ŽENSKA REALNA GIMNAZIJA URŠULINK Z INTERNATOM V LJUBLJANI
PRAVICA JAVNOSTI Z DNE 25. V. 1936, S. N. BR. 18.829
I Z V E S TJ E
ZA ŠOLSKO LETO 1936/3?
V	LJUBLJANI 193?
IZDALO RAVNATELJSTVO
ŽENSKA REALNA GIMNAZIJA URŠULINK Z INTERNATOM V LJUBLJANI
PRAVICA JAVNOSTI 7, DNE 25. V. 1936, S. N. BR. 18.829
I Z V E S T J E
ZA ŠOLSKO LETO 1936/37
V	LJUBLJANI 197?
IZDALO RAVNATELJSTVO
NATISNILI J. li L A S N I K A NASL.,
UNIVERZITETNA TISKARNA IN LITOGRAFIJA D. D. V LJUBLJANI ODGOVOREN L M 1 K U S.
Naš direktor.
V letošnji prvi pomladi — 15. marca — smo proslavili na naši gimnaziji bolj redek dogodek: sedemdesetletnico našega direktorja monsignora dr. Josipa Debevca.
V vsem slovenskem svetu in še dalje je preč. gospod jubilant znan. Več kot znan: spoštovan in ljubljen je. Velike so njegove lile-rarne zasluge. Premnogim svojim učencem je v dolgih letih poučevanja na srednjih šolah pripomogel do pravilne in krepke duševne in duhovne rasti. Učen doktor teologije in goreč duhovnik je. Pa vsa ta velika in lepa dejstva puščamo danes ob strani. Povedali bi radi samo, kaj je gospod direktor dr. Debevec naši gimnaziji.
Mož, ki nosi v svoji globoki duši vrelce vedno novega življenja ter dovoli iz teh virov črpati vsem — tako najmanjšim učenkam kot najstarejšim nastavnikom zavoda. „O, jaz sem bogat“, bi lahko naš direktor zaklical s pesnikom. A zdi se, kot bi monsignor v svoji veliki ponižnosti za lastno bogastvo ne vedel.
Veličina dr. Debevca se ne meri od severa do juga, od vzhoda do zapada — marveč v globino src, ki jih oplaja s Krezovimi zakladi svojega duha in s kremenitimi, solidnimi svojimi krepostmi.
Kljub rahlemu zdravju je naš gospod direktor vedno poln duhovitega humorja. Pogosti so njegovi obiski po gimnazijskih razredih, a vsekdar so prazniki za deco. Saj otroci in nastavniki čutijo, da ne prihaja k njim toliko inšpektor kot dobrohoteči oče. Malokdo se zna tako neposredno približati mladi duši ter jo tako nežno, sigurno in smotrno zajeti kot dr. Debevec. Bog mu je dal izrednih sposobnosti, s katerimi mojstrsko oblikuje mlada srca. Dijaški svet — je njegov svet. Ljubljeni vladar mladih duš je. In zatočišče nas učiteljev, ki gremo po njegovi sledi.
Naša mlada gimnazija je plod devetletnih direktorjevih naporov, ponižanj in razočaranj. Njegovega požrtvovalnega, nesebičnega dela za procvit naše gimnazije ljubljanske uršulinke ne bomo nikdar pozabile. Prijeten slučaj je to, da je letos ob petdesetletnici svoje gimnazijske mature dr. Debevec predsedoval prvemu nižjemu tečajnemu izpitu na naši gimnaziji.
Pravijo, da so otroci pravični sodniki. Zato bo prav, ako navedemo sodbo naših učenk, ki je ob direktorjevi sedemdesetletnici privrela iz otroških ust: „Rade imamo gospoda direktorja, ker je tako učen in skromen, dober in vsem dostopen. Ponosne smo nanj!“
Da, radi ga imamo, hvaležni smo mu, molimo zanj in posnemati ga skušamo.
M. M.
I.	Učiteljski zbor.
A.	Spremembe v šolskem letu 1936/37.
Iz učiteljskega zbora so izstopili: učiteljica ročnega dela s. Matilda Dovč, honorarni profesor K u 1 j i š Anclr o, strokovna učiteljica m. Andreja Ovsec in supl. Rovšek Milena.
Dne 10. maja je nastopila bolniški dopust supl. Po tise k-Jenko Milica.
Supliral jo je honorarni profesor Breskvar Silvo.
B. Učiteljski zbor koncem šolskega leta 1936/37.
^•*-5
t/3 'S OJ C>c/3
>cj
O) ^ ^
M Jd O 3 j« O
o o a
O >(/) O
o
00
CO
<M
>0
>0
o.
