% Številka 7 Kranj 22. februarja 1964 t^P^i^pE* # Stran 3: Maši prvič v bobu # Stran 4: Kakšna bo usoda starodavnih grobišč (gomil) na Sorskem polju? # Stran 6: Brnik ali Brniki — piše univerzitetni profesor dr. France Bezlaj # Stran 9: Njenih tisoč obrazov # Stran 10: To in ono o kanjonu Kokre Imamo mirno vest? mjedeljsko popoldne je bilo nad Zgor-\ njo Kokro usodno za življenje mladega dekleta. Spodrsnilo ji je na poledeneli poti in reševalci so lahko ugotovili samo še smrt. Zakaj? — se vprašujemo. Nihče ne ve. Devetnajstletno dekle in njen triindvaj-setletni spremljevalec sta bila sama tistega popoldneva v gozdu in snegu in strmem pobočju. časopisi poročajo: Hotela sta pobegniti čez mejo. Ni vzroka, da dvomimo v to, dokler temeljitejša preiskava tega motiva ne bo potrdila ali ovrgla. Sw e vedno nedeljska tragedija ni osamljen primer, da se mladi in tudi starejši ljudje iz takšnih ali drugačnih vzrokov napotijo preko meje iskat »boljše« življenje. Tako aktualni in tako množični, kot so bili pred leti, pobegi sicer danes niso več, so pa še in tudi posledice so še ... Če si nekdo vtepe v glavo, da bo šel čez mejo, mu to navadno prej ali slej uspe. Pogosto pa se taka iskanja končajo v zaporih ali celo na pokopališču. Spominjam se — precej let je že tega — dobrega prijatelja, ki mu nič hudega ni bilo v Jugoslaviji, pa si je vtepel v glavo vse drugačno življenje v Ameriki. Danes je v »obljubljeni« deželi, vendar mu je pobeg uspel šele pri tretjem poskusu, prej pa je dve leti presedel v zaporih in nič dobrega se ni tam naučil. Menda bi se že rad vrnil. Za človeka gre, pogosto za človekovo , življenje — v državi, ki gradi z vse- | mi napori socializem, boljše življe- j nje, ki ji je človek največja dragocenost. Kdor dela, kdor hoče delati, lahko živi človeku primerno življenje. Vsi skupaj pa si prizadevamo, da bo to življenje boljše, J bogatejše, bolj polno, boij svobodno, lep- j še. Pri vsej tej skrbi in naporih pa dopustimo, da mlado dekle najde smrt v globinah prepada, ker jo je zamikalo življenje onsiran meje aH — verjetneje — ker Jo je nekdo uspel prepričati, da bo tam lepše, boljše, brezskrbneje. Brez predsodkov in brez sentimentalnost: si ob tem danes že lahko zastavimo nekaj vprašanj: , — Kakšno vlogo odigrava (ne: naj bi jo odigravala) mladinska organizacija danes pri naši mladini, pri njeni vzgoji, pri njenem oblikovanju pogledov na svet? — Zakaj nekateri še vedno vidijo v tujini samo limuzine in dolarje, ne pa tudi žuljev na rokah, upognjenih hrbtov, st radu in ponižanja ljudi brez imena in denarja? So temu krivi sorazmerno nizki Johodki nekaterih pri nas? In ne nazadnje: — Zakaj tistim, danes že ne več tako pogostim posameznikom, ki se z življenjem pri nas ne morejo spoprijazniti, ne omogočimo, da pogledajo in poskusijo na svoji koži, kako je drugje? Zakaj jim ne omogočimo, da poskusijo in da se lahko vrnejo, če jim ne bo všeč? Prepričan sem, da se jih bo vrnilo zelo zelo veliko. Zanje bi bila to boljša šola kot prepričevanje, številke o standardu in napredku, formulacije o demokraciji in samoupravljanju. Neverni Tomaži še vedno so in tudi trmasti ljudje so, taki, ki si nekaj vtepejo v glavo in spreobrne jih samo poštena klofuta po glavi. In če se že ne vrnejo, če se znajdejo ali karkoli že, živeli bodo tam, ljudje bodo še vedno in bolje je to, kot da jih ni več, kot da končajo v prepadu z razbito glavo ali s prestreljenim srcem nekje ob črti, ki ji pravimo meja in ki pogosto ljudi tako krivično in nečloveško razdvaja. A. TRILER '•i Blejsko jezero še vedno prekriva led, vreme zadnjih dni pi je čisto spomladansko. Vendar - v ponedeljek Je na koledarju Matifi, gf.-r pregovor pa pravi: »Sveti Matija led prtbija. če ga ni. ga pa naredi!« Napiše novinar... Pride novinar na sejo občinske skupščine. Sedi, posluša, si zapisuje, kadi cigareto za cigareto, razmišlja ... Razpravljajo o »peiečem problemu«, eden meni tako, drugi drugače, krešejo se mnenja, izoblikuje se dvo>e mnenj — eno »za«, drugo »proti«. Mnenje »za« jc tudi mnenje predsednika in sploh mnenje tistih, ki so ga na občini sestavljali in formulirali predlog za skupščino, mnenje »proti« pa je mnenje nekaterih članov skupščine — ne samo mnenje tistih, ki so ga v diskusiji povedali, ampak tudi mnenje precejšnjih, ki tega niso povedali, ker jim beseda nekako ne gre najbolje z jezika... Glasujejo Najprej — seveda — o mnenju »za«. In ker je to predsednikovo mnenje, ki se mu ni dobro zameriti, in kei je predsednik pač pameten mož. ki bo že presodil, kako je prav, presodil s širših stališč kot pa oni, ki jim delo v skupščini ni služba, in ker predsednik in poročevalci — č^ani svetov — znajo lepo govoriti ;n lepo razložiti in skoraj prepričati člane skupščine, da je tako menda res najbolje in prav, in ker... je večina glasov za to mnenje. Dvignejo roke, navajeni so že dvigati roke, pa naj bo, saj tako nič ne moreio. on: so tako pripravili in tako bo saj so že poskušali, pa ne gre . . In če je seja dolga in sc ljudje že naveličani — vsak ima svoje delo in svoje skrbi tudi še doma in tudi še v službi — petem so nekoliko nepazljivi včasih, morda kdo celo zadremlje in ga zbudi šele tišina ob glasovanju, pa dvigne roko in poleni povpraša soseda — Ti, o čem smo pa zdajle glasovali? Tako včasih mnenje »za« postane sklep, ki ga je sprejela občinska skupščina. Če je tako mnenje v redu, ni nič narobe. Če pa ni v redu, pa seveda ni čisto prav. Prav pa tudi ni, če potem novinar napiše, da ni prav. Vsi predsedniki in tajniki in člani svetov se spravijo nanj, češ da dela »politično in gospodarsko škodo,« da potvarja dejstva, celo da laže. »Mi vam dajemo denar in pisali boste, kot vam bomo rekli!« pravijo. Napiše novinar članek o aktualnem vprašanju v neki občini. Pove mnenja teh in onih, pove stališča (ali stališče) odgovornih ki se s tem vprašanjem ukvarjajo, nazadnje pa pove še svoje mnenje o tem. Hodil je v šolo, bere časopise, prebral je ustavo in gradivo s plenuma, urednik mu je rekel, naj vse preveri in naj zavzame svoje stališče, na sestankih svojega društva pa je slišal, da je novinar družbeno političen delavec ali da bi vsaj moral biti. In napiše — po svojih najboljših močeh in sposobnostih: to je prav in tako je dobro, to pa ni v redu, tako ne smemo delati! Pa je spet ogenj v strehi. — Napisal si, da je to mnenje nekaterih, pa ni res! To je mnenje širokih ljudskih množic! Taki zelenci, ki nič ne vedo, nam pa res ne bodo pameti solili! In tako naprej — ne v najlepšem stilu, ne najbolj primerno za občinske funkcionarje, ne demokratično, to predvsem ne! Če mačku stopiš na rep, zacvili! Napiše novinar komentar. Hvali uspehe, graja slabosti. Slabosti pa je na področju, o čemer piše, več kot uspehov. Piše prav zato, ker te slabosti in napake so. O njih se govori, veliko govori — za vogali kot pravimo, tam torej, kjer te ne sliši tisti, ki bi te lahko »za jezik prijel«. Te napake so neuzakonjen tabu, prepovedan sadež, ki ga ne smeš utrgati. V svetem pismu stare zaveze imamo za to lep primer. Novinar pa je ta sadež utrgal, ker je menil, da je bolje, če napake poznamo in jih priznamo in se iz njih učimo. Pa so mu očitali: — Časopis ni za to, da piše o napakah. Pa tudi za to ne, da" NAS kritizira, ampak NAS mora podpirati. Tudi ni naioga novinarja, da piše o svojem mnenju in stališču o neki stvari, ampak o mnenju »širokih ljudskih množic«. Novinar in tisti, ki so mu to očitali, pa so vedeli, da je pisal prav o mnenju »širokih ljudskih množic«. Vedeli pa so tudi, da je doslej v glavnem pisal le o mnenju »nekaterih« in prav je bilo tako! Pa je to res prav?! Nauk tehle zgodbic: Piši tako, kot ti rečejo ONI. Hvali jih, grajaj pa samo tisto, kar ti rečejo (spet ONI). Bodi previden, ne hodi v oštarije in okrog vogalov, ne praskaj se tam, kjer te ne srbi! Ne imej svojega mnenja, če ga pa po vsej nesreči že imaš, ga ohrani zase. Vedi: bog je najprej sam sebi brado ustvaril! P. s.: Tudi tako lahko pišemo (in tako veliko piSemo) novinarji, a. Timja* Silohran na meji Afriške države so predlagale pobotanje £ Premirje je bilo sklenjeno in čez nekaj ur zopet prekršeno £ Ali bitke na etiopsko-somalski meji lahko vzamemo za resno grožnjo miru? V KRATKEM ČASOVNEM presledku se v Afriki zopet srečujemo z malo mejno vojno, ki je po alžirsko maroškem sporu druga v kroniki afriških razprtij. Mrtvi in ranjeni na somaJsko - etiopski meji so vnesli precej napetosti v odnose med Somalijo in Etiopijo. Kakor vedno v podobnih primerih pravzaprav še ni razčiščeno, kdo je izvlekel sabljo iz nožnice in kdo se je zatekel k silobranu. Vdori čez mejo DO MEJNIH spopadov med Somalijo in Etiopijo je prišlo nepričakovano. Neke oblačne noči so se spoprijele obmejne čete. Podatki pravi- jo, da je v prvih petih dneh na tej razmeroma visoki meji padlo okoli 300 vojakov. Da bi bila zmeda popolna, so iz Adis Abebe sporočili, da so Somalci vdrli na etiopsko ozemlje, uradna sporočila somalske vlade pa trdijo, da so Etiopci prišli na somalsko ozemlje. Vojaška poročila z bojišča so bila kmalu opremljena z dobrimi političnimi upi, ker sta namreč obe državi po prvih spopadih pristali, da spor rešijo v okviru organizacije afriške enotnosti. Etiopski cesar je svojim četam celo ukazal, da ne prekoračujejo meje celo v primeru, če bi jih napadli. Premirje, ki so ga predlagali na konferenci v Dar es Salaamu afriški voditelji, je bilo kmalu prekršeno in zdaj vlada na somalsko-etiopski meji precejšnja napetost in boji po zadnjih poročilih niso še čisto prenehali. Meja — trd oreh DOLGA IN TEŽKA kolo- nij: n"ct'la v Somaliji nerešena mejna vprašanja. Ko je somalska vlada po vojni na londonski konferenci dobila obljubo, da bo postala samostojna, so bili mnogi domačini presenečeni. Mislili so, da bo po italijanskem porazu težje priti do samostojnosti, zakaj mnogi so se spominjali načrtov, ki jih je Velika Britanija imela s Somalijo. Kmalu po razglasitvi samostojnosti so začeli nekateri somalski voditelji izražati svoje ozemeljske zahteve do sosednih pokrajin, ki so še ostale pod tujo upravo. Med temi zahtevami je bilo tudi področje okoli Ogadena v Etiopiji. To je pokrajina na etiopski strani, kjer živi 400.000 Somalcev. Somalci so svoje ozemeljske zahteve vključili tudi v njihovo državno zastavo. Od tega trenutka, ko so somalski voditelji povedali svoje načrte glede ozemeljskih zahtev, med Etiopijo in Somalijo ni bilo več najboljših odnosov. Na lanski konferenci afriških držav, ki se je somalska vlada sprva ni hotela udeležiti, pozneje pa je njena delegacija le prišla v Adis Abe-bo, je Somalija zahtevala, da ji priznajo njene ozemeljske 3 "avice v Etiopiji in Keniji, kjer živi nekaj Somalcev. Večina afriških voditeljev se Kmalu bodo ozelcueli — Foto: France Perdan Oboroženi spopadi na meji med Etiopijo in Somalijo takrat ni strinjala s somalsko zahtevo. Od tega časa SO' se odnosi med Etiopijo in Somalijo še bolj poslabšali Poskus s silo NA OZEMLJU današnji Somalije živi dva in pol mi lijona prebivalcev. Ljudje sc v glavnem, predvsem v no tranjosti dežele, nomadi. Na pol oblečeni pastirji vodij« svoje črede od pašnika d< pašnika. Med njimi je velik< število- nepismenih. V zad njem času zapažajo v dežel vedno več ameriških strokov njakov. Dežela je bogata p< velikih pridelkih banan. 