258601 KATASTROFA “TITANICA“, največje ladje sveta. Spisal po raznih virih B. P. L. S 1-4 PO DOBAMI. NEW YORK, N, Y., 1912. Samozaložba. — Cena 40c. Predgovor. Dne 15. aprila leta 1912 se je hitro kot blisk raznesla po vsem širnem svetu strašna novica, da se je potopila na svoji prvi vožnji iz Evrope v Severno Amerika naj¬ večja ladja sveta, “Titanic”, last družbe White Star Line. Potopilo pa se je z njo tudi nad poldrugitisoč potnikov, ter neizmerni zakladi v demantih, gotovem denarju, vrednostih itd. Še danes se zdi človeku kar nepojmljivo, da se je mogla zgoditi ta nesreča, kakršne v takem obsegu in pod takimi okolnostmi še ni bilo nikdar prej. Zgrajena je bila ladja, največja na svetu, pravi čudež tehnike, ki je zdru¬ žila v tej zgradbi vse izume in izkušnje na polju ladjedel- stva, ali v temni noči je zadela ledena gora v to ogromno ladjo ter jo uničila, potopila. Ladja, opremljena z vsemi varnostnimi pripravami, se je v kratkih štirih urah po¬ topila, in z njo 1635 oseb. Nič ni ostalo od največ- jega prekooceanskega orjaka, kot nekaj rešilnih čolnov. Umevno je, da vlada za to največjo katastrofo v zgo¬ dovini brodarstva največje zanimanje. Časniki so res poročali z mogoče še preveliko gorečnostjo vse strašne podrobnosti, ali takrat, za časa katastrofe, so si razna poročila večkrat nasprotovala, tako, da si pravzaprav še ■danes ni mogoče napraviti jasne slike o tej strašni ne* sreči. Kdor je prišel iz stare domovine čez “veliko lužo”, je moral prebiti več dni na Oceanu, na katerem je še ta- -1 ko velik parnik orehova lupina v primeri z velikansko množico vode, in ob času nemirnega morja lahka igrača valov. Zato je umljivo, da vlada posebno med izseljenci iz Evrope veliko zanimanje za to katastrofo, kajti mar¬ sikdo pomisli: kaj, če bi hotela usoda, da bi se zgodilo tudi z mojim parnikom tako. Številna vprašanja rojakov,‘ali izide o katastrofi “Titanica” kaka posebna knjižica, so me napotila do te¬ ga, da sem priredil'ta- spiš'; Poshižil sem se pri tem vseh virov, ki so mi bili na razpolago. In da ne bi govoril ta spis le o katastrofi sami, sem pridejal nekaj manjših raz¬ prav, nanašajočih se na katastrofo “ Titanica.Tako je spis tudi zanimivejši, ker ne razpravlja samo o suhih podrobnostih najstrašnejše nesreče na morju, o kateri je upati,- da ostane osamljena, V New Yorku, meseca junija, 1912. B. P. L. Največja ladja sveta. Angleška parobrodna družba “White Star Line” je začetkom leta 1912. z upravičenim ponosom naznanjala svetu, da odjadra na morje največja ladja, kar jih je še videl svet. Veda, umetnost, tehnika in mornariška izkušenost je sodelovala, da se zgradi velikanski morski velikan, ki si ga podobnejšega ne bi mogla predstavljati najbujnejša človeška domišljija. Milijone in milijone so izdali samo. zato, da so ladjo razkošno in udobno opremili. Morski velikan “Titanic” je imel štiri velikanske dimnike, ladja je bila razdeljena v devet nadstropij, velikanski krov je bil podoben posebnemu mestu s cestami in trgi, po katerih so se izprehajali in zabavali potniki: možje, žene, otroci, bogatini, reveži, ki so se vozili iz stare Evrope v mlado Ameriko. Mislili so, da zgrade ladjo, ki bo lahko kljubo¬ vala morskim silam in morskim viharjem, ladjo, ki ne bo poznala nikake nevarnosti in ki bo glede brzine prekaša¬ la vse druge. Velikopotezno so zgradili ladjo v tehničnem oziru, a tudi notranji parnikovi prostori so bili tako razkošno opremljeni, da je najti podobno razkošje le še v plačah naših amerikanskih milijarderjev. S salonskega krova so vodile skozi več nadstropij široke stopnice v staroan- gleškem slogu v prostore prvega razreda, nahajajoči se v srednjem delu ladje. Velika jedilnica je bila opremlje¬ na v slogu angleškega kralja Jakoba (XVII. stoletje). Težke preproge so pokrivale tla, okoli miz, izdelanih iz mahagoni lesa, so stali široki baržunasti naslonjači. Najdragocenejši porcelan, fini brušeni kozarci, srebrne plošče, posode, vilice in drugo so pokrivali mize. Strop je bil okrašen po vzorcih slavnih plemiških gradov se- Potopljeni parnik “Titanic” in kapitan Smith. / demnajstega stoletja, električne žarnice so razsvetljevale jedilnico. Stranske stene so bile okrašene z dragocenimi rezbarijami, umetno izdelana okna s slikanimi šipami so omejevala svetlobo električnih žarnic, tako da so sve¬ tile z milo svetlobo. Izborna kuhinja, ki je razpolagala z izborno izučenim osobjem, je lahko postregla s takimi jedili, ki se dobe le v hotelih prve vrste. Sprejemnica je bila tudi urejena v staroangleškem slogu s perzijskimi preprogami in z gobelini z zgodovin¬ skimi podobami. Počivališče z opravo v slogu francoskega kralja Ludovika je bilo posneto po velikem salonu v Ver¬ saillesu. Potniki prvega razreda so razpolagali tudi s sa¬ lonom, v katerem so pisali, in s čitalnico. Kadilnica je bila žela obsežna. Na krovu je bila zgrajena obširna steklena veranda z visokimi, širokimi okni z lepim raz¬ gledom. Okrašena je bila veranda s palmami in z drugimi južnimi rastlinami. Kabine so bile tako razkošno opravljene, da so lahko> tekmovale z najrazkošnejšim stanovanjem. Kurili so sa- mobsebi umevno vse prostore s par«gn, kak oh- se je tudi skrbelo za mrzlo in toplo vodo in za posebne kopalne ka¬ bine. Potniki drugega in tretjega razreda so imeli tudi ve¬ liko zbiralnih prostorov na razpolago. Ti prostori sicer niso bili tako razkošno opremljeni, kakor prostori prvega razreda, a odgovarjali so le vsem zahtevam, ki se morajo^ glede na stanovanje in preskrbo ob velikih morskih vožn¬ jah, ob dolgih morskih potovanjih upoštevati. Potniki so imeli na razpolago veliko knjižnico, god¬ beno sobo, restavracije, kavarne in telovadnice. Ladja je imela lastno pošto, telefonsko centralo, po¬ žarno brambo, lekarno, več brivnic in fotografski atelje. Tudi veliko zdravnikov in bolniških strežnic se je z ladjo vozilo. V najspodnejših prostorih so bili stroji, izdelani po i ajnovejših izkušnjah. Velik parni stroj s 30.GOO konjski¬ mi silami je gonil dva stranska propelerja, tretji propeler, ki se je nahajal v sredini, je pa gonila posebna parna turbina s 16.000 konjskimi silami. Tehnič¬ no je zanimivo, da se je par, ki je gonil velikanski stroj, uporabljal tudi za parno turbino. Zanimive so statistične posameznosti o potopljenem oceanskem velikanu. Na usodni vožnji je imel 1 ‘Titanic’’ seboj 2358 oseb, od katerih je bilo 350 potnikov I. razre¬ da, 305 potnikov 11. razreda in 800 potnikov III. razreda, medtem ko so 903 možje opravljali ladijsko službo na parniku. Temu ogromnemu številu ljudi, ki je enako šte¬ vilu prebivalcev kakega malega mesta, Je odgovarjala primerno tudi množina provianta na parniku. Poleg tiso- čev živih živali je bilo potrebno na tisoče zabojev in so¬ dov, da so zadovoljili potrebam potnikov in posadke. Na krovu “Titanica” je bil sledeči proviant: 1. 12 škatel j prekajenih slanikov. 2. 45 škatel j svežih rib. 3. 12 sodov nasoljenih slanikov. 4. 2 škatlji makrel. 5. tri želve. 6. 36 zabojev prekajenega mesa. 7. 84 zabojev polenovke. 8. 20 sodčkov ostrig. 9. 10 škatelj svežih slani¬ kov. 10. 250 sodov moke. 11. 400 stotov krompirja. 12. 750 kg. sira. 13. 10.000 funtov sladkorja. 14. 500 kg. čaja. 15. 42 sodov fižola. 16. 917 kg tobaka. 17. Zaboji jajc. 18. 1200 kg mila. 19. 3000 funtov kave. 20. 40 volov. 21 10 telet. 22. 130 prašičev. 23. 80 ovac. 24. 60 jagnjet. 25 90 gosi. 26. 350 rac. 27. 400 golobov. 28. 200 fazanov. 29. 250 je¬ rebic. 30. 250 rac. 31. 800 prepelic. 32. 