DOMŽALE, 28. MARCA 1996 • ŠT. 3, LETNIK 35
D O M Z A
UKOVICAIN
MORAVČE*
istemu, ki se boji misliti, običajno pravimo, daje
discipliniran.
Letz
ŠESTNAJSTA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Obsežen dnevni red
V sredo, 20. marca 1996, so se člani Občinskega sveta Občine Domžale sestali na svoji 16. seji.
Predsednik Občinskega sveta dr. Miha Brejc je z vabilom na sejo predlagal dnevni red./ 21. točkami
dnevnega reda, obenem pa so člani občinskega sveta prejeli skoraj 300 strani gradiva za sejo.
Tokrat je bilo pred občinskim svetom kar 21. točk dnevnega reda (Foto: B. O.)
Po ugotovitvi sklepčnosti, sprejemu zapisnika prejšnje seje in sprejemu dnevnega reda seje so člani Občinskega sveta najprej obravnavali in sprejeli predlog okvirnega delovnega programa Občinskega sveta Občine Domžale za prvo poletje 1996, ki je okviren tako terminsko kot vsebinsko, saj je program možno dopolnjevati z zadevami, ki so nujne, oz. z zadevami, ki jih v programu ni. Predsednik občinskega sveta je kot predlagatelj seznanil člane sveta, da je plan narejen za prvo polletje 1996 na osnovi predloga občinske uprave, ki je tudi pripravljalec gradiv.
G. Andrej Senica je kot predsednik Nadzornega odbora članom Občinskega sveta predstavil poročilo o delu Nadzornega odbora v letu 1995. Po Statutu Občine Domžale ie Nadzorni odbor dolžan najmanj dvakrat letno poročati Občinskemu svetu o svojih ugotovitvah. Odbor deluje po sistemu preventivnega in naknadnega nadzora. Pri obravnavi gradiv za seje Občinskega sveta in drugih gradiv Nadzorni odbor ni ugotovil nepravilnosti, ki bi terjale ugotavljanje odgovornosti občinskih organov ali posameznih delavcev. Ravno v tem času pa pripravljajo finančno poročilo o vseh opravljenih delih od začetka adaptacije Kulturnega doma Domžale.
Nadaljevanje na naslednji strani
Papež
vrača obisk
Pravijo, da je naša beseda »romar« nastala ravno v zvezi z Rimom (italijansko: Roma), ki ga Slovenci radi obiskujemo. K temu obisku spada tudi obisk največje cerkve na svetu - bazilike sv. Petra. Mnogi se udeležijo papeževega splošnega sprejema (avdience) ob sredah, kjer v našem jeziku pozdravi vsako večjo skupino romarjev iz Slovenije.
Na svojih številnih pastoralnih (pastirskih) potovanjih je papež obiskal tudi naše sosednje dežele: bil je v Krki na avstrijskem Koroškem, v Trstu, Gorici, Vidmu in lani na Hrvaškem. Vsakič so mu prišli naproti tudi Slovenci iz matične domovine. Letos nam vrača ta obisk.
Prvi nas je priznal Vatikan
Papežev obisk od petka, 17, do nedelje, 19. maja, bo imel tri glavna množična srečanja: v Ljubljani, Postojni in Mariboru. Na ta srečanja so povabljeni vsi: Slovenci doma in po svetu, drugi državljani naše domovine in prebivalci sosednjih dežel. Poleg katoličanov so povabljeni tudi evangeličani, pravoslavni in člani drugih krščanskih skupnosti ter vsi ljudje dobre volje.
Morda je kdo že pozabil, da je prav Sveti sedež 13. januarja 1992 kot prvi Slovenijo uradno priznal kot suvereno državo. To priznanje je bilo znamenje za države Evropske skupnosti in Južne Amerike. Pomagalo je tem državam premagati zadnje pomisleke za priznanje. V izročilu Svetega sedeža ni, da bi bil med prvimi, ki priznma kakšno novo državo. Osebna naklonjenost svetega očeta in tudi razumevanje slovenskih teženj na najvišjih ravneh vatikanskega državnega tajništva sta pripomogla, da je Sveti sedež »prelomil« svoje izročilo in kot prvi priznal Slovenijo kot samostojno državo. Francosko poreklo vatikanskega »zunanjega ministra«, nadškofa leana-
Louis Taurana, in njegova povezanost z uradnim Parizom sta tudi veliko pripomogla ne samo za francosko priznanje, ampak za priznanje držav Evropske skupnosti.
Razmerje med Sv. sedežem in Slovenijo lahko po mnenju dr. Štefana Faleža, slovenskega veleposlanika pri Sv. sedežu, presojamo kot razmeroma dobro. Razumljivo pa je, da je Sv. sedež precej zaskrbljen, ker ima vtis, da se položaj katoliške Cerkve v demokratični Sloveniji ni kdove koliko izboljšal.
Glavna skrb - edinost Cerkve
Službo papeža kot vrhovnega pastirja Cerkve danes marsikje kritizirajo in napadajo kot nekaj zastarelega. Menijo, da je to tujek sredi sveta, ki oblikuje življenje v duhu demokracije. Tudi kristjani niso vsi o papežu istega mnenja. Služba Petrovih naslednikov sicer obstaja neprekinjeno od vsega začetka, a zaradi sporov in razcepitev, do katerih je prišlo v zgodovini, to službo danes sprejemajo samo katoličani. Vil. stoletju se je od rimske Cerkve ločila pravoslavna ali vzhodna Cerkev, v 16. stoletju pa so kot sad reformacije nastale evangeličanska, kalvinska in anglikanska Cerkev, ki tudi ne priznavajo papeža za svojega poglavarja.
Papeška služba zato velja kot nekaj tipičnega za katoliško razumevanje Cerkve. Medtem ko druge Cerkve in cerkvene skupnosti v tem vidijo oviro za zbližanje in ponovno zedinjenje kristjanov, vidi katoliška Cerkev v tem posebej pomembno službo edinosti v Cerkvi. Nobena druga Cerkev doslej ni predložila kakšnega primerljivega in prepričljivega modela vidne edinosti.
Kam naj se obrnemo, če so kdaj
v Cerkvi mnenja med škofi različna? Ravno tu je nenadomestljiva vloga, ki pripada rimskemu škofu. )ezus je postavil Petra za prvega med apostoli in ga preimenoval v »Skalo«. Sprememba imena je pomenila novo poslanstvo, ki ga je Peter dobil: odslej mora kljub svoji človeški slabosti biti skala, na katero bo Kristus skozi zgodovino zidal svojo Cerkev. Trikrat mu je rekel, naj pase njegove ovce. Nekaj trikrat reči je pomenilo v starem Orientu močno potrditev. Naročil mu je tudi: »Ko se spreobrneš, potrdi in opogumi svoje brate.«
Služba, ki bo trajala, dokler bo Cerkev
Petrova pastirska služba se je izročala naprej. Apostol je umrl mučeniške smrti I. 64 ali 67 pod cesarjem Neronom kot rimski škof. Rimska verska občina je imela od vsega začetka posebno mesto med drugimi občinami. Tako je to ostalo. V začetku še ni imelo organizato-rične oblike, toda v vseh pomembnih zadevah so drugi škofje vpraševali to
Nadaljevanje na naslednji strani
MILAN PIRMAN, TAJNIK OBČINSKE UPRAVE ZA SLAMNIK
»Načrtujemo, da bo letošnji proračun sprejet prej kot lani!«
Bralci Slamnika so imeli priložnost v prvi letošnji številki prebrati pogovore z župani vseh treh občin, ki jih »pokriva« naše glasilo, v februarski številki smo predstavili oziroma se pogovarjali s predsedniki občinskih svetov, tokrat pa smo zaprosili tajnike občinskih uprav, da nam povedo, kako oni vidijo delo v lanskem letu, ki je bilo na nek način vsekakor prelomno, saj je minilo leto dni od začetka »življenja na svojem« in kako si ga zamišljajo v naprej. Tajnikom občinskih uprav smo zastavili podobna vprašanja, saj se več ali manj srečujejo tudi s »podobnimi« težavami.
Gospod Milan Pirman, vi sle tajnik občinske uprave v Domžalah. Sam lahko poveste, s kakšnimi težavami ste se srečevali v lanskem letu, ko je postala naša občina
manjša za Mengeš, Lukovico in Moravče?
V letu 1995 smo imeli veliko težav, čeprav je občina Domžale ostala sedežna občina, predvsem zaradi reforme oziroma reorganizacije občin in ie bilo treba ponovno organizirati delo občinske uprave. V prvih sedmih mesecih, ko je bila naša uprava še slabo organizirana, smo opravljali tudi storitve za tri novo nastale občine. S. 1.8. 1995 pa so nove občine formirale svoje uprave in pričele samostojno opravljati delo. Odlok o organizaciji občinske uprave in njenem delovnem področju, ki smo ga sprejeli lansko jesen, je tako postal temeljni akt, ki je določil delo uprave. Sicer pa o težavah naše uprave ne bi pretirano razglabljal, ker menim, da občane to ne zanima. S težavami smo se srečevali sami znotraj
kolektiva in jih tudi sami reševali, drugih pa z njimi nismo hoteli obremenjevati.
Kako pa je bilo s tako imenovanimi »utečenimi« stvarmi. So vam kaj olajšale delo t
Utečene so bile marsikatere zadeve. To utečenost smo želeli zagotoviti tudi s tem, da smo vodjem bivših sekretariatov, to se pravi osebam, ki so prej'opravljale vodstvene funkcije v občini, ponudili delo tudi v novi občini, kar pomeni, da se je kadrovska in druga kontinuiteta prenesla v novo nastalo občino, s čimer smo zagotovili čim bolj nemoteno poslovanje.
Kakšno pa je sodelovanje z upravno enotof Se bi lahko tudi pri nas zgodil »kranjski primer«f
Nadaljevanje na naslednji strani
On
IKU
PREBERITE
Končno do novih telefonov tudi v občini Lukovica
Policijska pisarna v Moravčah
Pesticidi - strupi - nikar!
Vsem bralcem želimo vesele in blagoslovljene velikonočne praznike
Uredništvo SLAMNIKA
Zadnja točka
Seveda tudi 15. seja Občinskega sveta (14. februar 1996) ni bila brez zadnje točke dnevnega reda. S svojimi pobudami in predlogi, z vprašanji in zahtevami so nastopili predvsem svetniki iz vrst SDSS in svetnik Zelenih Slovenije.
Svetnica Majda Pučnik - Rudi (SDSS) je v imenu svoje stranke in strank SKD, SLS in skupine z liste obrtnikov zahtevala javno objavo decembrskih plač občinske uprave in občinskih funkcionarjev (županje, njenega tajnika, podžupana) po plačilnih listah s prikazom prihodkov iz naslova opravljanja funkcij, to je sejnin, potnih stroškov, dnevnic, itd.
Na zapuščena motorna vozila, ki kazijo javne površine v domžalski občini, je Občinski svet opozoril s svojim vprašanjem svetnik Jože Nemec (Zeleni Slovenije). Zanimalo ga je, kako je z veljavno zakonsko regulativo, ali »nepotrebna« vozila redno odstranjujejo, kdo je odgovoren za odvoz. Zavzel se je za ustrezno kazensko sankcioniranje kršiteljev in »nemoteno« odstranjevanje vizualnih onesnaževalcev naravnega in bivalnega okolja. Ker je odgovor svetniku za naslednjo sejo Občinskega sveta že pripravljen, ga v skrajšani obliki povzemamo. Komunalni nadzornik Občine Domžale, g. Niko Lederer, ugotavlja, da sicer Odlok o zunanjem videzu naselij v Občini Domžale v 3. členu prepoveduje opuščanje starih in nevoznih prevoznih sredstev na parkiriščih in drugih javnih površinah, vendar pa ni predpisanega postopka (kdo naj jih odpelje in kam, kako dolgo naj jih vzrujejo), ki bi realiziral odstranitev takšnih vozil. Odstranjevanje »neuporabnih« vozil je finančni zalogaj občine, ki ga nameni Komunalno stanovanjskemu podjetju Domžale, izvajalcu »čistilne akcije«. Rešitev
»ekološkega« problema načrtuje občinska uprava, ki bo v jesenskem obdobju pripravila ustrezen odlok o ravnanju z opuščenimi »vozili«.
V Domžalah nujno potrebujemo smerokaze na vseh pomembnih križiščih, in to v velikosti, kot jih imajo v Evropi, meni svetnica Občinskega sveta Martina Urbanija (SDSS) in predlaga, da v mestu Domžale na začetku vsake ulice postavijo smerokaz z imeni ulic, saj se v mestu ne znajdejo ne prebivalci drugih regij ne tujci.
Z njo se strinja tudi pripravljalec odgovora Primož Tonkli z Oddelka za gospodarsko dejavnost Občine Domžale in dodaja, da bo občina v sodelovanju z Družbo za državne ceste Slovenije »poskušala realizirati smerokaze na glavnih križiščih v velikosti, ki je predvidena z zakonodajo. Do sedaj so bile namreč tablice z imeni ulic v Domžalah postavljene na vsej Ljubljanski ulici in vsej KS Slavko šlander. V pripravljenem odgovoru je še zapisana obljuba o načrtovanju postavitve smerokazov in tablic tudi v drugih naseljih v občini.
Svetniška skupina SDSS pa ie v imenu Kluba podjetnikov v okviru SDSS Domžale predlagala, naj bi na eni naslednjih sej obravnavali problematiko podjetništva in obrti v domžalski občini. Odgovor Zorana Kramžarja, načelnika Oddelka za gospodarstvo in finance Občinske uprave, je pesimističen, kajti Občina že od leta 1990 postopno izgublja pristojnosti na področju obrti in podjetništva. S 1.1. 1995 je namreč to področje prešlo popolnoma pod republiško pristojnost, vse je urejeno z republiškimi zakoni. Občina nima nikakršnega vpliva, le z določenimi ukrepi (krediti, zemljišča, obrtne cone) poskuša pospeševati obrt in podjetništvo.
POMOĆNIK ODGOVORNI UREDNICE
2
/lamnik
Domžale
»Načrtujemo, da bo proračun sprejet prej kot lani!«
Nadaljevanje s prve strani
Težave z državo oziroma z državnimi organi na področju naše občine so predvsem zaradi tega, ker je pristop različno urejen. Za organe, kot so inšpekcijske službe, geodetska uprava, izpostava ministrstva za obrambo in podobno, se priznavajo najemne pogodbe in plačujejo najemnine, upravna enota pa je iz tega izvzeta in mora zagotavljati le sorazmeren del stroškov vzdrževanja stavbe. To se mi ne zdi pravilno, ker bi po mojem mnenju morale biti vse državne službe na vseh občinah enako urejene. Zaradi tega je sicer prihajalo do težav, vendar smo stvari urejali drugače kot v Kranju. Zavedamo se namreč, da za 103. člen zakona o upravi, ki povzroča zmedo, ni kriva upravna enota, ampak vlada in državni zbor, ki je tak zakon sprejel in ga morajo službe izvajati. Obračali smo se na državne organe, ki lahko te zadeve spremenijo, ne pa na delavce upravne enote, ki so konec koncev najmanj krivi za to. V zvezi z zadevo »Cros« je treba povedati, da večina občin že dalj časa opozarja našo državo na pomanjkljivosti, vendar očitno država ne stori nič, dokler kdo ne poseže z neobičajnimi sredstvi. Prepričan sem, da bi morale občine nastopiti enotno in skušati doseči kritično maso ter z argumenti dokazati, da je treba to področje enkrat za vselej urediti.
Kako bi ocenili delo občinske uprave?
Če skušam oceniti delo občinske uprave v lanskem letu, moram povedati, da je glede na vse že prej omenjene okoliščine, predvsem pa na reorganizacijo, delo uprave potekalo dobro. To seveda ne pomeni, da se ne pojavljajo določene pomanjkljivosti, ki jih skušamo postopoma odpravljati. Lani smo se že v marcu lotili priprave osnutka občinskega proračuna, ki je bil sicer
sprejet junija, pa vendarle še dovolj zgodaj, da je uporabnikom proračuna omogočil nemoteno poslovanje. Mislim predvsem na šole in vrtce, še pred poletno sezono pa smo razpisali dobršen del investicij, saj vemo, da investicije ne morejo steči pred sprejemom proračuna.
In kdaj predvidevate, da bo sprejet letošnji proračun?
V upravi načrtujemo, da bi bilo potrebno letošnji proračun sprejeti prej kot lani, kar pomeni, da bi moral biti s strani občinskega sveta potrjen aprila ali najkasneje maja.
Čemu boste poleg proračuna letos posvetili največ pozornosti?
Naloge za leto 1996 smo v upravi opredelili v planu oziroma načrtu aktualnih nalog v letošnjem letu. Računamo, da bomo še v tem letu razdelili premoženje bivše občine in s tem odpravili oviro pri prometu nepremičnin, s tem pa tudi vse druge težave, ki se pojavljajo zaradi nedokončane delitvene bilance. Vendar pa vse to ni odvisno samo od naše občine. Naloga, ki je prav tako povezana z delitvijo bivšega skupnega premoženja, je tudi reorganizacija javnih podjetij - zlasti Komunalno stanovanjskega podjetja in Čistilne naprave. Precejšen del pozornosti bo namenjen celotnemu sklopu gospodarskih javnih služb, tako obveznih kot izbirnih in tudi postopku podeljevanja koncesij. Ena od zadev, ki jo nameravamo speljati skozi proceduro sveta še pred poletnimi počitnicami, je podelitev koncesije za področje dimnikarskih storitev. Pred nami so krajevne in državnozborske volitve, kjer ima določene naloge tudi občinska uprava. Čakajo nas naloge, ki izvirajo iz sprejetega proračuna, kot so razpisi in podelitve kreditov za področje podjetništva, kmetijstva in podelitev stanovanjskih kreditov, nakup in podelitev socialnih stanovanj in podobno. Izdelati bomo morali analizo poslovanja javnih zavodov, ki se financirajo iz občinskega  proračuna, pripraviti
Milan Pirman, tajnik uprave (Foto: D. B.)
občinske
spremembo prostorskih planov, konkretno spremembo dolgoročnega prostorskega plana, kjer so, če pogledamo celoten sklop zakonodaje s področja lokalne samou-
prave, občine tiste, ki lahko v določenem delu pomagajo gospodarstvu. Skratka, določiti bomo morali nove prostorske površine, kjer se bo lahko širila stanovanjska, industrijska in druga infrastruktura. Nikakor ne bomo smeli pozabiti na vzdrževanje obstoječih infrastrukturnih objektov, kot so osnovne šole, vrtci, kulturni inj>portni domovi in podobno. Glede na elaborat, ki ga je sprejel občinski svet že v lanskem letu, bomo letos posvetili precejšnjo pozornost tudi delu z mladimi. Urediti bo potrebno tudi sanacijo deponije v Dobu in pripraviti potrebne odloke s področja komunalnega nadzora. Zlasti na področju parkiranja je v Domžalah veliko nereda. V proceduro pravkar vlagamo odlok o varnosti v cestnem prometu, kjer bo predvsem center mesta, posebej pa SPB, opredeljen kot posebna prometna površina in predvidevamo, da bo komunalni nadzornik_po tem odloku pridobil tudi pooblastila, ki ne bodo samo v možnostih, da predlaga kršitelje sodniku za prekrške, ampak da bo lahko na kraju samem izterjal mandatno kazen. Sprejeli bomo tudi nov odlok o zimski službi, nadalje odloke, ki urejajo odlaganje smeti, urejanje zelenic in podobno. Uredili bomo javne parke, saj so v slabem stanju. Najprej bo prišel na vrsto javni park ob občinski stavbi,
za katerega smo že izdelali idejni projekt.
Občine zadnja leta, govorim za bivše občine, ker so se zavedale, da prihaja reforma in da bodo kot take usahnile, niso imele izdelane strategije razvoja, pogleda na svojo bodočnost za obdobje petih, morda desetih let. Mi se zavedamo, da moramo pripraviti načrt razvoja, vendar pa moramo pred tem temeljito pregledati dosedanje stanje.
Omenili ste odlok o zimski službi. Če se ne motim, je ta odlok star toliko let, kolikor let pri nas ni bilo snega. Tudi zneski denarnih kazni za nespoštovanje določil odloka so najbrž iz tistih časovi
Ta odlok je iz leta 1987. Kljub temu, da smo sprejeli odlok o nove-laciji kazni in s tem povišali denarne kazni za nespoštovanje določil odloka, je bil odlok vseeno v nekaterih delih zastarel, ker so se spremenili organi, ki so pristojni za urejanje področja zimske službe.
Pred časom smo zvedeli, da bodo letos končno začeli z gradnjo M 10. So odpravljene vse ovire, ki so še okrog novega leta grozile, da ho gradnja padla v vodo?
Da. Glavna prizadevanja okrog rekonstrukcije obstoječe magistralne ceste M 10 so že obrodila sadove in je tako odpravljena nevarnost, ki se je pojavila konec lanskega leta, da bi bil denar iz držav-_
nega proračuna, ki je bil namenjen za to cesto, porabljen za druge stvari. Tako se bodo že v prvem polletju začeli odkupi zemljišč in priprava dokumentacije, po zatrdilih investitorjev pa se bodo dela začela že v drugi polovici letošnjegaleta_
In kdaj bo rekonstrukcija končana?
To je odvisno od pritoka denarja. Če je v letošnjem državnem proračunu za to cesto predvidenih približno 600 milijonov tolarjev, celotna investicija pa znaša dve milijardi in pol, se bo celotna rekonstrukcija potegnila od enega do treh let.
Za konec pa še vprašanje, kaj menite o Slamniku?
Tradicija tako bivše občine kot novih občin, razen Mengša, je, da imajo svoje glasilo Slamnik in lahko rečem, da se je na svojem terenu »prijel«, da ga prebivalci oziroma občani sprejemajo. Imam pozitiven odnos do tega časopisa in menim da je prav, da se tudi prek časopisa, ki ga delno financira občina, objavlja oziroma informira javnost o tistem, kar se v občini dogaja, pa ne samo o tistem, kar se dogaja na relaciji občina-občani, ampak da so občani seznanjeni tudi o dogajanjih bolj družabne narave.
Hvala za pogovor.
DAOA BREIC
DR. MIHA BREJC, PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA, JE POVABIL NA RAZGOVOR PREDSEDNIKE STRANK
Bo proračun sprejet že aprila?
Predsednik Občinskega sveta Občine Domžale dr. Miha Brejc je za dne 27. februarja in dne 12. marca 1996 sklical sestanek predstavnikov svetniških skupin pri Občinskem svetu Občine Domžale,
ŠESTNAJSTA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Obsežen dnevni red
Nadaljevanje s prve strani
V nadaljevanju je predstavil tudi poročilo o opravljenem nadzoru porabe proračunskih sredstev v Krajevni skupnosti Slavka Šlandra Domžale in Krajevni skupnosti Ihan, ki ga je komisija Nadzornega odbora opravila konec leta 1995. Opozoril je na določilo Statuta, ki omogoča, da Nadzorni odbor pregleda le porabo proračunskih sredstev, nakazanih v krajevne skupnosti s strani občine. Oba poročila Nadzornega odbora so člani Občinskega sveta sprejeli soglasno.
Daljša razprava v nadaljevanju je bila ob sprejemu Odloka o zaključnem računu proračuna Občine Domžale za leto 1995. Dodatno obrazložitev k gradivu je podal g. Zoran Kramžar, načelnik oddelka za finance in gospodarstvo. V razpravi so člani občinskega sveta predlagatelju zastavljali posamezna vprašanja o realizaciji posameznih postavk v proračunu za leto 1995, predvsem v zvezi s peš brvjo preko Kamniške Bistrice, plasiranju sredstev občine, nakupu stanovanj, sredstev za varovanje okolja, numeracije hšnih številk... Po razpravi so člani sveta soglasno sprejeli predlog skleda, ki ga je predlagal Odbor za finance na predlog Odbora za komunalno stanovanjsko dejavnost, da do obravnave predloga proračuna za leto 1996 občinska strokovna služba predloži terminski plan realizacije obveznosti iz naslova sklenjenih, a fizično in finančno še nerealiziranih pogodb v letu 1995 ter da bi glede na že sklenjene pogodbe morale biti vse te naložbe dokončane najkasneje do 15. junija 1996. Z večino glasov pa je bil sprejet tudi sklep, ki ga je predlagal g. Franci Gerbec, da županja od Ministrstva za finance pridobi mnenje, ali je primerno začasno posojanje sredstev podjetjem in drugim pravnim osebam, ki niso banke. Ob zaključku razprave so člani občinskega sveta sprejeli odlok o zaključnem računu proračuna občine Domžale za leto 1995.
V obravnavo in sprejem je svoj zaključni račun za leto 1995 posre-
doval Občinskemu svetu tudi Sklad stavbnih zemljišč Občine Domžale. Po krajši razpravi so člani sveta sprejeli zaključni račun, Sklad stavbnih zemljišč pa mora pripombe iz razprave upoštevati pri predložitvi predloga finančnega načrta za leto 1996, ki bo obravnavan predvidoma aprila.
Tajniška dela za občinski svet opravlja Danica Gorše (Foto: B.
O.)
Daljša je bila razprava ob obravnavi in sprejemu stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta otoka V-7 Helios Količevo. Razprava o točki je bila prekinjena na seji Občinskega sveta meseca oktobra 1995 in umaknjena z dnevnega reda februarja 1996. Od prekinitve obravnave meseca oktobra je bil pripravljen organiziran ogled sežigalnice na Češkem, ki pa je zaradi premajhnega števila prijavljenih odpadel, dne 14. marca pa je bil v zvezi z umestitvijo sakralnega objekta v zazidalni načrt organiziran javni razgovor v Krajevni skupnosti Toma Brejca Vir, kjer so nekateri prisotni krajani in predstavniki krajevne skupnosti predlagali o umestitvi sakralnega objekta in sežigalnice odpadkov referendum. Referendum je predlagal tudi svet Krajevne skupnosti Vir. Mnenje Urbanističnega inštituta Republike Slovenije glede umestitve sakralnega
objekta v obravnavano območje je tudi pozitivno ob predlogih dodatnih študij in ocen. Med razpravo so člani Občinskega sveta imeli tudi odmor, na katerem so se posvetovali o odločitvi. Z večino glasov so sprejeli predlog sklepov, ki jih je predlagal Odbor za varovanje okolja in urejanje prostora pri Občinskem svetu, da se iz osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta otoka V-7 Helios Količevo izvzame lokacija objekta sežigalnice industrijskih, nevarnih in posebnih odpadkov, pri čemer naj se zazidalni načrt z ostalim programom postopkovno nadaljuje ter da se Občinski svet strinja z umestitvijo sakralnega objekta v zazidalni načrt otoka V-7 Helios Količevo. S sklepom je Občinski svet ugotovil, da so strokovna stališča do pripomb in predlogov, pridobljenih med javno razgrnitvijo in javno obravnavo, razen prejšnjih dveh sklepov, ustrezna. Večina članov Občinskega sveta pa ni podprla predloga ga. županje, da se za razrešitev vprašanja umestitve sakralnega objekta in sežigalnice odpadkov v območje zazidalnega načrta V-7 Helios Količevo na podlagi zaključkov javnega razgovora in predloga Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir izvede referendum.
Pred zaključkom seje se je Občinski svet seznanil tudi s poročilom o aktivnostih v zvezi s pripravo strategije ravnanja z odpadki v občini Domžale. Pripravljala gradiva pa morajo ob nadaljnjih aktivnostih v zvezi s tem upoštevati mnenja iz razprave na seji sveta, ki se je nanašala predvsem na lokacijo odlagališča odpadkov, in mnenja odbora za varovanje okolja in urejanje prostora ter odbora za komunalno stanovanjsko dejavnost.
Po poslovniku, ki ga je Občinski svet sprejel na svoji prejšnji seji, seja Občinskega sveta praviloma ne traja več kot pet ur. Zato je predsednik Občinskega sveta dr. Miha Brejc nekaj po 21. uri prekinil sejo Nadaljevanje prekinjene seje bo v četrtek, 28. marca 1996, člane Občinskega sveta pa čaka v obravnavi še 13 točk dnevnega reda.
LOVRO LONČAR
podpredsednikov občinskega sveta in ge. županje z vodstvom občinske uprave o aktualnih temah in odprtih vprašanjih, o katerih bo na naslednjih sejah razpravljal in odločal občinski svet.
Na prvem sestanku konec meseca februarja so prisotni razpravljali o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta otoka V-7 Helios Količevo; obravnava je bila prekinjena na seji Občinskega sveta dne 11. oktobra 1995 in umaknjena z dnevnega reda na seji Občinskega sveta dne 14. februarja. V razpravi so prisotni skušali doseči soglasje o nadaljnjih postopkih v zvezi s sprejetjem sprememb zazidalnega načrta. Na pobudo predsednika Občinskega sveta dr. Mihe Brejca so prisotni ge. županji predlagali, da o zazidalnem načrtu pridobi stališče sveta Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir, razpravo o stališčih do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave pa bo svet nadaljeval na svoji seji 20. marca.
Na sestanku so se prisotni seznanili tudi s trenutnimi postopki in
Ob koncu sestanka so se prisotni seznanili tudi s trenutnimi postopki pri delitvi premoženja med občinami Domžale, Mengeš, Lukovica in Moravče.
težavami pri pripravi na gradnjo avtoceste skozi občino Domžale ter o postopkih reorganizacije Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale, katere je predstavil g. podžupan Simon Mavsar.
Precejšnjo pozornost so prisotni namenili tudi predvidenim volitvam v svete krajevnih skupnosti. Največ dilem se pojavlja okrog števila volilnih enot in števila članov v svetih krajevnih skupnosti. O času, kdaj bodo volitve, pa so se prisotni strinjali, da jih je treba izpeljati čimprej, glede števila volilnih enot pa se bodo dogovorili na naslednjem sestanku, ko bo za to pripravljeno tudi ustrezno delovno gradivo.
Naslednji sestanek je predsednik občinskega sveta dr. Miha Brejc sklical 12. marca z glavnima temama o volitvah v svete krajevnih skupnosti in obravnavo osnutka proračuna Občine Domžale za leto 1996.
Vabljeni na sejo so z vabilom prejeli delovno gradivo Odloka o določitvi območij ter sedežih krajevnih skupnosti v Občini Domžale in Odloka o določitvi števila članov svetov krajevnih skupnosti in volilnih enot za prve volitve v svete krajevnih skupnosti v Občini Domžale, katera sta bila pripravljena na osnovi predlogov krajevnih skupnosti. Pripravljalci gradiva so opozorili na težave s pripravo odlokov in prisotni so sklenili, da jih občinska uprava do obravnave na seji sveta poiskuša še popraviti.
Največ pozornosti in časa pa je bilo namenjeno obravnavi osnutka proračuna Občine Domžale za leto 1996. Predstavniki svetniških skupin so predstavili svoje pripombe in stališča do osnutka proračuna in mnenja, kaj pričakujejo od predloga proračuna, ki bo svetnikom predstavljen v mesecu aprilu.
LOVRO LONČAR
Papež vrača Slovencem obisk
Nadaljevanje s prve strani
občino. Odločilen je bil njen ugled, saj je izhajala od Petra in tu sta tudi grobova »prvakov apostolov« Petra in Pavla. Skupnost s to občino je pomenila skupnost s Cerkvijo kot celoto.
Ko je Cerkev v začetku 4. stoletja dobila svobodo, so nad grobom apostolov Petra in Pavla zgradili mogočni baziliki. Vanje se vse odtlej zgrinjajo romarji z vsega sveta, na teh svetih krajih zmo-lijo apostolsko vero in utrdijo zavest, da pripadajo Cerkvi, ki rase iz apostolskih korenin.
Posebna naloga rimskega škofa je ista kot Petrova: držati Cerkev skupaj, jo ohranjati v edinosti vere in življenja. Papež je pooblaščeni poglavar zbora škofov, obenem stoji v njihovi sredi kot prvi in tisti, ki kaže pot. Samo v tem pomenu jim je nadrejen: tako kot glava spada k telesu in vendar stoji nad njim. Od 4. stoletja ga imenujejo »papa«, »papež«, tako rekoč »oče«.
Papež opravlja zelo obsežno osrednjo upravo po svojih rimskih kongregacijah, skupno imenovanih kurija. To bi lahko primerjali z ministrstvi v državi. Pomembni papeževi pomočniki so kardinali. Prvotno so bili to škofje, duhovniki
in diakoni poglavitnih rimskih mestnih cerkva. Od 11. stoletja naprej jim pritiče pravica, da volijo papeža. Sestava kardi-nalskega zbora je mednarodna, čeprav so dolgo časa prevladovali Italijani.
Ker je papež porok edinosti Cerkve, mora imeti tudi kot učitelj Cerkve posebno verodostojnost. Cerkvi kot celoti je obljubljeno, da je »peklenska vrata ne bodo premagala«. To pomeni tudi, da se ne bo izneverila resnici in zašla v zmote. Zato je Cerkvi kot celoti, zboru vseh škofov in tudi papežu samemu dana nez-motnost, kadar oznanjujejo temeljne verske resnice ali dogme.
Doslej se je na Petrovem sedežu zvrstilo že 264 papežev. Do srede 4. stoletja so bili vsi po vrsti svetniki, večinoma mučenci - žrtve preganjanj. Med prvimi 60 papeži jih samo šest ni bilo svetnikov. Kasnejša zgodovina pozna tudi slabe in nevredne papeže. Sicer pa vemo, da tudi prvi papež - Peter ni bil popoln, saj je v trenutku slabosti zatajil svojega Učenika: »Ne poznam tega človeka.«
Izvolitve krakovskega nadškofa in kardinala Karola VVojtile leta 1978 smo bili Slovenci zelo veseli, saj je to prvi papež - Slovan. Sredi maja letos prihaja k nam na pastoralni obisk, z namenom, da nas potrdi v veri naših očetov in mater ter nas utrdi v zvestobi do Cerkve in domovine. Prihaja tudi kot državni voditelj in
veliki pobudnik za mir in razumevanje med ljudmi in narodi.
Papeži imajo smisel za humor
Znanih je ničkoliko hudomušnih anekdot o papežih. Največ jih je o papežu Janezu XXIII., ki ga imenujejo tudi janež Dobri. Njegov naslednik je bil Pavel VI. (1963-78), ki je bil sicer bolj resnoben, a tudi duhovit. Ko je sovjetski predsednik Podgorni leta 1967 obiskal Italijo, je prosil tudi za sprejem pri papežu. Pozanimal se je, ali je gostom med avdienco dovoljeno kaditi, rekoč, da je to zanj v napornih trenutkih skoraj življenjsko nujno. Odgovor se je glasil, da to sicer ni v navadi, a tudi ni nepremagljiva ovira. Tudi papež je v letih, ko še ni opravljal te visoke službe, kdaj pa kdaj prižgal kakšno cigareto. Premieru so torej kljub strogemu protokolu dovolili kaditi. Zvedelo se je, da je Pavel VI. Pod-gornemu, ki se je glede tega opravičeval, povedal anekdoto o svojem predhodniku Leonu XIII. iz prejšnjega stoletja: Ko je Leon XIII. nekemu kardinalu ponudil ščepec tobaka za njuhanje, mu je ta odgovoril: »Svetost, te napake pa nimam!« Papež pa na to, kot bi ustrelil: »Saj to ni nobena napaka. Če bi bila, bi jo pa gotovo imeli.«
BOGDAN DOLENC
Domžale
/lamnik
3
0
i
i
i
!
i
PRIKLJUČEK AVTOCESTE V STUDI - DELO STROKE ALI POLITIKE
Ali KS Simon Jenko res ni naredila dovolj, da ne bi bilo priključka v Studi?
Že v začetku »avtocestnih« razprav so vsi trije sveti, to je KS Simona Jenka, Slavka Šlandra in Venclja Perka, pooblastili koordinacijo svetov mestnih KS Domžale, da sodeluje pri postopkih lokacijskega načrta za izgradnjo avtoceste.
Pozvani smo bili, da pošljemo predloge za izdelavo lokacijskega načrta za AC na odseku Šentjakob--Blagovica, ki smo jih predložili 10. 11. 1994. Z ozirom na pomembnost poslanih pogojev, jih citiramo:
»Koordinacija svetov mestnih KS Domžale je po pooblastilu vseh svetov KS mesta Domžale obravnavala vlogo za izdajo pogojev k zgoraj navedenemu lokacijskemu načrtu in sprejela naslednje pogoje:
1. KS mesta Domžale vztrajajo, da se pri izdelavi lokacijskega načrta na avtocesto upoštevajo vsi pogoji, ki jih je sprejela SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE v zvezi z avtocesto na zasedanju dne 18. 8. T994 in se nanašajo na območje mestnih KS posredno ali neposredno.
Prav tako zahtevajo, da se izpolnijo pogoji, ki jih je v zvezi s sklepi SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE oblikoval in konkretiziral njen takratni IZVRŠNI SVET.
2. Krajevne skupnosti poleg tega postavljajo pred izdelovalce in investitorja lokacijskega načrta in graditelja avtoceste še naslednje določene zadeve in pogoje:
a) V celoti je treba zgraditi priključno cesto med načrtovanim priključkom v Zaborštu do magistralne ceste M-10 pri tovarni Tosama z dokončno ureditvijo predvidenega križišča na tej lokaciji.
b) V celoti je treba predvideti in zgraditi priključno cesto med predvidenim priključkom avtoceste v Zaborštu do križišča pri tovarni TOKO, in sicer z izgradnjo obojestranskih pločnikov in postavitvijo javne razsvetljave v predelu naselja.
c) Glede na pričakovano preusmeritev prometnih tokov po izgradnji avtoceste zahtevamo, da se predvidi in zgradi nova cestna povezava med Savsko cesto v Domžalah in naseljem Ihan na lokaciji Studa, in sicer na mestu, kjer je predviden nadvoz nad avtocesto.
č) Zaradi pričakovanega povečanja prometnih tokov je treba predvideti in zgraditi ustrezno in dovolj propustno križišče ceste M-10 in kamniške ceste v Domžalah - semaforizirano križišče ali dograditev deteljice.
d) Iz istih razlogov, to je zaradi umiritve prometa skozi Domžale, ne soglašamo s predvidenim priključkom v Dragomlju, ker bi ta priključek povzročil povečano frekvenco prometa skozi Domžale.
e) Zasnova avtoceste poteka v Domžalah skozi naselje, zato zahtevamo, da se predvidijo in izvedejo protihrupne zaščite vzdolž avtoceste od nadvoza v studi do priključka na avtocesto severno od Zaboršta.
f) Da bi preprečili povečanje prometa skozi Domžale zaradi avtoceste, ponovno zahtevamo, da se zgradi še pred izgradnjo avtoceste štiripasovnica od Depale vasi do Črnuč.«
Ti navedeni pogoji so bili poslani na Razvojni zavod Domžale na Ministrstvo za okolje in prostor - Urad RS za prostorsko planiranje (v nadaljevanju MOP-Urad) in Izvršni svet občine Domžale. Med javno razpravo o predlogu lokacijskega načrta avtoceste na odseku Šentjakob-Blagovica, ki je bila od 18. 3. 1995 do 18. 4. 1995, smo v ROKU, to je 11. 4. 1995, poslali PRIPOMBE NA PREDLOG LOKACIJSKEGA NAČRTA NA ODSEKU ŠENTJAKOB--BLAGOVICA, kjer smo v tretjem členu zapisali: »Glede na konkretne pogoje, ki so jih KS posredovale 10. 11. 1994 izdelovalcu lokacijskega načrta, pa pripominjamo naslednje:
- zavzemali smo se za zmanjšanje števila priključkov na avtocesto, zlasti za opustitev priključka v Dragomlju, ker bi ta priključek bistveno povečal tranzitni promet skozi Domžale iz gorenjske strani, zato vztrajamo, da je to nadvozna cesta. Te pripombe so še zlasti utemeljene iz razloga, ker je tako število priključkov za funkcijo, ki jo bo opravljala avtocesta, neupravičena, saj bi povzročila nerešljive prometne zastoje.«
V nadaljevanju teh pripomb smo ponovno poudarili že vse posredovane pogoje z dne 10. 11. 1994.
Te pripombe so bile naslovljene na RS MOP
- Urad, poslane pa v vednost Občini Domžale
- gospe županji, Razvojnemu zavodu Domžale in Občinskemu svetu Občine Domžale.
31. 1. 1996 nam je MOP - Urad poslal urgenco za izdajo mnenja k lokacijskemu načrtu za avtocesto na odseku Šentjakob-Blagovica. V drugem odstavku te urgence je bilo zapisano: »Ker je zakonsko določeni 30-dnevni. rok za izdajo odločitve o mnenju že potekel, vašega mnenja pa še nismo prejeli, vas prosimo, da nam le-to posredujete takoj oziroma najkasneje do srede, 7. 2. 1996. V nasprotnem primeru bomo, v skladu s 45. članom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, smatrali, da se s predlogom lokacijskega načrta strinjate.«
Dne 5. 2. 1996 smo poslali RS MOP - Uradu MNENJE KOORDINACIJE ZA LOKACIJSKI NAČRT ZA AVTOCESTO NA ODSEKU BLAGOVICA-ŠENT-JAKOB, in sicer citiramo: »V zvezi z vašo vlogo za izdajo mnenja k lokacijskemu načrtu za avtocesto na odseku Blagovica-šentjakob vam sporočamo, da ne moremo izdati pozitivnega mnenja z ozirom na to, da ste z zadnjim predlogom lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Blagovica-šentjakob bistveno spremenili prvotni predlog, na katerega smo dali svoje pripombe. Bistveno odstopanje od prvotnega predloga in razlog za zavrnitev izdaje mnenja, predstavljata priključek v Studi in povezovalna cesta iz Savske ceste do tega priključka, ki ste ju naknadno locirali neposredno pod naseljem studa. Menimo, da moramo predvsem predhodno seznaniti z vašim predlogom krajane južnih Domžal - Štude. Zahtevamo, da pobudnik spremembe organizira javno razpravo na terenu o tej novonastali spremembi in na njej zagotovi svojo udeležbo MOP ter občina Domžale. Predlagamo, da se o razpravi dogovorimo, oziroma prosimo, da nas o datumu razprave pravočasno obvestite.«
Z ozirom na vse prej omenjene dokumente (pogoji z dne 10. 11. 1994 in mnenje z dne 11.4. 1995) je neresen in neutemeljen že zadnji poziv na dano mnenje na lokacijski načrt za avtocesto na odseku Blagovica-šentjakob, kjer predlagatelj MOP - Urad v sodelovanju z občino Domžale, njen predstavnik je podžupan g. Simon Mavsar, predlagata tako neresen (nestrokoven) predlog za prestavitev avtocestnega priključka iz Dragomlja v Študo, čeprav smo ves čas, kot je jasno razvidno iz citiranih dokumentov, poudarjali, da NE SOGLAŠAMO (nasprotujemo) s predvidenim (nepotrebnim) priključkom v Dragomlju.
Tudi na javno vprašanje podžupanu g. Mavsarju, kdo in kdaj je dal predlog oziroma pobudo za priključek v Studi, nismo dobili odgovora. Iz navedenega je razvidno, da predlagatelj ni upošteval niti enega našega pogoja, prav tako tudi ni upošteval pripomb na predlog lokacijskega načrta avtoceste Šentjakob-Blagovica (nasprotovanje s priključkom v Dragomlju, ustrezno in dovolj propustno križišče M-10 in Kamniške ceste v Domžalah), med tem časom pa je postalo dejstvo, da bo cesta M-10 od Trzina do Črnuč štiripasovnica, pozitivno pa tudi tečejo razgovori o obvozni cesti Želodnik-Mengeš. Na sestanku v Studi, 29. 2. 1996, je bilo obrazloženo, da so v DECEMBRU 1995 izdelali študijo o prometnih tokovih in v zvezi s tem ugotovili »nujnost« priključka v Studi, kjer je bila predstavljena študija ob javni razpravi od 18. 3. - 18. 4. 1995.
Spoštovani bralci Slamnika, upam, da ni potreben komentar. Presodite sami, kaj se dogaja v ozadju. Upam le, da bodo svetniki občine Domžale dobili dovolj tehtnih podatkov oziroma argumentov in lahko ugotovili, da gre za političen priključek ali priključek stroke (na trhlih nogah). Vse zainteresirane občane Domžal vabimo na sedež KS v Slamni-karski 14, kjer jim bodo na vpogled vsi zgoraj omenjeni oziroma citirani dokumenti.
JANEZ BIZJAK
Trasa avtoceste skozi Dragomelj?
Načrtovana trasa avtoceste skozi Dragomelj je stara dobri dve desetletji; toda do tik pred zdajci ni dvigala prahu, čeprav so njeni mejaši vedeli zanjo in bili opozorjeni na njeno bližino; nekateri zavoljo tega niso mogli graditi na želenih mestih. In prav vsi se imajo zdaj za največje opeharjence oziroma prikrajšane. Ali ni to pregrobi post festum?
Kot gobe po dežju se pojavljajo sedaj razni proti-argumenti za »staro« traso avtoceste. Avtocesta naj bi potekala na meji KS Dragomelj-Pšata, da je ne bi razdelila, krajevne skupnosti namreč ... Takšen »argument« je kakor otrok, ki je znotraj votel, okrog ga pa nič ni. Kaj pa obvoznica Dragomelj (beri: med-voznica), ki ni razdelila »samo« KS, ampak celo Dragomelj kot tak? Nekaterim se grozno »smili« šola, čeprav vsi vemo, da bi bila potrebna temeljite modernizacije, ker je daleč od sodobnih standardov. Glavni vzrok pa naj bi menda bila »najboljša zemlja« ...
Vsekakor avtorji s takšnimi argumenti, izvzemši kvalitetna zemljišča, nikakor ne morejo zadovoljiti nasprotne strani. Pa dajmo na tehtnico: višjera-zredno zemljo brez rušenja hiš na eno stran in manj razredno zemljo z rušenjem stanovanjskih objektov na drugo stran. Kam bi se prevesila tehtnica? In povrhu vsega naj bi bila Slovenija še pravna država in več ali manj socialna.
V vseh petinštiridesetih letih, odkar živim v Dragomlju, nisem slišal, da bi Dragomelj razdeljevali na vzhodni in zahodni del, kakor ravno v zadevi avtoceste. Pa še na nekaj je treba pomisliti: če bi avtocesta potekala po »novi« trasi, bi obstajala možnost najdb zaradi bližine nekdanjega Dragomeljskega gradu, ki se je imenoval Dragombel in od tod je Dragomelj dobil svoje ime ... In kje naj bi potem potekala avtocesta? Po zraku?
In kar je od vsega najbolj neetično, nemoralno in nekrščansko: kar meni ne ustreza, ne morem želeti drugim in tudi ne smem, če ni moč poiskati optimalne rešitve za ves Dragomelj. V imenu demokracije sicer govore o vsemogočih variantah trase avtoceste, vendar, ali je to realno? To pa je drugo vprašanje.
Premislimo o vseh stvareh in pri tem naj nam Bog pomaga.
IVAN KEPIC
»Avtocesta na Domžalskem«
Po letu in pol od izjemno hitrega in tako rekoč izsiljenega odločanja o koridorju avtoceste na Domžalskem med devetimi variantami se je izkazalo, da so enotne (skoraj enoumne) ocene strokovnjakov, še pred sprejemom lokacijskega načrta (LN) in dejansko gradnjo že spreminjajo. Za več kot 100 % se je povečala planirana cena gradnje odseka pod Trojanami. Za isti odsek so se pojavile ideje o povsem novem koridorju, bistveno cenejšem od sedanjega. To naj bi bila do 100 mio USD cenejša delno vi-aduktno vpeta motniška varianta bivšega prometnega ministra Marjana Kranjca. Na odseku mesta Domžal je v koridorju začrtan priključek za Domžale pomaknjen proti Krumperku in v spremenjeni izvedbi, ki zavzema za 50 % več prostora in s križanjem vozil (16.000 dnevno leta 2012). Priključek za Dragomelj pa je po najnovejšem načrtu pomaknjen do samega južnega roba Domžal. Uvaja se cestninska postaja, ki je do Trojan, glede na sprejete sklepe, ne bi smelo biti.
Hkrati pa ni več možno razpravljati o temah, ki se ne tičejo ozko LN v okviru sprejetega koridorja. Ali pa se v odgovorih na pripombe na osnutek LN enostavno prepisujejo stvari iz študije, kot da se med tem ni nič zgodilo in je razprava zaključena. Vlada je res potrdila domžalski koridor, toda le-tega mora dokončno potrditi državni zbor, da bo koridor dokončno veljaven, skupaj z dolgoročnimi prostorskimi plani. Morda pa Vlada pričakuje od državnega zbora le potrditev LN na osnovi uredbe Vlade o koridorju. Torej zgodba o prefinjenem izsiljevanju s paketom vezanih odločitev, ki se med seboj logično pogojujejo in v normalnih državah sprejemajo po korakih. V teh potezah in njenem ozadju, tako odgovornih za dolgoročno optimalno izrabo prostora in obremenitve (varovanja?) okolja, kot samega investitorja, pa je z njihovega stališča utemeljen strah pred dodatnim preverjanjem pravilnosti podatkov in predvsem njihovega čim bolj objektivnega vrednotenja v študiji in na tej osnovi sprejetih temeljnih odločitev.
Izjemoma se je dopustila takoimenovana odvisna recenzija v okviru LN s sodelovanjem (enega!?) tujega strokovnjaka in organizaciji ministrstva za okolje in prostor! Slednja je le normalen in obvezen dodatek sodelovanja tujih strokovnjakov, ker gre pač za projekt, ki bo financiran tudi iz tujine (EBRD). Pri tem je sporna in cinična organizacija in naročilo recenzije s strani tistega, katerega izdelek naj bi dobro plačani in neodvisni strokovni recenzenti ocenili. Bivša skupščina občine Domžale ni dovolila, da njene operativne službe organizirajo neodvisno strokovno recenzijo v sprejemanju koridorja avtoceste. Slednje je možno sporno zaradi neudeležbe tujih strokovnjakov pri tem in zaradi bistvenih sprememb podatkov. Sedanji občinski svet pri ponovnem poskusu sprejema sklepa o občinski recenziji večinsko tega ni podprl. Tako so propadli dobronamerni poskusi, da bi si lahko občina pridobila lastno neodvisno in objektivno mnenje o strokovnih elementih projekta avtoceste, ki bo za več stoletij zakoličil življenje in prostor v tem delu Slovenije. Pred zanamci bi imeli mirno in čisto vest. Problem ni bil v pomanjkanju denarja ali naši nesposobnosti, pač pa v nepripravljenosti in tudi strahu pred zunanjim preverjanjem.