► rt C
2 -S >5 .5 >0>c/)
>0 >00 c
>£.S £ M iS-2
a
'C c
CD
Opomba			Je poučevala tudi na uršulinski učiteljski šoli	Je poučevala tudi na uršulinski učiteljski šoli	Je poučevala tudi na uršulinski učiteljski šoli		
Druge šolske dolžnosti	tajnica, varuhinja dijaške knjižnice	1	varuhinja učiteljske knjižnice j	vatuhinja zemlj. in zgod. zbirke	1	1	1
jjiupajzcH	II. b	s	X)	>	1	1	1
ju i|;)jsu3p -a; 0|!as»s	CM T—H	00 TH	lO 1—1		rH T—(	05	CD
Kaj je učil, v katerem razredu, po koliko ur na teden	zemljepis v I. a/2, 1. b/2, II. a/2, II. b/2, zgodovino v II. a/2, II. b/2	srbohrvaščino v I. b/2, II. a/2, II. b/2, III./2, IV.12, zgodovino v III./3	matematiko v I. b/4, III./4, IV./3, fiziko v III./2, IV./2	zrgodovino v IV,/3, zemljepis v III./2, IV./2	slovenščino v I./5, francoščino v III./3, IV./3	francoščino v I. a/3, I. b/3, II. a/3	risanje v I. a/2. I. b/2, II. b/2
Glavna in stranska stroka	pedagogika, filozofija, nar. zgodovina, stenografija l	pedagogika, filozofija, nar. zgodovina, srbohrvaščina	matematika, fizika	zgodovina, zemljepis	južnoslov. književnost, slovenski jezik, francoščina, ruščina, narodna zgodovina	francoščina, prim. gramatika rom. jezikov, južnoslov. knjiž., latinščina	grafika
	rt J*	rt	rt	rt X	cd	2	k- rt
>o cd	C OJ	n a»	O (/)	C <u	c o»	C <v	Urt
N	Q_ 3 (/)	CL 3 C/)	*♦— O k— O-	CL 3 V)	CL 3 tn	CL 3 l/)	TD rt X rt
Priimek in ime	M. Imakulata Leben	M. Magdalena Plevel	M. Krizostoma Fajdiga	S. Avksilija Oblak	Derganc Hedvika	Dobovšek Milena i	Maleš Miha
•A3*§ -dez	00	05	O T—»	▼H T—(	(M T-H	co T-H	n
*
i
c
<D
'S čd
-S g°-
5 cd
.Ä&S
rt 3 O
00
O-- N
O O
&Ž
.C/)
n
o
j=
rt
>
«S^
bjQQ
T3
cd « i ;s
-i^s
-O b«
3*g 3
( 3 cd c/> rt "rt c ^ > <D ü 0) *“• C •— >o — >o
§>s-3
D. tj
d)
N ^
rt c/)
c z:
•3S g3
3Ä.S N
JS ^ >N S ca >u i .5
> s73 a
|>g ss
g-3J
, rt
o
" §02
>V) C/3
T3	>N
3 1/1 i
-+->	T3
. <D cd -*-*
bo
rt >o ^
> 3 cd
.S • c
3 »N •-.
O^.S G Cl _ cd
<L)
<D rt o ^
•""J C >C/3
>o
a
cd
t_
LU
jd
Id
>_
o
•-m
čd
c
3
>N
3
cd
M
o
<n
o~
p*
B «. u s
rt «
rt
id
«JS
En
"C
rt
£
_ro
>
>
O
(U
c/)
‘a cd o
o E 2 « ‘PJxi
iC rr
ld<
>TT O"". G S
>o ^
K/)	„
C ic
O)"-;
> cd
o _J
To ‘“H
CM
^d-O
g "!m"
£2 h-5—-
T3 —1 —H
cd -H >04
5Ž 1) »
0
N-4M C
>*>2Ž£2
O O * cd
>0 >0 J3 >oo >c/> o
o a
O <D >-
Ö > «/) rt O
<u
c
£ “ sl
,§ 5 «3 O g •* > >c/) >- c
>| E g g
o « jž ,5
•• C _j '-J 00 -*-* 2 0 o S2 lJT S ä
o g^Jo n
>N g ^ K/J
•S St u 3
<D •—. i_
>N
rt
X5
T3
rt
>
O
g > C
p^is
u
o
-M ° "“l
r //) 3 -*—> cd
S g S O-S
sl'^gs
8:ŠJ>S
c -3n5 :s.
Cd 5 N3 c
•ii; 1) VI
cd
c
^a»
CL,
3
c »-
£ ° cd to
*-» qj
P
■§°-
0 B
5
■—: ed
1 o «* := o n:
ts s
o
cu
cd
S
o
N
a>
cd
a.
3
cd
M
O
S)
tj
o
55
rt
a>
C ro ö
SÄ5®
S — Cd
g.^š
o»« «
j= 3 ^
cd
>N
o
•o
u
H
rt
O.
3
c/)
cd
jfl
'S
m W cd u.
Ä S
i *o
^ a> 2> Uh
E
^ cd g
oi;3
§ss
cd o G T3 o
d c a
g s
u- 'C cd o
u- (/j
o a»
F
£-1 Cl
B
cd
M
a>
a.
cd
1 O o >
cd
►
—
U)
(U
>t>
cd
B
3
U
a
>
rt
rt
O
•C/5
7
II.	Šolski letopis.
Popravni izpiti so se vršili 31. avgusta. Priglasilo se je 22 učenk.
Izpit so napravile te učenke:
I.a razred: Blažič Ruža, Derganc Ernestina in Velkovrh Marija.
I. b razred: Danev Zvonka, Furman Mari ja, Gerdina Ljudmila, Heinrihar Julijana Božena, Podboršek Majda, Slak Maitilda, Škarja Metka, Vogrin Pavlina, Zaloker Barbara in Zupan Matilda.
II. razred: Danev Stana, Kavčič Ljuba, Kiauta Dragica, Mravljak Vera, Munih Elizabeta, Pelc Silva, Stibilj Marija in Zupančič Božena.
Zima Lidja ponavlja razred.
Vpisovanje za šolsko leto 1936/37 je bilo I. in 2. septembra.
Dne 10. septembra je bila šolska maša v čast Sv. Duhu, takoj nato se je pričel redni pouk.
Dne I. oktobra je bila popoldne šolska spoved, 2. oktobra pa skupno sv. obhajilo.
Dne 9. oktobra, ob drugi obletnici smrti kralja Aleksandra Ze-dinitelja, je bila ob 8. liri v naši cerkvi slovesna komemoracija. Po cerkvenem opravilu se je vršila žalna slavnost v telovadnici.