2a precej časa Somalijo imenu jejo »deželo banan«. V zad njih letih pa so amerišk strokovnjaki začeli razisko vati tudi naftna ležišča. Po sebno na severu so že naš' petrolejska polja. Zapiski za zgodovinarje Charles de Gaulle vodi tajni dnevnik. Vsak dan nare kuje stenografu vse, kar je v zvezi z notranjo in zunanjo politiko. Pravi, da bo potreboval podatke, ko bo objavil svoje spomine. V primeru smrti naj bi podatki služili zgodovinarjem. Priprave za obisk na Danskem Nikita Hruščov bo na obisku na Danskem stanoval v hotelu »RoyaI«, stregla mu bo sobarica, ki so jo varnostni organi odklonili, ko je bil na obisku Johnson. Odklonitev so utemeljili, da je oče sobarice član danske Komunistične partije. Želji francoske olimpijske zmagovalke Marielle Goitschel, zmagovalka v veleslalomu in druga v slalomu na olimpijskih igrah v Innsbrucku, je- v razgovoru s francoskim sekretarjem za šport Mauriceom Herzogom izjavila, da ima dve želji: »Vzemi me Maurice s seboj v Tokio in spoznaj me z generalom de Gaullom.« Noče biti Ginina dvojnica Sestra Gine Lollobrigide Fernanda noče biti dvojnica. Gina ji je že večkrat ponudila, da bi jo zamenjala, toda Fernanda jc raje turistični vodič, kjer zasluži 650 mark na mesec. Samo štiri unče tobaka na mesec Harold VVilson, voditelj angleške delavske stranke, se bori proti razsipnosti. V zadnji predvolilni kampanji je razglasil, da porabi na mesec samo štiri unče tobaka — približno 113, 40 gramov. t* Naši prvič % Ena Izmed redkih športnih panog, za katero pri nas nimamo pogojev, da bi jo lahko gojili, čeprav se je uveljavila že v vseh deželah okoli naše, je vožnja z bobom. Za to je namreč treba imeti posebne steze, ki zahtevajo nadvse skrbno nego in zato tudi precej sredstev, ki pa jih pri nas še za podpiranje česa drugega ni zadosti. In seveda najvažnejše: potrebni so bobi — 3 do 5 metrov dolge in 250 kilogramov težke kovinske sani s krmilom in zavoro. # Vozači boba morajo biti pogumni možje, saj na tekmovanjih drvijo P° ledenem koritu, ki ima na zavojih tudi 5 metrov visoko bariero, s hitrostjo okrog 120 kilometrov na uro. Ponavadi sedijo v vozilu štirje možje, izmed katerih je vsak tudi precej težak, zelo priljubljena pa je tudi oblika vožnje v dvoje, medtem ko so pet- in šest-scdežni bobi že precej preživeti. — Največkrat so bili svetovni prvaki in olimpijski zmagovalci v tej panogi Američani, Švicarji, Italijani in Nemci, ki skupaj z Angleži in Kanadčani na tem področju še sedaj največ pomenijo. # Vendar pa s tem — da pri nas tekmovanja z bobom ne gojimo — še ni rečeno, da z njim tudi nikoli nismo tekmovali. Nasprotno: dosegli smo celo odličen uspeh — in to v nadvse nenavadnih okoliščinah... Prenagla odločitev Povrnimo se 35 let nazaj — v Cortino d'Am-pezzo, prizorišče svetovnega študentskega prvenstva, ki so se ga udeležili tudi naši smučarji! Bili so mladi in dobro razpoloženi, zato ni čudno, da so med tekmovalci drugih reprezentanc iskali prijatelje in z njimi navezovali stike. Tako srečanje z domačini pa se je končalo dokaj čudno. Italijani so jih namreč začeli nagovarjati, naj se udeležijo tekmovanja v bobu. Naši so se izmikali z vljudnim opravičilom, da so Specialisti za bob ostali doma (!), da na tekme ne morejo zaradi tega, ker boba nimajo s seboj, razen tega pa so trdili tudi, da je tako ali tako prepozno za prijavo! Se bolj vljudni Italijani pa niso odnehali. Nazadnje so jim obljubili svoje vozilo, s katerim da bodo naši lahko tekmovali. — Kdo bi se branil še naprej? Hvaležno (?) so sprejeli ponudbo, čeprav večina izmed njih boba še nikoli videla ni; pa tudi proge ne! Ce bi jo kdaj, bi ponudbo prav gotovo zavrnili. Težave z moštvom Tedaj so vozili v petsedežnih bobih. Za tekmovanje je bilo prijavljenih 7 nacionalnih moštev, in sicer Avstrija, Francija, Italija, Norveška, Poljska, Romunija in Švica. S kasneje prijavljeno Jugoslavijo jih je bilo torej osem. Za največje favorite »dirk« so veljali Italijani, ki so imeli v moštvu tri reprezentante, razen tega pa so bili navajeni tudi na progo. Toda pri sestavi naše reprezentance se je ustavilo. Nihče izmed smučarjev, razen Douga-na, se ni hotel javiti v moštvo. Zato so začeli izbirati med člani vodstva in gledalci, ki so prišli na študentske igre iz Jugoslavije! Drugega ni preostalo, kot da so v posadko vključiti dve ženski, kar se dotlej (in verjetno tudi poslej) v V bobu zgodovini tekmovanj z bobom še ni zgodilo. Mimo še enega moškega, ki je — tako kot ženski — sedel na sredi, je tovariš Bamberg kot edini izprašani šofer prevzel bobovo krmilo, medtem ko se je doktor Dougan zadolžil z zavoro! Optimisti po prvi vožnji Na dan pred tekmovanjem so pozno popoldne tvegali prvi poskus. Proga je bila taka, da bi jo bil vesel vsak vozač, le naši junaki so si želeli mehkejšo. Med vožnjo so ves čas močno zavirali, na cilj pa so prišli po osmih minutah. Morala v posadki se je takoj dvignila. Samo da smo jo prevozili, so ugotavljali in v vsej svoji naivnosti računali celo na prvo mesto, tako jih je prevzelo... K sreči tedaj ob progi ni bilo nikogar, ki bi jih gledal! Nemalo so bili začudeni in dobili bi kmalu živčni zlom, ko so naslednji dan prišli na start. Tekmovalci so bili namreč napravljeni v posebne, »tapecirane« obleke, na glavah pa so imeli čelade. Sicer nič posebnega, vendar je bilo naše zastopstvo oblečeno le v — smučarske obleke! Vsi ostali so bili tudi krepkih postav, tako da so bili Jugoslovani poleg njih videti kot šolar-čki. še bolj pa jih je pretreslo, ko so izvedeli čase, ki so jih zabeležili prvi bobi: šlo je za slabi dve minuti... Torej so vozili petkrat hitreje kot naši na poskusni vožnji! Trenutki odločitve , Bili so torej pred težko odločitvijo, ki jim je spravila strah v kosti. Ali naj odstopijo ali naj tvegajo? Izbrali so drugo, častnejšo možnost. Bili so vsi bledi in so se nadvse prisiljeno zahvaljevali tistim, ki so jim želeli srečo in dobro uvrstitev.. Krmar in zavirač sta se dogovorila, da bodo samo na treh najnevarnejših zavojih uporabili zavoro, sicer pa naj bo kakor hoče. — Startali so odlično, to se pravi, da so precej šinili s starta in bili takoj v veliki hitrosti. O čem podobnem se jim pri prvem poskusu še sanjalo nI. Led je kar grmel pod njimi in drobci snega so jih bičali v obraz. »Debata« med vožnjo V trenutku največje koncentracije krmarja in zavirača (pojavili so se pred zavojem, kjer so sklenili zavirati) pa je nenadoma ena izmed deklet odločno zahtevala, naj takoj ustavijo, češ da bo izstopila! To seveda ni rekla tako kot bi dejala šoferju avtobusa. Kričala je in zmerjala vsevprek, skratka: dobila je živčni zlom. Danilo Dougan jo je moral na silo utišati, tako da jo je potisnil v hrbet njenega »•predsednika«. — Bili so že na zavoju. Dougan je moral zavreti, pa ie to storil s tako silo, da bi ga kmalu odneslo z baba. Debela moža v dvosedežnem bobu sta svetovat prvaka v tej panogi — Italijana Eugenlo MONTJ in »sopotnik« SIORPAES. — Posnetek je bil na pravljen na stezi v Iglsu pri Innsbrucku, kjer j« bilo lani svetovno prvenstvo v vožnjah z bobi Na Isti progi sta Italijana v boju za olimpijski kolajne zavzela tretje mesto »Lahko bi šlo hitreje!