Ne gre za stalen dvom in nezaupanje ali odlaganje gradnje, ki je vsekakor nujna. Ravno nasprotno. Dobro pripravljena in ustrezno pregledana študija bi dala dobro osnovo za politično in javno odločanje in dobro izbran koridor. Ne bi se dogajalo, da že leto dni po odločitvi prihaja do bistvenih sprememb. In tudi ne do gradbenih in s tem cenovnih presenečenj med gradnjo. Izdelava LN in izvedbenih načrtov bi bila lažja brez spreminjanja osnov in bistvenih podatkov iz študije. Gradnja bi bila dobro planirana in končana v roku in za predviden denar. Slednje je bistveno tudi zaradi preglednosti stroškov. Žal so se velike spremembe že dogodile, in to manj kot leto dni pred planiranim pričetkom gradnje.
Močno upam in si želim, da bo v resnici zgrajena tudi moderna štiripasovna mestna vpadnica M10 Domžale-Črnuče. Nekatera znamenja ob trasi sicer ne kažejo na odkrit namen za dejansko izgradnjo. Upam, da se motim in da bo domžalsko-kamniško območje v bližnji bodočnosti dobilo tudi za ljudi privlačen javni promet z Ljubljano.
TOMAŽ ŠTEBE
Odprto pismo političnim strankam Občine Domžale
V jeseni bodo volitve v državni zbor. Ali se še spominjate, kaj ste obljubljali na zadnjih državnoz-borskih in pred letom dni na občinskih volitvah? Če si želite pridobiti volivce, potem boste morali zapisati v svoj volilni program tudi, katere svoje obljube ste izpolnili. In če ne boste imeli kaj zapisati o svojem opravljenem delu, potem ne računajte na podporo volivcev.
Prizadeti občani s Taborske ceste v Domžalah ugotavljamo, da se naš primer sanacije kanalizacije v Taborski ne rešuje več in da v zvezi s tem stranke ne izpolnjujete svojih predvolilnih obljub. Zato smo sklenili dati naš primer na prepih javnosti.
Da članek ne bo preobširen, bomo zapisali samo najvažnejša dejstva in izpustili podrobnosti.
Kanalizacija v Taborski cesti je bila zgrajena leta 1965 in je bila projektirana za odvod odpadnih in padavinskih voda. Potrebe po kanalizaciji so rasle in kanalizacija v Taborski se je nekontrolirano podaljševala. Danes sta na njo priključeni še dve ulici, in sicer Prečna in Vodovodna med Taborsko in Prešernovo. Skupna dolžina kanalizacije je preko 800m in zbira vodo s površin skupne velikosti 5 ha. Predvideno pa je, da se te površine povečajo še za 3 ha. Za primerjavo, kaj to pomeni, navajamo podatke o dveh sosednjih kanalizacijah, ki sta se gradili veliko pozneje. Kanalizacija v Prečni ulici je dolga 200m in zbira vodo s površin skupne velikosti 1,2ha. Enaki podatki, kot so za kanalizacijo v Prečni ulici, veljajo tudi za kanalizacijo v Trubarjevi ulici. Ob tem je treba povedati, da imajo vse tri kanalizacije enak premer cevi, to je 40cm. Zmogljivost kanalizacije v Taborski zadoiča izključno samo za Taborsko cesto in nič več. Zato kanalizacija ob večjih nalivih preplavlja kletne prostore Tovrstne poplave so se zgodile tudi v centru Domžal in v Stobu. Sanirali so jih tako, da so obstoječe cevi nadomestili z novimi, večjimi. Mi smo pričakovali, da bo izvršena sanacija kanalizacije v Taborski enako, kot za center Domžal in v Stobu, vendar se to ni zgodilo.
Po zadnji poplavi v poletju leta 1994 nam je Komunalno podjetje Domžale ponudilo v soglasje projekt sanacije kanalizacije iz leta 1992, ki predvideva zgraditev dodatne kanalizacije v ulici in s tem razbremenitev obstoječe v njenem spodnjem delu. Mi smo se s predloženim projektom strinjali in podjetje se je obvezalo, da bo na svoje stroške do 1. aprila 1995 saniralo kanalizacijo v Taborski. To je zapisano v zapisniku sestanka med Komunalnim podjetjem in prizadetimi občani, ki je bil 15. 11. 1994 in katerega je podpisal zastopnik Komunalnega podjetja. Podjetje svoje obljube ni izpolnilo in vprašanje je, kje so sredstva, ki so bila po izjavi direktorja na tem sestanku zagotovljena za izvedbo sanacije.
Komunalno podjetje nam je na sestanku dne 11. 5. 1995 predstavilo dopolnjen načrt sanacije. Ta »e razlikuje od prvega v tem, da morajo vsi, ki to priključeni na to kanalizacijo, izdelati ponikovalnice za vso meteorno vodo s streh, garaž, uvozov, platojev in ramp, oni pa bi morda v drugi fazi zgradili za polovico krajši dodatni vod za razbremenitev naj-spodnejšega dela kanalizacije. Niti prvi niti drugi predlog ni strokovno utemeljen. Teren na Taborski cesti ni primeren za gradnjo onikovalnic, ker ni sestavljen iz prepustnih plasti, kot je n. pr. gramoz. Ta je le na ožjem območju reke Bistrice Podjetje tudi ne more enostransko odpraviti naših pravic, ki so nastale z njihovim dovoljenjem za priključitev na kanalizacijo in z našimi že 30-letnimi plačili kanalščine. Takšnih zahtev tudi ni sprejemljivo postavljati samo nam, temveč vsem na področju Domžal. Tudi mi lahko zahtevamo, da si zgradijo ponikovalnice stanovanjski bloki; šole, vrtci, banke, trgovine, gospodarski objekti in vsi privatni stanovanjski objekti
Z dopisom z dne 8. 7. 1995 smo zahtevali, da Komunalno podjetje preko javnega razpisa pridobi nov kvaliteten projekt, ki bi upošteval dejanske razmere na terenu in predvideni končni obseg kanalizacije. Do danes se ni zgodilo nič. Obljube so, dejanj pa ni.
Sprašujemo, ali smo mi dolžni opozarjati podjetje na njihove pomanjkljivosti, kot so nedokončan kataster kanalizacije, neskrb za arhiviranje načrtov, na čiščenje kanalizacije in peskolovcev itd? Ali so naši kletni prostori za to, da se ugotavlja, kdaj je kanalizacija premajhna?
S tem problemom smo seznanili tudi gospo županjo in občinski svet. Se tudi to pot ne bo zgodilo nič? Mi smo povedali svoje, na vrsti ste vi.
PODPISI V UREDNIŠTVU
\
\
j I
i
4
/lamnik
Domžale
Roman KURMANŠEK, Tomaž ŠTEBE, Igor PODBREŽNIK, Anton DOLENC
SESTANEK PREDSEDNIKOV OBČINSKIH ODBOROVSDSS
Socialdemokrati smo za _poštene volitve
Predsedniki občinskih odborov iz občin Domžale, Kamnik, Lukovica in Mengeš smo se sestali zaradi sodelovanja v volilnem letu, predvsem pa zaradi pobude Socialdemokratske stranke Slovenije o uvedbi večinskega volilnega sistema, ki ga imenujemo tudi projekt za poštene volitve.
SDSS je vložila pobudo za razpis referenduma, na katerem bi odločali o večinskem volilnem sistemu. Dosedanje izkušnje so pokazale, da stranke, še manj pa sedanji poslanci, niso pripravljeni podpreti sprememb volilne zakonodaje, ki bi bolje uveljavljala ustavna načela, odgovornost poslancev do svojih volivk in volivcev in ne le do političnih strank. Prihaja do proceduralnih zavlačevanj, iz-mišljanj strahov o nevarni delitvi Slovenije, nezrelosti volivcev in države, ki je še v prehodu, in podobno. Predlagani zakon, ki uvaja večinski volilni sistem,   bi   zagotovil enako-
merno zastopanost vseh delov Slovenije v parlamentu, jasno izbiro posameznika, možnost odpoklica poslanca s ponovitvijo volitev in zastopanost Slovencev po svetu z dvema mandatoma. Tako je tudi mnenje velike večine državljanov po ugotovitvah javnomnenjskih anket. Podatki o tem, da živi več kot desetina Slovencev zunaj države, opravičujejo dva mandata za njihova predstavnika, podobno kot jih imata italijanska in madžarska manjšina v Sloveniji. Predlagani večinski volilni sistem je glede volitev po posameznih volilnih enotah enak volitvam županov. Zahteva jasne in obvezujoče predvolilne povezave strank. Ne bo več povolilnih prevar ali sprememb programov strank in prestopanj poslancev. Posledice teh bodo ali ponovno preverjanje podpore oz. odpoklic ali pa zanesljiva neizvolitev na naslednjih volitvah točno določenega  posameznika.  Malo je
verjetno, da je lahko kdo, ki ne bo izpolnil obljub, ponovno izvoljen kljub še tako močni strankarski podpori.
Jasne predvolilne koalicije, neposredna oddaja glasu za posameznika vodi v jasno razmejen parlament, ki vodi v STABILNO vlado, njeno DOLGOROČNO politiko in tudi močno in TRDNO opozicijo, ki izvaja nenehen nadzor. Zaradi enakomerne zastopanosti vodi večinski sistem tudi v decentralizacijo oblasti in posledično v enakomernejši razvoj Slovenije.
Predsedniki občinskih odborov smo se dogovorili, da bomo s pomočjo sosvetov upravnih enot preko katerih lahko vplivamo na delo upravnih enot v Domžalah in Kamniku, naredili vse potrebno, da bo zbiranje podpisov na matičnih oddelkih upravnih enot potekalo brez problemov in zastojev.
Menimo, da bomo v roku zbrali najmanj 40.000 izjav podpore volivk in volivcev, ki bodo morali pred uradnikom na sedežu upravne enote podpisati izjavo, dobiti pečat in izjavo oddali predstavniku SDSS. Nezadovoljstvo s sedanjim volilnim sistemom in stanjem demokracije in pravne države, večinsko mnenje ljudi in tudi naši številni člani in simpatizerji ter podporniki nam zagotavljajo uspešno zbiranje izjav podpore in uspešen izid referenduma.
Občinski odbori kamniškobi-striškega področja nameravamo sodelovati pri vseh teh aktivnostih tako, da zmanjšamo stroške in si porazdelimo delo. Povabili bomo tudi predstavnike iz Moravč, Litije in Vodic. Posebna tematika pa bo medsebojno sodelovanje občin na tem območju. Pri tem imamo pomemben vpliv in odgovornost glede na to, da so naši člani predsedniki svetov občin v Domžalah, Kamniku in Mengšu.
Perspektiva Slovenstva ob vstopu v tretje tisočletje
Gospodarska zveza pri SLS, podružnica Domžale, je dne 23. 2. 1996 organizirala v Kulturnem domu na Močilniku pogovor na temo »Perspektiva slovenstva ob vstopu v tretje tisočletje«. Gosta večera sta bila g. Marjan Podobnik, predsednik SLS in g. Ciril Smrkolj, predsednik SSKZ.
Čas prehoda v tretje tisočletje se nezadržno bliža. Le še slaba štiri leta nas ločijo od te pomembne časovne spremembe, ki naj bi bila nekaj posebnega in pomembnega. Nekateri se vstopa v novo tisočletje veselijo z mislijo, da jim bo prineslo več dobrega kot slabega, drugi pa so trenutno lahko samo zaskrbljeni. Prehod iz enega v drugi družbeni red strahovito občutimo v propadanju podjetij in visokem številu brezposelnosti. Kakšni pa sta predvidena vizija in perspektiva? Temu je bil namenjen naš pogovor v Kulturnem domu.
Slovenija je majhna država z maloštevilnim prebivalstvom in je zato še bolj ogrožena ob novotarijah, ki prihajajo med nas, ko se pripravljamo na vstop v Evropsko unijo. O vključevanju naše države v EU je gost večera g. Marjan Podobnik povedal, da je to družba gospodarsko razvitih držav, ki z vključevanjem v skupnost iščejo in ustvarjajo skupne gospodarske interese in dobiček. Poudaril je, da nas trenutno pretresajo gospodarski in družbeni problemi. Ta nestabilnost nas lahko ogrozi kot narod in državo, če se bomo nepripravljeni vključili v EU. Naš cilj
ne more biti, da samo z željo po lepšem življenju pridemo v družbo mnogih razvitejših od nas, saj s tem nič ne pridobimo, temveč lahko mnogo izgubimo.
Slovenija in Slovenci smo zmožni v doglednem času doseči razvitost z zdravim in umnim gospodarstvom, ki mora sloneti na uspešnejšem podjetništvu, obrti, kmetijstvu in turizmu. Naši temelji gospodarstva so zdravi in naj ostanejo tudi v bodoče.
Za zagotovilo naše boljše in hitrejše gospodarske ter družbene razvitosti pa je pomembna tudi trdna bodoča koalicija sorodnih političnih strank slovenske pomladi. Te imajo namreč v svojih programih jasno začrtane cilje gospodarskega in družbenega razvoja, ki nam nudijo jamstvo perspektive slovenstva ob vstopu v tretje tisočletje.
O žgočih problemih v slovenskem kmetijstvu je spregovoril drugi gost večera g. Ciril Smrkolj. Nekdaj trden temelj slovenstva v kmetijstvu je zamajan. V parlamentu je bila sprejeta strategija slovenskega kmetijstva, ki pa jo liberalna vlada ne izvaja. Izvaja pa liberalni tržni sistem in s tem ruši naše kmetijstvo. Zaradi premajhnih denarnih sredstev, ki jih država vlaga v kmetijstvo, le-to nezadržno propada. Vedno več je propadlih kmetij in celo vasi, vedno več je zaraščenih nekoč z ljubeznijo obdelanih površin slovenske zemlje. Na vstop v EU naše kmetijstvo ni pripravljeno. Pri vladi ni pra-
vili načrtovalcev, ki bi pripravili programe razvoja našega kmetijstva ob vstopu v EU.
V drugem delu pogovora so sodelovali številni razpravljala. Iz njihovih vprašanj in diskusije je jasno razbrati, da našim ljudem ni vseeno, kam nas vodi trenutna neoodgo-vorna liberalna politika. Ljudem ni vseeno, kako branimo naše nacionalne interese, koliko in katere mednarodne dolgove bomo morali odplačati. Iz vrst razpravljalcev je bilo jasno zaznati, da jim ni vseeno, kakšna bo perspektiva slovenstva ob vstopu v tretje tisočletje.
Po pogovoru se je gostoma g. Marjanu Podobniku in g. Cirilu Smrkolju zahvalila ga. Emili-jana Srebotnjak predsednica Gospodarske zveze pri SLS podružnice Domžale. Bila je organizatorka nadvse uspelega pogovora. Tehtne istočnice in smernice pogovora pa so zadovoljile poslušalce.
Gospe Emilijani Srebotnjak se je zahvalil tudi g. Marjan Podobnik, še posebno je pohvalil delo za lep večer Gospodarske zveze pri SLS Domžale, saj daje pomemben prispevek pri vzornem sodelovanju političnih srank slovenske pomladi. Vsi prisotni so izrazili željo po prirejanju še več podobnih pogovorov in razprav ter spoznavnih večerov.
M. S.
OBVESTILO STARŠEM PREDŠOLSKIH OTROK
Starši, ki želite svoje otroke v šolskem letu 1996/97 vključiti v vrtce Vzgojnovarstvenega zavoda Domžale in še nimate vložene prošnje za sprejem, jih oddajte do 1. 5. 1996 na upravo VVZ Domžale, Savska 3. Obrazce dobite na upravi VVZ.
Uprava VVZ
SEDMA OBLETNICA SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV
Sedem let dela
Stranka Slovenskih krščanskih demokratov je začela že 8. marca s slavnostnim praznovanjem sedme obletnice ustanovitve, in sicer sta na tiskovni konferenci Peter Vencelj, podpredsednik SKD, in Hilda Tov-šak, v. d. glavne tajnice, upih-nila sedem svečk in prerezala torto v simbolični modri barvi.
Uradno praznovanje obletnice pa je bilo naslednjega dne v Festivalni dvorani na Bledu, kjer so na predstavitvi sedemletnega dela sodelovali predsednik SKD Lojze Peterle, skoraj vsi strankini ministri, državni sekretarji, poslanci in predsedniki komisij.
Predsednik Lojze Peterle je v svoji predstavitvi dosedanjega dela stranke pohvalil uspehe in razvoj Slovenskih krščanskih demokratov. Zbranim članom in simpatizerjem je tudi povedal, da ministre njegove stranke v Bruslju ocenjujejo z najvišjimi ocenami, minister Šter, ki ga zaradi nujnih zadev ni bilo na Bledu v Festivalni dvorani, in ministrstvo za notranje zadeve pa tudi za evropske države postaja zgled uspešnosti in dobrega dela. Predsednik je izrazil tudi zadovoljstvo nad izstopom ZLSD iz vladajoče koalicije, hkrati pa pojasnil, da koalicija ni ljubezenska tvorba, saj nimajo večine v parlamentu, vendar so bili nekako »primorani« skupaj z LDS sestaviti vlado.
G. Lojze Peterle je na koncu slavnostnega govora še vizionarsko napovedal volilno zmago Slovenskih krščanskih demokratov, ki naj bi jo stranka dosegla že na volitvah v drugi polovici oktobra.
Za njim so spregovorili še Janko Deželak, minister za eko-
nomske odnose in razvoj, Igor Umek, minister za promet in zveze, in poslanka Jana Primožič, ki je poudarila, da nekateri želijo občinam odvzeti del oblasti in jo prenesti na pokrajine.
B. O.
Predstavitev Občinskega odbora Zelenih Domžale
Občinski odbor Zelenih Domžale je bil ustanovljen leta 1991. Odbor še vedno deluje na celotnem področju nekdanje občine Domžale. Ob koncu lanskega leta smo začeli ustanavljati tudi odbore v novih občinah: Mengeš, Lukovica in Moravče.
Članstvo v občinskem odboru je zelo raznoliko. Med nami je veliko žensk. Imamo zelo aktivne predstavnike v občinskem svetu in v vseh odborih. Občinski odbor zelo dobro sodeluje z Društvom za varstvo okolja Mengeš-Kamnik.
Zeleni Domžal se zavzemamo za varovanje narave, za zdravo in naravno okolje, za uporabo cenenih in obnovljivih energetskih virov, za svet brez jedrske energije, za uravnotežen   razvoj   naše   države...
skratka, za zadovoljnega človeka, ki živi v sožitju z naravo.
V domžalski občini je veliko okoljevarstvenih problemov. Največ jih izvira iz dejstva, da pri gradnji obrtne cone ni bila dosledno upoštevana okolje-varstvena zakonodaja. Zato so že onesnaženi vodni izviri in podtalnica. V Domžalah ni urejene deponije odpadkov in specialnih odpadkov, kar se bo kmalu izkazalo kot zelo pereč okoljevarstveni problem.
Končal bom s povabilom vsem, ki želijo sodelovati pri reševanju teh problemov, da se oglasijo na Ljubljanski 79 v Domžalah, in sicer vsako sredo med 17. in 19. uro, ali pisno na naslov: Občinski odbor Zelenih Domžale, Ljubljanska 79, 1230 Domžale.
ZELENI DOMŽAL ,        FRANC ČERNAGO)
ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
Območni zbor
članov in simpatizerjev
V Majčevem dvoru v Jaršah se je 28. februarja sestalo blizu sto članov in simpatizerjev Združene liste iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče. Gostji sta bili Mateja Ko-žuh-Novak, poslanka [Državnega zbora, in Cveta Zalokar-Oražem, domžalska županja. Osrednje teme so bile: delovanje ZLSD v opoziciji, priprave ■ia državno konferenco ZLSD, jesenske volitve, delo občinskih svetov in delovanje poslancev ZLSD v njih, organiziranost Območne organizacije ZLSD.
Mateja Kožuh-Novak je povedala, da je bil izstop iz koalicije modro in načelno dejanje. Dokler je stranka še lahko uspevala s kompromisi zagotavljati uresničevanje svojega programa, je bilo vredno vztrajati, čeprav sta jo partnerja ves čas izrivala. Ko pa v vladi ni bilo več posluha za reševanje problemov tistih ljudi in delavcev, ki morajo živeti zgolj od svojega dela in plače ali pokojnine, je bilo nesmiselno vztrajati v družbi z LDS in SKD.
Ker je zdravnica, ni mogla mimo vse slabših razmer v zdravstvu. Boli jo, da klestijo tudi tiste zdravstvene pravice državljanov, ki so bile v »prejšnjem sistemu« dobro urejene. Menila je, da prebivalstvo plačuje veliko previsoko ceno za neurejeno zdravstveno varstvo. Kritiko je naslovila na vladno politiko, ki se drži povsem desno, kar pomeni: popolna
centralizacija države ter povečevanje materialnih in socialnih razlik med ljudmi in sebično polnjenje lastne denarnice, ne grede na to, kaj se dogaja s sosedom.
Poslanka je odgovorila na več vprašanj. Za ministra Thalerja meni, da je prešibak in zato ujetnik in pokorni izvrševalec Drnovškove zunanje politike; če bo sila, ga bo predsednik vlade žrtvoval in zvalil krivdo nanj. Italija in zahodna Evropa na nas ne gledata sentimentalno, ampak skozi interes, ki se kaže v arogantni in profitni preračunljivosti Evropske skupnosti; zato je treba odgovarjati in se pogajati strpno, strokovno, nepopustljivo in vedno s pretanjenim občutkom, kaj bo od povezav Slovenija dobila in kaj izgubila. Ošvrknila je tudi pretirano zapravljivost obrambnega ministrstva.
Nato je Cveta Zalokar-Ora-žem osvetlila še občinsko politiko in odnose v občinskem svetu ter opozorila na bližajoče se volitve v krajevnih skupnostih. Poudarila je ugodno rešitev, ki daje krajevnim skupnostim precejšnjo samostojnost (veliko večjo kot v drugih slovenskih občinah). V cazpravi so se dotaknili brezplačnega šolstva, papeževega obiska, šolske zakonodaje, podiranja in prestavljanja spomenikov, odnosov z drugimi strankami, odpoklica tožilca Drobnica, italijanskega fašizma, članarine stranke ZLSD, uredniške politike Slamnika in volitev.
Jože Rozman je predstavil predlog sklepa o organiziranosti Območne organizacije ZLSD Domžale. Posebne razprave ni bilo, še najbolj so se mnenja kresala ob pobudi, naj se funkcije in članstvo piše v obeh oblikah: ženski in moški. Z veliko večino je bil predlog potrjen.
Ob koncu je Lili Srša, predsednica Mladega foruma, spregovorila še o najpomembnejših akcijah strankinega podmladka. V neformalnem delu so ob golažu stekli tudi prijateljski pogovori, harmonika profesorja Staneta Habeta pa je spodbudila članice in člane, da so zapeli delavske in partizanske pesmi.
I. L.
Delovno predsedstvo in poslanka Novak.
Državnega zbora Mateja Kožuh-Foto: Lipovšek
Domžale
Kamnik
Naš spomin in naši spomeniki
O spomenikih zadnje čase veliko govorimo. Kaj pa spomenik sploh je? V kulturnem zahodnem svetu je to večinoma jasno; pri nas pa s tem kar ne moremo na zeleno vejo. Že sama beseda spomenik je izpeljanka iz besede spomin; to pa je razmišljanje o minulem, o preteklosti in zgodovini. Vendar so še živeči revolucionarji za stvari, ki so jih počenjali pred petdesetimi leti, kar izgubili spomin. Zato večkrat poudarjajo: »Dajmo no, pozabimo preteklost, pustimo jo pri miru.« Hkrati pa nas hočejo prepričati, da je vsak železen drog, na katerem je petdeset let plapolala partijska zastava, zgodovinski spomenik.
Za spomenike si je kdaj pa kdaj le treba seči v spomin. Isti revolucionarji so v kamniško-domžalski in moravski okolici požigali gradove z vsem bogastvom in umetniško opremo. Goreli so kulturni domovi, prosvetni in sokolski, z vsem premoženjem, knjižnicami, garderobami, kulisami in opremo. Pravi rdeči petelin je zavihral tudi nad župnišči in šolami. Gorele so slovenske knjižnice, gorele so slovenske knjige. Če šola ni pogorela prvič, so jo zažgali drugič, sojo zažgali tretjič. Ko bi dovolili rešiti vsaj arhiv in knjige. Koliko zgodovinskih dokumentov je bilo uničenih za vse čase. Ali so bili prepričani, da Slovenci ne bomo več potrebovali slovenskih knjig, pač pa le bolj-ševiško-sovjetske in jugoslovanske?
Revolucija pa s požigom kulturnih stavb ni uničevala samo materialnih dobrin. Knjige so živa beseda slovenskega naroda. S tisoči knjig, ki so gorele, so umirali tudi slovenstvo in slovenska srca. Ubijali in požigali so misli in dela Trubarja, Vodnika, Slomška, Levstika, Prešerna in Cankarja. Kadarkoli in kjerkoli so na silo umirale slovenske knjige, je bil storjen zločin.
Rušenje pa se ne dogaja samo takrat, ko požigaš in uničuješ. Rušiš tudi takrat, ko ne vzdržuješ in ne obnavljaš. Ubijali so še po vojni. Izničiti so hoteli slovenski spomin. Na to je bila po nacionalizaciji v letu 1948 obsojena tudi grobelj-ska cerkev, ki ima odlične Jelov-škove freske. V knjigi Staneta Stražarja Ob bregovih Bistrice lahko beremo: »Prva leta po nacionalizaciji je Gradbeno podjetje Gradiš imelo v tej cerkvi skladišče cementa. Ker je streha puščala in so bila stekla v oknih razbita, je bila umetnina precej uničena.« Po sedmih letih so se upravljavci cerkve začeli menjavati. Prvi je cerkev le prekril z bobrovcem; drugi je v letu 1964 začel z restavriranjem Jelov-škovih fresk. V Stražarjevi knjigi beremo naprej, da je v letu 1985 Kulturna skupnost Domžale poskrbela za različna obnovitvena dela: zamenjati pa je bilo treba tudi prepe-relo ostrešje in s tem cerkev na novo prekriti.
Viharnih povojnih let pa ni preživelo grobeljsko znamenje Notbur-
alkoholiki Vas zanimajo naše izkušnje?
Pokličite nas! 061/451 022, 061/1320139, 061/714238, 061/301883 Pišete lahko na naslov: AA-1116, p.p. 12.
RAČUNOVODSKI
SERVIS
PETRA
JANEŽIČ S. P.
vse računovodske storitve in svetovanje
tel. 712-590 od 7. do 14. ure tel. 731-092 od 16. do 20. ure
gina kapelica z lepimi Jeiovškovimi freskami. Zgrajena je bila v 18. stoletju, freske pa je pred drugo svetovno vojno obnovil akademski slikar Matej Sternen. Kapelica je stala v parku za grobeljskim gradom, ki je bil leta 1943 požgan in uničen; podrta pa je bila po osvoboditvi.
V naslednjih dveh desetletjih je bilo na omenjenem območju podrtih več kot sto znamenj. »Delali« so načrtno. V Črnem grabnu je bilo v eni noči porušenih 50 (petdeset) znamenj.
V omenjeni Stražarjevi knjigi v poglavju Znamenja krščanske kulture beremo naslednje: »Verno ljudstvo je že od srednjega veka dalje postavljalo znamenja iz najrazličnejših nagibov, v spomin in opomin na hude nesreče, epidemije, kugo, turške vpade, požare, potrese, poplave in druge nezgode, ki so človeštvo, posameznika, vso sosesko ali vso družbo spremljali skozi vse čase. Postavljalo jih je iz hvaležnosti in v zaobljubi za povrnjeno zdravje, za srečno vrnitev iz različnih vojn ali za odvrnitev kakšne druge hude nadloge. Tako
so nastala različna zidana, lesena in druga znamenja kraščanske kulture, ki so lahko družinska, sose-skina ali župnijska. Poznamo tudi poljska, kažipotna, kužna in še druga znamenja.
Zato so pri nas prav znamenja najbolj zvest odsev duhovne kulture naših prednikov, saj teh znamenj navadno niso gradili strokovnjaki. Naše ljudstvo jih je gradilo ali postavljalo sžmo ali pa jih je naročalo domačim mojstrom in ljudskim umetnikom, zidarjem, tesarjem, kamnosekom in slikarjem, ki so jih gradili brez tuje duhovne kulture in likovne ustvarjalnosti. Naša znamenja so preprosta in tesno povezana z domačimi ljudmi in zemljo, na kateri so nastala in se ohranjajo. In pohvale vredno je, da ljudje te pričevalce kulture in vrednosti z veliko ljubeznijo in pozornostjo obnavljajo in ohranjajo.«
Z vsakim'podrtim znamenjem pa je bil uničen po en slovenski zgodovinski spomenik. Z njimi so izginile tudi številne freske slovenskih slikarjev.
Danes imamo polna usta hvale in slave za umetnika in baročnega slikarja Franca Jelovška. Za nekaj let smo grobeljsko cerkev kar poimenovali Jelovškov muzej. Za vsa leta materialnega, še bolj pa duhovnega uničevanja pa se Mengšanu Jelov-šku in domačinom še mnče ni opravičil.
Smo brez odgovora? Smo brez odgovornosti? Smo brez časti? Tudi to je in bo spomenik današnjega časa, predvsem pa vojnih in povojnih let. FRANCE CERAR
Višja šola tudi v Domžalah
Na Srednji Šoli v Domžalah se že nekaj časa pripravljajo za uvedbo višješolskega študija za smer »Prodajni inženir strojništva« ter »Prodajni inženir usnjarstva«. Poleg podpore Ministrstva za šolstvo (Urad za šolstvo RS, Center za poklicno izobraževanje) je Srednjo šolo v načrtih za uvedbno višješolskega študija na svoji 13. seji podprl tudi Svet občine Domžale.
Nekaj več informacij v zvezi s tem nam je v pogovoru povedala ravnateljica Srednje šole Domžale gospa Marijela Lebinger.
Kako potekajo priprave za uvedbo višješolskega študija v Domžalah, kako je s financiranjem in kdaj predvidoma lahko pričakujemo [triivlek le-tegai
- Uvedbo programov višješolskega študija za smeri prodajni inženir strojništva in usnjarstva pripravljamo skupaj z Uradom za šolstvo in Centrom za poklicno izobraževanje pri Ministrstvu za šolstvo in šport. Začetna finančna sredstva v znesku 50.000 ecuev smo pridobili v okviru programa Phare, ki ga Evropska unija (EU) namenja prenovi poklicnega in strokovnega izobraževanja v državah nečlanicah EU z namenom vzpostaviti izobraževalni sistem, ki bo kompatibilen z obstoječim sistemom v državah članicah EU. Prvi obrok sredstev, prejetih iz programa Phare, namenjamo za vzpostavitev stikov in pridobitev informacij iz evropskih šol, kjer podobni programi izobraževanja že dolgo potekajo (npr. Nemčija in Škotska), nekaj sredstev pa bomo namenili tudi za potrebno opremo v šoli.
Pričetek programa naj bi začeli izvajati v septembru 1997, in sicer z enim oddelkom, v katerem naj bi bilo do 30 študentov.
Kdo bo ustanovitelj Višje šole, kako bo s financiranjem ter kakšna bo vloga lokalnih skupnosti (občin) pri temi Kako potekajo priprave za uvedbo podobnih programov drugod po Slovenijii
- Ustanovitelj Višje šole bo Ministrstvo za šolstvo in šport, šola bo tako samostojna institucija (torej ne bo delovala v okviru katere od obstoječih fakultet). Tudi financiranje bo zagotovilo Ministrstvo, del sredstev za vzdrževanje prostorov, investicije ter nabavo opreme pa pričakujemo tudi od občin Domžale, Mengeš, Moravče in Lukovica. Šola bo imela kot javni zavod tudi svoj svet, sestavljen iz 3 predstavnikov ustanovitelja, 5 predstavnikov delavcev šole in 3 predstavnikov študentov.
S septembrom 96 bodo podobne programe višješolskega študija predvidoma uvedli v Celju (smer orodjarski inženir), Novem mestu (smer obratni inženir), Ptuju (smer inženir kmetijstva).
Kakšen je trenutni položaj s prostori in kadri, potrebnimi za vzpostavitev višješolskega študija na Srednji šoli v Domžalah f
- Za začetk izvajanja programa (1 oddelek s 30 študenti) imamo prostore v šoli za zdaj zagotovljene. V primeru večjega zanimanja za vpis in vzpostavitvi več oddelkov pa bi morali pridobiti nove prostore. Za to vidimo možnost v stavbi bivšega dijaškega internata, ki je za šolo; za to se bo potrebno še dogovoriti - tako z občino kot z nekaterimi domžalskimi podjetji, ki so lastniki objekta.
Glede potrebnih kadrov za izvajanje programa imamo že sedaj na Srednji šoli tri profesorje z ustrezno habilitacijo (licenca za poučevanje na višji ali visokih šoli - op. avt.) k sodelovanju pa nameravamo povabiti tudi gostujoče profesorje - na
Ravnateljica SRŠ Domžale gospa Marijela Lebinger - ena od glavnih pobudnikov uvedbe programa višješolskega študija v Domžalah. Foto: M. Grošelj
primer za predmete komunikacija, gospodarsko poslovanje, pravo... Kaj vas je vodilo k pričetku dejavnosti za uvedbo programa višješolskega študija v Domžalah?
Že dalj časa spremljamo potrebe po kadrih na območju občin Domžale, Mengeš, Moravče, Lukovica, Kamnik - pa tudi na območju Ljubljane. Pri tem zelo dobro sodelujemo s Centrom za poklicno izobraževanje pri Ministrstvu za šolstvo in šport ter z Obrtno zbornico Slovenije, malo manj pa smo zadovoljni s sodelovanjem lokalne Obrtne zbornice Domžale. Ugotovili smo, da je lokalno gospodarstvo - predvsem zaradi velikega števila malih podjetij in obrtnikov zelo zainteresirano za zaposlovanje takega profila kadrov, ki ga bo izobraževal naš program višješolskega študija torej prodajnega inženirja ustrezne smeri, saj bodo naši bodoči diplomanti Višje šole skozi učni proces - najprej na Srednji šoli ob izobraževanju za svoj osnovni poklic dodobra spoznali določene izdelke, njihove tehnične značilnosti, način proizvodnje ipd., višješolski program študija pa bo temu ustrezna nadgradnja, ki bo študente usposobila za dober prikaz izdelkov in uslug na trgu.
Pogovarjal se je MARTIN GROŠELJ
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale
V dosedanjem evidentiranju oziroma včlanjevanju posameznikov iz občin: Domžale, Mengeš, Moravče in Lukovica se je v vrste Združenja veteranov vojne za Slovenijo na osnovi pristopnih izjav včlanilo že preko 250 oseb, ki so v času od 17. 5. 1990. leta do 26. 10. 1991 s svojim sodelovanjem in izvajanjem določenih nalog pripomogli k realizaciji priprav na osamosvojitev Slovenije in obrambi samostojnosti ter neodvisnosti v mesecih juniju in juliju leta 1991.
Vsi člani ZVVS, ki so podali in oddali pismeno izjavo (ter 2 barvni sliki - velikost: za osebno izkaznico) ter plačali članarino za leto 1995 v višini 1000 SIT, že imajo ali pa bodo v kratkem dobili izkaznico ZVVS, vloženo v usnjen etui z znakom ZVVS.
V sredo, 6. marca 1996, ob 17. uri, je bil v Domžalah - v sejni sobi občine sklican in organiziran ustanovni zbor Območnega Združenja veteranov vojne za Slovenijo, na katerega so bili vabljeni vsi, ki so že
člani ZVVS v skladu s statutom in so bile za njih že izdelane izkaznice. Predsednik začasnega območnega odbora g. Dominik Grmek je vse prisotne toplo pozdravil in jim čestital za pristop k članstvu ter poudaril, da so lahko ponosni, ker so člani organizacije, ki v svojih članskih vrstah šteje vse posameznike, ki so s svojimi dejanji zapisani v najnovejši zgodovini samostojne Slovenije.
Ustanovnega zbora se je udeležil tudi predsednik pokrajinskega odbora ZVVS Ljubljana okolica, g. Elo Rijavec; ta je vse zbrane pozdravil v imenu predsedstva ZVVS in članov pokrajinskega odbora ter svojem imenu. __
Poudaril je, da se bo ZVVS kot društvena nepolitična organizacija poleg statutarnih nalog močno prizadevala za krepitev pravic svojih članov v skladu s predlaganimi dopolnili k zakonu o vojnih veteranih R Slovenije.
V poročilu predsednika začasnega odbora je g. Dominik Grmek
Vojaški častniki in podčastniki!!
Novo ime in nov znak častniške organizacije
Nova pravila organiziranja in delovanja
Novi prostori za sedež organizacije
Nove ideje in nove zamisli
Novi ljudje, nove moči
Nov načrt dela ZSČ za leto 1996
To je le nekaj osnovnih nalog, ki jih bomo v prihodnjih mesecih delovanja Združenja slovenskih častnikov Domžale predsedstvo združenja in člani združenja utrjevali in reševali v cilju sistematičnega, strokovnega in organiziranega delovanja na območju sedanjih občin: Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče.
Vse tiste častnike in podčastnike, ki še niste pristopili k združenju in to želite, obveščamo, da se lahko zglasite na sedežu Združenja slovenskih častnikov Domžale, Ljubljanska 36 v Domžalah vsak petek do 20. aprila v času od 18. do 19. ure, ali pa pokličite na telefon 721-329.
Na sedežu združenja boste dobili ustrezne informacije o pristopu v članstvo ZSČ in prejeli, ter oddali prijavnico za članstvo v združenju, ki je po statutu Združenja slovenskih častnikov prostovoljno.
Častniki in podčastniki!
Naziv in ustrezen vojaški čin ste pridobili s trudom, s ponosom in z odgovornostjo! Ne glede na vaš trenutni vojaški razpored v enotah ali poveljstvih Slovenske vojske se verjetno zavedate, da samostojnost in neodvisnost države Slovenije krepi tudi naše združenje, saj predstavljate strokovni kader, ki bi oziroma je že dokazal svoje sposobnosti v najtežjih trenutkih ohranjanja komaj nastale samostojnosti v juniju 1991. leta.
Naše združenje ni politična ali vojaška organizacija niti ni njej podrejena. Članstvo v njem je dokaz stanovskega združenja in uresničevanja tistih interesov članstva, ki si jih bomo sami opredelili, načrtovali in uresničili.
Nov znak ZSČ, nova članska izkaznica, ki jo boste prejeli po prijavi, bo simbolizirala novo obdobje vaše odločitve v vašem življenju, saj boste lahko ponosni, da ste član Združenja slovenskih častnikov.
Ne pozabite.
Vsak petek do 20. aprila od 18. do 19. ure se lahko prijavite na sedežu združenja Ljubljanska 36, Domžale, v pritličju ali pa po telefonu 721-329!
Občinsko glasilo »Slamnik« in občinsko glasilo »Mengšan« bosta o vseh načrtovanih aktivnostih pravočasno objavljala informacije, pomembne in zanimive za člane združenja! Kajti tudi pri obveščanju smo lahko bolj racionalni, če resnično »želimo« biti vključeni v dogajanja, ki so v interesu posameznikov in združenja!
DOMINIK GRMEK
opisal in pojasnil dosedanje delo pri evidentiranju članov, izdelavi izkaznic in problemih ter težavah, s katerimi se ZVVS srečuje na tej stopnji organiziranosti.
V nadaljevanju ustanovnega zbora je bilo podeljenih preko 120 članskih izkaznic ZVVS vsem navzočim članom, ki so pravočasno in v celoti izvedli postopek prijave in plačila članarine. V zadnji točki ustanovnega zbora je na predlog delovnega predsedstva zbor soglasno potrdil predlagane člane v območni odbor ZVVS, ki ga sestavljajo:
Martin Planko, Trzin lože Kosmač, Trzin Milan Tomše, Vir lanez Martinjak, Homer. Bogdan Zupan, Homec Tomo Marc, Radomlje Milan Narat, Radomlje Andrej Leveč, Mengeš Marko Trampuž, Mengeš lanez Kušar, Trojane Silvester Resnik, Lukovica Božo Urbanija, Moravče Milan Pir man, Domžale Metka Gostič, Domialv Dominik Grmek, Domžale
Spoštovani člani ZVVS
Ker se vas določeno število vabljenih ni odzvalo na podelitev izkaznic, vas obveščamo, da se zglasite na Poveljstvu Slovenske vojske v Domžalah pri g. Dominiku Gr-meku, Ljubljanska 69 a, kjer boste prejeli svojo zasluženo člansko izkaznico. Pred tem pa obvezno pokličite na tel. 721-725 in se prepričajte o zadevi, kajti za vse tiste, ki zamujate s plačilom članarine ali dostavo slik, izkaznice niso izdelane.
Obveščamo vse člane ZVVS Domžale in vse tiste, ki po zakonu o vojnih veteranih izpolnjujejo zakonska določila, da je s 1. januarjem 7996 stopil v veljavo nov zakon o vojnih veteranih. (Uradni list št. 012-01/95-99 z dne 25. 10. 1995).
V zvezi s tem zakonom lahko pri Upravni enoti Domžale - referatu za vojne veterane (soba 18, pritličje) vložite zahtevek za vpis v evidenco vojnih veteranov, za priznanje statusa in izdajo izkaznice vojnega veterana.
K zahtevku je potrebno predložiti potrdilo o državljanstvu in dokument, iz katerega je razvidna udeležba pri obrambi Republike Slovenije v času od 26. 6.1991 do 18. 7. 1991, to je vojaška knj iž ica a I i potr-dilo pristojnega organa.
Obrazce zahtevka je mogoče dobiti na vložišču Upravne enote Domžale, pri vratarju ali pri referatu za vojne veterane.
OBMOČNI ODBOR ZVVS DOMŽALE
OBVESTILO
Cenjeni bralci!
V knjižnici Domžale lahko od sedaj na posebnem terminalu iščete gradivo v vzajemnem katalogu COBISS/OPAC.
Hkrati vas obveščamo, da je katalog knjižnice Domžale v pregledovanju in bo vključen v vzajemno bazo, brž ko bo to mogoče.
Navodila za uporabo so na voljo pri terminalu na odraslem leposlovnem oddelku.
Pa veliko uspeha!
Uredniški odbor glasila Slamnik prosi vse bralke in bralce, da fotografije, ki jih pošiljajo za objavo, opremijo z imenom avtorja.
Gostilkx Deteljica
Prometne znake grizejo, mar ne?
Tekst in foto BOGDAN OSOLIN
C5I
6
/lamnik
Domžale
Sodelovanje občin pri skupnih projektih
Tiskovna konferenca, katero je županja Cveta Zalokar Oražem pripravila v prvih dneh marca, je bila tokrat namenjena predstavitvi in podpisu dveh pomembnih dokumentov, pri katerih so sodelovale vse štiri občine z območja nekdanje Občine Domžale: podpis pogodbe za izdelavo strokovnih podlag, tehnične dokumentacije in storitve v zvezi s sanacijo odlagališča v Dobu ter predaja laserskega merilnika hitrosti cestnega prometa, hkrati pa so organizatorji prireditve Po nagelj na Limbarsko goro predstavili novinarjem prireditev, ki so jo letos popestrili s tekom Dušana Mravljeta skozi štiri občine.
Sanacija odlagališča Dob
Občine Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče so z izvajalcem, Inštitutom za ekološki inženiring, d.o.o., Maribor, podpisale pogodbo, na osnovi katere bo izva-
jalec izdelal strokovne podlage, tehnično dokumentacijo in opravil storitve v zvezi s sanacijo odlagališča Dob na območju, ki je določeno s prostorskim planom, in sicer:
idejni projekt, kot podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije vključno z geodetskim posnetkom, poročilom o geohidroloških in ge-
omehanskih raziskavah, načttu mo-ritoringa ter oceno vpliva na okolje.
V okviru tehnične dokumentacije bo pripravljen projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, pridobljena bo lokacijska odločba, gradbeno dovoljenje, izbran pa naj bi bil tudi izvajalec sanacije. Izvajalec bo opravil tudi tehnološki in projektantski nadzor nad izvedbo sanacije
do vključno tehničnega pregleda, pri vsen teh dokumentih in opravilih pa bodo upoštevali vse veljavne predpise s področja varstva okolja in prostora.
Pogodba je »težka« 5,32 milijona tolarjev, največji financer pa je s 83 odstotki Občina Domžale, pri določitvi deležev so upoštevali količine pobranih odpadkov, zato Občina Mengeš prispeva skoraj 14 odstotkov, drugi občini pa prispevata zelo majhen delež (Moravče 0,6 odstotka, Lukovica 2,3 odstotka).
Odlagališče v Dobu, ki je po mnenju poznavalcev tega področja eno izmed najbolj urejenih, se počasi polni, zato bo potrebno doreči, kako skrbeti zanj, ko ga bodo zaprli, kar naj bi se zgodilo kar kmalu. Za njegovo sanacijo, predvsem pa za spremljanje še naprej, pa je potrebno imeti vse navedene dokumente, ki jih bomo pridobili do konca letošnjega leta, hkrati pa prav pridobitev potrebne dokumentacije omogoče pridobitev republiških sredstev.
Novinarje je na tiskovni konferenci najbolj zanimalo, kako posamezne občine načrtujejo odlaganje komunalnih odpadkov, ko bodo zaprli odlagališče v Dobu. Županja Cveta Zalokar Oražem je povedala, da je v okviru občine že imenovan strokovni svet, ki bo pripravil poseben program - iskanje vseh variant in možnosti ter predstavila prizadevanja občinske uprave na tem po-
dročju. V tem okviru so odprte vse možnosti, in sicer: novo odlagališče v občini, iskanje rešitve v sosednjih občinah, predvsem pa uveljavitev sistema ločenega zbiranja odpadkov, kar bo bistveno zmanjšalo njihovo količino. Opozorila je tudi na »neresen« odnos države do urejenosti tega področja, saj je prav odlaganje odpadkov v celoti prepuščeno občinam, čeprav mnogi menijo, da so prav regijska odlagališča ena izmed boljših rešitev. Skoraj enake poglede imajo tudi v občini Lukovica, ki se tudi zavzemata za regijsko reševanje tega problema, zato se vključuje v projekt CERO, ta naj bi se uresničil na območju gorenjske regije. Župan občine Moravče je povedal, da razmišljajo tako o lastni deponiji kot o sodelovanju na območju nekdanje občine Domžale, vendar tudi on vidi rešitev tega problema v okviru večjega območja, saj je bilo že prej v razpravi ugotovljeno, da bi rešitev za celo Slovenijo lahko predstavljalo manjše število regijskih odla-gališč.
Po slovesnem podpisu te pogodbe je bila na vrsti druga slovesnost, kjer je bila glavna stvar
Laserski merilnik hitrosti
Že dalj časa so na območju nekdanje Občine Domžale ugotavljali, da je eden izmed vzrokov za številne prometne nesreče prav velika hitrost na lokalnih cestah, kjer vozniki ne upoštevajo omejitev (40 oz.
60 km/h), zato so se vse štiri občine odločile in zbrale denar za nakup laserskega merilnika hitrosti, katerega so vsi štirje župani izročili Policijski postaji Domžale. Vse zadeve v zvezi z nakupom je opravil župan Občine Mengeš g. janež Per. Naše območje je prehitel le župan Kranja g. Gros. Komandir Policijske postaje Domžale g. Janez Gradin je ob izročitvi merilnika tudi povedal, da je bilo na območju, ki ga bo pokrival, v letu 1994 25 smrtnih nesreč, lani le 15, prepričan pa je, da jih bo v prihodnje še manj. Zahvalil se je vsem štirim občinam in izrazil prepričanje, da bo merilnik zanesljivo prispeval k zmanjšanju nesreč na lokalnih cestah, kjer bodo z njim nadzorovali zlasti ugotovljene črne točke. Radar, pod tem imenom ga vsi vozniki prav dobro poznajo, bo nadzoroval promet na lokalnih cestah v vseh štirih občinah. V ta namen je bila podpisana tudi pogodba, ki ureja odnose med občinami in policijsko postajo, hkrati pa nalaga policistom, da občinam mesečno poročajo o uporabi laserskega merilnika.
Novi policijski pisarni
Na tiskovni konferenci je bila podana tudi informacija o odpiranju policijskih pisarn v Mengšu in Mo-ravčan, katerih cilj je, da se policisti čimbolj približajo območjem, ki jih pokrivajo. Odprti bosta v marcu in vsi, ki bi se radi s policisti pogovorili, jih na kaj opozorili, ste dobrodošli med uradnimi urami.
V.
ŽUPANJA S SODELAVCI
O osnutku proračuna z vodstvi krajevnih skupnosti
V občini Domžale prav v tem času poteka javna razprava o osnutku proračuna Občine Domžale, ki ga je županja Cveta Zalokar Oražem želela obravnavati tudi z vodstvi krajevnih skupnosti. Delovni razgovori, na katerih ob županji sodelujejo tudi njeni sodelavci, sogovorniki pa so navadno razširjeni sveti krajevnih skupnosti, so dobrodošla oblika za podrobnejše seznanitve s potrebami krajevnih skupnosti.
KS Rova
Vodstvo KS Rova je predlagalo, da se preveri in dopolni projekt kanalizacije, ki bo najpomembnejša investicija kar nekaj prihodnjih let, enako naj bi v projekt gradnje hodnika za pešce skozi naselje Rova vključili tudi hodnik za kolesarje ter javno razsvetljavo, v projekt povezovalnega cevovoda pa Zagorico in Dolenje. Zavzeli so se za čimprejšnje izboljšanje kvalitete pitne vode ter opozorili na slabo vzdrževanje cest ter želeli več pojasnil v zvezi s financiranjem redne dejavnosti KS, soglašali so z ugodnejšimi obrestnimi merami za kmetijstvo
ter predlagali povečanje števila avtobusnih prevozov za območje KS Rova, kjer naj bi v vseh naseljih uredili redni vsakotedenski odvoz odpadkov. Naselje Rova naj bi se čimpreje urbanistično uredilo. Ob koncu razgovora pa je bil sprejet tudi dogovor o sodelovanju KS in Občine pri oddaji prostorov nekdanje OŠ v vzgojno izobraževalne namene.