Spored:
1. Učenke so zapele Vigred se povrne.
2. Spominski govor supl. Olge Sterle.
3. Učenka osnovne šole je deklamirala pesem Vinka Bitenca Deveti oktober.
Dne 21. oktobra, na redovni praznik sv. Uršide, je bil pouka prost
dan.
Dne 31. oktobra so profesorice zgodovine pojasnile učenkam pomen Jadranskega dneva.
Istega dne so nastavnice po razredih predavale o varčevanju.
O Vseh svetih so učenke prinesle mnogo vencev, šopkov in sveč za okrasitev vojaških grobov.
Dne 10. novembra so profesorice predavale učenkam o nastanku in pomenu Društva narodov.
Dne 11. novembra smo z dveminutnim molkom počastili spomin žrtev svetovne vojne.
Dne I. decembra je bil praznik zedinjenja. Ob 8. uri je bila šolska maša, nato proslava v telovadnici. Spored:
1.	M. Elizabeta — Aljaž, Slovenska zemlja. Zapele učenke meščanske šole.
2. Slavnostni govor supl. Umek-Ravnihar Fedore.
3. Učenka osnovne šole je deklamirala pesem Slovanska.
4. Gimnazijke so zapele V Korotan.
5. Našemu mlademu kralju. Deklamirala učenka I. vadniškega razreda.
6. Male Holandke. Holandski ples v narodnih nošah. Priredile vadniške učenke.
7. Učiteljiščnice so pele Domovina, mili kraj.
8. Vadniške učenke so povedale Me smo Slovenke.
9. Učenke učiteljišča in vadnice so zapele Jugoslavijo, oj!
10.	Državna himna.
Dne 5. decembra smo imeli Izseljeniško uro po sporedu:
1. Gimnazijke so zapele Kje dom je moj.
2. Supl. Iledi Derganc je predavala o naših izseljencih.
3. Na tujih tleh. Iz stolpa sem. Zapele gimnazijke.
4. Učenka 111. gimnazijskega razreda je deklamirala L. Fajdigovo Pesem izseljenca.
Od 23. decembra do vključno 10. januarja so bile božične počitnice.
Dne 27. januarja smo imeli v telovadnici svetosavsko proslavo. Učenke so zapele Himno sv. Savi. Slavnostni govor je imela supl. s. Avksilija Oblak.
Dne 30. januarja smo zaključili 1. semester.
Dne I. februarja so učenke obhajale direktorjev dan, zato ni bilo pouka.
Dne 4. februar ja smo proslavili spomin J os. Strossmayer ja :
Učiteljiščnice so zapele Strossmayerjevo himno. Direktor uršu-linske učiteljske šole dr. Josip Demšar je v prelepem in izčrpnem referatu pojasnil delo velikega jugoslovanskega vladike. K sklepu so učenke zapele državno himno.
Dne 6. in 8. februarja je m. Magdalena Plevel predavala o svojih vtisih v Holandiji in Nemčiji.
Od 15. do 17. februarja so imele naše učenke duhovne vaje. Vodil jih je jezuit p. Bogumil Remec.
Dne I. marca je bil zdravniški pregled za učenke I.a, II. b in IV. razreda, dne 21. marca pa za učenke 1. b, II. a in III. razreda.
Dne 8. marca je imel profesor Janko Mlakar skioptično predavanje o Triglavu.
Koroški dan, 13. marca, je zavod proslavil s pesmijo V Korotan. Skioptično predavanje je imel dr. Fellacher.
Dne 18. marca so učenke na iskren način počastile ?0letnico rojstva direktorja naše gimnazije monsignora dr. Josipa Debevca.
Od 25. do vključno 30. marca so trajale velikonočne počitnice.
Dne 18. aprila so imele srednje šole pevski nastop v opernem gledališču. Naše učenke so zapele: B. Šček, Skrito v žitu muren poje: P. II. Sattner, Ruškine sanje.
Dne 27. aprila je bil pouka prost dan radi telovadnega nastopa, ki pa je vsled slabega vremena odpadel.
Dne 30. aprila so profesorice zgodovine po razredih govorile o narodnih mučencih Zrinjskem in Frankopanu.
Dne 3. maja so se učenke udeležile predavanja o tuberkulozi ter gledale film „Dva brata“ na Okrožnem uradu OTJZD. Kupile so tudi 250 protituberkuloznih listkov.
Dne 8. maja smo praznovali materinski dan. Prof. m. Krizostoma Fajdiga je v prav prisrčnem govoru vzbujala v poslušalkah zmisel za pravo ljubezen in hvaležnost do mater ter živo orisala, da je življenje mater — življenje žrtvujoče se ljubezni. Učenka meščanske šole je deklamirala Golarjevo pesem Materi. Gimnazijke so zapele: O zlato mater’no srce. — Otrok ki mater še imaš ...
Dne 10. maja je bil telovadni nastop srednjih šol na vojaškem vežbališču.
Dne 15. maja smo zaključili pouk v IV. razredu.
Dne 29. maja se je vršila proslava dvajsetletnice majske deklaracije. Spored:
1. Gimnazijke so zapele Iz stolpa sem.
2. Predavanje prof. m. Pije Garantini.
3. Petje gimnazijk: Vprašaš, č’mu da sem Slovenka.
Dne 3. junija popoldne je bila šolska spoved, 4. junija skupno sv. obhajilo.
Od 8. do vključno 17. junija je inšpiciral na naši gimnaziji ter
Erisostvoval nižjemu tečajnemu izpitu ministrski odposlanec gospod anski inšpektor Ivan Dolenec.
