kolodvorska 26, Ljutomer. Komisija za delovna razmerja pri osnovni šoli Tišina RAZPISUJE prosta dela in naloge predmetnega učitelja slovenščine za določen čas in sicer od 5. 4. 1982 do 30. 6. 1982 Rok prijave 15 dni. Gostišče Pri Štefanu Ribno 1 Jerebic Štefan 64260 BLED sprejme v redno delovno razmerje natakarico. OD 12.000 SGP KONSTRUKTOR MARIBOR, n. sol. o., TOZD GRADBENIŠTVO POMURJE MURSKA SOBOTA, n. sol. o., ŠTEFANA KOVAČA 10 Delavski svet RAZPISUJE dela in naloge DIREKTORJA TOZD za direktorja je lahko imenovan delavec, ki poleg pogojev določenih z zakonom izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima visoko izobrazbo gradbene, ekonomske ali pravne smeri — da ima 5 let delovnih izkušenj — da z dosedanjim delom dokazuje sposobnost za uspešno vodenje temeljne organizacije — da ima moralno politične kvalitete. Imenovanje individualnega poslovodnega organa je za dobo 4 leta. Vloge z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov SGP Konstruktor Maribor, TOZD gradbeništvo Pomurje, M. Sobota, Štefana Kovača 10, s pripisom: ,,za razpisno komisijo". Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku razpisa.' SGP KONSTRUKTOR MARIBOR n. sol. o., TOZD GRADBENIŠTVO POMURJE MURSKA SOBOTA, n. sol o STEFANA KOVAČA 10 OBJAVLJA po sklepu delavskega sveta: javno licitacijo za prodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev: 1. Betonarna ,,GRADIS", zmogljivosti 0,5 kub. m, v brezhibnem stanju. Izklicna cena 250.000,— din 2. Tovorni avtomobil — prekucnik TAM 5000 — inv. št. 492 Izklicna cena 37.000,— din 3. Tovorni avtomobil TAM 4500/K, inv. št. 351 Izklicna cena 33.000,— din 4. Prikolica za traktor, inv. št. 383 Izklicna cena 10.000,— din 5. Električni vrtalni stroj, inv. št. 1217 Izklicna cena 5.000,— din V izklicno ceno osnovnega sredstva ni vračunan prometni davek. Licitacija bo v soboto, dne 6. 3. 1982, ob 10.00 uri v Stranskih obratih na Bakovski cesti. Osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo v petek, pred dnevom licitacije, od 8.00—10.00 ure na kraju licitacije. Interesenti morajo uro pred pričetkom vplačati varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene. Turnišče: cene pujskov Rejci so pretekli četrtek (18. febr.) pripeljali na turniško sejmišče samo 18 pujskov, tako da je večje število kupcev prišlo tja zastonj. Tako kot že nekaj tednov so se tudi tokrat gibale cene od 3.000,00 do 3.500.00 dinarjev za par pujskov. Prodaina mesta JEKLO-TEHNE v Pomurju: MURSKA SOBOTA - KRIŽEVCI V PREKMURJU -LENDAVA Za vse, ki kupujete za industrijo, obrt in za organizacije, ki v svojih delavnicah potrebujejo stroje, opremo in rezervne dele, bo A UČINKOVITO, če nas boste obiskali in si ogledali našo bogato ponudbo: ^ orodij za obrtništvo, orodjarstvo in industrijo, diamantnih rezalk za kamen in drugih diamantnih brusnih orodij, ležajev, vijakov in elektrod in drugega blaga iz naše specializirane ponudbe strojev, opreme in nadomestnih delov. Priporočamo posebne usluge: naročanje po telefonu, dobava blaga po povzetju, strokovno in prospekte. Blagovnica v Mariboru, prodajalna v Ptuju, predstavništvi v Mariboru in v Celju, grosistični oddelki in predstavništvo v Ljubljani na Dalmatinovi 2, Blagovnica v Ljubljani, prodajalni naTopniški in v Hali Vlil na Šmartinski 152, ter prodajalni v Domžalah in v Kamniku, predstavništvo v Kopru in prodajalna v Metliki, predstavništva v Zagrebu, Puljb, na Reki in v Splitu, predstavništvo in prodajalna v Sarajevu, imajo na zalogi vse, kar potrebujete s. Metalka, tudi za vas! @ metalka Delovna skupnost Komiteja za družbeno planiranje in gospodarski razvoj občine Ljutomer RAZPISUJE prosta dela in naloge analitika-planerja za določeni čas; nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta. Pogoj: Višja strokovna izobrazba ekonomsko-komercialne smeri. Z deli ali nalogami je možno pričeti takoj oziroma po dogovoru. Kandidati naj pošljejo pismene prijave, kolkovane z upravno takso 4,— din, in priložijo življenjepis ter dokazila o strokovni izobrazbi najpozneje v 20 dneh po objavi prostih del in nalog na naslov: Komite za družbeno planiranje in gospodarski razvoj občine Ljutomer. Kandidati bodo pismeno obveščeni o odločitvi razpisne komisije v roku 30 dni po preteku razpisnega roka. ALKOHOLIZEM MED MLADIMI Ker je problem zlorabe alkoholnih pijač med mladino vedno bolj pereč tudi v Pomurju, smo temu proble-z mu posvetili večjo pozornost. Učitelji in vzgojitelji stojijo pred vedno težjo nalogo, kako zajeziti uživanje alkohola med šolsko mladino. Se pred nekaj leti so se s tem problemom ukvarjali pretežno na srednjih šolah, danes pa ga dobro poznajo tudi učitelji osnovnih šol. Medtem ko dijaki srednjih šol pijejo skoraj vsakodnevno (pivo ali kavico z 0,3) pa se učenci osnovnih šol opijajo le občasno, nemalokrat do nezavesti. Takšni ,,podvigi” so za mladega človeka, ki ni vajen alkohola, smrtno nevarni. Zakaj je prišlo do takega stanja kljub številnim ukrepom, ki naj bi preprečevali porabo alkohola med mladimi? Zakaj mladi tako radi pijejo alkoholne pijače in istočasno tudi kadijo? Ali so res krive samo visoke cene brezalkoholnih pijač in pomanjkanje lokalov, v katerih bi lahko mlad človek popil mlečni napitek v nezakaje-nem zraku? Ali pa gre vendarle za globlje vzroke, za katere mladi niso edini krivci? Vemo, da si vsak mladostnik želi čimprej odrasti oziroma biti enak odraslim. Njegovi starši in vzgojitelji so mu za vzgled. Ce je ta vzgled dober, ima mladostnik vse možnosti, da se razvije v zdravo, delavno in ustvarjalno osebnost. Ce pa je vzgled slab (in dostikrat je tako), pa bo njegovo odraščanje težavno, polno dvomov, nasprotij in nesporazumov, ki pripomorejo k razvoju nezrele, neresne, nedelavne osebnosti. Tt:k mlad človek ne bo cenil dela in njegovih rezultatov, . temveč bo po čimkrajši poti skušal priti do užitka in omame. Mladi človek je poln energije, ki pa je sam ne zna pravilno izkoristiti. Ce ga starši in vzgojitelji pravilno usmerjajo, bo postal polnovreden član naše družbe, v nasprotnem primeru pa bo svojo energijo sproščal na zabavah sumljivih vrednosti ali pa s kljubovalnim vedenjem proti okolici. Torej lahko sklepamo, da bomo zajezili širjenje alkoholizma med mladimi le, če jim bomo sposobni nuditi zamenjavo za alkohol in ceneno zabavo ob njem. Prisluhniti bi morali mladim in jim omogočiti dovolj priložnosti, da se izkažejo z delom, da dokažejo svoje sposobnosti na vseh področjih. Obenem jim dovoliti, da se udeležijo zdrave zabave, plesnih prireditev, koncertov zabavne glasbe in podobno, seveda ob primerni ceni in brez alkohola. V ta prizade vanja bi se morala bolj kot do sedaj vključiti zveza socialistične mladine ter vse ostale družbenopolitične organizacije. Zato vabim vse, ki imajo konkretne predloge, kako omejiti širjenje alkoholizma med mladimi, da se nam oglasijo, istočasno pa po svojih močeh pomagajo mladim pri njihovem ustvarjalnem delu. Nemenoma nisem bolj podrobno omenjala številnih problemov, kakor so na primer točenje alkohola mladoletnim osebam, zabave oz. Veselice šolske in vaške mladine ob alkohholu, športni > dnevi, ki se prepogosto končajo v gostilnah, zapravljanje štipendij za tobak in alkohol, saj bi želela, da o tem temeljito in pošteno razmislite tudi vi, bralci naših sestavkov. Pripravila dr. Zdenka Cebašek-Travnik VESELI VLAK PELJE V POMLAD ... IZLET V MEDULIN 20. IN 21. MARCA 1982 Praznujemo rojstne dneve, državne praznike, prihod novega leta... Zakaj ne bi enkrat praznovali tudi prihoda pomladi, tega najlepšega letnega časa? Pomladi naproti se boste lahko odpeljali v soboto, 20. marca 1982, z VESELIM VLAKOM, ki bo odpeljal iz Murske Sobote ob 5. uri zjutraj. Vlak bo pripeljal v Pulo ob 12.40. Od tam se bodo izletniki odpeljali z avtobusom v Medulin. V hotelu BELVEDERE boste preživeli lepe trenutke. Številna presenečenja bodo že na vlaku, v Medulinu in Puli. V Mursko Soboto se boste polni doživetij vrnili 21-marca v poznih večernih urah. Za potovanje, prehrano in prenočišče teste odšteli le 1.770 dinarjev, če pa boste ob prijavi priložili spodnji kupon, vas bo vse stalo le 1.570 dinarjev. V STRAN 16 VESTNIK, 25. FEBRUARJA^ URADNE OBJAVE Leto XVI Murska Sobota, dne 25. februarja 1982 Št.: 6 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec 47. Odlok o določitvi števila delegatskih mest in delegiranju 0 delegatov v Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sobota. 48. Odlok o pooblastitvi strokovne organizacije za opravljanje strokovnih zadev s področja prostorskega in urbanističnega planiranja v občini Gornja Radgona. 49. Odlok o urbanističnem redu v občini Gornja Radgona. 50. Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Lendava STRAN 17 VESTNIK, 25. FEBRUARJA 1982 47 Na podlagi 157.. 158., 159. in 160. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80 in 36/81) in 72. člena Zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/^77 in 22/81) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 16. 2. 1982 sprejela ODLOK o določitvi števila delegatskih mest in delegiranju delegatov v Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor Skupščine občine M. Sobota. 