« Na cilju so jih gledalci navdušeno pozdra vili. šokirani so bili, ko so izvedeli, da so dosegli četrti najboljši čas — za Italijani, Fran* cozi in Švicarji! Na tekmovanjih z bobi vozijo dve vožnji, zato so naši predstavniki enoglasno sklenili, da bodo zavirali samo še dvakrat. Največ je imela povedati dekle, ki je hotela skočiti z voza. Ni mogla prehvaliti užitkov, ki jih je doživela med vožnjo, m je trdila, da so vozili prepočasi! Predvsem po Bambergovi zaslugi, ki je brezhibno obvladal krmilo, so bili v drugem poskusu za nekaj sekund hitrejši; premagati so jih uspeli le Italijani. To je bilo dovolj, da so biU po skupnem seštevku tretji; za Italijani in Francozi, medtem ko so Švicarje, ki so bili boljši v prvi vožnji, prehiteli! Rojeni za bob Žal sta dekleti iz prve jugoslovanske posadke boba umrli kot žrtvi vojne. Za pogum jima gre res veliko priznanje, čeprav so naše moštvo prav zaradi njiju pred tekmovanjem smatrali kot »oslabljeno«. Prav tisto panično dekle pa je za smeh poskrbelo tudi pri podelitvi kolajn. Ko so ji namreč izročali bronasto odličje, je bila tako nervozna, da ji je kolajna padla iz rok in se sko-talila pod mize. Tuji študentje-športniki, ki so prisostvovali svečanosti, so se pri splošnem iskanju pod mizami izkazali kot veliki kavalirji .. Res nevsakdanja je tale zgodba, vendar po vsem resnična. Po vsem, kar se je zgodilo, mnogi ugotavljajo, da se bo morda nekoč izkazalo da smo Slovenci, ki nimamo dosti talenta z? nogomet, kot rojeni za vožnjo z bobom. JOŽE ŽONTAR a Grobišče, ki se je nenadoma znašlo v središču pozornosti V bližini škofje Loke, med cestama Jeperca— Kranj in Jeperca — škof ja Loka, se razprostira obsežno prazgodovinsko grobišče, ki je bilo prav do nedavna »vredno« le malo pozornosti. Od staroste slovenskih arheologov Jerneja Pečnika, ki to grobišče prvi omenja, pa do leta 1945, so se za gomile na tem področju zanimali le dr. Jože Rant, ozek krog članov Muzejskega društva v škof ji Loki in dr. Rajko Ložar, predvojni kustos Narodnega muzeja v Ljubljani. Ostali pa so ob gomilah - okroglih, včasih bolj, včasih pa manj izrazitih izboklinah sredi gozdov Sorskega polja, večinoma le zmajevali z glavami. Leta 1958 odkopana gomila — Foto: Loški muzej Takorekoč tik pred začetkom zadnje vojne so tem gomilam prvič segli v nedra. Finančna podpora dr. Jožeta Ranta je Muzejskemu društvu v Škof ji Loki omogočila, da je ob sodelovanju dr. Rajka Ložarja raziskalo prve gomile. Marsikomu je tedaj postalo jasno, od kod blage vzpetine v gozdovih »Dobrav«. Seveda pa so se našli tudi ljudje, ki »štorijam« o gomilah in davnih prebivalcih Sorskega polja niso in niso hoteli verjeti in so jim raje pripisovali prvoapri'ski kot pa resnični izvor. Bližajoča se vojna je teme pogovorov kmalu zamenjala in gomile so spet postale nezanimive domala za vsakogar. Tudi v povojnih letih so gomile dolgo samevale. Nikogar ni bilo, da bi zopet segel pod rušo in 13 let po vojni so gomile nemoteno čuvale svoje tisočletne skrivnosti. Pravzaprav ni manjkalo ljudi, ki bi želeli nadaljevati predvojna raziskovanja, uresničenje njihovih želja so ovirala le skromna finančna sredstva Loškega muzeja in številne druge naloge, ki jih je muzej moral reševati. Leta 1958 pa so bile vse težave odstranjene in lopata arheologov se je ponovno zarila v rušo štirih gomil. Izkopavanja so potrdila predvojne domneve in obogatila Loški muzej z novim materialom iz časa Ilirov, iz petega stoletja pred našim štetjem. V času izkopavanj se je zanimanje za gomile precej povečalo, število nevernih Tomažev pa precej zmanjšalo. Lastniki parcel, na katerih so gomile, pa so postali prav ponosni na svoje neznano bogastvo in posebnost. Toda po izkopavanjih je čas kmalu spet zagrnil gomile v molk In samevanje. O izkopavanjih so pričali le jarki in kupi iz- kopane prsti, ki jih je počasi preraščala trava. Trajna priča uspešnega arheološkega posega in zgovorni dokaz naselitve pred davnimi leti pa je še danes arheološki material v Loškem muzeju. Do lanskega leta se o gomilah s Sorskega polja zopet ni slišalo nič novega. Potem pa... Nenadoma se je razširila vest, da bo Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka posekalo vse gozdove na Sorskem polju in jih spremenilo v obdelovalne površine. Z vseh strani je bil plat zvona, od povsod so se slišali argumenti, ki so govorili prOti krčenju gozdov. Ne nazadnje je tudi Loški muzej podvzel potrebne ukrepe za zaščito gomil. Tedaj so gomile postale križišče mnenj in predlogov, pa tudi predmet različnih vrednotenj. Muzej je v njih videl in vidi predvsem spomenike, ki hranijo znanstveno pomemben material, s pomočjo katerega bo mogoče dokazati in ilustrirati davna dogajanja na našem področju. Pred'og muzeja je bil, gomile zaščititi pred bul-dožerskim plugom, jih ohraniti nedotaknjene in tako muzeju omogočiti postopno in načrtno raziskovanje prazgodovine Sorskega polja. Lastniki parcel z gomilami pa tudi ostali so v gomilah videli sredstvo, s katerim se da preprečiti arondacija in posek gozdov, v muzeju pa zaveznika v njihovih prizadevanjih. Njihov predlog je bil, ohraniti gozdove, ker je zemlja za poljedelstvo neprimerna. Kmetijsko gospodarstvo je v gomilah gledalo ne preveč lahko premagljivo oviro za izpeljavo svojega načrta. Predlog muzeja je po mnenju zagovornikov arondacije previsoko vrednotil gomile in se le malo ali nič oziral na ekonomski pomen in potrebe, zaradi ka.ere je izvedba načrta nujna. Njihov predlog: potrebe po kmetijskih proizvodih stalno rastejo in bodo v perspektivi še bolj. Tem potrebam bomo. lahko zadostili le z modernim načinom obdelovanja površin in z moderno živinorejo. To dvoje pa je mogoče le na velikih strnjenih kompleksih, kakršno je Sorsko polje. Analize so pokazale, da je zemlja na Sorskem polju v vsakem pogledu primerna za obdelovanje. Za posek predvidena površina ni tako velika, da bi vplivala na spremembo klime in na bistveno povečanje vetrovnosti. Gomile naj čim manj ovirajo izvedbo načrta. Ko so se mnenja izkristalizirala jn ko so se vsakovrstni strokovnjaki in »strokovnjaki« dodobra nagovorili o vsem, kar je bilo in kar ni bilo v zvezi s Sorskim poljem in gomilami, je bila dana lepa priložnost za uskladitev mnenj in skupno rešitev problemov v zvezi z gomilami in arondacijo. Razgovor predstavnikov Kmetijskega gospodarstva, občinske skupščine in Loškega muzeja je postavil skupni »imenovalec« za nadaljnje posege na tem področju. Muzej je sprejel in izvršil odgovorno nalogo — topografsko obdelavo za arondacijo predvidenega kompleksa. Rezultat te akcije je bil: na vsem, za arondacijo predvidenem področju je 52 gomil. Te gomile nastopajo v grupah in posamično. Na naslednjem sestanku so prizadeti sprejeli kompromis, po katerem bo trajno zaščitenih 36 gomil, 16 pa jih bo treba najprej raziskati, potem pa prepustiti usodi pluga. Ob sodelovanju Kmetijskega gospodarstva in Loškega muzeja bo brez dvoma uspešno opravljen tudi ta drugi del naloge, to je raziskovanje gomil. Polemika okrog Sorskega polja, arondacije, sečaie in gomil je bila marsikdaj žolč-na in je tako z ene kot z druge strani prešla skorajda v že preostre okvire in oblike. Brez dvoma pa je imela tudi tale dober rezultat: gomile, ki so bile še nedavno nezanimive, so danes znane prav vsakemu šolarju, gotovo pa tudi večini ostalih. V muzej prihajajo stalne vesti iz vasi Godešič in Reteče. Ena izmed njih v lanskem letu: »Pridite pogledat! Na naši njivi se je vdrlo, morda je gomila.« Ogled vdrtine j« dokazal, da je to naravni po jav, ki mu je verjetno botro vala voda in nima nobent zveze z gomilo, poročilo p< dokazuje, da zanimanje k vrednotenje kulturne dedišči ne davne preteklosti raste Vsake take ali podobne vest pa je kolektiv muzeja vesel saj taka, na prvi pogled ne pomembna novica, lahko po kaže sled k pomembnim ugo tovitvam in odkritjem. JANEZ ERŽEN /J U id t C (. MILClVSRI ■ SOVAK J na Gorenjskem O ŽUPANU, KADROVSKI KOMISIJI IN FUNKCIJAH Je bil v Butalah župan in je imel kadrovsko komisijo in mu je kadrovska komisija oskrbela plačane funkcije za njegove sorodnike. Devetnajst je imel sorodnikov, toda le osemnajst je preskrbela kadrovska komisija plačanih funkcij. Vpraša župan predsednika komisije: »Ena funkcija manjka, kam si jo dal?« Odgovori predsednik: »Saj so vse.« Jih župan preste je še en pot: »Osemnajst jih je!« Predsednik: »Nak, devetnajst!« Reče župan: »Ali si tako zabit, da ne ločiš števila, ali tako trmast! Daj, stopi po občinske može, naj pridejo, šestnajst jih je in še šolnika pokliči, jih bo sedemnajst; midva sva dva, nas bo vseh skupaj devetnajst. Pa bomo zgrabili vsak svojo funkcijo in če bo vsakemu v rokah in ne bo nobeden brez funkcije, jih je devetnajst, drugače jih ni.« * Tako se je zgodilo. Prišli so občinski možje, šestnajst jih je bilo, in prišel je tudi šolnik in jih je bilo t županom in predsednikom kadrovske komisije vseh skupaj devetnajst. Pa je dal župan znamenje: »Zdajle!« in je vsak hitel in zgrabil najbližjo funkcijo in so bili možje zanesljivi in pošteni, nikdo ni zgrabil dveh. Pa se je pokazalo. Vsak je imel v rokah eno funkcijo, le šolnik je ostal brez nje. »No, ali vidiš, trma trmasta,« pravi župan predsedniku komisije za kadrovska vprašanja, »šolnik je bre2 plačane funkcije, osemnajst jih je!« Pa se je zakregal predsednik: »Kaj me briga šolnik! Devetnajst jih je! Šolnik je šema, zakaj ni zgrabil plačane funkcije prej in v pravem času, dokler jih je še kaj bilo! Sicer pa, dajmo mu neplačano in da ne poreče češ, stiskači so, mu jim dajmo dve!« Prihodnjič: BUTALSKE DIVJE GRADNJE Kokošjereja Čeprav se gospodinje dobro zavedajo, da je kokošjereja velikega pomena, ima kokoš na splošno premajhno veljavo. Posvetimo ji vse premalo pozornosti in zato ni čudno, da nesnost ni največja Dokler bodo ljudje redili prestare kokoši, jih nepravilno krmili ali jih zapirali v temne in zatohle hleve, se ne smemo čuditi, da dobimo namesto 130 jajc letno le 40. Po številu perutnine pri nas prednjačijo kmetje iz vzhodne Slovenije, kjer pridelujejo več žita. Najmanj perutnine je na zahodu. Zdaj lahko nabavimo kokošjo krmo tudi iz Tovarne močnih krmil, s tem pa imamo povsod možnost, da v večjem številu redimo kokoši. Kokoš ne spada v goveji hlev, v svinjak ali podstrešje. Bolje je, da prenočuje na drevju, kot se pri nas še marsikje dogaja. Poskrbeti moramo za primerno kurnico in to se nam bo prav gotovo obrestovalo. Kurnico bomo postavili na sončen, suh, pred vetrom zaščiten in zračen prostor. Vlažno zemljišče za kokoši ni priporočljivo. Prav gotovo je velikega pomena tudi krmljenje. Zaradi nepravilnega enostranskega ali nezadostnega krmljenja nas tudi kokoši z najboljšimi lastnostmi lahko razočarajo. Redimo samo toliko kokoši, kolikor imamo krme! Predvsem na kmečkem dvorišču kokoš najde veliko krme, ki bi sicer propadla (raztreseno žito, žuželke, črvi, neuporabno seme itd.). Cim več najde kokoš take krme, tem manj ji bomo dali mi. Zavedati se moramo, da posebno v zimskih mesecih ne dobi ničesar, zato ji moramo dajati več krme. Ni važna samo količina, pač pa je važna tudi njena sestavina. Dobra krma mora biti pravilno sestavljena in lahko prebavljiva. Poleg škrobnatih krmil (zrnje, krompir) mora