KS Dragomelj-Pšata
Čeprav je za to KS še vedno največji problem dokončna odločitev glede lokacije AC, je bil delovni razgovor priložnost za pregled projektov in investicij, ki jih bodo uresničevali letos in prihodnja leta. To so kanalizacija, razširitev pokopališča v Šentpa-vlu, razmišljajo tudi o gradnji mrliške vežice, pa dokončanje ureditve avtobusne postaje, saj so se jih vandali že lotili. Opozorili so na problematiko vzdrževanja prometnih znakov in signalizacije ter posledic voženj težkih tovornjakov po lokalnih cestah in čez mostove, ki ne prenesejo take obremenitve, velik problem pa je tudi zagotovitev požarne vode, kar naj bi
OBČINA DOMŽALE Urad županje
objavlja
JAVNI RAZPIS ZA ODDAIO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM
Predmet razpisa so:
Poslovni prostori v opuščeni podružnični šoli na Rovah, pošta Radomlje. Poslovni prostori se namenjajo za oživljanje stavbe in celotnega kraja z njo, zato so namenjeni izvajanju: -. vzgojnoizobraževalnih programov,
- kulturnih programov,
- vzgojnovarstvenih programov.
Prostore je za namenjene dejavnosti potrebno adaptirati. Prostore oddajajo za nedoločen čas.
Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumente:
1. Izpisek sodnega registra za opravljanje dejavnosti oziroma dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti.
2. Program dejavnosti s posebnim poudarkom pomena za kraj in za občino.
3. Predlog interesenta o najvišji ceni najemnine, ki jo je pripravljen plačati oziroma višini predvidenih vlaganj v obnovo objekta.
Izbor bo na osnovi pravočasno predloženih ponudb opravil Odbor za družbene dejavnosti pri Občinskem svetu občine Domžale, upoštevaje predložene programe, reference ponudnika in možnosti vlaganja v obnovo obstoječega objekta.
Rok za oddajo ponudb je 30 dni od objave.
Ponudbe z označenimi dokazili od 1. do 3. naj interesenti pošljejo priporočeno na naslov:
OBČINA DOMŽALE - ODDELEK ZA DRUŽBENE DE|AVNOSTI, LIUBLIANSKA 69, DOMŽALE, S PRIPISOM: »ZA IAVNI RAZPIS«.
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na telefon št. 721-305.
Udeleženci razpisa bodo o njegovem izidu obveščeni v 15 dneh po izbiri.
ŽUPANJA
bilo rešeno z dokončanjem vodovodne zanke okoli Domžal. V zvezi z AC pa so posebej opozorili na pravočasno in ustrezno razrešitev problema obvozov, kakor tudi na pogoje, ki jih je v zvezi z njihovo komunalno infrastrukturo potrebno realizirati pred oz. po gradnji avtoceste.
KS Krtina
Krajevna skupnost Krtina se pripravlja na gradnjo kanalizacijskega omrežja, ki bo odpravilo vrsto težav tako na področju tekalnih kot meteornih voda, v načrtu imajo še asfaltiranje nekaterih odcepov cest, radi bi hodnik za pešce ob regionalni cesti, kjer manjka javna razsvetljava in več prometne signalizacije. Na realizacijo čaka projekt JR, ena izmed večjih investicij pa bo dokončna obnova cerkve in sanacija obzidja, svoje potrebe pa so predstavili tudi gasilci, ki v letošnjem ietu praznujejo 70 let obstoja društva. Posebej so opozorili na potrebnost zaščite šole pred poplavljanjem, na ureditev ograje okoli šolskega igrišča, kjer še vedno ni urejeno lastništvo, zanimalo pa jih je tudi, kaj lahko pričakujejo od AC. Opozorili so na nevzdrževanje nekategoriziranih cest, ki bi jim morali v proračunu nameniti več finančnih sredstev. Po njihovem mnenju bi morala občina okrepiti nadzor nad izvajanjem investicij, čimprej pa pričakujejo tudi podatke o ceni gradnje kanalizacije, saj bi na tej osnovi radi krajane seznanili z obremenitvami na posamezno gospodinjstvo.
KS Jarše-Rodica
Po kratki predstavitvi dosedanjega razvoja KS je bil glavni poudarek dan problematiki delovanja Sklada stavbnih zemljišč, saj se največ težav kaže prav pri realizaciji zazidalnih načrtov Z 35 in Z 36. KS je opozorila, da ni bil uresničen delež nekdanje občine Domžale k zbranim sredstvom samoprispevka, kjer je še nekaj »dolga« do krajanov. KS pričakuje večji delež zbranih sredstev Sklada, s katerim bi lahko razrešili probleme poti, opozorili so na potrebe po zamenjavi dotrajanih vodovodnih cevi, problem urejanja nabrežin Kamniške Bistrice, ob kateri bi radi uredili sprehajalno pot ter urejanje Mlinščice, kamor nekateri še vedno izpuščajo komunalne odplake in ureditveni načrt za kompleks Groblje, pri katerem pričakujejo tudi sodelovanje občine Mengeš, saj znani drevored spada že v njeno območje. 'Z višino finančnih sredstev za redno dejavnost KS so zadovoljni, pričakujejo pa vsaj še 2 do 3 mio za gradnjo komunalne infrastrukture, saj so izračunali, da so sredstva v proračunu namenjena KS, prav za toliko manjša od sredstev v letu 1995. Pomoč občine pričakujejo pri urejanju kulturnega doma, postavljanju prometnih znakov na že asfaltiranih cestah in razrešitvi problematike voženj težkih
tovornjakov po lokalnih cestah, kjer ne le da ovirajo promet, temveč povzročajo veliko škodo na cestah.
KS Radomlje
Vodstvo KS Radomlje je kot prioriteto zahtevalo, da se v proračun vključi ureditev hodnika za pešce in javne razsvetljave ob cesti Radom-Ije-Volčji Potok, enako pa naj bi bila |R vključena tudi v projekt hodnika za pešce in kolesarje ob Cesti Radomeljske čete. Enako kot v prejšnji KS so tudi tu opozarjali na premajhna sredstva za redno dejavnost KS, na problem delovanja Sklada stavbnih zemljišč, ki ne omogoča vračanja dela sredstev v KS, s katere območja jih pridobiva, še posebej pa jih je zanimalo, kako bi zagotovili finančna sredstva za vzdrževanje kulturnega doma, kjer je potrebno zamenjati elektroinstalacije, streho, žlebove ter odtočne cevi, urediti bi bilo potrebno fasado ter rjobarvati zunanja okna, v dvorani pa bi nujno potrebovali nove stole. Opozorili so tudi na problem dvoizmenskega pouka v OŠ Pre-serje pri Radomljah ter pomanjkanje mest za predšolske otroke v vrtcu.
Krajevne skupnosti mesta Domžale
Kot vsa prejšnja leta se je tudi letos problematika treh domžalskih krajevnih skupnosti obravnavala skupaj. V razpravi je bilo ugotovljeno, da so problemi različni, vsi po vrsti pa zahtevajo precejšnja finančna sredstva. Tako je še kar precejšen del mesta brez ustreznega kanalizacijskega omrežja, opozorjeno je bilo na neurejenost okolice posameznih domačij, na po mnenju večine »neprimerno« višino ležečih policajev na Cankarjevi in Krakovski cesti, na čimprejšnjo razširitev pokopališča, kjer pa bi KS svoje deleže rade zmanjšale in jih namenile v druge investicije, naročilo projektov za revitalizacijo najstarejšega dela Domžal, ureditev parkirnih mest ter večjo skrb za zelenice.
Določene pripombe so se nanašale na povečanje postavk za gradnjo hodnika ob Krakovski cesti, na zagotovitev manjkajočih sredstev za dokončanje kanalizacije v južnih Domžalah, dokončno ureditev Jarčeve ulice, za katero se je pobiral samoprispevek, ureditev Ul. talcev v celoti, celovito obnovo brvi čez Kamniško Bistrico in še bi lahko naštevali.
Glede povečanja postavke za plače občinske uprave je po njihovem mnenju to v letošnjem letu še sprejemljivo, pričakujejo pa, da se bo v prihodnjih letih postavka zmanjševala, več sredstev pa naj bi dobilo področje komunalne infrastrukture - zlasti zagotovitev zdrave pitne vode in gradnja kanalizacijskega omrežja.
KS podpirajo prizadevanja županje, da se pristojnosti s področja urbanizma vrnejo v občino, zahtevajo pa sistemsko ureditev financiranja KS, več sredstev za pospeševanje obrti in podjetništva - v tem okviru tudi za razstavo obrti in podjetništva, dodatno ureditev mest za plakatiranje, za vrsto postavk pa so predlagali dodatne specifikacije, iz katerih bo razvidna njihova poraba.
O drugem delu obiskov pa v prihodnji številki.
V.
ŽUPANJA S SODELAVCI V LEKU
Dobrodošla izmenjava mnenj
LEK MENGEŠ je ena izmed enot LEK d.d., Ljubljana, ki zaposluje 2300 delavcev doma in po svetu, kjer delniško družbo poznajo tudi zaradi njenih prizadevanj, da postane moderna, v izvoz usmerjena družba, ki ima že sedaj v tujini sedem predstavništev in trinajst podjetij. S svojo proizvodnjo ter spremljajočimi dejavnostmi zaseda 107. mesto v svetovni farmacevtski industriji.
»Moj cilj je vrhunska firma, ki ji daleč ni para,« je na kratko predstavil Enoto Mengeš, ki zaposluje blizu 300 delavcev, v njen okvir pa spada tudi lokacija v Lendavi, g. Branko Belčič, direktor enote, ki ve, kaj hoče. Ob poslušanju predstavitve dejavnosti enote in celotne Lekove družbe smo bili seznanjeni, da LEK visok odstotek svojih sredstev namenja za razvoj in raziskave ter zagotavljanju kakovosti, o čemer pričajo tudi številke o patentih, ki jih je kar 320, večina izmed njih je registrirana v tujini. Zelo zanimiv je bil tudi pogled na izobrazbeno strukturo zaposlenih, saj je za LEK značilno, da je nadpovprečno visok odstotek zaposlenih z visoko izobrazbo, med njimi so tudi številni magistri in doktorji. Enota v Mengšu proizvaja farmacevtske učinkovine in se lahko pohvali s tem, da vse proda v izvoz. Prav
večji del svojih industrijskih in nevarnih odpadkov in je bil prva seži-galna naprava v vzhodni Evropi. Županjo so zlasti zanimali postopki za pridobitev potrebne lokacije za sežigalnico, še posebej odnos okolja in krajanov do njene postavitve. G. Rahten in g. Belčič sta povedala, da je bilo potrebno kar precej dogovarjanja, da pa so na koncu prevladali argumenti in strokovni podatki LEKA, ki so mu ljudje zaupali. Prav s pomočjo inceneratorja so se dvorišča LEKA precej izpraznila, ob skrbi za okolje pa ne smemo pozabiti tudi skrbi za podtalnico, ki je primerno varovana. Na vseh teh področjih LEK upošteva evropske predpise in visoke zahteve po čistem okolju, ki jih zahtevajo države, v katere LEK izvaža. Zato bodo sistem varovanja okolja in ravnanja z odpadki tudi v prihodnje dopolnjevali in pri tem upoštevali najsodobnejše tehnologije.
LEK pušča odprta vrata tudi za sodelovanje s Krajevno skupnostjo Preserje, saj je po besedah g. Bel-čiča njihov interes, da se z okoljem dobro razumejo in tudi sodelujejo pri njegovem urejanju, zlasti pri realizaciji skupnih projektov, ki so v korist podjetja in kraja. Enako kot predstavniki KS tudi LEK pričakuje Korektne odnose, konkretne dogo-
Pogovoru o prihodnosti enote LEK MENGEŠ, katere del spada tudi v občino Domžale, je bil namenjen obisk županje Cvete Zalokar Oražem s sodelavci. Tem so se pridružili tudi predstavniki Krajevne skupnosti Preserje, na katere območju je lokacija tega znanega podjetja, ki bo konec oktobra praznoval tudi »zlato« obletnico obstoja.
zaradi tega dejstva je bil še kako zanimiv drugi del pogovora, v katerem so največ govorili o varovanju okolja. LEK je namreč zaradi svoje izvozne usmerjenosti dolžan izpolnjevati zelo zahtevne pogoje varovanja okolja, za katero ima izdelan podroben sistem glede ravnanja z odpadki.
V tem delu pogovora je sodeloval tudi g. Martin Rahten, vodja oddelka tehnologije; predstavil je tudi delovanje inceneratorja na lokaciji v Lendavi, v katerem predelajo
vore, pa tudi sodelovanje z občino - zlasti na področju skupne skrbi za okolje.
Ob koncu je g. Branko Belčič povabil vse, ki jih zanima, kaj LEK MENGEŠ v okviru proizvodnje farmacevtskih surovin dela in kako skrbi za okolje, da jih obiščejo, ko bodo v prvi polovici letošnjega leta pripravili DAN ODPRTIH VRAT. Dobrodošli vsi, ki vas zanima, kako je videti uspešno, v svetu priznano podjetje, ob svoji »zlati« obletnici.
V. V.
Domžale
/lamnik
7
OČISTIMO SLOVENIJO, TAM SE ZAČENJA NAŠA DEŽELA!
Za lepšo in bolj urejeno občino Domžale
Urejena, čuvana in čista narava je sestavina kakovosti življenja in temeljna prednost ter pogoj sodobnega turizma. Čisto, zdravo in urejeno okolje, čiste vode in zrak so bogastvo, ki nam ga je poklonila narava, sami pa smo ga leta in leta brezobzirno uničevali in sedaj je skrajni čas, da se streznimo in ohranimo, kar nam je zdravega ostalo.
Vsemu temu je namenjen tudi projekt POMLADANSKO UREJANJE OKOLJA, saj se zima počasi poslavlja, s prihodom pomladi pa naj bi v naši deželi tudi povečali skrb za to, da bi predvsem sebi in sosedom, s tem pa tudi turistom uredili in očistili okolje, v katerem živimo, delamo, stanujemo in se družimo. Tako se je tudi vodstvo občine Domžale skupaj s Komunalno stanovanjskih podjetjem odločilo, da bo vsakoletna akcija
»Očistimo občino Domžale« od 25. marca do 30. aprila 1996.
Pričakujemo, da se bodo v akcijo vključile vse krajevne skupnosti, sole, društva (turistična, športna, lovci, ribiči, planinci, taborniki, gasilci), hišni sveti, podjetja ter vsi prebivalci naše občine Domžale in vsi skupaj z različnimi akcijami prispevali k čistejši in lepši občini Domžale.
Odvažanje v akciji zbranih odpadkov
Krajevne skupnosti bodo preko svojih predstavnikov obvestile Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale o zbirnem mestu odpadkov, kamor bodo prebivalci posameznih KS lahko odlagali kosovne odpadke.
Vse informacije v zvezi z odvozom dobite pri g. Janezu Repniku, Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale, štev. 721-443, 712-097 ter 713-086.
Nabava vrečk za zbiranje odpadkov ter zaščitnih rokavic
Komunalno stanovanjsko podjetje bo zagotovilo za potrebe akcije ustrezno število vrečk in zaščitnih rokavic za zbiranje odpadkov, ki jih lahko dobite v prostorih KSP na Savski 34 v času od 29. marca dalje od 6. do 8. ter od 12. do 14. ure.
Usklajevanje aktivnosti
Vsaka krajevna skupnost se sama dogovori z vsemi sodelujočimi v akciji OČISTIMO OBČINO DOMŽALE, kar pomeni, da se vodstvo KS poveže s šolami, vsemi sodelujočimi društvi, podjetji, hišnimi sveti ter drugimi ter zagotovi, da akcija poteka usklajeno na celotnem območju KS. Vodstvo KS tudi zagotovi, da so prebivalci pravočasno obveščeni o odlagalnih mestih za v akciji zbrane odpadke.
Obveščanje o akciji
O akciji bomo prebivalce obveščali preko občinskega glasila, radia ter drugih informativnih sredstev, na krajevno običajni način naj bi obveščanje prebivalcev zagotovile krajevne skupnosti, ki obvestijo tudi vse ostale sodelujoče (šole, vrtce, društva, hišne svete ipd.). Pričakuje se tudi informacije o uspešnosti izvedenih akcij, ki jih posredujte organizatorjem.
Odvažanje kosovnega materiala
Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale bo letošnjo akcijo odvažania kosovnega materiala izvedlo v času od 15. do 19. aprila 1996. Odpadki, ki bodo zbrani v šolah in vrtcih, se bodo predvidoma odvažali od 8. do 19. aprila. Občani bodo o času odvoza na posameznih območjih obveščeni preko javnih medijev.
Posebne akcije
Vse občane, ki bi radi v tem času izvedli akcije večjega obsega (sanacije divjih odlagališč), naj svoje predloge, v katerih ob predstavitvi akcije navedejo tudi predvidene stroške, posredujejo OBČINI DOMŽALE, Oddelek za gospodarske javne službe Ljubljanska 69, 1230 Domžale (v roke g. Kump) do 5. aprila 1996.
Spremlajoče aktivnosti
V sklopu akcije OČISTIMO OBČINO DOMŽALE bo omogočen ogled CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE DOMŽALE. Vse informacije v zvezi z ogledom je mogoče pridobiti na upravi Centralne čistilne naprave v Studi (ga. Olga Burica - tel. 721-866).
V prepričanju, da bomo s skupnimi močmi in akcijami v času od 25. marca do 30. aprila 1996 zagotovili ČISTEJŠO, BOLJ UREJENO IN ZELENO OBČINO DOMŽALE se vam za vaš prispevek zahvaljujemo.
Občina Domžale Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale
SLOVENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA
Pester program
V počitniških dneh se je v Uradu županje oglasila gospa Slavka Pogač, učiteljica slovenskega dopolnilnega pouka, in nam prinesla pozdrave naših prijateljev iz Slovenskega društva Slovenija Ruti, hkrati pa nas je seznanila tudi s programom društva.
Program je zelo pester in obsega tako kulturne, družabne kot športne prireditve. Tako bodo v marcu pripravili tradicionalni materinski dan v katoliški cerkvi Ruti-Tann, prireditev OTROCI VABIJO bodo izvedli skupaj z drugimi društvi, v juniju pa se bodo udeležili tradicionalne maše za domovino in pripravili tudi društveni piknik. V septembru so prav naši prijatelji iz SD Slovenija glavni organizatorji srečanja po skupni dvojezični maši, ki jo bo vodil slovenski škof in bo pri njej sodeloval 50-članski pevski zbor iz Mosta na Soči. Glavni organizatorji letošnje skupne prireditve v novembru so člani društva France Pešeren iz Liechtensteina, leto pa bodo zaključili z miklavževanjem in tradicionalnim božičnim kegljaškim turnirjem v VVinterthuru.
Sploh je kegljanje v društvu najbolj priljubljen šport, pri katerem se srečujejo vsak petek. Društvo nastopa v kegljaški ligi »Alpe Adria« in tudi na uradnih turnirjih slovenske kegljaške zveze, udeležujejo pa se tudi vseh pokalnih tekmovanj. Kot zanimivost naj zapišemo, da je zelo aktivna tudi ženska ekipa, ki redno nastopa na vseh turnirjih.
Dopolnilni pouk slovenskega jezika izvaja učiteljica ga. Slavka Po-
gač, učenci pa s svojimi prisrčnimi nastopi vedno obogatijo društvene prireditve.
V program so vključili tudi Slovensko misijo, kjer vodi bogoslužje g. pater Robert Podgoršek. Z njim zelo lepo sodelujejo.
Našim prijateljem v Švici želimo veliko prijetnih uric in jim kličemo: nasvidenje v aprilu oz. maju v Občini Domžale.
V.
Prejemniki letošnjih priznanj Civilne zaščite: Franc Marjan Zakrajšek, Franc Anžin ter Marjan Trobec. (Foto Žankar)
Podeljena
priznanja
-1
V okviru praznovanja 1. marca - Dneva civilne zaščite, je bila tudi v Občini Domžale slovesnost, na kateri so predstavili to področje, hkrati pa najzaslužnejšim posameznikom izročili priznanja, ki jim jih je namenil poveljnik Republiškega štaba civilne zaščite Republike Slovenije.
Letošnja priznanja so prejeli: ZLATI ZNAK CIVILNE ZAŠČITE je za dolgoletno uspešno delo na področju civilne zaščite, kjer že več kot desetletje opravlja tudi dolžnost poveljnika Občinskega štaba, prejel FRANC ANŽIN, in sicer za prispevek na področju orga-
niziranja sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kakor tudi za uspešno vodenje zaščitno reševalnih akcij ter prizadevanja pri posodabljanju zaščitno reševalnega sistema v občini.
SREBRNI ZNAK CIVILNE ZAŠČITE je za dolgoletno uspešno delo pri razvoju in krepitvi zaščitno reševalnega sistema v Občini Domžale prejel g. MARJAN TROBEC, ki je opravljal tudi dolžnost člana Občinskega štaba CZ nekdanje občine Domžale.
BRONASTI ZNAK CIVILNE ZAŠČITE je prejel g. FRANC MARJAN ZAKRAJŠEK, prav tako član Občinskega štaba CZ nekdanje Občine Domžale, za dolgoletno uspešno opravljanje nalog na področju zaščite, reševanja in pomoči.
Prejemnikom priznanj iskrene čestitke!
V. V.
SPOMINSKA SLOVESNOST NA OKLEM NAD IHANOM
Zgodovina je najboljša učiteljica
Na Oklem, ki je bilo 24. februarja 1944, prizorišče tragedije, v kateri je Kamniško-Zasavski odred žrtvoval za svobodo 57 svojih borcev, izgubil pa še 28 novincev, ki so bili v boju z okupatorjem ujeti, se je tudi letos zbrala množica ljudi, ki se je želela pokloniti spominu vseh padlih na Oklem in ohraniti spomin na vse žrtve, katerih življenja so vtkana v temelje svobodne domovine Slovenije.
G. Andrej Zaje je v imenu Krajevne organizacije Ihan in občinskega odbora Zveze združenj borcev in udeležencev NOV pozdravil vse prisotne, med katerimi so bili tudi udeleženci bitke, svojci padlih in še veliko drugih, ki jih je v imenu Občine Domžale pozdravil g. Simon Mavsar, podžupan, in med drugim dejal, da mora biti nekaj izrednega v ljudeh, saj že nekaj desetletij nosijo v svojih mislih in srcih spomine na dogodek, ki v množici drugih ni zbledel in prišel v pozabo ter obstal le v zgodovinskih publikacijah in nadaljeval: »Dvainsedemdeset življenjskih poti
PRED VOLITVAMI V ORGANE KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Po večinskem sistemu
V Statutu Občine Domžale so krajevne skupnosti opredeljene kot pravne osebe, ki v skladu s 100. členom opravljajo vrsto nalog.
Blizu
seststo članov
V marcu se je sestalo tudi vodstvo Krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale in sprejelo program dela, ki ga bo v aprilu 19% predstavilo tudi na občnem zboru društva. Društvo bo tudi v letu 1996 namenilo posebno skrb svojim članom ter uveljavljanju njihovih pravic, ki jih imajo v skladu Zakonom. Svoje člane bomo tudi redno informirali preko različnih lokalnih časopisov, o našem delu pa lahko preberejo tudi v Vestniku, ki ga ima naročenega skoraj polovica naših članov.
Če bo dovolj prijav, bomo v juniju 1996 obiskali Postojnsko jamo, bolnišnico Franjo, Cerkniško jezero ter se odpravili tudi na srečanje izgnancev, ki bo letos v Mostecu. Že v pomladanskem času ob pomoči g. Franceta pripravljamo obisk območja Nemčije (Feilbach in okolica). Če se želite odpeljati tja, čimprej pokličite g. Jožeta Kvedra in se prijavite, saj je prijav že toliko, da zanesljivo oddidemo na pot.
V jesenskem času bomo o predlogu vodstva najbrž obiskali Doberdob, se srečali z izgnanci v Brestanici ter na koncu leta pregledali svoje delo na novoletnem srečanju.
Vmes pa bo seveda veliko priložnosti za različna srečanja in pogovore. In ne pozabite: Če še niste vložili zahtevka za priznanje pravic po zakonu o vojnih žrtvah, storite to čimprej. Društvo izgnancev Domžale
Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale
bo odvažalo kosovne odpadke
v posameznih občinah po naslednjem razporedu: • OBČINA MORAVČE
9.4.1996 15.4.-19. 4.1996 23.4.1996
• OBČINA DOMŽALE
• OBČINA LUKOVICA
Kosovne odpadke bomo odvažali na dan rednega odvoza komunalnih odpadkov.
Do odvoza odpadkov so upravičeni občani, ki so vključeni v redni odvoz komunalnih odpadkov in jih bo Komunalno stanovanjsko podjetje odvažalo izpred njihovih stanovanjskih hiš. Torej odpadkov iz skupinskih deponij ne bodo odstranjevali. V sklop kosovnega materiala ne sodi:
• različni gradbeni material, veje odrezanih živih mej in dreves:
• ravno tako ne bomo odvažali posebnih odpadkov, kot so snovi in embalaže zaščitnih sredstev za rastline in škropiva, barve, laki, kisline, lugi, zdravila, akumulatorji, baterije, odpadna olja,...
• ravno tako akcija ni namenjena podjetjem in obrtnikom, da bi se ob tej priliki znebili svojih odpadkov, ki nastanejo pri delu oziroma proizvodnji - v ta sklop sodijo naslednje dejavnosti: servisiranje gospodinjskih strojev, avtokleparstvo, avtomehanika, pleskarstvo—
Ker so bile medtem sprejete spremembe oz. dopolnitve zakonodaje s področja volitev v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti (zlasti 109. člena), vas želimo informirati o nekaterih novostih.
Sedanja zakonska ureditev prvič za vse krajevne skupnosti ureja postopek volitev svetov teh skupnosti na podlagi splošne in enake volilne pravice. Volitve so neposredne in se opravijo s tajnim glasovanjem.
Število članov sveta
Število članov sveta ni zakonsko opredeljeno, prav pa bi bilo, da organ, ki določi število članov sveta, ki se jih voli, upošteva posebnosti posamezne krajevne skupnosti (štev. prebivalcev, štev. naselij). Ne glede na število članov sveta pa se njegovi člani volijo po večinskem sistemu, in sicer:
1.
Če šteje svet krajevne, vaške ali četrtne skupnosti sedem ali manj članov, se lahko vsi člani sveta volijo v skupnosti kot eni volilni enoti. Volivci imajo toliko glasov, kot se voli članov sveta. Izvoljeni pa so tisti kandidati, ki so dobili največ glasov.
2.
Če šteje svet KS osem ali več članov, se volitve obvezno izvedejo po volilnih enotah, pri čemer ima volivec toliko glasov, kot se voli članov sveta v tisti volilni enoti, v kateri ima volivec stalno prebivališče. Zakon določa, da se v volilni enoti lahko voli enega, dva ali največ tri člane sveta.
Če se volitve opravljajo po volilnih enotah, se te oblikujejo tako, da se en član sveta voli na približno enako število prebivalcev, hkrati pa mora biti zagotovljena zastopanost prebivalcev posameznih naselij oz. delov krajevne skupnosti.
Kandidiranje
Za volitve članov svetov KS pozna zakon tri načine kandidiranja:
- določanje kandidatov političnih strank po postopku, opredeljenem s pravili stranke,
- določanje kandidatov skupine volivcev s podpisovanjem,
- določanje kandidatov na zborih volivcev.
Pravico kandidirati za člana sveta KS imajo volivci, ki imajo splošno volilno pravico in stalno prebivališče na območju KS oz. v primeru razdelitve na volilne enote - stalno prebivališče v volilni enoti, v kateri kandidira.
Ker imajo politične stranke postopke opredeljene v svojih pravilih, na kratko le o določanju kandidatov s podpisovanjem:
Kandidate za člane svetov KS lahko določi skupina najmanj 10 volivcev, in sicer s podpisovanjem tako, da volivec da podporo s podpisovanjem na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov (ime, priimek, rojstni datum, naslov stalnega prebivališča), seznam pa je treba pred vložitvijo kandidature predati upravni enoti, ki
overi podatke v seznamu in tako overjeni seznam priložiti kandidaturi.
Vsaka skupina volivcev določi največ toliko kandidatov, kolikor članov se voli v volilni enoti, dobro pa je vedeti, da tudi ni potrebno, da ima volivec, ki daje podporo, stalno prebivališče v volilni enoti. Zatorej lahko skupina 10 volivcev določi kandidate za vse volilne enote, vendar v vsaki volilni enoti toliko kandidatov, kolikor se jih voli v njej, velja pa upoštevati, da lahko da volivec podporo samo enkrat za posamezno volilno enoto Tudi pri tej kandidaturi je potrebno določiti predlagatelja, in sicer se navede ime in priimek enega izmed volivcev - podpisnikov z dodatkom »in skupina volivcev«. Tudi ta kandidatura mora imeti predstavnika, ki ne sme biti kandidat.
Kandidati se lahko določijo tudi na zborih volivcev. Tak zbor se skliče na zahtevo najmanj 10 volivcev z območja KS, zahteva pa mora biti vložena v 10 dneh od dneva razpisa volitev pri volivni komisiji KS.
V.
ima tudi svoje zadnje korake. Dvainsedemdeset življenjskih zgodb, ki so se srečale na skupnem imenovalcu hrepenenja po svobodi. V viharnih letih boja za preživetje - ne sebe, temveč naroda in naše dežele - so umrli zato, da bi drugi živeli. Svobodno in v miru. Bolje. Pri tem nobena žrtev ni bila prevelika. Sicer neprecenljiva človeška življenja, so bila darovana za lepši jutri. Kadarkoli in kjerkoli, ne glede na množico ostalih dejstev in mnenj, ko človek tako daruje največ, kar ima, je preprosto junak. In junakov se spominjamo, zato smo danes tukaj. Prihodnje leto se bomo spet srečali: mirno, dostojanstveno in civilizirano. Zaradi povedanega in še več nepovedanega. Zaradi nas in zaradi njih, ki so tukaj našli svoj grob. Predvsem pa zaradi prihodnosti, ki je in bo zrasla iz preteklosti, katere pomemben del smo, ste in smo bili.«
Poslanec v Državnem zboru g. Maks Lavrinc je kot predstavnik po vojni rojene generacije spregovoril o dogodkih pred 52. leti ter navedel tudi nekatera odprta vprašanja, o katerih je dejal: »Zato ni mogoče samo od strani gledati, ko nekateri v domnevni skrbi za proučitev zgodovinskih dejstev tega obdobja poskušajo zmanjšati pomen osvobodilnega gibanja in oprati sramoto izdajalskega greha tistih, ki so bili na okupatorjevi strani. Prav je, če zgodovinarji iz te daljše časovne razdalje na novo presodijo posamezne dogodke ali morda tudi celotno NOB. Ni pa mogoče molčati ob poizkusih rehabilitacije narodnih izdajalcev kar počez. Prav je, da se ljudje med seboj spravijo, saj nas je vseh Slovencev za en slab kvart večjega evropskega mesta. Ne bi pa bilo prav, če bi na vse skupaj pozabili, saj je zgodovina najboljša učiteljica življenja. Prav iz nje bodo morale črpati tudi naše in prihodnje generacije, ko bodo iskale odgovor na vprašanje, kako in kam najprej. Ker pripadamo rodu, ki je dočakal in udejanjil večstoletne sanje Slovencev v samostojni državi, moramo in moremo verjeti tudi v to, da smo jo sposobni narediti ljudem prijazno in osrečujoče«
V bogatem kulturnem programu so nastopili učenci Osnovne šole Ihan, pevci Društva upokojencev Domžale, na harmoniko jih je spremljal prof. Stane Habe, recitator Milan Marinič ter recitatorke in pevke iz Moravč.
V.
MAJHNO DRUŠTVO - VELIKI NAČRTI
Občni zbor Turističnega društva Radomlje
Poleg poročil blagajnika in tajnika društva ter predsednika Nadzornega odbora so na Občnem zboru dne 29. 2. 1996 potrdili tudi poročilo o poslovanju v preteklem letu. Predsednik TD Radomlje, g. Igor Kuzmič, je podal poročilo o uspešno izpeljanih projektih in razgrnil pred člane in goste predlog programa dela za leto 1996.
Vse načrtovane dejavnosti so s požrtvovalnostjo članov Upravnega odbora in predsednika društva zares imenitno izpeljali, ostalo jim je le organizirati izlet v turistično zanimiv del naše države. To bodo realizirali letos poleg naslednjih projektov:
- moja dežela, lepa, urejena in čista,
- spomladansko urejanje okolja,
- ustanovitev podmladka na šoli,
- priprava prireditev - kiparske, slikarske, foto in etnološke razstave. Poleg tega bodo skušali oživiti krajevno glasilo, organizirati skuf>en
nastop narodnih noš v Kamniku, izdati novo razglednico Radomelj in se pripraviti na praznovanje stoletnice neprekinjenega delovanja Pošte v Radomljah.
V načrtu imajo še naslednje projekte:
- postavitev mlinskega kolesa na Mlinščici in vključitev v novo središče kraja,
- ocvetličenje hiš v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok in ocenjevanje urejenosti ocvetličenih hiš in vrtov,
- sodelovanje na razstavi dobrot Slovenskih kmetij na Ptuju,
- postavitev več zbiralnikov za odpadni papir in steklo,
- saniranje divjega odlagališča s pogozditvijo,
- novoletno osvetlitev kraja s spremljajočimi dogajanji v mesecu decembru.
Ni kaj, zajeten kupček nalog, ki pa se jih upravni odbor Turističnega društva Radomlje loteva z vso resnostjo in si želi sodelovanja in podpore članov ter tudi občinskih ustanov, kot so je bili deležni že v preteklem letu
Turistično društvo se zaveda, da je dolžno nadaljevati tradicijo, ki ima že zelo globoke korenine. Pred 35 leti, natančno 10. 3. 1961, je bil v Radomljah ustanovni zbor Olepševalnega društva, katerega prvi predsednik g. Venčeslav Jelovšek je kot častni član prisostvoval Občnemu zboru sedanjega TD in mnogo mu zaželel uspešno delo. Čestitke, uspešno delovanje, dobro voljo in usvarjalnosti so TD zaželeli še predsedniki društev iz Radomelj - Moški pevski zbor, Foto kino video klub Mavrica, športno društvo in TD Ihan. Jubilej so na koncu Občnega zbora stoletnici primerno proslavili.
En lep pozdrav iz Radomelj ZLATKA LEVSTEK
/lamnik
Lukovic
II
POGOVOR Z VINKOM PIRNATOM, TAJNIKOM OBČINSKE UPRAVE LUKOVICA
Moje prve delovne izkušnje na občini so bile kar v županovi kuhinji
V prvih dveh letošnjih številkah našega glasila smo za bralce Slamnika pripravili pogovor z vašim županom Živkom Burjo in predsednikom Občinskega sveta Cirilom Smrkoljem, danes pa bi radi predstavili tudi vas in vaše gledanje na samostojno življenje komaj dobro leto stare Občine Lukovica, le bilo v lanskem letu veliko težav, s katerimi ste se morali spopasti?
Če sem odkrit, moram povedati, da sem težko sprejel to funkcijo in da sem potreboval cela dva meseca, da sem se odločil, ali naj sprejmem ponujeno delo ali ne. Še vedno sem kdaj pa kdaj v dvomih, kar je morda razumljivo, ker to ni moj poklic. Po izobrazbi sem namreč kemik. Uradno sem na občini pričel z delom prvega maja, čeprav sem se nekako uvajal že v aprilu, 10. aprila pa me je vseh štirinajst svetnikov soglasno imenovalo za tajnika občinske uprave. Pred slabim letom, ko sva skupaj z Vanjo Ramšak pričela tu z delom, sva prišla
v sicui prenovljene, vendar prazne prostore. V prvih tednih je bilo torej treba prostore opremiti, zagotoviti opremo, računalnike, skratka, dela je bilo veliko, tako da sva morala delati prvi mesec po več kot 16 ur na dan, tudi sobote in nedelje. V Domžalah oziroma v računovodstvu domžalske občine je delala za našo občino Lea Berk, v avgustu lanskega leta pa se je tudi ona zaposlila pri nas. Poleti sta se nam pridružila še Tomaž Cerar, ki vodi delo na komunalnem področju in Mojca Stoschitzky, ki kot pravnica skrbi za delo sveta in občinske uprave. Irena Strmšek pa je naša tajnica.
Kako ste se kot kemik znašli med kupi papirja in kako ste se spopadli z njimi?
Nikoli si nisem predstavljal, da je potrebno toliko papirja za vsako stvar, ki se na primer dogodi na občini.
Moje prve delovne izkušnje na občini so bile kar v županovi kuhinji. Tja so prihajali tudi drugi, saj je delo mo-
Fotokronika
februarja je občinski svet Občine Lukovica sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Lukovica. Predsednik DARS-a, g. lože Brodnik, se je svetnikom in Komisiji za spremljanje priprav in izgradnje avtoceste zahvalil za korektno sodelovanje in zaželel čimmanj težav med izvajalcem in občino pri izgradnji odseka Blagovica-Vransko.
V marcu smo si ogledali čistilno napravo v. Železni Kaplji na Koroškem. Naprava je bila zgrajena lansko leto in obratuje podobno, kot bo obratovala načrtovana nova čistilna naprava v Vrbi. Čistilno napravo je izdelala firma BIOGEST in je primer enobazen-ske sodobne opremljene čistilne naprave. V dogovorih z investitorjem bomo poizkušali doseči čim višji nivo tehnologije in sodobno opremo, tako da bi bile obremenitve na okolje minimalne.
10. marca nas je med tekom od Kranja do Limbarske gore obiskal Dušan Mravlje. Svetovno znani ultramaratonec je v spremstvu učencev OŠ |anko Kersnik Brdo in športnih navdušencev pritekel v Lukovico. Podžupan, g. Matej Kotnik mu je izročil priložnostno darilo - knjigo Črni Graben. Po kratkem počitku (pretekel je že okoli 50 km) se je v spremstvu maratonke Veronike Bohinc, članice ŠD Krašnja spustil še na najtežji del proge Lukovica-Moravče-Limbarska gora. Besedilo in foto: Vinko Pirnat
Vinko Pirnat, tajnik občinske uprave (Foto: D. B.)
ralo kljub temu, da je bila občina še brez prostorov, potekati kolikor toliko nemoteno.
le občinska uprava v Lukovici zaživela?
Mislim, da smo dobra ekipa, da se razumemo in pomagamo drug drugemu. Redno nas je zaposlenih pet, imamo dve pripravnici, od letošnjega prvega januarja pa je v režijskem obratu delavec, ki skrbi za komunalne zadeve.
Prepričan sem, da so se občani navadili oziroma sprejeli občino, čeprav se včasih zdi, da je tistih, ki so nezadovoljni, več, ker so pač glasni. Zdi se mi, da so ljudje prav v samem kraju Lukovica še najmanj sprejeli občino. Vedno je kaj narobe, če drugega ne, jih moti na primer parkiranje zaposlenih občinskih delavcev pred stavbo.
Upravne enote pa pri vas nimate?
Ne. Vendar glede na dosedanje izkušnje ugotavljamo, da bi bilo dobro organizirati- izpostavo upravne enote, kot nekakšen krajevni urad z matičarjem, ki bi lahko izdajal osebne izkaznice, vozniška dovoljenja, potne liste. Za tak krajevni urad pa moramo pridobiti soglasje upravne enote. Ta teden sem bil v Šenčurju, kjer že imajo krajevni urad, o njem razmišljajo tudi
v Mengšu. Zdi se mi, da so ob sprejetju zakona o lokalni samoupravi pozabili na novo nastale občine. Nihče ni namreč predpisal, kaj vse morajo nove občine delati, pomagati bi nam morali vsaj z nekakšnimi navodili, ne pa, da so se vedli, kot da so tudi v novih občinah zaposleni sami »stari mački«. Po nasvete smo hodili v Domžale, kjer smo bili deležni sicer korektne pomoči, vendar smo morali za usluge domžalski občini plačevati okrog 550.000 tolarjev na mesec. Prepričan sem, da bi nekatere stvari, na primer družbene dejavnosti in podobno, še vedno lahko za nas opravljali v Domžalah, vendar po neki zmerni ceni.
Kaj vam bo po vašem mnenju v letošnjem letu vzelo največ časa?
Prav gotovo bo usklajevanje med investitorjem in nami glede obeh odsekov avtoceste tisto delo, ki bo terjalo največ časa. Načrt za prvi odsek je bil že sprejet, to je Blagovica-Vransko, drugi pa je Šentjakob-Blagovica. Po predvidevanjih se bomo ukvarjali z izgradnjo avtoceste približno pet let. Poleg tega je pred nami izgradnja telefonskega omrežja, ki se bo pričela s prvim julijem in bo trajala približno tri leta. Potrebna dela bodo potekala postopoma, in sicer se bodo pričela najprej na območju avtomatske telefonske centrale v Lukovici, naslednje leto v Blagovici, tretje leto pa bodo prišle na vrsto Trojane. Občinska uprava mora za vsa omenjena dela pripraviti ustrezne pogodbe, pridobiti soglasja, vodila bo vse račune v zvezi z načrtovanimi prispevki krajanov, skratka, dolgčas nam očitno ne bo. Poleg tega moramo izpeljati tudi čisto vsakdanje stvari, ki so nekako same po sebi razumljive in potrebne, na primer, da vsaka zadeva dobi svojo številko in podobno. S podobnimi težavami se tako rekoč srečujejo vse nove občine, kar pa nas ne sme potolažiti, ampak nasprotno. Narediti moramo vse, da jih čimprej presežemo in tudi na področju pisarniškega poslovanja postanemo normalna občina. Seveda gre pri majhnih občinah za nekoliko drugačen način dela, tajnik občinske uprave se mora tako rekoč spoznati na celotno delo občinske uprave, v eni uri ali pa še v krajšem času je včasih potrebno »zamenjati« tudi pet ali več tem.
Prostore, ki jih v tej stavbi zaseda občina Lukovica, ste res lepo uredili. Vam prostori zadoščajo, ali razmišljate o »širitvi«?
Radi bi se razširili in s tem pridobili dvorano in prostore za društva in or-
Avtocestna problematika
Avtocesta, ki poteka skozi Občino Lukovica je, kot je znano, razdeljena na dva odseka, in sicer: Vransko-Blagovica in Blagovica—Šentjakob. Avtocestna problematika, ki je ena od najpomembnejših skrbi nove občine, je obravnavana že od same ustanovitve občine. Kmalu v začetku je bila glede na to ustanovljena Komisija za spremljanje priprav in gradnje AC kot eden prvin organov v občini in bo kmalu dočakala prvo obletnico obstoja. Komisija je in še spremlja vse dogodke okrog priprav za gradnjo AC in konstruktivno deluje v smeri reševanja pripomb občanov in skupnosti.
Potek vseh akcij je bil do sedaj javen in o vsem se je dalo tudi izvedeti iz poročil medijev, kakor tudi pri akterjih tega tela. Verjetno se spominjate javnih obravnav v aprilu in maju lanskega leta, kjer so zbirali pripombe krajanov in družbenih organizacij. Ves čas so potekala dogovarjanja med občino na eni ter projektanti in investitorji na drugi strani. Pogovori so bili vedno zelo striktni, ostri, tudi zelo korektni; razultate pričakujemo.
V februarju, točneje 16. 2. 1996, je
ga je občinski svet sprejel, je bil odlok, ki ga po Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor sprejema Občinski svet, vendar ga v primeru, da ga ta ne sprejme, obravnava Državni zbor in ga tudi sprejme v imenu ljudstva.
Obravnave in sprejemanja odloka so se udeležili vsi najvišji predstavniki graditeljev AC sistema v Sloveniji na čelu z g. Jožefom Brodnikom, predsednikom DARS-a, g. Jožetom Novakom, direktorjem MOP - UPP-a in drugimi. Razprava je bila delovna z mnogimi vprašanji in zahtevami svetnikov, na katera so odgovarjali gostje. Ker so obravnavali odsek Vransko-Blagovica, je bilo glede na to največ obravnavanih pripomb, ki so se nanašale na Trojane. Na koncu so sprejeli sklepe in pa odlok. V sklepih Občinski svet določa sprejemanje prostorsko planskih sprememb z vnosom novih lokacij rušenih z AC ter z vnosom vseh novih danosti, ki nastajajo z gradnjo AC in pa širitvijo naselij. Naslednji sklep obvezuje investitorja, da omogoči najsodobnejši način pobiranja cestnine na Trojanah in enostaven prehod preko Trojan.
Nekje v aprilu pričakujemo sejo sveta tudi za odsek Blagovica-Šentjakob, kjer bo problematika še bolj raznovrstna, vendar upamo, da bomo z dogovori uspeli uresničiti čimveč vaših zahtev in potreb.
V tem trenutku tečejo tekoča usklajevanja, ravno tako pa zelo resno rešujemo problematiko zaključka komasacijskih postopkov, kjer bi radi probleme kar se da hitro rešili, s tem pa bi se izognili še večjim problemom, ki bi nastali z odkupi kmetijskih zemljišč za AC. To je
»Smo pred najzahtevnejšimi posegi v naš prostor«
Občinski svet Občine sprejemal sklepe, ki so bili eni od najbolj odločilnih v času priprav avtocestne gradnje. Sprejemal se je odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Lukovica za obdobje 1986-2000 in družbenega plana Občine Lukovica za obdobje 1986-2000. Odlok se nanaša na prostorske spremembe, ki jih opredeljuje usklajen predlog lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Vransko-Blagovica. Omenjeni odlok, ki
problematika, o kateri bomo še veliko pisali in upamo, da jo bomo v dogled-nem času tudi rešili. Dela na tem področju ne bo zmanjkalo. Zaradi kompleksnosti tega projekta se pojavljajo vedno novi problemi, ki večkrat prizadetim kot posameznikom in pa občanom niso zanimivi, so pa izrednega pomena za širšo skupnost. Z iskanjem razumnih rešitev bomo prišli do najboljših rešitev.
Podžupan MATE) KOTNIK
ganizacije. Včasih je bil namreč v teh prostorih poleg stanovanja, ki je zavzemal približno tretjino celotnega prostora, še sedež krajevne skupnosti s sejno sobo, ki so jo uporabljala tudi različna društva. Poleg tega razmišljamo tudi o temeljiti prenovi kulturne dvorane v Zadružnem domu. S tem bi celotna stavba dobila tudi novo podobo.
Naše glasilo Slamnik »pokriva« tri občine. Nekateri menijo, da je to dobro, drugi že spet da ne. Kaj pa vi menite o Slamniku?
Do prvih sprememb v Slamniku je prišlo že lani poleti, ko so začele izhajati ločene strani za vsako od treh občin. Tako je postalo že na prvi pogled razvidno, da gre za glasilo treh občin, članki niso bili več pomešani med seboj.
Veliko ljudi, lahko bi rekli kar četrtino vseh, se je v domžalsko občino (Vir, Preserje, del Domžal itd.) prise-
1
dve,
S
lilo tudi iz naših krajev, se pravi Črnega grabna in Moravske doline in jih zato zanimajo dogajanja na našem koncu. Ker smo razmeroma majhna občina, bi težko izdajali vsak mesec svoje glasilo. Za zdaj nam, vsaj po mojem mnenju, zadostujeta dve morda tri strani.
Kar se tiče uredniške politike vega uredništva pa menim, da je bra, saj je glasilo postalo veliko zanimivo, ljudje že spet beremo Slamnik, saj ni več dolgočasen. Spomnim se, da je bilo včasih najbolje nekaj strani kar preskočiti, ker je bilo glasilo premalo pestro. Vidimo pa lahko, vsaj po »žolčnih« pismih bralcev sodeč, da gre nekaterim posameznikom nova uredniška politika na živce. Želim vam uspešno nadaljevanje začetega dela.
Najlepša hvala za pogovor in lepe želje. HI DADA BREJC
TELEFONIJA
Občina je začela z gradnjo telefonskega omrežja za celotno območje občine
Občina je začela z gradnjo telefonskega omrežja za celotno območje občine.
Dne 11.3.1996 je župan g. Anastazij Živko Burja podpisal pogodbo o izgradnji telekomunikacijskega omrežja za Občino Lukovica; to pomeni, da stopamo v zelo zahteven in pomemben projekt. V enem stavku bi lahko dejali, da se stvari premikajo.
Pogodba je tripartitna in zavezuje Telekom, DARS in našo občino s svojim deležem. Pogodba je sad prizadevanj, da bi priskrbeli telefonske priključke vsem gospodinjstvom v občini in da bi bila cena priključkov čim nižja. Žal je treba ugotoviti, da ostane prispevek interesentov za zdaj še vedno v isti višini, vendar so v pogodbi členi, s katerimi bomo sami lahko iskali cenejše možnosti pri gradnji telefonskega omrežja.
Pogodba določa dokončanje omrežij, in sicer: do konca letošnjega leta krajevno omrežje za ATC (avtomatska telefonska centrala) Lukovica. Do konca leta 1997 ATC
Blagovica in do konca leta 199 ATC Trojane.
Pogodba nas obvezuje, da prispevamo delež v vrednosti tretjine celotne vrednosti projekta, ki bo znašal 440,000.000,00 SIT, kar je prav gotovo investicija, ki je velik zalogaj za vse tri pogodbene strani.
Tisto, kar bralce verjetno najbolj zanima, je pristop občanov k projektu. Občina bo v kratkem poslala vsem interesentom povabilo k podpisu pogodbe, ki jo bo podpisal vsak zase kot individualni naročnik. Pogodbe se bodo podpisovale za območje ATC Lukovica 10., 12. in 15. aprila 1996 v prostorih Občine Lukovica. Za področje ATC Blagovica in Trojane pa bo podpisovanje pogodb nekje v mesecu maju 1996, točneje pa boste o tem še obveščeni.