1. člen Zbor združenega dela Skupščine občine Murska Sobota ima 70 delegatskih mest. Delegacije temeljnih organizacij združenega dela in drugih delovnih skupnosti in konferenc delegacij delegirajo v Zbor združenega dela naslednje število delegatov: 1. izmed članov delegacij, kijih izvolijo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljnih organizacij združenega dela, katere sedež je izven občine Murska Sobota: — z gospodarskega področja 45 delegatov — s področja vzgoje in izobraževanja ter kulture 9 delegatov — s. socialno-zdravstvenega področja 5 delegatov 2. izmed članov delegacij, kijih izvolijo delovni ljudje, ki delajo v kmetijskih, obrtnih in podobnih dejavnostih, z delovnimi sredstvi, na katerih obstoji pravica lastnine, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirana v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja: — s področja kmetijske dejavnosti • 6 delegatov 7- s' področja obrti in podobnih dejavnosti 1 delegata 3. izmed članov delegacij, kijih izvolijo delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, v družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ: — s teh področij 4 delegate 2. člen Število delegatov v Zboru združenega dela se določi sorazmerno s številom delovnih ljudi v temeljnih organizacijah, drugih organizacijah in skupnostih, z upoštevanjem še drugih meril zaradi zagotovitve ustrezne zastopanosti delovnih ljudi določenih področij. Število delegatskih mest za delegiranje delegatov se določi: 1. V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA A Gospodarsko področje Tovarna oblačil in perila MURA 1 2. ABC Pomurka Agromerkur — perutninarstvo in transport — TOZD Proizvodnja perutninskega mesa — - TOZD Transport — TOK Perutnina — delovna skupnost skupnih služb se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto 13. ABC Pomurka Tovarna mlečnega prahu ima 1 delegatsko mesto 14. Intes TOZD Mlinopek M. Sobota ima 1 delegatsko mesto 15. Pomurski tisk TOZD Kartonaža ima 1 delegatsko mesto 16. Pomurski tisk — TOZD Tiskarna — TOZD Pomurska založba — delovna skupnost skup, služb se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto 17. Veletrgovina Potrošnik TOZD Preskrba ima 1 delegatsko mesto 18. Veletrgovina Potrošnik — TOZD Izbira — TOZD Merkur se združujeta v konferenco delegacij in imata 1 delegatsko mesto 19. Veletrgovina Potrošnik — TOZD Veleprodaja — delovna skupnost skupnih služb se združujeta v konferenco delegacij in imata 1 delegatsko mesto 20. SOBOTA Podjetje za komunalne, gradbene in vrtnarske dejavnosti TOZD Gradbeništvo ima 1 delegatsko mesto 21. SOBOTA Podjetje za komunalne, gradbene in vrtnarske dejavnosti — TOZD Obrtništvo — TOZD Komunala — TOZD Vrtnarstvo — delovna skupnost skupnih služb se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 22. IMP Ljubljana TOZD Blisk M, Sobota DES TOZD Elektro M. Sobota se združujeta v konferenco delegacij in imata 1 23. Agroservis M. Sobota SGP Slovenijaceste — tehnika TOZD Mehanični obrati, enota M. Sobota \se združujeta v konferenco delegacij in imata 1 24. SGP Konstruktor Maribor TOZD Gradbeništvo Pomurje M. Sobota ima 2 delegatski mesti 25. Panonija M. Sobota ima 1 delegatsko mesto 26. Zdravilišče Radenska Radenci — TOZD Diana - TOZD Zvezda — TOZD Moravske toplice — delovna skupnost skupnih služb 10 Radenska oddelek M. Sobota se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto 27. Podjetje za PTT promet ima 1 delegatsko mesto 28. Ljubljanska banka — Temeljna pomurska banka M. Sobota Jugobanka — enota M. Sobota Služba družbenega knjigovodstva — podružnica M. Sobota Zavarovalna skupnost Triglav — delovna skupnost Pomurske območne skupnosti M. Sobota se združujejo v konferenco delegacij 'n imajo 1 delegatsko mesto 29. Tovarna dušika Ruše TOZD Proizvodnja kremenčevega peska Puconci SGP Konstruktor TOZD Opekarna Puconci se združujeta v konferenco delegacij in imata 1 delegatsko mesto 30. Temelj Cankova LIV Postojna TOZD Oprema in orodje Rogaševci se združujeta v konferenco delegacij in imata 1 delegatsko mesto 31. Rašica TOZD Otroške pletenine Beltinka Beltinci ima 1 delegatsko mesto 32. Gradbeno obrtno podjetje Graditelj Beltinci Obrtno podjetje Komuna Beltinci Dimnikar Beltinci se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto 33. Slovenijales Lesna predelava PLATANA • — TOZD Ledava — TOZD Lesna predelava — delovna skupnost skupnih služb se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto 34. Obrtno podjetje »Kroj« Modni salon Grad Invalidske delavnice »Solidarnost« Urarstvo M. Sobota se združujejo v konferenco delegacij in \ imajo 1 delegatsko mesto 35. Vodnogospodarsko podjetje Maribor TOZD Vodnogospodarska enota MURA M. Sobota Strokovne službe območne vodne skupnosti M. Sobota se združujeta v konferenco delegacij in imata 1 delegatsko mesto 36. Projektivni biro M. Sobota Zavod za ekonomiko iit urbanizem M. Sobota Cestno komunalna skupnost Samoupravna stanovanjska skupnost Kmetijska zemljiška skupnost se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto 37. CERTLJS TOZD Avtobusni promet M. Sobota imtr 1 delegatsko mesto 38. ŽTO Maribor — TOZD za promet Pragersko — O. E. M. Sobota — TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog P. O. M. Sobota — TOZD za transport Maribor — T. K. P. M. Sobota — TOZD za vleko vlakov Maribor — S. P. M. Sobota — TOZD za tehnično vozovno dejavnost Maribor, OE M. Sobota volijo skupno delegacijo Proizvodno transportno podjetje Avtoradgona TOZD Transport, P. E. Murska Sobota se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto 39. Cestno podjetje Maribor TOZD Vzdrževanje M. Sobota Asfaltna baza Lipovci se združujeta v konferenco delegacij in imata 1 delegatsko mesto 40. Tekstil Ljubljana TOZD Pletilstvo Prosenjakovci ima 1 delegatsko mesto 41. Enota temeljnih organizacij združenega dela v občini: Lesnina Varteks Standardkonfekcija Astra Borovo Peko M. Sobota , Peko Beltinci Planika 10 Beograd Elektrotehna Semenarna Beltinci Semenarna Lendavska Semenarna Titova ulica Feromoto Tobačna tovarna Ljubljana, OE M. Sobota Slovenij ašport Tekstil — poslovalnica LAN M. Sobota Alpina — prodajalna M. Sobota LIP Bled — prodajalna M. Sobota Kompas — gojitveno lovišče G. Petrovci Jeklotehna Maribor — TOZD Veleprodaja — enota M. Sobota - TOZD Merkur — enota M. Sobota — TOZD Elektro — enota M. Sobota se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto 42. Enota temeljnih organizacij združenega dela v občini: Agrotehnika — Gruda Ljubljana, enota — TOZD Trgovina, enota M. Sobota — TOZD Proizvodnja, enota M. Sobota — TOZD Zunanja trgovina, enota M. Sobota volijo skupno delegacijo Petrol TOZD Maloprodaja — enota M. Sobota Petrol TOZD Veleprodaja — enota M. Sobota Surovina M. Sobota * Dinos M. Sobota Koteks tobus M. Sobota — odkupna postaja Avtokomerce Predstavništvo M. Sobota ABA Optika M. Sobota Poljoopskrba Prodajalna M. Sobota Finomehanika Celje, poslovalnica M. Sobota Gorenje Velenje — servisna izpostava M. Sobota Interevropa M. Sobota Špedtrans M. Sobota Seme — sadike Mengeš, obrat Tišina Jugoinspekt M. Sobota Transjug M. Sobota Metalservis, predstavništvo M. Sobota Iskracomerce, servis M. Sobota Skupna delegacija in delovne skupnosti navedene v tej točki se povezujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto B Področje vzgoje in izobraževanja ter kulture 43. Srednješolski center pedagoško tehniške usmeritve M. Sobota in dijaki ima 1 delegatsko mesto 44. Blagovno ekonomski šolski center M. Sobota in dijaki ima 1 delegatsko mesto 45. Zdravstvena šola in dijaki Kmetijski šolski center in dijaki Rakičan Dom učencev Š. Kovača M. Sobota se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto 46. Osnovnošolski vzgojnoizobraževalni zavod M. Sobota ima 1 delegatsko mesto 47. Osnovna šola Beltinci Osnovna šola Tišina Osnovna šola Bakovci Osnovna šola Bogojina se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto 48. Osnovna šola Fokovci Osnovna šola Domanjševci Osnovna šola Šalovci Osnovna šola G. Petrovci Osnovna šola Puconci Osnovna šola Mačkovci se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto 49. Osnovna šola Kuzma Osnovna šola Rogaševci Osnovna šola Cankova Osnovna šola Grad se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto 50. Vzgojnovarstveni zavod M. Sobota ima 1 delegatsko mesto 51. Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Kulturni center M. Sobota Zveza kulturnih organizacij Večer Delo RTV Glasbena šola Delavska univerza Zveza telesnokulturnih organizacij Zavod za šolstvo, o. e. M. Sobota se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto C Socialno zdravstveno področje 52. PZC TOZD Splošna bolnišnica ima 2 delegatski mesti 53. PZC TOZD Zdravstveni dom ima 1 delegatsko mesto 54. PZC TOZD Pomurske lekarne PZC TOZD Zavod za socialno medicino in higieno PZC DS skupne službe se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto 55. Regionalna zdravstvena skupnost Skupnost pokojninskega in invalidskega zav. Center za socialno delo Dom oskrbovancev Rakičan se združujejo v konferenco delegacij in imajo 1 delegatsko mesto Noršinci, Lukačevci, Tešanovci, Dolina, Ivanovci. Selo in Fokovci ima 1 delegatsko mesto 61. Temeljna zadružna organizacija Prosenjakovci z naselji: Prosenjakovci, Lončarovci, Motvarjevci. Ivanjševci, Ratkovci, Berkovci, Por- dašinci, Kančevci, Središče in Čikečka vas ima 1 delegatsko mesto Delovni ljudje, ki delajo v obrtnih in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih obstoji pravica lastnine, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja 62. Nosilci samostojnega Osebnega dela in pri njih zaposleni delavci Obrtna zadruga Prekmurka se združujejo v konferenco delegacij in imajo le delegatsko mesto konference, pravice in dolžnosti konference, pošiljanje delegatov v zbor združenega dela, način sprejemanja stališča in smernic za delo delegatov, razmerja med konferenco delegacij in delegacijami oz. temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, materialne pogoje za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativno-tehničnih nalog v konferenci, sedež konference in druga pomembna vprašanja za delo konference. STRAN 20 VESTNIK, 25. FEBRUARJA 1982 17. Krajevna skupnost Križevci, ki zajema naselja Križevci, Domanjševci, Panovci, Kukeč in Košarovci ima 1 delegatsko mesto 18. Krajevna skupnost Krog, ki zajema naselji Krog in Satahovci ima 1 delegatsko mesto 19. Krajevna skupnost Kuzma, ki zajema naselja Kuzma. G. Slaveči. Dolič. Matjaševci in Trdkova * ima 1 delegatsko mesto 20: Krajevna skupnost Lipa, ki zajema naselje Lipa ima 1 delegatsko mesto 21. Krajevna skupnost Lipovci, ki zajema naselje Lipovci ima 1 delegatsko mesto 22. . Krajevna skupnost Mačkovci, ki zajema naselja Mačkovci, Dankovci. Kuštanovci. Poznanovci. Prosečka vas. Otovci. Moščanici in Pečarovci ima 2 delegatski mesti 39. Krajevna skupnost Šalov er, ki zajema naselji Šalovci in Dolenci ima 1 delegatsko mesto 40. Krajevna skupnost Tešanovci. ki zajema naselja Tešanovci. Vučja gomila. Mlajtin-ci. Lukačevci in Suhi vrh ima 1 delegatsko mesto 41. Krajevna skupnost Tišina, ki zajema naselja Tišina, Tropovci, Gradišče. .Murski Črnci. Petanjci. Vanča vas. Rankovci in Borejci ima ,2 delegatski mesti 42. Krajevna skupnost Zenkovci. ki zajema naselja