vsebovati tudi beljakcvinasta (živalske in rastlinske beljakovine), zelenjavo (pozimi silaže ali posušeno lucer-nino moko), zadosti vode in pesek. Vitamini so snovi, ki jih vsebuje krma v prav majhnih količinah. Majhne količine pa že zadoščajo za potrebe živali. Majhna nesnost v zimskem času je velikokrat pomanjkanje gjj^minov v krmi. Rudnine so važne za zdravo življenje, za tvorbo jajc in za razvoj kosti. Najvažnejše je pri perutnini apnenec. Krmi moramo zato apno dodajati: mleta kreda, školjčna moka, mleti apnenec, zidni omet itd. Jajčne lupine krmimo samo temeljito prekuhane in dobro zdrobljene. Z ne-prekuhanimi lupinami lahko zanesemo bolezni (kugo, grižo), s celimi lupinami pa se kokoši nauče kljuvati jajca po gnezdih. Sol je v majhnih količinah tudi kokošim potrebna. Ce krmimo ribjo moko, je ta že dovolj vsebuje, sicer pa dodajamo v krmo največ le 10 odstotkov soli. Preslana krma je nevarna. Kožo in perje perutnine zajedi mnogo zajedalcev. Prav gotovo so ti velika nadloga in ne bo napak, če se podrobneje seznanimo z enim od njih — s kokošjim klopom. Klop sesa kri in je velik okoli en centimeter. Najraje se naseli v temnih zatohlih kurnicah, kjer je mnogo špranj in rež. Zajedalec zdrži tudi več let brez hrane in se skriva po špranjah. Perutnino napade ponoči in ji sesa kri, iz-pije ji precej krvi. Nevarne in požrešne so tudi ličinke. Te ostanejo 5 dni nepretrgoma na perutnini; naselijo se na notranjo stran beder, pod krila in pod vrat. Seveda se perutnini pozna, da je izgubila precej krvi. Zato je roža bolj bleda, izpada ji perje in hujša. Klop je telo trdoživ zajedavec, zato je boj proti njemu še težji. Kurnice ii: gnezda premažemo s karbolinejem. Ker ta telo smrdi, moramo kurnico dobro prezračiti, preden spustimo vanjo perutnino. " Nevarnejši je žvepleni plin; možnost, da uničimo kokošjega klopa, pa je večja. Žvepleni plini se razvijajo pri ražiganju žvepla Bodimo previdni, ker je plin tudi za ljudi strupen. Za 1 kubični meter kurnice potrebujemo iOg žvepla. Plin pustimo v kurnici 6 ur, nato jo temeljito prezračimo in šele potem spustimo vanjo kokoši. Železne predmete plin nagrize, zato bi bilo priporočljivo, da jih prej odnesemo iz kurnice. Ličinke klopov uničujemo tako, da kožo, ki jo zajedajo, namažemo z 2 odstotnim terom. Nekateri priporočajo, da perutnino zapremo v prostor, ki ima gladek pod in stene ter čakamo, da se ličinke napijejo. Takrat se spustijo, poberemo jih in vržemo v ogenj. Ni priporočljivo, da bi učinke pulili iz kože. Zgled in otrok Vzgojna sredstva so rano- doživlja, vidi ali sliši posne- govrstna, njihov učinek na ma zaradi močnega posne- otrokov razvoj ni vedno ugo- malnega nagona. Nauči se den. Psihologi, ki so se govorjenja, rokovanja s ukvarjali z otroško psiholo- predmeti in obnašanja, gijo, trdijo, da obstajata Otrokovo najvažnejše oko- dve skupini vzgojnih sredstev. V prvo skupino štejemo: zgled, navajanje, zaposlitev (igro, delo, šport); v drugo skupino sodijo: ukaz (zapoved, prepoved), opozorilo (opomin, svarilo in prošnja), kazen in spodbuda. Oglejmo si prvo vzgojno sredstvo: ZGLED! Zgled je naj prirodne j še in v družini najodločilnejše vzgojno sredstvo. Dober zgled lahko nadomešča dobršni del drugih vzgojnih sredstev. Otrok je za zgled zelo sprejemljiv. lje, v katerem živi v dobi največje dovzetnosti, je družina. Prav tu mora dobiti otrok najboljše /.glede. Vemo, da so zgledi dobri in slabi. Otrok bi moral dobivati le dobre, predobro se pa vsi zavedamo, da smo ljudje podvrženi tudi slabostim in tako se nudijo otroku tudi slabi zgledi. Otrok prevzema vse, izbira pa vplive, ki mu najbolj ustrezajo. Rajši sledi nagonom, kot bi jih brzdal. Navadno slab zgled streže nagonskim težnjam, medtem ko jih dober brzda. Otrok jse kar okrog sebe Težje se je brzdati, zato otrok raje sledi primeru sebičnosti kakor odpovedi, raje se igra kot bi delal. Otrok je kaj bister in kritičen sodnik. Dobro opazi zglede nemarnosti, neobvla-danostl in sebičnosti odraslih. Zato se nam ni treba čuditi, ko nam v svsjo obrambo, ko ga grajamo, zabrusi, da je isto storil kot oče, mati ali brat, sestra. Prav zaradi tega je zgled za večino vzgojiteljev in staršev težavno vzgojno sredstvo. Kdor ga hoče s pridom uporabljati, mora paziti nase, odpravljati svoje napake in se izpopolnjevati. Nevzgojeni starši se morajo torej na ljubo svojih otrok vzgajati in si prisvajati tisto, kar so v mladosti izpustili. Izkušnje dokazujejo, da sta ob otroku marsikateri oče in mati postala boljša In zrelejša človeka. Kratkovidnost Kratkovidnost je lahko podedovana ali pridobljena — šolska kratkovidnost. Pogosto otrok v puberteti opazi, da slabše vidi in sc mora zateči k okulistu, ki mu predpiše očala z dioptrijo. Ni pa redkost, da se kratkovidnost pojavi šele pri 20. letu starosti. Ni prijetno, da se moramo privaditi na očala. Če dioptrija še ni velika, jih uporabljamo le v določenih okoliščinah (gledališče, kino, televizija). Na cesti se jih predvsem ženske izogibajo. Toda za marsikaj smo prikrajšane, saj razločno vidimo le predmete, oddaljene 3 do 4 m, ostalo pa nejasno ali pa celo ne. Lahko smo po nedolžnem obsojene domišljavosti, ker se kaj lahko zgodi, da ljudi prezremo ali jih ne spoznamo. Dobe se zelo lepa očala, poizkusite, morda vam celo zelo lepo pristajajo! V Italiji nosijo malenkostno obarvana stekla (25 odstotno obarvana) morda so vam taka bolj všeč Pri nas se tudi že dobijo taka stekla. Zavedati se moramo, da je kratkovidno oko dosti bolj občutljivo kot oko, ki normalno vidi. Zato nas po dolgotrajnem studiju, branju ali^ pisanju oči pečejo ali se celo solzijo. Pomagajmo si tako, da večkrat za nekaj minut prenehamo z delom, gledamo v daljavo ali zapremo oči. Laiki mislijo, da se kratkovidnost z leti manjša na račun starostne daljnovidnosti. Samo na starost kratkovidni na bližino ne rabijo očal, oz. jLli rabijo šele pozneje kot pa pravovidni. Dobro je, da uživamo dovolj svežega sadja in zelenjave, da v močni sončni svetlobi nosimo temna očala in da ne pretiravamo z -gledanjem televizije in kina. Plašč, ki je le lani prodrl; prikupna In mladostna linija se je obdržala tudi letos. Glavne značilnosti: ovratnik je precej strog — vojaški, rokava so ožja in vstavljena, pas je rahlo nakazan, gumbi so dvoredni, zadnja dva sta malo nad pasom. Dolžina je nespremenjena; kot že več let s« kolena pokrita S Slovarček krajevnih imen BRNIK IN BRNIKI Iz zapiskov, ki jih ima na razpolago etimološko onomavtična sekcija inštituta za slovenski jezik, je mogoče sklepati samo, da se za obe vasi s tem imenom uporablja navadno edninska oblika Spodnji in Zgornji Brnik, brez natančnejše opredelitve pa prevladuje množina Brniki (dial.B^fnak, B;fnki). Tudi iz zgodovinske dokumentacije je mogoče razbrati enako rabo. Nemške substitucije imena 1238 Pernecke, Pernekke, 1260 Perneken itd. kažejo na slovensko množinsko obliko, zapisi ca. 1400 Oberfenik, Ferrnik, 1444 Ober Vernigk pa na edninsko; vendar tudi 1313 villa Fernik brez bližnje oznake. Tudi ime potoka, ki teče skozi vas, je Brnik (Cerkljanska Bela). Osnova je beseda brn, bfna, brnja, bfnje »blato«, ki se pogosto pojavlja ne samo v slovenskih, ampak tudi v drugih slovanskih krajevnih, reč- nih in ledinskih imen. Prepir o pravilnosti te ali druge oblike je torej odveč, lahko ostanemo pri dosedanji rabi Spodnji in Zgornji Brnik za vsak kraj posebej in Brniki za posplošeno oznako. MAVČIČE IN MAVČE Današnja ljudska oblika imena se glasi Mavče, iz Mavč, v Mavče, v Mavčah, pridevnik mavški, prebivalec Mavčan, M v čanka. Zgodovinski zapisi iz 15. stoletja so ze Maltschitz, Malczicz, Maltschitsch, kar opravičuje starejšo obliko Mavčiče. Zaradi bližjega v 10. stoletju sporočenega imena Vuizilinesteti, Uvizi-Iinesteti (= Veleselo^ je Luka Pintar pred štiridesetimi leti razlagal ime iz Mala vas, torej Malovaši-či »prebivalci Male vasi«. To skoraj ni potrebno, ker poznamo pogosto staro slovansko ime Malek in Malic, ki nudita fonetično popolnoma varno izhodišče za tip *Malčiči »Maličevi podaniki ali potomci«. Z drugim sufiksom — jans, bi se ime glasilo *Mal(i)čane, danes Mavče. Prvi znani slovenska zapis imena je Mavzhizhe. ČIRČIČE IN ČIRČE Za to ime niso ohranjeni historični zapisi, zato ga ni mogoče zanesljivo rekonstruirati. Po tvorbi je verjetno iz nekega osebnega imena, ni pa nujno, da bi izhajali iz današnje glasovne podobe. Misliti bi bilo mogoče na *čirčenta ali celo na (š)irko. Analognih kombinacij postavimo lahko več. Trije -č- v imenu že sami po sebi naravnost izzivajo redukcijo. Pri krajevnih imenih, ki jih ne moremo zanesljivo opredeliti, je seveda najbolj umestna lokalna ljudska oblika. Vendar je treba paziti, če se ni Čirčiče v zadnjih stopetde-setih letih že preveč uveljavilo. Že najstarejši krajevni imeniki iz prvih desetletij preteklega stoletja poznajo samo oblike Zhirzhi-zhe, Zirtschitsch. dr. FRANCE BEZLAJ Cigarete Cigareta — sladka beseda — rekvizit, s katerim si človek krajša dolgočasne seje, sestanke, umirja živce pred izpiti, disciplinskimi komisijami, pred ohcetjo, finančno revizijo itd. Zato ni nič čudnega, če je nekatere kadilce vrgla iz živčnega glaj-za nenavadna novica — podražitev cigaret za toliko in toliko dinarjev, in so zaradi tega sklenili, da se odpovedo trenutnemu kajenju. Mene zaradi te novice ni udaril »božji žvak«, ker me je moj kolega PEPE TRAFIKANT pravočasno obvestil o podražitvi in me po obče znani metodi VIP (veze in poznanstvo) založil s cigaretami do druge prihodnje podražitve. Veliko bolj ko podražitev me je ustrašila uvožena časopisna novica, da kadilce napada »rak«. Zaradi bojazni, da nisem že jaz med napadenimi z rakom, sem šel k zdravniku na pregled. Po tridnevnem čakanju (bil je ambulantni, ne privatni pregled) me je zdravnik pregledal in vprašal, po čem sklepam, da imam raka na dihalni »pumpi«. Dejal sem mu: »Veste, tovariš zdravnik, kar naprej, naprej in naprej kašljam«. Odgovoril mi je: »Kar pojdite domov in poskusite kašljati enkrat nazaj, pa boste zdravi!