2000 kokoši. To so ogromne množine, ki nam pa le slabo pred¬ stavljajo potrebe takšnega orjaka. Zanimivo je vedeti, kako grade takšne moderne lad¬ je, in kako so preskrbljene v večjo varnost potovanja po morju. Ogromni parnik “Titanic” ki je bil določen za pro¬ met med Southamptonom—Cherbourgom—Quennstow- nom in New Torkom, je imel kakor vse nove ladje po- sebno konstrukcijo, ki omogoči parniku, da se vzdrži nad vodo, ako tudi se prične potapljati prve pol ure po katas¬ trofi. Ta konstrukcija obstoji namreč v tem, da je ladja predeljena na širino in na dolžino z neprodirnimi stena¬ mi, ki dele ladjo v posamezne neprodirne oddelke. Ako torej pri kaki katastrofi voda udere v en tak oddelek, ki se je pri nezgodi poškodoval, se more ladja kljub temu še držati nad vodno površino, ker ne more voda udreti v ostale nepoškodovane oddelke, ki so od poškodovanega ločeni z neprodirnimi stenami. Ta naprava je bila do zadnjega časa še nepopolna, dokler niso iznašli sredstva, da zapro v trenutku nevarnosti ta¬ koj in z vso gotovostjo neprodirno vrata, ki vežejo po¬ samezne ločene oddelke v interesu ladijske službe med seboj. Tozadevno nalogo so pa v zadnjem času rešili s po¬ sebno iznajdbo, ki omogočuje avtomatično zapiranje in odpiranje vi at med posameznimi oddelki na tako popoln način, da se po človeškem mnenju ne more potopiti ladja s tozadevno konstrukcijo. Omeniti je še, da je bil dolg “Titanic” skoraj 265 metrov, in širok kakih 28 metrov, torej daljši, kakor so današnji dreadnoughti. Zgrajen je bil obenem s sestrins- ko ladjo “Olimpic”, in sicer ga je zgradila leta 1911 tvrdka Harland in Wolff v Belfastu. Ladja je imela hit¬ rost 21 morskih milj v uri. Konštrukterji so jemali glavni ozir na konfort, ne pa toliko na hitrost parnika. Teže je imela 60.000 ton, ter je vozila s hitrostjo 11 metrov v sekundi. Gradnja je stala okoli $10,000.000. In sedaj počiva ta velikanska in krasna ladja okoli 3000 metrov globoko pod vodo. Velikanska ledena gora je povzročila uničenje te čudovite zgradbe, s katero se je tudi potopilo toliko oseb. Vse to v približno štirih urah! Dejstvo, da se je velikanska ladja “Titanic” razbila ob ledeni morski gori, je tako zanimivo, da hoče vsakdo poznati ledene tvorbe na morju. Leta 1912 so po nena- IO vadno miši zimi opazovali začetkom meseca aprila v sever¬ nih smereh Atlanskega morja nenavadno mnogo plavajo¬ čih ledenih gora, ki so se odtrgale od Groenlandske, 'Spitzbergov in Franc Jožefove dežele ter pluli z ledenimi polji vred proti jugu, kjer so dosegli širino, v kateri se •drugače v Atlantskem Oceanu ne naleti na led. Nenavad- Sorazmerna velikost “Titanica” s tremi najvišjimi zgradbami sveta. ni viharji, ki so divjali v arktičnih pokrajinah, so povzro¬ čili ob mejah večnega ledu velike izpremembe, in ponov¬ no so takrat prihajale s oceanskih parnikov pritožbe o številnih velikanskih ledenih gorah,- ki so otežkočali plovbo. Inače so pa morja v oni širini prosta ledu, deloma zato, ker leže v že bolj toplih krajih, in pa, ker slana morska voda ni posebno ugodna, da zmrzne. Zmrznjeno je pa morje ob severnem in južnem tečaju zemlje, v ta- kozvanih polarnih deželah, nadalje v Berinškem in Ohockičkem morju med Severno Ameriko in Azijo, v Azovskem morju, severno od evropske Rusije in v Vzhod¬ nem morju severno od Stokholma-Ostela, kjer morska voda ni posebno slana. V polarskih morjih poznamo lede¬ na polja, večni led in ledene gore. Ledene plasti se pa večkrat odtrgajo in plavajo v razni velikosti po morju, ki je sicer prosto ledu. V Atlantskem oceanu plavajo ■odtrgani deli ledu severno in južno do 40 stopinj severne, ■odnosno južne širine. Na severni zemeljski polobli plava¬ jo večkrat ledene gore pri New Foundlandu čez 40 stop. :severne širine. Dne 30. aprila 1894 so opazili ledovje v Atlantskem oceanu celo pri 26 stopinj 31 minut južne širine. Velikost ledenih gora je zelo različna m se ledene gore v ledu prostem morju zmanjšujejo, ker se led topi. Medtem ko merijo v polarskih morjih posamezne ledene gore več sto kvadratnih metrov in tudi kilometrov, obse¬ gajo v ledu prostem morju le nekaj kvadratnih metrov. Take ledene gore gonijo v prosto morje morski tokovi in vetrovi. Veter tudi izpreminja obliko ledenih gora, ki so morski plovbi najnevarnejše. Ledene gore. ki so lažje kakor morje, voda dviga. Ledene gore so različno visoke. Ladje so v prostem morju že srečale do 100 metrov visoke ledene gore. Iz morja štrli pa le osminka, oziroma deve- tinka vsega ledu, ki tvori ledeno goro. Take gore so mnogokrat podobne velikim otokom in navadno v južnih morjih, kjer je več ledenih gora, kakor v severnih, 12 kj.er so ledene gore navadno le 30 do 50 m visoke. Ledene gore vedno izpreminjajo svojo obliko, ker vpliva na nje sneg, Solnce, dež, veter in morski toki, ki navadno del, ki se vidi iz morja, znižajo. Take znižane ledene morske gore, ki pravzaprav niso več gore, tvorijo največjo nevarnost za ladje. Taka ledena gora je tudi bila poguba “Titanica”. Ker pa ta odstavek ni namenjen popisovati vzrokov kata¬ strofe, omenim na tem mestu le mesto kjer je zginil “Ti- tanic” brez sledov v nezmerne globočine. “Titanic” se je potopil na skoraj naj globoke jšem mestu Atlantskega morja. Parniki, ki vozijo iz Angleš- Slika predstavlja velikansko ledeno goro, ki sega s spodnjim delom več sto metrov globoko v vodo. Take ledene gore so naj večja nevarnost za ladje, po¬ sebno pa še, če je megleno vreme. Ledene gore naznanjajo svojo bli¬ žino s hitrim padanjem tempera¬ ture. 13 kega v Ameriko, ne pridejo tjlko kmalu do krajev, ki bi imeli izdatno globočino. Ko imajo za seboj prvi dan po¬ tovanja, pridejo do mest, ki so čestokrat globoka nad 4000 metrov. Drugi dan vozijo čez manj globoko vodo, in ko prevozijo pol pota med Evrope in Ameriko, doseže globočino 2000 metrov. To so mesta, ki so še plitva na vožnji v Ameriko. Četrti dan potovanja se morsko dno zopet močno zniža, ladje plovejo čez nezmerne globine. Kolikor bližje prihajajo parniki Ameriki, tembolj se vzdigujejo morska tla, globine niso več tako silne. Ko bi prišel “Titanic” na svoji vožnji že tako daleč, in se tukaj ponesrečil, bi morda še rešili zaklade, ki so se vred s parnikom potopili. A “Titanic” se je pogreznil na .kra¬ ju, ki je globok okoli 2 milji, ali približno 3000 metrov. Zato je tudi nemogoče, da bi dvignili zaklade, ki so se potopili v globočino. is * # Predno preidem h katastrofi sami, naj mi bode do¬ voljeno še omeniti nek izvanreden slučaj. Znano je, da so mogi pisatelji napisali v svoji domišljiji stvari, ko so se čez dolgo vrsto let skoraj popolnoma uresničile. Na¬ ravnost izvanreden je pa slučaj, da je že pred 14 leti amerikanski pisatelj Morgan Robertson v romanu “Futility” opisal z naravnost presenetljivimi podrob¬ nostmi potop velikanske ladje, ki jo bodo zgradili. Par¬ nik, ki ga opisuje'v omenjenem romanu pisatelj, je naj- večji, kar so jih kdaj zgradili, se sploh ne more potopiti in se imenuje “Titan”. Svojo prvo vožnjo nastopi z 2000 potniki meseca aprila, a zadene v ledeno goro ter se prič¬ ne v teku petih sekund potapljati. Velikan 45,000 ton se potopi v megli z vsemi potniki... Resne misli vzbuja v človeku velika katastrofa. “Ti¬ tanic” je bila ena najpopolnejših tvorb človeške roke. Parnik je res bil titan, sličen onim v grški bajki, ki so hoteli tudi nebesom pokazati, da jim ni enakih, a jih je Jupiter strmoglavil v prepad, kjer so se razbili... Katastrofa Parnik “Titanic” je odplul dne 10 aprila iz South¬ amptona na Angleškem, ter nastopil svojo prvo vožnjo v New York. Kapitan Smith, član angleške mornariške rezerve, je bil svoj čas kapitan ladje “Olimpic”. Mnogo let je bil v službi tvrdke Gibson & Co. v Liverpoolu. Od leta 1887 je bil v službi “White Star Line” in je vodil kot kapitan ladje “Republic”, “Britanian”, “Majestic”, “Baltie” in “Afriatic”. Za časa burske vojne je opeto- vano prevažal na ladji “Majestic” vojaštvo v južno Afriko, in je dobil od angleške vlade za svojo izredno toč¬ nost več odlikovanj. Vodstvo White Star družbe mu je poverilo vodstvo parnika “Titanic” na prvi vožnji, na¬ kar je nameraval stopiti v pokoj. Parnik je vzel na svoji prvi in zadnji vožnji na krov 325 potnikov I. razreda, 285 potnikov drugega in v III. razredu oziroma medkrovju 710 potnikov. Med potniki I. razreda je bilo nenavadno veliko število odličnih Ameri- kancev, denarnih knezov, ki so nalašč čakali te prilike,, da se odpeljejo z največjo in najudobnejše opremljeno- ladjo na njeni prvi vožnji nazaj v domovino. — Utonili so, kot siromašni izseljenci v medkrovju- Vožnja je bila lepa, mirna, in vse bi bilo dobro, če ne bi nastavila usoda na pot orjaške