Dne 15. junija se je na zavodu zaključil pouk.
Dne 21. in 22. junija se je vršilo vpisovanje za I. gimnazijski razred, 23. in 24. junija pa sprejemni izpit.
Dne 28. junija je bila zahvalna služba božja, nato pa vidovdanska proslava v telovadnici.
Ekskurzije.
A. Kino - predstave, ki so se jih udeležili vsi razredi.
Dne 28. oktobra: Film iz življenja blagopokofnega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja.
Dne 23. marca: Film Lurd v žaru svojih čudežev.
B.	Ekskurzije posameznih razredov.
I.a razred.
Dne 11. septembra: poldnevna ekskurzija na ljubljanski velesejem.
Dne 20. maja: celodnevna ekskurzija v Škofjo Loko, Crngrob in Žabnico. S Krancelna so si učenke ogledale mesto ter uživale lep razgled na Sorško polje, Kamniške planine in Karavanke.
Dne 9. junija: poldnevna ekskurzija na Ljubljansko pol je. Učenke so si ogledale vrste žita, senožetne trave in v bližini tudi gozdno drevje.
I.	b razre d.
Dne 11. septembra: poldnevna ekskurzija na ljubljanski velesejem. S posebnim zanimanjem so si dijakinje ogledale oddelek Zoo, razstavo lesa in izdelke lesne industrije.
Dne 20. maja: celodnevna ekskurzija v Kamniško Bistrico. Učenke so videli izvir Kamniške Bistrice, naravni most v Predoslju, zgodovinsko cerkev in uršulinski samostan v Mekinjah, grob pesnika Antona Medveda na Žalah, razvalino in trinadstropno cerkev na Malem gradu.
Dne 8. junija: poldnevna ekskurzija na Golovec v svrho bota-niziranja.
II.	a razre d.
Dne 11. septembra: ogled jesenskega velesejma v Ljubljani.
Dne 20. maja: celodnevna ekskurzija v Kališe, kjer je novo odkrita Dolarjeva kraška jama in jama Gradiščnica. Učenke so videle mejnike ob italijanski meji, idrijsko kotlino, Snežnik in druge zanimivosti.
Dne 14. junija: poldnevna ekskurzija v Narodni muzej, kjer so si učenke ogledale zgodovinski oddelek.
II. b razred.
Dne 11. septembra: poldnevna ekskurzija na ljubljanski velesejem, na katerem so si učenke ogledale vse zanimivosti.
Dne 20. maja: celodnevna ekskurzija v Bohinj. Učenke so občudovale lepoto Bohinjskega jezera in se divile slapu Savice.
Dne 5. junija: poldnevna botanična ekskurzija na šišenski hrib in Iložnik: ogled gozdnega drevja in poletne gozdne flore.
Dne 7. junija: poldnevna ekskurzija v Narodni muzej, kjer so učenke z velikim zanimanjem opazovale izkopanine prazgodovinske in rimske dobe.
III. razred.
Dne 11. septembra: poldnevna ekskurzija na ljubljanski velesejem.
Dne 14. oktobra: poldnevna ekskurzija v razstavo slovenskih umetnikov v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani.
Dne 19. oktobra: poldnevna ekskurzija na ljubljansko letališče. Učenke so ob strokovnjakovi razlagi spoznale pomen letalstva in ustroj modernega letala ter se v svoje največje veselje tudi same vozile z aeroplanom.
Dne 20. maja: celodnevna ekskurzija na Brezje, v Žirovnico in h koči Žingarici.
Dne 15. junija: ogled zgodovinskega oddelka v Narodnem muzeju.
IV. razred.
Dne 11. septembra: obisk ljubljanskega velesejma.
Dne 25. septembra: poldnevna ekskurzija v tovarno upognjenega pohištva in parketov na Duplici pri Kamniku.
Dne 14. oktobra: obisk razstave slovenskih umetnikov Goršeta, Kosa in Maleša. Učenkam so bila posebno všeč lepa oljnata tihožitja Gojmira Kosa.
Dne 8. junija: celodnevna ekskurzija na Brezje in Bled.
III.	Seznam učnih knjig za šolsko leto 1936/37.
I. razred.
Katoliški katekizem.
Levičnik, Zgodbe sv. pisma I. del.
Ba jec-Rupel-Sovre-Šolar, Slov. čitanka in slovnica za I. razred srednjih šol.
Rupel-Lesica, Srbskohrvatska vadnica I. letnik.
Južnič, Francoska vadnica I. letnik.
Šenoa-Juras-Bohinec, Geografski atlas.
Radivojevič-Prijatelj, Osnovni pojmi zemljepisa.
Kunc, Aritmetika za I. in 11. razred srednjih šol.
Mazi, Geometrija za nižje razrede srednjih šol.
Verbič-Vales, Prirodopis živalstva.
Kapus, Prirodopis rastlinstva.
Kramolc, Pesmarica za nižje razrede srednjih šol.
II. r a z r e d.
Levičnik, Zgodbe sv. pisma novega zakona.
Bajec-Kolarič-Rupel-Sovre-Šolar, Slov. čitanka in slovnica za
II.	razred srednjih šol.
Rupel, Srbskohrvatska vadnica 11. del.
Južnič, Francoska vadnica II. del.
Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis za 11. razred srednjih šol — Evropa.
Popovič, Zgodovina starega veka za 11. razred srednjih šol. Stanojevič, Istorski atlas za opštu i narodnu istoriju. Šenoa-Juras-Bohinec, Geografski atlas.
Kunc, Aritmetika za l. in II. razred srednjih šol.
Mazi, Geometrija za nižje razrede srednjih šol.