« Proti domu sem srečal kolego, ki se je odpovedal kajenju zaradi podražitve cigaret, zato je kadil cigaro — in to uvoženo cigaro. Vprašal sem ga: »Koliko te pa stane takale uvožena cigara?« »200 din.« »No, potem je pa še vedno ceneje, če bi naš tobak zavil v stotak!« sem rm/dejal. Pisal bi vam lahko recimo še, da se naj vidijo »di-skotantje«, ker sejne dvorane niso več tako zakajene, da bodo upokojenci — kadilci postali lahko samo še vneti zbiralci cigaretnih škatlic, da v avtobusih nekaj ni v redu, in sicer to, da je treba odstraniti pepelnike in pustiti napis »Kaditi prepovedano« ali pa obratno, pa nimam časa, ker se kot jasnovidec že duševno pripravljam na podražitev zobotrebcev in pa na morebitno (???) — povišanje plače. Pozdrav GREGA Tuđ u pustnih dneh se use na spodob Taperu povem, da bom tud kekšna nobena viža na da lpo pa z lepm bese-grda beseda napisu. Od grdih rči se na dam govort. Ta grda pa nagraužna reč j pa letašn lošk slovo od pusta. Že zulri u sreda (na pepeunica) se tam per Transturistu naštimal pod ena plahta pusta na pare, pol pa ceu dan na use mile viže jokal pa prosil folk, naj gre pusta kropit. Te vahtarji pa nisa bli skor neč našemlin, pa pjan de sa komi na nogah stal. Po moj m so bli bel po dobn svinam ket ldem. Usakga poštenga človeka, k j šou kropit, j mogl bit sram. Pustu sa kar se da vidn naštimal tist glid za scat, k ga usak spodobn člouk skriva. Okol tega gli-da sa se pa tak nagraužn obnašal, de j mogl merskešnga na kozlajne silt. Otroc, k glih tam mem u šola hodja, sa kar u trumah rini pusta gledat. Pa tist nagraužn pijanci-prasci, k sa ga vah-tal, nisa tistga glida tud pred otrocm neč skrival. Men se zdi, da se ni več treba vprašat, zakuga j dons mladina frderba-na, pa zakuga se že per 14. al pa 16. leth gre »črne mačke« pa take rči. Ves ta žalvajne j gviru od zgodi zutri pa do teme. Pol sa pa pogreb naštimal. Na en auto sa naštimal truga pa ja pe- lal na Plec. Edn od vahterju j. pa uzeu tist glid pa ga u KRONA nesu pa kazu usem, k sa tli gledat, zraun pa veku pa se žalastnga delu, de j blo groza. Pol se j pa milica zbudila pa nastopila. Pa bel zato, k sa z utomobilam narobi pelal. Bel ta star Ide pa maja zamerkan, de se j pred več letm milica na Tri krale že ob pol petih zutri zbudila pa Idi štela, k sa h maš hodil. Jest mislm, de ni dost za gruntat, kdaj se b blo bel prou zgodi zbudit pa nastopt. Jest, če b jemu kej za govart, b tistga svenskega pusta že zutri dol čez ograja u voda pahnu, pa tiste namame pjane vahterje tud. Loča-nom pa, ket kaže, tud bel svinarije greja po glav, ket kešna pametna pa spodobna feč. Zadnč, k se b spodobil za Kamnitnk jet, k j blo glih 20 let k sa Nemci 50 talcu postrlil, jih ni blo skor neč. žlahta pa šolarji. Ta drug sa pa pozabil. Za puštam i pa use drl. če b en firklc tistih, k sa šli za pustam šlo za Kamnitnk, b blo kar lpo. En žnider j reku: »Use ima soja miri«, k j z metram baba tepu. To, kar se pa zadne cajte u Lok godi, pa po moj pamet nima prou ubene spodobne mire. SMOJKA Pust in upokojenci Včasih so rekli: »Vse dobre reči so tri.* To navajam zato, ker danes že 'tretjič vlečem na dan te nase uboge upokojence. Sicer pa, oprostite, danes je čas, ko se piše in govori o upokojencih kot še nikoli. In kako tudi ne, ko pa se pripravlja novi pokojninski sistem. Za sedaj še ne vemo kdove kaj o njem. V ponede- ljek, 17. februarja, pa smo v dnevniku beograjske televizije slišali, da bodo nove pokojnine višje, hkrati pa še; da bo z zakonom določeno, da nove pokojnine ne bodo nižje od sedanjih. No, tega sicer naši upokojenci niso bili kdove kako veseli, vendar bo morda sledila tej novici še druga, na primer takale: »Nove cene ne bodo višje od dosedr.n ihf* Tako bi se nekam »zglihalo*. No, kar pa se letošnjega pusta in njegove zveze z upokojenci tiče, je pa stvar takale: Upokoien'f imajo pravico sodelovati pri vseh manifestacijah, torej tudi pri pustnem sprevodu mask. Te°a pa letos v Kranju ni bilo. Verjetno je blagajna turističnega društva glede na nizko temperaturo zamrznila. Oprostite, brez denarja se pa ne gremo! Neka- teri najbolj vneti častilci pusta so jo mahnili v Ljubljano, drugi pa v Škof jo Loko. Tako so vsaj prezračili fundus kostumov »Prešernovega gledališča*, da ga ne uničijo molji. Letos torej ni bilo nič s pustnim korzom v Jfatanju. Nič zato, pa drugo leto! Kranjčani smo trmasti ljudje in ne odjenjamo kar tako. To smo dokazali ze neštetokrat. Zato je skoraj gotovo, da bomo dru- go leto priredili tak .pustni korzo, kakršnega Kranj letos ni videl. Takrat pa bodo tudi naši »penzionisti* prispevali svoj delež. Takrat bo že uveljavljen novi pokojninski sistem, ki bo — mnogi to upajo — obrnil ves »penzionistov-ski položaj* n.\ glavo. Zato bodo lahko »penzionisti* sodelovali v tem sprevodu z maskiranim parom, ki bo nazorno pokazal novonastali položaj v taboru »penzionistov*. Ta par bi tvorili dve ženski osebi. Ime bi ji bilo: »Pokojnina*. Druga pa bi bila drob-nejša od prve, bolj suhljata in majhna. Ta pa bi nosila ime: »CENA*. Če se to uresniči, jo bodo po končanem sprevodu zavili vsi »penzionisti* v njihov hram v Tomšičevi ulici na pol litra in kar celo klobaso. Med njimi bo prav gotovo tudi LIPE Izseljevanje v Ameriko Dovolj je bilo že pisanega o vzrokih, ki so silili naše ljudi »čez lužo« iskat boljšega kruha. Znan pregovor, da se v Ameriki cedita med in mleko, je marsikoga sicer zapeljala da je zapustil domovino in odšel iskat boljši kruh, kakor pa se mu je rezal doma. Socialne razmere so bile tiste, ki so ljudi JKaš roma si Rada bi vedela, če na levi strani še vedno nosi grb, grb Etona ali Balliola ali Ali Souslov, celo poljubil me je, bratovsko in nežno, poljubil blizu levega očesnega kotička, da bi me zvabil v past. Spomnila se je, kako ji je mahal z Rive proti oknu. Mahanje je bilo skoraj angelsko, toda zdaj ni več angel, niti hudič, te ponižen bogataš. Pobrala je zlati gumb in ga vrgla v skledo k ostrigam. »Signora je zelo velikodušna, Giovanna,« je Kramer delaj gostilničarki, ki je prinesla jedi, poln pladen skled in krožnikov. »Čisto zlato ti poklanja.« Giovanna je imela miren, velikodušen obraz, redke mirne gube so se zlivale od oči k ustom. »Zlato«, je rekla prijazno in neverjetno. »Videla boš,« je rekel Kramer, »Bartolomejo naj oceni gumb!« Pospravila je pogrinjek z ostrigami, postavila nove sklede in odšla s komaj opaznim smehljajem. Luigi je pogledal Patricka in Kramerja, poželjivo in obžalovaje je strmel za Giovanno, Giovanno, ki je imela zdaj zlat gumb. Toda Patrick, njegov gospod, mu ni dal znamenja, ni dal ukaza, naj vzame gumb, in zato se je za- A. A. BEG dovoljil s pogledom, ki se je med potjo s Patricka h Kramerju sprevrgel iz očitka v sovraštvo. »Čudovita predstava se nam ponuja, Franzi-ska!« je zaslišala Patricka. Govoril je s posme- hljivim glasom. Očitno se je spet opomogel. Sprašujoče ga je pogledala. »Videli boste Kramerja pri jedi,« je rekel Patrick. »Za to bi morali pravzaprav plačati vstopnino.« Kazalo je, da pripravlja protinapad, toda Kramer se očitno ni vznemiril. Ravnodušno je snel pokrove s skled. »Le postrezite si najprej,« je rekel Patrick, »saj skoraj ne morete več čakati.« Franziska je v Kramerjevih očeh videla skoraj bolesten pohlep, ko je z zbrano odsotnostjo pohlepneža strmel v jedi, vendar pa se je obvladal, in najprej ponudil Franziski bakreno posodo z mesom. »Nebesa,« je rekel Patrick, »kaže, da ste napravili nanj močan vtis.« Vzela je majhen kos kuhane govedine, najmanjši in najtanjši, kar jih je bilo. Saj sem bila vendar lačna, se je spomnila. Skoraj vso nedeljo sem prespala, ko sem odšla s Campanilla v lotel in spala do poznega popoldneva. Računala je, tole je vendar prva poštena jed od petka, od petka opoldne v Milanu. Tekniti bi mi moralo, zdaj pa se silim, da bi odrezala kos mesa in poskusila fižol, ki je imenitno pri-pravljen.Spet mi je malce slabo, kakor poprej na ladji, torej ni bila morska bolezen, temveč migrena, slabost, ki vselej oznani napad migrene, morda pa ne morem jesti, ker sedim z možmi, s katerimi nočem imeti opravka, ker sedim med poklicnim morilcem in njegovo žrtvijo pa nasproti majhnemu gangster ju, mladeniču, ki je prezgodaj spoznal, da v življenju ni treba delati in ker vem, da tičim v pasti, ker me je žrtev pognala v morilčevo past, kajti človek je v pasti, če morilec ve, da poznaš njegov poklic, v kakšno reč sem zabredla s svojim oholim begom, sprva vrsta drobnih ponižanj in zatem tole, kar zamišljam si Herbertov in Joachimov obraz,, ko bi me zdaj videla, sprva komaj opazne nevšečnosti, lahen utrip tal pod nogami, in zdaj padec v nevarnost, saj skoraj ni verjetno, vendar si moram odkrito priznati, da tičim v nevarnosti, v nevarnosti, v nevarnosti. Beseda je kakor znamenje v presledkih vzplamtela v njenih mislih, potem pa ugasnila, kajti videla je Kramerja, kako je. Kramer Je žrl. Pričel je prav neopazno, z brskanjem, poskušanjem obložene rdečkaste zimske solate, belih fagiolov, mesnih rezin na krožniku, vsega je bil le zajeten kup, kopica hrane, po nekaj minutah, poznavalskih minutah poskuša-nja pa se ni pričelo veselo uživanje, temveč prav nasprotno. Sprožila se je posebna vrsta požrešnega mehanizma, podobna motorju, ki se ogreva. Pri tem pa Kramer ni jedel naglo in pohlepno, prej počasi in skrbno, temeljito je žvečil; toda to, kar je njegovo jed spremenilo v poziranje, v goltanje, je bil natančni ritem, -v katerem je jedi trpal v usta, odsotni pogled pohlepneža, molčanje belega obraza, v katerem so se odpirala in zapirala požrešna usta. Potem mu je prek čela pricurljal znoj, v potočkih je tekel s čela prek lic, bela krinka se je nenadoma začela lesketati, v vekah so visele kapljice, očesne jamice so bile polne vode, Kramer je vzel iz plašča robec in si obrisal nos. »Tako,« je vzkliknil Patrick, »kaj sem vam rekel?