—   391    —
Slovanski popotnik.
Spisuje Fr. Cegnar.
*  Radostno vidimo konec tistega žalostnega prepira, ki se je vnel med jugosla venskimi časopisi, ki je ves pripraven spodjedati stebre jugoslavenske sloge in kačo neporazumljenja med bratovskimi narodi rediti. 5,Serbski dnevnik" — da odkritoserčno govorimo — je nesrečno pravdo zbudil, wnarodne novine" pa so ji krono na glavo postavile, v kterih gospod Starčevič ter-dovratno terdi in si dokazati prizadeva, da ni Serba, da ni serbskega jezika. Da se s tako prederznim dokazovanjem nič ne opravi, ker je Serb in serbski jezik bil nekdaj in je tudi sedaj ravno tako spoznan iz iilologiškega, zgodovinskega in deržavljanskega obzira, je jasno kot beli dan. — Kdo so bili junaki, ki so branili Europo pred pokončevavnim polomescem ? Kdo so bili junaki, pred kterimi se je Murat tresel, ki so na Kosovem polji popadali? kteri jezik so govorili? Mar o njih ne pričujejo stare pisma junaške dela, mar o njih ne govori sedanji svet? jih ne priznajo deržavne vlade? In pri vsem tem terditi, da Serbov ni, da ni serbskega jezika, ni le nespametno, temuč je nemilo in skoz in skoz krivično. Kdor taji Serba, zamore po enaki pravici tajiti tudi — samega sebe. Sicer je g. dr. Gaj v ^narodnih novinah" za dobro spoznal, preklicati, kar je g. Starce vi č pisal, in zagotovil, da se je to brez njegove vednosti in volje zgodilo; vendar to njega le malo opraviči, ker prepir je že dolgo časa terpel, brez da bi bil g. vrednik „novin" le čerhnul bil. Serbske novine se močno pa nekoliko strastno poganjajo za svojo pravično reč, 55Svetovid" in ;,Neven" sta jo s hladno kervjo in v bratovski ljubezni pretresla. Naj mirno počiva dokončana pravda in na gomili njeni naj razcvete cvetlica spoznanja: „8vakemu svoje!"
*  Presvetli cesar so podelili dragocen perstan g. dohtarju Miklošiču za jim posvečene bukve „mo-numenta linguae palaeoslovenice e codice su-prasliensi", ktere je cesarska akademia na svoje stroške natisniti dala. Za svoj staroslovenski slovnik je bil slavni pisatelj že popred od njegovega veličanstva zlato svetinjo za vedo in umetnost dobil.
*  Dr. Hanuš v Pragi piše znamenito delo, do-stavek namreč k „modroslo v j u naroda sla venskega v prislovicah" Čelakovskega.
*  Gosp. Barrande je ravno dokončal imenitno in veliko delo v predpotočnih čveteronožnih zverin. Celo delo, ki se v Pragi že tiska, bo zneslo krog 100 pol v velikej čveterki.
*  Poljski almanah za ženski spol, ki je v Varšavi za leto 1853 na svitlo prišel, prinese prav mikavne reči; posebno lepa je novela: „Iz knjige spominov".
*  Serbski pisatelj Svetozar Stojadinovič izdaja novo delo pod naslovom: „Rasad (sadika) mudro-eti", v kterem bode kakih 1000 pregovorov starih in mlajih pisateljev.
*  Vrednik Lumira, gospod Mikovec,  bode sko-
raj izdal češko dramo pod naslovom: ;?0 tre p j e v". Pred« met je vzet iz ruske dogodivščine.
*  Poljski pisatelj Moračevski je izdal v 7 delih poljsko dogodivščino, ki seže od 17. stoletja do smerti Vladislava IV.
*  V Kievu pripravlja k tisku svoje pesniške in proetoskladne dela An ton in Pietkevič.
*  Nedavno je prišel na svitlo wkodex diplomatiški poljski", v kterem so tiskane povelja poljskih kraljev, velikih knezov Litvanskih, bule papežev in drugi znameniti do zdaj ne natisnjeni spisi, ki imajo posebno vrednost za poljsko dogodivščino.