Verbič-Vales, Prirodopis živalstva.
Kapus, Prirodopis rastlinstva.
Kramolc, Pesmarica za nižje razrede srednjih šol.
III.	r a z r e d.
Jaklič-Vrečar, Liturgika.
Breznik, Slovenska slovnica za srednje šole.
Bajec-Kolarič-Rupel-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka za lil. razred srednjih šol.
Rupel-Lesica, Srbskohrvatska vadnica III. del.
Južnič, Francoska vadnica III. del.
Trivunac-Kangrga-Brežnik, Nemška čitanka I. del.
Melik-Orožen, Zgodovina Jugoslovanov L del.
Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis II. del: Izvenevropske zemljine.
Šenoa-Juras-Bohinec, Geografski atlas.
Kunc, Fizika za nižje razrede srednjih šol II. izdaja.
Kunc, Aritmetika in algebra za III. in IV. razred srednjih šol.
Mazi, Geometrija za nižje razrede srednjih šol.
Pirc, Iligijena za III. in IV. razred srednjih šol.
IV.	razred.
Mlakar, Katoliški verouk za IV. razred srednjih šol.
Breznik, Slovenska slovnica za srednje šole IV. izdaja.
Bajec-Kolarič-Rupel-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka za IV. razred srednjih šol.
Riipel-Lesica, Srbskohrvatska vadnica IV. del.
J užnič, Francoska vadnica IV. del.
Piskernik, Učbenik nemškega jezika za srednje šole.
Melik-Orožen, Zgodovina J ugoslovanov II. del.
Orožen, Zemljepis kraljevine Jugoslavije za IV. razred srednjih šol.
Šenoa-J uras-Bohinec, Geografski atlas.
Kunc, Fizika za nižje razrede srednjih šol 11. izdaja.
Kunc, Aritmetika in algebra za III. in IV. razred srednjih šol.
Mazi, Geometrija za nižje razrede srednjih šol.
Prezelj, Kemija in mineralogija za nižje razrede srednjih šol.
Pirc, Iligijena za III. in IV. razred srednjih šol.
IV.	Vzgojno delo.
1. Šola in dom.
V	šolskem letu 19’56/37 sta bila dva roditeljska sestanka. Na prvem, dne 14. januarja, je referirala prof. m. Krizostoma Fajdiga o težkočah, ki se pojavljajo pri prvošolkah ob prehodu iz ljudske šole na gimnazijo.
Dne 24. maja je prof. Janko Mlakar predaval o vzrokih slabega uspeha na gimnaziji ter o nevarnostih, ki prete učenkam med počitnicami.
Starši so se v velikem številu udeležili obeh sestankov ter tudi prednašali svoje težnje in želje. Izrazili so željo, naj bi se vsak mesec sestajali na šoli v svrho medsebojnega razgovora.
Med letom so se starši tudi v govorilnih urah informirali pri redovnih in svetnih profesoricah o vedenju in uspehu svojih hčerk.
V	izrednih slučajih so povabile razredničarke starše na poseben razgovor. Roditelji so z malimi izjemami radi in hvaležno sprejemali nasvete.
Uršulinska gimnazija je združena z internatom. Penzijonatske prefekte skrbe, da učenke vrše svoje šolske dolžnosti ter jih vedno, tako med učenjem kot pri zabavi in na sprehodih, nadzorujejo. Prefekte so v stalnem stiku s profesorskim zborom, ki jih obvešča o uspehu gojenk.
2.	Dijaška društva.
a) Podmladek Rdečega križa.
Namen Rdečega križa je, organizirati šolsko mladino, ki je dovzetna za idealno socialno delo, da se vadi v delili ljubezni in priskoči trpečim na pomoč.
Organizaciji, ki je štela 152 članic, je načeloval šolski odbor. Tvorili so ga direktor dr. Debevec Josip s starešinami včlanjenih razredov. Tajniške posle je opravljala prof. m. Krizostoma Fajdiga, blagajniške pa prof. m. Pija Garantini. V razredih so članice izvolile razredne pododbore. Podmladkarice so bile naročene na Glasnik P. R. K.
Dne 25. septembra se je vršila proslava Rdečega križa ob 60 letnici njegovega obstoja.	Prof. m. Pija Garantini je učenkam	predavala o pomenu in cilju	organizacije.
Dne 22. decembra so učenke priredile božičnico. Prinesle so mnogo obleke, perila, čevljev in jestvin ter z njimi obdarile nekaj revnejših sošolk in več	n če n k uršnlinske meščanske šole.
Dne 25. aprila se je	vršila akademija v proslavo Dneva P.	R.	K.,
ki so jo priredile ljubljanske ljudske, meščanske in srednje šole. Naše članice so nastopile s telovadno točko, združeno s petjem.
b) Podmladek Jadranske st r a ž e.
V	P. 1. S. je bilo organiziranih 61 članic. Poverjenica je bila supl. Umek-Ravnihar Fedora. Na občnem zboru dne 23. oktobra je bil izvoljen tale odbor: načelnica Kofol Ivana, tajnica Naglič Ana, blagajničarka Šribar Tjaša, odbornice: Verovšek Adalberta, Škarja Metka, Gnezda Nevenka, Borčič Mirijana, Sattler Stanislava.
Dne 22. novembra so se članice udeležile predavanja s skioptič-nimi slikami. Predavatelj Vrignanin Srečko jim je v lepili slikah pokazal letovišča in zdravilišča v hrvatskem Primorju. Namen, buditi v učenkah smisel za lepoto in pomen našega Jadrana, je imel tudi jadranski dan.
c) Ferijalni s a v e z.
Uršulinske šole v Ljubljani imajo skupno podružnico Ferijal-nega saveza. Odbor, ki je v šolskem letu vodil podružnico, so tvorile: predsednica Kobal Marija, tajnica Kofol Ivana, blagajničarka Verbič Ana.
Na gimnaziji je bilo letos 29 članic.
V.	Kabineti in knjižnice.
1.	Veroučna zbirka.
Stanje neizpremenjeno.
Koncem šolskega leta obsega: 100 velikih stenskih slik, 58 manjših slik, 35 nazoril za liturgijo maše, 2 zemljevida Palestine.
2.	Prirodopisu« zbirka.
Prirastek: 4 velike omare za učila, 20 mineralov.
Stanje koncem šolskega leta 1936/37:
Za somatologi jo: I človeško okostje, 1 lobanja, 1 preparat človeške krvi, 11 modelov, 12 slik;
za zoologijo: 175 nagačenih živali, 10 zbirk žuželk, 25 alkoholnih preparatov, 80 mikroskopskih preparatov, 156 stenskih slik;
za botaniko: 1 zbirka različnih semen, 100 stenskih slik;
za mineralogijo in geologijo: 263 mineralov, 35 okamenin, 56
modelov.	^	Prirodoslovna zbirka.
Prirastek: 1 reostat.
Stanje koncem šolskega leta 1936/37: 102 aparata z različnimi stranskimi aparati, 12 tehnoloških slik, 31 diagramov, 122 kemikalij.
4.	Zemljepisna in zgodovinska zbirka.
Stanje neizpremenj eno.
Zbirka vsebuje: 167 zgodovinskih slik, 80 zemljepisnih slik, 73 zemljevidov, 2 globusa, 4 načrte, 19 ilustriranih knjig, 26 albumov. 5 zbirk stereoskopskih slik, 7 aparatov, 2 reliefa, 1 numizmatično
5.	Risarska zbirka.
Zbirka obsega: 281 geometrijskih modelov, 40 sadrenih modelov, 98 lepotičnih modelov, 60 kosov suhe robe, 158 različnih predmetov, 16 skupin različnih predmetov.
6.	Glasbena zbirka.
Prirastek: 2 pesemski zbirki.
Koncem šolskega leta šteje zbirka: 2 tabli za note, 6 tabel, 2 metronoma, 6 violin, 4 klavirje, 3 pianine, I harmonij, 1 noto premič-nico, 3 zbirke cerkvenih pesmi, 100 cerkvenih pesmaric, 92 svetnih pesmaric in pesemskih zbirk, 4 spevoigre.
7.	Telovadna zbirka.
Zbirka se je v letu 1936/37 pomnožila za I medicinsko žogo in 20 obročkov.
Sedaj šteje: 2 plezalni lestvi z napravo za vodoravno lestev, 2 para krogov, 2 bradlji, I konja, 6 plezal, 52 ročk, 2 blazini z usnjeno prevleko, I dolgo kolebnico, 8 kratkih kolebnic, 60 lesenih palic, 6 velikih nogometnih žog, 10 majhnih žog, 2 medicinski žogi. 20 obročkov, I mrežo za odbojko, 1 aparat za merjenje velikosti, 2 tamburina, 2 košari za telovadne igre, orodje za skoke: 2 deski, 2 stojali, 1 vrvico, 1 stopnico, 1 prožno desko.
Učiteljska knjižnica.
Prirastek: 110 knjig, ki so bile naročene, kupljene ali podarjene.
Koncem šolskega leta 1936/37 šteje knjižnica 4705 knjig.
Zavod je naročen na sledeče liste in revije: Službeni list, Prosvetni glasnik, Glasnik jugoslovenskog profesorskog društva, Slovenski učitelj. Popotnik, Čas, Geografski vestnik, Dom in svet, Mladika, Mentor, Kronika slovenskih mest, Cerkveni glasnik, Pevec;
Bil blikaci j e Slovenske Matice, Šolske Matice, Mohorjeve družbe, 'ruštva sv. Jeronima, Zbirko domačih pisateljev, knjižno zbirko Kosmos in Akademsko biblioteko.
Dijaška knjižnica.
Tekom leta se je pomnožila za 38 knjig.
Koncem leta ima: 774 slovenskih, 113 srbskohrvatskih in 120 nemških knjig. Skupno šteje knjižnica 1007 knjig.
VI.	Zdravstveno stanje.
Zdravstveno stanje je bilo zadovoljivo, le v I. a razredu so učenke letos precej bolehale. Ker se je v Ljubljani razširila škrla-tinka, se je zanesla tudi v tukajšnji zavod. Obolele so 4 učenke, vsi slučaji obolenja pa so bili lahki.
Učenke so začetkom leta plačale predpisani zdravstveni fond v skupnem znesku 5160 Din. Vsi razredi so bili zdravniško pregledani, in sicer 1. marca I. a, II. b in IV. razred, 2. marca pa I. b, II. a in
III.	razred. Namen sistematskih in kontrolnih pregledov je, ugotoviti zdravstveno stanje učenk in jim nuditi potrebno pomoč. Nekaj slabotnejših deklic je bilo tudi na protitnberkuloznem dispanzerju v svrlio rentgenološkega pregleda ter točne ugotovitve diagnoze. Učenke so na drž. šolski polikliniki brezplačno dobivale zdravniške nasvete in potrebno pomoč. V počitniško kolonijo so bile sprejete 4 dijakinje.
V	splošnem ambulatoriju drž. šolske poliklinike se je zdravilo učenk:
Bolezni			Raz	red			Skupaj
	I. a	I. b	II. a	11. b	III.	IV.	
Infekcijske bolezni		—	1			—					1
Očesne bolezni		5	4	1	4	2	8	19
Pljučne bolezni		5	3	1	—	1	1	11
Ušesne bolezni		4	—	—	1	—	2	7
Kirurgične bolezni		10	4	—	3	2	2	21
Živčne bolezni		—	—	—	—	1	—	1
Bolezni srca in krvnega obtoka . .							
Bolezni prebavil		3	—	—	1	—	—	4
Bolezni dihalnih organov		3						3
Žlezne bolezni		2						2
Kožne bolezni		3	1	—	1	1	1	7
Konstitucijonalne bolezni		1		—	—	2	—	3
Bolezni zob		4		1	1	1	—	7
Ostale bolezni		5	2	1	1	2	2	13
Krvne bolezni								
Bolezni kosti in mišic								
Skupaj:	45	15	4	12	12	11	99
VII.	Klasifikacija.
Debeli tisk znači odličen, razprti prav dober, navadni pa dober uspeli.
I.	a razred.
Razredničarka supl. Sterle Olga.
1. A h lfeld Elizabeta	22.
2. Cimolini Breda	23.
3. Dragar Ema	24.
4. Gogala Jelena	25.
5. Grims Minam	26.
6. H 1 e b š Zofija	27.
7. Hren Marija	28.
8. I z 1 a k e r A 1 b i n a	29.
9. I z 1 a k e r Mihaela	30.
10. J a k 1 i č Z d e n k a	3t.
11. Keše Justina	32.
12. Kofol Marija Antonija 33.
13. Kuhelj Marija	34.
14. Kunsti Eva	35.
15. Lapajne Marija	36.
16. L j u b i č V 1 a s t a	37.
17. Maček Martina	38.
18. Mlakar Miroslava	39.
19. N a d r a g A n a	40.
20. Naglič Marija	41.
21. Novak Marija
Pavlin Ernestina Pirkovič Edvarda Pirnat An a Pless Tatjana P u c i h a r Antonija Pungerčar Anica Puntar Silvestra Pust Ivanka Rabič Slava Sattler Stanislava Savn i k Zdenka Sedej Jožefa Šegula Milena Š in a I c Marija Teržan Tat jana Vovk Jožefa Vrhovec Marija Zajec Zlatka Zdravič Darinka Zubalič Doroteja
Popravni izpit imajo:
1. Božič Antonija iz srbohrvaščine in francoščine,
2. Jesenko Alojzija iz francoščine,
3. Juvan Kristina iz srbohrvaščine in francoščine.
4. Lackner Vanda iz risanja,
5. Langus Terezija iz francoščine in matematike.
6. Ponikvar Frančiška iz matematike,
7. Schiffrer Antonija iz matematike,
8. Slejko Draga iz srbohrvaščine,
9. Vukšinič Marija iz francoščine in matematike.
Razred ponavlja:
1.	Vrščaj Ana
Neocenjeni:
1. Belimi- Marija
2. Gerkman Karolina
I.	h razred.
l j a
Razredničarka prof,
1. Bizjak Marija
2. Bogataj Marija
3. Borčič M i r i j a n a
4. Cinperman Asta
5. Cvek Marija
6. Ebber Majda
7. Fabiani A m a 1
8. Fabiani Pavla
9. F e i g e 1 Sava
10. G 1 a ž a r Magdalena
11. H a j n r i h a r D a š e n j k a
12. Hladnik Ma r i j a
13. Toffman Margareta
14. u g Ž i v k a
15. , o v a n I r e n a
16. . u r č i č Marjeta
17. Kamušič Sonja
18. Kavec Nevenka
19. Koblar Ana
20. Kralj Jožefa
21. Krenner Vera
22. Kržan Terezija
23. Logar Milena
24.
25.
26.
27.
28.
m. Krizostoma Fajdiga.
ončar Marija Maher Ivana
Marušič Vida Mošet Silva Nosan Ana
29. Oražem Ana Marija
30. Ovsec An d r e j a
31. P a li o r T a t j a n a
32. Pavlin Ana
33. Pogačnik Jelka
34. Poljanec Ana
35. Poljanec Majda
36. P o d g o r s k y Ernestina
37. Račič Nada
38. S a v i n š e k Bogomila
39. Simonič Magdalena
40. Slak Matilda
41. S til) i l j Marta
42. Strojanšek Marija
43. S u š t ar Lidija
44. Todorovič Lepša
45. Turnšek Irena
46. Zajc Ana
Popravni izpit imajo:
1. Budič Marija iz francoščine,
2. Kemperle Lidija iz francoščine,
3. Kokal j Marija iz francoščine in matematike,
4. Kurnik Marija iz francoščine,
5. Novšak Branislava iz zemljepisa,
6. Zupan Bogomila iz francoščine in matematike.
Razred p o n a v 1 j a :
Gliha Nevenka
II.	a razred.
Razredničarka prof. m. Pija Garantini.
1.	Ahačič Marija	5.	Boh	Ada
2. Auersperg Andra
3. Bartol Magdalena
4. Blažič Ruža
6. Černe Marjeta
7. Derganc Erna
8. D o h e i c Marija
9. Dobršek Mercedes	21.
10. Florijančič Tatjana 22.
11. Gnezda	Nevenka	23.
12. Habe Š p e 1 k a	24.
13. Ješe 11 Jana	25.
14. Kandare Sonja	26.
15. Kavčič Frančiška	27.
16. Kogej Nada	28.
17. Kovačič Vera	29.
18. K r u 1 e j Nuša	"0.
19. Lešnjak	Melanija	31.
20. Perič	Marija	32.
Perko Silva Polgar Liselota Pucher Uršula Razima Herta
R e b e k Nevenka Skuhala Milena Suhadolc Marjeta Svetel Alenčica Škerjanc Marija Šturm Nada Thomann Erna Zima Lidija
Popravni izpit i m a j o:
1. Benedik Žalovita iz zgodovine,
2. Habicht Marija iz francoščine,
3. Rebolj Ljubica iz francoščine in matematike,
4. Trošt Marija iz francoščine,
5. Veber Apolonija iz francoščine in matematike,
6. Velkovrh Marija iz matematike.
Razred ponav'
Hvale ložica
J a
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10. 11. 12.
II.	b razred.
Razredničarka supl. m. Imakulata Leben.
Bajc Gabriela
B e b a r Frančiška Boštele Marija Čermak Milada Črnko Ljerka Iabicht Marija Ieinrihar Julijana lorvat Rafaela anežič Jožefa Cozelj Vida ■C u h a r Majda
13. L a p p a i n Lea
14. Metelko Adalberta
15. Michler Helena
16. Počkaj Dušanka
17. R e m š k a r Mari j a
18. Rihtar Felici ja Božena	19.	S c h r o i f Olga
20. Škarja Metka
21. Tomšič Vera
22. Zevnik Kristina
23. Zorec Alojzija
24. Zupan Matilda
C u ž e 1 j Almira
Popravni izpit imajo:
1. Arhar Ivica iz matematike in risanja,
2. Demšar Božena iz francoščine in matematike,
3. Gerdina Ljudmila iz srbohrvaščine in francoščine,
4. Habjan Marijanca iz matematike,
5. Podboršek Majda iz francoščine in matematike,
6. Zaloker Barbara iz francoščine in matematike.
1. Danev Zvonka
2. Furman Marija
Razred ponavljajo
3. Golob Marija
4. Medvešček Silverija
5. Vogrin Pavlina
IX.	Nižji tečajni izpit.
Ministrstvo prosvete je z odlokom S. n. br. 16609 z dne 20. maja 1937 imenovalo za ministrskega odposlanca pri nižjem tečajnem izpitu gospoda Dolenca Ivana, banskega inšpektorja v Ljubljani.
V	izpitnem odboru so bili: gospod ministrski odposlanec kot predsednik, direktor dr. Debevec Josip kot podpredsednik, kot člani pa:
supl. Sterle Olga za slovenski jezik,
supl. Derganc Hedvika za francoski jezik,
supl. s. Avksilija Oblak za zemljepis in zgodovino,
prof. m. Krizostoma Fajdiga za matematiko.
Pismeni izpit iz slovenskega jezika je bil 11. junija. Dijakinje so pisale nalogo: Zbogom, nižja gimnazija!
Ustni izpiti so se vršili 14., 15., 16. in 17. junija.
I. Po členu 2. pravil o nižjem tečajnem izpitu so bile nižjega tečajnega izpita oproščene:
1. Ahačič	Marija	8.	Kofol	Ivana
2. Blatnik	Frančiška	9.	Mežik	Vida
\ Celar Zofija	10.	Naglič Ana
4. Črnko Božena	II.	Silvester Marija
5. Gabrovšek Cecilija	12.	Šribar Tjaša
6. Grabar	Marija	13.	Zorec	Marija
7. Janežič	Terezija	14.	Zorec	Matilda
II. Nižji tečajni izpit so napravile:
1. Cimerman Julijana	6.	Suringar Lily
2. Grajzar Jožefa	7.	Škoda Leopoldina
5.	Kobal Marija	8.	Trobec Frančiška
4. Lukan Albina	9.	Verbič Ana
5. Stradar Marija	10.	Zupančič Jagijenka
Nobena učenka nima popravnega izpita, nobena ni bila odklonjena za leto dni.
X.	Odredbe za šolsko leto 1937/38.
Popravni izpiti se bodo vršili 10. avgusta ob 8. uri zjutraj. Prošnje za popravni izpit naj učenke dostavijo ravnateljstvu najkasneje do 15. avgusta. Priložiti je treba letno izpričevalo ter prošnjo, kolkovano z 10 Din. Za vsak predmet, iz katerega se dela popravni izpit, se priloži še kolek za 10 Din.
Vpisovanje za šolsko leto 1937/18 bo 1. in 2. septembra od 8. do
li2.	ure v direktorjevi pisarni. Učenke, ki so na tukajšnji gimnaziji naredile sprejemni izpit za I. gimnazijski razred, naj se javijo omenjene dni ter poravnajo pristojbine, ki se plačajo pri vpisu. Učenke od II. do 1IY. razreda naj prineso zadnje letno izpričevalo. Pri vpisu plača vsaka: 50 Din kolek za prijavo, 20 Din za zdravstveni fond, 50 Din za knjižnico in učila in 60 Din šolnine za en mesec. Na tukajšnji gimnaziji se ne plačuje državna šolnina, zato ni potrebno davčno potrdilo.
Seznam učnih knjig za šolsko leto 1957/38 bo pred pričetkom šole nabit na samostanskih vratih.
Gojenke, ki stanujejo v zavodu, naj pridejo 9. septembra vsaj do večera.
Otvoritvena služba božja v čast Sv. Duhu bo v uršulinski cerkvi dne 10. septembra ob 8. uri zjutraj, nato se takoj prične redni pouk.
Opozarjam učenke, da se morajo v počitnicah dostojno obnašati in da so za svoje vedenje tudi v prostem času odgovorne svoji šolski oblasti.
Direktor:
Dr. Debevec Josip.
;V r v.''.h’: 'M'%
ČM* v."