« pognale v Ameriko in tam so seveda morali delati. V kroniki vasi Lučne o vseh socialnih vzrokih skoro ni sledu in je ta problem osvetljen s povsem naivnega stališča. Pisec pravi, da je »... prav pogubno za ljudstvo v vsakem oziru preseljevanje v Ameriko, ki je pred kakimi petindvajsetimi leti (ob koncu 19. stoletja) silno v navado prišlo. Zdaj je že okoli 50 (izredno visoka številka) lu-činskih župljanov v ,novem svetu', kjer pa se jim, vsaj mnogim, nič prida ne godi. Mnogi, posebno še neutrjeni ter lahkomiselni mlajši ljudje, se po slabih tovariših in zgledih tako popolnoma spridijo, da docela podivjajo.« Nilkjer ni zapisanega ničesar o -vzrokih, kf so pognali te ljudi v Ameriko. Zanimiva je tudi, posebno danes, ko se naši izseljenci v vedno večjem številu oglašajo v stari domovini, ugotovitev, da so se skoro vsi, razen ma- ■ lih izjem, izpridili. Vemo pa, da so ravno naši ljudje bili najboljši dedavci in trdne grče, ki so si le z delom pridobili tisto, kar tudi današnji razvajeni mladini tako diši, a hoče to dobiti brez napora. Toda še eno ugotovitev poglejmo, ki jo kronist postavi takole: »Privadijo se ondi tudi na boljšo hrano, prilagodijo tujim šegam, da potem, če tudi pridejo nazaj domu, niso tukaj več za rabo. Z Ameriko si Lučin-čani, z nekimi malimi izjemami, niso veliko pomagali, pa si tudi v bodoče ne bodo. In koliko se naših ljudi v iHiiii'iniiMiiiinniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii;.......iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiimi wniu^^ } (Nadaljevanje in konec) Tak je bil verjetno Prešeren v Kranju, ko se je boril z razočaranji in boleznijo. Slika je danes last Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Vendar se bo vredno potruditi, da bi ta izvirnik prišel v Kranj. Saj gledamo v njem pesnikovo lice prav iz dobe, ko je živel v našem mestu. Prvi obiskovalci Prešernovega spominskega muzeja bodo imeli priložnost videti originalno Langusovo portretno sliko mladostne Primičeve Julije, izdelane v 1. 1836. To sliko je hodil ogledovat Prešeren v Langusov atelje. Slika sama ni velika, komaj 22X27,5 cm, slikana v medlih, zadržanih tonih. Prav v teh dneh je minilo sto let, kar so zagrebli to ženo na šmihelskem pokopališču pri Novem mestu. S Prešernom bo tudi nje ime slovelo, saj mu je bila nehotena navdihovalka za njegove najbolj zrele, najbolj lepe in najbolj mile ljubezenske pesmi. V eni od vitrin sta tudi dve izvirni fotografiji: Ana Jelovškova ter njena in pesnikova hči Ernestina Jelovšek. Ob pogledu na ti dve ženi, tako tesno povezani s Prešernovim realnim življenjem, nam zadrhti srce in zastane dih. Nemi stojimo pred to še ne rešeno pesnikovo življenjsko uganko. Kranj Prešernu Ob otvoritvi Prešernovega sponi nskega muzeja Vrh stopnišča, tako da prvi pozdravi obiskovalca, stoji nežno Prešernovo do-prsje iz belega marmorja. Kipar Gangl je ta plastični portret izdelal na osnovi izročil o pesnikovi podobi in po potezah Prešernovih sorodnikov. Tako je cenzura črtala Zdravi j ico Velja še omeniti dva portreta pesniko vega mentorja Čopa in pesnikovega prijatelja Smoleta. Oba sta bila tako tesno po vezana s Prešernom, da je njuno mest$ res le v ustanovi, posvečeni spominu nju nega Franceta. Osmrtnica, ki je javnosti pred 115 leti oznanila žalostni dogodek, je znamenit« tudi po tem, da je druga, tiskana v slo venščini. Za prvo, ob smrti Andreja Smo leta, je tekst napisal Prešeren sam. Na stenah vise stare litografije približ no iz Prešernove dobe, ki predstavljajo Kranj, Ljubljano, Bled in Bohinj. Njih avtorji so poleg Goldensteina še Paik Chapnv, VVagner in Sandmann. Posodil jih je muzeju ljubljanski Narodni muzej. Drugi prostori v pritličju, ki so v Pre> šernovem času služili mali kavamici Švicarja Florjana Puc, pozneje pa Geigerju in bili končno preurejeni v trgovino, služijo danes Mestni likovni galeriji za razstave, en prostor za Klubu kulturnih delavcev. Dvorišče še ni urejeno, ker je to preprečila zima in zmrzovanje. Pač pa bo do poletja govoto. Tudi ta zunanji prostor bo vključen v Prešernov spominski muzej na ta način, da bodo v steno vdelani posnetki nagrobnikov Linharta, Čopa, Vodnika in drugih, za katere je napise sestavil naš pesnik. Prav tako bo na zidu reliefno prikazan znamenit napis na zvonu >s Svet'ga Jošta lin«. Sredi dvorišča, obkroženega z arkadnim hodnikom, bo žuborel vodnjak, stene pa bodo porasle z divjo trto. To, vedno živ vodomet in plezajoče zelenje, bo dajalo skupno s cvetočimi nageljni na arkadnih oknih prvega nadstropja, zunanji, tesno z življenjem zvezan, živ videz hiši. Notranjo životnost muzeju, ki noče biti mrtva, zaprašena zbirka eksponatov, pa bodo dajale vedno menjave in dopolnitve vitrin; z muzejskim delom bo zvezano študijsko, posvečeno raziskavam Prešernovega življenja, dela in vpliva. Morda se priključi v neki dosegljivi perspektivi k sedanjemu muzeju tudi nekak Prešernov inštitut ali Prešernova akademija, kar je bil že svoječasni zasnutek našega največjega prešernoslovca Franceta Kidriča. ČRTOMIR ZOREČ .-, da bi nam dovolili ogled osmih zjutraj naj bi se javili j petQ urQ zbrali smo se Srečno, železarji! tovarne. V začetku letošnjega v tovarni. ^ kranjski železniški postaji in nestrpno pričakovalo vlak, __ _ _ ki je imel kot nalašč še precej zamude. Tako smo tudi mi z zamudo prišli v tovarno. Prijazni tovariš nas je že pričakoval. Vodil nas je po železarni in nam razlagal. Pred ogromnim plavžem in v martinarni smo se počutili drobcene kot mrav-ilje. Opazovali smo delavce, ki morajo z največjo natančnostjo opravljati težko delo, sicer jih lahko doleti smrt. Očka, vrni se zdrao domov! Ta napis in sliko otroka smo srečali na mnogih mestih v tovarni. Srečno, železarji. — vam kličemo — srečno! Prijazni tovariš nam je razkazal tudi železarski muzej. Ze »Kdo mi lahko pove,* jt V jeseniški Železarni so nas vprašali učitelj, »od kod pri-resnično gostoljubno sprejeli. de rW vih, ki vodijo čez Kokro, ustavlja vsak dan ki strmi v globino ter zamaknjeno opazuje mogočne skale, preko katerih se peni voda! Res, z mostov je kanjon zelo privlačen! Kakšen pa je od blizu, smo ugotovili: poln smeti, greznice in podivjanega rastlinja, med katerim prevladujejo koprive in bezgi. Pred nekaj leti so kranjski turistični delavci pokazali precejšnje zanimanje za kanjon. S skromnimi sredstvi jim je uspelo celo urediti nekaj sprehajališč in mostičkov, toda kaj, ko pa ni bilo denarja več; in kar je hujše, da je namreč morala prenekaterih stanovalcev hiš ob robu kanjona na zelo majhni višini. Kar je turistično društvo naredilo, so ti uničili, ne b umazan m slikovit zlobe, pač pa iz potrebe. Mostički (napravili so vsaj tri), ki so povezovali bregove Kokre v dnu kanjona, so v zimskem času postali idealen vir toplotne energije prenekaterega gospodinjstva. Seveda tako »sodelovanje« občanov ni moglo voditi v nedogled. Odnehal je pač tisti, ki bi moral mostičke in poti vzdrževati. In po poteh so. spet pričele rasti koprive... Tujci in gostje iz bratskih republik vzdihujejo: Ko bi mi imeli tak kanjon! Pa ga nimajo. Ustanavljajo pa zavode za izgradnjo turizma in se na tem področju skušajo. razgibati. No, v Kranju je stanje nekoliko obrnjeno. Imamo kanjon in možnosti, zavod za izgradnjo turizma pa so ukinili! Taka je, kot kameleon Le katera, boste vprašali. Seveda, zopet Kokra! Zopet ena izmed »privlačnosti in znamenitosti«, ki jo delajo edinstveno. Barve — te ustrezajo skoraj vsakemu okusu, menjajo . se vsak dan. Normalne reke in rečice se zadovoljujejo samo z dvema barvama, ki sta naravni: modro (bolje: čisto) in rjavo (po dežju). Za Kokro sta seveda ta dva odtenka z vsemi vmesnimi niansami odločno premalo. Postala je razvajena, razvadila pa jo je tovarna IBI, ki skrbi za to, da je voda včasih rdeča, berlinsko modra, zelena, skoraj črna, svetlo rjava... skratka — cela barvna lestvica tonov, ki bi jih morda celo sestavili v reprezentančno razpredelnico barv, ki jih IBI uporablja. Kopalci, posor! če hočete v zgodnjem poletju takoj »ogoreti«, opazujte Kokro! Ko bo umetno rjava, samo rahla kopel, in ogoreli boste! ^Morda je najbolje, da namesto mleka za sončenje vzamete s seboj steklenico kisa. Gospodinje namreč vedo, da kis utrjuje barve, kajti nihče ne ve, kakšne so tiste, ki jih IBI uporablja Morda niso najbolj obstojne.) Seveda to nis« vse kvalitete kranjskega kameleona. V največji vročini je Kokra lahko mrzlo zelena, taka, da nehote ob pogledu nanjo iščemo ovratnik zimskega plašča, ali pa take modre barve, da se nam ob pogledu v globino zavrti v glavi, taka globino nam pričara. Skratka: po želji in okusu! Seveda pa barva ni škodljiva. To bi morda vedele povedati ribe, ki jih je v Kokri kar precej še več pa bi jih bilo, če ribji tatovi (»raubšici«] ne bi tako vztrajno skrbeli zanje. Sedem njenih mostov Vsaj toliko smo jih našteli od sotočja v Ru povščico pa do izliva v Savo. Kateri so to? Prvi je pri tovarni Standard, sledijo pa leseni most pod Evropo, mostič pod Savo in renoviran mos pri sotočju Kokre z Rupovščico. Te bi imeno vali kar nižinske, kajti vsi stojijo bolj ali man; pri dnu kanjona. Ob robu pa levi in desni brej povezujeta dva uporabna in eden ne več upo raben most. To so: most na Cesti Staneta 2a garja, tisti pri hotelu Evropa in viseči most Od vseh so zanimi predvsem tisti, ki so stal in ki še stojijo pri hotelu Evropa oziroma pii cerkvi, kajti vse povezuje skupna značilnost: se in bili so v svojem času nekaj posebnega. Prvi, ki je stal na mestu, kjer stoji sedaj že zaprti viseči most, je bil popolnoma lesen. Sma trali so ga za nekaj izrednega, kajti nosilna loki sta bila narejena iz brun, ki so jih povezovali žeblji in vijaki. Preko njiju je bilo speljan« okrog 6 metrov široko cestišče, ki je bilo sprva namenjeno tudi prometu z vozili, kasneje pa so ga