ledene gore, ki so razun megle največja nevarnost plovbe. Res je, da je dobil parnik brezžičnim potom obvestilo o nevarnosti, ka¬ pitanu Smithu ni bilo neznano, da mora voziti skozi le¬ deno polje 75 milj, kjer je bila ravno tedanje čase (spom¬ ladi) vožnja skrajno nevarna. Zlasti dejstvo, da je take čase ponesrečilo že več parnikov, govori za to, da bi moral voziti “Titanic” bolj previdno. Toda “White Star Line” je naročila kapitanu, da mora voziti s kar največjo hitro¬ stjo, ni pa pomislila težkoč, ki jih najde ladja lahko med potjo. Morda se poškoduje ladja med potjo, morda pa se izogne vsem nevarnostim. Neopravičljivo je bilo to igra¬ nje z človeškimi življenji, zlasti zato, ker je ladja napra¬ vila svojo prvo pot. Kakor je znano vsem, ki so se vozili kdaj spomladi po Oceanu, gledajo ledene gore iz morja samo za eno petino svoje visokosti iz vode, vsled česar je posebno kapitanu skoro nemogoče, ob pravem času izo¬ gniti se. Glavna krivda tedaj zadene na vsak način gene¬ ralno ravnateljstvo “White Star Line”, in kapitana Smitha, ki se je ravnal po striktnem povelju svojih pred¬ stojnikov, da naj napravi rekord v hitrosti ter se ni zme¬ nil pri tem za varnost zaupanih mu oseb. Dosežen je bil rekord, a ne pričakovan, pač pa re¬ kord glede tolikšne izgube človeških življenj — res stra¬ šen rekord. — — — Na večer v usodni noči se je vršil v koncertni dvo¬ rani I. razreda velik banket, v zvezi s plesom. Udeležil se ga je tudi kapitan Smith, ne oziraje se na naznanjeno' nevarnost ledenih gora. Kdo teh bogatih veseljakov, kii so se zabavili pri izborni večerji, šampanjcu in s plesom,, je slutil, da se potopi v nekaj urah ta krasni “nepotop¬ ljivi” parnik, največji na svetu, in oni z njim - T Usodna noč “Titanica” je bila temna, ladja, vsa raz¬ svetljena, je drvila z navadno brzino naprej. (Nekateri tudi pravijo, da je bila brzina zmanjšana, a te vesti se- tako nasprotutejo, da človek ne ve, komu bi verjel. Op. pis.). Potniki prvega razreda so deloma že odšli spat, de¬ loma so se odpravljali k počitku, medtem, ko so potniki drugega in tretjega razreda večinoma že bili v svojih ka¬ binah. Nenadoma se je stresla ladja, škripajoč šum se je pojavil za nekaj minut, a takoj nato je vse utihnilo. Nihče ni slutil, da se bo zdaj in zdaj zgodilo nekaj groznega. Nekaj radovednežev je pač prišlo pogledat na krov, kaj i6 se je zgodilo, a preteče nevarnosti si ni bil nikdo svest. Preteklo je nekaj minut, ko je bilo opaziti, da so častniki vznemirjeni. Neka temna slutnja je napotila pot¬ nike, da jih je vedno več prihajalo na krov. Naenkrat so slišali povelja: “Pripravite rešilne čolne!! Vzemite re¬ šilne pasove!” Kakor so pripovedovali rešeni potniki, je segal vrh ledene gore nad gorenji krov “Titanica”. Slika kaže parnik v trenutku, ko je zadel v ledenik. 17 Sedaj je naenkrat stopila vsem pred oči -nevarnost, v kateri se nahajajo. Da bi se velikanski parnik potopil, sicer še nikdo verjel. Le malo je bilo onih, ki so vedeli, da se je ves prednji del ladje udal kot jajčja lupina, in zato prve čase ni bilo opaziti na krovu prevelikega razbur¬ jenja. Moštvo se je takoj lotilo dela, pri čemui so jih pod¬ pirali mnogi potniki. Začel je delov a.i brezžični brzojav pripravili so rešilne čolne. Nastali hrušč je kmalu priva¬ bil večino na krov; mnogo teh je bilo v skrajno pomanj¬ kljivih oblekah, nekatere dame v tankih, svilenih plesnih oblekah. A tudi sedaj še ni bil nikdo preveč razburjen. Godba je igrala, zrak je bil miren, ni bilo ne vetra ne megle. Stroji so delovali v redu, dasi je drla voda v pred¬ nji del parnika. Zavest, da je lad^a razdeljena v več lo¬ čenih neprodirnih oddelkov, je tolažila tudi bojazljivej- še. Saj so bili celo častniki prepričani, da more pripluti parnik kljub poškodbi vsaj do Halifaxa, dasi so vedeli, da je ledena gora pri trčenju zdrobila ves prednji del! In tako so bile izgubljene dragocene minute! A strašna gotovost je prišla le prekmalu. Strahotni klic, da udira voda v velikanskih množinah v ladjo, ki se je začela sumljivo gibati, vedno naraščujoče vznemir¬ jenje častnikov, vse to je povzročilo, da je vsem hipoma postalo jasno: kdor ostane na krovu, se izpostavi nevar¬ nosti, da je pogubljen. Sedaj šele je začelo Vse drveti k rešilnim čolnom, možje, žene in otroci. Mornarska nepisana postava pred¬ pisuje, da je treba v slučaju potrebe skrbeti najprej za varnost žen in otrok. Tako se je zgodilo tudi tu. Ko je zadonelo povelje: “Ženske in otroci naprej!’' so častniki zavrnili vsakega moškega, ki bi se hotel uti- hotapiti v kak rešilni čoln. S napetimi samokresi v rokah so pazili na vkrcavanje, in ko je hotelo nekaj Lahov z vso silo v nek čoln, so morali poplačati svojo strahopet- nost s smrtjo. Častniki so jiii ustrelili in jim tako prihra¬ nili, da-bi nekaj ur pozneje utonili .. . Značilno je, kako so bili prepričani ljudje na “Tita- picu” o tem, da se orjaški parnik nikakor ne more poto¬ piti. Žene, ki so odšle v rešilne čolne, so se — seveda ne brez strahu — poslavljale “.za nekaj ur do svidenja!” Temu prepričanju je tudi pripisovati, da so poročali časopisi o velikem junaštvu nekaternikov. Gotovo je, da je bilo veliko junakov, ki so vedeli, da jih čaka smrt, a največ je bilo najbrže onih junakov, ki so se zanašali na varnost “nepotopljive ladje.” — --- A odigrali so se pri poslavljanju zares pretresljivi prizori. Vsekakor so bile v resnici junaške one žene, ki kljub priganjanju niso hotele v rešilne čolne, ampak so ostale pri svojih možeh, češ, brez tebe ne grem, ali se rešiva skupaj, ali umreva skupaj. Tako je med mnogimi drugimi dejala gospa Strauss, soproga večkratnega mi¬ lijonarja in v dveh delih svela znanega človekoljuba. i9 Utonila sta ta dva in toliko drugih, utonilo je tudi okoli 40 novoporočenili parov — -- Medtem je neumorno deloval aparat brezžičnega brzojava in pošiljal na vse strani klice na pomoč. Več la¬ dij se je tudi odzvalo klicu, a predaleč so bile oddaljene od mesta nesreče, da bi mogle takoj prihiteti na pomoč. Vedno več rešilnih čolnov je odhajalo od potapljajo¬ čega se orjaka, voda je že prišla v dolenje prostore in medkrovje, razburjenje je raslo. Kmalu se je polastil paničen strah vseh potnikov. Nekateri so mirili, a razburjenih duhov niso mogli poto¬ lažiti. Na krovu so se odigravali vedno groznejši prizori. Adjutant predsednika Združenih držav, W. H. Tafta, major Archibald S. Butte, je delal pot ženam do čolnov. Kakor so pripovedovali rešeni očividci, je ustrelil dva¬ najst laških potnikov, ki so hoteli izriniti od čolna žene in se sami rešiti. Nato ga je baje nek Lah ustrelil. Tudi o znanem milijarderju Astorju, ki je ostavil premoženje v vrednosti nad $150.000,000, in ki je bil na povratku s ženitvanjskega potovanja, pripovedujejo, da se je junaš¬ ko obnašal. Njegova jedva 21 let stara soproga se je re¬ šila, on pa je storil nesrečno smrt s tolikimi drugimi. Kaj se je zgodilo potem, ko so odrinili zadnji rešilni čolni od potapljajočega se parnika, ne bo menda nikdar nobeden izvedel. Nekateri so pripovedovali, ko so jih oteli iz vode v čolne, da je igrala godba na krovu žalostinko “Nearer, my God, to Thee”, drugi temu zopet oporekajo. Gotovo je, da sta ostala na krovu dva duhovnika. Tola¬ žila sta obupajoče potnike in pripravila na smrt stotine z vesoljno obljubo. Eden teh duhovnikov je bil konvertit Thomas Byles iz Issexra; peljal se je obiskat svojega brata, drugi je bil J. Montrilla, ki je pastiroval v Lon¬ donu in se je peljal v Ameriko na misijone; bil je komaj 32 let star. Od trenutka, ko je zavozil “Titanic” v ledeno goro, in do onega trenutka, ko se je potopil, je preteklo štiri 20 ure in pol. Strojne prostore je že zalila voda, toda elek¬ trični akumulatorji so dajali dovolj moči, da je bil par¬ nik popolnoma razsvetljen. Naenkrat je nastala strahovi¬ ta razstrelba, parnik se je postavil skoraj navpik, in hi¬ poma je vse izginilo v neizmerno morsko globočino. Pri tem je napravilo velikanski vrtinec, ki je potegnil seboj vse one, ki so bili v njegovem obližju. Strašno kričanje je nastalo, obupno so klicali na po¬ moč s smrtjo se boreči v ledenomrzli vodi, a od nikoder ni bilo pomoči. Kakor vidimo pozneje, so plavali in kli¬ cali na pomoč nekateri nesrečniki še nekaj ur potem, ko- je izginil parnik v valovili. Da se je potopila velikanska ladja tako hitro, je pripisovati temu, da se je pri sunku skoraj razklala; od nosa ladje pa blizu srede je bila popolnoma pretrgana. Pri tem so bili najbrže neprodirni oddelki tako poškodo¬ vani, da niso mogli vzdržati ladje na površju. Nič manj strašni, kakor prizori na krovu, niso bili oni, ko so spuščali žene in otroke v čolne, in potem oni v čolnih. Rešeni potniki s “Titanica” v rešilnem čolnu na visokem morju. 