Zenkovci. Beznovci, Strukovci in Puževci- ima 1 delegatsko mesto 23. Krajevna skupnost Martjanci, ki zajema naselja Martjanci. Noršinci. Nemčavci. Sebeborci, Andrejci in Krnci . ima 1 delegatsko mesto 24. Krajevna skupnost Moravci, ki zajema naselje Moravci ima 1 delegatsko mesto 25. Krajevna skupnost Melinci, ki zajema naselje Melinci ima 1 delegatsko mesto 26. Krajevna skupnost Alija Kardoša Murska Sobota ; ima 1 delegatsko mesto 27. Krajevna skupnost Borisa Kidriča Murska Sobota ima 1 delegatsko mesto 28. Krajevna skupnost Lendavska Murska Sobota ima 1' delegatsko mesto 29. Krajevna skupnost Park M. Sobota ima 1 delegatsko mesto 30. Krajevna skupnost Partizan Murska Sobota ima 1 delegatsko mesto 31. Krajevna skupnost Turopolje Murska Sobota ima 1 delegatsko mesto 32. Krajevna skupnost Pertoča, ki zajema naselja Pertoča. Večeslavci. Fikšinci in Ropoča ima 1 delegatsko mesto 33. ' Krajevna skupnost Prosenjakovci, ki zajema naselja Prosenjakovci. Berkovci, Pordašinci. Ivanjševci, Središče. Čikečka vas in Motvarjevci ima 1 delegatsko mesto 34. Krajevna skupnost Puconci, ki zajema naselja Puconci, Vaneča, Markišavci. Gorica, Šalamenci, Dolina in Bokrači ima 1 delegatsko mesto 35. Krajevna skupnost Rakičan, ki zajema naselje Rakičan ima 1 delegatsko mesto 36. Krajevna skupnost Ratkovci. ki zajema naselja Ratkovci. Kančevci. Lončarovci in Ivanovci ima 1 delegatsko mesto 37. Krajevna skupnost Rogaševci, ki zajema naselja Rogaševci. Jurij, Nuskova, Serdica, Sotina, Ocinje in Kramarovci ima 2'delegatski mesti 38. Krajevna skupnost Selo — Fokovci, ki zajema naselji Selo in Fokovci ima 1 delegatsko mesto 3. Strokovno pomaga za urbanizem pristojnemu organu v zadevah iz področja urejanja prostora; 4. Arhivira in evidentira prostorsko in urbanistično dokumentacijo; 5. izdeluje prostorske načrte, urbanistične načrte, urbanistične rede, zazidalne načrte z vsemi elementi iz 7., 8. in 9. člena zakona o urbanističnem planiranju; 6. Izdeluje lokacijsko dokumentacijo po 2. odstavku 22. člena zakona o urbanističnem planiranju. 3. člen Posamezne zadeve iz 2. člena tega odloka opravlja Zavod v skladu z določili zakona o urbanističnem planiranju na lastno pobudo ali po naročilu občinske skupščine in njehih organov, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti ali občanov. 4. člen Zakoličenje objektov (geodetski prenos gradbenega načrta na terenu) opravlja geodetska uprava skupščine občine Gornja Radgona v skladu z določbami 33. in 34. člena zakona o urbanističnem planiranju, če samega zakoličenja ne prepusti Geodetskemu zavodu Maribor (1. točka 2. člena odloka o pooblastitvi Geodetskega zavoda Maribor za opravljanje posameznih služb v zadevah geodetske službe (Ur. objave, št. 7/71). 5. člen Geodetska uprava skupščine občine Gor. Radgona vodi evidenco o opravljenih zakoličenjih in arhivira načrte, ki izkazujejo situativni del bodočega stanja zakoličenega objekta. 6. člen Z dnem, ko prične veljati ta odlok, se razveljavi odlok o pooblastitvi strokovne organizacije za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja v občini Gornja Radgona (Ur. objave, št. 6/72) in Odlok o spremembi odloka o pooblastitvi strokovne organizacije za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja v občini Gornja Radgona (Ur. objave, št. 2/75). 7. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Štev.: 350-1 Datum: 1/2-1982 PREDSEDNIK Skupščine občine Gor. Radgona Janez Sedivy 1. r. 49 Na podlagi 9. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 207: člena zakona o sistemu družbenega planiranja (Ur. list SRS, št. 1/80) in 206. člena statuta občine Gornja Radgona je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 1/2-1982 sprejela ODLOK o urbanističnem redu v občini G. Radgona 1. člen Za prostorsko urejanje vseh naselij in območij v občini Gor. Radgona, razen za mesto Gor. Radgona in naselje — zdraviliško naselje Radenci,.Apače, Videm ob Ščavnici, Negova in del Crešnjevc, se sprejme urbanistični red. Podlaga za urbanistični red sta urbanistični program občine Gor. Radgona iz leta 1970 in Družbeni plan občine G. Radgona — prostorski vidik planiranja (v nadaljevanju prostorski plan). 2. člen V naseljih in na območjih, ki se urejajo z urbanističnim redom, je dovoljena gradnja po tem urbanističnem redu, in sicer: — stanovanjskih hiš — objektov za lokalno gospodarsko dejavnost — objektov lokalnega družbenega pomena — komunalnih in drugih naprav — počitniških hišic, lovskih, gozdarskih in — drugih objektov. Gradnja teh objektov se sme dovoljevati v mejah obstoječih naselij in zaselkov, oziroma predvidenih meja naselij, ko bodo te sprejete na podlagi grafičnih prilog in v območjih predvidenih za gradnjo. Gradnja na zavarovanih območjih se obravnava posebej v skladu z ustreznimi predpisi. Izven območij, predvidenih za gradnjo in izven mej obstoječih naselij in zaselkov je možna le nadomestna gradnja in gradnja za kmetijstvo potrebnih gospodarskih objektov, v soglasju s Kmetijsko zemljiško skupnostjo in krajevno skupnostjo. Pri novogradnjah in gradbenih posegih, s katerimi se spreminja oblika in namembnost objektov, je upoštevati naslednje pogoje pri določanju lokacije: 1. novogradnje in adaptacije morajo biti prilagojene arhitektonskemu značaju naselja (upoštevati je značilnost okolja in pokrajine). Pri oblikovanju objektov naj se uporablja gradbeni material, ki je značilen za arhitektoniko in tipiko pokrajine. Določbe 1. točke se ne uporabljajo za industrijske in posebne objekte, za katere se lokacijski pogoji določijo po presoji okoliščin v posameznih primerih. 2. Novi objekti morajo biti od obstoječih sosednjih zgradb odmaknjeni najmanj 8 m, od sosednjih mej pa najmanj 2 m. S pristankom sosedov pa se lahko dovolijo tudi manjši odmiki, pri tem pa morajo biti upoštevani vsi varnostni predpisi. 3. Novi objekti morajo biti odmaknjeni od javnih cest v skladu s predpisi o javnih cestah; od železniških, energetskih in drugih komunikacijskih objektov ter naprav pa v skladu s predpisi, ki to urejujejo. 4. V krajih ali naseljih, kjer obstaja ali se gradi javno vodovodno omrežje, mora biti vsak objekt, v katerem se uporablja pitna voda, priključen na to vodovodno omrežje. Investitor si mora za priključek pridobiti soglasje upravljalca vodovoda. V krajih ali naseljih, kjer ni javnega vodovoda, mora investitor zgraditi vodnjak ali vodovodno zajetje v skladu s soglasjem pristojne sanitarne inšpekcije. 5. V krajih ali'naseljih, kjer obstaja ali se gradi javna kanalizacija mora biti vsak objekt urejen tako, da se odpadne vode speljejo v kanalizacijo. Za priključek si mora investitor pridobiti soglasje upravljalca kanalizacije. V krajih ali naseljih, kjer ni javne kanalizacije, se morajo odplake speljati v vodotesno greznico. V vsakem primeru si mora investitor pridobiti soglasje sanitarne inšpekcije. 6. V krajih ali naseljih, kjer obstaja električno omrežje, naj bodo načeloma vsi objekti priključeni na to omrežje. Investitor si mora v ta namen pridobiti soglasje distributerja električne energije. 7. Gnojišča pri kmečko-gospodarskih poslopjih ter smetiščne jame morajo biti urejene ob pogojih in na način, ki ga določa sanitarna inšpekcija. 8. K vsaki stavbni parceli mora biti zagotovljen dostop z javno cesto ali potjo. Gledati je na to, da se za več stavbnih parcel ali objektov uredi skupni priključek. 9. Lokacijski pogoji se rešujejo na lokacijski obravnavi, ki jo razpiše za urbanizem pristojni upravni organ občinske skupščine,’oz. se določijo v lokacijski tehnični dokumentaciji. 10. Ob izgradnji objekta mora investitor urediti okolico, kot je določeno z upravno tehnično dokumentacijo in vložiti zahtevek za tehnični pregled objekta. 4. člen Gradnja objektov rekreacijskega značaja (weekendov itd.) je dovoljena le na območjih, ki so v ta namen predvidena v urbanističnem programu in prostorskem planu občine Gor. Radgona. Za to gradnjo se smejo uporabljati gozdovi in kmetijska zemljišča manjše proizvodne vrednosti. Gradnja teh objektov ni dovoljena tam, kjer bi kvarno vplivala na pokrajinske značilnosti in na naravne lepote ter bila v nasprotju z javnimi interesi. 5. člen Za gradnjo vseh objektov, za katere je potrebno lokacijsko dovoljenje (stanovanjski objekti, objekti družbenega značaja, objekti rekreacijskega značaja itd.) si mora investitor predhodno pridobiti lokacijsko tehnično dokumentacijo, ki jo izdela pooblaščena strokovna organizacija. _ 6. člen Lokacijsko dovoljenje in gradbeno dovoljenje ni potrebno: — za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih — za enostavne rekonstrukcije, adaptacije in obnove stavb in druge gradbene posege, pri katerih se ne menjajo konstrukcijski elementi in namen uporabe objekta, zunanjost in stabilnost objekta — za obnovo dotrajanih ostrešij in dvig do 1 m — za obnovo mizarskih izdelkov (oken in vrat) brez spreminjanja dimenzij — za postavitev začasnih objektov in naprav ob prireditvah in proslavah, najkasneje v 24 urah po končani prireditvi je dolžan prireditelj odstraniti vse objekte in naprave, panoje, lepake itd., STRAN 18 VESTNIK, 25. FEBRUARJA 1982 a — prizidki stanovanjskim hišam velikosti do 20 kv. m, — za zgraditev pomožnih objektov montažne ali masivne izvedbe velikosti največ 25 kv. m (drvarnice, čebelnjake, kurnike, lope, golobnja-ke, zajčnike, vrtne ute, garaže, zemljanke), po prejšnjem soglasju sanitarne inšpekcije, — za graditev gnojničnih jam, greznic, ponikovalnic pri obstoječih objektih, po poprejšnjem soglasju sanitarne inšpekcije, — za graditev objektov za reskrbo pitno vode posameznega gospodinjstva po poprejšnjem soglasju sanitarne inšekcije, — za graditev rezervoarjev in zajetij za vodo, ki jih uporabljajo kmetijski proizvajalci za zalivanje in škropljenje, — za graditev hišnih kanalizacijskih, vodovodnih, električnih, telefonskih in telegrafskih priključkov po poprejšnjem soglasju upravljalca naprav, — za vzdrževalna dela na lokalnih in gozdnih cestah, če se trasa ceste ne spremeni ter gradnjo priključkov posameznih objektov, — za obnove in rekonstrukcije električnih in telefonskih vodov, če ostane trasa nespremenjena, — za gradnjo silosov velikosti do 30 kub. m vsebine, — za Vzdrževalna dela na vodotokih, — za postavitev ograj, opornih zidov ob lokalnih cestah, — za riavedena dela mora investitor priglasiti pristojnemu organu za urbanizem in gradbene zadeve. K priglasitvi je dolžan priložiti opis gradbenega objekta in zemljišče, na katerem namerava objekt graditi, mapno kopijo z vrisanim objektom, dokazilo o pravici uporabe zemljišča, načrt objekta, ograje, opornega zidu in soglasje upravljalca ceste. Pristojni upravni organ lahko zavrne tak zahtevek, če ta ni v skladu z zgoraj določenimi pogoji ali napoti investitorja na postopek za pridobitev lokacijskega oz. gradbenega dovoljenja. 