uporabljali le še pešci. Most so konet 1946. leta zaprli in zažgali. Menda se je pričd nagibati. Na istem mestu so kmalu zgradili vi seči most, ki stoji še danes. Ta je bil nekaj posebnega zaradi svoje dolžine. Nosilni jekleni vrvi sta bili včasih sestavni del žičnice na Puter hof nad Tržičem. Dolgo sta zdržali v novi vlogi pravzaprav sta zdržali in dočakali nov most, ka terega gradnja nam je poznana, bila pa je, kot smo videli; spet nekaj posebnega. Svojo zgodovino pa ima tudi most na Prim-skovo. Tu so že leta 1928 postavili kovinski most na dveh nosilnih stebrih s temeljema na dnu kanjona. Stari Primskolani vedo povedati, da J« iz njega nekoč padel voz, naložen s senom. Voznik, konj in pes so bili seveda mrtvi. Ker pa je bil preozek, so ga podrli in zgradili betonskega. Tega je oktobra 1944 poškodovala eksplozija peklenskega stroja., ki ga je nastavil partizan. Leta 1957 pa so isti most prenovili in razširili. To, kar smo zapisali o kanjonu Kokre, Bregovih značilnostih in mostovih, seveda še zdaleč ni vse, kar bi o Kokri lahko napisali. Morda bi morali dodati besedo ali dve o elektrarni. Luteranski jami ali zakloniščih! Toda pustimo to zaenkrat, saj Kokra še teče in verjetno tudi še nekaj časa bol TONE POLENEC RADIJSKI SPORED VELJA OD 22. DO 28. FEBRUARJA Poročila poslušajte vsak dan ot> 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 SOBOTA — 22. februarja 8.05 Vedre melodije za konec tedna — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 925 Alenka in Matic v naši diskoteki — 9.45 Solistična zabavna glasba — 10.15 Pisani spored izpod zelenega Pohorja — 10.35 Zbor čeških pevcev — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 1225 Sobotni zabavni mozaik — 1330 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Kranjski zbor »France Prešeren« poje pesmi skladateljev — lć.OO Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 1735 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Recitali znamenitih pevcev — 18.45 Novo v znanosti — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Matineja narodno-zabavne glasbe v Kranju — 21.00 Sobotni ples — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Prije len konec tedna NEDELJA — 23. februarja 6.00 Dobro jutro — 630 Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.40 Iz albuma pesmi za otroke — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 še pomnite tovariši — 10.30 S tujih koncertnih odrov — 11.30 Nedeljska reportaža — 11.50 Godala v ritmu — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 1330 Za našo vas — 13.50 Koncert pri vas doma — 14.10 Nekaj melodij — nekaj ritmov — 15.05 Odmevi iz Skandinavskih dežel — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Domači napevi za nedeljsko opoldne — 16.45 Pisani potpuri — 17.05 Ham-mond orgle — 17.15 Radijska igra — 18.00 Glasba iz zna- v menitih oper — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Izberite svojo popevko — 21.00 Znamenite operne predstave — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Iz italijanske pesmarice PONEDELJEK — 24. febr. 8.05 Spet nam pojo »Fantje ni vasi« — 825 Veliki zabavni orkestri tega tedna — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Pojeta sopranistka Vilma Bukovec in Rudolf Franci — 10.15 Virtuozni instrumentalni solisti — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena med igra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Slovenski pevci zabavne glasbe — 1330 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestit, o in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz opernega albuma — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Zabavni kaleidoskop — 18.45 Družba in človek — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Iz slovenske klavirske glasbe — 20.15 Koncert orkestra RTV Ljubljana — 22.10 S popevkami po svetu — 23.05 Literarni nokturno 23.15 Nočni akordi TOREK — 25. februarja 8.05 Vrtiljak zabavnih zvokov — 8.35 Pisani zvoki z Dravskega polja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 925 Zbori v plesnem orkestru — 9.45 »Lep dan« — pesmi — 10.15 Plesne miniature — 10.40 2. dejanje opere »Ero z onega sveta« — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 1225 Domače viže in napevi za opoldne — 13.30 Iz baletov — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Slovenske narodne pesmi — 15.15 Zabavna glasba — 1530 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Pianist Dan Shirley — 18.25 Plesni orester RTV Ljubljana in njegovi solisti — 18.45 Na mednarodnih križ-potjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Ženski zbor Slovenske filharmonije — 21.30 Nekaj Brahmsove glasbe — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 S popevkami današnjih dni SREDA — 26. februarja 8.05 Jutranji divertimento — 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.25 Za prijetno razvedrilo — 10.15 Narodne pesmi iz francoskih pokrajin — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Izbrali smo za vas — 13.30 Zvoki romantičnega stoletja — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Sovjetske in češke popevke — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Chopinova prva pariška leta — 1735 Iz fono-teke radia Koper — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Mojstri orkestrske igre — 18.45 Ljudski parlament — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lepe melodije — 2030 Koncert v studiu 14 — 2130 Glasbeni nokturno — 22.10 Popevke se vrstijo — 23,05 Literarni nokturno — 23.15 V plesnem ritmu ČETRTEK — 27.'februarja 8.05 Z opernih in koncertnih odrov — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe — 10.15 Pihal- na godba Ljudske milice — 10.30 Pet minut za novo pesmico — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Radijska kmečka univerza — 1225 Radi bi vas zabavali — 1330 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra ansambel Aleksander Clair — 17.15 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Indijanska suita — 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Lahka glasba — 21.00 Izročilo 20. stoletja — 21.40 Kardal in Tosca-ta — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Plesni orkester Glenn Miller 2320 Skupni program JRT PETEK — 28. februarja 8.05 Operetni zvoki — 8.50 Člani Slovenskega okteta pojo slovenske narodne — 8.55 Pionirski tednik — 925 Popularne strani iz domače simfonične literature — 10.15 Uvertura in drugi odlomki — 10.35 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi in pesmi — 13.30 Odmevi iz koncertnih dvoran — 14.03 Radijska šola za nižjo stopnjo — 1435 Veliki zabavni orkestri vzhodno-nemškega radia — 15.15 Napotki za turiste — 1520 Zabavna glasba — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz življenja in dela Antonina Dvofaka — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Pesmi borbe in dela — 18.30 Pripoveduje nam ... — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Četrt ure z zabavnim orkestrom Roberto Rossi — 20.15 Tedenski zufianje-politični pregbd — 2030 Iz slovenske violinske glasbe — 21.00 Mantova-ni in njegov orkester — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih— 22.10 Plesna glasba — 23.05 Nočni koncert KINO Kranj »CENTER« 22. februarja — amer. barv. CS film ALAMO I. DEL ob 16. uri, švedski barv. film ALI SO šE ANGELČKI ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. CS filma ŠEPETANJE NA BLAZINI ob 22. uri 23. februarja — franc barv. W film ZASEBNO ŽIVLJENJE ob 14. in 18. uri, švedski barv. film ALI SO šE ANGELČKI ob 14. in 20. uri 24. februarja — amer. barv. CS film ŠEPETANJE NA BLAZINI ob 16., 18. in 20. uri 25. februarja. — amer. barv. CS film ŠEPETANJE NA BLAZINI ob 16., 18. in 20. uri 26. februarja — amer. barv. CS film ŠEPETANJE NA BLAZINI ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STORžIč« 22. februarja — franc. barv. VV film ZASEBNO ŽIVLJENJE ob 16. in 18. uri, premiera špan. franc barv. CS filma MADAME SANS GENE ob 22. uri 23. februarja — švedski barv. "film ALI SO šE ANGELČKI ob 14. in 18. uri, franc. barv. W film ZASEBNO ŽIVLJENJE ob 16. in 20. uri 24. februarja — švedski barv. film ALI SO šE ANGELČKI ob 16. uri, franc. barv. VV film ZASEBNO ŽIVLJENJE ob 18. uri, špan. franc. barv. CS film MADAME SANS GENE ob 20. uri 25. februarja — špan. francoski barv. CS film MADAME SANS GENE ob 16., 18. in 20. uri 26. februarja — šoan. francoski barv. CS film MADAME SANS GENE ob 16., 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA« 22. februarja — premiera poljskega filma NOCOJ BO UMRLO MESTO ob 19. uri 23. februarja — špan. fra-coski barv. CS film MADAME SANS GENE ob 15. in 19. uri, nemški film GoRIN-GOV SOŠOLEC ob 17. uri Cerklje »KRVAVEC« 22. februarja — amer. barv. CS fiim ALAMO II. DEL ob 1930 23. februara — amer. barv. CS film ALAMO II. DEL ob 16. uri Naklo 23. februarja — amer. ban'. CS film ALAMO I. DEL ob 16. in 19. uri Ljubno 22. februarja — slovenski film MINUTA ZA UMOR ob 19.30 23. februarja — amer. barv. film ŽIVIM ZA TEBE ob 16. uri Jesenice »RADIO« 22. do 23. februarja — angl. barv. CS film VESELI KLUB MLADIH 24. februarja — nemški film ZALJUBLJENI DETEKTIVI 25. do 26. februarja — ameriški film NA DIVJEM ZAHODU 27. februarja — jugoslovanski fiim MOŠKI Jesenice »PLAVŽ« 22. do 23. februarja — ameriški film NA DIVJEM ZAHODU 24. do 25. februarja — angl. barv. CS film VESELI KLUB MLADIH . < 27. februarja — nem. film DOKAŽITE ALIBI Žirovnica 22. februarja — amer. barv. CS film OSAMLJENI SO HRABPvI 23. februarja — angl. barv. VV film POGUM 26. februarja — angl. barv. CS film VESELI KLUB MLADIH Dovje 22. februarja — angl. barv. CS fiim POGUM 25. februarja — amer CS film OSAMLJENI SO HRABRI 27. februarja — angl. barv. CS film VESELI KLUB MLADIH Koroška Bela 22. februarja — nem. fiira DOKAŽITE ALIBI 23. februarja — amer. barv. CS film PLAMTECA ZVEZDA 24. februarja — amer. film NA DIVJEM ZAHODU Kranjska gora 22. februarja — amer. barv. CS film PLAMTECA ZVEZDA _ 23. februarja — nemški VV film DOKAŽITE ALIBI 27. februarja — amer. film . NA DIVJEM ZAHODU Duplica 22. februarja — ital. barv. CS film VSAKO NOC NOVO LETO ob 19. uri 23. februarja — ital. barv. CS film VSAKO NOC NOVO LETO ob 15., 17. in 19. uri 26. februarja — franc. film TAKO ŽALOSTNO SRCE ob 17. in 19. uri 27. februarja — amer. barv. CS film OKO ZA OKO ob 15., 17. in 19. uri Radovljica 22. februarja — nemški zabavni barvni film KRALJ CARDASA ob 18. uri, amer. barv. fiim PONOĆNA ČIPKA ob 20. uri 23. februarja — amer. barv. film PONOĆNA ČIPKA oo 16. in 20. uri 23. februarja — sovj. barv. fiim VLAK PEUE NA VZHOD ob 18. uri * 23. februarja — nem. barv. film KRALJ CARDAŠA matineja ob . 