21 Neka gospa Steinert je pripovedovala, da je večina rešeneev nezavestna ležala na tleh rešilnih čolnov. Mno¬ gim rešenim so bile zlomljene roke in noge, mnogo reše¬ nih je v rešilnih čolnih zmrznilo. Ko je “Carpathia” priplula na pomoč, je našla štiri mornarje na veslih po¬ polnoma primrznjene. Možje, žene in otroci so bili samo v nočnih srajcah, nekateri celo brez teh, ali samo z Žaklji ogrnjeni. Kapitan Smith je ostal kot junak na krovu. Hotel je umreti, in se potopiti s svojim parnikom, držeč se isto- tako nepisane mornarske postave, da mora poginiti vod¬ ja ladje z njo. A val ga je odnesel prej v morje. Ko je plaval nazaj, mu je zmanjkalo moči izginil je v valovih nekaj metrov oddaljen od svoje ponosne ladje, največje na svetu. Lahko si predstavljamo obup žen in otrok, ki so osta- vile na parniku svoje drage in jih videle potopiti z ladjo vred. Slišali so obupne ldice< v temni noči, klice svojih dragih, ne da bi jim mogli pomagati. Blodnja v temni noči, v strašnem mrazu, kajti bližina ledenih gora povzro¬ či jako ohlajen j e zraka, vse to je trpljenje m obup še povečalo. In vrh tega niso vedeli, je-li pride kmalu po¬ moč. A pomoč je bila blizu. Parnik “Carpathia”, last Cunard črte, ter na poti v Trst, je vjel brezžični klic na pomoč. Oddaljen je pa bil tako daleč, da prišedš blizu mesta katastrofe, ni našel drugega, kakor čolne z rešeni¬ mi osebami. Na “Carpathiji” so bili mnenja, da dobijo ljudi v rešilnih čolnih napol mrtve, in so se pripravili po tem. K sreči pa ni bilo tako hudo, pač pa je bilo poznati vsem rešenim na obrazu prestane muke. Nekateri niti govoriti niso mogli, drugi so glasno ihteli in tožili. Na “Carpathiji” sp jim postregli, da bolj ne bi mog¬ li. Rešene so zavili v odeje, jim dali okrepčujočih pijač, ter se na vse načini trudili, da jim olajšajo prestano gor- 22 je. Nato.se je začele žalostna vožnja v Npw York. Brez¬ žičnim potom je bil naznanjen čas prihoda nesrečnikov,, in ko je dospel parnik v pozni noči dne 18 . aprila na pri- staniščni pomol, je tam že čakala tisoeglava množica. Pom¬ nožena policija je pazila na red in gledala, da ni mogel nikdo brez legitimacije na pomol . Ko je “Carpathija” pristala, je vso množico pretreslo ihtenje. Na krov so takoj šli zdravniki, bolniške strežajke in strežaji. Nesli so rešence na suho in jih z avtomobili prepeljali v bol¬ nišnice. Pri tem je treba opomniti, da je mestna oblast pres¬ krbela za to, da niso rešenih nadlegovali žurnalisti in drugi. Tudi fotografirati jih je bilo prepovedano, a to se' je zgodilo kljub prepovedi. Naselniška oblast, ki je inače tako stroga, je vspričo te strašne katastrofe zatisnila obe očesi in ni najmanje nadlegovala prišlecev s zasliševan¬ jem ali običajnem izpraševanjem. Žalosten je bil pogled na skupino rešenih. V New Yorku se je takoj sestal odbor, ki si je nadel nalogo, da skrbi za rešene, posebno siromašnejše. V malo časa, je na- l'a slika predoča. vkrcevanje ,lesenih potnikov s “Titanica” na parnik “Carpathia”, ki je našel brodolomce na visokem morju. 23 bral toliko prostovoljnih denarnih doneskov in drugih, da je mogel izdatno pomagati tem nesrečnikom. Kdor je hotel, je mogel oditi k sorodnikovi, pPijateljiJHi iirznačem. Amerikanci so večinoma odšli domov, ostale so prepeljali v razne bolnišnice. Tam so dobili rešeni dovolj obleke, denar, in oni, ki so bili namenjeni v druge kraje, tudi vožnji list. Vse zastave na newyorških javnih poslopjih so bile obešene pri prihodu nesrečnikov na poludrogu, in tudi še nekaj dni zatem. Strašna katastrofa je zahtevala vsega skupaj 1635 žrtev. Rešenih je bilo izmed potnikov I. razreda 202, II. razreda 115 in III. oziroma medkrovja 178 oseb. Mornar¬ jev se je rešilo 206, ter 4 častniki. Vsega skupaj je bilo tedaj rešenih 705 oseb. Newyorški avstro-ogrski glav¬ ni konzulat je ugotovil, da je bilo na potopljenem parniku 63 avstrijskih podanikov. Ker so se peljali sko¬ raj vsi v medkrovju, odkoder je bilo rešenih le malo pot¬ nikov, se jih je rešilo samo osem. Od teh potnikov je bilo 27 Hrvatov in trije Slovenci. . Strašna katastrofa je namreč zahtevala tudi med Slovenci svoje žrtve, in sicer so utonili Janez Mrkun, do-, ma iz Srednje Bele na Gorenjskem, Jakob Pasič, do¬ ma iz Strekljevca pri Semiču in Janko Vouk iz Jesenic na Gorenjskem. Prvi je ostavil v stari domovini ženo in pet otrok, od katerih je bil najstarejši star šele sedem let, druga dva sta bila samca. Potnikov Hrva¬ tov je bilo trideset, od katerih so se rešili samo- Nikola Lukič, Ivan Jalševac in neka druga Hrvatica. 27' ostalih je utonilo. Rešil se je rojak Franc Karun, 39 let star, in njego¬ va 5 let stara hčer Ana. Rešeni Karun je pripovedoval' pri prihodu v New York sledeče: “V Galesburg, 111. imam ženo ter pet otrok. Po pos¬ redovanju tvrdke Frank Sakser v New Torku sem odpo¬ toval na obisk v staro domovino š “Provence” dne 34 Kešeni Slovenec Fran Karun s hčerko Anico. 25 marca. Ko sem doma vse opravil, sem se vrnil s hčerko Ano in svojim svakom, J. Merkunom v Ameriko. Ukrcali smo se na “Titanic” dne 10. aprila v Cherbourgu. Kar mi je omeniti o parniku samem, moram.povedati, da z drugi¬ mi parniki v 11. razredu ni mogoče bolj ugodno ter udob¬ no-potovati, kakor smo mi v II h Za vse je bilo kar naj¬ boljše preskrbljeno. “V usodni noči sem ob času kolizije spal. Sunek me ni vzbudil, pač pa nastala zmešnjava na krovu. Zdelo se mi je, da se je moralo nekaj pripetiti, in zato sem se oblekel in odšel gori. Tam so mi povedali na tozadevno vprašanje, da je ladja nekam zadela, in da moramo vsi utoniti. Tega nisem verjel, kakor tudi nikdo drugi ne. Vsi smo bili trdno prepričani, da se orjaškemu parniku ne more nič zgoditi. Ko sem se pa spodaj na lastne oči prepričal, da je led predrl stranice, in da prihaja voda notri, sem odšel v svojo kabino po hčer in svaka. Ko pri¬ demo na gorenji krov I. razreda, mi nek mornar iztrga otroka in nese v rešilni čoln. Tudi jaz stopim za njim, a so me hoteli zadržati. to pa primem hčer in pravim, da se ne pustim ločiti od nje. Mogoče bi me vendar iztirali iz čolna, da me ni rešil nek mornar, ki je imel večkrat o- pravka v moji kabini, in kateremu sem časih postregel s pristnim domačim brinjevcem. Rekel je namreč drugim, naj me pustijo, in tako se je zgodilo. Svaka so pa zrinili proč, in takrat sem ga zadnjič videl. “V rešilnem čolnu sem bil jaz razun mornarjev edi¬ ni inožki. Hitro so nas odveslali od potapljajočega par¬ nika. Kmalu zatem, ko se ozrem nazaj, je nastala na par¬ niku strahovita razstrelba. Ladja je stala skoraj navpik s prvim koncem, nato je par krat počilo, in vse se je izgi¬ nilo v vodi. Nikdar ne pozabim strašnega kričanja, ki je nastalo. Rešeni v čolnih so bili nekaj časa vsi prevzeti groze. Nato pa so nastali prizori, katerih ni mogoče ne dopovedati ne napisati. Neizbrisno mi ostanejo v spo¬ minu ! 