Občinska uprava se bo še naprej trudila, da bi kar se da uspešno izpeljala projekt in da bi bila cena čim nižja. Želja pa je, da bi do telefona prišla vsaka hiša, vsako gospodinjstvo v občini, seveda pa se za telefonski priključek odloča vsak sam. Podžupan MATE) KOTNIK
PODPIS POGODBE O SOFINANCIRANJU TELEKOMUNIKACIJSKEGA OMREŽJA
Končno do novih telefonov tudi v Občini Lukovica
Od leve proti desni: Pavel Žakelj, mag. Adolf Zupan, A. Živko Burja in Ciril Smrkolj
V četrtek, 21. marca 1996, so v prostorih Občine Lukovica podpisali pogodbo o sofinanciranju telekomunikacijskega omrežja Občine Lukovica s podjetjem Telekom Slovenije. Projekt, vreden 440 milijonov tolarjev je za Občino Lukovica podpisal župan Anastazij Živko Burja, za Telekom Slovenije pa glavni direktor mag. Adolf Zupan. S podpisom sta se obe strani zavezali, da bosta v treh letih postopoma zgradili oziroma posodobili avtomatsko telefonsko centralo v Lukovici, naslednje leto v Blagovici, tretje leto pa na Trojanah.
V občini delujeta dve centrali, v Lukovici in na Trojanah, ki sta povezani na vo-zliščno centralo v Domžalah, vendar s klasičnim telefonskim kablom z bakrenimi vodniki. Medtem ko je bila v lanskem letu v Lukovici vključena   digitalna cen-
trala z 960 priključki, je na Trojanah še analogna. Vendar pa v Lukovici kljub digitalni centrali ne morejo priključevati novih telefonskih naročnikov zaradi prezasedenih zmogljivosti sedanjega omrežja.
D. B.
Podpis pomembne pogodbe (Foto: V. P.)
Lukovica
/lamnik
9
Delitev premoženja bivše Občine Domžale ali zapuščinska razprava
Toliko je polemik in tudi videnj rešitve zapuščine »ranjke« Občine Domžale, da je skoraj nujno nekaj zapisati tudi o gledanju ljudi iz Črnega grabna.
Govoriti ne nameravam toliko o delu posebne komisije pri občinskem svetu Občine Lukovica in tudi ne o skupnem delu komisij iz vseh občin, ki kljub sestankovanju in dogovarjanju še vedno nimajo pokazati otipljivega rezultata.
Ne nameravam ponovno razpredati, kako je do nastanka Občine Lukovica prišlo in tudi ne o težavah, ki jih je ta občina imela ob svoji (državni) ustanovitvi. Govoriti hočem o tem, če se že gremo v pravem smislu besede. Vsem nam je jasno, kako (če sploh) so se razvijali kraji vzdolž Črnega grabna. Da je bil to vpliv, ne ravno v celoti, pač pa v pretežni meri, nesrečne rezervacije prostora za avtocesto, ki je na začetku pokrival praktično celotno sedanjo občino. Statistika je zoprna reč, a hudo poučna, če z njo povečamo še nekatera dejstva. Odpre se zgodba o dogajanju v nekem prostoru. Tako je ob vstopu treh takratnih občin (Lukovica, Blagovica in Trojane) v takratno Občino Domžale štelo to področje 860 prebivalcev več kot leta 1994. Nazadovanje števila prebivalcev je strmo padalo do 1985. leta, ko je bil sprejet Dolgoročni družbeni plan Občine Domžale 1986-2000. Tedaj se je zloglasni koridor močno zožil in je bilo vsaj nekaj možnosti za nadaljnjo gospodarsko rast. Razmahnile so se zlasti Prevoje, Šentvid in Lukovica, naprej po dolini pa je situacija ostala nespremenjena. Rezervacija prostora za »višje družbene cilje« je posredno povzročila
- zaprtje treh (3) šol (Zlato polje, Češnjice, Sentožbolt)
- zaprtje ene (1) pošte (Krašnja)
- nazadovanje na vseh področjih družbenega življenja (društveno, športno, itd. ...)
Z eno besedo - leta 1961 se je Lukovica lahko mirno kosala npr. z Radom-Ijami na vseh področjih. Pa danes!? Potreben je ta uvod iz dveh razlogov
- zato, ker ob razpravah ob avtocesti vsi ti elementi niso bili upoštevani. Torej država ne priznava zaostalega razvoja
- zato, ker ob razpravah ob delitvi premoženja bivše Občine Domžale naletimo na enako nerazumevanje zlasti sedanje Občine Domžale.
Zapuščinska razprava vedno upošteva tudi, da se stvari, ki jih je dedič dobil še v času zapustnikovega življenja, vštevajo v dedni delež. Pa smo pri problemu.
Na našem"koncu namreč trdimo, da se je razvoj centra »dogajal« tudi na naš račun. Zaradi prostorskih ovir tod preprosto niso vlagali. Kaj se je od leta 1961 pa do 1994 zgodilo »družbenega« npr. v Lukovici? Stanovanjski »blokec« za učiteljska stanovanja in stavba v kateri je Napredkova trgovina. Drugod pa še to ne!!!
Povrnem se na skupno delo vseh delitvenih komisij.
Lukovica je v svoji zahtevi začela z merilom števila prebivalcev leta 1961, ki bi ji prineslo 19,7% delež skupnega premoženja (in obveznosti). Pristali smo na merilo povprečja treh uradnih popisov prebivalcev (predlog Mengša) v obdobju skupnega »življenja«, kar za Lukovico znese 11,84%. Predstavniki občin Moravče, Lukovica in Mengeš smo soglašali, da te odstotke zaokrožimo, bi za Lukovico to pomenilo 12%. Toda za 0,16%, poudarjam 0,16%, se Domžalča-nom ni zdelo vredno popustiti, da bi bilo doseženo soglasje vseh štirjh občin.
Človeka popade sveta jeza ob dejstvu, da zdaj in nikoli več ne bomo iztržili tega, kar se je z degradacijo prostora zgodilo. Tipičen primer je telefonija, ki zaradi mečkanja nekdanje občine kljub planom in programom ni bila urejena ne v Črnem grabnu niti v Moravčah.
Pa bi morala biti. )e že tako, da se še zdaj na koncu želi ohranjati napol kolonialni odnos. Zamerim domžalski županji (čeprav sva iz iste politične opcije) in tudi domžalskemu občinskemu svetu, ki žugata z arbitražo, kar pomeni namerno vmešavanje države v tematiko, ki jo po črki zakona moramo sami dogovoriti. In dajem prav našemu županu (politično sva si nasprotna), ki pravi: »strinjamo se s samo 10%, samo, da se ta mora z Domžalami neha«.
V primeru arbitraže (kjer vstopa država kot razsodnik) bi stoodstotno Lukovica in Moravče potegnili »ta kratko«. Spomnim naj vas samo na primer Trzina, ki je bil, je po mojem prepričanju, s pomočjo lobiranja v Državnem zboru, odvzet naravnemu nasledniku Mengšu. (Ob prenehanju Občine Trzin je bil vključen v tedanjo občino Mengeš). Ker pa je vse, tudi to politika, ki često zanemarja dejstva in logiko ohranja na »hladnem«, so apetiti po arbitraži najbrž upravičeni, žal.
V življenju je že tako, da se navadno še tako složna družina ob dedovanju spre. Vendar se vseeno sprašujem: »Je res treba iti po stopinjah Mačkovih očetov? Razen ene, so vse druge občine v tem primeru še ohranile ponos. (Ali pa spet!)
MILAN DRČAR
Svetnik in predsednik Komisije za delitev premoženja pri Občinskem svetu Občine Lukovica
Zbor občanov naselja Lukovica
Z zanimanjem sem se 22. 2. letos udeležila zbora občanov, ki je bil sklican le za naselje Lukovica. Radovedna sem bila, kaj nam bo povedalo novo občinsko vodstvo, ki smo mu zaupali vodenje nove lokalne samouprave (župana »moje« občine doslej še nisem slišala javno nastopati).
V uvodni besedi župana sem izvedela, da je bil v skladu s statutom Občine Lukovica zbor dolžan sklicati na pobudo petih odstotkov volivcev krajevne skupnosti. Kljub temu da statut ne vsebuje odločb o delnem zboru občanov, ga je sklical, saj so tudi njega zanimali razlogi za zbiranje podpisov krajanov. Ker krajani niso predlagali dnevnega reda, je razumljivo, da ga tudi župan kot sklicatelj zbora ni mogel. Sledilo je nemalo presenečenje pobudnikov, ko so morali v skladu s statutom krajevne skupnosti izvoliti delovno predsedstvo in zapisnikarja - menili so, da bo za vse to poskrbel župan oziroma občinska uprava. Kot občanki se mi je kmalu zazdelo, da se celotna
»predstava« ne bo odvijala, kot so si predstavljali. Vedno bolj me je navdajal občutek, da je bil namen zbora občanov izraziti nezadovoljstvo z novo lokalno organiziranostjo oziroma z delom občinske uprave in njenega vodstva. Vsa nadaljnja vprašanja so bila namreč namenjena njim kot obtožencem na zatožni klopi, ki naj bi bili odgovorni za nerešene probleme v Lukovici.
Delavci občinske uprave so kljub temu odgovarjali na vprašanja z vseh področij njihovega delovanja - od urejanja kanalizacije v sami Lukovici, ki je res v nezavidljivem stanju, do urejanja lokalnih cest in sprememb dolgoročnega družbenega plana Občine Lukovica in v zvezi s tem tudi gradnje AC skozi naš prostor. Veliko slabe volje so krajani izrazili ravno glede AC, vendar se je izkazalo (kar je občinska uprava podprla z vsemi argumenti), da je bila sedanja trasa skozi Črni graben določena že 18. 8. 1994, ko jo je potrdila bivša
domžalska občina. Naša nova občina torej ni imela o tem možnosti ponovno odločati in spreminjati koridorja; dogovarjala se je lahko le
0 pozitivnih pridobitvah vseh nas na račun njene gradnje. Priznati moram, da sem bila presenečena, saj nisem vedela, da bomo na ta račun dobili razširjeno počivališče v Lukovici, (to pomeni kakšnih 50 delovnih mest samo na tem počivališču), z vsemi spremljajočimi objekti, umetno jezero pri Gradišču, svojo čistilno napravo ...
Na koncu sem bila zadovoljna, da sem se udeležila zbora občanov, saj sem zvedela res veliko stvari in marsikaj mi je bilo bolj jasno glede delovanja nove »vsiljene« lokalne organiziranosti. Glede na precejšen odziv krajanov lahko rečem, da so takšne oblike informiranja občanov (ne glede na namen in način sklica) prepotrebne. In čisto na koncu moram pohvaliti res enoten kolektiv vseh zaposlenih na občini (vsaj tako so delovali na zboru), predvsem pa župana, ki je uresničil moje zaupanje glede svoje funkcije. Verjetno so bili enakega mnenja tudi drugi krajani (vsaj večina
1 izmed njih), kar so dokazali z aplavzom županu.
OBČANKA (naslov v uredništvu)
Nekaj kratkih misli o turizmu
Nedolgo nazaj je nekdo vprašal, kakšne razvojne možnosti ima Občina Lukovica. Beseda je hitro prešla na turizem. Slovenija, zeleni del Evrope; turizem smo ljudje ter taka gesla, ki nam veliko povedo o smislu te dejavnosti, bi nam lahko povedala mnogo. O sami temi bi lahko pisal nadaljevanja, ki bi izhajala in bi jih brali ali pa tudi ne. Realni pogled na stvarnost pokriva znane perspektive, načrti pa, ki naj bi bili vodilo za prihodnje usmeritve in delo, so dobrodošel del vizije razvoja našega prostora. Vse to bo omejeval čas in delo, ki ga bomo opravili ob razmerah, ki nam bodo dane. Kakorkoli že, pri strategiji turističnega razvoja moramo upoštevati nekatere kriterije, ki krojijo in bodo vodili razvoj.
Že omenjena realnost, v kateri igramo ljudje glavno vlogo skupaj
z vsemi dobrinami, ki jih premoremo, od lokalne zadrtosti, nevošč-Ijivosti in prevelike grabežljivosti. Občina pa mora pri svojem delu, pri katerem turizem ni zanemarljiv, gledati na danosti, ki so velike; tu so krajevne danosti, naravna flora in favna ter kulturna krajina s svojimi posebnostmi, vaške šege in običaji, razne tradicionalne prireditve, patroniciji ter razni farni zavetniki in običaji povezani z njimi. Realnost je danes seveda takšna, da so večinoma naše možnosti neizkoriščene, da ni pravega zagona, da se ukvarja s tem le nekaj zagnan-cev, ki jim gre vsa hvala, večina pa jih stoji ob strani, ker v tem ne vidi lastnega bogatenja in koristi, temveč le delo, za katerega »ni časa«. Včasih cvetoči sejmi (predvsem v Lukovici), razne prireditve družabne narave in razna romanja
Varujmo čebele in naravo
Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin določa:
V času, ko je najbolj nevarno za zastrupitev čebel (med cvetenjem gojenih rastlin), se ne sme uporabljati zaščitnih sredstev, ki so za čebele strupena. Uporaba insekticidov je zaradi varstva čebel mogoča največ dve uri pred sončnim zahodom, na velikih kompleksih pa le po predhodni obvestitvi čebelarjev, ki imajo panje v oddaljenosti 3 km od predvidenega mesta škropljenja, (iz 46. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin, Ur. list RS 82/94)
Zaščitna sredstva (insekticidi), ki so zelo škodljiva čebelam:
Fastac, Decis, Falstar, Baythoid, Gusation, Eka-luks, Imidan, Oleodiazion, Alsvsistin, Insegar, Basu-din, Reltan super itd.
Zaščitna sredstva (fungicidi), ki niso strupena čebelam:
Benlate, Bakreno apno, Euparen, Karathane, Delan, Rubigan, Rovral, Captan, Dithane, Žveplo, Sumileks, Bavleton, Ronilan, Sportak, Enovit M, Dodin S65.
Sadjarji, vinogradniki in kmetovalci, zavedajte se, da so čebele najpotrebnejše ravno vam za obilne pridelke sadja, grozdja in opraševanje večine drugih rastlin.
Varujmo čebele - ohranjajmo naravo!
ČD Lukovica
k različnim cerkvam, vse to je skoraj popolnoma zamrlo.
Turistična dejavnost se nekako deli na profesionalni turizem in pa na turistična društva ali drugače povedano, organizacije, ki od turizma žive in jim je to glavni vir prihodka in društva, ki se s turizmom ljubiteljsko ukvarjajo. Oboji skupaj pa tvorijo celovito podobo turistične ponudbe ter predstavljajo kraj. Pristop do enih ali drugih je seveda popolnoma različen, razen seveda v akcijah, ki so skupne, teh pa naj ne bi bilo malo.
V vsej tej zmešnjavi dejstev, v kateri se je nova občina znašla, se ne mislimo zgubiti, na prihodnost namreč zremo z realnim optimizmom. Občinska finančna sredstva so žal zelo omejena in predvsem zelo majhna. Potrebno bo s skupnimi močmi in veliko dobre volje marsikatero delo izpeljati tudi tako, da bo opravičilo sebe in tudi kaj prineslo v širokem pozitivnem smislu. Izkoristiti bo treba danosti, ki jih prav gotovo imamo, speljati stare preizkušene pobude in preučiti nove - aktualne. Opozarjati je treba in načrtno spodbujati urejenost krajev, od detajla do celega kraja. Pri tem mislimo spodbujati pravilno usmerjenost pri projektiranju in gradnji novih hiš, obnovi starih, pri obnovi spomenikov in vaških jeder ter posebnosti krajev. Nekateri kraji na tem področju že kar zgledno delujejo in kažejo dobre uspehe, ki bi jih veljalo drugje posnemati.
Če končam to kratko, golo naštevanje dejstev, sama tematika bi zahtevala večjo pozornost in študijo celovitega razvoja v smeri turistične dejavnosti, bo v prihodnje lahko pomenila tudi stalen ali dodaten vir dohodka mnogim. Veliko pomeni že to, da se svojih možnosti zavemo. Začeli bodo razne dejavnosti, ki bodo s časom lahko tudi znanilke uspešnosti naše doline. Vse to pa bo mogoče uresničiti le s skupnimi močmi in občo pripravljenostjo pomagati in sodelovati. Turizem smo ljudje.
Podžupan: MATEJ KOTNIK
Cerkev sv. Luka v Spodnjih Praperčah
To pomlad naj bi se končno pričela prenovitvena dela na cerkvi sv. Luka v Sp. Praprečah. Cerkev, ki je v umetnostni zgodovini pomembna predvsem kot arhitekturni spomenik, je bila v strokovni literaturi sprva obravnavana kot konzervativen tip arhitekture. V zadnjem času pa prevladuje mnenje, da sodi cerkev v tako imenovani »stilni pluralizem« iz začetka 16. stoletja, kar pomeni, da so hkrati nastajali različni tipi cerkva, ki pa jih med seboj ne moremo stilno povezati. Arhitekturni tip cerkve sv. Luka je namreč psevdobazilika in kot taka v svojem času nima ne predhodnice in ne naslednice v Sloveniji. Njene vzore in vplive bo potrebno iskati v širšem srednjeevropskem prostoru pozne gotike oziroma zgodnje renesanse. Čudno, mar ne, da so tako pomemben spomenik pustili propadati toliko časa.
Cerkev sv. Luka v Sp. Praprečah je le dobrih petsto metrov oddaljena od Lukovice, kjer se odcepimo od štajerske magistrale pro^Moravčam in asfaltna cesta nas najprej pripelje v Sp. Prapreče. Vas,
	muki
	
	ml
	
ki se v zadnjem času zelo hitro širi, je v zgodovinskih arhivih prvič omenjena že leta 1353 kot podložniška posest s tremi kmetijami, ki je pripadala sti-škemu cistercijanskemu samostanu. Skozi stoletja se je vas počasi širila in danes so hiše cerkev skorajda obkrožile. Sama geografska lega cerkve je nenavadna, kajti cerkev ni postavljena na vrh
Magnetni deček
Bravo, mladi igralci iz Lukovice!
Dobro ste namagnetili predstavo, tako da je privlačna za gledalce vseh starosti. Ob njej so se zabavali cicibani, šolarji, prav tako pa tudi upokojenci v domžalskem domu počitka.
Kljub številnim šolskim in drugim obveznostim so mladi igralci pod vodstvom g. Danijela Potocana, režiserja, ki ima izreden posluh za igralce in vedno znova dokazuje, česa vsega so mladi sposobni narediti, pripravili igro M. De-kleve »Magnetni deček«.
Naslovno vlogo Magnetnega dečka
- Netka sicer igra deklica (Helena Urba-nija), ki nas s svojo odlično igro prepričuje, da bomo o njej še slišali. Glavni »krivec« za eksperimentiranje z magnetnimi silami je seveda MAGNETOLOG
- Albert (Bogdan Capuder), ki povzroča
POLICA) (Miha Urbanija). Miha je od lanskoletnega princa napredoval v komično in prijetno zmedeno »roko pravice«. Magnetizem pa ima res veliko moč, saj deluje celo do mestnega arhiva in pritegne zastrašujočega STRAHCA (Petra Avbelj), ki nam prikazuje nekaj svojih strašilnih tehnik. Zadnja, ki se ne more upreti magnetizmu, pa je krhka UČITELJICA (Andreja Capuder), katero zelo skrbi smisel neusmerjenega pohajkovanja mlade druščine. Zakonu magnetizma pa se uspešno upre zapeljiva, poskočna in prikupna LJUBICA (Vesna Strehar), ki dokazuje, da je ljubezen najmočnejši magnet na svetu.
Čeprav na koncu, pa zato z ničmanj-šimi zaslugami, stoji v zakulisju tehnična ekipa: kulise - Silvo in Blaž Čerar, sepe-talka - Petra Grošelj, maskerka - Fani
zaplete v zgodbi in jih na koncu s svojim znanstveno-vrtnarsKim znanjem tudi pomaga reševati. Prvi, ki ga namagne-teni deček pritegne k sebi, je učen, pokončen in nepopisno lep PAV (Bernarda Capuder), ki ga lahko zamenjamo tudi z »zmatrano kuro«, ali pa s »fazanom«.
Drugi se v magnetnem polju znajde TAT (Primož Stupica), ki nam posrečeno predstavi svoj poklic. Kjer je tat, je tudi
Gostič, kostumi - Slava Perne, luč - Jože Grošl, zvočni efekti - Niko Urbanija Vedno v pripravljenosti za pomoč pa so še: Sonja Urbanija, Špela Gostič, Niko Capuder in Tone Gostič. Če si želite, da bi predstava prišla tudi v vaše kraje, nam sporočite, igralci se bodo z veseljem odzvali vašemu povabilu.
TANJA VESEL
Zadovoljen in hvaležen občan v Lukovici
Decembra lani sem na Cestno direkcijo (DDC) poslal obziren dopis glede problematike s cesto. Po dobrih dveh mesecih sem le dobil odgovor, da v nobenem primeru zaželene izvedbe niso mogoče. Pa ne zato, ker oni tega ne bi hoteli, ampak zato, ker vse to zahteva določene tehnične elemente, ki jih na taki mikrolokaciji ni mogoče upoštevati. Navajajo še težave glede lokacijskega in gradbenega dovoljenja, itd in tako je zadeva zanje s pet centimetrov dolgim odgovorom rešena.
Trikrat sem bil tudi na Uradu za prostorsko planiranje, kjer so prvič prinesene dokumente preprosto izgubili. Končno sem le prijel na listu papirja negativno informacijo, ki so mi jo predhodno zaračunali kar s trinajst tisoč tolarji. Če bi takrat drugače mislil na kurjavo, bi temu znesku dodal samo še nekaj tisočakov, pa bi za to imel »klaftro« bukovih drv ali pa tono premoga.
Prava in velika sreča pa je, da so v Sloveniji tudi še uradi Občine Lukovica z županom, g. Burjo in uslužbenci v njih. Od začetka se trudijo, da bi bila občina prijazna in urejena in če je le mogoče, prijateljsko pomagajo. Lahko bi dejal, da so za vzor vsem občanom, meni pa so priskočili na pomoč pri obnovi hišnega vodovoda
Vsem uslužbencem, posebno pa g. županu, iskrena hvala za prijateljsko sodelovanje. Nadalje pa jim želim še veliko uspehov pri delu, kakor tudi na vseh drugih področjih. TONE PUSTOTNIK
griča, ampak se s svojim volumnom zareže v sam breg, tako da gleda v dolino le z zahodnim pročeljem in zvonikom, njen najbogatejši del - to je prezbiterij - pa se skriva nekje zadaj proti hribu. Postopno dvigajoči se teren je narekoval tudi arhitekturo. Na fasadi cerkve se tako talni zidec stopničasto dviguje in tudi v notranjosti cerkve se tlak postopno dviga proti oltarnemu zaključku, ki je tako poudarjen kot idejni center cerkve.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Zahvala ob nesreči
Dne 8. 3. 1996 nas je doletela huda nesreča, rdeči petelin nam je uničil hišo.
Bilo bi še huje, če ne bi bilo hitre pomoči domačinov in gasilcev, kajti nas ni bilo doma.
Da pa drži pregovor: »V nesreči spoznaš prijatelja,« smo videli pri naši nesreči. Ob pogorišču nismo ostali sami, bila je vsa vas z nami. Mi smo bili nemočni, zmedeni, vendar sosedje, vaščani so stopili v akcijo.
Odšli so v gozd, zapele so žage, traktorji so pričeli voziti smreke, ampak ne iz našega gozda, ker ga nimamo, darovali so iz svojega. Ljudje so delali v skupinah, eni so odstranjevali pogorele dele strehe, drugi pa so delali na žagi, ker so žagali že novi grušt.
Pogorišče okrog hiše se je zmanjševalo, ker so dobri sosedje prišli s traktorji in vse odpeljali stran.
Ne moremo opisati trenutkov, ko smo videli, da živimo v vasi, kjer so ljudje pripravljeni toliko pomagati človeku v nesreči.
In ta vas se imenuje Gradišče nad Lukovico.
Nimamo besed, ne vemo, kako naj se zahvalimo znancem, prijateljem, sorodnikom, gasilcem in vsem in vsakemu posebej za vso pomoč, ki ste jo izkazali.
Hvala vam, dobri ljudje.
Družina BAJDE-tova
Zahvala
Zahvaljujemo se ra hitro finančno pomoč Občini Lukovica in gospodu županu Anastaziju Zivku Burji za razumevanje ob nesreči, ki nas je prizadela.
Hvala lepa. DRUŽINA BAJDE
/lamnik
Moravče
OBČIN A   M O LI A Y C 1
NAŠ POGOVOR
Sonja Vraz - tajnica občinske uprave
Sonja Vraz, tajnica občinske uprave. (Foto: D. B.)
S kakšnimi težavami ste se srečevali v lanskem letu!
Na Občini Moravče sem začela z delom kot tajnica občinske uprave šele konec novembra, do takrat pa sta sodelavki in sodelavec že zaorali ledino v samostojnem delu občinske uprave. Kot sem izvedela, je bilo težav precej, s podobnimi so se srečevale vse novonastale občine. Čeprav se občani niso sami odločali za svojo občino, so jo kar hitro •vzeli za svojo«. Glede na to, da prihajajo v Moravče tudi občani iz oddaljenejših, pozimi težko dostopnih krajev, pomagamo ljudem zaenkrat tudi izven uradnih ur. Največ težav imajo občani zaradi pomanjkanja telefonov in slabih cest in to sta bila tudi razloga, zaradi katerih so se lani največ obračali na občino. Pereče je tudi pomanjkanje prostora v vrtcu in osnovni šoli, zato smo urejanju teh zadev skupaj z osnovno šolo posvetili veliko časa Če v celoti pogledam na opravljeno lanskoletno delo občinske uprave, sem prepričana, da je bilo opravljeno zelo veliko dela, čeprav nekateri menijo, da bi bilo treba nujno postoriti še to in ono, kar pa ni vedno v naši moči - navadno je proračunski denar tisti, ki ne dovoli realizacije vseh potreb in želja občanov. kako ocenjujete delo občinske uprave!
V občinski upravi smo zaposleni štirje
delavci, ki imamo vsi zahtevano stopnjo in smer strokovne izobrazbe. Zelo veliko nam pri vsakodnevnem delu koristijo delovne izkušnje, ki smo si jih vsak na svojem področju pridobili v prejšnjih zaposlitvah. Čeprav smo zadolženi za posamezna področja dela, je narava dela raznolika in obseg tolikšen, da se mnogokrat vključimo v reševanje zadev tudi na drugih področjih. Trudimo se, da bi poleg strokovnosti imeli tudi korekten odnos do strank, tako občanov kot tudi institucij, s katerimi poslujemo. Na žalost pa nam stranke pogostokrat korektnosti ne vračajo. Tako Kot drugje, smo zaposleni tudi na moravski občini mnogokrat "dežurni krivci« za vse nerešene zadeve, ki so se že mnogo let prej reševale v okviru skupne občine Domžale, pa še sedaj niso rešene. Vesela pa sem, da imamo z občani dobre odnose, da smo mnogokrat deležni tudi pohval, ki nam seveda dobro denejo.
Čemu boste letos posvetili največ pozornosti!
Če gledam z ozkega vidika občinske uprave, moram povedati, da bomo letos naredili velik korak naprej v sami organiziranosti dela, saj bomo kupili programski paket »Glavna pisarna«, ki omogoča pregledno in sprotno vodenje občinskih dokumentov. Pohvaliti moram župana, ki ima posluh za našo »računalniško pismenost«, saj pri delu uporabljamo sodobne računalnike, med letom pa se bomo se dodatno izobraževali. To ne velja le za področje računalniških znanj, ampak se bomo v skladu s programom izobraževanja delavcev udeleževali tudi drugih izobraževalnih oblik in si izpopolnjevali znanje.
Sicer pa bomo letos polno zaposleni z izgradnjo telefonskega, vodovodnega in cestnega omrežja, reševanja prostorske problematike vrtca in šole, več nameravamo storiti na področju drobnega gospodarstva oz. podjetništva, razvoja turizma, cestne vrnosti. Povedati moram, da občinska uprava dobro sodeluje s komisijami, ustanovljenimi za posamezna področja, ki so večinoma zelo delavne in v veliko pomoč. Kaj menite o Slamniku!
Začela bi pri naših dveh straneh. Strinjam se z urednico, ki meni, da je na njih premalo informacij o delu občinske uprave in občinskega sveta. Dobro se zavedamo, da je naša dolžnost informirati občane o našem delu in da objava
OBČINA MORAVČE
Iz dela občinske uprave
Deležni smo bili kritike in to upravičene. Časopisni svet pri Občini Moravče meni, da je v časopisu Slamnik na straneh Občine Moravče premalo informacij o delu občinske uprave in občinskega sveta. O delu občinskega sveta se lahko informirate z zapisniki, ki so objavljeni na občinski oglasni deski. Sklepe objavljamo v Uradnem vest-niku. Delo občinske uprave poznajo predvsem tisti, s katerimi več sodelujemo. Odslej bomo skušali v vsaki številki na kratko spregovoriti o bistvenih zadevah, s katerimi se ukvarjamo zaposleni na Občini.
lanuar in februar sta bila v znamenju zaključnega računa in proračuna, ki ju bosta obravnavala nadzorni odbor in občinski svet, ki ga bo po obravnavi tudi sprejel. Glede na velike potrebe, želje in omejena sredstva bo potrebno precej usklajevanja pri oblikovanju končnih številk. Svet je na zadnji seji obravnaval tudi gradivo v zvezi z reorganizacijo in lastninskim preoblikovanjem Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale, razpravljal o predlogu SCT o odmeri odškodnine za izkoriščanje rudnin, informacijo v zvezi z ustanavljanjem KS Dešen, o predvidenem prilivu sredstev ob morebitni uvedbi 2% samoprispevka, o poročilu o poslovanju
Slamnika in predlogu finančnega načrta za letošnje leto ter o prvem letu urejanja strani za Občino Moravče. V javno obravnavo sta bila posredovana Odlok o povprečni ceni stanovanj, povprečnih stroških urejanja stavbnih zemljišč, vrednosti stavbnega zemljišča in plačilu sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča v občini Moravče ter Odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč občine Moravče. Osnutka odlokov sta na vpogled v času uradnih ur na Občini Moravče, kjer je možno oddati tudi pripombe nanju. Sprejet je bil Odlok o taksah in povračilih za obremenjevanje okolja in racionalno rabo ter izkoriščanje naravnih dobrin in Pravilnik o dodeljevanju kadrovsko-službe-nih stanovanj ter Pravilnik o dodeljevanju socialnih stanovanj.
Poleg strokovnega dela pri pripravi gradiva za Občinski svet, imamo zaposleni na Občini zadnja meseca veliko dela z dogovarjanjem za vzdrževanje cest, urejanje dokumentacije za šolo in vrtec, kanalizacijo, telefonijo, zbiranjem prijav na razpisa za stanovanja. Pripravljamo odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki. Te dni se s člani Občinskega sveta, predsedniki komisij in krajevnih skupnosti v okviru projektnega sveta dogovarjamo z Razvojnim zavodom Domžale o izdelavi sprememb prostorskega dela dolgoročnega plana občine Moravče.
Mimogrede Vas naj spomnim, da imamo uradne ure za stranke ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 10. ure in ob sredah popoldne od 13. do 17. ure. Za pogovor z županom se je treba predhodno najaviti pri tajnici občinske uprave, Sonji Vraz, ki Vam bo določila termin za pogovor.
S. V.
zapisnikov sej občinskega sveta na oglasnih deskan in sklepov sveta v Uradnem vestniku, ni dovolj. Zato si bomo prizadevali, da bo v vsaki številki vsaj nekaj informacij s tega področja. Sicer se mi zdijo prispevki pestri po zvrsteh in tematiki. Navzoča sem na sejah časopisnega sveta in opazim prizadevanje članov, da bi na skromen prostor, ki je na voljo, uvrstili čimveč prispevkov, zanimivih za občane. Proračunske finance so tiste, ki zaenkrat ne dopuščajo povečanja obsega časopisnih strani, zato ima urednica mnogokrat težko nalogo pri krajšanju prispevkov, še posebno, če so aktualni in se jih zbere za več strani. Pogostokrat se odloči za manjši tisk, nad katerim pa bralci niso najbolj navdušeni.
Sama ne živim na območju bivše domžalske občine, vendar ljudje, ki berejo Slamnik, pravijo, da so z informacijami s tega območja zadovoljni, le da je včasih preveč politično obarvan in da so mnogokrat obravnavane teme, ki se pojavljajo že v drugih časopisih oz. medijih. Osebno se mi zdijo zelo zanimivi prispevki o zanimivostih posameznih krajev, o ljudeh in njihovih navadah, problematiki, uspehih. Z drugimi, uradnimi informacijami, se seznanim preko uradnih dokumentov, ki jih dobivamo na občino.
D. B.
	
Vsem ženskam naše občine	
za marčevska praznika	
iskreno čestitamo!	
UREDNIŠTVO	JLUi
	
Štirje rodovi Mrčičevih žensk iz Desna
Ni veliko domov, v katerih skupaj in složno živijo štirje rodovi. Te smo našli v toplem in lepo urejenem domu Mrčičevih v Dcšnu. Prababica Ana, mati šestih otrok, dobro skriva skoraj osem križev, vendar je še vedno polna dobre volje in življenjskega optimizma, je v zgled in v pomoč mlajšim ženskam v hiši. Hči Ivanka, mati dveh hčera, je prava gospodinja, z možem lepo skrbita za dom in kmetijo. Najmlajši sta vnukinja Brigita in pravnukinja Anja, ki največ časa preživi skupaj z obema babicama.
BRANKA BIZJAN
MEDIJSKA UJMA PO SNEŽNI
Nekateri pa kar po svoje
Letošnja zima je nekaterim povzročila precej preglavic, predvsem udeležencem v prometu. Vzdrževalci cest so si nekoliko oddahnili, saj še ni čas za krpanje razcvetelih cest. Obilica dela pa čaka lastnike gozdov, katerim že grozijo s kaznimi, v kolikor ne bodo pravočasno odstranili polomljenega drevja.
po svoje. O stanju na terenu je potrebno obveščati poveljnika CZ, njegovega namestnika ali direktno občinsko upravo oziroma župana. Takšna koordinacija je potrebna tudi zaradi povračila stroškov, ki nastanejo ob delovanju enote CZ.
Člani PGD Peče ter drugi krajani so ukrepali kar po svoje. Cesta 336,
Kako ukrepati v primeru, ko so zaradi obilnega sneženja zaprte ceste, pretrgana električna in telefonska omrežja ter onemogočeno običajno življenje!
Predvsem brez panike! Za pluženje cest kakor tudi za popravilo električnega in telefonskega omrežja so zadolženi vzdrževalci, ki so za opravljanje svojega dela plačani.
Tajništvo občinske uprave Občine Moravče opozarja, da je potrebno vse večje akcije za odpravo zgoraj omenjenih nevšečnosti voditi koordinirano s štabom Civilne zaščite Občine Moravče in ne kar
Kandrše-Moravče, je bila dne, 27. decembra 1995, zaprta za ves promet zaradi prevrnjenih dreves na cestišču. Ker do 12. ure omenjenega dne vzdrževalec ceste, to je Cestno podjetje Litija, ni pričel z deli na omenjeni cesti, kazalo pa je, da bo cesta zaprta še naslednji dan (saj delavci omenjenega podjetja niso bili v stanju v enem dnevu odstraniti ovir s cestišča), je bilo potrebno nekaj ukreniti. Obstajali sta dve možnosti: poslati nekoga v Moravče, da o nastali situaciji obvesti poveljnika CZ Občine Moravče, (telefoni so bili nemi), ali pa pljuniti v roke ter pričeti z od-
MORAVČE
Veselo po domače
Nedeljski večer, 3. marca, je Moravčanom in okoličanom popestrila že tradicionalna zabav-noglasbena prireditev »Veselo po domače 96«.
Tudi letošnjo prireditev so organizirala dekleta dekliškega pevskega zbora KUD Tine Kos Moravče.
Ob spremljavi mladega harmonikarja so se poslušalcem najprej predstavili  folkloristi   iz Grobelj
s spletom belokranjskih plesov.
Poskočnim melodijam Gorenjskih muzikantov in Viharnikov ter šalam humorista Klemena Koširja se je z izbranimi zborovskimi melodijami pridružil tudi združeni moški in dekliški zbor KUD Tine Kos Moravče.
V prijetnem vzdušju in ob vodenju Nine šurbek je prireditev kar prehitro minila.
Zahvala organizatorja in skromna darila nastopajočim ter obljuba poslušalcem, da se naslednje leto srečamo na prireditvi »Veselo po domače 97«, je bila zaključna točka letošnje prireditve. Veseli obrazi obiskovalcev, ki so ta večer zapuščali dvorano morav-škega Kulturnega doma, so bili znak, da si zabavnih prireditev še želijo, saj ob poslušanju prijetnih melodij za trenutek pozabijo na tegobe in skrbi vsakdanjega življenja. IVICA ZORKO-ZUPANČIČ
stranjevanjem dreves. Za prvo možnost se niso odločili, saj so menili, da bi morali odgovorni, glede na vremenske razmere, na omenjene težave računati in tudi že ukrepati. Zato je ostala samo še druga možnost. Predstavniki PGD Peče so organizirali skupino dvanajstih članov, ki je omenjenega dne v popoldanskih urah očistila cestišče. Podobno akcijo je bilo potrebno organizirati tudi 2. januarja 1996, vendar v manjšem obsegu. Opravljenih je bilo kar nekaj delovnih ur, vendar pa brez mehanizacije (motorne žage, .traktorji in ro-vokopač), s katero so priskočili na pomoč krajani, ne bi bilo mogoče odstraniti ovir s cestišča.
Krajani so bili po svojih močeh pripravljeni pomagati vzdrževalcem električnih napeljav, saj so delali v zelo težkih pogojih, da so lahko zagotovili dobavo električne energije. Da bi v omenjene akcije vključili tudi občane, pa je vsekakor potrebno aktivno delo štaba CZ, predvsem pa poveljnika.
Mnenje, da je PGD Peče ukrepalo po svoje, torej le ni umestno. To so potrdili tudi predsednik Občinskega sveta občine Moravče, delegat Gasilske zveze Domžale in namestnik poveljnika CZ občine Moravče, ki so se udeležili občnega zbora PDG Peče.        T. STENKO
Slovenska ljudska stranka Podružnica Moravče
vabi člane in simpatizerje stranke na občni zbor, ki bo v soboto, 13. aprila 1996, ob 20. uri v prostorih lovske koče.
Društvo upokojencev
Moravče Upravni odbor
vabi svoje člane na občni zbor, ki bo v nedeljo, 21. aprila 1996, ob 8. uri v prostorih gostilne Kavka v Moravčah.
V kulturnem delu programa bodo sodelovali mešani pevski zbor in recitatorke Društva upokojencev. Posebnih vabil Upravni odbor Društva upokojencev ne bo pošiljal svojim članom. Upokojenci, ki še niste naši člani, pridružite se nam, prijetno vam bo z nami.
Policijska pisarna v Moravčah
V okviru projekta »Policija« in v dogovoru s Policijsko postajo Domžale in Občino Moravče od 11. marca dalje deluje v prostorih Društva upokojencev Moravče policijska pisarna. Policist Marko Kladnik bo vsak ponedeljek med 8. in 11. uro, v petek med 16. in 19. uro ter vsako zadnjo nedeljo v mesecu med 8. in 10. uro na voljo občanom Moravč.
Namen policijskih pisarn in »delovanja na terenu« je predvsem približati delovanje policije ljudem, pomagati pri preventivnem delu na območju občine, ugotavljati problematiko in zagotavljati varnost, nuditi pravne nasvete, sprejemati prijave, v posameznih primerih pa tudi represivno ukrepati.
Policisti upajo, da bo policijska pisarna dosegla svoj namen in da bo njihova večkratna prisotnost ustavila tudi marsikatero nogo, ki v naselju pevec pritisne na plin in s prehitro vožnjo ogroža predvsem otroke in tudi druge udeležence v prometu. Sicer pa bo sovražnik »dirkačev« tudi laserski radar, ki so ga kupile občine Domžale, Mengeš, Lukovica in Moravče. Domžalski policisti so ga vzeli v upravljanje, uporabljali pa ga bodo izključno na lokalnih cestah v omenjenih občinah. g_ y
Dešen - praznovanje dneva žena
V domu Krajevne skupnosti Velika vas - Dešen je bila v soboto, 9. marca, prireditev, namenjena materam, ženam in dekletom te krajevne skupnosti, ki so se zbrale na »ženski« prireditvi. Ker je skupna blagajna bolj prazna, so s prostovoljnimi prispevki poskrbele za jedačo in pijačo. Njihovi otroci in voditeljica Malci so pripravili lep kulturni program, z moškimi spremljevalci pa so se poveselile ob zvokih harmonike.
BRANKA BIZIAN
Ko v življenju ne vidiš več smisla
V jesenskem mesecu novembru 1995, ko turobnost dni še bolj napada dušo in zastavlja vprašanja bivanja, se je vprašanje o smislu življenja zastavilo Petru Okornu iz Zaloga pri Moravčah. Njegova družina, zanj največje bogastvo sveta in za katero je marsikaj žrtvoval, se je že pred leti razšla.
Ni bil več kos vsemu, kar mu je prinašalo življenje in vzgoji doraščajočih otrok, zato je obupal in storil ta usodni korak med življenjem in smrtjo. K sreči so sosedje pravočasno opazili nenavadnost tega jutra in poklicali na pomoč gasilce GD Moravče in druge, ki so nastali požar pogasili. Obupanega Petra so odpeljali v bolnišnico, da so mu poškodbe, ki si jih je prizadejal v trenutkih obupa in nerazsodnosti, oskrbeli. Njegovi znanci in prijatelji so ga tudi v času rehabilitacije obiskovali v bolnišnici in poskrbeli, da se je vrnil v čist, urejen in prepleskan dom.
Pri tem velja posebna zahvala bratrancu Mavriciju Okornu in sestrični Anici Štrukelj z možem Dragom. Gospod Kosmač iz Trzina in gospa Cencelj iz Domžal sta Petru darovala obleko. Peter bo ostal hvaležen tudi vsem sosedom, ki niso stali ob strani, še zlasti pa Veri Ravnikar in Tonetu Bregarju. MAL
Moravče
/lamnik
11
8. TRADICIONALNA PRIREDITEV
Po nagelj na Limbarsko goro
Taborniki rodu Moravske doline so bili že okoli 7. ure zbrani na mestu prireditve, kjer so dan poprej postavili tabor. Blizu devete ure so začele prihajati posamezne skupine ljudi. Vsaka ženska je na vrhu prejela čestitko, nageljček in kozarček žganega. Jure, Anže, Borut, Robi in Tadej so pričakali žene v narodnih nosan in s tem se po-
Z vrnitvijo Polone Corjup z Madagaskarja domov v Moravče smo že bili seznanjeni. Njen način življenja v triletnem obdobju bivanja na Madagaskarju nam je ostal nepoznan, prav tako tudi način življenja tamkajšnjih ljudi. Polona skuša s svojimi predavanji in predstavitvami diapozitivov vsaj nekoliko prispevati k našemu vedenju o precej nepoznanih in tujih območjih sveta.
Madagaskar je država, kjer vlada lakota, bolezen in ubošfvo. Ljudje so potrebni pomoči iz vseh življenjskih vidikov. Njihova neizobraženost in nevednost sta vredni tolikšnega usmiljenja, da so se Polona in njeni prijatelji zelo trudili, da bi jim pomagali.
Polona pravi, kako hudo je bilo gledati malgaško družino, ki ni imela niti osnovnih sredstev za življenje niti volje, da bi si izboljšala standard, da bi naredila kaj, kar bi jih vzelo iz naročja življenjske bede.
Ob odhodu se je zavedala, da jo čaka veliko dela in potrpljenja, za kar bo potrebovala veliko moči, volje, ljubezni in podpore od najbližjih. Že zavest, da bo nekomu naredila veliko dobrega, jo je nagradila z občutkom, da se je počutila močna, umirjena in »zagnana« za nadaljnje delo.
Veliko je delala z otroki, jih učila, kako negovati svoje telo, kako jesti, kako biti z nekom prijazen, dober in kako pridobiti vero in ljubezen v življenje.
Tudi odrasli ljudje so bili potrebni tega učenja in vzpodbude, da so omogočili svojim otrokom izobraževanje, ki jim bo dalo možnost boljšega in lepšega življenja.
Veliko izkušenj si je pridobila tudi na področju zdravstva. V tej deželi ljudje ne poznajo preventive, le kurativo, ko je zdravljenje že potrebno ali pa jim celo le-ta ne pomaga več. Tudi v zdravstvu so izredno težki pogoji za delo, saj nimajo sredstev za zdravljenje, primanjkuje jim zdravil, obvezilnega materiala, možnosti za sterilno rokovanje z ranami pa skoraj nimajo.
Velik in eden izmed osnovnih problemov je lakota. Njihova hrana je riž, če imajo seveda možnost, da ga pridelajo. Veliko majhnih otrok, tudi dojenčkov, in odr.islih je podhranjenih.
Vsem tem so skušali pomagati, jih nahraniti, obleči in umiti. Kot vemo je Madagaskar država, ki ima tropsko pod-
udarili slovesnost dneva. Jutranji mraz je pregnalo sonce in grelo neutrudne pohodnike, ki so se tru-moma vzpenjali na vrh.
Vsakdo si je lahko poiskal dobro hrano, pijačo, spominek, pecivo, si kupil srečke in užival v poslušanju kulturnega programa, v katerem so sodelovali godba na pihala iz Moravč, moški pevski zbor iz Moravč
nebje, kar pomeni, da sta temperatura in vlaga izraženi v visokih odstotkih. Za nas Evropejce je to podnebje, ki ga težko prenašamo, kar pomeni, da je bila to za Polono dodatna težava, ki jo je morala premagovati. Na tem področju grozijo infekcije, ki jih pri nas le redko srečamo, tam pa so vsakdanje in od človeka zahtevajo veliko energije, da jih je le-ta sposoben premagati.
Če strnemo vsa tri leta Poloninega trdega in zahtevnega dela, si lahko ustvarimo sliko, kako zelo pogumna in močna osebnost je. Ta leta pa so zanjo velika življenjska preizkušnja.
Občutek, da nekomu pomagaš, je zelo lep, čeprav je ta pomoč za nas malenkostna. Zavest, da si naredil nekaj dobrega, je tako veličastna, da se ti zdi življenje več vredno, kot če bi živel le za minljive materialne dobrine in koristi.
P. GORIUP
in tamburaši z Vrhpolja. Novo kaseto je predstavila mlada pevka Tjaša Grah iz Škofje Loke. Za dobro voljo je skrbel trio s humoristom Francem Kolarjem, ki je bil kriv, da so se mnogi udeleženci veselo zavrteli v ritmu glasbe in zapeli skupaj z njim. Vrhunec prireditve je bil prihod maratonca Dušana Mrav-Ijeta ob 13. uri. Pričakovala ga je navdušena množica, ki se ji ni mogel načuditi. Dušan Mravlje je tek na Limbarsko goro začel v Kranju pri županu Vitomiru Grosu, ki ga je povabil na jutranjo kavico skupaj z župani ali predstavniki vseh štirih občin, skozi katere je tekel. Le-tega so v vsaki občini lepo sprejeli. Med tekom se mu je pridruževalo več sotekačev.
Na Limbarsko goro se je povzpel tudi Mirko Leban, invalid brez nog, ki je premagal že mnogo višje vrhove, vendar je bil z vzponom zadovoljen.
S popoldnevom je postajalo hladneje. Ljudje so se sprostili, pogovorili, nabrali novih moči in počasi odhajali v dolino.
Letošnja prireditev Po nagelj jim bo ostala še dolgo v prijetnem spo-munu. Še posebno bi rada pohvalila vse pohodnike, ki so letos na svoji poti iz doline na vrh, na mestu prireditve in ob povratku v dolino vzorno skrbeli za čistočo. Ljudje se vse bolj zavedajo, da je izlet v čisto in neokrnjeno naravo lahko sprostitev in užitek.
BOJANA DORIČ
Kontina (jemčevo znamenje). Po-hodniki se. bodo povzpeli na 743 m visoko Murovico, na 819 m visoki Cicelj ter navzdol na Sv. Miklavža. Proti Moravčam bo pot vodila skozi Katarijo in Grmače. Tako bomo obiskali vse pomembnejše vrhove, ki obkrožajo našo dolino: Slivno 880m, Veliki vrh 763 m, Limbarsko goro 773 m, Murovico 743 m, Cicelj 819m, Sv. Miklavž 741 m. Lahko si bomo spotoma ogledali romarske cerkvice na Zg. Slivni, Sv. Florjan, Limbarsko goro, Sv. Mohor, Sv. Andrej in še druge ob poti. Ne smemo pozabiti na župnijsko cerkev v Moravčah. Vsaka predstavlja spomenik zase. Pot vodi mimo Pilpahove graščine, mimo ruševin gradu Rožek, ogledamo si lahko muzejske zbirke na gradu Tu-štanj, muzej v Moravčah. Ob naši poti je tudi Osoletova jama, Maj-čevo brezno in druge manj poznane jame in brezna, ki bi lahko pritegnila vedoželjnega obiskovalca.
Pešačili bomo mimo kmetij odprtih vrat, kjer se bomo lahko dobro okrepčali. Vse to in še več želimo pokazati našim gostom, v naši opevani Moravski dolini!
MARIJAN GRIL
DRUŠTVO UPOKOJENCEV MORAVČE
Program za leto 1996
Društvo upokojencev Moravče načrtuje za leto 1996 obširen program za vse ljubitelje narave, planin, pohodov, kolesarjenja, kegljanja, balinanja in streljanja z zračno puško. Moravski upokojenci bodo sodelovali še naprej z društvi upokojencev na vseh športnih in rekreativnih področjih ter s planinskima društvoma iz Moravč in Kamnika.
V letu 1996 bomo organizirali deset pohodov na bližnje vrhove, pohode po domžalski in kamniški poti spominov skupaj z Društvom upokojencev Kamnik. Pohode načrtujemo po dogovoru.