10. uri dop. 25. februarja — Šved. fiim ME IN KAMPF — I. DEL — KRVAVA LETA ob 18. in 20. uri 26. februarja — Šved. film ME IN KAMPF — II. DEL — VOJNI ZLOČINEC ob 18. in 20 uri 28. februarja — franc. CS film SEDEM SMRTNIH GREHOV o b20. uri gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU SOBOTA — 22. februarja Vilhar: DRUGA VELIKA BESEDA ob 17. uri za šole in ob 20. uri za IZVEN — Gostovanje v Trbovljah NEDELJA — 23. februarja Ob 10. uri URA PRAVLJIC — 17 program, ob 16. uri za dijake in 1930 za IZVEN Vi-)iar: DRUGA VELIKA BESEDA — gostovanje v Žireh TOREK — 25. februarja Ob 16 uri Vilhar. DRUGA VELIKA BESEDA za red Dt JAŠKI L ČETRTEK — 27. februarja Ob 16. uri Vilhar DRUGA VELIKA BESEDA za red DIJAŠKI II. PETEK — 28. februarja Ob 17. in 1930 Lorca: DOM BERNARDE ALBE gostuj« gledališče »Tone Cufar« z Jesenic Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran 9 Zabavna stran ® Zabavna stran iinioresua Roko na jetra, spoštovani bralci, priznajmo, da Gorenjci zadnje čase nič manj ne zaostajamo za drugimi poštenimi SFRJ-evci v reklamiranju svojega blaga kot naši smučarski skakalci in tekači za svetovno smetano. Jč že tako, danes brez reklame še na svet ne prideš, kot se spodobi. Če nisi prvi novorojenček v novem letu, '131313. učenec reformirane šole brez telovadnice ali vsaj milijonski obiskovalec novega javnega stranišča, te še pes ne povoha Brez nagradnega hokuspokiisa zlepa ničesar ne prodaš in na tvojo prireditev ne bo živega krsta, če nisi napovedal nagradnega žrebanja vstopnic s prvo nagrado, vredno vsaj desetkratne vožnje s v jezik njihove boljše polovice, naprej pa ljudem raje ne vzbujam skomin! Leska Veriga naj za reklamo izdeluje železne krogle, pritrjene na verigo, kakršne so svoje čase nosili zaporniki. Uspeh pri ženah vinskih bratcev in skakalcev čez zakonski plot jim je zagotovljen! Kranjska S~ava naj srečnim izžrebancem poklanja gumijasto potapljaško obleko. Vsakemu pešcu in kolesarju bo na naših rešeta-stih cestah prišla v teh dneh od-juge in dežja presneto prav! P!.Tnika naj \proddja posebne ""— 7,amujalci službe in okajeni možje, ki se plazijo v pisarno ali v zakonsko spalnico, se bodo strgali za nagradne ku- Elan bi lahko oskrboval matične urade z lično izdelanimi kuhin)s ki mi valjarji, ki bi jih matičar slovesno izročil nevesti in kadar bi njen mož pripeljal do- Reklama nad vse! kranjskogorsko žičnico. In v teh stvareh, vidite, že precej capljamo za drugimi. Naši ljubi bratje bodo vsak čas nudili k kupljeni postelji pravo pravcato pripadajoče dekle in ko jih boš tako zbral deset, boš dobil še taščo, da ti bo pestovala tisto, kar boš na posteljah producirah Tovarne praškov ti bodo za vsak stoti odre-zek zastonj oprale vse umazano perilo enega leta, kar bo posebno prav prišlo nekaterim podjetjem m ustanovam. Skratka, zadnji čas je, da tudi Gorenjci na tem področju zavihamo manšete in pljunemo v rokavice! Kajti glejte, priložnosti za edinstveno reklamo na mne manjka. Če bodo naši vrli proizvajalci izvedli moje skromne predloge, jim zagotavljam porast proizvodnje do vrha tovarnišekga dimnika in se čez, pa vsaj toliko kupcev, kot je čakajočih v blejski ambulanti. Kroparski Plamen naj razpiše, 'da bo lastnoročno in zastonj zabil vsak tisoči prodani žebelj natanko tja, kjer bi ga spoštovani kupec najraje videl zabitega. Eni bodo naročali, naj se žebelj zabije v glavo njihovega šefa, drugi mov barko in jo dobil po buči, bi čisto zagotovo pomislil na slavno begunjsko tovarno. Kakšna psihološka reklama! Niko iz Železnikov bi predstavnikom delavskih svetov in direktorjem dobavljal sponke za jezike. Loški LTH naj izdela nagradni aparat za odmrzovanje skladov. Tržiški Peko bi našel marsikaterega interesenta za obuvalo, ki zagotavlja varno stopanje ljudem na prste in hojo po glavah. Kemična tovarna iz Pod-narta naj spusti v prodajo anti-uspavalni prašek, ki bi ga brezplačno delili na zborih volilcev in drugih sestankih. Kranjska Iskra naj izdela avtomatični števec »plavih*, mogoče dvotarifne-ga, ki direktorjevih ne bi štel. Jeseniška Železarna naj občinske funkcionarje osreči z varovalnimi ploščami, ki odbijajo vsako kritiko, da se ne bo več delala politična škoda, kot radi pravijo. In tako dalje, po Savi navzgor in navzdol. Idej ne manjka. Investicije malenkostne. Plača potrošnik. Uspeh zagotovljen. Vilko Novak VELJA OD 22. DO 29. FEBRUARJA OVEN (2L3. — 20.4.) V SLUŽBI uresničiš svoje načrte kljub nasprotovanju poklicnih tovarišev. V ljubezenskih stvareh bo po predvidevanjih, vendar ljubosumnost lahko marsikaj pokvari. Divje športno veselje. BIK (21. 4. — 20. 5.) NE IŠČI sreče izven svojega in domačega kroga. Začneš z delom, ki ga od poletja odlašaš. S šolami in družabnimi idejami se rehabilitiraš na vseh področjih. Pošta in finančna pomoč. DVOJČKA (21. 5. — 20. 6.) PRESENEČENJE v srčnih zadevah. V službi in družbi vztrajaj pri svojih stališčih, vendar pazi, da v razburjenosti kakšno ne blekneš. Kisli obrazi se spremene v vesele. RAK (21. 6. — 22. 7.) VESELJE SREDI tedna odnese občutek osamljenosti. Ob pravem času prideš k pravemu srčk.i. V torek se otresaš ženskih opravkov in otroških želja. LEV (23. 7. — 22. 8.) VELIKA LJUBEZEN POSTAJA običajna ljubezen. Neko skrivnost prvič z. veseljem poveš v petek za okroglo mizo. Energično se zavzameš za svoje načrte. Enkrat greš v obleki spat. DEVICA (23. 8. — 22. 9.) LEPE POSLEDICE rodi obisk, ki popacka pod. Na delovnem področju bo nekaj zaškripalo. Ozmerjajo te zaradi predolgih malic. Po smešnem darilu prisega ljubezni in tri bratovščine. TEHTNICA (23. 9. — 22. 10.) DRUŽBA DOBRIH prijateljic in prijateljev te ozdravi črnogledosti. Sprememba v službi prinese razen izboljšav tudi nevšečnosti. Domači te občudujejo. ŠKORPIJON (23. 10. — 22. 11.) KLJUB NEKATERIM oviram preživiš nekaj lepih trenutkov z drago osebo. Na poti domov vidiš in slišiš nekaj, kar ne bo dobrodošlo tvojemu žepu. Lenoba in sitnost. STRELEC (23. 11. — 22. 12.) ČUSTVENO ŽIVLJENJE bo zelo razgibano, zakaj kolebaš med navdušenjem in razočaranjem. Rahli prepir zaradi neke okrogle stvari. Idila na snegu. KOZOROG (23. 12. — 20. 1.) BOJEVITOST izgine. Zamenja jo ljubezen do pobarvanih las, klobas in molčanje. Navdušiš se za glasbo in prepovedano fotografiranje. VODNAR (21. 1. — 19. 2.) * MALO STAREJŠA simpatija strmi, ko spozna m občuti, da še ni pozabljena. Znebiš se denarja in neprijetnih obveznosti. Nepredvideno delo, zamujen zmenek in čenče. RIBI (20. 2. — 20. 3.) V SOBI. kjer bo preveč ljudi, ne štej na glas kozarcev; ljubezni pa ne izpoveduj naglas, zakaj nekdo te zalezuje. Nekam te pokličejo, pa se malce zatresejo hlače. Tehnična pridobitev in skrbi zaradi otroka povzroče nespečnost. Darilo te spravi v zadrego. TELEVIZIJA SOBOTA — 22. februarja RTV Beograd 18.00 Poročila 18.05 Gledališče ob 18.05 RTV Ljubljana 19.00 TV obzornik 1920 Ekspedicija 1930 Kaj bo prihodnji teden na sporedu JTV 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.45 Ogledalo državljana Pokornega RTV Ljubljana 21.45 Serijski film 22.15 Poročila NEDELJA — 23. februarja RTV Beograd 11.00 Kmetijska oddaja 1130 Dvsnejev svet Športno popoldne 16.50 »Dom Bernarde Albe« drama 1820 Denisovi tedenski »Dohodki« 18.50 športna poročila 19.00 Mladinski TV klub JTV 20.00 Nedeljska izdaja TV dnevnika RTV Ljubljana 20.45 »Henrik IV« — drama 22.20 Jazz na ekranu 22.50 Poročila PONEDELJEK — 24. fcb. RTV Ljubljana 10.40 šolska ura 1520 Ponovitev šolske ure 17.30 Angleščina na TV RTV Zagreb 18.00 TV v šoli RTV Ljubljana 1830 Poročila 18.35 Lutkovna igra za otroke 19.00 TV obzornik JTV 19.30 Tedenski športni pregled 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 2030 Propagandna oddaja 20.45 Sibirska ladv Machbet — jugoslovanski film RTV Zagreb 22.15 Svetovna konferenca OZN 22.45 Poročila TOREK — 25. februarja NI SPOREDA! SREDA — 26. februarja RTV Ljubljana 1730 Ruščina na TV 18.00 Poročila 18.05 Slikanica za najmlajše 1820 Pionirski TV studio 19.00 TV obzornik 19.30 Sprehod skozi čas JTV 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 2030 Propagandna oddaja 20.45 Na kraju samem — zabavno glasbena oddaja Evrovizija — 21.45 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju RTV .Ljubljana 2230 Poročila ČETRTEK — 27. februarja RTV Zagreb 10.00 TV v šoli RTV Ljubljana ~ 1730 Angleščina na TV RTV Beograd 18.00 Poročila 18.05 Slike sveta - RTV Ljubljana 1830 Britanska enciklopedija 19 0-3 TV dnevnik 1930 400 let slovenske glasbe JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.30 »Belo v belem« — kriminalna zgodba Evrovizija 2130 Svetovno prvenstvo.v umetnem drsanju RTV Ljubljana 23.00 Poročila PETEK — 28. februarja RTV Ljubljana 17.30 Ruščina na TV 18.00 Poročila 18.05 Srečno vožnjo! 1830 Pogled v neskončnost 13.50 Glasbeni kotiček JTV 19.00 TV dnevnik RTV Beograd 2030 Propagandna oddaja 20.45 Kratki film Evrovizija 21.00 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju 9050^28^41925^^^3^0198549941995473^690576743908^^40^9450^1197319915^945064433440715^6449895695599453954939479^4794133^^^9749914294^29510354994^095