26 “Morje je bilo popolnoma mirno in gladko. V 'naj- hujšem mrazu smo vozili štiri in pol ure, dokler nismo' proti jutru opazili parnika “Carpatbia”. Rešilci so bili mnenja, da smo napol mrtvi. Zavili so nas v odeje, nam dali okrepčajočih pijač in vsega, kar smo boteli. “V New Yorku so nas naložili na avtomobile, ih od¬ peljali v razne bolnišnice. Kar nas je bilo katoličanov, smo prišli v St. Vincent bolnico. Tam so nam istotako. dobro stregli, da bolj sploh ne bi mogli. Dobil sem takoj obleko, 25 dolarjev v gotovini in vožnji listek v Gales- burg, ter v soboto še eno obleko.” Rešeni rojak kar ni mogel prehvaliti gostoljubnosti,, katero je zavžil, ko je dospel v New York. Nad štiriurna\ blodnja po morju v rešilnim čolnu mu ni škodovala, kakor tudi ne njegovi hčeri Ani. Karun je imel v obleki, v kateri se je rešil, 700 dolarjev v gotovini. Ta denar je tedaj rešen, ujegova prtlaga pa se je seveda potopila s parnikom vred. Na vprašanje, če je videl, ako so streljali častniki na može, ki so s silo hoteli priti v rešilne čolne, je odgo¬ voril, da ne. Pač pa je slišal strele iz samokresa, a je me¬ nil, da so kakšna znamenja. Povedal je nadalje, da so' zapazili s parnika ledene gore že v soboto a se zanje ni* nikdo menil. Kolizija se je pripetila po ladijskem času nekako ob enajstih. Njegova ura je kazala po evropejskem času polštirih zjutraj. Po koliziji je-bilo nekaj časa na krovu parnika vse mirno. Šele potem, ko so spoznali potniki resno nevar¬ nost, je nastala velikanska zmešnjava. Ljudje so kričali in molili, da bi pa godba igrala žalostinke, ni slišal. Slišal pa je še dve uri potem, ko se je ladja že potopila,, kričanje potnikov, ki so si nadeli rešilne pasove in pla¬ vali po ledenomrzli vodi. Toda pomagati jim ni bilo mo¬ goče! — Ko se je parnik potopil, je bil čoln odaljen od njega kaka dva lučaja. Kakor že omenjeno, je bil razun mornarjev v rešilnem čolnu on edini moški; vsega sku- 2 7 paj je bilo notri okoli petdeset oseb; za silo bi bilo mo¬ goče še spraviti par ljudi vanj. Iz poročila tega rešenega rojaka je tedaj razvidno, da na krovu ni zavladala prevelika panika, pač pa je bilo vse tako zmešano, da niti toliko ljudi niso rešili, kolikor bi jih mogli. Čolnov je bilo že itak premalo, pa še ti niso. bili napolnjeni. Tako je bilo preskrbljeno na največji in najvarnejši ladji sveta za varnost potnikov —• Preiskava katastrofe in nje vzroki. Ko je izvedel svet o strašni katastrofi, je povsod' zavladalo največje razburjenje. Posebno pa v onih mestih, kjer ima Wliite Star družba svoje glavne urade. Pred uradi v Londonu, Parizu, in New Yorku je prišlo do veli¬ kih demonstracij. Agenture družbe je več dni oblegalo na stotine ljudi, ki so. burno zahtevali vesti o usodi par¬ nika “Titanic.” Zahtevi množice niso mogli, oziroma ni¬ so hoteli ugoditi v zadostni meri, ker so imeli razmeroma le zelo pomanjkljiva poročila, in ker zastopniki družbe tudi niso takoj hoteli priti z vsemi strašnimi podrobnost¬ mi na dan. Razburjenje se je nekoliko poleglo, ko je bila prvi dan objavljena neka brzojavka, da so bržkone vsi potniki rešeni. A ta brzojavka se je le prekmalu izkazala kot neresnična. In kdo jo je postal, še do danes ni bilo mogoče popolnoma natanko dognati. Pretresljivi prizori so se odigrali pred zastopništvom družbe, ko se je izvedelo, da je utonilo toliko stotin oseb. Bogati in siromašni, možje in' žene so prihajali v urade ter izpraševali v strahu in z iskrico upanja, ali je rešen ta ali oni, kdo je med rešenimi, ali je vendar še kaj upanja za rešitev itd., itd., itd. Ali obenem so se cula tudi vprašanja, kdo je kriv te strašne nesreče, katere žrtev je postalo- nad poldrugi tisoč ljudi! Takoj po prvih poročilih o katastrofi “Titanic”, največje ladje sveta, ki se je potopila na svoji prvi vožnji, je bilo vsakomur jasno, da nesreče ni pripisovati samo slučaju, ampak da je pri tem igrala veliko vlogo brez- 29 vestnost družbe, ki je zahtevala., da doseže največji in, najkrasnejši parnik nov rekord. Temu je seveda bilo treba priti na sled. V New Yorku: se je takoj pri prihodu parnika Carpathia sestala, preiskovalna komisija senatnega, odseka pod predsedr stvom senatorja Združenih držav, V illiam A. Smitha. Prej je treba še pripomniti, da ta preiskovalna ko¬ misija ni bila imenovana, da bi bili mogoči krivci kazno¬ vani, ampak da se do/ene vzrok .strašne katastrofe in se- iz preiskave pridobljeni nauki porabijo r.a. nove predpise- glede varnosti plovbe na morjh. Tudi : če bi bila ^dokazana; krivda kake osebe, je ne bi bili).mogoče klicati v Združe¬ nih državah na odgovor, ker je plul “Titanic” pod an¬ gleško zastavo. Toliko v pojasnilo, zakaj ni uvedla vlada Združenih držav kazenskega postopanja proti onim, ki so bili posredno ali neposredno krivi strašne katastrofe. Senatni preiskovalni odsek je takoj v Xaw Torku: zaslišal nekaj oseb, ki so rešile s “Carpatliijo'Že prvi dni se je izkazal kot neposredni krivec glavni raznatelj \Vhite Star družbe, J. Bruce Ismay, ki je glasom izpovedb- rešenih naravnost tiranizoval -kapitana in častnike in jih motil v prostem izvrševanju njihovih dolžnosti. Ismay se je rešil, in kakor sam trdi, šele potem, ko¬ so bile vse ženske in otroci na varnem v rešilnih čolnih.. To pa ni res, kar so mu dokazati. Ismay se je hotel po prvem zaslišanju odpeljati na: Angleško, toda preiskovalni odsek senata mu je sporočil, da mora ostati do konca zaslišanja v Ameriki. Tako se je tudi zgodilo. Različne izpovedbe pred senatnim preiskovalnim odsekom.se ,v glavnih izpovedbah popolnoma krijejo. Vsi zaslišani so bili edini v tem, da je nesrečo povzročila družba, s tem, da je hotela doseči z novim parnikom tudi', nov rekord na prvi vožnji. Pri tem je dala kapitanu Smithu navodila, ki so bila naravnost predrzna,glede vož¬ nje, obenem pa je' družba Zanemarila na. parniku rešilne Glavni ravnatelj White Star družbe, J. Bruce Ismav, neposredni povzročitelj katastrofe “Titaniea”. priprave, ki so bile silno pomanjkljive v očigled takemu številu potnikov, oziraje se na prvo vožnjo parnika in skozi tako nevarno zledenelo morje. Ismay je zagovarjal pred senatno komisijo družbo, da je bilo za rešitev potnikov povsem zadostno preskrb¬ ljeno, in da se je povsem zadostilo pomorskemu pravu. Prvo je laž, drugo pa resnica, kajti takrat, ko je bila •sklenjena na Angleškem postava o rešilnih pripravah, še niso gradili tako velikanskih parnikov, in zanje ni po¬ sebnih predpisov. V New Torku je bil zaslišan tudi newyorški glavni za¬ stopnik White Star družbe, P. A. S. Franklin, od katerega bi radi izvedeli, zakaj je družba tako dolgo čakala z ob¬ javo brzojavke, ki je naznanila katastrofo. Toda moža je spomin zapustil, in ni se hotel na nič domisliti. Preiskovalni senatni odsek je nadaljeval v New Tor¬ ku započeto delo v Washingtonu, D. C. Zaslišal je razun že omenjenega Ismaya in Franklina rešene častnike, ne¬ kaj mornarjev in več rešenih potnikov. Vso krivdo, da se je zgodila grozna nesreča, je hotela White Star družba zvaliti na mrtvega kapitana. Mrliči se ne morejo zagovarjati. — Ali ta žalostni poizkus pranja družbe se je ponesrečil, preiskava je dognala, da je druž¬ ba kriva nesreče, da je kapitan kriv le zato, ker se je pokoril ukazu AVhite Star črte. V sledečem podajam najzanimivejše in najznačilnej¬ še izpovedbe pred senatnim preiskovalnim odsekom za¬ slišanih prič. Kljub temu, da so mornarjem dali tako stroga po¬ velja, da morajo zamolčati, kolikor morejo, so vendar ne¬ kateri popolnoma odločno izpovedali, da so bile ledene gore opetovano naznanjene. V nedeljo dne 14 aprila po- poludne jih je naznanila “Carpathia”, 25 minut pred ka¬ tastrofo je bilo trikrat brzojavno obveščeno, da se naha¬ jajo v bližini tri ledene gore, in 15 minut pred katastrofo je naznanil ledeno goro stražnik v opazovalnici v jambo- 32 ru. To je potrdil tudi neki mornar, ki je bil takrat v služ¬ bi. O svoji rešitvi je pripovedoval ..ta mornar, da so ga. vrgli raz jambor v morje, plavkl je k prvemu čolnu, kjer so , ga odbili z vesli. Tako se mu zgodilo pri treh rešilnih čolnih in šele pri črtrtem. sta ga potegnili k sebi v čoln dve deklici, domačinki iz Irske. Dokazano je bilo, da je bil parnik s signali opo¬ zorjen,na plavajoči ledenik. Vedeli so, da drve v gotovo- pogubo, ako ne izpremene smeri vožnje — drveli so dalje. Zadnji trenutek je zapovedal kapitan obrniti parnik, dru¬ gače bi se zadel sprednji del ladje ob ledenik in v tre¬ nutku bi se pogreznilo vse v neizmerno globočino. Dokazano je, da se je izbrala nevarna pot le zato, da / doseže novi parnik rekord v najhitrejši vožnji. Zastopnik White Star-Line, Ismay, ki se je vozil tudi na potoplje¬ nem parniku, je priganjal kapitana Smitha k najhitrejši vožnji. 