Planinski pohodi: Slivnica nad Cerknico, spominski pohod na Blegoš, Ko-krško sedlo, Golica, Cemšeniška planina, Velika planina, tradicionalni pohod od Litije do Čateža in Kum.
Kolesarski izleti bodo vedno ob četrtkih v tednih od meseca marca do vključno meseca oktobra 1996. leta Planiramo od 8 do 10 izletov samostojno s srečanji kolesarjev sosednjih društev.
ŠPORT: Ker v Moravčah nimamo lastnih športnih objektov za svoje dejavnosti, smo odvisni od zunanjih društev, ki nas z veseljem sprejemajo in s katerimi sodelujemo.
Srečanja upokojencev:
- V soboto, 25. maja 1996, srečanje kolesarrjev Gorenjske pod »Jenkovo lipo« v Dvorjah pri Cerkljah. Pokrovitelj DU Cerklje in ostala društva.
- V četrtek, 6. junija 1996, bo tradicionalno srečanje upokojencev-kolesarjev DU Kamnik, Komenda, Motnik in Domžale v Moravčah.
- V sredo, 12. junija 1996, bo ob 50. letnici delovanja DU Slovenije srečanje upokojencev Slovenije v Planici.
KULTURNA DEIAVNOST:
2e deseto leto prepeva Mešani pevski zbor. Za ta jubilej bo organiziran celovečerni koncert, na katerega bodo povabljeni ostali pevski zbori. Med upokojenkami so tudi znane recitatorke: Francka in Štefki, ki z nastopi razveseljujejo na prireditvah, proslavah in v domovih upokojencev.
Vse organizirane akcije bodo vsak mesec objavljene na vseh oglasnih deskah v občini Moravče. Društvo med letom lahko spremeni program aktivnosti glede na potre6e in vreme. Vse informacije je možno dobiti ob torkih v društveni pisarni od 10. do 12. ure.
V Domžalah deluje koordinacijski odbor, ki povezuje društva upokojencev: Domžale, Mengeš, Moravče, Lukovica, Vir in Radomlje v štirih novih občinah. Zgoraj imenovana društva na nivoju Zveze društev Slovenije zastopa g. Stane Simšič iz Kamnika. Jože Novak
S kolesom po Avstraliji
Želja po potovanju s kolesom po svetu, spoznavati svetovne zanimivosti, spoznati ljudi različnih narodnosti, je bila za BOJANA KOSA iz MORAVČ, tako zelo velika, da se je pred leti odločil, da jo bo izpolnil. Prekolesaril je že večji del Evrope ter Severno Afriko, letos pa se je odločil ie za Avstralijo.
Po predhodnih kondicijskih in organizacijskih pripravah se je 31. 1 1996 odpravil z letališča v Trstu proti Avstraliji. Po štiridesetih urah je pristal v Syd-neju. Veliko mesto, neznana okolica in neznani obrazi. V najbližjem avto-kampu je sestavil kolo in si pripravil vso potrebno opremo. Seveda pa se ni mogel upreti ogledu znamenitosti v Sydneju.
Bojan se je odločil za kolesarjenje ob obali Cesta je bila razgibana s številnimi vzponi in spusti. Temperature so bile visoke, v mestih kar od 30 - 40° C.
Ker je bil Bojan na tem potovanju sam, brez spremstva, odvisen od samega sebe in svoje iznajdljivosti, je moral celotno opremo, ki je tehtala 30 kg, voziti na kolesu. Tudi za zalogo hrane in pijače je skrbel sam Prenočeval je v avto-kampih, včasih tudi kar na prostem. V kampih je srečal mnogo prijaznih ljudi, ki so ga povabili tudi na Čaj, kavo ali večerjo, ga povprašali od kod prihaja in kam je namenjen. _
Iz radioamaterskih vrst izhajajo znanstveniki in izumitelji, saj hobi dopušča neomejene možnosti za eksperimentiranje. Velik del sodobnih telekomunikacij je (tudi satelitske televizije in podobnih posodobitev sodobne elektronike) nastal tudi s pomočjo radioamaterjev in njihovih že kar entuzijastičnih eksperimentov.
Radioamaterstvo je edini hobi, ki je reguliran na mednarodni ravni, saj določila ITU-(R (mednarodna zveza za telekomunikacije, odsek za radijske komunikacije) urejajo tudi načine in področja delovanja radioamaterskih služb.
Morda ni zanemarljivo dejstvo, da v ZDA obstaja univerza, katere katedra za telekomunikacije je od prvega do zadnjega člana iz radioamaterske srenje. Naključje?
Radioamaterstvo je neizčrpen vir zelo dobrih radijskih operaterjev, sposobnih delovanja v najbolj nemogočih tehničnih in vremenskih razmerah. Razlog je znan in jasen - pridite enkrat na lokacijo radioamaterja tekmovalca. Razmere, ki takrat vladajo na obsegu, so podobne bitki, operater mora biti sposoben i/ gomile postaj izločiti le eno pravo in uspešno vzpostaviti zvezo. Poleg tega se veliko tekmovanj dela iz ti. »portable« lokacije, to je lokacija na prostem, običajno z vrha kakšnega od dvatisočakov.
Radioamaterji so tehnično dobro podkovani, saj so nemalokrat prisiljeni v izdelavo lastnih postaj in ostalih pripomočkov. Vse to radioamaterje uvršča med kader, na katerega se lahko v kritičnih situacijah zanesete, ker nikdar ne zatajijo. Za zgled ni treba daleč, le par sto kilometrov na jug, kjer je še do nedavnega divjala vojna, ki ni izbirala žrtev. 24 ur dnevno so radioamaterji poročili o dogajanju v BiH. In tudi svojci so imeli priložnosti zvedeti, kaj se dogaja z njihovimi bližnjimi, ki niso mogli ali želeli zapustiti pekla. Za to so skrbeli radioamaterji po vsem svetu, veliko jih je bilo tudi iz Slovenije. Drug tak primer je katastrofalen potres v Skopju. Tudi tu so radioamaterji noč in dan delali pri postaji, da so svojce po svetu lahko oskrbeli z informacijami o njihovih sorodnikih. Vezi, ki so se sklenile takrat, še vedno trdno držijo. Podoben primer je iz velikih ZDA, kjer so pred leti poplave uničile dobršen del Združenih držav. Takrat je koordinacijo radijske mreže vodil 15 letni fantič - radioamater, ki je za opravljeno delo dobil posebno priznanje. Še bi lahko našteval primere, tudi takšne, ko je stekla mednarodna akcija, da se je našlo zdravilo za dečka, kate-
Pot proti Melbournou je bila bolj položna Iz Melbourna je pot nadaljeval po svetovno znani cesti Great Ocean Road proti Adelaidi. Za Bojana je bil to najlepši del poti, čeprav mu je v tem delu malo ponagajalo vreme. Več dni je deževalo in pihal je močan veter, kar je od Bojana zahtevalo veliko moči za premagovanje naporov. V Adelaidi se je oglasil pri naših rojakih, ki imajo v tem mestu tudi svojo cerkev. Prenočil je v žup-nišču, kjer je poskrbel za kolo, ki je bilo zaradi pretežke prtljage v slabem stanju Naslednji dan se je udeležil izleta z avtobusom v puščavo, kjer |e segala tempe ratura do 60° C.
Po tem zanimivem izletu se je iz Ade laide odpravil še na zadnjih 500 km poti po avstralskem podeželju.
Skupno je prekolesaril 2500 km v štirinajstih dneh, v enem dnevu največ 250 km. Na tej poti je spoznal veliko slovenskih izseljencev, občutil njihovo gostoljubnost in prijaznost. Kljub temu pa je bil 1 3. 1996 vesel vrnitve domov, kjer se bo kmalu začel pripravljati na ponoven kolesarski preizkus. Kolesaril bo na razdalji 1666 km v Genovi v Italiji 4. 6. 1996.
Bojanu so to potovanje omogočili številni sponzorji, med njimi tudi Občina Moravče, velik delež je prispevala njegova družina, mu vlivala pogum in voljo ter ga spodbujala.
V tem času kolesarita po Avstraliji tudi njegova prijatelja Franci Ravnikar in Franci Rotar, ki pa se vrneta domov v naslednjem mesecu.
POLONA CORJUP
rega življenje je bilo odvisno od tega, ah bo zdravilo pravočasno dobil ali ne.
Kljub temu nekateri radioamaterstva ne štejejo v kulturo Kultura ni samo ene vrste, obstaja tudi tehnična, pa fizična kultura .. in je še vedno kultura. Morda tudi zaradi zgoraj navedenih dejstev. Radioamaterstvo se je nekdaj financiralo iz sredstev narodne obrambe. Pred dvajse temi leti so obstajale ti obveze, to je bilo število zvez, ki jih je radioklub vzpostavil v enem letu. Na podlagi tega so se določala sredstva, ki jih je radioklub dobil Kasneje se je preneslo financiranje na občine. V takratni občini Domžale je bilo za to kar dobro poskrbljeno Vse tehnične organizacije (radio-klubi, modelarji, jamar|i, avtošole.) so bile združene v Zveto organizacij za tehnično kulturo (ZOTK), ki je od občine dobivala sredstva, s katerimi se je dobro
f]ospodarilo. Vsa društva so štirikrat etno dobivala dotacijo, ki je bila odvisna tudi od aktivnosti društva in pa možnosti drugih, lastnih prihodkov Z novo lokalno samoupravo je ta organi zacija razpadla in raaioklubi so več ali manj prepuščeni santi sebi. Ker članstvo radioklubov ni tako množično kot na primer taborništvo ali planinstvo in tudi dejavnost sama ni tako na očeh kot ne katere druge, so finance postale resen problem, ki se večinoma rešuje s članarino, občinskimi dotacijami, zelo težko pa s sponzorstvi raznih firm.
Tudi moravski radioklub se je sedaj soočil s podobnimi težavami. Pred skoraj dvajsetimi leti smo se odločili za gradnjo bivaka na Zg. Slivni, ki bi nam omogočil boljše pogoje za delo kot so v dolini. Začetek gradnje je bil hiter in poln elana, žal pa je kasneje malo zamrl, tako da je gradnja zastala Sedaj smo se odločili, da gradnjo končamo, kar nam je lani skoraj uspelo. Žal pa se že pojavljajo potrebe po vzdrževanju (predvsem streha).
Finančne težave rešujemo s članarino. V lanskem letu nam je s sredstvi pomagala Občina Moravče. Tudi v letošnjem letu računamo na pomoč Občine, saj bi nam to omogočilo dokončanje bivaka.
Naši načrti ne vsebujejo le gradnje bivaka. Radi bi sodelovali na raznih tekmovanjih, letos še posebej, saj Zveza radioamaterjev Slovence praznuje svo|0 50 letnico obstoja.
še naprej pa nameravamo aktivno sodelovati v dejavnosti civilne zaščite v Moravčah, saj smo prepričani, da lahko kar nekaj pripomoremo k njenemu dobremu delovanju
T. D
Uroš stopil iz sence »velikega« brata
V marcu so v Franciji potekale OPA igre v nordijskih disciplinah. Vsako leto so organizirana tekmovanja za 15-letne mladince in 16-letne, z mednarodno udeležbo. Letošnjih se je prvič udeležil tudi Uroš Peterka iz Prikrnice, sicer pa član SK Triglav Kranj. V smučarskih skokih je osvojil odlično 3. mesto, drugo je zasedel njegov klubski kolega Robert Kranjec, prvo pa je pripadlo Avstrijcu Kladlerju.
Primož Peterka, Urošev starejši in slavnejši brat, je z zavidljivimi nastopi na tekmah za svetovni pokal v zadnjem mesecu dokazal, da ni muha enodnevnica temveč izvrsten športnik. Nastopil je na šestih posamičnih tekmah, dveh ekipnih in nekaterih drugih. V tem mesecu je drugič v pičlih treh mesecih nastopanja na tekmah za svetovni pokal stal na najvišji stopnički z najžlahtnejšo medaljo.
Uvrstitve v tem mesecu: Iron Mountain (ZDA) 16. in 4. mesto, Kuopio 7. mesto, Lahti 2. mesto, Falun 1. mesto, Oslo 12. mesto.
V zimski sezoni 199.5/96 je osvojil skupno 10. mesto v svetovnem pokalu in postal skupni zmagovalec Alpskega pokala z dvema prepričljivima zmagama v Planici 9. in 10. marca. MAL
■t-—- —
NEDELJSKO POPOLDNE V JAVORŠICI
Oživela skakalnica
Domačini iz Zg. in Sp. Javoršice so v nedeljo, 3. marca 1996, organizirali po petnajstih letih tekmovanje v smučarskih skokih na stari »Javorški velikanki«. Sončna nedelja je pod skakalnico v Sp. Javoršici privabila veliko ljudi; od zagretih športnikov, navijačev, in naključnih mimoidočih sprehajalcev.
Tekmovalci, bilo jih je kar 32, so bili razdeljeni v dve skupini. V prvi so bili tisti, ki so tekmovali na skakalnih smučeh, tekmovalci druge skupine so skakali kar z običajnimi alpskimi smučmi. Starostni razpon tekmovalcev je bil od 12 do 44 let. Posebno zanimivi so bili skoki nekaterih veteranov, ki so v letu 1970/71 organizirali prve skoke na tej skakalnici. Prav ' ti so tudi »krivi«, da se je takrat pri športnem društvu TVD Partizan Moravče ustanovila smučarska sekcija, iz katere je nastalo današnje društvo SK Termit Moravče.
Gledalci so bili navdušeni nad skoki, zlasti nad
najdaljšimi in sotekmovalce spodbujali z navijanjem. Videli so tudi nekaj zanimivih padcev, ki so se končali brez poškodb in z glasnim aplavzom gledalcev.
Zmagovalec tekme, Matej Šlibar, je postavil tudi rekord skakalnice 35,5 m in pri tem »poletu« pristal v »podnu« skakalnice. Za dosežek je z ostalimi uvrščenimi prejel lično izdelano odličje.
Po končani tekmi in podelitvi nagrad je nastala spominska fotografija vseh bolje uvrščenih skakalcev. Gledalci so se dobre volje odpravili domov v želji, da bi bilo takih spontanih in sproščujočih nedeljskih po-poldnevov še več.
Foto: D. Grošelj DUŠAN GROŠELJ
Zimovanje na Pohorju
Vsi mladi taborniki so se 17. februarja zbrali pred šolo v Moravčah, kjer so jih ie čakali trije kombiji. Z njimi so odšli tudi nekateri starejši taborniki, ki so poskrbeli za organizacijo zimovanja (Silvo, Milena), program dela (Bojana), smučarski tečaj (Bojan), prevoz na smučišče (Andrej) in za zdravje ter dobro počutje (Tatjana).
V Mariborsko kočo so prispeli zgodaj dopoldne. Takoj so se namestili in poiskali ležišča. Fantje so spali v »podmornici«, dekleta pa na pogradih v večjem prostoru. Po zajtrku so odšli na smučišče na Arehu Nekaterim je šlo bolj težko od nog in kar namučili so se, da so prispeli na zbirno mesto. Tu je Bojan preizkusil, kako obvladajo tehniko smučanja in nekatere uvrstil v smučarski tečaj. Dopoldne je vadil različne smučarske like z najmlajšimi taborniki, popoldne pa s starejšimi. Tečaj je potekal vse dni. V torek je bilo tekmovanje v veleslalomu in vsi so uspešno izpeljali progo še posebno je potrebno pohvaliti najmlajše MČ. Naučili so se prvih osnov smučanja, vožnje z vlečnico in lepo jih je bilo pogledati, ko so v skupini vozili za vodniki. Zadnje dni so vozili po vseh progah, tudi po najbolj strmi.
Jure in Grega sta se vozila z bordom. Spretno sta vijugala po strminah in le redko izgubila ravnotežje
Ob večerih so se vsi zabavali ob igrah, kjer so preizkušali spretnost, znanje in srečo.
V nedeljo so praznovali rojstne dneve treh tabornikov, ki so imeli prav na zimovanju rojstni dan. Frenku, Mateji in Mileni so zapeli pesmice in jim poklonili veliko torto.
Na pustni torek so pripravili pustni ples in izbor najlepših mask. Posebna komisija je imela težko nalogo, daje izmed 18 maškar izbrala pet najlepših
V ponedeljek |e močno snežilo, zato so ga izrabili za urejanje osebne prtliage Popoldne so najmlajši delali sneženega moža in iglu, starejši pa so igrali »skavtbal« Marsikatera mama bi se prijela za glavo, če bi videla svojega otroka, kako se podi po snegu, se po njem valja in ga tepta. Nihče ni zbolel, le vsi so imeli rdeča lica in so žareli od zadovoljstva. Do večera so se kombinezoni posušili in odšli so na nočni sprehod do sosednjih tabornikov.
Pet dni je prehitro minilo, še najmlajšim je čas hitro tekel in le ob večerih so se spomnili svojih skrbnih mamic. Da so lažje premagali domotožje in zaspali, sta jim Jure in Anže brala pravljice.
V sredo so se mlajši taborniki odpeljali domov, zamenjala jih je nova skupina starejših tabornikov z otroki in tudi njim je pet dni minilo v prelepem sončnem m mrzlem vremenu. BOJANA DORIČ
Planinska krožna pot
Planinsko društvo Moravče želi speljati planinsko pot po Moravski dolini, po obronkih nad Moravčami, mimo naravnih in zgodovinskih znamenitosti, kmetij in gostišč, ki odpirajo svoja gostoljubna vrata za dobro počutje popotnikov, naših gostov in za razvoj porajajočega se turizma pri nas.
Dela bo kar precej, pa tudi brez denarja ne bo šlo, upamo pa, da pri tem delu ne bomo osamljeni, saj smo naleteli na razumevanje s strani občine Moravče, tesno pa želimo sodelovati tudi s komisijo za razvoj turizma. Upamo, da nas bodo pri naši nameri podprli tudi krajani. Pričakujemo, da ne bo prevelikih problemov, ko bomo iskali soglasje od lastnikov zemljišč, kjer bo potekala naša pot.
Občani se moramo zavedali, da v Moravčah verjetno ne bo nikoli industrije, vsaj v večji meri ne, pač pa bomo živeli od kmetijstva, obrti, pa tudi od turizma. Izkoristiti bomo morali naravne danosti, in bogato kulturno zgodovinsko dediščino. Če nam bo uspelo privabiti obiskovalce in jim primerno ponuditi to, kar imamo, se lahko nadejamo lepe prihodnosti. Tudi zaradi tega želimo planinci speljati planinsko krožno pot! Pot naj bi potekala takole: Iz Moravč na Grmače, Štance Laze, Zg. Slivno, GEOSS. Od tu proti Sv. Florjanu, proti Strmci in navzdol na Trato. Mimo Vaških in Peskih Kandrš bi pot potekala na Vrh nad Mlinšami, od tu na Tlač-nico, Veliki vrh, Kal in do Limbar-ske gore in naprej proti Krašnji. Nekje pod »Belim znamenjem«, ko zavije pot v Krašnjo v desno, se bo naša pot odcepila proti Negastrnu, Vinjam, mimo Rožeka na Sv. Mohorja. Naprej bo potekala proti Pri-krnici, v Vrne, na Imenje, k Sv. Andreju, od tu v grad Tuštanj in skozi gozd v Sp. in Zg. Javoršico do
Življenje na Madagaskarju
KOMU IN ČEMU
Radioamaterstvo
12
/lamnik
Domžale
Akcija »Učna ura v prometu«
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Slovenije v sodelovanju s Kompas Hert-zom, ZŠAM Kompas-Hertz, Ministrstvom za notranje zadeve, Upravo za notranje zadeve Ljubljana, Postaj prometne policije Ljubljana in Komisijo za varnost in vzgojo v cestnem prometu občin Domžale in Kamnik so organizirali že enaindvajseto akcijo z naslovom Učna ura v prometu, nas je pred dnevi obvestil Bojan Arh, predsednik komisije za varnost in vzgojo v cestnem prometu v naši občini.
Akcija, ki je potekala 11.3. 1996, je zajela učence tretjega razreda osnovne šole, ki še niso začeli s kolesarskimi izpiti. Otroke iz naše občine so trije avtobusi tistega ponedeljka okrog desete ure pripeljali na Avtobusno postajo v Ljubljano, od tam pa so se odpeljali po mestnih ulicah Ljubljane in učno uro po mestnih ulicah Ljubljane zaključili • pred športno dvorano v Kamniku.
Učno uro v prometu so otroci zelo dobro sprejeli. Manca Bol-
har, učenka 3. B razreda Osnovne šole Rodica, je o akciji zapisala:
PROMETNI DAN
V ponedeljek, 11.3. 1996, smo imeli učenci tretjih razredov prometni dan. Zbrali smo se pred Osnovno šolo Rodica. Tam nas je čakal avtobus. V njem sta bila voznik in poli-
cist. Vsi otroci smo se spravili v avtobus in se odpeljali proti Ljubljani. Med vožnjo nam je policist razdelil kresničke. To so majhna odbojna stekla, ki se v temi svetijo in omogočajo, da smo pešci na cesti bolj varni. Peljali smo se na glavno avtobusno postajo v Ljubljano. Tam je bilo veliko avtobusov in vsak je imel svojo številko. Bilo pa je
tudi veliko policistov. Eden je stopil v naš avtobus in odgovarjal na naša vprašanja o prometu. Med vožnjo nam je razkazoval Ljubljano. Pot nas je vodila tudi v Kamnik. Ustavili smo se pred osnovno šolo in si ogledali mini predstavo. Nastopali so policaj, miška, stonoga, medved in Ceferin. Bila je zelo zanimiva. Po končani predstavi nas je avtobus pripeljal nazaj pred šolo Rodica. To je bil zelo naporen dan, čeprav je bil zanimiv in poučen.
MANCA BOLHAR
»Mi za varnost v prometu«
Gostota cestnega prometa se je povečala predvsem ob prihodu in odhodu v službe. Pred vstopom v večja mesta, predvsem v Ljubljano, so zjutraj dolge kolone, na katere je treba računati, da ne pridemo prepozno. Zaradi gradbenih del je povečana gostota prometa na voziščih iz smeri Domžal preko Trzina.
Vožnja v kolonah je predvsem škodljiva za okolje zaradi izpušnih plinov, ki ones-
Supermont
obloga podstrešnih stanovanj montaža vseh vrst visečih stropov vsa zaključna dela v gradbeništvu
@mstrong
DAM PA
kNAUf
RlCIPf
INDOF ALOJZ s.p.
Vače 68, 1252 VAČE Telefon: 061/876-014 Mtel.: 0609/637-372 0609/616-655
Restavracija Majčev dvor
Skrb za dediščino preteklosti za kakovostnejšo turistično-gostinsko ponudbo Domžal
Mnogim Domžalčanom in okoličanom je restavracija Majčev Dvor poznana predvsem kot bivša restavracija Induplati iz |arš. Lansko leto je dobila novo zunanjo podobo in seveda tudi novo vsebino in ime. Obiskovalci prihajajo, ker si želijo sproščene zabave, ker so bili tja povabljeni, iz radovednosti ali pa preprosto zato, ker se radi vračajo tja, kjer je vselej nekaj zanimivega in so vedno dobrodošli.
Preseneča jih vedno nova in drugačna ponudba predvsem pa podjetniški duh, ki so ga sedanji upravljalci, podjetje Majčev Dvor d.o.o. podedovali od nekdanjih lastnikov. Prav podjetniški duh prednikov je veliko pripomogel k razvoju lokalnega gospodarskega, kulturnega in družbenega življenja. Zato je v prizadevanju po nenehnem izboljšanju kakovosti na vseh ravneh življenja Majčev Dvor začel pomlad z vrsto zanimivih akcij pod skupnim geslom »Kjer je tradicija izziv«. Z njimi želijo zbrati čim več informacij o preteklosti Majčevega Dvora, predvsem pa slikovnega in drugega dokumentarnega gradiva. K sodelovanju vabijo tudi vas, drage bralke in bralci. Najbolj dokumentarna fotografija, razglednica ali pisni dokument o Majčevem Dvoru, dogajanju v zvezi z njim in njegovo neposredno okolico bodo nagrajeni.
Obiskovalci so povabljeni, da prispevajo k oblikovanju celostne ponudbe tudi z nagradnim vprašalnikom, ki so ga oblikovali z namenom, da približajo storitve potrebam časa in zahtevam gostov. Hkrati pa bodo nova spoznanja omogočala oblikovanje novih turističnih in kulturnih programov.
Na vprašalniku je tudi rubrika za vaš priljubljen recept, ki bo .vključen v kulinarično ponudbo restavracije. Majčev Dvor si namreč tudi na področju kulinarike prizadeva dvigniti kakovost ponudbe. Med dragocenimi hišnimi dokumenti so pred kratkim našli staro knjigo receptov družine Majdič. Že v kratkem bodo speciali-tete z začetka 20. stoletja vključene v ponudbo hišnih jedi.
Med drugimi sestavinami dediščine, ki jih namerava Majčev Dvor ponuditi kot kakovostno dopolnitev sicer pestre gostinsko-turistične ponudbe, je tudi biovrtičkarstvo. Vse občane zainteresirane za najem vrta na posesti Majčevega Dvora vabijo, da pridejo v nedeljo, 31. 3. 1996, na predavanje o biovrtnarjenju in zeliščar-stvu. Majdičev vrt je že stoletje eden najbolje opremljenih vrtov v okolici. Poleg električnih priključkov (mimograde, Majčev Dvor je bil eden prvih objektov na domžalskem, ki je za pogon strojev koristil lastno električno energijo že konec 19. stoletja), zimskega pokritega vrta in shrambe za orodje bodo najemniki vrtov deležni še drugih ugodnosti, kot na primer strokovna predavanja o vrtnarstvu, strojno okopavanje, ugodne cene sadik in podobno.
V prizadevanju po oživitvi turistične dejavnosti na domžalskem, so v mesecu aprilu pripravili enodnevni turistični izlet poti obrtno-industrijske dediščine. Majčev Dvor si bo skratka skozi vse letošnje leto prizadeval tudi za oživitev domžalskega turizma, za katerega je potrebno vse kaj več kot le čisto okolje, kulturne ustanove in prenočitvene zmogljivosti. Pridružite se izzivu oblikovanja nove turistične ponudbe na domžalskem tudi vi. Če menite, da je vaša obrtna delavnica, dejavnost, vaš hobi, vaša zbirka, življenjska zgodba, poslopje ali pridelek dovolj zanimiv, da bi ga bilo mogoče predstaviti tudi širši javnosti, se oglasite v Majčevem Dvoru v Zgornjih Jaršah ali pa jih pokličite po telefonu: 721-476. Skupaj z vami bodo poskusili oblikovati turistično ponudbo v veselje obiskovalcev in v vaše zadovoljstvo. Vabljeni k sodelovanju vsi tisti, ki v tradiciji vidite izziv in priložnosti za nova snovanja na področju turizma, podjetništva in obrti.
BOIANA OMERSEL
nažujejo zrak, zemljo, rastline in škodujejo živim bitjem.
Ta teden se opomnimo:
»Na svoji vsakdanji poti v mesto bom preučil(a) druge možnosti prevoza in jih uporabil(a) za lasten prevoz v mesto. Uporabljala) bom primestni prevoz, vlak ali se vozil(a) skupaj z več potniki v enem vozilu!«
Društvo za varnost v prometu redno deluje ob uradnih urah ob četrtkih od 17. do 18. ure v prostorih Občine Bežigrad, Linhartova 13, Ljubljana, soba 301. 14. 3. 96 je predaval gospod Franc Domjanič o spremembah Zakona o varnosti v cestnem prometu.
Društvo za varnost v prometu KATARINA O. SMRKOLJ
Kaj pripravlja Napredek za letošnjo pomlad?
Stane Skok, direktor Napredka Domžale, nam je na zastavljeno vprašanje povedal, da se skušajo zaposleni v njihovem podjetju pri svojih poslovnih odločitvah čimbolj prilagoditi in približati potrebam ter željam kupcev, zato pred prazniki ustrezno pripravijo svojo ponudbo. Tako kot na zahodu, tudi oni precej zgodaj opozorijo svoje kupce na prihajajoče praznike, tako je na primer Miklavžev sejem postal tako rekoč že tradicija v Domžalah.
Spomladi, ko se ponavadi lotimo obnavljanja domov, v Napredku organizirajo gospodinjski teden, na katerem najdemo domala vse, kar potrebujemo za dom, in to po 10 do 15% nižjih cenah.
Med Napredkove tradicionalne prireditve prav gotovo spada tudi spomladanska modna revija. Letos bodo modno revijo pripravili v petek, 29. 3. 1996 ob 20. uri v Hali komunalnega centra. Obiskovalcem bodo predstavili otroško, žensko in moško konfekcijo, obutev in
Stane Skok, direktor Napredka Domžale (Fdto: D. B.
kozmetiko priznanih domačih proizvajalcev, seznanili pa jih bodo tudi s programi iz uvoza. Da bo modna predstava priznanih ljubljanskih manekenk prijetna ne samo za oko, ampak tudi za uho, bosta poskrbela gosta večera Dom-žalčanka Marta Zore in Andrej Ši-frer.
In kakšne načrte še imajo za le-tošnje'leto? V teh dneh bodo odprli 550m2 velik prenovljen prehrambeni diskont v Vižmarjih, naslednja novost bo prenovljena samopostrežna trgovina Rača v Domžalah, kjer bodo popolnoma ukinili bifej-sko ponudbo in ves prostor namenili trgovini. Pred njimi pa je tudi povečanje in posodobitev skladišča in diskonta v Jaršah. D. B.
S preventivo do večje varnosti v prometu
Hvala g. Janezu Gradinu, komandirju Policijske postaje Domžale, za prispevek, namenjen za objavo v Slamniku.
Policija je le eden od subjektov zagotavljanja varnosti v cestnem prometu, česar se zelo zavedajo tudi policisti PP Domžale.
Varnost na cestah na območju PP Domžale je bila v letu 1995 glede na leto poprej, dobra. Ni bilo toliko prometnih nesreč, saj je v lanskem letu umrlo deset ljudi manj kot v letu 1994, ko je cestni davek zahteval petindvajset človeških življenj.
Aktivnosti policistov bodo tako kot doslej usmerjene predvsem za ugotavljanje vzrokov kršitev prometnih nesreč (najpogostejši so prekoračena hitrost, vožnja pod vplivom alkohola, neuporaba varnostnega pasu). Ker pa ima izključno represivna dejavnost zelo omejen obseg učinkovanja, je potrebno razvijati še preventivne (preprečevalne, zaščitne) aktivnosti. Ob tem ne gre za opuščanje kaznovanja ali opozarjanja ljudi na primerno obnašanje, temveč predvsem za to, da poleg kaznovanja policisti ljudem povedo, kaj pomeni kršitev, ki so jo storili za (ne)varno udeležbo njih samih in drugih udeležencev v prometu. Dejstva sicer kažejo, da preventivne dejavnosti niso »pozabili«, vsekakor pa se je ne lotevajo z enako mero zagnanosti, doslednosti in motiviranosti kot preprečevalnega ukrepanja. Prav zaradi teh dejstev bodo policisti PP Domžale na podlagi usmeritve Uprave Ministrstva za notranje zadeve sodelovali v vseslovenski preventivni dejavnosti celo leto na svojem območju. V ta namen je MNZ v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu izdal tri zloženke:
- STOPIMO IZ TEME - za pešce
- NATAKAR! TAKSI, PROSIM! - za voznike, ki vozijo pod vplivom alkohola
- HITROST UBIJA - za voznike, ki prekoračujejo dovoljeno hitrost Prvo zloženko bodo policisti delili pešcem z razlago, predvsem
z namenom, da bi se zmanjšalo število udeleženih pešcev v prometnih nesrečah, kjer so posledice zanj skoraj praviloma usodne.
Drugi dve zloženki bodo delili voznikom z varnostnim namenom, vendar bodo zoper njih tudi kazensko ukrepali, če bo to potrebno.
PREDAVANJA ZA ČLANE KMEČKIH DRUŽIN OBČIN MENGEŠ, DOMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE
Spremenjena zakonodaja - višji prispevki za kmete
Svetovalna služba pri Kmetijskem zavodu Ljubljana, enota v Komendi, v sodelovanju s Centrom za socialno delo, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ponovno organizira razlago::
- ZAKONA O DRUŽINSKIH PREJEMKIH (denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta, starševski dodatek, pomoč za opremo novorojenčka, otroški dodatek ...)
Center za socialno delo, Enota Domžale, Ljubljanska 70, 723-481
- PRAVICE IN DOLŽNOSTI IZ ZAVAROVANJA KMETOV
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva 24, Ljubljana, tel. 1721-288
Zavod za zdravstveno zavarovanje, Izpostava Domžale, Ljubljanska 70, tel.: 721-883
- POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE KMETOV
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov, Kolodvorska ulica 15, Ljubljana, tel.: 1324-122
Po kratki razlagi naj bi predstavniki odgovarjali predvsem na vaša vprašanja.
Ker se na kmetijah pogosto pojavljata že dve generaciji in ker je ekonomika pri nekaterih vrstah proizvodnje in obstoječem katastru nizka, opažamo zlasti majhno število zavarovancev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje med žensko populacijo in mlado generacijo. Tudi zakonodaja se spreminja. Mogoče nimate zadosti informacij ali pa je pot do njih težka. Morda je še čas, da poskrbite za svojo socialno varnost v zrelih letih. Kdaj mi pripada nadomestilo v času bolniškega staleža? O tem morate razmisliti še, ko ste zdravi in mladi. Predavanja na to temo bodo: v četrtek, 4. aprila, ob 9.30 v prostorih gasilskega doma v Mengšu.
Razlaga spremenjenega zakona o dedovanju kmetij bo za vse kmete v torek, 2. aprila, ob 16. uri v prostorih Osnovne šole Dob.
(Zakonodajo na tem področju vam bo predstavil g. Avsec iz Zadružne zveze Slovenije in odgovarjal na vaša vprašanja.)
Vabi!
Svetovalka za kmečko družino dipl. inž. Marta Kos v sodelovanju z gosti (tel.: 841-003). •
Udeleženci v prometu!
Če se bo varnostna aktivnost obrestovala, če se bo zmanjšalo število in posledice prometnih nesreč, se bo zmanjšalo tudi kazensko ukrepanje policije.
Uredil B. O.
OBVESTILO
Na podlagi zakona o veterinarstvu, po 7. členu odredbe za preprečevanje živalskih kužnih bolezni v letu 1996 bo splošna vakcinacija psov proti steklini po naslednjem razporedu v občinah Domžale, Lukovica, Moravče.
Razpored obveznega cepljenja psov proti steklini
DNE: 01. 04.
08.30- 9.00 09.30-10.00 10.15-10.45 11.30-12.30 12.30-13.30 DNE: 02. 04. 08.30-09.30 09.35-10.00
10.15-11.15-
11.00 11.30
12.00-12.30 13.00-14.00 DNE: 03. 04 08.3O-O8.45 08.45-09.15 09.30-10.30 10.45-11.30 12.00-12.30 13.00-14.00 14.15-15.00 DNE: 04. 04 08.00-08.45 08.30-09.30 10.00-11.00 11.15-12.15 12.30-14.30 DNE: 05. 04 08.30-10.30 11.00-13.00 13.30-14.00 DNE: 06. 04 08.00-11.00 11.30-12.30 13.00-14.30 DNE: 09. 04 08.00-09.00 09.15-10.00 10.15-1 1.00 11.30-12.30 13.00-14.00 DNE: 10. 04 08.30-09.00 09.30-09.45 10.30-11.00 11.15-12.00 12.15-13.00
96
Dragomelj Pšata
Selo p. Ihanu Ihan Prelog 96
Trojane Ožbolt
Blagovica Češnjice nad Blagovico Kranje brdo Krašnja 96
Čeplje
Trnovče
Lukovica
Šentvid
Rafolče
Rova
Depala vas 96
Nožice
Homec
Preserje
Radomlje
Jarše
96
Vir
Dob
Trojica 96
Domžale studa Trzin 96
Krtina
Zalog pod Trojico Vrhpolje Kraice Moravče 96
Katarija Dešen
Gora p. Pečah Peče
Caberje pod Limbarsko goro
pri Ivanu Lukanu, Dragomelj
pri Luku Mivšku, Pšata 25
pri Mihaelu Flerinu
pri Gasilskem domu
pri Francu Sitencu, Prelog 4
pri Janezu Smrkolju, Trojane 14 pri Cirilu Smrkolju, Ožbolt 1 ter pri kasarni, Zg. Petelinjek pri Janezu Cerarju, Blagovica 32 pri Leopoldu Šinkovcu
pri Francu Novaku, Kr. brdo 11 pri Marjanu Štruklju, Krašnja 31
pri Antonu Oražmu, Trnovče 6 pri Kmetijski zadrugi pri Andrejki
pri Janezu Igliču, Rafolče 18
pri Gasilskem domu
pri Alojzu Pavovcu, Depala vas
pri Jakobu Grašiču, Gostičeva 28
pri Gasilskem domu
pri Alojzu Černivcu,. Kamniška 36
pri Krajevni skupnosti
pri Gasilskem domu
pri Krajevni skupnosti pri Krajevni skupnosti pri Gasilskem domu
Veterinarski zavod, Cesta talcev 19 pri Leopoldu Kosu, Študljanska 12 pri Ivanu Keclju, Mengeška 19
pri Francu Simonu, Krtina 37
pri Vinku Kepcu, Zalog 5
pri Dominiku Lenčku, Vrhpolje 18
pri Gasilskem domu
pri KZ Emona
pri Srenjščku, Katarija 11 pri Ribiču, Dešen 6 pri Alojzu Dolinarju, št. 1 pri Malu, Peče 3 pri Urankarju
Cepljenje psov za zamudnike je na naslednjih mestih:
DNE: 12. 04. 96
08.30	Peče
09.00	Moravče
10.30	Krtina
11.30	Prelog p. Ihanu
12.00	Ihan
12.30	Selo p. Ihanu
13.00	Pšata
13.30	Dragomelj
DNE: 13. 04. 96	
08.15	Nožice
08.30	Homec
09.30	Rova
10.00 11.00 12.00 13.00
DNE: 15.04.
08.45 09.00 10.00 11.00 11.30 12.00 12.30 13.00
Radomlje Jarše Domžale Trzin
96
Trojane Ožbolt Blagovica Krašnja Lukovica Šentvid Rafolče Dob
Cepijo se vsi psi starejši od 4 mesecev, breje in doječe psice cepimo po odstavitvi.
Posamezno cepljenje poteka v VETERINARSKEM ZAVODU DOMŽALE, CESTA TALCEV 19c, vsak dan od 07.00-11.00 ter v sobotah od 07 00-09 00. VETERINARSKI ZAVOD DE DOMŽALE
Domžale
/lamnik
13
JOŽE DUHOVNIK, DIREKTOR KOMUNALNO STANOVANJSKEGA PODJETJA DOMŽALE, ZA SLAMNIK
Lastninsko preoblikovanje
Pred dobrim letom je reforma v lokalni samoupravi povzročila precej sprememb na teritoriju bivše občine Domžale, saj so danes na istem ozemlju kar štiri nove občine. Posledice brez dvoma krepko občutijo tudi v Komunalno stanovanjskem podjetju Domžale, saj se morajo sedaj namesto z eno, dogovarjati kar s štirimi občinami. Na pogovor smo povabili njihovega direktorja |ožeta Duhovnika, kajti tudi v njihovem podjetju se že nekaj časa pripravljajo na lastninsko preoblikovanje.
Vaše podjetje je Agenciji republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo poslalo program lastninskega preoblikovanja. Kako daleč je danes vsa zadeva?
Domžalska občina v stari obliki in Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale sta se konec leta 1993 lotila reorganizacije in lastninskega preoblikovanja podjetja. Ta proces preoblikovanja podjetja je zahtevala nova zakonodaja, in sicer Zakon o varstvu okolja in Zakon o javnih gospodarskih službah. Občina Domžale je na osnovi javnega razpisa pridobila zunanjega sodelavca, podjetje ZOP, ki je glede na novo zakonodajo pripravil predlog reorganizacije Komunalno stanovanjskega podjetja v občini Domžale. Izbrano podjetje je pripravilo predlog v dveh različicah. Odločili smo se za drugo varianto, in sicer, da se Komunalno stanovanjsko podjetje razdeli v dve organi/, k iji - javno komunalno podjetje, ki izvaja obvezne funkcije, ki jih narekuje zakon o varstvu okolja (to je distribucija vode, transport, kanalizacija in javna higiena v celotni obliki - zbiranje in odlaganje odpadkov), ostali del podjetja pa se oblikuje v tržni obliki.
Kako ste se lotili konkretnega vrednotenja premoženja podjetja?
Pri ocenjevanju smo uporabili metodo otvoritvene bilance, in sicer na stanje 1.1. 1993. Iz celotnega premoženja je bila izločena infrastruktura v vrednosti 1.532.367.536 SIT, drugi del v vrednosti 280.754.000 SIT pa jc bil glede na organizacijske oblike razdeljen v razmerju 55,4:44,6. Od tega je 44,6% premoženja v vrednosti 104.336.232 SIT predmet lastninskega preoblikovanja podjetja. Lastninsko preoblikovanje podjetja je začrtano v dveh smereh - fizičnem (ljudje delajo z dosedanjimi osnovnimi sredstvi v dosedanjih enotah) in finančnem delu (zaključen bo v treh do štirih letih). V tem času bo moral tržni del podjetja poslovati s 6-8 procentnim dobičkom. Zaposleni se bomo v omenjenih treh oziroma štirih letih dobičku odpovedali in vložili svoje certifikate v podjetje. Po štirih letin bomo tako postali 60% lastniki, drugih 40% pa bo odpadlo na ustrezne sklade, na primer pokojninski sklad in podobno. Zakaj tako? Predvsem smo se zavedali, tla moramo imeti tudi zaposleni v podjetju, tako kot delavci po drugih gospodarskih podjetjih, možnost, da svoje certifikate vložimo v svoje podjetje.
Vsa dokumentacija, ki je sledila reorganizaciji in procesu lastninskega preoblikovanja, je bila spre-jeta na nivoju domžalske občine. Zadnji dokument, pogodba o pre-
lože Duhovnik, direktor KSP Domžale. (Toto: D. B.)
nosu komunalne infrastrukture iz občine na Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale, je bila sprejeta lani decembra.
Ko je stopil v veljavo zakon o lokalni samoupravi, je verjetno prišlo do sprememb tudi pri postopku lastninskega preoblikovanja. Ali s postopkom preoblikovanja soglašajo tudi nove občine Mengeš, Lukovica in Moravče?
Z uvedbo lokalne samouprave so nove občine postale novi solastniki, vendar še vedno ne vemo v kolikšnem deležu, ker ni narejene delitvene bilance. Delitvena bilanca bo določila procent vsake od štirih občin, ki bo vplival tudi na določitev glasu posamezne občine pri poslovanju podjetja. Naše podjetje je upaj z domžalsko občino zadnje tri tedne obiskalo druge tri občinske svete in predlagalo sedem sklepov, s katerimi se bodo posamezne občine lahko opredelile do programa o lastninskem preoblikovanju. Svetniki Občinskega sveta Občine Moravče so sklenili, da za tri tedne odložijo odločitev v zvezi s predlaganimi sklepi. Občina Lukovica odločno nasprotuje preoblikovanju in zahteva, da ostane pri enovitem podjetju kot doslej, medtem ko je Občina Mengeš program preoblikovanja potrdila.
Agencija republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo je zaradi nestrinjanja Občine Lukovica naš program začasno ustavila. V naslednjih dneh bodo predstavniki agencije sklicali sestanek »naših« štirih občin, na katerega bomo seveda povabljeni tudi mi, da bi končno prišlo do skupnih in za vse sprejemljivih odločitev,
Privatizacijo si razlaga vsak po svoje. Zavedati se moramo, da gre pri nas za tako imenovano družbeno privatizacijo, kjer bodo družabniki delavci, ki so zaposleni v podjetju. Dejanske privatizacije v pravem pomenu besede pa so možne šele po tej stopnji, vendar pa se mi zdi, da podjetje tega ne bo dopuščalo. Pričakujemo, da bd pri posameznih enotah (na primer kamnolom) prišlo do posameznih pobud za odcepitev. Vendar naša politika podjetja je, da celotno podjetje z vsemi enotami deluje tudi v prihodnosti.
Do kam ste v postopku preoblikovanja prišli?
Trenutno smo pred pridobitvijo prvega soglasja. Ker smo morali določene zadeve prenašati na sklad
Kronika - 92
Policijska postaja Domžale nam je zopet ljubeznivo postregla s pestrim izborom nočnega in kriminalnega življenja na območju občine Domžale.
Mladim nepridipravom že stopili na prste
'v* I ... i11 «r v lin pi
Domžale, Trzin, Mengeš: Policisti se že pogovarjajo s skupino nepoštenih fantalinov iz Trzina in Mengša, ki so v nekaj mesecih s tatvinami, z vlomi in izsiljevanjem nabrali kar precejšen zaklad. Preiskava še teče, policisti pa so tudi vrnili pravim lastnikom nekaj ukradenih predmetov. Le kaj je te mlade duše spravilo na krivo pot, se vprašajmo?
Okradeni brezdomec
Domžale: F. M., eden izmed stanovalcev dobrodelnega Karitasovega prenočišča za brezdomce, je policistom potožil, da mu je neznanec, medtem ko je »kidal« sneg, iz denarnice »sunil« bankovec za deset tisočakov. Policisti so »ožji krog« osumljencev že identificirali, žal pa pravega bankovca še niso našli, vendar upajo, da bodo F. M.-ju lahko pomagali, kajti na istem naslovu obstaja kar nekaj sledi. To, kar se je tamkaj zgodilo, ni bil prvi tovrsten »podvig«.
Tudi zabojnike kradejo
Zgornje larše: Popolnoma neovirano je neznanec »vstopil« na gradbišče, ki je samevalo, saj nikjer ni bilo delavcev. Mirne duše je vlomil v pet zabojnikov, jih dobro pregledal in iz njihove notranjosti odnesel nekaj električnega orodja v približni vrednosti 350.000 tolarjev. Policisti so po ogledu našli nekaj »uporabnih« sledov, ki jih bodo zagotovo pripeljali storilcu ali storilcem na sled
1 ° Uredil: B. O.
zemljišč, smo v zamudi skoraj za pol leta. Vse aktivnosti, potrebne za drugo soglasje, so pa v glavnem odvisne od nas samih.
Omenili ste, da boste zaposleni lahko vložili svoje certifikate v podjetje. Kaj pa drugi?
Ko bo sprejeto prvo soglasje, bomo objavili razpis. Prednost pri vložitvi certifikatov bodo imeli zaposleni v podjetju, če teh ne bo dovolj, bodo prišli na vrsto nekdanji delavci podjetja (upokojenci), če še vejdno ne bi dobili dovolj certifikatov, jih bodo lahko vložili bližnji sorodniki zaposlenih delavcev, drugi pa prav gotovo ne bodo prišli v poštev, ker gre za omejeno število certifikatov.
Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale danes pokriva štiri občine, je poslovanje vašega podjetja zaradi tega bolj zapleteno?
Prav gotovo. Z enakim številom zaposlenih sedaj delamo za štiri občine, kar pomeni vsaj štirikrat več sestankov in raznih dogovarjanj kot prej. Vendar to ni niti tako hudo, ker smo se ustrezno prilagodili novim razmeram. Domžalska komunala v osnovi deluje na nivoju enostavne reprodukcije in temu ustrezno je sestavljen tudi plan, ki ga bomo v kratkem posredovali v obravnavo
Delitvena bilanca med občinami torej ni pomembna samo za občine, ampak tudi za vaše podjetje.
Seveda. Ko bo naš program lastninjenja zaključen, bomo glede na zaključke delitvene bilance lahko v slatutu določili število članov nadzornih svetov in upravnega odbora, ki bo to podjetje vodil. Dokler pa vsega navedenega ne bomo uredili, si bo, tako kot doslej, stvar vsak po svoje razlagal. Zavedam se, da gre za zapleteno zadevo. Da je temu res tako, pričajo podatki, da tudi po drugih komunalnih podjetjih po Sloveniji programov lastninjenja še niso končali, razen morda na področjih, kjer niso ustanovili novih občin.
Smetišče v Dobu je polno, postopki za njegovo sanacijo «> že v teku. Kdaj bo smetišče v Dobu zaprto in sanirano?
V letu 1992 samo imenovali komisijo, vodil jo je predsednik izvršnega sveta, ki je določila pet lokacij, danes so iz tega programa v izboru še tri lokacije, ki so sicer določene tudi v prostorskem planu, vendar so v različnih občinah. Deponije komunalnih in industrijsko nenevarnih odpadkov se stalno polnijo, zato mora akcija iskanja lokacije za novo deponijo potekati dalje, da bomo lokacijo določili na podlagi temeljitih študij. V Dobu je
nna
Hvala za pogovor.
DADA BREIC
PO SLEDEH ANONIMKE
V četrtek, 5. marca 1996, sem se odpravil na klepet z g. Gora-nom Ivkovičem, predsednikom poslovodnega odbora INDU-PLATI p.o. Vzroka za poprej napovedan razgovor sta bila dva: članek v časopisu Delavska enotnost, in sicer v obliki anonimnega pisma, ki so ga »delavci in delavke Induplati« poslali go. justi Arnuž na območno organizacijo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v Domžalah in v zvezi z anonimko, sestavljeno iz triindvajsetih očitkov oziroma »obtožb«, nekaj telefrnskih klicev v prostore uredništva Slamnik.
Z g. Goranom Ivkovičem, še zmerom je bil videti potrt zaradi »nizkih udarcev« anonimke, sem se pogovarjal skoraj o vseh točkah anonimne »obtožnice«.
Predsednik poslovodnega odbora Induplati Goran Ivkovič (Foto B. O.)
G. GORAN IVKOVIČ:
kom, da še niso odpustili od njegovega prihoda leta 1993 pa do danes nobenega delavca, da Induplati p.o. niso pred stečajem, kot ie veliko tekstilnih firm, primerljivih z njimi. Poseben izziv je bil zanj, ko je sprejel vodenje Induplatija, saj je bil pred njim tik pred poslovno - finančnim razsu-lom. S svojimi prijatelji, ki verjamejo njegovi poslovni filozofiji, mu je uspelo ustvariti uspešno podjetje. Očitek, da zaposluje le sorodnike, ni resničen, saj mu pri delu od sorodnikov pomaga le njegov brat (edini se je javil na razpis), ki je strokovnjak za logistiko in transport.