7. člen Nadomestni stanovanjski ali gospodarski Objekt se lahko gradi samo na istem mestu, na katerem stoji objekt, ki se nadomešča, izjemoma pa tudi na območju funkcionalnega zemljišča starega objekta. Večji odmiki od starega objekta se dovoljujejo le v naslednjih primerih: — če zaradi geološko nestabilnega terena gradnja na istem mestu m možna, — če se z večjim odmikom izboljša prometna varnost na javni cesti, — če stoji stari objekt na območju, ki je zavarovano s posebnimi predpisi. 8. člen Dovoljenje za gradnjo nadomestnega objekta se lahko izda samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji: — da je objekt, ki se nadomešča, dotrajan in ^primeren za adaptacijo, — da za objekt, ki se nadomešča, še ni bilo izdano dovoljenje za nadomestno gradnjo, — da je nadomestni objekt iste pomembnosti kot objekt, ki se nadomešča, — da se investitor zaveže v primeru, ko se nadomestni objekt ne gradi na istem mestu kot stoji stari objekt, da bo stari objekt odstranil najkasneje v petih letih po izdaji gradbenega dovoljenja, — da se za objekt, ki se nadomešča vknjiži v zemljiški knjigi prepoved obremenitve in odtujitve v korist občine G. Radgona, — da je zagotovljena ustrezna komunalna opremljenost zemljišča (dovoz, elektrika, pitna voda, higiensko odvajanje odplak), — da je v primeru, ko namerava investitor graditi nadomestno stanovanjsko hišo, stara stanovanjska hiša vseljena. Na objektu, ki se nadomešča z novim, nadomestnim objektom, niso dovoljena nikakršna gradbena in vzdrževalna dela. Izjemoma se lahko dovoli, da kmetijski proizvajalec ali zasebni obrtnik, ki je zgradil nadomestno stanovanjsko hišo, staro hišo nadalje uporablja kot gospodarski objekt ali preuredi v gospodarsko poslopje. O tem odloča upravni organ, pristojen za gradbene zadeve potem, ko dobi priporočilo kmetijske zemljiške skupnosti in strokovno mnenje pristojnega upravnega organa, da nadaljnja raba objekta ne bo ogrožala življenja in zdravje ljudi. 9. člen Ne glede na določbe tega odloka lahko za urbanizem pristojni upravni organ s pristankom skupščine občine in v soglasju s Kmetijsko zemljiško skupnostjo dovoli graditev nujno potrebnih objektov tudi nafobmočjih, ki so sicer zavarovana s predpisi skupščine občine, ko to narekuje širši družbeni interes. 10. člen Sprejeti urbanistični red mora skupščina občine po potrebi, najmanj pa vsakih pet let pregledati in uskladiti s spremenjenimi gospodarskimi ter splošnimi družbenimi potrebami in koristmi. 11. člen Izvršni svet skupščine občine izda natančnejša navodila za izvajanje tega odloka s pravilnikom, s katerim določi tudi arhitektonske in druge pogoje za gradnjo objektov po tem odloku. 12. člen Do sprejetja zazidalnih načrtov za naselje Apače, Videm ob Ščavnici, Negova in del Crešnjevc, se za te kraje uporabljajo določila tega odloka. 13. člen Za območje večjih vrzeli znotraj meje naselij in zaselkov, kot so določene z 2. odstavkom 2. člena tega odloka, se lahko izdelajo zazidalne skice ali načrti parcelacij, ki so po sprejetju podlaga za lokacije objektov in-izdajo dovoljenj za graditev. 14. člen Ko prične veljati ta odlok preneha veljati odlok o urbanističnem redu v občini Gor. Radgona (Ur. objave, št. 10-85/70), odlok o določitvi gradbenih del, za katere ni potrebno dovoljenje za graditev na območju občine Gor. Radgona (Uradni vestnik okr. MB, št. 29-488/63) in 13. člen odloka o urbanističnem programu občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 10-84/70). Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občinis Pomurja. Štev.: 350-3/81-10 G. Radgona, dne 1/2-1982 PREDSEDNIK Skupščine občine Gor. Radgona Janez Sedivy 1. r. 50 Na podlagi 45. člena Žakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS. št. 18/77 in 2/78) ter 316. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/87)je Izvršni svet Skupščine občine Lendava na seji dne 2. 2. 1982 sprejel ODREDBO o spremembah in dopolnitvah odredbe o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Lendava l.člen 8. člen Odredbe o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Lendava (Uradne objave, št. 30/87) se dopolni z eno alinejo, ki se glasi: L) za pregled jelena po kosu 60,— din. 2. člen Ta odredba začne veljati 8 dan po objavi v uradnih objavah Pomurskih občin. t Številka: 322-27/80-2 Datum: 2. 2. 1982 Predsednik izvršnega sveta z Ludvik ing. JEREBIC 1. r. Radijski in televizijski spored od 2 6. februarja do 4. marca PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA • . - • RADIO MURSKA SOBOTA kN • ’ I RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 - DNEVNIK, 16.10 -Ob koncu tedna, 17.00 ~ Najlepše želje s čestitkami in pozdra- vi, 18.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. TV LJUBLJANA 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 - DNEVNIK, 16.10 -Prijetno soboto vam želimo (Naš nasvet, sobotna reportaža, prispevek iz časopisov), 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Prenos sporeda Radia Ljubljana. 10.05 Najlepše 8.50 TV V ŠOLI: Tv koledar, Ruščina, Književnost v NOB 10.00 Poročila. 10.05 Tv v šoli: Zgodovina, Risanka, Ne vprašajte mene. Šola. Risanka. Izobraževalna reportaža, Zadnje minute (do 12.10) 15.45 Tv v šoli: Ruščina, Tv gledališče (do 16.45), 16.50 Smučarski tek: na 20 km za ženske, posnetek iz Osla. 17.20 Poročila. 17.25 Kaj je novega na podstrešju, otroška serija Tv Zagreb. 17.55 Domači 'ansambli: Ptuj 81. 18.30 Obzornik. 18.45 Pred izbiro Poklica: Poklici v železniškem gospodarstvu. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 9.24 Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 fv dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 A. Miller: Na pragu smrti, 1. del ameriške nadaljevanke. 20.45 Propagandna oddaja. 20.50 Ne prezri-te; 21.05 Ti dnevi, ta leta: H mska: kronika 1952 — 2. del dokumentarna serija. 2150 Spremljajmo — sodelujmo!, športna oddaja. 22.00 Nočni kino: Ritem zločina, jugoslovanski film. 23.30 Poročila Oddajniki II. TV mreže: , 17.10 Tv dnevnik v madžarščini. 17.30 Tv drfevnik. 17.45 Nihče kakor jaz, otroška oddaja. 18.15 Namesto l0P hste. 18.45 Zvezde, ki ne ugasnejo, zabavno glasbena serija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Glasbena dogajanja- 20.35 Glasbena medigra. 20.40 Sindelfingen: Ro-,K°met Jugoslavija:Romuni- Prenos (slov, kom.) v umoru propagandna od-d?Ja 22.00 Nočni kino: cJP^ezen popoldne, franco-®k>film (do 23.40). /© ljubljanska banka Pomurska banka TV LJUBLJANA 8.15 Poročila. 8.20 Potovanje škrata Spančkolina. češka otroška serija. 8.30 Ciciban, dober dan: Na topli peči. 8.45 Zbis — S. Rožman: Oblaček Pohaja-ček. 9.00 Kuhinja pri violinskem ključu: O violini. 9.30 Kaj je novega na podstrešju, otroška serija Tv Zagreb. 10.00 Pustolovščina, otroška serija Tv Beograd. 10.30 Mesta: Stockholm, angle-ško-kanadska serija. 11.20 Za zdravo življenje, 4: del. 11.30 Otrok in igra: Otroške igrače. 11.50 »Triglav« v Južni Ameriki, 1. del dokumentarne oddaje. 12.25 Nogomet Sarajevo:Olimpija, prenos, v odmoru propagandna oddaja. 14.15 Poročila (do 14.20). 16.15 Smučarski tek na 50 km za moške posnetek iz Osla. 16.45 .Niš: Košarka Borac— Bosna, prenos v odmoru propagandna oddaja, 18.15 Muppet show: Kenny Rogers. 18.45 Naš kraj. 19.00 Zlata ptica — 1001 noč: Abd El Malik in beduin. 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Naše 15. srečanje. 21.35 Zrcalo tedna. 21.50 Adam ob 6 uri zjutraj, ameriški film. 23.25 Poročila TV ZAGREB Prvi program i?30 do ,0-05 Solska TV. 16aLdo 1645 Solska TV, n SP v nordijskih discipli- 17.35 Poročila. 17 45 program, 18.15 TV Rii^ar’ 18’25 Kronika občin £ekf- 18.45 Koraki, 19.15 19’30 Dnevnik, Dnh M1’ Horn (f>lm), 20.50 f“b« večer, 21.35 Dnevnik, Pobila. H** °” 22’ 23 50 Oddajniki II. Tv mreže: 16.30 Otroška predstava na lutkovnem bienalu v Bugojnu 81. 17.30 Vroči veter, ponovitev humoristične serije. 18.30 Smučarski tek na 50 km za moške, posnetek iz Osla. 19.00 Narodna glasba. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Tv kaseta: Arsen Dedič. 20.00 Poezi-ja.21.05 Poročila. 21.10 Rojaki: Atanas Bliznakov in njegovi štipendisti, dokumentarna serija. 21.40 Športna sobota. 22.00 Izziv novega, dokumentarna serija (do 23:00) TV AVSTRIJA " TV ZAGREB PRV’program 9 0s T\?utranJa poročila. Gr, TV v š°li’ 10-30 Rio ^nde (film), 12.15 Svet & n?v’ 13 00 Opoldan-nordut^6'*1’ 1310 SP v 17 00JSS j- d>sciplinah. 18 to Mladinski program, 19on J^ružinski magacin, Čas ^Y,s‘nJa v sliki, 19.30 L ’,y S lk>- 20.15 Akti X. Y VAvueŠCnO'2,20NareJeno Nočn njl’ 22-!0 Šport, 22.20 v Čni siudio, 23.25 Akti X. - nerešeno Prvi program , 10.05 Šolska TV, 11.55 Zabavni koledar, 12.55 Nogomet: Sarajevo—Olimpija, 15.10 Domovina in domotožje, 15.45 Poročila, 15.50 TV koledar, 16.00 Jugoslovanska hiša na Floridi, 16.45 Košarka: Borac — Bosna, 18.15 Mali koncert, 18.45 Ti dnevi, ta leta, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Od pekla, do Teksasa (film), 21.40 Dnevnik, 21.55 V soboto zvečer. želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V NEDELJO POPOLDNE, 14.30—Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Prenos sporeda RLJ. DEŽURSTVO: Od 9.00 do 13.00 (telefon 21-232) TV LJUBLJANA 8.45 Poročila, 8.50 Živ Žav, otroška matineja, 9.40 Izsiljevanje ameriška 11.10 TV Narodna Kmetijska ria atlantiku, nadaljevanka. Kažipot. 11.30 glasba. oddaja. 12.00 13.00 Poročila,. 13.05 Propagandna oddaja, 13.10 Oslo: Smučarski skoki (90 m), prenos, 15.45 Vse moje jeseni so žalostne, zabavno glasbenh oddaja TV Beograd, 16.15 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete, 16.45 625. 