20 minut zamude pri dnevni vožnji se je štelo ka¬ pitanu za največji pregrešek. Kapitan Smith ni imel fak¬ tično nobenih pravic na ladji, storiti je moral, kar je uka¬ zal ravnatelj Jsmay. Sorazmerna velikost “Titanica” z ledeno goro. 32 Velikansko pozornost so vzbudile izpovedbe nekater- nikov, da je bil ob času katastrofe oddaljen nek drug parnik le nekaj milj od “Titaniea”, in da bi mogel vse re¬ šiti, če bi se zmenil za znamenja na pomoč. Četrti častnik potopljenega parnika Boxhall je izpo¬ vedal o tem pred senatno komisijo, da je do zadnjega tre¬ nutka dajala znamenja z raketami, da bi priklical neko ladjo, ki je vozila nedaleč pred “Titanicom” in katere luči so s “Titaniea” natanko, opazovali. Boxhall je trdil, da je le temu pripisovati, da ni nastala na “Titanicu” pa¬ nika. Vsi so videli tuji parnik komaj 5 mil pred sabo, opa¬ žali so njegove luči, dajali so mu znamenja in kapitan Smith je celo zatrjeval, da parnik pred njimi odgovarja na njihova znamenja in manjša hitrost. Razločno so videli luč na jamboru in obe rdeči stranski luči Toda parnik, o katerem nihče kaj več ne ve, je p'eljal mirno naprej, kot bi ne videl znamenj, ki so mu jih dajali s “Titaniea”. Boxhall j.e cul še povelje: “Polna hitrost”, ki je bilo izdano na “Titanicu”, ko je bila ledena gora komaj 30 čevljev oddaljena od parnikovega krova. Koliko je na tem resnice, mogoče ne bo nikdar do¬ gnati. Dolžili so med drugimi tudi nemški parnik “Frank¬ furt”, da je bil blizu, a da se ni hotel odzvati klicem na pomoč. Kapitan je to obdolžitev odločno za¬ vrnil. Senatni preiskovalni odsek je v svojem poročilu dne 29. maja 1912 označil parnik “Californian” kot one¬ ga, ki ni hotel priti na pomoč. Podpredsednik družbe White Star Line je trdil tekom nadaljnjega zasliševanja, da je' vozil “Tita- nie” v trenutku nesreče za 4 milje počasneje, kot vozijo najhitreje parniki “Mauritania in “Lusitania”.— Tudi je zanikal, da bi izdalo vodstvo družbe kapitanu ukaz ali namig, da naj vozi tako, da bo dosegel “Titanic” na svoji prvi poti rekord. Ta trditev pa naprostuje iz¬ povedbam prič, ki so jasno in odločno izpovedale, da je 34 vozil “Titanic” z veliko hitrostjo. Tudi to je ugotovil se¬ natni preiskovalni odsek v Ameriki. Telegrafist na “Carpathiji” je izjavil pred senatno komisijo, da on brzojavke, ki se je glasila, da je “Car- pathia” rešila vse potnike ponesrečenega parnika “Ti¬ tanica” in vzela parnik s sabo, ni oddal. Uganka je, od¬ kod je došla ta brzojavka v New York in kdo jo je od¬ poslal. — Telegrafist iz “Titanica” pa je izrekel s svojo' izpovedjo naravnost obsodbo Ismayevo. V nedeljo po¬ poldne je ujel brzojavko parnika “Carpathia”, ki je brzojavil parniku “Baltic”, da je morje ravno v onih vodah, kjer bi imel pluti “Titanic”, silno zledenelo, in da se nahajajo v bližni “Titanica” tri velikanske ledene gore. To brzojavko je telegrafist izročil osebno kapitanu. Smithu. Smith jo je pokazal Ismayju in hotel odrediti, varnostne odredbe, toda vsled vpliva Ismayja se ni iz¬ vršilo kljub preteči nevarnosti nič in je plul “Titanic” v svoji najkrajši smeri z neizpremenjeno hitrostjo naprej. Na ta način je moralo priti do katastrofe, in niso bile po¬ vsem neupravičena očitanja od raznih strani, da je ta neizmeren grob tolikih žrtev izkopal v ledenem morju nenasitni kapitalizem. Častniki so bili obveščeni 15 minut pred kata¬ strofo, da se parnik bliža veliki ledeni gori. Ob vestil jih je službujoči mornar na opazovalnici na jamboru. Tudi to je zvedel pravočasno kapitan Smith in Ismay, vendar se ni nič ukrenilo. Gospa Ryerson iz Philadelphije je izpovedala, da je govorila v nedeljo popoldne z predsednikom Ismayem. Že takrat se je vedelo, da je morje silno zledenelo in da se je bati ledenih gor. Ko je videla s kakšno hitrostjo pelje parnik skozi ledene plošče in s kakšno silo lomi led, je opozorila predsednika, če bi ne bilo umestno voziti po¬ časneje. Toda Ismay ji je samozavestno odgovoril: “Na¬ sprotno vozili bomo še hitreje!” In tako se je tudi zgo¬ dilo. 35 Zanimiva je bila izpoved najmlajšega častnika po¬ nesrečenega parnika, poročnika Loweja. Lowe je izpovedal o vzrokih katastrofe analogno s prejšnim izpovedbam. On je opazil pretečo nesrečo že pol ure pred katastrofo, vendar se je moral pokoriti poveljem predstojnikov. Tik pred potopom parnika je skočil in si je s silo priboril sprejem v bližnji rešilni čoln, v katerem je bilo komaj 20 ponesrečencev. Ker je uvidel, da je re¬ šilni čoln res v nevarnosti, je ukazal mornarjem, da so odpluli iz gneče plavajočih nekoliko v stran, ker bi bil drugače čoln gotovo izgubljen. V oddalji par tisoč ko¬ rakov je čakal s čolnom skoro eno uro. Cul je vpitje in klice ponesrečencev, toda ni si upal s čolnom med nje, ker bi ga bila v obupnem boju za življenje in smrt v silni gneči gotovo zadela katastrofa in bi bili rešeni v čolnu gotovo delili usodo utopljencev. Čez eno uro se je počasi bližal mestu nesreče in je rešil v svoj čoln več kot 30- utopljencev, ki so bili še živi in so plavali med trupli po¬ nesrečenih tovarišev. Njegov rešilni čoln je bil edini, ki je bil popolnoma izrabljen in gotovo se je samo njegovi hladnokrvnosti in previdnosti zahvaliti, da se je rešilo, več kot 50 ponesrečencev. Tretji častnik “Titanica”, Pittman je pred preisko¬ valno komisijo senata izpovedal, da pred nesrečo ni opa¬ zil ledu, da je pa vedel za brezžično svarilo pred ledom. Toda teh svaril na ladji niso vzeli resno. “Titanic” je na celi poti vozil z največjo hitrostjo. Pittmann je priznal, da je “Titanic” zapustil v čol¬ nu, v katerem je bilo 40 ljudi, dasi je bilo v njem prostora za 60 ljudi. Ko se je “Titanic” potapljal je čul močne eksplozije. Takoj po potopu je slišal v srce segajoče klice na pomoč in pa stokanje in vpitje potapljajočih, kar je trajalo nad eno uro. Pittmann je hotel s svojim, ne polno zasedenim čolnom vesljati nazaj, toda v čolnu se nahaja¬ joči rešenci so temu nasprotovali, češ da bi bilo blazno spravljati življenje 40 rešencev v čolnu zopet v nevar- “Titanic” se je potopil s prednjim koncem skoraj navpik — v kotu 60 stopinj. Skico je napravil eden rešenih potnikov iz čplna- 37 nost. Nobena v čolnu se nahajajočih žena ga ni prosila, da bi veslal nazaj. Parobrodna družba “White Star Line”, lastnica po¬ topljenega parnika “Titanica”, je skušala seveda na vse mogoče načine zvaliti krivdo od sebe. Najbolj jasno kaže to izpoved drugega podpredsednika družbe, Franklina, ki je hotel dokazati, da ni nikdo kriv pri nesreči. Frank¬ lin je trdil, da se je potrudil, dobiti kolikor mogoče na¬ tančna poročila 'o katastrofi in da ni nič prikrival. Pri¬ znal pa je, da je upala družba, da doseže “Titanic” re¬ kord. Na parniku je bilo glede varnostnih naprav še bolj preskrbljeno, kot zahtevajo postavna določila, in je bilo vše tako urejeno, da sploh ni bilo mogoče misliti, da bi se parniku pripetila taka nezgoda. Čuvaj, ki je bil na jamboru, mornar Teleet je izpo¬ vedal, da je dobil v nedeljo popoldne strogi ukaz, poseb¬ no paziti na ledene gore. Ob pol 12. je zagledal od daleč ledeno goro in je dal znamenje z zvoncem. Kapitan Smith ga je vprašal telefonično, kaj da je? Teleet je odgovoril: Vidim ledeno goro naravnost pred nami v smeri parnika. Pričakoval je, da bo parnik zmanjšal hitrost, ali premenil kurz, toda to se ni zgodilo, čemur se je on zelo čudil. Ko¬ liko časa je preteklo od njegovega naznanila in katastro¬ fo, Teleet ni mogel povedati, ker je bil silno razburjen, vendar si ni upal zapustiti svojega mesta. Pritožil pa se je čuvaj pred senatno komisijo, da se njegovi prošnji, da naj mu dajo daljnogled, ni ugodilo. On trdi, če bi bil imel daljnogled, bi bil usodno ledeno goro opazil lahko že tako od daleč, da bi se je bil parnik z lahkoto izognil in bi se katastrofa ne bila pripetila. Pretresljiv popis je podal rešeni učitelj Mr. Beesley. Da je ladja trčila ob ledeno goro, so pasažirji komaj opa¬ zili in dolgo niso spoznali resnosti položaja, čez nekaj časa se je šele množica zavedla