Predsednik poslovodnega odbora je spregovoril tudi o odnosu vodstva podjetja in sindikata. Prepričan je, da vlada med njim zgledno sodelovanje, člani izvršnega odbora sindikata tudi ne dvomijo o njegovi poštenosti. O nepošteno*'1 ^ da »naš težko prisluženi denar preko po-
»Nismo vsi direktorji nepošteni!«
Že na začetku pogovora je direktor izjavil, da so vse objavljene trditve zlonamerne, škodljive ne samo zanj, temveč tudi za poslovanje celotnega podjetja Induplati. Posledice so namreč po njegovem mnenju čutili že takoj po objavi, saj so se njihovi poslovni partnerji želeli nemudoma pozanimati, ali držijo navedene trditve v Delavski enotnosti. Kar veliko časa in energije je zahtevalo, da so jih uspeli prepričati, da je vse skupaj čista izmišljotina.
Res je le, da so morali znižati plače za 5%, a le za tri mesece v jeseni 1995 po uveljavitvi nove kolektivne pogodbe - v soglasju z Izvršnim odborom sindikata. Lahko tudi dokažejo, da se plače izplačujejo po kolektivni pogodbi. G. Ivkovič je pristop podjetja Induplati k uresničevanju kolektivne pogodbe ocenil kot dobro potezo, kar pa skoraj nihče ne priznava. O plačah je sicer spregovoril, da so majhne, kajti kriza v tekstilni industriji je prizadela tudi njih, podedoval pa je tudi probleme iz preteklosti.
Kljub vsemu pa je ponosen, da jim je uspelo modernizirati vse proizvodne obrate, s čimer so postali konkurenčno evropsko podjetje na vseh ravneh; s sovlož-kom tujega partnerja so zgradili tovarno Induplati v Mokronogu, ki zaposluje devetdeset delavcev, z nekim podjetjem v Italiji se dogovarjajo o ustanovitvi mešane
V uredništvo prihajajo različna pisma, sporočila in dokumenti. Za začetek objavljamo enega izmed njih.
SINIllllAHtliSrilNfttMMHOPttDHMINf
aOVENIJf
LJUBLJANA. Dalmatinova 4
Datum 11.3.1996
1ND UPIRATI JARŠE
Telefon in telefaks (061) 110-229 in h. c. 110-O33 (int. 221)
- sindikat podjetja
-predsednikposlovodnega odbora g. Goran Ivkovič
V zvezi z razgovorom pri predsedniku ZSSS mag Dušanu Semoliču in vašo zahtevo, da umaknem oziroma preklicem svojo prošnjo, naslovljeno na Agencijo RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje, dne 1.2 letos, sporočam naslednje:
1. Prošnje ne bom umaknila in ne preklicala, ker sem jo napisala v prepričanju, da je koristna v smislu pridobitve realnih podatkov s strani pristojne institucije.
2 Obtožbe, da s tem zaviram proces lastninjenja podjetja zavračam z ugotovitvijo, da nisem podala nobene zahteve za revizijo oškodovanja družbenega premoženja oziroma lastninskega preoblikovanja podjetja.
3. Pregled sedanjega finančnega poslovanja tudi nc posega v pravice delavcev pri lastninskem preoblikovanju, ker se lastnini družbeni kapital na dan 31 12 1992
4. Sindikat na vseh nivojih organiziranosti ni bil v nobenem poslovnem tn finančnem dogodku odredbodajalec oziroma odgovorna oseba in zato zavračam vse vaše navedbe v zvezi z odgovornostjo sindikata
S spoštovanjem'
i
B \  Hrarlka NaM.
1 iuM_/
Obveščeni
■ predsednik ZSSS max Dujan Semnlu' \rh<i.n ktiJHiS Onmulale Justi Arnui
firme, v kateri bi v okviru Indu-platov zaposlili svoje delavke iz predilnice, ki so sedaj na čakanju na delo. Induplati je tik pred podpisom pogodbe z Mehler AG iz Nemčije, s katero bodo podvojili kapacitete ožinama naročila pri-grad (baldahinov) in hkrati postali tudi največji proizvajalec prigrad za avtomobilske prikolice v Evropi.
V podjetju Induplati so začeli tudi z uvajanjem novega računalniškega sistema, vložili so milijon mark v gradnjo objekta, ki ga na njihovem zemljišču gradi Unile-asing iz Ljubljane, razvili maloprodajno mrežo po Sloveniji f8 prodajaln), investirali so kot lastniki v Majčev dvora 22 milijonov tolarjev, ki jih sedaj vrača Majčev dvor. »V zadnjih treh letih smo samo investirali skoraj 10 milijonov mark,« je z veliko mero zadovoljstva izjavil uspešni diplomirani pravnik, g. Ivkovič. Znani so tudi po tem, da so kupili konfekcijski del »Ideje« Kamnik in s tem rešili 42 delovnih mest, za nameček pa še obogatili svojo ponudbo.
O najetem ameriškem šotoru pa meni, da je bila to odlična poslovna poteza, saj so ga prodali za 40% dražje, kot so ga kupili, pa še postali so ekskluzivni zastopnik za vse države nekdanje Jugoslavije. S svojim delom, je zatrdil g. Ivkovič, se nahajajo pred podpisom dveh pogodb, ki naj bi delavcem jamčile delo v približno enakem obsegu naslednjih deset let. »Smešno bi bilo, da bi moral vsakomur odgovarjati za vsako svojo poslovno potezo,« je še ob tem izjavil, videti je - uspešen podjetnik.
Med pogovorom je g. Goran Ivkovič dejal s posebnim poudar-
djetja v Zagrebu nakazuje v podjetje, last g. Ivkoviča, na Ciper«, kot ga med drugim obtožuje pisanje v anonimki, pa je že storil korak, ki ga bo opral neresničnih trditev. Vložil je dve tožbi (kazenski pregon) na Okrožno sodišče v Ljubljani, in sicer zoper odgovornega urednika Delavske enotnosti in zoper go. Justi Arnuž, sindikalistko ZSSS Domžale. Na podlagi teh tožb bo v naslednjih dveh vložil tudi odškodninski zahtevek.
G. Goran Ivkovič je nekaj besed namenil tudi procesu privatizacije podjetja, ki teče po zakoniti poti (imajo prvo soglasje Agencije za privatizacijo RS). Med pogovorom je pohvalil izjemno brezhiben odnos in sodelovanje med njimi in domžalsko banko. Ni odveč tudi njegova ugotovitev, da od države se niso nikoli dobili niti tolarja pomoti, ampak so se morali ves čas zanašati na svoje znanje in sposobnosti, zato tudi v podjetju ne prenese lenuhov in nediscipline, ampak ceni delo in red. To dvoje je po njegovem mnenju poglavitni vzrok za anonimne napade nanj, ko skušajo s tem diskreditirati vodilne delavce.
Na vprašanje, kakšni so načrti za delo obrata Induplati v Pečah v občini Moravče, pa je rekel, naj se obrnem na Gordano Gerdaše-vič, direktorico Induplati Cam-pinga, ki je edina pristojna odločati o tem. »Kot sedaj kaže, bc obrat do konca leta preseljen v Jarše,« je odgovoril g. Ivkovič.
O sebi g. Goran Ivkovič misli, da je strankarsko neopredeljen, da ga politika ne zanima, da ne dela razlike med ljudmi glede političnega prepričanja ali strankarskih barv.
BOGDAN OSOLIN
Kriza in strah z roko v roki
Kriza v podjetjih povzroča socialen nemir. Med odpuščenimi in delavci »na čakanju« vladata negotovost in strah, medtem ko množica, ki ima še delo, pričakuje najosnovnejše - plačo za opravljeno delo.
Strah se je že kar globoko zale-zel. Zaradi tega se delavci bojijo javno spregovoriti o stiskah, za katere pravzaprav vsi vemo, a se delamo, kot da se nas to ne tiče.
Skoraj grozljivo pa je, da se o tem ne upajo spregovoriti niti že prizadeti delavci, ljudje na odgovornih mestih v podjetjih, sindikalni zaupniki ...
Tako stanje celo spodbuja nekatere direktorje, da se pri vodenju podjetja zanašajo na to, da se zaposleni v strahu pred izgubo zaposlitve ne upajo ali ne zmorejo organizirati. Strah in represivni ukrepi so po njihovem najboljše zagotovilo, zdravilo in motivacija hkrati! Bojijo se konflik-
tov, izgube lastne identitete, poveličujejo pojem menedžerja. Zavračajo pa tudi uvajanje nove organizacijske kulture, katere temelj je interna komunikacija.
V podjetjih bi morali spoznati in upoštevati, da prav vsak zaposleni po svoje trži svoje podjetje. Delovanje notranjih komunikacij je lahko kazalec, kako uspešne bodo komunikacije z okoljem, z zunanjimi javnostmi. Dve tretjini vtisa o podjetjih se ustvarja na osnovi tega, kar o njem menijo lastni zaposleni! V podjetjih, kjer vodilni prikrito ali pa neposredno grozijo zaposlenim (teh pa ni malo), se kažejo posledice takšnih notranjih odnosov tudi tedaj, ko podjetje nastopa na tržišču.
Zato si morajo taki vodilni posledice izgube poslov pripisati sami sebi, ne pa odgovornosti prenašati in podtikati zaposlenim in sindikatom.
J. ARNUŠ
8KG
14
/lamnik
Domžale
OB DESETI OBLETNICI SMRTI MATIJE TOMCA
Uspel koncert v domžalski cerkvi
O življenju in delu profesorja Matije Tomca, domžalskega župnika in velikega slovenskega skladatelja smo poročali že v prejšnjih dveh številkah Slamnika. Že tedaj smo napovedali nekaj prireditev, ki se bodo zvrstile ob njegovem ne veselem jubileju. Zdaj pa še nekaj več o prvi uspešni prireditvi v Domžalah.
V sredo, 7. februarja zvečer so člani odbora za pripravo spominskih slovesnosti na njegov grob na pokopališču pri cerkvi na Goričiči, kjer je dolga leta župnikoval, položili šopek cvetja. Grob je bil za to priložnost tudi osvetljen. Na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, to je prav na obletnico njegove smrti, se je pri spominski maši v domžalski cerkvi zbralo veliko župljanov, Tomčevih prijateljev in ljubiteljev njegove glasbe.
Že lansko leto so stekle priprave, da bi desetletnico njegove smrti dostojno počastili. Za to priložnost se je v Domžalah osnoval poseben odbor.
Na pobudo Toneta juvana, ki je bil hkrati tudi glavni organizator in strokovni vodja, so združeni dekanijski mešani pevski zbori pripravili poseben koncert Tomčevih sakralnih glasbenih del. Povod za to je bilo lani na domžalskem koru odkrito notno gradivo, instrumentacija za Tomčevo mašo Missa »Surexit Domi-nus«. Med pripravami na ponovno predstavitev tega dela je bilo Ugotovljeno, da je profesor Tome to velikonočno latinsko mašo skomponiral leta 1948 ali 1949 po naročilu dr. Marjana Smolika in dobskega organista Ivana Grošlja. Tako je bila ta latinska maša prvič izvedena v Dobu. Orkestrsko spremljavo pa je Tome napisal na pobudo Tomaža Juvana leta 1951, z orkestrom je bilo izvedeno na domžalskem koru in sicer samo enkrat.
V prvi del koncerta je dirigent uvrstil nekaj Tomčevih skladb, ki se sicer pojo med cerkvenim letom. Ave lezus..., To moje živo je telo, Odpri srce mi dragi brat, Trnjev venec, Gospod, Gospod, trpeči Bog, Vstal sem in spet sem pri tebi, Jezusova oporoka, Skrivnostna božja roža, Oj sončni maj, Mogočni vojskovodja čet neba, Sklepni del slovenskega božiča in O naglo, naglo čas beži. V tem delu so bili solisti Urška Pavli, sopran, Marjeta Prelovšek, alt in Rok Lap, bas. Zbor je na elektronskih orglah spremljala profesorica Marija Holcar iz Kamnika. Strokovna ocena tega dela koncerta je bila zelo pohvalna, po dolgih aplavzih na
koncu vsakega dela koncerta pa sklepamo, da so bili tudi drugi poslušalci zelo navdušenj. Namesto odmora je organistka Holcarjeva na orglah na koru igrala uvod in fugo na temo »Ite missa est«.
V drugem delu so združeni zbori in Simfonični orkester Domžale-Kamnik izvajali že omenjeno Missa »Surexit Dominus« po Tomčevi instrumentaciji. Skladbi Terra tremuit in Zmagala si, Devica slavna je instrumentiral Tone Juvan. Simfonični orkester Domžale-Kamnik je za nastop pripravil Aleksander Spasič. Zbore so pripravili Lojze Štefan, Lojze Pezdirc in Tone Juvan, ki je združenemu zboru in orkestru tudi dirigiral. Poslušalci so bili organizatorjem in številnim pevcem, domžalskemu cerkvenemu mešanemu pevskemu zboru sta se pridružila še zbora iz Moravč in Brda ter posamezniki iz Jarš in Trzina, za ta čudovit večer sakralne glasbe resnično hvaležni. Solistka je bila sopranistka Eli Hribar.
Koncert sta, kot je zapisano na koncertnem listu, pod pokroviteljstvom Občine Domžale skupaj z dekanijskimi pevci in simfoniki, vseh je bilo 110, pripravila Župnija Domžale in Zveza kulturnih organizacij Domžale.
Za ureditev prostora v prezbiteriju domžalske cerkve, za obveščanje in za vse, kar je bilo treba pred koncertom in po njem še postoriti, je poskrbela Zveza kulturnih organizacij Domžale, pri tem sta imela največ skrbi in dela Matjaž Repnik in Lojze Stražar s skupino sodelavcev.
In še to. Obakrat so koncert snemali, zato, upamo, da bomo ta edinstven in veličasten kulturni dogodek Tomčeve ustvarjalnosti lahko še kdaj videli na video kaseti, magnetofonskem traku ali morda celo na CD plošči.
Razveseljivo je, da se je koncertov v soboto in nedeljo, 10. in 11. februarja, udeležilo več kot 1000 poslušalcev. Poleg predstavnikov javnega in občinskega političnega življenja so bili prisotni tudi številni odlični slovenski glasbeniki, ki so bodisi s Tomcem sodelovali, ga poznali ali pa se drugače srečujejo z njegovimi deli in jih cenijo.
Poslušalce je kot gostitelj najprej pozdravil domžalski župnik Anton Perčič, dr. Marjan Smolik pa je kot ožji sodelavec orisal lik duhovnika, skladatelja in profesorja Matije Tomca. STANE STRAŽAR
KONCERT PEVSKIH ZBOROV DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOMŽALE
V spomin skladatelju, župniku in
prijatelju
»Vse Tomčevo življenje je bilo ena sama živa vez z glasbo,« je v spremnem besedilu povabila na koncert pevskih zborov Društva upokojencev Domžale napisal Stane Habe, zborovodja obeh zborov, ki so svoj letošnji koncert namenili spominu na svojega velikega prijatelja, skladatelja in dolgoletnega domžalskega župnika prof. Matije Tomca.
Ljubitelji slovenskih pesmi so napolnili večnamenski prostor v Osnovni šoli Domžale ter prisluhnili programu, ki ga je začel Ženski pevski zbor Društva upokojencev Domžale, za katerega je pred leti prof. Tome zapisal: »Posebno me je zanimal ženski zbor upokojenk, ki sem ga prvič slišal. Dobro so se postavile! Svojo pesem sem že večkrat slišal, a so jo tako prikupno zapele, da sem jo z veseljem poslušal.« Tudi tokrat je bilo tako in poslušalci smo z veseljem sledili pesmim prof. Matija Tomca v izvedbi pevk, ki so se resnično potrudile. Ko so fantje proti vasi šli je bila prva pesem moškega pevskega zbora Janez Cerar Društva upokojencev
Združeni zbor upokojencev Foto: Majhenič - Domžale
Domžale; ta je zapel še Venček gorenjskih, Moj očka ima konjča dva, Teče mi vodica ter Pijmo bratci vince, kjer je bil solist Andrej Zalokar.
Dekliški tercet Makama (Urša Poljanšek, Katarina Habe ter Marija Pirnat-Trampuš) se je s tremi pesmimi prof. Matija Tomca pridružil spominu na velikega skladatelja in navdušil zbrane poslušalce, ki so v drugem delu koncerta prisluhnili tudi pesmim drugih skladateljev. Prav v tem delu sta oba zbora dokazala, da ju je lepo slišati tudi kot Združeni pevski zbor Društva upokojencev. Prijetno vezno besedilo je brala ga. Draga Jeretina Anžin, ob klavirju pa je pevce spremljal prof. Tomaž Habe.
Upokojenska himna je bila zadnja pesem, s katero so se pevci poslovili od številnih poslušalcev; ti so jih nagradili z glasnim aplavzom. S koncertom, ki so ga pevci z globoko hvaležnostjo namenili spominu prof  Matije Tomca, so
znova prijetno presenetili vse svoje poslušalce in ljubitelje slovenske pesmi, zato vsem skupaj, še zlasti pa neutrudnemu prof. Stanetu Ha-betu, iskrena hvala za prijeten večer.
M. B.
OB MATERINSKEM DNEVU
»Ni cvetlice brez trnja«
8. marca smo praznovali mednarodni dan žena, 25. marca pa praznujemo materinski dan. To je praznik Gospodovega oziroma Marijinega oznanjenja, ko je Marija po angelu dobila sporočilo, da bo postala božja Porodnica. Skratka: tega dne se na poseben način spominjamo svojih mater, živih in pokojnih, in jim izkazujemo dolžno in zasluženo čast.
Ko je nekemu znanemu slovenskemu kulturnemu delavcu umrla mama, je zapisal v svoj dnevnik; »Draga mama, odkar so Te zasuli s črno prstjo, ni več sreče in veselja v mojem srcu ... Izgubljam tla pod seboj in noge se mi strahovito tresejo... Kaj vse bi dal, ko bi me še enkrat obsijal lesk Tvojih oči... Kaj vse bi dal, ko bi se mogel še enkrat, samo še enkrat, dotakniti Tvojih trudnih rok ...«
Tu ne gre za to, ali gre za zamujeno ljubezen do matere ali ne, pač pa za to, da ima mati
v življenju vsakega človeka posebno in nenadomestljivo mesto. Ne samo zato, ker nam je dala življenje, pač pa se je vse življenje žrtvuje za nas. Vesela je, če smo veseli, in žalostna, če smo žalostni... Neki latinski pregovor pravi: NuNa rosa sine spina, kar pomeni: NI CVETICE BREZ TRNJA. In prav mati je tista, ki otroku nudi cvetje, zase pa »ohrani« trnje. Prav zato je podobna Kristusu, ki je šel na križ, da bi odrešil človeštvo.
Ivan Cankar je svoji materi postavil najlepši spomenik s svojimi deli. V teh dneh sem med drugim prečital njegovo Skodelico kave. In prav ob tem sem se spomnil, kako sem pred štirimi leti zavrnil čežano, ki mi jo je mama skuhala za kosilo. Res sem bil nerazpolo-žen, toda od takrat mi na srcu leži greh, toliko bolj, ker je mama kmalu potem usodno zbolela in me je po prihodu iz službe čakala prazna hiša in prazna miza. _
LETOŠNJA GLEDALIŠKA IN PEVSKA SREČANJA
Pester program Zveze kulturnih organizacij
Zveza kulturnih organizacij Domžale programsko povezuje kulturna društva štirih občin in glede na dogovorjen program območnih in gorenjskih srečanj v letošnjem letu, vas želimo v nadaljevanju seznaniti z nekaterimi načrtovanimi prireditvami.
ZKO Domžale je v začetku letošnjega leta že pripravila tri odmevne prireditve. V»e so bile v mesecu februarju, in sicer je bila ob slovenskem kulturnem prazniku, 6. februarja, občinska proslava v Kulturnem domu v Radomljah, 10. in 11. februarja pa v župnijski cerkvi v Domžalah koncerta sakralne glasbe ob 10-letnici smrti Matije Tomca. Program spominskih prireditev se bo v letošnjem letu nadaljeval še s koncertom posvetne glasbe, razstavo in simpozijem o ustvarjalnem opusu Matije Tomca.
Odbora za glasbeno in gledališko dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Domžale sta skupaj s predstavniki društev in skupin pripravila program območnih - medobčinskih prireditev z glasbenega in gledališkega področja.
Letošnje, že 36. srečanje odraslih pevskih zborov bo organizirano kot štirje koncertni večeri, na katerih bo nastopilo 19 pevskih zborov oz. vokalnih skupin.
Prvi koncert, na katerem so se predstavili moški zbor Lek, Lipa iz Trojan, nonet Vigrad iz Mengša in Stobljanski oktet je bil v petek, 23. marca, v avli osnovne šole Domžale.
V soboto, 24. marca je bil drugi koncert, in sicer so v gasilskem domu na Žejah nastopili Domžalski komorni zbor, skupina Kvarta, Mengeški zvon in ženski zbor - Toko line.
Majčev dvor v Jaršah bo gostil pevske zbore v petek, 29. marca, ko bodo nastopili Oktet bratov Pirnat, dekliška skupina Sirene iz Homca, moška zbora Janko Kersnik in Društvo upokojencev Domžale ter mešani zbor kulturnega društva Groblje.
Na zaključnem koncertu območnega srečanja pevskih zborov v soboto, 30. marca 1996, pa se bodo v kulturnem domu v Mengšu predstavili ženski zbor DU Domžale, moški zbor Radomlje, Oktet Tosama ter trije mešani pevski zbori: Šentviški zvon, združeni moški in dekliški zbor Tine Kos Moravče ter domaČi MePZ Svoboda Mengeš.
Da pa ne bi prepevali le starejši, ZKO Domžale načrtuje v drugi polovici meseca aprila oz. v maju še reviji otroških in mladinskih pevskih zborov.
S tem pa program prireditev še ni zaključen, saj bo 10. maja v Oš Domžale tradicionalno srečanje pevskih zborov usnjarsko predelovalne industrije Slovenije, poleg tega pa je ZKO Domžale letos organizator dveh gorenjskih prireditev.
Prva bo i 7. maja, ko se nam bodo predstavili najboljši otroški in mladinski pevski zbori Gorenjske.
Ob tem je potrebno povedati še to, da se bodo tudi letos naše skupine udeleževale gorenjskih in drugih srečanj in da bo en zbor nastopil 20. aprila v Kamniku, kjer bo srečanje odraslih zborov Gorenjske.
Tudi s področja delovanja gledaliških skupin se nam po nekaj letih, ko ni bilo organizirano srečanje oz. pregled bere ljubiteljskih odrov, obetajo pomembne spremembe.
Letos naj bi tako od 16. marca pa vse do 13. aprila potekalo območno srečanje otroških oz. mladinskih in odraslih gledaliških skupin.
V Kulturnem domu v Dobu je v nedeljo, 17. marca, nastopila domača skupina s ponovitvijo predstave SREČNI ZMAJ.
Naslednjo nedeljo, 24. marca, se je v Dobu predstavila skupina KUD Janko Kersnik iz Lukovice s predstavo MAGNETNI DEČEK,
31. marca pa bodo v dobskem kulturnem domu še tri krajše predstave, in sicer ČAROVNA SKRINJA v izvedbi skupine iz podružnične šole Krašnja, društvo SMO iz Domžal pa bo odigralo NOČNI OBISK IN TETA META JE VIDELA POŠASTI. Vse predstave bodo ob 17. uri.
V ta sklop predstav mladih gledališčnikov sodi tudi TAJNO DRUŠTVO PGC, ki ga bo kulturno društvo Groblje premierno odigralo v soboto, 30. marca, v MajČevem dvoru.
V okviru dejavnosti odraslih gledaliških skupin pa sodeluje na območnem srečanju pet društev oz. skupin.
V soboto, 30. marca bo v kulturnem domu v Radomljah nastopilo društvo Jožef Virk iz Doba z igro ZA STANOVANJE GRE, v nedeljo, 31. marca, se bodo v Trzinu predstavili ljubitelji IMPROVIZACIJE, v soboto, 13. aprila pa bo gledališka skupina KD Mlin Radomlje, v Dobu odigrala DOBRODOŠLA MISS AGATA. Istega dne bo v Zadružnem domu v Lukovici domača skupina ponovila igro TRIJE VAŠKI SVETNIKI.
Poleg naštetih, pa člani KD Groblje pripravljajo še drugo letošnjo premierno uprizoritev: MICKI JE TREBA MOŽA.
Spoštovani bralci in predvsem pristaši ljubiteljske kulture, upam, da ste iz prebranega lahko ugotovili širino in namen delovanja tako članov kulturnih društev, kot tudi Zveze kulturnih organizacij Domžale, ki jih programsko povezuje.
Upam tudi, da se na kateri od omenjenih prireditev vidimo in skupaj ugotovimo, da je ljubiteljska kultura na našem območju resnično dejavna.
ZKO-MR
Lukovčani na obisku v Domu upokojencev Domžale
Zima se letos kar vleče in vleče. Sonca ni od nikoder in dnevi so podobni dnevom. Zato smo veseli vsake spremembe ali dogodka, ki nam popestri naš vsakdanjik. Že v predpustu so se na oglasnih mestih v domu pojavili plakati, ki so nas vabili, da si ogledamo igro Magnetni deček, Milana Dekleve v izvedbi članov Kulturnega društva Janko Kersnik iz Lukovice.
Kar hitro je bil tu 22. februar in vsi smo že nekaj ur pred predstavo nestrpno gledali v jedilnico, kjer so prizadevni Lukovčani postavljali kulise, reflektorje, preverjali glasbene vložke...
Naša mala jedilnica je bila kar premajhna za tako Število gledalcev. Veliko je bilo že nas, stanovalcev doma, prišli pa so tudi naši svojci, prijatelji in znanci od zunaj.
Ob 17. uri so zagoreli reflektorji in pogovor med nami je utihnil. Zazvenela je prijetna glasba in že smo bili sredi dogajanja v čisto drugačnem svetu. Mladi igralci so nam prepričljivo predstavili različne značaje in z navdušenjem pripeljali predstavo do srečnega konca. Vsi smo bili veseli, da e mali deček končno našel svojo srečo in skupaj z njim smo ili srečni tudi mi.
Skratka, doživeli smo lep kulturni dogodek in takih predstav si še želimo.
Na koncu bi se radi zahvalili mladim igralcem ter vsem drugim članom KUD Janko Kersnik, ki so poskrbeli, da je predstava lahko tako uspešno stekla.
G
Hvala lepa.
Stanovalci Doma upokojencev Domžale
Vsem materam, ki se bodo po-mudile ob teh vrsticah, ob njihovem prazniku iskreno čestitam s posebno željo, da Bog blagoslavlja vse njihove žrtve. Ker pa za dobre želje ni nikoli prepozno, tudi drugim ženam in dekletom po tej poti za minuli 8. marec pošiljam voščilo z najbolj-šimi željami. IVAN KEPIC
IZ ZAKLADNICE PREGOVOROV
Šopek za matere
Ob materinskem dnevu, ki sovpada s praznikom Marijinega oznanjenja, sem poiskal nekaj pregovorov o materah in jih povezal v tale šopek, ki ga posvečam materam in vsem ženam. Iskanje ni bilo težko, saj vedo vsi narodi toliko lepega povedati o materini ljubezni, ki se nikoli ne postara, (angl.)
Kaj pomenijo matere za ta svet, morda najlepše piše judovski pregovor: Bog ni mogel biti povsod, zato je ustvaril mater. Podobno duhovito pravijo Španci: Ko je Bog videl, da ne bo kos svojemu delu, se je odločil, da ustvari mater. Da, tako nepogrešljiva in nenadomestljiva je, da v Albaniji menijo: Celo Bog ima mater. Rusi pa: Vse lahko kupiš, samo očeta in matere ne.
Materinska ljubezen je nekaj, kar ljudje nehote povezujemo z najbolj vzvišenim - z Bogom: Materino srce je ena največjih božjih umetnin, (francoski)
Verne matere za svoje otroke molijo in jih blagoslavljajo. Tej molitvi in blagoslovu pripisujejo posebno moč, saj materina molitev spet najde, kar je izgubljeno, pa čeprav je potopljeno na dno morja, (ruski) Njen blagoslov ndpodi kletve sedmerih popov, (armenski) Še živijo matere, hvala Bogu, ki v mislih in v molitvi vsak dan »obiščejo« vse svoje otroke: Kolikor otrok, toliko očenašev.
Kadar mora mati kaznovati, ima njena kazen vedno pravo mero: Materina pest ne zlomi nobene kosti, (ruski) Materina jeza ne traja do naslednjega jutra (afriški) oziroma je kot marcev sneg: naj ga še toliko pade, kmalu spet skopni, (čečenski) Oče ponavadi strožje kaznuje in večina otrok dobro ve: Najvarnejše zavetje je materino naročje, (francoski) Materina ljubezen je odpuščajoča in prizanesljiva: Mati je kakor pokrivalo: pokrije napake otrok in slabosti moža.
Težko je najti pregovor, ki bi o materah povedal kaj slabega. Edina stvar, ki se omenja, je neka pristranskost, ki je razumljiva in skoraj neizogibna. Angleži to nekoliko nagajivo povedo: Na svetu je samo en priden otrok - ima ga vsaka mati. Podobno izkušnjo imajo Judje: Mati ne pozna slabih otrok.
Četrta božja zapoved ukazuje spoštovanje očeta in matere. Naš pregovor to zapoved nadaljuje, ko pravi: Kdor staršev v življenju ne spoštuje, jih na grobu objokuje. Ali: Kdor mater tepe, se mu roka posuši.
Ne vem, ali otrokom v šoli kdaj povedo tole misel: Bogu, staršem in učiteljem ne moreš biti nikoli dovolj hvaležen. Bojim se, da ne, ker zveni staromodno, pa je vseeno res. A za marsikatero lekcijo poskrbi življenje samo: Koliko si dolžan svojim staršem, se zaveš šele takrat, ko imaš sam otroke, (japonski)
Materina skrb za otroke traja vse življenje. Zelo slikovito to pove ljudska modrost: Majhni otroci sedijo na materinih kolenih, veliki na njenem srcu. Podobno vedo povedati Japonci: Mati najprej nosi otroka na rokah, nato v naročju in slednjič na hrbtu. Prave porodne bolečine pridejo šele, ko so otroci odrasli, (judovski) ,
Kdaj drugič bo treba poiskati tudi pregovore o očetih. Nikakor jih nočemo postavljati v nasprotje do mater, a v tenkočutnosti gotovo zaostajajo, drugače ne bi na Poljskem trdili: Kar seže materi do srca, seže očetu komaj do kolen. Ker je od prvega trenutka bivanja tako tesno povezana z otrokom, razume tudi govorico svojega nemega sina. (gruzinski)
Tudi v slovenski družbi materinski poklic ni prav ovrednoten in cenjen. Javno mnenje postavlja na prvo mesto plačo, kariero in neodvisnost. Vendarle je vse več mater, ki vedo: Roka, ki ziblje, vlada svetu, (angleški)
šopek za matere in vse žene in dekleta. V zahvalo za življenje, ki ga sprejemate in posredujete naprej, varujete in hranite. In za tolikere druge darove. BOGDAN DOLENC
Domžale
zlamnik
Sneg in žled - uničujoče novoletno okrasje naših gozdov
Zgodovina
Gozdarji smo nekako navajeni, da se srečujemo z naravnimi katastrofami zmeraj pogosteje. Žledolom leta 1952, 1974, 1982, vetrolom 1991, potem razmah populacije zalubnikov in ...
Sedanjost
V najbolj veselih dneh preteklega leta je sneg začel praznično barvati našo okolico. Takih podob skoraj nismo več vajeni. Drevje je oblačil v praznična odevala, vendar ne preveč posrečeno. Lepil se je na mokre veje in se je sproti strjeval, tako da je bilo okrasje zmeraj težje. Drevje se je na razmočeni podlagi začelo prevračati, zlomil se je marsika-
ln še, kje dobite svojega revirnega gozdarja:
revir : BLAGOVICA revirni gozdar: VINKO RO)S uradne ure: vsak torek od 7. do 11. ure
kraj: Blagovica, v gasilskem domu nad trgovino tel. 061-733 026 revir obsega katastrske občine: BLAGOVICA, KORENO, ŠEN-TOŽBOLT, ČEŠNJO, TROJANE, U ČAK, ZlROVŠE, KRAŠNJA, SP. KOSEZE.
revir: DOMŽALE revirni gozdar: MIRO ČOLNAR uradne ure: vsak ponedeljek od 8. do 11. ure
kraj: Domžale, Ljubljanska 72 a, (prvo nadstropje levo) tel. 061-721 275 revir obsega katastrske občine: LOKA, DOBENO, MENGEŠ, RADOMLJE, ROVA, HOMEC, KRTINA, STUDENEC, LUKOVICA, RAFOLČE, ZLATO POLJE.
revir: DOLSKO revirni gozdar: JANEZ MUŠIĆ uradne ure: vsak torek od 8. do 11. ure
kraj: Domžale, Ljubljanska 72a, (prvo nadstropje levo) tel. 721 275
revir obsega katastrske občine: TRZIN, BREZOVICA, BRDO (SV. MIKLAVŽ), IHAN, SELO, STUDA in DRAGOMELJ.
revir: MORAVČE
revirni gozd: ANTON PETRIČ
uradne ure: vsak torek od 7. do 11. ure
kraj: Moravče, Kmetijska zadruga, Vegova 7
prvo nadstropje, (nad trgovino) tel. 061 731 040
revir obsega katastrske občine: NEGASTRN, VELIKA VAS, LIM-BARSKA GORA, DRTIJA, MO RAVĆE, PEČE, VRHPOLJE, ZGORNJE KOSEZE, SV. TROJICA, KRAŠCE.
teri vrh. Ta nevšečnost se je dogajala vse od nižin pa nekako do 450 metrov nadmorske višine. Vreme je bilo višje bolj naklonjeno gozdu, saj dež ni bil dolgotrajen in je prej pričelo snežiti. Drevje se je boljše otreslo odvečne snežene odeje. Najbolj prizadeti so bili iglavci, saj se je na vednozelene krošnje lepilo prav vse, kar je izpod neba padlo nanje. Nižinski borovi in smrekovi sestoji so se hreščeče upogibali pod belo nevšečnostjo. Najbolj so bili prizadeti gozdovi na jugovzhodnih in vzhodnih legah, saj je moravska burja od tam nosila odvečno težo. Poškodbe so se kopičile na umetno vzdrževanih presekah (ceste, daljnovodi, telefoni), ob umetno vzdrževanih gozdnih robovih, kjer se srečata gozd in Kmetijska površina, in povsod tam, kjer je bila v zadnjih dveh do treh letih stabilnost sestojev oslabljena zaradi poseka močnejših dreves, ki so jih uničili zalub-niki, ali pa so bila posledica nestrokovne izbire ob poseku. Kakorkoli že.. Bežni vtisi ob tem nas niso preveč vznemiriali.
Hladno vreme se je nadaljevalo ves praznični čas. Prazniki so minili in ravno ob ugotavljanju prvih poškodb ter pripravi strategije za odpravo snegoloma je izpod neba pričelo drobno rositi. Krošnje so se začele odevati v led, katerega debelina je naraščala neverjetno hitro. Če je bil sneg vzrok poškodb približno do višine 450 metrov, je led okoval drevesa v svoj pogubni objem med 450 in 600 metri nadmorske višine. Led ni poznal usmiljenja ne glede na drevesno vrsto in ne glede na starost sestojev. Poškodbe so spet utrpeli iglavci bolj kot listavci, prizadeti pa so bili tudi mlajši sestoji, ki so se prvemu snegu lažje postavili po robu. Hreščalo je dva dni in dve noči. Po izjavah ljudi, ki živijo ob gozdu in smo jih gozdarji srečali ob prvih informativnih ogledih, je bilo grozljivo.
Na območju občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče smo ocenili, da sta obe ujmi uničili za približno 25.000 kubičnih metrov lesne mase. Koliko mladih sestojev pa je trajno poškodovanih, še nekaj časa ne bomo ugotovili. Pri podrobnih pregledih gozdov, ki že pospešeno potekajo, se grozljivost posledic potrjuje, če ne celo potencira. Polomljena so predvsem drevesa, ki so sorasla ali pa podrasla in bi morala počasi prevzeti vlogo tistih, ki vladajo. Iz prvih evidenc je razvidno, da je med najbolj prizadetimi drevesnimi vrstami bor, ki ga je lomilo tik pod dnom krošnje ali pa še nižje, saj je znano, da borov les ni kaj dosti odporen na upogib. Smreka je mnogo bolje prenesla obremenitve, vendar je bila teža prevelika in vrhovi so se lomili različno visoko, tako da verjetno ne bo potrebno posekati vseh poškodovanih dreves naenkrat. Ob vsej tej količini polomljenih dreves, ki so razmetana vsepovsod, se bo v spomladanskem času začela vrteti nadaljevanka bele grozljivke - lubadar. Ob koncu lanskega Teta smo z rahlim zadovoljstvom ugotavljali, da se je število smrek, ki so podlegle prekomerni populaciji podlubnikov, začelo zmanjševati...
Kaj sedaj?
V Zavodu za Gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu ZGS), kamor spada tudi Krajevna Enota Domžale, smo se odločili, da posledice te naravne ujme poskusimo odpraviti in v čimvečji meri omiliti na dva načina:
1. POSEK POŠKODOVANIH DREVES IN POSPRAVILO ODLOMLJENIH DELOV DREVES
V primeru, da so v sestoju polomljena posamezna drevesa, ki ne ovirajo raz-
voia mladja, gošče ali letveniaknv in tudi niso nevarna za razvoj podlubnikov (to so vsi listavci razen bresta), lastnik pa je zainteresiran za pospravilo, revirni goz dar izbere drevesa za posek in lastniku izda ODLOČBO O ODOBRITVI PO SEKA IZBRANIH DREVES (»A«).
V kolikor pa so med polomljenimi drevesi tudi smreka, bor in od listavcev brest, revirni gozdar ne glede na željo lastnika polomljena drevesa evidentira in po uradni dolžnosti izda ODLOČBO O IZVEDBI SANITARNE SEČNJE IN PREVENTIVNIH VARSTVENIH DELIH V GOZDOVIH (»C«), kjer so poleg roka izvedbe predpisani tudi pogoji, ki jih je lastnik ali pooblaščeni izvajalec dolžan upoštevati pri sanaciji. Naj naštejem ne-kaj najbolj pogostih:
9 izdela naj polomljene vrhače tako, da jih oklesti, ostanek debla razžaga in položi pod kup, v katerem so veje zložene z debelejšimi konci navznoter. (Pri načrtovanju strategije sanacije smo se odločili, da se najprej osredotočimo na polomljene smreke, sa| bo kmalu, če še ne prekmalu pomlad, zbudili se bodo podlubniki, zaplesali svatbeni ples in saj poznate ljudsko reklo: »hudič gre vedno na kup s. .«. Čeprav smreka ni povsem poškodovana in ie ni potrebno takoj posekati (če je poškodovana manj kot tretjina krošnje), je vsak odlomljen vrh enkratna lovna nastava, kamor se podlub-nik najraje naseli):
0 olupi panje;
9 sortimente v najkrajšem možnem času spravi iz gozda, da le-ti ne postanejo v sredini meseca marca (če bo seveda vreme toplo) kotišče podlubnikov ob gozdnih cestah in vlakah. če sorti-mentov zaradi takih ali drugačnih vzrokov ne more pospraviti iz gozda, jih mora olupiti.
Način sanacije, ki je določen z odločbo »C«, je zamudnejši in zato dražji, vendar nujno potreben pri varovanju gozdov pred podlubniki. Lastniku se sofinancira približno 40% stroška, ki nastane pri izvajanju preventivne gozdne higiene Pravico do sofinanciranja imajo lastniki, kateri so prejeli odločbo »C«, kjer je zahtevani ukrep naveden v izreku odločbe ter je od ZGS prevzeto pravo časno in kvalitetno opravljeno delo.
(Nadaljevanji- sledil ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE
Območna enota Ljubljana Krajevna enota Domžale vodja KE:
Miha Zabret, dipl. inž., gozd.
OTROŠKA PREHRANA
Mlečna prehrana in dodatki
Dojenčkova naravna prehrana je materino mleko vsaj do 6 meseca starosti. Če pa iz raznih razlogov prične usihati materino mleko, naj prične mati z dodajanjem mleka.
Tako prehrano imenujemo dvovrstno. Pri tem mora mati upoštevati dvoje pravil:
a) dvovrsten naj bo vsak obrok, pri vsakem obroku je treba dojiti in nato dodajati,
b) najbolje je dodajati po žlički, da se ohrani sesalni refleks.
Kadar mati nima dovolj mleka moramo otroka hraniti umetno. Priporočamo prilagojeno mleko (npr. Apta-mil, Pikomil, Bebimil). Prednost tega mleka je v njegovi sestavi beljakovin, maščob, sladkorja in rudnin, ki so kar najbolje prilagojena materinemu mleku. Možno je dodajanje tudi 2/3 kravjega mleka v prahu (do 6 meseca), čeprav je zaradi neugodne sestave manj priporočljivo.
V prilagojenem mleku so dodani v primerni količini tudi vitamini in mikroelementi, ki omogočajo normalni telesni in duševni razvoj dojenčka.
Če mati doji ali hrani dojenčka s prilagojenim mlekom, otrok ne potrebuje do 5 meseca drugega dodatka razen vitamina D, ki ga v hrani ni Vitamin D je potreben za rast kosti in preprečuje rahitis. Tvori se v koži pod vplivom sončnih žarkov, zato je potrebno umetno dodajanje v zimskem času v prvem in drugem letu starosti.
Dojenček pa je lahko tudi žejen predvsem v vročih in soparnih poletnih dneh in tudi v toplih in suhih sobah pozimi. Dojenčku ponudimo hladen. NESLADKAN čaj ali prekuhano vodo. Tekočin ne sladkamo iz dveh razlogov: sladkor ni primerno živilo, dojenčka ne navadimo na
»sladko stekleničko«, ki povzroči kasneje zobno gnilobo Mati mora paziti, da z napačnim ravnanjem ne veča potrebe dojenčka po tekočini. Premočno oblačenje, pri katerem se dojenček poti in presuh zrak (centralno gretje), sta najpogostejša zunanja vzroka dojenčkove žeje.
Prednost dojenja in hranjenja s prilagojenim mlekom je tudi v tem, da začnemo z dodatki šele po petem mesecu V tem času dojenček toliko dozori, da laže sprejema druga živila.
5 tem v največji meri zmanjšamo možnost nastanka preobčutljivosti na živila (alergija). Zlasti agresivno kravje mleko in nekatere vrste sadja ter zelenjave so vse pogostejši vzrok alergije kože in tudi posledično drugih organov Zadnja leta opažamo močan porast alergij, kar gre na račun vsesplošnega ekološkega onesnaženja. Prav zato je tudi izredno pomembna pravilna in zdrava prehrana doječe matere.
Po petem mesecu začnemo dojenčku dodajati sadne in zelenjavne sokove ter kaše. Živilo, namenjeno otroku, mora biti sveže in kakovostno. V prehrano dojenčka uvajamo živila posamično, spočetka v majhni količini, ki jo postopoma zvišujemo Tako ga navajamo na nove okuse, hkrati pa vidimo, kako otrok prenaša posamezno živilo. Otroku lahko ponudimo tudi že pripravljene sadne sokove npr. ERUTEK.
Dojenje ali, če to ni možno, prilagojeno mleko je učinkovito in hkrati preprosto hranjenje dojenčka prvih
6 mesecev Dojenček ima zagotovljene vse pogoje za dober telesni in duševni razvoj.
JANEZ GROŠELJ, dr. med. speč.
pediater
Pesticidi - strupi - nikar!
Vsakodnevna nova odkritja strokovnjakov in preprostih ljudi zagovarja isto tezo, da so KEMIČNI STRUPI PESTICIDI v naši biosferi - življenjskem področju na zemlji, ki obsega zemeljsko površino (kopno in morje), spodnji del atmosfere in hidrosferi premočno prisotni. Strupeni so ne samo za namen njihove uporabe, ampak za vso živo naravo. Pesticidi so res omenjeni kot kemična sredstva za boj proti rastlinskim boleznim in škodljivcem; toda ti škodljivci so vsak dan bolj odporni. Zato so vsi napori usmerjeni v smer, da proizvedejo še bolj strupene pesticide, da bo učinek še boljši - še bolj strupen. Znano nam je, da je nakup pesticidov - strupov možen brez kakršnegakoli recepta ali dovoljenja. Zavedajmo se,
da pesticidi dobro zastrupljajo našo FAVNO - živalski svet in našo FLORO - vse rastlinske vrste našega področja in v podtalnici puščajo že znane nezaželene elemente; nitrate in ni-tride v vodi (Mengeško polje). Naši meandri, (v naši bližini čudovit naravni rečni zavoj, katerega je nepoučen krajan na sestanku v Studi 29. 2. 96 imenoval ŠAVJE) preko katerih DARS načrtuje avtocesto - še žive!.
V tem prispevku vam želim predstaviti pesticide, njihov namen, sestavo in stranske učinke.
1. Insekticidi; kemijska sredstva za uničevanje škodljivih insektov. Po toksičnem učinku jih delimo na prebavne, kontaktne, dihalne, sistemske; ta razdelitev ne ustreza brezpo-
gojno, ker učinkujejo nekateri (im. polivalentni) hkrati kot prebavni, kontaktni in dihalni strupi.
2. Fungicidi; kemijska sre-stva za uničevanje rastlinskih škodljivcev (glivic), ki povzročajo bolezni na rastlinah, uničijo vegetativne in reproduktivne organe glivic, fungistatiki pa samo preprečujejo razvoj glivic, jih pa ne uničujejo. Navadno so v majhnih koncentracijah. Fungicide delimo na anorganske in organske. V prvi skupini so sredstva na osnovi bakra (bakrov (II) sulfat, karbonat, klorid, oksid.). Organska sredstva za uničevanje bolezni rastlin imajo zelo zamotano grajene molekule.
3. Antibiotiki - biološka snov iz glivic in drugih rastlin,
zavirajo in preprečujejo razmnoževanje bolezenskih klic.
4. Herbicidi; kemijska sredstva za uničevanje rastlinskega plevela na poljih in gozdovih kakor tudi na krajih, kjer rastline niso zaželene. Delimo jih v dve skupini: totalne in selektivne. Slaba stran uporabe herbicidov je v tem, da ostane zemljišče nekaj mesecev zastrupljeno in ne morejo na njem posaditi kulturnih rastlin.
Naj mi uporabniki ne zamerijo preveč, toda bližajo se časi, ko bodo selektivno vplivali na poljske in sadjarske pridelke, na škropljene in neškropljene. Seveda bo drugačna tudi cena, okus in pridelava ne samo po videzu sadeža. Naj vas, dragi čitalci, spomnim, na dosti znano kulturo krompir, pa še IGOR po imenu - ja, saj ste sami ugotovili, da ga ni več. Zakaj ga pa ni, pa v naslednji številki Slamnika. Toda že samo pridelovanje krompirja,
pospešeno gnojenje (tudi o gnojilih v naslednji številki Slamnika) in škropljenje, saj se spomnite, ko kmetje orjejo krompir, so vidne samo še brazde brez »haude« in plevela?
Glede trgovin, ki prodajajo, in kmetov, ki jih uporabljajo, pa tole. Prisila farmacevtske industrije na kmete - uporabnike je naredila največ Škode prav pri njih. Trgovine prodajajo mnogo toksinov, saj jim zakonodaja dopušča. Insekticid bi-otol prodajajo kot neškodljivega - to pa ne drži, saj vsebuje aktiven Toksin Permantin. Zanj pa je dokazano, da povzroča hude kromosomske spremembe, da je genotoksiČen. Spoštovani kmetje in vsi morebitni kupci omenjenih strupov, premislite pred nakupom, saj tudi sami uživate isto.
Nadaljevanje v naslednji številki Slamnika.
ZELENI DOMŽALE
Halo, tu sociala!
Hej, ustavi se ti, ki meniš, da je ne boš potreboval!
Ustavi se tudi ti, ki si ne priznaš, da jo potrebuješ!
Takšen je bil začetek vabila, s katerim smo želeli privabiti v skupino »Prvi koraki« iskalca prve zaposlitve in mentorje iz študentskih vrst.
Na Centru za socialno delo že dolgo časa srečujemo mladostnike, ki so na svoji poti ostali v praznini. Za njimi je osnovna šola, neuspeli poskusi, da bi se vključili v srednjo šolo. Obstali so doma, sami. Prijatelji iz osnovne in srednje šole so se izgubili, nekaj jih uspešno nadaljuje šolanje, drugi so se zaposlili. Tako dan postaja predolg, dnevi pa enolični in utrujajoči. Kaj sem? Kam in kaj hočem? Takšna in podobna vprašanja glodajo in ne dajo pravega odgovora in prave smeri. Največkrat pritisk družine pripomore le k prijavi na Uradu za delo, vendar je še vedno čakanje in izhoda iz začaranega kroga še ni. Starši vse težje prenašajo takšno »lenobo« in stopnjujejo pritisk, da se osamosvojijo.
Takšnih in podobnih težav obravnavamo na Centru veliko, zato smo v želji, da pomagamo prav tem mladostnikom, oblikovali program »Prvi koraki«, s katerim bi pomagali na poti do prvih korakov.
Žal se na naše uvodno vabilo ni odzvalo dovolj veliko število kandidatov. Zato smo s pomočjo Urada za delo in njihovega seznama prijavljenih iskalcev zaposlitve izbrali mladostnike, ki še niso bili zaposleni.
Predstavili smo jim program in ponudili:
- pomoč pri oblikovanju življenjskih veščin
- pridobitev funkcionalnih znanj
- družbo vrstnikov in prijetno zabavo
V dveh predstavitvah se je za skupino odločilo trinajst kandidatov, trije mentorji pa so bili že izbrani.