17.15 Športna poročila, 17.30 TV teka, 19.05 Risanka, 19.20 Cik-Cak. 19.22 TV in radio nocoj. 19.24 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 M. Sečerovič-P. Pavličič-Z. Dirnbach: Nepokorjeno mesto, nadaljevanka TV Zagreb, 21.25 Propagandna oddaja, 21.30 Športni pregled. 22.15 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 15.30 Nož v glavi, zahod-nonemški film, 17.10 Nedeljsko popoldne, 18.30 Nogometna reportaža, 19.00 Risanke, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Zgodbe o jazzu, 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.00 Gledalci in TV, 21.35 H. Fallada: Človek hoče navzgor, nadaljevanka (do 22.30) OPOMBA: 16.00-17.15, ali 17.15-18.30 Miinchen ali Offenburg: SP v rokometu TV ZAGREB Prvi program 9.45 Poročila, Nedeljski zabavnik, 10.00 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Govorimo o zdravju, 13.30 Ko- lašin, 14.00 14.30 glavo 13.55 Pregled sporeda, Morje, ljudje, obala, Kozoms, 15.30 Nož v (film), 17.10 Pretežno vedro, 18.30 Nogometna reportaža, 19.00 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Mirno mesto, 21.30 Športni pregled, 22.15 Dnevnik. TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 11.00' Uvod v koncert, 11.15 ORF stereokoncert, 12.40 Vzgojna oddaja 15.00 Dobro jutro, miss Dove (film), 16.45 Nils Holgers-son, 17.10 Mladinski program, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Vodič po operi, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Predsednik (drama) 22.05 Šport DRUGI PROGRAM 13.10 SP v nordijskih disciplinah. 16.00 Klub 2, 17.45 Sky v Westminsterski opatiji, 18.30 Okay, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Sissi (film). LV MADŽARSKA j TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 16 1 J4’05 Solska TV’ zdraviim e mest0’ ’b’40 ° S h za šoferJe- 16.50 Smu£a nmama’ TV Ig«- 17-35 20 km Jil25Ž5nS^’ tek na loglje tg in d ™n’ meteor°-19 30 Tv? PnJatelj narave, ta.'nn ^ onevilik'Del-21 os d Se po' n' res> kviz-Arafa,govor z Jasserjem S ’i' 21 -50 Gnezdo, dnevnik film’ 2330 TV 8.15 Šolska TV. 8.55 Za otroke. 10.25 Kaviar ni vedno potreben, pon. 11.50 Boney M. 13.20 Igra in lov. 13.50 Za otroke. 14.45 Pulzus. 15.40 Še vnuki bodo videli. 16.20 Zunanja politika. 17.05 Kuhajmo. 18.15 Feleki Ka-mill. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Madigan, ameriška kriminalka. 21.15 Operete. 22.10 TV dnevnik, 22.20 Višje načelo, češki film. 8.10 Šola za vsakogar. 9.15 Za otroke. 10.30 Nedeljski otrok, film. 14.00 Pravljična igra. 15.10 Flamenco, dok. film. 15.55 Spored prihodnjega tedna. 16.25 Kratki filmi. 17.55 Kviz. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.05 Nismo angeli, ameriški film. 21.45 Šport. 21.55. Glasbeno TV gledališče; Obsojenec, glasbeni TV film. 22.30 Poročila. 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 - DNEVNIK, 16.10 — Spored slovenske na-rodno-zabavne glasbe, 16.30 — športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče prejšnjega tedna, 17.00 — prenos sporeda Radia Ljubljana. TV LJUBLJANA 8.45 TV v šoli: TV koledar. Piiškin: Pravljica o ribiču in ribici, Kultura pisanja. Slava Ogrizovič, 10.00 Poročila, 10.05 TV v šoli ( do 12.05), 15.30 TV v šoli: Poštni nabiralnik. Puškin: Pravljica o ribiču in ribici. Obiščimo pošto. Kmečki upor do 16.35), 17.10 Poročila, 17.15 Mesta: Rim. angleško-kanadska serija. 18.00 Delegatski vodnik: Delegatski sistem v republiki, 18.30 Obzornik. 18.45 Mladinski studio. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak," 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Drama TV Ljubljana. 21.30 Kulturne diagonale, 22.30 V znamenju. /© ljubljanska banka Pomurska banka Oddajniki H. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Lukičiada, otroška serija, 18.00 Miti in legende, 18.15 Hišni zdravnik, izobraževalna oddaja, 18.45 Telesport, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Po poteh spoznanj. 20.55 Zagrebška panorama, 21.15 Lice ob licu; ponovitev zabavno glasbene oddaje (do 22.05) TV ZAGREB Prvi program 8.45 do 10.05 Šolska TV, 15.30 do 16.35 šolska TV, 17.40 Poročila. 17.45 Lukiči-jada, 18.00 Miti in legenda, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Siska, 18.45 Mia-' dinski studio, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Lasten aranžma (drama), 21.15 Izbrani trenutek, 21.20 VII srečanju neuvrščenih naproti, 22.05 Dnevnik. TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila, 9.05 Mladinski program, 10.30 Človek, kije bil Sherlock Holmes (film), 12.10 Timor — otok svetlobe, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Mladinski program, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport v ponedeljek, 2.1.05 Profesionalci, 21.55 Večerni šport DRUGI PROGRAM 18.00 Vidiki, 18.30 TV prihodnosti, 19.30 Čas sliki. 20.15 Ljuba družina, v 21.05 Umreti v El Salvadorju, 21.50 10 pred. 10, 22.20 Človeške ženske (film). VESTNIK TV MADŽARSKA 1. marca — ponedeljek — Ni sporeda 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 - DNEVNIK, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 - POTA MLADIH, 17.30 — Radijski disco klub, 18.00 — SOTOČJE, 18,45 — Prijetni glasbeni utri-niki, 19.00 — Prenos sporeda Radia Ljubljana. TV LJUBLJANA 9.00 TV v šoli: TV koledar, Poštni nabiralnik. Kmečki upor. Dnevnik 10, 10.00 Poročila, 10.05 TV v šoli (do 12.10), 15.45 Šolska TV: Desant na Drvar, Športna gimnastika I. 17.15 Poročila, 17.20 Potovanje škrata Spančkolina. zadnji del češke risane serije , 17.30 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Pesmi in plesi z otoka Krka, 18.00 Pisani svet: Belo v belem,, 18.30 Obzornik, 18.45 Mostovi-Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost, 19.00 Knjiga, 19.15 Risanka, 19.20 Cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Aktualno, 20.40 Propagandna oddaja, 20.45 E. Zola: NANA, francoska nadaljevanka, 21.50 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini, 17.30 TV dnevnik, i7.45 Ples v maskah, otroška oddaja, 18.15 Življenje knjige, 18.45 Na obisku..., 19.30 TV dnevnik, 20.00 Zabavno glasbena oddaja, 20.45 Spomeniki revolucije, dokumentarna oddaja, 21.35 Zagrebška panorama. 21.50 Izviri (do 22.20) TV ZAGREB Prvi program 9.00 do 10.05 15.30 do 16.20 17.40 Poročila, TV v šoli, TV v šoli, 17.45 Maš- ' karada in maske, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Osijeka, 18.45 Amaterji, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Teme in dileme, 20.50 Celovečerni film, 22.30 Poročila. VESTNIK TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila, 9.05 Šolska TV, 10.30 Sissi (film), 12.15 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Mladinski program 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Prizma, 21.00 Videoteka. DRUGI PROGRAM 17.45 Šolska TV, 18.00 Usmeritve, 18.30 Serija, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Uganite moj poklic, 21.03 Dallas. 21.50 10 pred 10. 22.20 Klub 2. TV MADŽARSKA 9.05 15.55 Večeri boom. ,in 14.40 Šolska TV. Kratek film. 16.15 v Golyavaru: Veliki 17.35 Šah mat. 18.00 Poje Anna Kiss. 18.30 Kronika Južnega Alfolda, spored studia Szeged. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Kaviar ni vedno potreben, nadaljevanka. 20.55 Studio 82, kulturni tednik. 21.55 Psi-fi; Kam nas peljejo nagoni? 22.25 TV dnevnik. 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 - DNEVNIK, 16.10 — Nekaj minut z ..., 16.30 — Koncert na domačem valu, 17.00 — Prenos sporeda Radia Ljubljana. VESTNIK TV LJUBLJANA 9.00 TV v šoli: TV koledar, Ne pozabi, Amerika-dežela in ljudje, Zanimivo potovanje, 10.00 Poročila, 10.00 TV v šoli (do 12.10), 17.25 Poročila. 17.30 Ciciban, dober dan: Mavec, 17.45 Katka, poljska otroška serija, 18.15 Pozdravljena, Makedonija. 18.30 Obzornik, 18.45 Državni ansam be 1 gruzinske folk lore, 2. del, 19.15 Risanka, 19.20 Cik, cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Popa-gandna oddaja 20.00 Film tedna: Ne more biti zima, saj še poletja nismo imeli (del. n), kanadski film, 21.35 Miniature: oblikovanje stekla, 21.55 V znamenju /© ljubljanska banka Pomurska banka Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini, 17.30 TV dnevnik, 17.45 Čas za pravljico, 18.15 Naša obramba, 18.45 Na- rodna glasba, I9.3O TV dnevnik, 20.00 Športna sre- *aa, 22.00 Cedrus, balet, 22.45 TV dnevnik (do 23.00) TV ZAGREB Prvi program 9.00 do 10.04 Šolska TV, 17.40 Poročila, 17.45 Cas za pravljico, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Varaždina, 18.45 Aktualnosti, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Športna sreda, 22.00 Dnevnik. TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 9.05 Jutranja poročila, 9.05 Šolska TV, 10.30 Štiri ženske in umor (film), 12.15 Prizma, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Mladinski program, 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas V sliki, 20.15 Obljuba v mraku (film), 21.55 Nogomet. DRUGI PROGRAM 18.00 Dežela in ljudje, 18.30 Serija, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Kavama Central, 21.05 Glasbena scena, 21.50 10 pred 10, 22.20 'Umetnine: Rešite tigra (film). TV MADŽARSKA 8.05 in 14.30 Šolska TV. 10.00 TV reprize: Delta, Pe-trocelli. Kviz. 16.15 Kratek film. 16.50 Za naše spokoj-stvo. 17.10 Igra z računalnikom. 17.20 Leharjeve operete. 18.15 Zlato našega stoletja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 TV pravljice za odrasle. 21.00 Zapojmo. 21.05 Panorama, svetovna politika. 22.10 Namenjam.. . . 22.50 TV dnevnik. / 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — DNEVNIK, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.30 - DELEGATSKA TRIBUNA., 17.00 — Prenos RU. TV LJUBLJANA 8.55 TV v šoli: TV koledar, Prehrana, Vesolje, Slapovi, 10.00 Poročila, 10.05 TV v šli (do 12.00), 15.45 Šolska TV: Desant na Drvar. Športna gimnastika I, 17.15 Poročila, 17.20 Zbis — s. Rozman: Oblaček pohajaček. otroška risana serija, 17.35 Kuhinja pri violinskem ključu: Izlet v naravo, 18.00 Mozaik kratkega filma, 18.30 Obzornik, 18.45 Pot do doma, dokumentarna oddaja, 19.15 Risanka. 19.20 Cik. cak. 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Studio 2. 