velike nevarnosti, v kateri 1 se je nahajala. Beesley samje skočil v rešilni čoln, v ka¬ terem pa je doživel drugo strašno sceno. Čolna niso mogli 3 » spraviti iz okrožja potapljajočega se orjaka ker nihče ni vedel in znal odrešiti čolnove vrvi. Gibati se tudi niso mogli, ker je bilo 60 do 70 ljudi in ga je neprestano me¬ talo proti ladji nazaj. Naenkrat pa opazi Beesley, kako :so nad njim spuščali drug čoln navzdol. Beesley je kri¬ čal in tudi ostali v čolnu so vpili na vse grlo; toda nihče jih ni slišal in zmerom bližje in hitrejše se je spuščal re¬ šilni čoln navzdol in nevarnost, da bodo strti in zme- Križ označuje mesto, kjer je zadel “Titanic” v ledeno goro in se potopil. ekani nad dvema čolnoma, se je zdela neizogibna. “Neki: kurjač in jaz”, je pripovedoval Beesley, “sva že- lahko dosegla do drugega čolna, ko potegne kurjač naglo nož in z nadčloveško močjo preseka debelo vrv, takoj so nas pograbili valovi ter nas odnesli od parnika. Bil je že skrajni čas, kajti komaj smo bili na varnem, je bil drugi čoln tudi že na tistem mestu, kjer smo bili ravnokar še mi. Jako zanimiva in značilna je bila izpoved mornarja Kleina, ki je povedal avstrijskemu podkonzulu Verga v Clevelandu, O., da so bili ob času katastrofe skoro vsi mornarji pijani. Na parniku je bil slavnosten dine. Pri tem je bilo seveda šampanjca in druge pijače dovolj na razpolago. Dineja so se udeležili seveda tudi Ismay, kapitan Smith in častniki. Natakarji so nosili šampanjca in druga vina tudi mornarjem, ki so se skoro vsi vpijanili. Tudi godba je bila pijana. Klein je imel službo na krovu. Malo pred katastrofo je pristopil k njemu neki potnik in ga opo¬ zoril na bližajočo se ledeno goro, ki je bila že zelo blizo. ■On je takoj uvidel pretečo nevarnost in je dal sam prvo znamenje, da preti nesreča. Tudi čuvaj na jamboru je bil po njegovem zatrdilu pijan in je bržkotne spal, ter se je prebudil šele, ko je dal Klein znamenje in je šele takrat poklical z jambora kapitana Smitha. Klein je izpovedal to pod prisego ko bi pa moral to izpoved ponoviti pred senatno preiskovalno komisijo, je — izginil. . . Pred senatnim preiskovalnim odsekom je bil zasli¬ šan tudi Daniel Bukley iz Irske, edini potnik medkrovja, ki bil zaslišan pred senatnim preiskovalnim odsekom. Izpovedal je, da se mu je posrečila rešitev le na ta način, ker mu je dala neka gospa svoje ogrinjalo. Videla ga je namreč, da ga je zeblo, in s tem ogrinjalom je potem premotil mornarje, da so ga pustili v čoln. Komaj je od¬ rinil rešilni čoln od ladje, ko se je že pripetila usodna raz- 40 strelba, in krasni parnik je izginil v morskih globinah. Buckley je nadalje izpovedal, da so bilo vrata v med- ltrovje trdno zaprta, in da se je le s težavo posrečilo, jih udreti. Nek potnik medkrovja, ki je hotel splezati na go¬ renji krov, je moral nazaj. Mornarji in častniki so za- ( vračali potnike medkrovja. Po zaslišanju vseh poklicanih prič, je izdelal senatni preiskovalni odsek svoje tozadevno poročilo, ki je bilo’ objavljeno dne 28. maja 1912 in predloženo zveznemu senatu v Washington, D. C. Poročilo je povzročilo pre¬ cejšnje presenečenje, ker dolži kapitana Smitha krivde,, da se je potopil parnik “Titanic”, da pa je bilo toliko' človeških žrtev, nosi odgovornost kapitan parnika “Ca- lifornian”. Le-ta se je nahajal ob času katastrofe blizu “Titanica”, a se ni zmenil za znamenja na pomoč; kri¬ va je pa tudi angleška “Board of Trade”, ker je bila v nadzorovanju tako površna. Poročilo senatnega odseka je res presenetljivo, v ko¬ likor se nanaša na mrtvega kapitana Smitha, toda po¬ misliti moramo, da je na morju, na z vodstvom mu po¬ verjenem parniku neomejen gospodar in zapovednik ka¬ pitan. Ua se je dal uplivati po predsedniku družbe, Is- mayu, bi mu bilo sicer iz umljivih vzrokov odpustiti, kriv¬ da pa radi tega ni nič manjša. Ali pustimo to, in spomin¬ jajmo se svetopisemskega reka, kadar hočemo soditi: Ne sodite, da ne boste sojeni! Senatni preiskovalni odsek seveda ni skušal dognati samo krivde tega ali onega. V prvi vrsti.je bila namenje¬ na preiskava v svrho ugotovitve vzrokov, in, da služijo' iz preiskave dobljeni nauki za določitev novih predpisov, ki naj pridejo v prid potujočemu občinstvu. In to se je storilo v dovoljni meri. Vloženih je na pristojnih mestih že mnogo zakonskih predlog v to svrho, in vse te temel¬ jijo večjidel na iz preiskave dobljenih naukih, oziroma poročila senatnega odseka, ki tudi samo priporoča mar¬ sikaj koristnega za varnost plovitve po morju. 4i Izid preiskave amerikanskega senatnega odseka te- 'daj jasno kaže, da je imel omenjeni odsek resno voljo, priti stvari in vzrokom katastrofe na sled, in da bode vlada Združenih držav iz dobljenih naukov veliko ukre¬ nila za varnost potnikov iM morju, je gotovo. Toda kako je ^Uo s*preiškavo katastrofe v Angliji! Ismaya, ravnatelja družbe in neposrednega krivca strašne katastrofe, so sprejeli pri prihodu na Angleško kakor kakšnega junaka! Za preiskavo so se zmenili ve¬ činoma le “višji sloji”, in k zasliševanjem prič so ho¬ dili kakor v kako gledališče. Preiskava ,na Angleškem skrajno površna (iz umljivih vzrokov), ni podala nič novega. Zaslišane osebe niso izpovedale nič drugega, ka¬ kor pred senatnim odsekom v Ameriki, in sploh je bila videti preiskava vse bolj kot pesek v oči. Kaj bode sto¬ rila angleška vlada, je treba še počakati. Veliko menda ne. - Izvleček važnejših izpovedb pred amerikanskim se¬ natnim preiskovalnim odsekom kaže, da je v glavnem ne¬ posredno povzročila strašno katastrofo White Star druž¬ ba, ko je hotela s svojim najnovejšim in največjim par¬ nikom na svetu sploh doseči nov rekord. Krivda pade pa seveda na kapitana, kajti le kapitan je odgovoren za za¬ upane mu potnike. Za rekorde na morju, ki služijo v veliko reklamo do- tični porobrodni družbi, so se že od nekdaj potegovali. Redna plovba s parniki v Evropi datira iz leta 1812., ko je prvič na Angleškem v bližini Glasgowa mal parnik pričel izvrševati redno prometno službo med posamez¬ nimi kraji. V Ameriki je Fulton že pet let prej s parni¬ kom “Clermont” pričel ploviti po ameriških rekah in .jezerih. Leta 1818. se je upal amerikanski parnik na ko¬ lesa “Savannah” nastopiti vožnjo preko oceana, ki jo je srečno dovršil v 26 dneh iz Savannahja do Liverpoola, 'deloma s pomočjo jader, deloma s pomočjo para. V dvajsetih in tridesetih letih se je pričela paro- 42 plovba vedno hitrejše razvijati. Iz dobe poizkusov so- vedno hitrejše stopali v dobo gospodarske uporabe para. Avstrijec Ressel je leta 1829. izumil ladijski vijak. Po mnogih poizkusih se je posrečilo leta 1838. velikemu an¬ gleškemu parniku “Archimedes” doseči z ladijskim vi¬ jakom sijajne uspehe, in ladijski vijak so ob koncu tri¬ desetih let uvedli stalno. Leta 1844. je angleški parnik “Great Britain” nastopil vožnjo preko Atlantskega oce¬ ana kot prvi parnik z vijaki in se je ta vožnja popolnoma posrečila. V enakem razmerju s tehnično izpopolnitivijo je rastla seveda tudi brzina plovbe parnikov. Tako je na primer mogel parnik “Great Eastern” leta 1860. svojo prvo vožnjo iz Southamptona v New York dovršiti v enajstih dneh. Ta rekord so prekosili šele leta 1870. Neprestano izboljševanje grajenja ladij in konstruk¬ cije strojev je istočasno tudi zbudilo konkurenco med pa- robrodnimi družbami. Leta 1850. so vozili transantlant- ski parniki iz Angleške v New York 13 dni, leta 1860. 11 dni, leta 1870. devet dni. Epohalnega pomena je tudi izredni uspeh, ki ga je leta 1878. dosegel angleški parnik “Arizona”, ki je v osmih dneh preplul Atlantski ocean. Angleške parobrodne družbe, ki so imele doslej naj¬ hitrejše zveze med kontinenti, so leta 1887. prekosili brzo- parniki severonemškega “Lloyda”. Ladja “Lahn” je na¬ mreč prišla čez Ocean v sedmih dneh in 13 urah. Toda ta rekord so v prihodnjih letih v medsebojnem boju med an- leškimi in nemškimi parobrodnimi družbami posamezni parniki mnogokrat prekosili. Tako je dosegel leta 1891, brzoparnik “Bismark” rekord 6dni llur in 44 minut. Šele leto 1910 je pripeljalo Angleže zopet na čelo hitri vožnji. Družbi Cunard Line se je posrečilo z njenima parnikoma “Mauretania” in “Lusitania” prepluti Atlantsko morje v petih dneh, štirih urah in 46 minutah, in ta rekord od na¬ vedenega časa doslej še niso prekosili. Toda tudi ta rekord bi rada prekosila Vhite Star družba, da bi mogla potem naznaniti svetu, češ, mi imamo- . 