Prvo srečanje smo posvetili medsebojnemu spoznavanju, potem smo se dogovarjali o pravilih druženja in programu skupine. Negotovost in nezaupanje sta popuščala, spletala so se nova prijateljstva, večina se nas je zbližala. To pa je bil tudi pogoj za dobro sodelovanje. Vsak torek smo imeli mladinsko delavnico z vnaprej določeno temo. Pogovarjali smo se o ko-
munikaciji, o čustvih, morali, vrednotah, o družini in njenih sporočilih, spoznavali sami sebe v sedanjosti in prihodnosti. Po delavnicah smo se dogovorili, kako bomo preživeli soboto. Žal nam je uspela izvedba le ene delovne akcije, tj. čiščenje bregov Kamniške Bistrice. Najzanimivejša je bila sobota, ko smo odšli na Veliko planino. Prijetno je bilo tudi v Medijskih toplicah, ogledali smo si staro Ljubljano in njene zanimivosti. V telovadnici Osnovne šole Domžale smo se naučili pravil košarke. Skupaj pa smo si ogledali filmsko predstavo. Z Urada za delo pa je bila posebej za našo skupino organizirana delavnica »Kako do zaposlitve«.
Kaj smo dosegli? Se sprašujete?
Povemo vam, da smo se v tem času začeli imeti radi in da smo ponosni na vse, kar smo dosegli:
- da smo sposobni daj-dam pravila,
- da smo sposobni držati se dogovorov v skupini,
- da smo se potrudili premišljevati o naši sedanjosti, prihodnosti in pričakovanjih.
- spoznali smo se predvsem po naših kvalitetah.
Po dveh mesecih druženja smo ugotovili, da se je pet članov skupine redno zaposlilo, en član se je vključil v javna dela, dve dekleti sta se vključili v Center za mlajše odrasle - Mi Amigo Mengeš, trije člani so si poiskali honorarno zaposlitev. Dva člana pa še iščeta svojo pot in se želita zaposliti.
Ob slovesu smo spoznali, da smo bogatejši za izkušnjo in da smo v medsebojnem odnosu pridobili, postali bolj samozavestni.
Zahvaljujemo se za izvedbo projekta:
- finančni podpori Sekretariata za družbene dejavnosti Občine Domžale, Občine Moravče, Občine Lukovica in Občine Mengeš
- Uradu za delo Domžale - ga. Karmen Močnik, ga. Sonji Jemec
- Osnovni šoli Domžale za gostoljubnost.
S Centra za socialno delo smo sodelovale: idejni vodja Alenka Savnik, sooblikovale in sodelovale v projektu pa sva Maksimiljana Mali in Zdenka Britovšek.
ZDENKA BRITOVŠEK
Center za socialno delo Domžale v letošnjem letu organizira Službo za pomoč družinam na domu, ki bo nudila pomoč starim, bolnim, invalidom, družinam s kroničnimi boleznimi ter telesno in duševno prizadetim otrokom.
Služba za pomoč na domu bo občanom nudila gospodinjsko pomoč (priprava hrane, vzdrževanje stanovanjskih prostorov, čiščenje, pranje, likanje, postiljanje, naku-povanje, kurjava) pomoč pri vzdrževanju osebne higiene (oblačenje,' hranjenje, opravljanje osnovnih življenjskih potreb,...) ter pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (dru-žabništvo, preprečevanje osamljenosti, odtujenosti,...).
Nameravamo zaposliti več oseb, ki bi bile pripravljene nuditi tovrstno pomoč, na začetku honorarno, z razvojem dejavnosti pa bo možnost tudi stalne zaposlitve. Vse delavce za izvajanje pomoči na domu bomo najprej usposobili na začetnem 40-urnem usposabljanju.
Namen izobraževanja je udeležence seznaniti z značilnostmi in težavami starih, bolnih, onemoglih ljudi, jih usposobiti za kvalitetno nuđenje pomoči na domu. Proces izobraževanja pa jim hkrati omogoča možnost, da vsak udeleženec izobraževanja preveri lastne spo-
sobnosti za nuđenje tovrstne pomoči, vodjem izobraževanja pa možnost, da ocenijo primernost udeležencev za izvajanje pomoči.
Po končanem usposabljanju bodo udeleženci izobraževanja usposobljeni za nuđenje pomoči na domu za zgoraj navedeni obseg storitev.
Prvi program izobraževanja bo potekal v mesecu maju v popoldanskih urah. Pričetek tečaja bo 6. maja 1996 ob 15.00 uri v sejni sobi
Centra za socialno delo Domžale, Ljubljanska 70, II. nadstropje
Program usposabljanja je za udeležence brezplačen. Finančna sredstva za izvedbo usposabljanja zagotavljata Občina Domžale ter Zavod za zaposlovanje.
K sodelovanju vabimo zlasti nezaposlene ter mlajše upokojence in vse tiste, ki bi se radi usposobili za nuđenje raznih pomoči na domu, bodisi z namenom kasnejše zaposlitve ali v humanitarne namene.
PRIJAVNICA
za program: usposabljanje izvajalcev pomoči na domu
Ime in priimek: Datum rojstva: Naslov:_
Izobrazba
Dosedanje zaposlitve:
Center za socialno delo Domžale
16
/lamnik
Domžale
TRENERKA SUZANA TEŽAK IZ KOTALKARSKEGA KLUBA PIRUETA
OSEBI IN ŠPORTU:
Prizadevati si za čimboljše uspehe, vendar biti pri tem tudi vzgojitelj
Trenerka Suzana Težak iz kotalkar-skega kluba Pirueta o sebi in športu: Prizadevati si za čimboljše uspehe, vendar biti pri tem tudi vzgojitelj
O trenerki Suzani Težak, nekdanji odlični drsalki in kotalkarici, v javnosti, razen v kotalkarskem svetu, ne vemo prav veliko. Danes 26-letno dekle je začelo drsati in kotalkati že pri štirih letih, in takoj v pionirskih vrstah nekaj let zaporedoma osvajala naslov državne prvakinje. Kot kadetinja in mladinka se je štirikrat udeležila evropskih prvenstev, enkrat je nastopila tudi na svetovnem prvenstvu. Poškodbe se začnejo že leta 1981 in se kasneje pojavljajo v vedno hujši obliki, da je kljub močni volji in želji po letu 1986 dokončno prenehala tekmovati. Svoje bogato znanje sedaj v obliki trenerskega dela prenaša na mlajše rodove.
Suzana, vemo, da ste bili zelo dobra tekmovalka, vendar se o vas bolj malo govori. Kje vidite razloge za to?
Po naravi sem bolj zadržana in kritična do vsega dogajanja. Zavedala sem se, da sem dobra, toda želela sem še več. S starši se o tej zadevi nismo nikoli dosti pogovarjali. Zaupala sem svojim trenerjem. Sprva sem vadila pod vodstvom g. Petra Brleča in z njim dosegla tudi prvič naziv državne prvakinje, kasneje pa me je prevzel g. Silvo Svajger. Tudi z njim sem dosegala zelo lepe rezultate. Tekmovala sem tudi v paru. Kot posameznica in v paru sem osvojila kar petkrat naslov državne prvakinje, ostalo so bila druga ali tretja mesta. Treba je vedeti, da so se takrat borili za naslov državnega prvaka tekmo-
valci iz vseh jugoslovanskih republik. Najbolj mi je ostalo v spominu evropsko mladinsko prvenstvo 1.1984, kjer sem v obveznih likih dosegla 7. mesto in kazalo je že na najboljšo slovensko uvrstitev doslej. Vendar sem pri izvedbi kratkega programa naredila nekaj hudih napak, zdrknila za nekaj mest nazaj, kar nisem mogla popraviti niti z odlično izpeljanim prostim programom, kjer sem imela kot ena redkih predstavnic v program vključen poleg dvojnega axla tudi trojni trojček.
Pobrskali smo nekaj zapisov po časopisih od leta 1976 naprej, ko se prvič pojavite na tekmovalnih ploščah. Zapisi in komentarji kažejo (zelo veliko je takrat pisala danes znana drsalna komentatorka in sodnica ga. Tjaša Andree-Prosenc), da so vas kar nekaj let postavljali za favoritko na posameznih tekmah. Ali ste se tega zavedali?
Seveda sem te zapise prebrala, vendar na to nisem veliko dala. Načrte z mano je imel moj trener Silvo, ki sem mu popolnoma zaupala, kar sem dokazala na prvi evropski kadetski tekmi kot ena najmlajših tekmovalk, ko sem med 22 tekmovalkami osvojila odlično 11. mesto.
Kljub intenzivnemu treningu ste odlično končali osnovno šolo in redno obiskovali srednjo šolo. Kako ste to zmogli?
Že od nekdaj sem se zavedala, da kotalkanje ni komercialni šport. Poleg tega pa je v Sloveniji ta šport premalo razvit, da bi lahko nudil kruh profesionalnim trenerjem. Zato sem vedela, da moram priti do poklica.
Mnogobojke iz Domžal, med njimi Anja Završnik (druga z leve) z bronsto ter Bojana Vojska s srebrno medaljo (na sredini)
DRŽAVNO PRVENSTVO V MNOGOBOJU
Bojani - srebro, Anji in Alešu - bron
V začetku marca je bilo v Ljubljani državno prvenstvo v mnogoboju, katerega se je udeležilo tudi šest atletinj in atlet iz Atletskega kluba Domžale.
Trener Damjan Berdik je na mnogoboj odpeljal pionirke: Anjo Završnik, Lariso Capuder in Heleno Pečnik, ki jim je bil to prvi nastop na državnem prvenstvu, medtem ko sta mlajši mladinki jasna Paladin in Bojana Vojska že nastopili, je bil za Meto Pungerčar to tudi prvi nastop. Kljub temu da imajo atletinje med vsemi udeleženkami najbrž najslabše pogoje, so se enakovredno kosale s svojimi tekmicami. Zlasti Bojana Vojska in Anja Završnik sta bili vseskozi v boju za medalje na državnem prvenstvu.
Bojani Vojska je po dobrih nastopih v teku čez ovire in skoku v višino, kjer je s 151 cm posta-
Popravek
V 2. številki glasila Slamnika z dne 22. 2. 1996 je na 18. strani v članku z naslovom Iskrene čestitke najboljšim prišlo do neljube pomote V zadnji stavek šestega odstavka omenjenega članka (podnaslov odstavka: lubileji, športna rekreacija) se je vrinil tiskarski škrat in namesto pravilnega imena in priimka Anica Črne Ivkovič zapisal Anica Cerne. Pravilno zadnji stavek šestega odstavka glasi: Anica Črne Ivkovič je prejela priznanje za uspešno vodenje oddelka rekreacije članic.
Gospe Anici Črne Ivkovič se za napako opravičujemo.
UREDNIŠTVO
vila tudi nov osebni rekord, kazalo na najboljše, vendar je bila slabša v metu krogle, in to jo je pripeljalo na še vedno odlično drugo mesto; to pomeni, da je postala državna podprvakinja med mlajšimi mladinkami v mnogoboju, bronasto medaljo pa si je med pionirkami z odličnim tekom na 800 metrov ob koncu mnogoboja pridobila Anja Završnik.
Med člani je tekmoval Aleš Pranjič, najboljši atlet med člani v Atletskem klubu Domžale, saj je nepričakovano, a zasluženo osvojil odlično tretje mesto.
Vsem mnogobojcem iskrene čestitke!
Uspešno ste zaključili srednjo šolo, se vpisali na fakulteto za naravoslovje in na oddelku za kemijo leta 1993 z odliko diplomirali. Ves čas študija pa ste delali kot trenerka in v prejšnjem klubu uspešno pripravili prvo skupino dobrih tekrrlovalcev od cicibanov do mlajših mladincev. Tudi sedaj, ko trenirate v klubu Pirueta, ste med 10 varovanci v letu 1995 beležili nekaj zavidljivih rezultatov. Navsezadnje ste imeli 4 državne prvake in 2 vice prvaka. Kaj je po vašem mnenju ključno in mora trener pri tekmovalcih upoštevati?
Veliko stvari. Zavedam se, da je vsak posameznik drugačen tako po fizičnih kot psihičnih lastnostih. Pri treningu se skušam držati naslednjih načel:
- skušati dobiti od vsakega tekmovalca največ,
- razumeti probleme posameznikov in jih skupaj z njimi reševati,
- spoznati slabosti in prednosti tekmovalca in jih pri treningu upoštevati,
- čimbolj objektivno ocenjevati dosežke svojih konkurentov,
- ne dopustiti, da se slabo in pod-cenjevalno govori o nasprotniku. Odloča naj znanje.
Letos ima ga. Težakova skupino osmih tekmovalcev od skupine B do članov. Z njimi si veliko obeta. Zeli, da bi poleg Nine Crilj, Blaža Ravnikarja in Aleksandre Mohar še kdo dobil naziv športnika leta. Ne gre ji v glavo, da so včasih kriteriji zelo omejeni in da si na ta način ni zaslužila naziva športnice leta edina tek-
movalka v članski konkurenci, to je Damjana Slaviček.
Občina običajno športnikom leta ne pomaga finančno, ampak jim s prireditvijo da le nekakšno priznanje in moralno spodbudo. Oglasili smo se pri Nini Grilj, ki je naslov športnice leta dobila že tretje leto in jo povprašali, kaj ji ta naslov pomeni:
Sami ste ugotovili, da ta naslov ne prinaša1 nobene finančne podpore, ampak samo moralno zadoščenje. Ta naslov mi veliko pomeni predvsem iz razloga, da mi v močni konkurenci tekmovalk uspeva že tretje leto osvajati naslov državne prvakinje. Še posebej pa sem bila letos vesela, pa tudi presenečena, ker so me bralci Domžalskih novic že drugič izbrali za naj športnico. Vsem, ki ste glasovali zame, se iskreno zahvaljujem in obljubljam, da bom skušala svoje rezultate v letošnjem letu še izboljšati.
Na koncu klepeta smo Suzani zaželeli veliko uspehov pri trenerskem delu. Nini pa čim boljše rezultate na letošnjih tekmah ter čim manj poškodb, r. k.
Uspešni mladi atleti
Mladi člani Atletskega kluba Domžale so letošnjo sezono začeli uspešno, saj so se že z vrste tekmovanj vrnili z odličnimi uvrstitvami, s katerimi se zlasti lahko pohvalita Boštjan Brnot z naslovom državnega prvaka v krosu in Bojana Vojska, ki je postala državna viceprvakinja v teku čez ovire v dvoranah. Njunih uspehov je bil zlasti vesel tudi trener Damjan Berdik.
Bojana - viceprvakinja v teku na 60 metrov ovire
V februarju, ko so mladi atleti pridobivali nove moči in spretnosti v Ankaranu, je bilo v Celju državno prvenstvo za mlajše mladinke; iz AK Domžale se ga je udeležila Bojana VOJSKA, ki se je s svojimi nasprotnicami pomerila v teku na 60 metrov ovire. Že kvalifikacije so pokazale, da bo državna prvakinja Radmila Vukmirovič iz AK Koper, da pa ima atletinja iz Domžal vse možnosti, da tretjič po vrsti osvoji eno izmed medalj. V finalnem teku je dosegla nov osebni rekord in osvojila srebrno medaljo, kar je doslej njen največji uspeh v dvoranah.
Boštjan - državni prvak
V nedeljo, 3. marca, je bilo v Mariboru državno prvenstvo v krosu. Med več sto tekači iz vseh klubov v Sloveniji je bilo tudi številčno majhno zastopstvo AK Domžale, v katerem je bil tudi BOŠTJAN BRNOT, eden najboljših slovenskih tekačev na srednje proge, za katerega je bila po uspešno odpravljeni poškodbi to prva preizkušnja. Med starejšimi mladinci je Boštjan osvojil zlato medaljo in s tem naslov državnega prvaka v krosu ter tako dokazal, da se spet vrača med tekače. Pohvaliti velja tudi Klemena Avblja, ki se je z dobrim tekom uvrstil med prvo deseterico. Obema iskrene čestitke.
Na tekmi so tekle tudi Anja Završnik, Meta Pungerčar in Jasna Paladin ter Lado Hribar, ki je tekel med člani; uspešno so pretekli precej dolge proge in dosegli kar dobre rezultate.
Uspešni tudi metalci
V Kopru pa so se konec februarja in v začetku marca pomerili metalci, med katerimi je iz leta v leto več Domžalčanov. Med člani se še vedno uspešno kosa s svojimi nasprotniki Jože Pirnat, za njim pa pod skrbnim vodstvom trenerja Toneta Založnika prihajajo novi mladi metalci, ki v pionirskih in mladinskih vrstah zasedajo mesta med prvo deseterico v Sloveniji, včasih pa jim uspe priti v sam vrh.
Tako pionirka Sabina Milanovič s svojimi meti, ki so iz dneva v dan daljši, uspešno nastopa med pionirkami, kjer ima že četrta in peta mesta v metu krogle, mladinka Ana Naranča, je bila, kljub poškodbi, ki jo je dobila prav na ogrevanju za met krogle, ko jo je ena izmed tekmovalk zadela s kroglo v roko, peta, Damjan Jovič je v metu kopja zasedel peto mesto, Lenart Milanovič pa se lahko pohvali s šestim mestom pri krogli in devetim v metu kopja, Peter Hameršek pa je bil v metu kopja osmi.
Začetek torej obeta in le želimo si lahko, da bi mladi atleti tudi v vseh drugih tekmah, ki jih spomladi ne bo malo, s svojimi dosežki razveseljevali tako sebe kot tudi Atletski klub Domžale, ki se že pripravlja na organizacijo dveh pomembnih tekem v spomladanskem času: Državnega prvenstva osnovnih in srednjih šol v krosu ter že tradicionalnega olimpijskega teka. _- V.
Taborniški izlet v slovensko primorje
Kot se v taborniških vrstah že dlje časa govori, imamo v Domžalah skorajda vsak mesec izlete tako za MČ in CG. V mesecu marcu smo se odpravili proti Primorski. Udeležencev je bilo kar za polna dva avtobusa, in sicer se nas je izleta udeležilo kar 97.
Pot nas je peljala seveda čez Črni kal, kjer so MČ-ki izvedeli marsikaj zanimivega o našem majhnem koščku obale, o pomenu Kopra kot pristanišča, ki se tudi čedalje bolj širi in o rastju na Primorskem. Naša prva postaja je bila majhna vasica Koštabona, skozi katero smo se sprehodili in srečali prijaznega domačina, ki nam je povedal, da vas počasi izumira, vendar upajo, da se bodo mladi le začeli naseljevati nazaj v vas, ki je odmaknjena od civilizacije kar nekaj deset kilometrov.
Ogledat smo si šli tudi Tonino hišo v Sv. Petru, ki je urejena kot muzej, v njej pa lahko vidimo, kako so včasih pridelovali olivno olje.
Ko smo se okrepčali s sendviči, ki so jih pripravile mamice našim medvedkom in čebelicam, smo se sprehodili tudi med solinami v Sečovljah, nabrali nekaj školjk in si ogledali nekaj let star mejni prehod Slovenije s sosednjo Hrvaško. Za konec smo si privoščili še letošnji prvi sladoled in se odpravili domov. Na avtobusu so se tisti, ki so na izleti) najbolj poslušali, kaj se na Primorskem dogaja, s pravilnimi odgovori potegovali za sladke Lila Pause. GRETA
na ČRNO BELIH poljih
3. državno prvenstvo (5. kolo)
Lucija Rovtar : Sara Verder-ber - Italijanska otvoritev
1. e4 e5 2. Sf3 Sc6 3. Lc4 Lc5 4. 0 - 0 Sf6 5. d3 h6 6. Sc3 0 - 0 7. h3 d6 8. Sh2 De7 9. Khl Le6 10. Lb3 Sd4 11. Se2 c6 12. S X d4 LXd4 13. c3 Lb6 14. f4 eXf4 15. LXf4 Tad8 16. Df3 c5 17. LXh6! (Glej diagram!) gXh6 18. DXf6 DXf6 19. TXf6 Kg7 20. Taf1 Tc8 21. LXe6 fxe6 22. Txe6 Txf1 23. Sxf1 Tf8 24. Kg1 c4+25.d4 Lc726.Te7+Tf727. Txf7 Kxf7 28. Se3 b5 29. Kf2! Kg6
a g s i i b
30. Kf3 Kg5 31. g3 Ld8 32. h4 Kh5 33. Kf4 Lc7 34. Kf5 Črna se preda -1:0
Hitropotezni šah v Domžalah
Vsak petek ob 19. uri ŠD Napredek Domžale organizira v najetih prostorih Balinarskega društva Domžale hitropotezne šahovske turnirje. Ko najboljše tri rezultate vseh udeležencev turnirja na koncu meseca seštejejo, naredijo mesečno turnirsko tabelo in mesečno uvrstitev posameznega šahista.
V mesecu januarju je sodelovalo 11 šahistov, zmagovalec pa je postal Artur Jack z 29. točkami. Tik za njim mu sledijo B. Osolin z 28,5 točke in B. Skok s 25. točkami.
Februarja je sodelovalo na tedenskih turnirjih 12 igralcev. Vrstni red na lestvici je bil precej podoben januarski. Zmagal je B. Osolin s 27. točkami, sledi mu Jack s 26,5, tretje in četrto mesto si delita B. Skok in V. Janjič, peti je P. Zupančič, šesto in sedmo mesto pa si zopet delita dva šahista: Gambiroza in Blažin-čič.
Upam, da se bo na naslednjih turnirjih število šahistov še povečalo!
BOGDAN OSOLIN
Tretja v Sloveniji
Na letošnjem šahovskem prvenstvu Slovenije za mlade (od 10. do 16. leta), bilo je od 17. do 23. februarja v dijaškem domu Drava v Mariboru, je ša-histka Šahovskega društva Napredek Domžale, Lucija Rovtar, dosegla 3. mesto v starostni skupini deklic do 12 let. Med 29. najboljšimi slovenskimi ša-histkami je v devetih partijah zbrala 6,5 točke.
Lucija Rovtar je učenka 5.d razreda Osnovne šole Vencelj Perko v Domžalah. Šah igra šele tri leta; zanj jo je navdušila mamica. V drugem razredu se je vpisala v šahovski krožek, ki sta ga vodila mentorja: jože Ko-ritnik in Mojca Podgoršek. Z vstopom v šahovski klub Napredek Domžale je začela pod vodstvom Staneta Laznika nabirati novo šahovsko znanje.
Že na svojem prvem državnem prvenstvu je nadarjena mlada šahistka Lucija Rovtar zasedla tretje mesto, na drugem
pa je bila šele na 11. mestu. Sodelovala je tudi na dveh državnih šahovskih prvenstvih v t. i. pospešenem šahu in se pred dvema letoma uvrstila na 6. mesto, lansko leto pa je bila tretja.
Luciji Rovtar, enajstletni obetavni šahistki ŠD Napredek Domžale, želim med igranjem kraljevske igre še veliko veselja, na šahovskih tekmovanjih pa dosti novih uspehov.
BOGDAN OSOLIN
OSEBNA IZKAZNICA
Biatlonec Boštjan Lekan
ro/en:
20. JANUAR 1966 V LJUBLJANI naslov:
DRINOVA 1 PRELOG IHAN PRI
DOMŽALAH
izobrazba:
ELEKTROMONTER
poklic:
INŠTRUKTOR VSLOVENSKI
VOJSKI
zaposlen:
PRI MINISTRSTVU ZA OBRAMBO stan:
POROČEN, HČI NIKA naj hrana:
TESTENINE, PICA, AJDOVI
ŽGANCI
naj pijača:
SOK, TEMNO PIVO
zanimivi šport:
GORSKO KOLESARJENJE,
VESLANJE NA DIVJIH VODAH
naj avto:
HROŠČ, PREDELAN V ŠPORTNO
IZVEDBO
barva:
RUMENA
vzornik v biatlonu:
ERIKKVALFOS (NORVEŠKA)
naj športnik:
KOLESAR MIGUEL INDURAIN naj športnica:
TENISAČICA MONIKA SELEŠ
žival:
PAPIGA
naj država poleg SLO-: NORVEŠKA največji uspeh:
VEČKRATNI DRŽAVNI PRVAK, 3. MESTO V ŠTAFETI, S. MESTO V SVETOVNEM POKALU največje razočaranje: NASTOP NA SVETOVNEM PRVENSTVU V BOROVCU (BOLGARIJA) LETA 1993
Domžale
/lamnik
17
Pisma bralcev
Spoštovane bralke in bralce prosimo, da svoje prispevke podpišete s polnim imenom in navedete točen naslov. Prispevkov brez točnega naslova ne bomo objavili. Pisem bralcev, ki bodo daljša od 32 vrstic, zaradi pomanjkanja prostora prav tako ne bomo mogli objaviti.
»Neznosna
lahkost nakladanja
«
Sem redna bralka glasila Slamnik in prav zadnje številke so me prijetno presenetile. Bolj bogate so in pestre; očitno se že pozna novo vodstvo. Ne morem razumeti, zakaj je prav ta uspeh nekaterim prebivalcem domžalske občine trn v peti.
Zelo nelagodno sem se počutila ob branju obširnega prispevka g. Leniča v zadnji številki v Pismih bralcev. Iz njega veje zvišen ton, posmehljiv in žaljiv hkrati, kot da urednica ne sme izraziti svojega mnenja. Tudi vi ste si vzeli precej pravic, gospod poslanec. Norčujete se celo iz njenega imena, saj pišete o »dvozložnici DADA«. Tudi vaša dvozložnica LE-NIČ nekaj pove, »nomen est omen!« (slovensko bi rekli: ime pove vse).
Nočem se spuščati v posamezna poglavja in pogrevati tematiko, o kateri si vsakdo lahko ustvari svoje mnenje. Z gotovostjo pa trdim, da ste v razmišljanjih o vlogi Cerkve krepko udarili mimo; celo z utemeljitvami iz francoske zgodovine me boste težko pridobili. Vidi se, da ste bili prikrajšani za predmet o religiji in etiki, ki ga je parlament prav sedaj izglasoval z velikimi napori. Marsikomu vašega kova bi bil nujno potreben, ne samo osnovnošolcem.
Bralci Slamnika si gotovo ne želijo zbadanja in strankarskega obračunavanja v domačem glasilu, zato prosim vas in tudi gospo županjo, da pogoltneta slino in potlačita uža-Ijenost, če bo včasih priletela kakšna pikra na račun naveze LDS-ZL. Drugače misleči so v preteklosti morali požreti še vse kaj hujšega. Sedaj menda živimo v demokraciji; vsaj tako nas prepričujete, zato pustite tudi drugim do besede.
Sicer pa velja slovenski pregovor: Česar polno je srce, usta rada govore (pero pa napiše)!
AN USA RODE
Neznosna lahkost sprenevedanja
V pismih bralcev sem med drugim prebral tudi pismo g. Leniča, občinskega svetnika Domžale in poslanca DZ.
Iz pisma z naslovom »Neznosna lahkost nakladanja«, ki sem ga natančno "prebral, veje duh enoumja in partijske discipline, saj ne prenese drugačnega mišljenja in kritike.
S prihodom nove urednice in novega uredniškega odbora so se odprle možnosti, da se tudi v občini pokaže na napake in pa, da se pohvalijo stvari, ki to zaslužijo.
V prejšnjem obdobju sploh ni bilo nikakršnih problemov, saj ni bilo kritičnih sestavkov, temveč samo članki brez vsakršne vsebine.
Gospod Lenič, kot poslanec in svetnik bi morali spodbujati kritiko, s.ij je to pot v demokracijo in v Evropsko skupnost in v ostale institucije zahodnih demokracij.
Gospoda Leniča bi spomnil tudi na to, da so njegovi sodelavci v času njegovega predsednikovanja IS občine Domžale, za katere delo je odgovarjal in za to dobival ne majhen OD, izigravali predpise in sejali sovraštvo med komasacijskimi in nekomasacijskimi udeleženci. Da bi vas na te napake opozorili, gospod Lenič, smo vas hoteli obiskati, vendar ste bili stalno odsotni, tako da je minil vaš mandat. Tudi sedaj, ko ste poslanec, smo vas hoteli seznaniti s problemom komasacije, vendar se prav tako iz-
mikate, tako da z vami ni moč kontaktirati.
Tudi na to naj vas še opozorim, da bo po komasacijskem območju potekala izgradnja avtoceste, lastniški odnosi pa niso rešeni. Ta problem je DZ enostavno rešil tako, da ste sprejeli zakon, ki Dars-u omogoča gradnjo avtoceste brez pridobitve zemljišča. S tem boste probleme pometli pod preprogo in prikrili nepravilnosti v zvezi s komasacijo.
P. S. Vse komasacijske udeležence, ki so bili kakorkoli oškodovani pozivam, da ustanovimo odbor za zaščito interesov komasacijskih udeležencev. Vaše mnenje pošljite na naslov: lože Šorn, Brezje 12, 1233 Dob.
IOŽE ŠORN
Slamnik in uredni-kovanje
Glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče, Slamnik prinaša bralcem razne informacije. Nekateri z zanimanjem berejo informacije o razvoju občin, drugi pa strankarske novice, nekateri s posebno pozornostjo spremljajo krajevne informacije; informacije o športu, kulturi, tudi osmrtnice kdo pogleda.
Sam sem postal pozoren na rubriko »Pisma bralcev,« ki v Slamniku dne 22. februarja 1996 št. 2, letnik 35, objavlja prispevke »Neznosna lahkost nakladanja,« avtor je poslanec Državnega zbora g. Jože Lenič in svetnik občinskega sveta. Ravno tako sta dva prispevka pod naslovom »Nova urednica in uredništvo se predstavi«: tudi prispevek ge. županje Cvete Zalokar Oražem z naslovom »Sprejemi na račun davkoplačevalcev«, ki govori da gospa urednica Dada Brejc ne more iz svoje kože in da svoje odnose oziroma pisanje gradi na maniri svojega strankarskega voditelja.
Kot vem, ga. urednica, ki je pred nekaj meseci prevzela to funkcijo, želi, da bi časopis Slamnik bil čimbolj neodvisen, zato si bo morala to neodvisnost izboriti. Takšni pritiski, kot so od pomembnih politikov v zadnji številki Slamnika, kažejo, da je gospa na pravi poti.
Njeno delo ni povŠeč nekaterim, menim pa, da bi se ne smelo zgoditi tisto, kot pred leti, ko je odgovorni urednik takrat Občinskega poročevalca odstopil zaradi pritiskov.
Bralci in druga civilna združenja naj bodo tisti, ki bodo potrdili pravo smer dela odgovorne urednice in članov uredništva časopisa Slamnik.
Politiki, kot tudi sam, pa smo tisti, ki smo dolžni skrbeti za delo brez pritiskov.      C|R1L SMRKOLJ
SDSS kritična do
zadnjih dogodkov...
Predsedstvo občinskega odbora SDSS je na svoji redni seji dne 26. 2. 1996 obravnavalo več aktualnih dogodkov in se do njih tudi opredelilo.
1. Vse pogostejše napade na glavno in odgovorno urednico glasila SLAMNIK go. Dado Brejc od strani predstavnikov ZLSD in LDS predsedstvo obsoja in zavrača obtožbe. Tak način lahko vodi k zaostrovanju odnosov, ki se končno odražajo tudi pri delu v občinskem svetu.
2. Začrtana strategija pri oblikovanju glasila SLAMNIK ie naravnana pozitivno, zato ji daje predsedstvo vso podporo. Prav je, da so občani  Domžal  seznanjeni tudi
z drugačnim pogledom na dogajanja. Demokracija naj omogoča pluralnost in prost pretok informacij. O verodostojnosti in uporabnosti le-teh pa naj presodijo bralci sami. Tovariše z nasprotne strani moti sprememba, ki pa je očitna. To spremembo so opazili tudi številni drugi občani, ki jo izražajo z številnimi pismi, ki prihajajo na sedež stranke v znak podpore novi urednici. Končno se bo le potrebno sprijazniti, da so časi enoumja in privi-ligiranega položaja samo za eno stran minili.
3. Pri pregledu osnutka proračuna so bili člani kritični na različnih področjih kot naprimer: povečanje občinske Oprave za štiri delavce in povečanje plač zaposlenih v tej upravi. Na zadnji seji občinskega sveta je bila podana zahteva o objavi plač zaposlenih v občinski upravi. Nadalje so ocenili, da je področje1 sociale premalo razde-lano. Globalno pogrešajo, kako je s strategijo razvoja občine, kje so programi za nova delovna mesta itd.
Na vse to in še ostalo bodo svetniki SDSS opozorili z amandmaji.
4. Priljubljenost stranke vedno bolj raste. To dokazujejo tudi zadnje javnomnenjske raziskave, ki nam kažejo trenutno najboljši volilni izid. Na vprašanje, katero stranko bi volili, če bi bile danes volitve, se je največ vprašanih opredelilo za našo stranko. To pa je tudi naš končni cilj, da skupaj z ostalima strankama slovenske pomladi zmagamo na prihodnjih volitvah       Podpredsednik OO SDSS
Domžale MARTIN GRAŠIČ
Izjava za javnost
Člani Združene liste socialnih demokratov ugotavljamo, da glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče Slamnik v informiranju o politiki vse bolj postaja nosilec in zagovornik enostranskih pogledov in pristranskega kritizerstva. Med vsebino se pojavljajo tudi prispevki o delti izbranih političnih strank, ki teritorialno ne sodijo na območje, ki naj bi ga pokrival Slamnik.
Problematike ne bi načenjali, če bi šlo za pisma bralcev ali izjave anketirancev ali intervjuvancev Zal so pisci, ki si jemljejo pravico razsojati, blatiti in etiketirati politične stranke in posameznike ter ščuvati in razpihovati razdor med občani, člani uredniškega odbora. S tem so grobo pretrgali pozitivno kontinuiteto pluralističnega časopisa, ki smo ji bili priča od ustanovitve občinskega glasila, še posebno pa se je pokazala v osemdesetih letih in se brez pretresov nadaljevala do volitev leta 1990. Kmalu po teh volitvah se je pokazala težnja po politični podreditvi Slamnika. Kljub temu je uredniškemu odboru uspevalo članke o dejavnosti političnih strank omejevati s količino prostora in zagotavljati uravnoteženost. Tudi Stane Stražar, glavni urednik, se v člankih, komentarjih in uvodnikih ni postavljal v vlogo avtoritativnega in vsevednega razsodnika.
Ker Slamnik plačujemo vsi davkoplačevalci, in ne le zagovorniki enega političnega tabora, predlagamo:
1. Uredniški odbor naj oceni svojo petmesečno uredniško politiko.
2. Če uredniški odbor po strokovnosti in etiki ne zmore zagotavljati enakopravnega zastopanja različnih političnih pogledov, naj se člankom s politično-strankarsko vsebino, nameni eno ali dve strani enakopravno razdeljenega prostora (tako kot je bilo v Slamniku vedno pred volitvami).
3. Predlagamo vsem trem občinskim svetom, da ocenijo uredniško politiko Slamnika. Po potrebi naj se uredniški odbor strokovno okrepi.
Območni odbor Združene liste socialnih demokratov Domžale
Cerkev -božja in človeška ustanova
V zadnjem času je slovenski prostor zopet polariziran. Ta polarizi-ranost ni zgodovinski pojav, ampak je to delo čisto določene psiholo-ško-ideološke skupine ljudi. V to polarizacijo spada tudi sestavek g. j. Leniča (Slamnik, 22. februar 1996, 19), posebno še tisti del, ki govori o Cerkvi in državi.
Nikomur ni dovoljeno pisati neumnosti. Pisati jih iz neznanja in nepoučenosti je običajno zlo. Pisati take, kot so te, in to Še tako vehementno, to je preveč. Tu g. poslanec sešteva jabolka in hruške.
Zakon o denacionalizaciji je bil sprejet v sedanjem parlamentu, v katerem je sedela tudi vaša politična stranka. Zato vas prosim, ne uporabljajte besede »privilegij«, kajti pridobitev protipravno odvzetega premoženja je po zakonu o denacionalizaciji legitimna pravica Cerkve. Kaj pa bo naredila Cerkev s premoženjem, ki ga upravičeno zahteva, ni vaš problem.
Cerkev je božja in človeška ustanova. To, kar je božjega v Cerkvi, ne more spremeniti nihče. Nobena zemeljska oblast nima pravice niti moči posegati v to, kar je v Cerkvi božjega. Sem spadajo tiste skrivnosti, Id imajo neposreden izvor v Jezusu Kristusu. Ena izmed teh skrivnosti je tudi hierarhična ureditev Cerkve. To ureditev sestavljajo kle-riki (škofje, duhovniki in diakoni).
Človeška ustanova pa je v toliko, kolikor jo sestavljajo ljudje. Etimološko beseda »Cerkev« (grško ekle-sia) pomeni sklicanje (ek-kalein, poklicati iz). Ta beseda je v stari Grčiji označevala zbore ali skupščine ljudstva, ki so bile verske narave. Ta človeška plat Cerkve je sestavljena iz laikov, ki so temelj hierarhični ureditvi. Tako vidno Cerkev tvorita dva stanova: kleriški in laiški stan.
Slovenska Cerkev v sebi združuje oba stanova; kleriški in laiški stan. Kje pa vi vidite »sedež v tuji državi« pa meni kratko in malo ni jasno. Če s tem mislite papeža, povejte kako. Ali kot šefa Vatikanske države ali kot škofa rimske Cerkve in Kristusovega naslednika tu na zemlji, ki ima v moči svoje službe »vrhovno, polno, neposredno in splošno redno oblast v Cerkvi« (ZCP, kan. 331). ŠTEFAN ROZMAN,
dipl. teol.
Dvom, ki ga ne bi smelo biti
Križišče v Preserjah. Ker imam opravek v Domžalah, zavijem na levi pas. Pred menoj tovornjak. Ko se prižge zelena luč, zapeljeva v križišče. Tovornjak počaka, ker je na nasprotni strani troje vozil, ki imajo prednost, ker stojijo na delu ceste, ki dovoljuje promet naravnost in desno. Toda ta kolona se ne premakne. Voznik tovornjaka Žmiga, nato parkrat zatrobi, vendar se na nasprotni strani ne zgodi nič.
Vsi namreč ne vedo posebnosti križišča v Preserjah. Pametna glava
EPIGRAM
VSEM RAZLIČNO MISLEČIM V PISMIH BRALCEV
Slamnik si na glavo daj, če spomladi bo prevroče, s strpnostjo se pokrepčaj, da umiri se, kar je žgoče.
FRANCE CERAR
je predvidela, da takrat, ko je spuščena zapornica na progi, na semaforju gori rdeča in ne dovoli prometa naravnost in desno, voznik pa, ko zavija levo proti Domžalam, je v dvomu ali naj zavije levo in prekrši osnovno pravilo v prometu prednost ima desni ali naj počaka, da se situacija sama reši. Vendar je problem v tem, da se na semaforju v smeri Domžale-Kamnik v tem času prižge zelena luč, kjer se znajde voznik temnega BMVV-ja, ki z nedvoumno kretnjo, ko se parkrat potrka po čelu, pokaže, da nisi za na cesto, ker si pač prepričan, da imaš pravico in dolžnost izprazniti križišče, če si v njem, predno se promet lahko začne odvijati v nasprotni smeri.
Toliko mogoče v premislek odgovornim za urejanje prometa v tem križišču.
Zanima me še to, kdo bi bil krivec v nastali situaciji, če bi počilo.
JANEZ BERGANT
Opsa, opsa!
V razpravi o prenovi glasbene šole je svetnik Zaružene liste socialnih demokratov tovariš Pevec predlagal, da v kolikor originalni kip sv. Jožefa ne obstoja več, da se ga zamenja s kipom svetnika ali kakšnega boga, ki je zavetnik kulture in glasbe. Sv. Jožef je zavetnik tesarjev...
Imel pa je tudi pomislek, če je na glasbeno šolo kot ateistično ustanovo sploh potrebno postavljati kipe svetnikov. Sicer pa tov. Pevec, ki je bil sedem let tajnik kulturne skupnosti loči med kulturnim spomenikom in cerkvijo. Težje loči med tistimi, ki se sklicujejo na cerkev, njene zapovedi pa ne spoštujejo, in med pravimi verniki, ki se morda ne hodijo kazat v cerkev tako pogosto, pa v boga resnično verujejo.
O resnici in manipulaciji
Spoštovani gospod Bogdan Oso-lin. Sprejemam Tvoje mnenje o ZLSD in njenem programu. Tudi komentar o mojih izjavah o stranki in njenem delu. Toda zakaj moraš zraven uporabljati žaljivke? Kdaj pa sem se jaz preoblačil? Jaz sem rdeč. Bil in bom. Kakšne barve si pa Ti?
S kakšnim namenom pa je v članek o absolutni resnici prišla slika prof. Matije Tomca? Če si ob desetletnici njegove smrti nabirate politične točke z raznimi koncerti ipd., poskrbite ša za nagrobno ploščo, ki si jo je gotovo zaslužil. Če ne bi Kulturna skupnost pred leti f>oskr-bela za spominsko ploščo, bi bil pokopan inkognito.
Glede tehnične zmede v članku pa predlagam, da bi vsak urednik Slamnika, saj končno ste samo štirje, dobil še vsak svojega, ustrezno plačanega pomočnika.
PAVEL PEVEC
•III*
Zakaj se f članke v Slamniku ne bom več podpisoval?
Oglasiti sem se nameraval, in napisati mnenje o uredniški politiki Slamnika, že po prvi številki, ki jo je pripravil novi uredniški odbor. A sem si dejal: Korektno jim je pustiti 100 dni uvajanja, saj nihče ni novinar. Kasneje sem celo svetoval prijateljem, naj se ne podajajo v balkansko krčmo, ki se ji pravi Pisma bralcev: že v isti številki bodo v pripisu še bolj neusmiljeno ošteti. Pa me je opogumilo geslo februarskega Slamnika: Če vidiš, kaj je prav, pa ne storiš, ti manjka poguma.
Kaj je slabo v Slamniku:
1. Uredništvo s posameznimi članki polemizira kar v pripisu. Vsaka podobnost z nadutimi oficirji za mora^o-politično vzgojo v JLA, ki so imeli na koncu vedno zadnjo besedo, in Jožetom Ostermanom (sekretarjem SZDL), ki je pred desetimi leti priložil vsakemu izvodu Celovškega zvona pripis z opozorilom, naj ne verjamemo tistega, kar piše v zamejski reviji, je namerna.
2. S članki, ki so bili objavljeni v drugih časopisih, se obračunava v Slamniku. Podobnost, ko so se nad iztrgane in prikrojene citate 57. številke Nove revije z ognjem in mečem spravili ostali slovenski mediji, je namerna. Podlosti komunistične oblasti so, kot kaže, za demokratično uredniJtvo vrlina.
i. Polemiziranje, ki se, namestit ob napisane stvari, spotika oh to: s katere pošte je bil članek poslan; kdo ga je napisal; narobe napisan šumnik; iz katere politične ali ideološke skupine je pisec.
Res, da tega ne delajo samo člani uredništva, a zgled bi lahko dajali.
4. Avtorjev nekaterih člankov (ali vsebin) in fotografij se ne podpiše.
5. Kriteriji razvrščanja člankov o dogodkih in proslavah državnih praznikov se iz številke v številko spreminjajo.
6. Tematsko sorodni članki so razmetani po vsem časopisu.
7. Hi razvidne ločnice med komentarji in članki; osebnimi mnenji in poročili.
Le toliko, ker me omejuje zapovedano število vrstic. Kritični osvetlitvi politične usmeritve uredniškega odbora se zavestno odrekam v izogib nepotrebnim polemikam in mnenju, da ljudem ni treba soliti pameti; sami bodo ločili zrnje od plev. Pisati v Slamnik ne bom nehal, čeprav je včasih dober beg boljši od slabega boja. Svoj protest bom izražal z nepodpisovanjem člankov, za honorar pa prosim uredniški odbor, da ga izmenično nakazuje Rdečemu križu (februar, april,...) in Karitasu (marec, maj,...). Lep pozdrav tistim, ki so me radi brali, ostalim pa hvala za potrpljenje.        |COR LIPOVŠIK
DRUŠTVO PROTI MUČENJU ŽIVALI
Novemu društvu želimo uspešno sodelovanje
Če bi imeli v vsakem kraju Slovenije društvo proti mučenju živali, bi bilo to še vedno premalo spričo surovosti ljudi do naših soprebival-cev na Zemlji. Zato me je tem bolj razveselila novica, da se v Domžalah ustanavlja D. P. M. Ž., ki bo skušalo rešiti problematiko na tem področju. 15. februarja sem se udeležila ustanovnega občnega zbora. Uspešno ga je vodila ga. Lea Miil-lerjeva. Iniciatorka in ustanoviteljica pa je sposobna in delavna študentka Barbara Jovan iz Domžal. Navzlic veseljačenju, saj je bil ta dan debeli četrtek, se je zbora udeležilo mnogo Domžalčanov, pa tudi Kamničanov.
Številno je bila navzoča mladina in je odprtin ust poslušala zanimiva izvajanja ga. Miillerjeve, ta je poleg vodenja tolmačila na panojih razstavljeno fotodokumentacijo in drugo propagandno gradivo. Za predsednico D. P. M. Z. Domžale je bila izvoljena Barbara Jovan, saj že vrsto let pred ustanovitvijo društva rešuje trpinčene živali, vodi jih na zdravljenje ali pa neguje v domači oskrbi - seveda za svoj denar. Vendar več-članski izvršilni odbor ji bo moral odslej priskočiti v pomoč, v oporo pa ji bodo tudi novi člani društva, ki so se po končanem zboru mnogoštevilno vpisovali vanj. Nova predsednica je med di-
skusijo navedla-arogram društva in da bi v prvi vrsti hotela rešiti preveliko število mestnih golobov v Domžalah, vendar to humano in ob sodelovanju domžalske občine. Ta pa je v svojem pozdravnem pismu obljubila podporo in pomoč društvu. Pod točko razno so udeleženci kar takoj potožili o hudih primerih mučenja živali na Domžalskem, to je od trpinčenja mačk, do neustreznih bivalnih možnostih za pse čuvaje pri kmetijah, preganjanje golobov in celo o trpinčenju prašičev na prašičji farmi Ihan, ki sodi v domžalsko območje - področje. Razveseljivo je dejstvo, smo slišali, da je domžalsko D. P.
M. Z. že deveto registrirano društvo v Sloveniji, žal pa kričeči primeri trpinčenja živali še vedno niso odpravljeni, kot to je nehuman transport živali, trpljenje laboratorijskih psov na farmi »Krke« v Hudenjah pri N. m., trpinčenje in preganjanje domačih živali itd. še več: pojavljajo se celo novi primeri, in to: gojenje nojev v neprimernih farmah, pasji boji, pretiravanje pri tekmovalnih psih, bio inženiring, lovni turizem, pa še in še. D. P. M. Ž. želim mnogo uspehov pri svojem delu, živalim v Sloveniji pa čim lepše življenje.
MARIJA BOŽENA KRŽIČ
18
/lamnik
Domžale
RAČUNOVODSKI SERVIS
KENIKS,d.o.o.,
Domžale Telefon: 713-568
-		-s
		
		
		
Nudimo vam:
• ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu,
• montažo in prodajo SAT in klasičnih anten, možnost plačila na obroke.
Telefon: 061/727-042 Mobitel: 0600/637-071
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER HEBEEE3
UuMJaiuka M (SPB1), Domžal«
ZAČETNI TEČAJ (25 ur): OOS, VVJNOOWS, WORD FOft WtNDOWS
EXCEL(20ur)
AUTOCAD. COREL0RAW, TANGO...
ZAHVALJUJEM SE
osebi od številnih očividcev, ki se mi je dne 7. 3. 1996 ob 11.40 uri ponudila v pomoč pri lažji poškodbi, ki mi jo je na prehodu za pešce v Domžalah - pred LB nasproti Blagovnice Vele, povzročil pobegli, brezvestni voznik.
Pavla Habjan, Triglavska 17, Domžale
Vletošnjem letu SERVIS DEBEVC, MENGEŠ, GORENJSKA C. 13, praznuje 20-letnico obstoja. Začetki so bili skromni, saj je pred dvema desetletjema sedanji lastnik, direktor in mojster FRANC DEBEVC sam začel orati ledino, ki je po dvajsetih letih rodila obilo sadov. Servis danes zaposluje 11 delavcev, po podatkih slovenskega zastopnika pa glede na število opravljenih servisnih storitev, v letu 1995 jih je bilo 5150, spada v sam vrh v slovenski servisni mreži VOLKSVVAGNA in AUDIJA.
In kaj pravijo o ciljih g. FRANC DEBEVC: »Skrajšanje čakalne dobe in dvig kakovostne ravni naših uslug je naš cilj. K temu naj bi prispeval nakup 4600m2 zemljišča, na katerem bomo uredili nov prodajno servisni center, na katerem bo tudi 2200m2 pokritih površin. V servisu je trenutno zaposlenih 15 delavcev, ki hkrati lahko opravljajo storitve na 11 vozilih, vsi smo strokovno usposobljeni z dolgoletnimi izkušnjami in prepričani, da je za naše stranke samo najboljše dovolj dobro. Zaposleni se zavedamo, da je za uspeh servisa potrebno zaupanje, ki ga gradimo na dobrih odnosih in na specializiranih servisnih uslugah, ki jih opravljajo sodelavci.«
V pogovoru z g. FRANCEM KRŽANOM, vodjo kleparske in električne delavnice, smo izvedeli, da SERVIS DEBEVC vseskozi slovi po kvalitetnih kleparskih in ličarskih uslugah, kar se nadaljuje tudi z njegovim prihodom. Sam želi storitve še izboljšati, zato uporabljajo nova strokovna znanja, prvovrstna orodja in naprave, med katere spada tudi nova tretja ravnalna miza, naprava za popravilo klimatskih naprav in posebna naprava za optične preglede najnovejših modelov AUDI A4 in A8. Njegova ekipa je strokovno usposobljena za delo na novih napravah, njihova prizadevanja pa gredo v smeri čimhi-trejših popravil, saj vedo, da lastniki svoje jeklene konjičke težko pogrešajo, seveda pa na račun hitrosti nikakor ne sme pasti kvaliteta opravljenega in to jim je vselej najpomembnejše. Na vprašanje, kaj vam lahko še ponudijo, g. KRŽAN odgovarja: »Usposobljeni smo tudi za naknadno vgradnjo avtomobilskih klimatskih naprav, elektronskih alarmanih sistemov, daljinskih upravljalcev zaklepanja, centralnih kiju-
I MENGEšI
Audi
Že 20 let delimo uspehe z vami
čavnic, električnega dviga stekel, vrat, mobitel instalacij.« Pove še, da jim ličarska dela pogodbeno opravlja delavnica Klančar. Popravila karamboliranih vozil pa opravljajo tudi kot pogodbeni servis zavarovalnice, s čimer stranki olajšujejo reševanje škodnega primera.