21.30 Propagandna oddaja, 21.35 Dokumentalisti, dokumentarna oddaja TV Novi Sad, 22.35 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini, 17.30 TV dnevnik, 17.45 Prvi cvetovi, oddaja TV Skopje, 18.15 Znanost, 18.45 Glasbena medigra. 18.50 Evrogol. 19.30 TV dnevnik, 20.00 Album ’82, 21.00 Igrani film, 22.30 Poročila (do 22.35) OPOMBA: 19.30-20.45 Elsenfield: METU. 19.00-20.15 ali Frankfurt ali SP V ROKO- TV ZAGREB Prvi program 8.55 do 10.05 Šolska TV, 15.30 do 16.00 Šolska TV, 17.40 Poročila, 17.45 Mladinski program, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Splita, 18.45 Evrogol, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 21.20 Kvizkoteka, 22.25 Dnevnik. TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Veliki Caruso (film), 12.15 301, Prak Avenue (dok. film), 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Mladinski program, 18.30 Družinski ma-' gacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Matto vlada (film), 21.55 Podelitev avstrijske nagrade za literaturo: Doris Lessing, 22.40 Večerni šport. DRUGI PROGRAM 17.45 Šolska TV, 18.00 Popotovanje po Avstriji, 18.30 Serijski film< 19.30 Čas v sliki, 20.15 Glasbena stojnica, 21.50 10 pred 10, 22.20 Klub 2. TV MADŽARSKA 8.35 in 14.00 Šolska TV. 16.15 British Museum. 16.40 Glasbeni film. 17.10 Kratki filmi. 17.40 TV borza. 17.50 Za najstnike. 18.30 Hoang Tung, vietnamski tiskovni ataše. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Družinski krog. 20.50 Umetnina tedna. 20.55 Sodba in pravica, TV film. 21.55 Okusi in klofute. 22.35 TV dnevnik. 22.55 TV zabeležka, T. Szecsko. 25. FEBRUARJA 1982 STRAN 21 PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO, novo, 30.000 kalorij, prodam. Franc Benko, Puconci 52/C. M—619 ZASTAVO 101, po ugodni ceni prodam. Kuzmič, Motovilci 11, p. Grad. M—622 TRAKTOR STEYR, tip 540, prodam. Jože Škodnik, G. Slaveči 119, p. Kuzma. M—623 MLADE PSE, velike pasme, prodam. Krajna 56. M—626 ŠKODO PRODAM. Janez Slana, Lendavska 4, M. Sobota — pritličje. M—627 SLIVOVKO — večjo ^količino, prodam. Cena 250 din liter. Naslov v upravi lista. M—628 TELICO, brejo sedem mesecev, prodam. Lipa 20. M—629 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK UGODNO PRODAM. Bogdanovič, Aškerševa 4 — na dvorišču. M—630 TRAKTOR FERGUSON 540 a priključki prodam. Naslov v upravi lista. M—631 PRAŠIČA ZA ZAKOL (140 kg) in pujske, težke nad 20 kg prodam. Naslov v upravi lista. M—632 FORD TAUNUS, starejši letnik, registriran do leta 1983, ugodno prodam. Telefon 21.-968. M-500 ČEVLJARSKI STROJ DURKOP, v dobrem stanju, prodam. Alojz Denša, Domanjševci 146. M-588 KOMBAJN ZMAJ 780 UNIVER-ŽAL PRODAM. Lukač, Mali Bakovci 86. M-589 50 AROV GOZDA in parcelo za počitniško hišico prodam. Naslov v upravi lista. M-590 KRAVO, brejo osem mesecev, prodam. Naslov v upravi lista. M-594 FORD CAPRI 1300 L PRODAM. Naslov v upravi lista. In-62 KMETIJO (do 6 ha) v Moravcih pri Bučkovcih prodam. Elizabeta Horvat, Cankarjeva 6, Ljutomer In-60 VINOGRAD (45 arov) v Strehov-skih goricah,na lepi legi, prodam. Le-72 KOMBINIRANO OMARO, kavč, mizo s štirimi stoli in otroško posteljico z jogijem, vse dobro ohranjeno, prodam. Informacije od 7. do 14. ure po telefonu 21-553 M-525 REZILO za rezanje navojev (do 2 cola) in avtoradio s kasetofonom, stereo, prodam. Lendavska 59, Murska Sobota. M-595 2-OSNO PRIKOLICO TEHNO-STROJ, 2 t, registrirano,, prodam. Dolnji Lakoš 23. M—616 OSEBNI AVTOMOBIL AMI-8, lahko tudi po delih, motor in menjalnik v brezhibnem stanju, prodam. Naslov v upravi lista. M—617 POHIŠTVO DNEVNE SOBE, zaradi selitve, ugodno prodam. Oto Kuzmič, Titova 1/B, M. Sobota. M—618 TRAKTOR FERGUSON 558 s. kabino, letnik 1977, plug in brane prodam. Elek Benko, G. Slaveči 106. M—619 TRAKTOR STEYR, 30 KS in motorno žago DOLMAR prodam. Selo 68. M—602 FIAT 750 PRODAM. Dokležovje 61. M—603 KOŠARE PRODAM. Vaneča — 87, p. Puconci. M—604 TRAKTOR STEYR 15 KS s hidravlično koso prodam. Peskov-ci 28, p. Šalovci. M—605 1, fiA SADOVNJAKA z gospodarskim poslopjem ob glavni asfaltni na Vitanu pri Kogu, prodam. Informacije: Martin Petovar, Križevci 50/B pri Ljutomeru — v popoldanskem časti. M—606 KRAVO PRODAM. Žitkovci 17, p. Dobrovnik. M—607 ZASTAVO 750 DE LUX, letnik 1976, v zelo dobrem stanju, garažiran, prodam. Anica Lopert, Ravenska 50/A, Beltinci. M—608 KRAVO, staro 5 let, 8 mesecev brejo, kontrola A, prodam. Velika Polana 131, p. Črenšovci.M—609 HRASTOVE PLOHE, cca 1 k. m., 5 cm, prodam. Naslov v upravi lista. M—610 126 P PRODAM. Černelovi 51/A. Ogled popoldne. M—-611 KRAVE, stare sedem let, prodam. Brezovci 83, p. Puconci. M—641 ZASTAVO 101, letnik 1973, prednji del prenovljen, registriran do marca, prodam. Herman, Okoslavci 46, p. Videm. M—642 OSEBNI AVTO FORD TAUNUS 15 M, letnik 1976, ugodno prodam. Rozalija Vida, Lendavske gorice — pri lovskem domu. M—643 POHIŠTVO ZA SPALNICO PRODAM. Ogled je možen vsak dan po 14. uri. Sever, B. Ziherla 24, M. Sobota. M-596 AVTO ZAPOROZEC, registriran, dobro ohranjen, ugodno prodam. Jože Vogrinčič, Vadarci 34, p. Bodonci. M-545 OBJAVLJA DELA IN NALOGE prodajalca II V POSLOVNEM MESTU V MURSKI SOBOTI Pogoji: — šola za blagovni promet, 1-letna praksa oz. osnovna' šola, 5-letna praksa Delovno razmerje se sklene s polnim delovnim časom za nedoločen čas ter s 3-mesečnim poskusnim delom. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni od dneva objave splošna služba Loterije. Kandidate bomo o rezultatih izbire obvestili v roku 30 dni po objavi. GOSTILNA »LOVEC- HOTIZA želi prijeten konec tedna in se priporoča za obisk. ZASTAVO 101 de lux prodam. Ludvik Šafkanj, Nuskova 66, p. Rogašovci. M,—662 KRAVJI GUMI VOZ PRODAM. Ivan Kous, Petanjci 103. M—663 KOSO za traktor zetor 42 in zastavo 750 v nevoznem stanju prodam. Evgen Skledar, D. Slaveči 151. M—664 TRAKTORSKI OKOPALN1K, dobro ohranjen, prodam. Tišina 7. M—665 DVE BREJI KRAVI, dobri mlekarici, zaradi starosti lastnika, prodam. Brezovci 40. M—666 4-REDNO SEJALNICO ZA KORUZO in motorno žago stihi prodam Ključarovci 30, p. Križevci pri Ljutomeru. M—667 WARTBURG, letnik 1979/november, v dobrem stanju, prodam. Gornji. Moravci 118. M—669 SIMCA 1000, registrirano do leta 1983, prodam. Veščica 55. M—670 JAW A 350 ccm, nova, naprodaj. Franc Babič, ulica N. Rajh 12, Ljutomer. M—672 KRAVO, staro pet let, štiri mesece brejo, prodam. Ižakovci 20. M—673 KRAVO, sedem mesecev brejo, vozno, prodam. Zelko, Pečarovci 100. M—674 FIAT 750, dobro ohranjen, ugodno prodam. Ludvik Lanjšček, Fokovci 52. Ogled .popoldne. M—675 z PLINSKO PEČ in jeklenko ter radio s kasetofonom prodam. Majda Olas, Cvetkova 42, M. Sobota. M—441 PRAŠIČA za zakol (cca 140 kg), prodam. Ogled popoldne. Radenci, Gubčeva vas 15. — telefon,73-015. M—OP ZASTAVO 101, žunanje in notranje blatnike ter prage prodam. Cena 27.000 din. Slavko Kolar, Radomerščak 60, p. Ljutomer. In—64 SUHE HRASTOVE PLOHE (5 in 8 cm) prodam. Naslov v upravi lista. M—598 RENAULT—6 UGODNO PRODAM. Neradnovci 49, p. Petrovci. M—599 ŠKODA 1000 MB de'lux, letnik 1968, generalno obnovljen, prodam. Slavko štefanec, Hrastje Mota 28. M—600 ELEKTRIČNO KITARO BAS, znamke tajfun, novo, prodam. Anton Zadravec, Lipa 27. M—601 ZAMRZOVALNO SKRINJO in električni šivalni stroj prodam. Kuzma 47/A. M—650 ŠKODO 100 L letnik 1972, registrirano do marca 1982, prodam za 20.000 din. Domonkoš, Mačkovci 43. M—651 OSEBNI AVTO MOSKVIČ, letnik 1978, prevoženih 40.000 km, ugodno prodam. Kroe 25/A. M—653 OJAČEVALEC ISKRA 120 W (1 M) in bokse 60 W (0,5 M), prodam. Telefon 22-132. M—655 NJIVO IN TRAVNIK v Pertočih prodam. Naslov v upravi lista. M—656 TRAKTOR STEYR ,18 KS s koso prodam. Naslov v upravi lista ali telefon (069) 073-040, interna 573. M—657 BREJO PLEMENSKO TELICO, dobra mlekarica, kontrola A, prodam. Alojz Kolman, Satahovci 24. M—658 VINOGRAD v Lendavskih goricah (UJ TAMAŽ), z vikendico prodam. Informacije: Kobilje 80 M—660 KRAVO s prvim teletom brejo prodam. Odranci 356. M—661 MAJHNE OTROKE sprejmem v varstvo. Vrata za wartburg prodam. Naslov v upravi lista. M—586 ŽENSKO za nego starejše ženske na domu iščemo. Vprašati po telefonu 23-135 ali Z. Velnarja 34. M—625 KMEČKO ŽENSKO, staro do 40 let, iščem za pomoč v gospodinjstvu in na kmetiji. Naslov v upravi lista. M—632 KRAJEVNA SKUPNOST IŽAKOVCI PRODA MRLIŠKI VPREŽNI VOZ Interesenti se naj oglasijo pri Cirilu Gregorecu v Ižakovcih. 6 . in 7. MARCA 1982 od 8. DO 17. URE 3. GRAŠKI SEJEM RABLJENIH TRAKTORJEV IN KMETIJSKIH STROJEV NA GRAŠKEM SEJMU VHOD PROHLICHGASSE DOVOZ: ODCEP Z AVTO CESTE GRAZ-OST Preizkušeni rabljeni traktorji in kmetijski stroji Žrebanje dragocenih dobitkov (vsako drugo uro) Posebna ponudba od 5 Sch naprej VDOVEC 50 let iz Slovenskih goric, zaposlen, s hišo in nekaj zemlje, bi rad 'spoznal sebi skrbno ženo, svojemu 7 letnemu sinu pa dobro mamo. Cenjene ponudbe na upravo lista pod »NEALKOHOLIK”. M—597 OBVESTILO! Obveščam javnost, da Štefan Zrim iz Pečarovec ni upravičen brez soglasja prodajati nepremičnine in premičnine in bomo vsakega kupca sodno preganjali. Evgen Žokš, Šalamenci 21, p. Puconci. M—652 POLTEŽKEGA KONJA in teličko zamenjam za težkega konja. Ran-kovci 33. M—654 TROSOBNO STANOVANJE na Lendavski ulici, novi blok, zamenjam za dvosobno stanovanje. Informacije dopoldne: Kurivo, M. Sobota. M—659 ljubljanska banka Pomurska banka vabi na zbore varčevalcev in deponentov poslovnih enot zbori bodo po naslednjem urniku: PE MURSKA SOBOTA v ponedeljek, 1. marca 1982, v restavraciji (zadnji del) hotela Zvezda zbor deponentov ob 8.30 uri zbor varčevalcev ob 10. uri PE GORNJA RADGONA v ponedeljek, 1. marca 1982, v sejni sobi Delavske univerze v G. Radgoni zbor deponentov ob 8.30 uri zbor varčevalcev ob 10. uri PE LENDAVA v ponedeljek, 1. marca 1982, v veliki sejni dvorani Skupščine občine Lendava /bor deponentov ob 8.30 uri zbor varčevalcev ob 10. uri PE LJUTOMER v sredo, 3. marca 1982, v prostorih banke (I. nadstropje) PE Ljutomer zbor deponentov ob 8.30 uri zbor varčevalcev ob 10. uri Na posameznih zborih bodo v organe upravljanja banke izvoljeni delegati s področja deponentov in varčevalcev. Seznanili se boste z gibanji sredstev in kreditov v preteklem obdobju in z načrtovanimi predvidevanjimi v naslednjem obdobju za področje poslovanja občanov in deponentov v banki. Varčevalci in deponenti, udeležite se svojega zbora v čim večjem številu. POPRAVEK Pri zahvali za pok. Marijo Unger iz Domanjševec je prišlo do napake pri žalujočih in se pravilno glasi: Žalujoči: sin Feri ter hčerki Irena in Etuška z družinami, vnuki z družinami, sestri Terezija in Sidonija z družinama ter ostalo sorodstvo IZGUBLJENO! V neznano se je zatekel lovski pes, terier, črno-rjave barve, majhen in z'odsekanim repom. Vse informacije sporočite Štefanu Verbančiču, Riharjevo naselje 27, Lendava. M—OP PREKLIC! Preklicujem veljavnost za zaključna spričevala o končam osnovni šoli, izdano pod št. 65/80/81 pri OŠ Bučkovci. Jože Fras, Moravci št. 60, p. Bučkovci. In—63 t Izrežite spodaj okvirjeni kupon in ga prinesite s seboj VREDNOSTNI BON ZA MALICO IN PIJAČO Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer— Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez,Kurbus, Dušan Lopamik, Feri Maučec (šnort), Vlado Pavep^Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo)^ Branko Žunec, Gonter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinarji 21 232,21 064 in 21 383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383, dopisništvo Gomja Radgona tel. 74 597, dopisništvo Lendava tel. 75 085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81 317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100—620—000112—25730—30—4—01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. VESTNIK Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in dobrim sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih, prijateljem in znancem ter vsem, ki so dragega pokojnika v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekali sožalje. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, ter pevskem u zboru za odpete žalostinke. Serdica, 16. februarja 1982 Žalujoči: žena Ana, hčerki Vikica in Evelina z družinama ter ostalo sorodstvo. STRAN 22 VESTNIK, 25. FEBRUARJA prodam PRALNI STROJ BIO, 12-programski, prodam. Ivan Vozlič, Stara 12, Murska Sobota, stanovanje 12, 2. nadstropje. M—612 FIAT 1300 z novim motorjem, lahko tudi po delih, ugodno prodam. Šeruga, Stara 11/A, M. Sobota — popoldne. M—613 ŠKODO 100 MB prodam. Z. Velnarja 42, M. Sobota. M—614 BRUSILNI STROJ ZA LES, v dobrem stanju, prodam. Mizarstvo, Gorica 64, p. Puconci. M—632 ŠKODO 110, prevoženih 22.000 km prodam ali zamenjam za plohe. Gorica 57, p. Puconci. M—633 GUMI VOZ PRODAM. Krog 10/C. M—634 HIŠO V RAKIČANU (12-arska parcela), prodam. Naslov v upravi lista. M—637 KRAVO, staro tri leta, 8 mesecev brejo, prodam. Tešanovci 2. M—640 VOZNO KRAVO, staro osem let, 7 mesecev, brejo, prodam. Karel Kerčmar, Gornji Petrovci 20. M—645 20 AROV BOROVEGA GOZDA PRODAM. Elek Lazar, Stanjevci 39, p. Petrovci. M—646 FIAT 126 P, desna vrata — nova, ugodno prodam. Igor Jalšovec Kopališka 31, M. Sobota, telefon 21-239. M—647 DIANA, letnik 1980 in kombinirani štedilnik (elektrika. + plin), prodam. Cankarjeva 9, Murska Sobota. M—649 ZAHVALA j V 69. letu starosti nas je za vedno zapustila draga žena, j® W mama, stara mama, prababica in sestra Morija Žekš roj. Zelko iz Pečarovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, kolektivom Sobota TOZD Komunala in gradbeništvo, ČGEP TOZD Kartonaža in PTT Ljubljana, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala zdravstvenemu osebju, ki ji je lajšalo bolečine na domu, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku Horvatu za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Pečarovci, 15. II. 1982 Žalujoči: mož Anton, sinova Karči in Jože ter hčerke Sida, Kristina, Jolanda in Anica z družinami ter ostalo sorodstvo Ko sonce za goro je zašlo, zastal je tvoj dih, zaprle so tvoje se oči, tebe ljubi možjn oče ni, da skupaj bi bili ZAHVALA Nepričakovano in boleče nas je pretreslo, ko je v 48. letu starosti ugasnilo srce predragega moža, očeta, starega očeta, brata in zeta Štefana Buzetija iz Bakovec Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Iskrena hvala kolektivu ZS Triglav in KS Bakovci, govornikoma Rudiju Cipotu in'Štefanu Antolinu za poslovilne besede, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete in godbi za odigrane žalostinke Vsem še enkrat — prisrčna hvala! « Žalujoči: žena Kristina, sin Štefan, sin Jože z družino, hčerka Verica z družino, brat Jože, sestri Terezija in Agica z družinami, tast in tašča ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Po daljši in težki bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric Jože Gaber iz Serdice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Hvala zdravnikom in medicinskemu osebju pljučnega oddelka soboške bolnišnice,,posebno dr. Perkiču ter dr. Palancsaiju za dveletno zdravljenje. Iskrena hvala kolektivu Potrošnik TOZD Preskrba, upravi za družbene prihodke SO M. Sobota, prof. Lopertovi in dijakom 2. b razreda splošne gimnazije M. Sobota, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter gasilcem in njihovemu predstavniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Serdica, 10. II. 1982 Žalujoči: VSI NJEGOVI ZAHVALA V 73. letu starosti nas je po krajši bolezni nepričakovano, za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica Vilma Kamin roj. Vratarič iz Sodišinec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje ter sočustvovali z nami. Iskrena hvala zdravnikom dr. Lopertu, dr. Brozoviču in dr. Horvatu ter zdravstvenemu osebju zdravstvenega doma in internega oddelka bolnišnice v Murski Soboti za zdra-vniško pomoč. Prisrčna hvala predstavniku KS za poslovilne besede, g. duhovniku za opravljeni pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter predstavniku kolektiva Veletrgovine Potrošnik. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: sin Ludvik in hčerka Emilija z družinama To kar smo na tem svetu najbolj ljubili, smo za vedno izgubili ZAHVALA Po težki in neozdravljivi bolezni nas je v 61. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat Štefan Pucko iz Renkovec 157 V teh zelo težkih trenutkih, ko se ne moremo sprijazniti s kruto resnico, da dragega Pokojnika ni več med nami in premagati veliko praznino, kije ostala za njim, izrekamo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na »njegovi zadnji poti, nam pa izrekli ustno ali pismeno sožalje, . pokojnika pa^počastili s številnimi venci in šopki, prisrčno zahvalo. Iskrena zahvala dr. L. Norčiču in strežnemu osebju kirurškega oddelka, g. kaplanu za Pogrebni obred, TZO Turnišče, GD Renkovci, govorniku za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Renkovci, Bonnigheim Žalujoči: žena Marija, sin Mirko z ženo Nežico, sin Alojz z ženo Ivanko, vnuki Danijela, Branko, Damijan in Jasna ter brat Franc z ženo ZAHVALA > Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, daje v 39. letu starosti jKgS? "C1’J prenehalo biti plemenito srce našega dragega in dobrega moža, <..1 očka, sina, zeta, brata, botra in strica Kih Alojza Rantaše iz Bakovec Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala kolektivu ABC Pomurka M. Sobota, sodelavcem Klobasičame in kolektivu ZGEP Pomurski tisk TOZD Kartonaža, učencem in tovarišici 3. razreda OŠ Bakovci ter učencem in tovarišici 8. razreda OŠ Prekmurske brigade iz M. Sobote. Prisrčna hvala govornikoma tov. Kovaču in tov. Lazarju za besede ob slovesu, g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Bakovci, 13. 2. 1982 Žalujoči: žena Anika, hčerka Bernardka, sin Borut, oče, mama, tašča, brat Janez z otrokoma Cvetko in Brankom, brat Jože z družino, brata Imrek in Štefan, sestri Olga in Helena z družinama, sestri Vera in Jožefa, Pišta Flegar z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, babica in prababica - Terezija Vlaj roj. Frumen iz Vadarec Iskreno se zahvaljujemo .vsem sorodnikom in dobrim sosedom, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam ustno ali pismeno izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede. Vadarci, 8. II. 1982 . Žalujoči: sin Viljem in hčerka Marija z družinama ter ostalo sorodstvo 25- FEBRUARJA 1982 STRAN 23 0S cvetjem ti grob krasimo, v trajno ljubezen in spomin cvetje s solzami svežimo, a v srcu je polno bolečin V SPOMIN 27. februarja mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica in prababica Marija Misleta iz Babinec Zelo težko je spoznanje, da te ni več med nami. V naših srcih so ostale boleče, nezaceljene rane. Nikoli te ne bomo pozabili, še vedno živiš z nami in mi s teboj. Neutolažljivi VSI, KI SMO TE IMELI RADI V SPOMIN Te dni mineva 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi sin in »fei brat V J A leksander Šavel-Šanii Boleča je resnica, da si nas v cvetu svoje mladosti, star komaj 25 let, za vedno zapustil. V naših srcih še živiš in boš živel do konca naših dni. Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Žalujoči: mama, brata in sestre v besedi in sliki po pomurju -----KOŠAROVCI----------------------------- DREVESA UMIRAJO STOJE Pot, ki nas je iz Moščanec vodila v Košarovce, je bila ozka in precej »zdelana«. Avto jo je kljub temu premagal in nas pripeljal do domačije Janeza Vukaniča, kije član vaškega odbora krajevne skupnosti. Pobarali smo ga, kaj nameravajo s to 3 in pol kilometre dolgo Cesto. Odvrnil je, da si kolnik zelo želijo vsaj dobro utrditi z gramozom, vendar ne morejo. Prevozi materiala so dragi, v vaški blagajni se zbere premalo denarja in zato zasipavajo le največje kotanje, luknje in manjšejame pa še naprej ostajajo — jame! » Ljudje odhajajo s hriba v dolino. Gredo tja, kjer je lepše in lažje življenje. Zamislite si: v vasi imamo 21 hišnih številk, vendar pa se bojim, da bomo kmalu imeli le 12 gospodinjstev. Stari ljudje, ki so se v življenju nagarali, med drugim so svojčas nosili vodo iz nekaj sto metrov oddaljenega studenca, so pač opešali. Mladi pa kot da so se zbali usode staršev,« je menil Vukanič. — Kaj pa sadjarstvo? Med potjo v vašo vas smo videli sadno drevje, ki umira. Ali se ne bi dalo spet obuditi jablan, hrušk, sliv ... k življenju. Ali ne vidite v tem rešitve? »Menim, da bi lahko razvijali sadjarsko proizvodnjo, vprašanje pa je seveda, kdo bo delal. Mladih ni. Pa zaenkrat nič ne kaže, da bi se vrnili. Pač pa bi na naša pobočja radi prišli »vikendarji«, vendar jim občina tod ne dovoli graditi. To se mi zdi napačna politika, saj vemo, da so v marsikaterem drugem kraju ti gostje pripomogli, da so sicer zapuščeni hribi spet oživeli.« Janezov predlog podpiramo. Menimo, da kljubovanje nikamor ne vodi, še najmanj pa prispeva k temu, da bi koša-rovski breg spet ozelenel in da drevesa ne bi še naprej umirala — StOje' Š. SOBOČAN VARSTVO OKOLJA KAM Z ODPADKI? Temu vprašanju je bila namenjena nedavna izredna seja članov odbora za družbeno in prostorsko planiranje in varstvo okolja pri medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje. Pravzaprav je šlo za vprašanje, kako do skupnega odlagališča odpadnih snovi in surovin, ki so še posebej nevarne za človeka in okolje. Naj najprej postrežemo z nekaj spoznanji in ugotovitvami: treba se bo povezati ne le z vsemi pomurskimi občinami, marveč tudi Ormožem, Ptujem, Lenartom in drugimi, medobčinsko gospodarsko zbornico za Podravje, oblikovati bo veljalo širši team predstavnikov zbornice, občinskih izvršnih svetov in organizacij združenega dela, pri čemer ne bi smela izostati pomoč strokovnjakov tako domačih kot iz Ljubljane in Maribora. Podatki so več kot zgovorni: v skupnih temeljih planov razvoja. Pomurja za to srednjeročno obdobje je predvideno, da bi morali že « - ' . lam začeti izkoriščati skupno odlagališče, saj se letno nabere v regiji okrog 1500 ku-. bičnih metrov nevarnih odpadnih snovi in surovin. Navzoči strokovnjaki, med njimi tudi predsednik komisije za varstvo okolja pri gospodarski zbornici Slovenije Miloš Polič, so menili, da zgolj o odlagališču ne more biti govora, prej zbirališču z možnostjo odbiranja in nadaljnje predelave. Pri tem kaže dati vso prednost kolikor se da racionalnim in hkrati funkcionalnim rešitvam. Regionalna zbirališča se morajo vključevati v osrednji slovenski koncept zbiranja nevarnih odpadkov. V številki 1500 kubi-kov, kolikor se letno nabere tovrstpih odpadnih snovi v Pomurju, se skriva toliko okolju in človeku škodljivih sestavin, da bi morali malone vsako zase transportirati, zbirati in predelovati. Prisotni urbanisti so kot možno skupno lokacijo navedli zapuščen glinokop v Borejcih v ljutomerski občini z 20 do 25 hektarji upo rabne površine, ki bi menda še najbolj ustrezala namenu, vendar pa je ne gre jemati kot dokončno rešitev. Vsekakor bo treba paziti, da ta ali katera druga lokacija ne postane nov vir onesnaževanja. Morda bi se veljalo zgledovati po izkušnjah iz Maribora, kjer so si omislili odlagališče zgolj za ožje območje občine, saj je menda tako tudi manj zapletov glede pristojnosti. Prav tako ne bi smeli pozabiti na stroške, saj jih recimo v Mariboru pride odlaganje tone odpadkov med dva do tri tisoč dinarji. Ker so posredi očitno zelo strokovna in temu ustrezno zahtevna vprašanja, se bodo morali najprej zbogati strokovnjaki in zainteresirani — posebej po občinah — da bi se potem lažje lotili dograjevanja že izdelane študije urbanistov in medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje. Šele zatem jo velja ubrati po poti spoznanj in ugotovitev, ki smo jih uvodoma zapisali. B. Žunec Ljutomer in Žalec v Naših srečanjih Priljubljena TV oddaja Naša srečanja, ki jih vodi Mito Trefalt, so postala že tradicionalna srečanja posameznih mest. To soboto bodo na tribunah v Ljubljani sedeli tekmovalci iz Ljutomera in Žalca ter se pomerili med seboj. Če: prav namen oddaje ni tekmovalni, pa vendar ne gre brez ostrih bojev med ekipami. Seveda pa tekmovalci v Ljubljani ne bodo sami. Pomagajo jim lahko tudi gledalci pred TV sprejemniki doma. V obeh mestih bosta na voljo telefona, na katerega bodo domačini lahko sporočali odgovore. ki jih bodo zastavljali ekipam v Ljubljani. V soboto se gledalcem obeta torej lep, zabaven in napet večer. Vse tiste, ki imajo doma telefon, pa vabimo k sodelovanju in bodrenju obeh ekip, predvsem pa ekipe iz Ljutomera. D. L. LENDAVA Proizvodnja betonskih izdelkov V srednjeročnem programu razvoja lendavske občine do leta 1985 ima pomembno mesto tudi gradbeništvo, zlasti izkoriščanje naravnih bogastev, kot sta glina in gramoz. Pred nedavnim so v Lendavi sprejeli sklep o razgrnitvi predloga zazidalnega načrta za del industrijske cone, kjer naj bi v tem srednjeročnem obdobju zgradili novi obrat montažnih betonskih prefabrikatov, s tem pa seje začela neposredna priprava na gradnjo. Potrebo po gradnji novega obrata betonskih izdelkov nakazuje tudi sedanja proizvodnja le-teh v stari betonarni gradbenega podjetja, ki bo letos za štirikrat večja kot v letu 1980. V novem obratu, ki naj bi ga zgradili ob sedanji gramoznici pri reki Muri, bo proizvodnja večja za 32-krat. In kaj bodo izdelovali v bodočem obratu? Betonski izdelki, kot so fasadni ploskovni elementi, betonski bloki, vrtne plošče, opažni elementi in drugi montažni betonski prefabrikati, so čedalje bolj iskani na tržišču, prek njih pa se bo bolj ovrednotil tudi gramoz. Jani D. Pustna nedelja v Ljutomeru Težave lendavskega vodovoda »Pust, pust, širokih ust...« poje otroška pesmica. Že nekaj let nazaj je v pustnem času v Ljutomeru bilo pravo mrtvilo. Izjema so bila seveda pustna rajanja otrok, ki jih je pripravljalo društvo prijateljev mladine. Letošnji pust pa je bil nekoliko drugačen. Zahvala gre predvsem pridnim vaščanom Cvena in Mote. Pustna povorka, ki je v nedeljo dopoldne obiskala Ljutomer, je na svojstven iskriv in igriv način prikazala nekatere pustne običaje in navade, vsakdanje dogodke pa prikazala pustno obarvano. Ni manjkalo prikupnih »mažuretk«, ki so z narodnimi plesi vodile pustno karavano. Tudi ribiči in kovači ter kvartopirci in birti so našli svoj kotiček v pustni koloni. Veseli Cvenarji in Moterci niso pbozabili niti na stari slovenski mlin, v katerem »mlade babe iz starih delajo«. Vesele bodice na vaške grbe obeh vasi so kar deževale iz vsakega posameznega pustnega voza. Zahvaljujoč pridnim entuziastom so torej Ljutomer in tudi vsa ostala naselja, ki so jih obiskali, zaživeli tisto pravo pustno nedeljo. Upajmo, da ne zadnjič. D. L. GORENJE-VARSTROJ LENDAVA AKTIVNI MLADINCI Mladi v delovni organizaciji »Varstroj« v Lendavi so lahko upravičeno ponosni na nekatere nemajhne uspehe v preteklem obdobju. Zlasti se radi pohvalijo z idejnopolitično aktivnostjo, mladinskim prostovoljnim delom in sodelovanjem na mladinskih delovnih akcijah. Mladi v tem kolektivu pa so bili tudi pobudniki nekaterih večjih in tudi uspešnih delovnih akcij v delovni organizaciji. Tudi s sosednjimi osnovnimi mladinskimi organizacijami. in OK ZSMS, prav tako pa tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi v tovarni, izredno uspešno sodelujejo. Zlasti izpostavljajo dobro zastavljene akcije povezovanja in sodelovanja s. sindikalno organizacijo, ki mlade tudi finančno podpira. Ne skrivajo pa zadovoljstva nad doseženimi uspehi sodelovanja z osnovno šolo »Štefan Kovač« v Turnišču in s pripadniki JLA. Seveda pa mladi v Varstroj u ob tem, ko s ponosom zrejo na prehojeno pot, zelo samokritično govore tudi o nekaterih pomanjkljivostih, ki jih še želijo odpraviti. Menijo, da so; še premalo uspešni na športnem področju, saj pogrešajo skupne nastope. Še dosledneje bodo skušali izvajati nekatere dogovorjene naloge. Tako na primerniso najbolj zadovoljni z udeležbo na seminarju, ki so ga prizadevno pripravljali, žal pa je bilo manj uspešno sodelovanje z nekaterimi mladimi aktivisti. Tudi informiranje je področje, ki mu želijo v prihodnosti nameniti več pozornosti in tudi druge seznaniti s svojim delom. Zagotovo pa velja dokaj dobra skupna ocena njihove ga dela. Posebej še. ker so svoje aktivnosti uspešno povezali z nekaterimi poslovnimi prizadevanji svojega kolektiva. Semkaj zagotovo sodijo napori vseh mladih v Varstroju, da bi kar najuspešneje zbirali odpadne surovine in tudi po svojih mladih močeh pripomogli, da bi kaj najhitreje uresničili nekatere proizvodne cilje (spomnimo le na akcijo, ko so mladi v velikem številu pomagali pri mdntaži varilnih aparatov tako za domače kot tuje tržišče) itd. Sicer pa o mladih delavcih »Varslroja« radi govorijo tudi na lendavski občinski konferenci ZSMS. Kajti prav mladi v tej delovni organizaciji so eni tistih, ki zagotovo lahko dajejo vzgled, kako je s skupnimi močmi vendarle moč doseči pomembne uspehe. J. Kurbus Manjša poraba vode v lanskem letu ob tem pa še porast stroškov.električne energije in drugih stroškov, to so osnovni kazalci, ki so pripeljali lendavski vodovod v izgubo. V lanskem letu so prodali 333 tisoč kubičnih metrov vode, kar je za 74 tisoč kubičnih metrov manj kot v letu 1980. Zanimivo je, da je bila v družbenem sektorju poraba manjša za 58 tisoč, v gospodinjstvih pa za 15 tisoč kubi-kov. Največje odstopanje od porasta stroškov so zasledili pri porabi električne energije za 122 odstotkov in pri amortizaciji za 27 odstotkov. Izguba v višini 539 tisoč dinarjev je torej posledica omenjenih dejstev, seveda pa jo bo na nek način potrebno pokriti. Vodovodarji predlagajo povišanje cen, ki pa naj bi bilo dokaj MLADA JELŠNICA Člani kluba mladih v Murski Soboti so pred kratkim izdali letošnjo prvo številko glasila/pod naslovom »Mlada jelšnica«. Kot je zapisano v uvodu glasila, ki je izšlo v nakladi 350 izvodov, je Jelšnica staro ime pomurskega središča, zato bodo v njem prinašali misli mladih Pomurja. Ustanovljen je nov uredniški odbor na čelu z Dušanom Antoli-nom, ki se je odločil, da bo poslej Mlada jelšnica izhajala vsak mesec. M. J. izdatno. Gospodinjstva naj bi plačala,za kubik vode po novem 9,50 dinarjev, kar je za 42 odstotkov več kot lani, industrija pa 13,80 dinarjev, kar je prav tako za 42 odstotkov več kot lani. Delovna organizacija GIDOS Lendava, ki upravlja z vodovodom, predlaga sicer selektivno povečanje cen komunalnih storitev, tako da bi -eeno vode povečali za 42 odstotkov, medtem ko naj bi cena odvoza smeti bila povečana le za 10 odstotkov. Vprašanje je seveda, če bo letos vodovod prodal 400 tisoč kubikov vode, kolikor planira. Vprašanje je tudi, če višje cene vode, takšne kot jih predlagajo, ne bodo vplivale na zmanjšano porabo, saj tudi v lanskem letu ni nastala brez vzroka. Jani D- S skupnimi močmi so si bakovski gasilci prizadevali Pre" nekateri dan poiskati kakšno novo naftno polje. No, to jim m uspelo, bila pa je to ravno pustna nedelja in se je zato vse še lepše končalo. foto: Dušan Antonn