43 . največjo, uajudobnejše, najhitrejšo vožnjo! Kako stra¬ šno se je maščevalo to, na kako strašen način' je bil do¬ sežen rekord,, zahtevajoč tako ogromno število žrtev, ka¬ kor jih ni dosedaj še nobena nesreča na morju. Največje ladijske nesreče, ki so se dogodile pred ka¬ tastrofo parnika “Titanica” v zadnjih desetletjih, so sle¬ deče : Dne 3 septembra leta 1878. se je potopil angleški! parnik “Ali.ee” s 1000 osebami. • Dne 4. julija leta 1898. se je potopil francoski par¬ nik “Bourgogne” s 570 osebami. Dne 6. maja leta 1902. se je potopil angleško-indijski parnik “Camorta” s .739 osebami. Dne 15. junija leta 1904. se. je potopil new-yorški iz¬ letniški parnik “Slocum” s 1000 osebami. Dne 1. julija leta 1904. se je potopil norveški parnik: “Norge” s 600 osebami. Dne 10. septembra leta 1905. se je potopila admirala Togo bojna ladja “Mikasa” s 599 osebami. Dne 4. avgusta leta 1906. se je potopil izseljeniški, parnik “Sirio” s 385 osebami. V zadnjih letih se je dogodilo še večje. število la¬ dijskih katastrof. Kakor znano, je katastrofa francoske- bojne ladje “Liberte”, ki se je potopila 24 septembra, leta 1911. v pristanišču v Toulonu.zahtevala 500 ljudi kot smrtne žrtve. Nesreča parnika “Titanica” pa je z ozirom na število žrtev brezdvomno največja v zgodovini. Take katastrofe imajo pa končno tudi svoje dobre posledice. Po vsem svetu so začeli po katastrofi “Titani¬ ca” reševati vprašanje, kako zmanjšati možnost takih in enakih nesreč ter preskrbeti večjo varnost potujočemu občinstvu. Čuti je bilo veliko, več ali manj dobrih pred¬ logov, nekatere dežele so takoj sklenile ostrejše pred¬ pise v večjo varnost. — Združene države so bili med prvimi — tako, da je upati, da v bodoče ne bodo več mogoče tako strašne nesreče. V tem pogledu je velikegat 44 pomena mednarodna konferenca, katero nameravajo •sklicati pomorske vlasti. 1'am se bodo podrobnejše ba- vili o tem. Izmed mnogih predlogov v večjo varnost potnikov •omenim sledečega. Nek veščak je pisal sledeče: Zadnja katastrofa na morju bo rodila brezdvomno celo vrsto predlogov za varnostne odredbe. Najenostavnejša od¬ redba je pač ta, da se potne ladje opremijo z zadostnim številom primernih, če mogoče nepotopljivih motornih čolnov. Za najradikalnejšo in najzanesljivejšo pa je sma¬ trati uvedbo varnostne službe — najprej na tistih črtah, na katerih se največ vozi, kakor Evropa - Severna Ame¬ rika, in na krajših črtah na evropskih morjih — na način, da se na kurzih v razdaljah 100 kilometrov, v nevarnih krajih morda še nekoliko gosteje, postavijo proti nevih¬ tam zavarovani parniki velike hitrosti, ki bi najdalje v eni ali poldrugi uri na brezžični poziv bili na licu mesta. Izvedba tega predloga ne bi bila pravzaprav tako draga, prihranila bi tudi varnostne naprave na ladjah. Trdno sem prepričan o tem,, da se bo ta ideja prejalislej uresni¬ čila.. i Zaključek. Pogreb žrtev “Titanica”.-,-^.Katastrofa v financijelnenr oziru. — Kako “Titanic” s:daj izgleda. Vlada Združenih držav je poslala nekaj dni po ka¬ tastrofi na ono mesto ladji “Mackav-Bennett” in “Min- nia”, da vzameta na krov trupla, ki bi mogoče plavala tam okoli na vodi. Omenjena parnika sta našla vsega sku¬ paj samo 306 trupel j, od katerih so jih pa 116 takoj zopet spustili v morje, seveda na ta način, da ne morejo več priti na površje. To se je zgodilo iz vzroka, ker so bili Major A. Butte. Col. j. J; Astor. 46 .nekateri popolnoma razmesarjeni, nekateri pa so bili oči- vidno potniki medkrovja, katerih itak ne bi nikdo re¬ klamiral. Dne 30. aprila 1912 je priplul parnik “Mackay- Bennet” v pristanišče v Halifax, N. S., ter izložil svoj grozni tovor. Med otetimi trupli je bilo tudi ono več¬ kratnega milijonaja Astorja, ter drugih amerikansltih bogatašev. Trupla teh so odpeljali v njihove rodbinske grobnice, ona siromakov, sploh ona, za koja ni nikdo vprašal, so pa pokopali kar tam v skupen grob. Nad tisoč •drugih žrtev kapitalistične pohlepnosti pa počiva na mor- iskem dnu. R. I. P.! * • # Katastrofa v financijelnem oziru. Denarna vrednost, ki je s potopom “Titanica” iz¬ gubljena, se more primerjati s stroški izgubljene vojne. V nekaj urah je bilo uničenih okoli $25,000,000.00 Potop ogromne ladje pomenja absolutno uničenje ka¬ pitala, ki je bil vanjo investiran, česar posledicca je ta, da je toliko in toliko milijonov denarja odtegnjenega iz gospodarskega prometa. Zavarovalne družbe, ki so vsled te katastrofe močno prizadete, bodo zvišale zavarovalnine za ladijski promet, ki se že itak draže kar bo brezdvomno tudi razmeroma vplivalo na pristojbine za prevozno blago. Ta katastrofa pa ima tudi velik vpliv na grajenje ladji kot tako in v prvi vrsti na vprašanje v dimenzijah izseljeniških parnikov. Grajenje gigantskih ladij zahteva, da se investira toliko in toliko kapitala v eno samo enoto, s čemur pa je v zvezi nevarnost za ogromne izgube. V bližnjem času pa bodo za izgubljeno ladjo morali poiskati primernega zadostila in angleške ladjedelnice se bodo mogle pri gradnji novega parnika okoristiti z do- 4 ; sedanjimi žalostnimi izkušnjami, da bodo, kolikor do¬ pušča človeška zmožnost, z r novimi konstrukcijami one¬ mogočile za prihodnjost enako katastrofo. * # # *-r * ■- ; • • •• «• . •, r. * Kako ‘‘Titanic” sedaj izgleda. I —- • « « V bližini naj globoke jše izmed treh mogočnih atlant¬ skih morskih rup,. ki je globoko 7086 metrov, leži sedaj “Titanic” 3300 metrov pod morsko gladino. Neprodirna tema vlada tam spodaj, niti.najmanjši odsev splnčnih žar¬ kov ne predre temnine. Vodna toplina v. tej globini At¬ lantskega morja znaša 1.9 stopinj Celzija. Vedno je.ena¬ ka, ker se upliv zime in poletja na morsko površino, ne kaže prav nič v teh globinah. Če je morje še tako raz¬ burkano, če divjajo še tako močni viharji na površju morja, tam doli se ne gane nobena kapljica, v smrtno ti¬ šino je vse zavito. Zelo zanimivo je, kako upliva tlak vode na reči, ki so na dnu morja. Samoposebi je umevno, da ima vodni steber, ki je visok 3000 metrov, že lepo težo. Saj tehta 1 liter vode J kilogram. Skoraj si ne moremo predstavljati jakost teže vodnega srebra, ki pritiska sedaj na. “Titanieove” raz-vdline. Vtej globini pride na kvadratni col 5000 funtov, ali na ploskev, ki meri 10 kvadratnih cm pritiska 20,000 kg. Ako bi bil človek 2000 sežnjev pod vodo, bi pritiskala nanj teža, ki jo ima 20 težko obloženih tovornih vlakov s stroji vred, ali z dru¬ gimi besedami: ako bi bil človek izpostavljen takemu enostranskemu tlaku,- bi ga tako stisnil, da bi postal človek kakor kos tankega papirja. Dostikrat so že delali poizkuse, kako učinkuje vodni tlak. Kolikor mogoče glo¬ boko so izpustili velike kose plute. Ko so jih potegnili zo¬ pet kvišku, so bile za polovice manjše, tako zelo jih je ■ stisnil vodni tlak in izgledale so kakor najtrši les. Tudi lesene predmete stisne voda na polovico prvotne veliko¬ sti. Po v mi tem ’ahko mislimo, kakšen je “Titanie”' v glv bini. 7?i ladjini prostori so stlačeni, da so kakor' najtanjši papir. Oprava, vrata,'stene so za polovico manj¬ ša, in trppla utopljencev so stlačena z drugimi predmeti v maso. Radi tega so opustili sleherno misel, da bi pote¬ gnili iz globine potopljene predmete. Da bi se spustili potapljači k “Titanicu”, nato še misliti ni, ker potapljač- se spusti le do 60 metrov, morda tudi malo več, pod mor¬ sko površino. Ker pa pritiska taka teža vode nanj, mu ni mogoče v globini izvrševati kakega dela. Čeprav je mo¬ derna tehnika na taki višini, nima nobenega mehanične¬ ga sredstva, s katerim l)i bilo mogoče delati pod takim pritiskom. Skušali so že priti v znatne morske globine- s podmorskimi čolni, a ti so že 40 metrov pod morsko- površino odrekli. Potopljena ladja leži torej za vse čase-- na morskem dnu. KONEC