Za servis so značilni dobri delovni pogoji, o katerih smo se, pogovarjali z JANKOM PETERKO, preddelavcem - mahani-kom, ki je povedal, da vselej dela z prvovrstno opremo in orodjem, kar je za mehanike najpomembnejše in nadaljeval: »Omogočeno nam je tudi šolanje na vseh novih modelih vozil VOLKSVVAGEN in AUDI. Tako nam ni tuja skorajda nobena mehanska napaka na vozilih. Mehanična ekipa je mlada,
strokovna in se dobro spozna tako na elektronske naprave, ki " so na modernih vozilih nujne za diagnosticiranje napak. O prodajnem programu, ki je med slovenskimi kupci dobro poznan in priljubljen, smo se pogovarjali z g. FRANCIJEM VRANKARJEM, vodjo prodaje, ki je povedal, da njihova vozila odlikuje predvsem kvalitetna izdelava, univerzalnost in trpežnost. Prodajni aduti, ki v letošnjem letu že trkajo na vrata kupcev, so: POLO LIMUZINA, lahko dostavno vozilo CADY, AUDI A4, avant in AUDI A3. Z navedenimi vozili in dobrim renomiranim programom GOLFA pričakujejo tudi letos 7% letni delež prodaje vozil njihovih znamk v Sloveniji. O pogojih nakupa pa g. VRANKAR pravi: »Krediti, leasin, staro novo in ekskluzivna ponudba za kupce iz našega prodajnega območja so možnosti, ki jih ponujamo kupcem. Tako stopamo po poti zahodnih firm, ki naš slogan USPEHE DELIMO z vami, cenijo, saj vedo, da smo za njih pripravljeni narediti vse potrebno.«
G. RADO ZUPAN, vodja skladišča, skrbi za redno dobavo rezervnih delov in dodatne opreme. Dober informacijski sistem in distribucija servisu omogoča, da vsak potrebni rezervni del dobijo v roku 24 ur. V stalni zalogi imajo predvsem potrošne materiale, kot so: filtri, jermeni, zavorne obloge, sklopke, žarometi, stekla, smerokazi, vzvratna ogledala, odbijači in drugo. »Moja obveznost je spremljati in nabavljati vse novitete iz programa dodatne opreme, kot so: radioaparati Blaupunkt, alarmni sistemi, spojlerji, prtljažniki, tepihi so pri nas vedno na razpolago, v prihodnje pa bomo ponudbo popestrili tudi z lahkimi platišči znamke ATS in ALUSTAR.
Ob koncu kratke predstavitve SERVISA DEBEVC pa še o njihovem sponzorskem prispevku, ki se iz leta v leto veča. Sodelujejo s smučarjema Andrejem Miklavcem in Gregorjem Grilcem, za naslednje dve leti so prevzeli pokroviteljstvo nad vrhunskim alpinistom Tomažem Humarjem, pomagajo pa graditi tudi dvigalo za invalide v mengeški šoli.
To je torej SERVIS DEBEVC, ki bo tudi v vseh naslednjih desetletjih SVOIE USPEHE DELIL Z VAMI. Obiščite jih in se prepričajte! Program VOLKSVVAGEN in AUDI vas pričakujeta!
Franci Urankar
Rado Zupan
Franc Kržan
Janko Peterka
RHODODENDRON CENTER, d.o.o. Radomlje
Iz našega prodajnega programa vam ponujamo:
- veliko izbiro semenskega krompirja od zelo zgodnjih do poznih vrst
- spomladanske čebulnice
- semena
- zaščitna sredstva za varstvo rastlin
TRGOVINI
JURČEK
Stranska 9, Domžale Odprto: od 8. do 19. ure tel.: 723-021
VRT
Ljubljanska c. 62, Domžale Odprto: od 8. do 19. ure tel.: 722-455
posebna ponudba vrtne kosilnice
in
motorne kose
po zelo ugodni ceni:
že od 28.000 SIT dalje
PRIPOROČAMO SE • PRIČAKUJEMO VAS
Domžale
/lamnik
19
Mali oglasi
SLAMNIK
7X1-022
POLAGANJE, brušenje in lakiranje parketa. Tel.: 714-064 - dopoldan od 9. do 13.; popoldan od 15. do 18. PRODAM obleko za obhajilo, večje velikosti. Tel.: 724-017. PROFESOR uspešno poučuje angleščino, italijanščino, nemščino za vse šole. Tel.: 722-281.
OBVKSTILO
Kinološko društvo
Adam Ravbar
vabi k vpisu v spomladanski tečaj osnovnega šolanja psov, ki bo 2. aprila ob 17. uri na Kopališki 4 (Dom športnih organizacij Domžale - poleg Repovža). Cena tečaja Je 9.000 SIT.
Informacije na telefon: 714-271, 714-964.
SERVIS
ono o
I
gorenje
BOSCH
VVhirpool
ANTON K0VIČ s.p. PREL0G, STARA CESTA 6 Domžale
9712-096
NAJAMEMO do 100 m2 skladiščnega prostora v Domžalah. Ponudbe na tel.: 712-926.
ZAPOSLIMO natakarico ali dekle z veseljem do strežbe v gostilni redno ali honorarno takoj. Tel.: 727-950. PREKRIVANJE streh in postavljanje ostrešij. Pooblaščen krovec za Bramac, Decro, Tegob in Guttanit. Tel.: 711-734.
FRIZIRAM na domu. Tel.: 713-225.
ŠTUDENT strojništva instruira matematiko in fiziko za osnovne in srednje šole. Tel.:
727- 275.
DOMŽALE z okolico: par srednjih let brez otrok najame neopremljeno stanovanje ali manjšo hišo z možnostjo kasnejšega odkupa. Tel.: (061) 715-954.__
SERVIS športne opreme (koles, smuči...) v Domžalah, Maslejeva 6 (za Kurivom). Odprto: od 10. do 12. in od 15.30 do 18.30. Ponedeljek zaprto. Tel.: 714-083. SERVIS šivalnih strojev, Kaju-hova 15, Preserje (v bližini Kemisa). Tel.: (061) 723-324 ali 727-897. Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, sobota od 9. do 12. ure. INSTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje šole. Tel.: 712-960.
GARSONJERO ali manjše enosobno stanovanje (centralno ogrevanje) v Domžalah kupim. Tel.: 737-937 od 16. ure dalje.
INSTRUIRAM matematiko in fiziko za srednje šole. Tel.:
728- 556.
*	obrezovanje
	sadnega drevja in
	trte
*	sprejemamo
	naročila za urejanje
	vrtov
*	čistilni servis
	LAKOTNIK
	tel.:713-406
Instruiram matematiko, fiziko, kemijo za osnovne in srednje šole. Tel.: 739-412.
TUDI ob vašem domu naj raste vinska trta. Sadike dobite v Domžalah. Prodam tudi več panjev čebel, čebelnjak in več starinskih predmetov. Podarim še neuporaben zajčnik s šestimi boksi. Ivan Ložar, Domžale, Masljeva 10 (ulica ob »Kurivu«i.
HLEVSKI gnoj prodam. Tel.: 373-982.
STRIŽEM PSE KODRE (pudlje). TEL:061714-189
PRODAM mladega kozlička, starega dve meseca, rjave barve. Lahko tudi za nadaljno rejo. US Maks, Mali Jelnik 2, 1233 Blagovica ODDAM dvosobno stanovanje v Domžalah SPB 2. Inf. na tel. 711-175 (popoldne). INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662.
ODPRTO OBČINSKO PRVENSTVO OBČINE DOMŽALE V VELESLALOMU
Smučarsko društvo Domžale v sodelovanju s Športno zvezo Občine Domžale razpisuje odprto prvenstvo v veleslalomu dne 30. 3. /996 ob 13. uri na Veliki planini pod sedežnico.
Tekmovali bodo v 16 kategorijah; cicibani, mlajši dečki in deklice, starejši dečki in deklice, mladinci, mladinke, člani, članice in veterani - veteranke v svojih skupinah.
Vsi udeleženci se morajo prijaviti do petka, 29. 3. 1996, v Kemični čistilnici Mali Maja (SPB), telefon 723-160 in Bistro minuta Domžale, tel. 724-148 in za zamudnike v ciljni areni pol ure pred startom. Štartnina je S00SIT za vse sodelujoče.
Žrebanje startnih številk bo v petek, 29. 3. 1996, ob 19. uri v klubskih prostorih SD Domžale na Kopališki 4.
Priznanja dobijo prvi trije v kategoriji in prvih šest diplome uro po končani tekmi v Gostišču Šimnovec na Veliki planini.
VAŠA HRBTENICA VAM BO HVALEŽNA
Za zdravje in sprostitev
Sredi Obrtno-industrijske cone Trzin, na Hrastovi u 10, so pred kratkim odprli zasebni fizioterapevtski center, kjer nudijo storitve, ki so po vrsti in obsegu enake zdraviliškim, s poudarkom na obolenjih hrbtenice oziroma gibalnega sistema.
Najsodobnejše opremljeni FCT FIZIO CENTER TRZIN, kjer ob vrsti kurativnih in preventivnih programov (zdravljenje bolečin v hrbtenici, šola za hrbtenico), nudijo tudi sprostitvene programe. +CT FIZIO CENTER TRZIN nudi: fiziotera-pevtske storitve, tango - blatne obloge,
LKŠ GRADNJE d.o.o.
LUKAN ZLATKO
nizke gradnje: izkopi, prevozi, izgradnja cest MOB.:0609 638-427
POHIŠTVO Liiz KARANTANIA
IESEC NAKUPA KUHINJE
do 35% popust za gotovinska plačila
* KUHINJE (42 modelov) izredne ponudbe
* DNEVNE SOBE iz masivnega lesa, breza, jelša, hrast
* sedežne garniture v usnju in blagu: narejeno po vaših merah
* ter spalnice in otroške sobe
V salonu Liiz KARANTANIA, Domžale, ul. Antona Skoka, tel.: 711 -804 in v Ljubljani, Topniška5, tel.: 302-689.
UGODEN SALON POHIŠTVA
NAKUP VAM ŽELI
podvodno masažo, biserno koper, terapevtski bazen, kombinirano savno, terapevtsko gimnastiko, Se posebej pa ga Mirjam Span, višja fizioterapevtka, priporoča ŠOLO ZA HRBTENICO, v kateri se naučite skrbeti za zdravje svoje hrbtenice. Če še niste vedeli, potem vam FCT FIZIO CENTER TRZIN sporoči, da lahko marsikatero bolezen hrbtenice in gibal preprečimo ali vsaj omilimo, če se naučimo prepoznati vzroke nastanka bolečin ter preventivno ukrepamo.
• Bolnik stori največ, če si zna sam pomagati in skrbeti za svoie telo«, je eno izmed njihovih priporočil, ko nam razkazujejo hidromasažno banjo, ki omogoča podvodno masažo ter se lahko kombinira z električnimi tokovi in zelišči, pri katerih se lahko odločite med pomirjujočim ali poživljajočim učinkom. Masaži in terapevtskim gimnastič-nim vajam je namenjen najsodobnejše opremljen bazenček in telovadnica, tako da FCT FIZIO CENTER TRZIN vabi na rekreacijo tudi manjše skupine, ki želijo storiti nekaj več za svoje telo. Posebej privlačna je KOMBINIRANA SAVNA, ki je primerna tudi za tiste, ki ne prenesejo visokih temperatur finske savne, priporočajo pa tudi termoterapijo, ki jo izvajajo kot tango tople blatne obloge, ki so zelo učinkovite pri zdravljenju revmatičnih obolenj gibalnega sistema. Z najmodernejšimi napravami priznanih svetovnih znamk izvajajo protibolečinsko elektroterapijo, elektroterapijo za krepitev mišic, primerno tako za zdravljenje poškodb gibalnega sistema, kot za krepitev mišic športnikov. Potrebno je seveda tudi individualno delo z uporabo sodobnih ročnih fizioterapevtskih tehnik. Zagotovljeno imajo sodelovanje zdravnikov specialistov. Sprostitveni program obsega različne vrste masaž: klasična ročna masaža, ročna limfna drenaža in shiatsu masaža, ki iih izvaja strokovno usposobljena maserka Helena.
Terapevtski bazen je namenjen za izvajanje terapevtskih vaj, ki so vodene s strani fizioterapevta, lahko pa se bazen uporablja za preventivni in sprostilni program, saj ima vgrajene tudi šobe za vodno masažo.
Telovadnica lahko sprejme do 8 obiskovalcev, kjer organizirajo skupinsko terapevtsko gimnastiko, individualno obravnavo in šolo za lajšanje bolečin v hrbtenici. Pripravljajo pa še nove programe namenjene otrokom in pacientom z osteoporozo.
FCT Fizio Center Trzin vas torej vabi, da z njihovo pomočjo poskrbite za svoje zdravje. Njihove storitve, podobne tako po ODsegu, kvaliteti in ceni storitvam naših zdravilišč, vam bodo pomagale, da bo vaše počutje boljše.
Verjemite, da vam bo vaša hrbtenica hvaležna!
URKO trgovina z Instalacijskim materialom, montaža, Mrvi« In popravilo vodovodnih instalacij
Slamnikarska 16 61230 Domžale Tel: 061/724-110
713-660
/3> RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI C 11* CENTER
X^tfB  Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale
ZAČETNI TEČAJ (25 ur): DOS, WINDOWS, WORD FOR WIND0WS EXCEL (20 ur)
AUTOCAD, CORELDRAVV, TANGO...
A
f     > f    X S
SKERJANEG
IOC TRZIN, BRODIŠČE 25 tel.: 724-232, faks 724-238
NUDIMO DOBAVO IN MONTAŽO:
- spuščenih stropov Armstrong
- kovinskih stropov DAMPA spuščenih stropov ter predelnih sten iz gipsa - kartonskih plošč
KNAUF n RIGIPS
- izdelava izolacij mansard in adaptacije podstrešnih stanovanj
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!
ZOO BOUTIOUE - TRGOVINA ZA MALE ŽIVALI
Vašim ljubljencem nudimo:
ŠIROK IZBOR OSNOVNE HRANE, DOPOLNILNE HRANE, POSLADKOV, ČISTILNIH IN NEGOVALNIH SREDSTEV TER PESTER IZBOR OSTALE OPREME ... Ostalo:
NALEPKE. PORTRETI, MAGNETNE PRIPONKE IN RAZGLEDNICE Z MOTIVI VAŠIH LJUBLJENCEV... Obratovalni čas:
od ponedeljka do petka od 09.00 do 12.00 in od 15.00 do 20.00
sobota od 09.00 do 13.00
V naši trgovini na Ljubljanski 110 v Domžalah ste dobrodošli skupaj z vašim ljubljencem. Naš telefon: 723149.
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!
Lesene balkonske ograje - različne, vrtne stole, klopi, mize Lahko naročite pri nas:
LESNA GALANTERIJA HROVAT, Gradišče 35, 1225 LUKOVICA tel.: 061/735-059
SERVIS
Močnik
WVVSfWvW Servisiranje motornih žag, vrtnih kosilnic, motokultivatorjev in koles z motorjem.
Pioto 38, Dol/Lj. tel.: 061/ 374-224 Delovni čas: po.,to.,če.,p».:
©d9.~-14." inod 16.--18", tr.: od 14."-18.", so.: od 9.--14.".
TEL-HAiTi
TEL • 715 - 790 i
IIIIIHIIIlilllllllllll
S TEM IUTOM0M VAM NUDIMO
POPUSTA
20
/lamnik
Domžale
Servis
pralnih strojev Gorenje sušilni stroji Gorenje električnih - plinskih štedilnikov - vseh tipov hladilnikov, zamrzovalnih omar, skrinj - vseh tipov električnih bojlerjev
Gregorič G & A
Šolska 22 1230 Domžale tel.: 714-939
VETERINARSTVO TRSTENJAK
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
Tesovnikova 27A, Lj. (Jezica)
Naročila po tel: 372-967.
Vsak delovni dan od 8.-20. ure. Ob sobotah od 8.-13. ure.
Radovan Zaje, dr. vet. med. mag. I. Trstenjak, dr. vet. med.
KOZMETIČNI SALON
MIRA SAVNIK
Višja medicinska sestra Diplomirana kozmetičarka
PRELOG, BREZNIKOV A 31 DOMŽALE, TEL. 714-262
* nega obraza in telesa z vrhunsko kozmetiko
* klasična masaža
* alternativne masažne tehnike
* depilacija
* Učenje
šiviljstvo
Irena Keš
Izdelava In popravilo moške, ženske in otroške kon-fekclle
modni dodatki oblačenje gumbov
NOVI
POOBLAŠČENI
PRODAJALEC
IN SERVISER VOZIL
LADA
AVTODETR d. o. 0. ZORMAN MENGEŠ
UGODNI KREDITNI POGOJI, TUDI STARO ZA NOVO TRGOVINA REZERVNIH DELOV MEHANIKA - KLEPARSTVO - LIĆARSTVO
NA ZALOGI VSI MODELI VOZIL ŠE PO STARI CENI
TEL., FAX: 737-313, 737-041
Cenjene bralce in obiskovalce Knjižnice Domžale obveščamo, da imajo možnost naročiti mesečno bibliografijo knjižnih novosti Knjižnice Domžale. Dodatne informacije posredujemo na tel. 721-204 ali v Knjižnici Domžale. Se priporočamo!
Uredniški odbor glasila
Slamnik prosi vse bralke in bralce,
da fotografije, ki jih pošiljajo
za objavo, opremijo z imenom avtorja.
Pomlad je lepa, zato naj bo tudi vaš korak lep in udoben v obutvi iz naše široke modne
TRGOM po"udbe-
7 MODRO °b vsa^em nakupu
vastaka prijetno ObUTVDO presenečenje. Domžale, Rojska 18 d   Odprto: 9*-/2\ 74*-79*
tel.: 715-843   sobota: 9*-72* _
knjigarna In papirnica
Rojska cesta 18 D DOMŽALE
tel.:715-840
del. čas: od 8. do 19. ure sobota: od 8. do 12. ure
vam poleg že znane
ponudbe: šolskih potrebščin, papirniškega materiala vseh vrst obrazcev in pestre izbire igrač
ZNOVA NUDI NEKAJ NOVEGA
in sicer
DARILNI PROGRAM INTERSHOPA. Veselimo se srečanja z vami
vaša in naša PAPIRNICA TAJA
REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLIMO
HIŠNIKA -VZDRŽEVALCA
ZA POLOVIČNI DELOVNI ČAS, ZA DELO V MENGŠU.
ČISTOČA d.o.o. tel. 715-771
MAR
s. p. Marko Levičnik Železniška 3, 61230 Domžale
Mob.:
0609 630946
ČISTILNE DEJAVNOSTI
Pranje avtomobilov na vašem domu s pripeljano vodo in vsemi potrebnimi stroji. Vaša samo elektrika, 220 voltov; kemično in globinsko čiščenje avtomobilov, aktivno čiščenje tepihov, sedežnih garnitur in vseh vrst ležišč (pršice, prah, umazanija). Čiščenje poslovnih prostorov in lokalov ter vzdrževanje jaht in počitniških prikolic. V upanju, da ste našli svoj interes v moji ponudbi, vas prisrčno pozdravljam in pričakujem vaš klic.
DROGERUA KANA
LJUBLJANSKA 90 DOMŽALE (SPB)
PRAZNUJE 4. OBLETNICO OBSTOJA
ODPRTO OD 9. DO 19. URE OB SOBOTAH OD 9. DO 13. URE
ZATO SMO ZA VAS PRIPRAVILI 20% POPUST ZA VISOKOKVALITETNO KOZMETIKO IZ NAŠEGA LASTNEGA UVOZNEGA PROGRAMA: - PLENITUDE • SYNERGIE • CERA Dl CUPRA • CLINIANS
ŽELJA KANE JE, DA TUDI VI SPOZNATE, DA JE SAMO NAJBOLJŠE DOVOLJ DOBRO ZA VAS, ZATO VAM NUDIMO MOŽNOST PLAČILA NA 3 ČEKE, Z LB EU, VISA, ...
POSTANITE NAŠA STALNA STRANKA IN DOBILI BOSTE ŠE STALEN 10% POPUST.
Domžale
/lamnik
21
jrUS-SECURITY
VARNOSTNA, DETEKTIVSKA IN INTERVENCIJSKA SLUŽBA
JUS-SECURITY d.o.o. Ljubljanska 102 1230 Domžale
Telefon: 715-776, mobitel 0609/615-159
Prodaja, montaža in priklop
VARNOSTNIH ALARMNIH SISTEMOV
na 24-urno nadzorno službo z oboroženo intervencijsko skupino
wmm mat
Feliks MIKATI ^tt^^^^^ Odprto: Imenjc 21, Moravče od 12 - 22 ure
ponedeljek, torek: zaprto
NUDIMO VSE RIBJE SPECIALITETE IN DOBRO DOMAČO HRANO. SPREJEMAMO TUDI ZAKLJUČENE DRUŽBE OD 20 DO 40 OSEB. VABIMO VAS V LEP AMBIENT S PRIJAZNO POSTREŽBO. \
Naročila po mob.: 0609 611-641
FRIZER
ŽENSKO, MOŠKO IN OTROŠKO MODNO FRIZERSTVO
* Delo po vzoru angleških frizerskih salonov, ličenje - make up za različne priložnosti, lasna diagnostika s pomočjo mikroskopa in ustrezna terapija, vodenje evidence tretmajev na vaših laseh, prijazen ambient in cene za vsak žep, vsak deseti obisk pri nas nagradimo z brezplačno uslugo po vaši želji.
Posebna ugodnost, ki je v našem salonu že tradicija, pa je vsak prvi četrtek v mesecu, ko vas uredimo s 50 % popustom.
ODPRTO:
PO     13.-20. ČE 7.30-20.
TO   7.30-20. PE 13.-20.
SR      13.-20. SO 7.-12.
Natalija Herga, Dragomelj 124, 61230 Domžale, tel.: 1612643
OBNAVLJANJE IN PREDELAVA SEDEŽNIH GARNITUR TER DRUGEGA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA, IZDELAVA SEDEŽNIH GARNITUR TER FRANCOSKIH POSTELJ STANDARDNIH DIMENZIJ ALI PO VAŠIH ŽELJAH. MOŽNOST PLAČILA NA TRI ČEKE.
TAPETNIŠTVO JARC
EMIL JARC, PREVOJE131, 61225 LUKOVICA
MOBITEL: 0609-635-915
DA NE BOSTE ŽIVELI V TEMI NAS POKLIČITE ŠE DANES.
ELEKTRO ERHART s.p.
Breznikova 29, Domžale (061)714-261
popravimo vam staro električno napeljavo ali pa položimo novo, uredimo praznično razsvetljavo
izložb in lokalov Ne poizkušajte sami ukrotiti elektriko, Ml bomo to storili ZA VAS HITRO IN VARNO.
ZASEBNA ZOBOZDRA VSTVENA ORDINACIJA
dr. JAGODA STREHOVEC Potočnikova 15, Domžale
Obveščam cenjene stranke, da je delovni čas ordinacije:
PON., SRE., ČET. TOR., PET.
13.00-19.00 8.00-13.00
Informacije po telefonu: 712-990 in 722-122.
OPTIKA
golavsek
Mengeš, Slovenska 30, tel.: 737-968 Domžale, Ljubljanska 88, tel.: 722-911 (v bližini Kuriva)
STOB, d.o.o.
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Domžale, Ljubljanska 51, tel. 711-415
Ugodne cene gradbenega materiala!
Posebej ugodna cena opeke modularni blok in kombi plošč.
Na zalogi ves ostali gradbeni material.
Za kamionske pošiljke dostava brezplačna. Možnost odloženega plačila.
Za manjši nakup lahko pokličete po telefonu In naročen material vam bomo dostavili na dom.
NOVO! OKNA IN BALKONSKA VRATA!
Odprto od 7. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Se priporočamo!
m FIZI0 CENTER TRZIN
o
\irbtenict
fizioterapevtske storitve terapevtski bazen lango - blatne obloge ročne masaže podvodna masaža biserna kopel kombisavna šola za hrbtenico terapevtska gimnastika
I.O.C.Trzin.HRASTOVEC 10, tel. tax: 061/721 386
Redno ali honorarno zaposlimo
ČISTILKO
za čiščenje prostorov v popoldanskem času za območje Domžal
IN ČISTILCA STEKEL
ČISTOČA d. o. o. tel. 715-771
OBVESTILO
uporabnikom storitev kmetijske svetovalne službe na območju občin Domžale in Mengeš
Med začasno odsotnostjo kmetijske svetovalke Irene ZLATNAR, kmet. inž., ki pokriva območje navedenih občin in do ureditve stalnega nadomeščanja (predvidoma do sredine meseca junija), bo za vse uporabnike storitev kmetijske svetovalne službe uvedeno dežurstvo v dosedanjih prostorih (KZ Domžale, Zg. Jarše83, tel.: 711-179), po naslednjem razporedu:
PONEDELJEK, od 7.-9. ure Anton DEMOJZES, dipl. inž. kmet. svet. v Lukovici
(tel.: 735-116)
TOREK, 8.-10. ure Marta KOS, dipl. inž., svetovalka za kmečko družino
(tel.: 841-003)
SREDA, 7.-9. ure Janez OCEPEK, inž., kmet. svet., v Moravčah (tel.: 731-016)
PETEK, 7.-9. ure Anton JAGODIC, inž., kmet. svet. v Komendi (tel.: 841-003)
Izven časa dežurstva lahko svetovalce pokličete na telefonsko številko v pisarni, kjer ima sicer sedež (številka je pri vsakem navedena).
Občina Domžale - Oddelek za finance in gospodarstvo
L	AVTOŠOLA »JUS« DOMŽALE						
AVTOŠOLA »JUS« Ljubljanska 102		©	A	16 let 18 let	Yamaha cooper 125 SR	1.700	
61230 Domžale		®	B		Peugeot 106 Golf diesel	1.550	
Uradne ure:				18 let	Nissan patrol turbo	2.000	
Pon.: 10.-12. in 16.-18. Sre.: 10.-12. in 16.-18. Pet.: 10.-12. ure		©	C	18 let	Mercedes 12.13	2.800	
Telefon: 715-776 Mobitel: 0609/615-159		(D	H	14 let	Samo teorija CPP	2.500	
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil PEUGEOT
Rova 3 a, 61235 Radomlje Tel.: (061) 727-010 servis
Faks: (061) 727-319 (061) 727-798 prodaja
NAJNOVEJŠI PEUGEOT 406
Z ABS-OM, SERVOVOLANOM IN DVEMA ZRAČNIMA BLAZINAMA V SERIJSKI OPREMI ŽE OD 30.800 DEM NAPREJ
VSA VOZILA IZ PROGRAMA PEUGEOT SI LAHKO OGLEDATE IN KUPITE PRI RODEX-U RADOMLJE
22
/lamnik
Domžale
Poročilo CPV
Mengeš, 15. 2. 1996, ob 18.15, so gasilci na poziv dom žalskih policistov odšli v Men geš na Prešernovo cesto z dvema voziloma, kjer se je zgodila prometna nesreča; udeležena sta bila dva osebna vozila. Na kraju dogodka ni bilo potrebno reševati oseb, zato so zavarovali in osvetlili cestišče, da so lažje delo imeli policisti. Poklicni gasilci so kraj ob 19.15 zapustili, prostovoljni gasilci iz Mengša pa so cestišče očistili, ker sta bila razlita bencin in olje.
POPRAVEK razpisa za izvedbo festivala: »KONCERTI GROBLJE'96«
objavljen v glasilu Slamnik št. 1 dne 26. 1.1996.
Šesta točka navedenega razpisa se popravi tako, da
se besede:
Odbor za družbene dejavnosti zamenjajo z besedami:
Odbor za kulturo, šport in dejavnost društev.
POPRAVEK
Pri zahvali v Slamniku št. 21 96 za
Ivanko Uštar, roj. Jurjevec
iz Vrhpolja pri Moravčah
je v tekstu prišlo do napake. Pravilno se glasi:
ZAHVALA
V triinosemdesetem letu starosti je prenehalo biti plemenito srce naše ljube mame, stare mame, sestre in tete.
Prometna nezgoda v Spodnjih Lokah, 21. februarja 1996
Magistralna cesta (M-10) Ljubljana-Celje, 19. 2. 1996, ob 19.35, so domžalski policisti sporočili gasilcem, da je potrebno v krajih Trnjava-Krašnja in Spodnje Loke s cestišča odstraniti podrto drevje, saj ovira nemoten potek prometa. Intervencijska enota, gasilci, so morali razžagati večje število podrtih dreves in jih tudi odstraniti, da je stekel promet.
Med povratkom gasilcev v CPV jih je v Trnjavi ustavil in za pomoč zaprosil občan, ker se je zaradi teže snega na drvarnico, v njem pa osebno vozilo, zvrnila velika bukev, ki je obenem potrgala še elektro vodnike. Dve bukvi pa sta bili že zelo nagnjeni na stanovanjsko hišo, zato so se gasilci in policisti odločili za preselitev družine k sorodnikom v Prapreče, kamor so gasilci odpeljali dve materi in pet otrok starosti do sedmih let, najmlajši je bil nedo-
nošenček, star samo tri tedne. Drevesa so razžagali in iz drvarnice izvlekli osebno vozilo lukovški prostovoljni gasilci.
Srednje Jarše, 20. 2. 1996, ob 3.20, so dobili gasilci obvestilo, da ležijo po cestišču elektro vodniki, ki jih je raztrgal sneg. Na kraiu dogodka so gasilci ugotovili, da gre za telefonsko napeljavo, nato so oviro odstranili na rob vozišča.
Količevo, 20. 2. 1996, ob 8.00 uri so gasilci posredovali pri manjši prometni nesreči, saj je bilo potrebno vozilo R-4 usposobiti za nadaljnjo vožnjo tako, da so gasilci odmaknili zveriženo pločevino od prednjega kolesa in katrca je že lahko oddrvela proti Radomljam.
Spodnje Loke, 21. 2. 1996, ob 5.25, so dobili policijsko obvestilo o prometni nezgodi. Gasilci so odstranili kombi Ci-
troen, da je bil možen dostop do voznikovih vrat, ki je bil poškodovan v golfu. S hidravličnim orodjem so odprli voznikova vrata in ga prenesli iz vozila na nosila; reševalno vozilo ga je odpeljalo v Klinični center. Do nezgode je prišlo zaradi motoviljenja italijanskega priklopnika po cestišču; ta je vozil po nasprotnem voznem pasu, voznik golfa je začel situacijo reševati; dane bi prišlo do čelnega trčenja, je tudi on zapeljal na nasprotni pas. Ko se je umikal nasproti pravilno vozečemu kombiju, je zadel v zadnje kolo priklopnika, od tam ga je odbilo še v kombi.
Domžale, 25. 2. 1996, ob 21.15, je občanka zaprosila za pomoč, da ji kletne prostore zaliva voda; na kraju so gasilci ugotovili, da voda nastopa iz kanalizacijskega jaška v klet, ker je zamašena odtočna cev. Zato so gasilci s primernimi aparaturami očistili odtočno cev in voda je odtekla.
Domžale, 29, 2. 1996, ob 8.55, je občan poklical gasilce za pomoč, da mu voda po-plavja hišo iz stanovanjskega dela. Iz kopalnice je voda tekla v kletne prostore, ker je pretočil radiator centralne kurjave. V kopalnici je bil po podu tapi-son, ki je tudi pokrival sifon, zato si je voda izbrala odtok kar po stanovanju v klet. Gasilci so zaprli ventil radiatorja in počistili vodo.
Dvakrat so morali gasilci posredovati še pri odpiranju vrat na poziv policije in občana.
*    VIKTOR SVETLIN
Peter Košir
Te dni smo se na domžalskem pokopališču za vedno poslovili od našega prijatelja Petra Koširja, dipl. inž. kemije. Bil je cenjen in priljubljen v podjetju, med poslovnimi partnerji in športniki.
Peter Košir se je rodil v šestčlanski družini 12. 1. 1943 v Ljubljani. Srednjetehnično šolo - kemijski oddelek je končal 1961. Na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo je diplomiral 1967. leta.
Vseskozi je bil zaposlen v Heliosu Domžale na različno pomembnih mestih, od raziskovalca, vodje raziskav za lesne premaze, od direktorja Oljarne do direktorja Helios - Kemične tovarne Domžale. Ob koncu pa je bil pomočnik predsednika PO Helios. Z vsem svojim delovanjem je bil predan športu - teku, kolesarjenju, smučanju, avtomobilizmu. Že zgodaj po prihodu v Domžale
		Tebi sonce nič več ne sije, že te hladna zemlja krije. Mirno spava/, drago bitje, tam, kjer vlada tihožitje. Kjer si danes ti. bom jutri jaz, hladna zemlja vse združi nas.
	amW>0!> *0 Immf	
		V SPOMIN
		Prvega aprila mineva leto dni, odkar nas je mnogo prekmalu zapustil naš dragi mož, oče, stari ata in brat
		Pavle Nahtigal
		z Vira
Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov prerani grob in prižigate sveče.		
		Vsi njegovi
ZAHVALA
Po daljši bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
Francka Lovše
roj. Podobnik
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala dr. Farkašu za zdravljenje, gospodu kaplanu za opravljeni pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in gospodu za zaigrano Tišino.
Vsi njeni
se je priključil Smučarskemu društvu Domžale. V začetku kot spremljevalec svojega otroka in član društva, kasneje po letu 1976 pa kot član uprav-
nega odbora vse do začetkov bolezenskih težav. V tem času je bil pet let uspešen predsednik društva.
Mnogo večerov je po napornem službenem in društvenem delu tekel za sprostitev. V zimskem času je bil veliko na tekaških smučeh in tekel na vseh maratonih. Aktivno pa je deloval tudi v AMD Domžale s posebno ljubeznijo do motociklizma v Sloveniji.
Domžalski smučarji smo s smrtjo Petra Koširja izgubili dobrega človeka in tovariša ter neutrudnega delavca. Radi smo te imeli in te bomo ohranili v svojih srcih v najlepših spominih.
SD DOMŽALE
Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena so razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
Neizmerna bolečina je z žalostjo ovila naš dom ob izgubi ljubega moža in očeta
Franca Čoža
iz Trzina
Vsem, ki ste ga imeli radi, ga pospremili v njegov prerani grob, nam pa lajšali neizmerno bolečino in nam kakorkoli pomagali, iskrena hvala.
Žena Fani in hčerka Nevenka z Matejem
ZAHVALA
V triindevetdesetem letu starosti nas je zapustil naš ata, tast, stari ata, pradedek in stric
Gvido Kenda
iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo dr. Farkašu za ves trud in dolgoletno zdravniško skrb, dr. Mušiču in dr. Zajčevi ter patronažni sestri ge. Jelki za nuđenje zdravstvene pomoči. Osebju doma upokojencev v Domžalah se zahvaljujemo za nego in skrb v zadnjih dveh mesecih. Zahvala Krajevni organizaciji ZB-NOV Slavka šlandra za venec in g. Peterci za poslovilne besede, praporščakom, Oktetu Pirnat za zapete žalostinke, g. Zajcu za
zaigrano Tišino. Iskrena hvala vsem, ki ste ga z obiski razveseljevali in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V triindevetdesetem letu starosti nas je zapustila naša draga teta in botra
Marija Krašovec
roj. Brodnik, z Jelše nad Blagovico
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovane maše, sveče in cvetje ter za pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Jožetu Vrtovšku za lepo opravljen obred ter g. Janezu Cerarju za zadnje besede ob slovesu. Še posebno pa se zahvaljujemo dr. Martinu Farkašu, višji medicinski sestri Irmi Markovšek ter sestrama Sabini in Kristini za požrtvovalno nuđenje zdravniške pomoči in obiske na domu. Še enkrat hvala lepa vsem, ki ste nam ob težkem trenutku stali ob strani in se boste naše drage tete spominjali.
Vsi njeni
Ljubila si življenje,
ljubila si svoj dom,
a tiho brez slovesa
si odšla v večni dom.
V domu našem je praznina,
a v srcih bolečina.
V SPOMIN
Tretjega marca so minila tri leta, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica in prababica
Anica Završnik
rojena Kralj iz Trzina
Spomin nate bo večen, kot je večna zemlja, ki te pokriva. Vsem, ki se je spominjate ob njenem grobu, ji prižigate sveče - iskrena hvala!
Vsi njenil
	Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala da prideš ti Sedla bom na rožna tla in jokala ker te ni.
	
	V SPOMIN
	Desetega marca je minilo eno leto, odkar si nas za vedno zapustil, naš ljubi mož in oči
	Vinko Cerar
1 % m	iz Domžal
V naših srcih ti naprej Živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni gori in tvoj nasmeh med nami živi.	
Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, prižigate svečke in postojite ob njegovem grobu.	
	Vsi tvoji
Ljubil si življenje, ljubil svoj dom, a tiho brez slovesa odšel si v večni dom. V grobu mirno spiš, a v domu našem je praznina in v srcih naših bolečina.
V SPOMIN
Minilo je leto dni, odkar nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast in stric
Štefan Pire
iz Podgorice pri Pečah
Vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče - iskrena nvala.
Žena Elka, hčerki Boža in Mira z družinama
Ne jokajte na mojem grobu le tiho k njemu pristopite in spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite
ZAHVALA
Deveta februarja je po hudi bolezni za vedno odšel od nas naš dragi mož, oče, dedek in tast
Stanislav Česen
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč in za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče inza številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Farkašu in patronažni sestri Jelki Bečaj, ki sta mu ob tej težki bolezni nudila vso pomoč in nego. Iskreno hvala gospodu Likarju in članom Koroških borcev za izrečene poslovilne besede. Hvala vsem praporščakom, pevcem bratje Pirnat in za zaigrano Tišino. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Domžale
Žalujoči: žena Karolina, sinovi Stanko ter Slavko in Niko z družinama.
Domžale
/lamnik
Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj si nas zapustila, draga žena, mami, mama, sestra, teta, sestrična, tašča in svakinja
Marija Dolenc
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Posebna zahvala dr. Ložarjevi, sosedom Levstikove ulice, Pelechove ceste, podjetju Lip Radomlje, društvu upokojencev Radomlje, kolektivu Induplati Radomlje, kolektivu Napredek Market Moravče, sosedom iz Domžal in Peč, Oktetu bratov Pirnat in gospodu župniku za lep cerkveni pogrebni obred. Vsem, ki ste nam ob tem težkem trenutku stali ob strani, in vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Preko groba gre ljubezen in nikdar ne oveni... Blagor mu, ki v duši nosi lep spomin na mlade dni! Mami in ati, vajina je zasluga, da prebiva v srcih maj, vsem, ki so otroci vajini -pot nam kažeta v raj!
V SPOMIN
V mesecu marcu mineva 9 let od smrti naše mami
Pepce
in eno leto od tragične izgube očeta
Edija Capuder
s Krtine.
Z nami živita naprej.
Vsi njuni!
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje kraj in čas.
V SPOMIN
2. aprila bo minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi
Stane Gerbec
iz Domžal
Čas mineva, žalost in neskončna praznina ostajata ...
Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče, iskrena hvala.
Vsi njegovi
Ne jočite, saj v mislih sem pri vas, zaupno vdani k bogu se ozrite in srčno zame - zase ga prosite, naj na vstajenja dan se spomni nas.
ZAHVALA
V petek, petnajstega marca, smo na zadnji poti spremljali našo ljubljeno ženo, mamo
Milko Mohorič
Vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu, ji darovali cvetje, prižgali svečke in nam bili blizu v težkih trenutkih, se najlepše zahvaljujemo. Posebna zahvala dr. Starbkovi in vsemu osebju Zdravstvenega doma Domžale, gospodu župniku za obred in poslovilne besede, pogrebni službi, pevcem bratov Zupan, gospodu Stoparju za odigrano Tišino in vsem, ki ste kakorkoli sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se tudi dr. Cerarjevi in vsem zdravnikom in sestram onkološkega oddelka v Ljubljani, tovarni Tuba, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam bili v pomoč.
Žalujoči mož Ivan, sin Peter in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti našega očeta
Antona Benda
mizarskega mojstra
se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v zadnjih letih, ko so njegove moči popuščale. Zahvaljujemo se dr. Kovačevi, dr. Kokaljevi in dr. Mušiču za njihovo skrb. Hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga obiskovali. Hvala gospodu Zajcu in gospodu Zevniku, gospe Selanovi za poslovilne besede, pevcem cerkvenega zbora, Mengeškemu zvonu in Mengeški godbi. Hvala za vse izraze sočutja in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi ste prispevali, da je bilo slovo lepo in manj boleče.
Mengeš: 17. 2. 1996 Otroci z družinami
V naših srcih ti naprej živiš. Zato pot nas vodi tja, kjer v tišini ti zdaj spiš. Tam lučka ljubezni gori in tvoj nasmeh med nami živi.
ZAHVALA Mnogo prezgodaj je umrla naša
Mirni Povž
z Male Loke, stanujoča v Ljubljani
Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem se iskreno zahvaljujemo za tako številno spremstvo na njeni zadnji poti, za darovano cvetje in sveče ter izrečena pisna in ustna sožalja. Zahvaljujemo se Oktetu bratov Pirnat za zapete žalostinke. Govorniku gospodu Andreju Zajcu za lepe poslovilne besede, hvala praporščakom in g. Stoparju za zaigrano Tišino, še enkrat vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
V triinosemdesetem letu starosti je prenehalo biti plemenito srce naše ljube mame, stare mame, sestre in tete
Alojzije Bajde
iz Moravč
Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Viktorju Primožiču za lepo opravljen pogrebni obred, Moravškemu moškemu pevskemu zboru Mira Capudra za zaigrano Tišino, Juretu Močilnikarju in nosilcem krste, zastave, luči, križa ter Pepci Urbanija v imenu upokojencev Rašice Moravče za poslovilni govor. Prav tako se zahvaljujemo vsem tistim, ki ste našo drago mamo tako številno pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Tako čudno mi je... ali ne umira nekdo v meni
rahlo rahlo, neopazno kot list v poznem soncu, kot roža z nagnjeno glavo, da ne veš: morda sanjari o modrem nebu? Nekdo v meni zapira oči. -
11. marca 1996 nas je za vedno zapustila naša sodelavka, prijateljica
Julijana Rode
učiteljica gospodinjstva na OŠ |anko Kersnik Brdo
Tiha bolečina spremlja v srcih njen nenadni odhod iz naše sredine.
Sodelavci in učenci OŠ Janko Kersnik Brdo
ZAHVALA
Ob smrti dobrega očeta
Gašperja Slaparja
se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen pogreb. Zahvaljujemo se tudi gasilcem, organizaciji Zveze borcev, vsem govornikom, praporščakom in Oktetu Tosama. Iskrena hvala za darovano cvetje in sveče, za oddane sv. maše ter za številne ustne in pisne izraze sožalja. Posebna zahvala pa velja ge. Ivanki Ogorevc za vso pomoč, ki nam jo je nudila. Zahvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili do njegovega zadnjega počitka.
Vsi njegovi
Vse teče, nič se ne povrne in nič ne pride več nazaj; nikoli val se ne obrne, sijoča zvezda se utrne, v temi zgubi se njen sijaj.
V SPOMIN
Osmega marca je minilo deset let, kar nas je za vedno zapustila naša draga mami
Cilka Mušič
iz Trzina
Hvala vsem, ki se je spominjate! Vsi njeni
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Voseminosemdesetem letu starosti nas je zapustila draga sestra in teta
Ernestina
Resnik
roj. Cerar
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, izrečena sožalja ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Marku Pippu in patronažni sestri ge. Irmi za zdravniško skrb in nego. Iskrena hvala tudi g. župniku Andreju Svetetu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in govorniku KS Lukovica za poslovilne besede, še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, deda, tasta in strica
Slavka Petka
borca Šlandrove brigade - šoferja v pokoju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti Posebna zahvala ZŠAM Domžale za lep pogrebni obred, vsem članom ZŠAM Ljubljanske regije, vsem praporščakom in govornikom - g. Petercu ZB, g. lanežiču Termit, g Jegliču ZŠAM, Domžalski godbi ter pevcem Stobljanskega okteta. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Vsi njegovi
-
-
—
Najlepša hvala za računalnik,
gospa mag. Anuša Rode!
Beseda je dala besedo in zapletli sva se v pogovor. O Slamniku seveda, o čem bi drugem! Ne, nimamo računalnika, nimamo tiskalnika, nimamo faksa, so se glasili moji odgovori, gospa Anuša Rode pa se je vedno bolj čudila, saj, kot je rekla, si ne more predstavljati uredništva, ki izdaja mesečnik, pa nima danes najosnovnejšega sredstva, računalnika.
»Nič ne obljubim,« je rekla ob koncu najinega klepeta, »vendar, če bo le mogoče, vam bom skušala pomagati.«
Nekaj dni kasneje me je ponovno poklicala in povedala, da nam Inštitut za elektrogospodarstvo in elektroindustrijo iz Ljubljane, kjer je mag. Anuša Rode, diplomirana inženirka matematike, zaposlena kot vodja delovnega področja za informatiko, odstopa računalnik s tipkovnico vred. »Manjka samo monitor, morda ga bom dobila pri kakšnem drugem podjetju,« je rekla gospa Anuša, sama pa sem ostala na drugi strani žice brez besed. Kljub temu da vse, kar je potrebno v zvezi s Slamnikom napisati, napišem na prenosnem /aču-nalniku, ki ga prenašam v svojem črnem kovčku kot mačka mlade, kamor koli grem, mi je s telefonskim klicem mag. Anuša Rode tisti dan neverjetno polepšala.
V uredništvu si bomo res lahko veliko pomagali z novo pridobitvijo, prav gotovo pa ne bomo več edino uredništvo v državi brez pripomočka za pisanje - računalnika.
Se enkrat, najlepša hvala, gospa Anuša!
O. B.
Epigrama
TAM tam v Mariboru
TAM dolgo bije že: tam-tam, tam-tam. So pregloboki vmesni žepi tam, tam.
V njih se preveč zgubi: tam-tam, tam-tam.
Finančna policija
Kot začarana kraljična spi; vlado pa skrbi, da se ji ne zbudi.
FRANCE CERAR
16
let ^AHAČIČ SERVIS TRGOVINA
gorenje
Prešernova 1a, 61230 Domžale, SLOVENIJA Tel.: 061/722-107
POPUST DO 15 %, PRODAJA NA DO 10 ENAKIH OBROKOV BREZ OBRESTI
• BARVNI TV GORENJE
• GLASBENI STOLPI, VIDEOREKORDERJI
• PRALNI STROJI, SUŠILCI PERILA
• HLADILNIKI, ŠTEDILNIKI
• MALI GOSPODINJSKI APARATI (SESALCI, POSODA, LIKALNIM ...)
• DODATNI POPUSTI - DO 25 % HLADILNIKI, E. ŠTEDILNIKI ZAMRZOVALNE OMARE ...
Na zalogi celoten program Gorenje!
Brezplačna dostava.
Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
PRAVI NASLOV ZA NAKUP APARATOV GORENJE!
Prešernova 1a, 1230 Domžale, Tel. & fax: 061/722107
NAPREDEK
NAPREDEK
NAPREDEK
S!!!l!!3Ei^^
▲
NAPREDEK
NAPREDEK
DOMŽALE
▲
NAPREDEK
Blagovnica VELE
je bogato založena z novo kolekcijo pomladanskih oblačil - domačih in iz uvoza
• vse za maturante in birmance
• svetujemo pri izbiri krojev, barv in modnih dodatkov.
Tradicionalna
NAPREDKOV A MODNA REVIJA
v petek 29. marca 1996 ob 20. uri v dvorani Komunalnega centra v Domžalah.
Nastopajo poznane slovenske manekenke,
pevca Marta Zore in Andrej Šifrer.
Ne zamudite izredne priložnosti, da v živo spremljate letošnjo domačo in uvoženo ponudbo ženske, mč^»4«^itoške kolekcije ter dodatkov za pomlad in poletje iz prodajnega programa Napredkovih trgovin. ^ Vstopnice za prireditev po 500 In 300 SIT bodo v prodaji nekaj ' dni pred revijo v blagovnici Vele na oddelku trafike ter v mini, blagovnici Zarja v Mengšu.
Revija bo prava paša za oči in ušesa. Vabljeni!
Ko posije pomlodonsko sonce že rozmišljomo koko bomo no verondi oli vrtu posedeli no svežem zroku.
Kam po vrtne garniture?
V NAPREDEK seveda!
V trgovinah: Blagovnici Vele, mini blagovnici Zarja Mengeš, Kovinarju in salonu Pohištva novi modeli uvoženega plastičnega pohištva po enkratnih cenah (do razprodaje):
• vrtna garnitura (miza in 4 stoli) le 6.320 SIT
• bela vrtna klop 3.000 SIT
• vrtne klopi iz lesa in kovine
V Napredkovih trgovinah imamo pestro ponudbo veli ko n očnih dobrot
Voščimo Vom lepe Velikonočne proznike in obilo pirhov!
/lamnik
Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik.
Odgovorna urednica DADA BREJC
Pomočnik odgovorne urednice BOGDAN OŠOLIN
Člani uredništva
FRANC CERAR, MARIJA KAVKA, MARTIN GROŠELJ, VERA VOJSKA, Dr. BOGDAN DOLENC
Urednik strani občine Lukovica TOMAŽ BOLE
Urednica strani občine Moravče BERNARDA MAL
Uredništvo glasila SLAMNIK
je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah.
Odgovorna urednica DADA BREJC, tel.: 721-022
Uredništvo
ERNA ŽABJEK-KOČAR, tel.: 721-022
Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR
Lektor
AVGUŠTIN PIRNAT
Glasilo izhaja v nakladi 14.000 izvodov in ga prejmejo vsa
fospodinjsrva brezplačno, isk Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana.