S tran 2. 4JUGOSLAVIJA* dne 2. m aja 1080. 106. štev. In sicer prevrat k socializmu. OS 6 milijonov čeških glasov sta dobili te ­ žki socialistični stranki skupaj 2 mi­ lijona, z nemško in slovaško socijalno 'demokracijo cca 3 mil. glasov. To število govori jasno ta razločno republika je postala socijalistična, socijalistična brez prevrata. Brez ka­ tastrofe se Je izvršil prevrat k socia­ lizmu legalnim potom, legalnim po­ tom se je izvršila socijalistična revo­ lucija. Sreča za republiko, da so njenf zakoni, ki jih je dosedaj sprejela, taki, da ne bo treba bistvenih korektur. Že nekolikokrat Je češki narod po svojih duhovih sekal nova pota za neoviran razvod človeštva. Hus, Ta­ boriti, Komenskjr, Češki Brati, pred- bojevniki novih smeri v zgodovini. In sedaj bc zopet Čehoslovaška repu­ blika. ki bo podala prva izmed dr­ žav poleg Rusije primer socialistič­ ne države in življenja, zgrajenega na novih temeljih, na temeljih socisjalne pravičnosti, kjer ne bo gospodarske nadvlade, Iztiskovanja nadvrednote, kjer ne bo prostora za monopole ka­ pitalistične družbe. Dosedaj si takšno življenje le lahko v mislih predstav­ ljamo, v Čehoslovaški republiki ga bomo kmalu videli resnično, materl- jclno pred seboj. Lahko bomo slediti, ne da bi nam bilo treba delati nevar­ ne eksperimente. Prvi korak za humano organiza­ cijo ljudstev in držav, za zvezo naro­ dov, živo zvezo, porojeno iz življe­ nja, ne pri zeleni mizi zahrbtnih di­ plomatov, je storjen. Socijalistična republika bo pokazala, kako lahko živi Čeh poleg Nemca ta Madžaru, ne da bi se eden drugega bal, eden drugega sovražil. Čehoslovaška republika more biti Stvariteljlca novih vrednot, novih praktičnih narodnostnih programov. . * * Podrobnosti izidov volitev so vam že gotovo znane. Opozoril bi ta na par dejstev. Težko je za stranko, ki hoče biti resna, dostojna ter zvesta svoji osnovni ideji. Taka stranka Je bila stranka češkoslovaških soci Ja li­ stov. Mesto, da bi bila agitirala zase. Je agitirala za socijalizem, preje n! delala zase, temveč za državo. Soci­ jalizem in država sta Ji bila več kot dobrobit lastne stranke. Mesto da bt bila pokazala socijalno demokracijo V medvojni luči, le videla v oje} 1» sobojevnico sacijaUzma — Ig doZi- vela razočaranje. Ljudstvo Ji te njene nesebičnosti ni tako plačata, kot bf bilo moralo. Drugo dejstvo je: češka ljudska stranka (po domače klerikalci) so pridobili drugo mesto med češkimi strankami. Kakor je videti pa to na­ prednih strank dosti ne moti. Ppd okrilje te stranke je šlo vse, kar čmo- rumeno misli, vsled česar veliko šte­ vilo klerikalnih glasov ne preseneča. V svoječasnem češkem kraljestvu fo itak Izgubili cca 10.000 glasov. Socl- jalizačno deta tako ne bodo mogli ovirati. O malem porazu se lahko govojt pri agrarcih. Posledica njihovega da­ rovanja v prvem letu republika Najzanimivejše pa tudi zelo ža­ lostno dejstvo je pa to, da so Cehi oškodovani za 4— 6 glasov, ki so Jih pač Nemci dobili. To zato. ker g la- eovi oddani za male strančice, ki niso dosegle t. z. volilnega števila, ne pri­ dejo v poštev. Zopet ena številnih težkoč demokracije. Glede bodoče vlade te ne morem ničesar poročati. Ministrski predsed­ nik Tušar vabi in tipa za nekako Če­ ško nemško socljaUstično vlado. Dr. P - a Rušila in čehoslovaška. Pred par meseci se ie obrnil ruski ljudski komisar zunanlih zadev Ciče- rin na češko vlado s pozivom, da naj se med obema državama sklene mir. da moreta nastopiti med nlima nor­ malni stiki. V noti ie Čičerki ome­ njal. da so Čehe uniformirale tuje sile, da bi se borile proti delavski in kmetski revoluciji na Ruskem, vsled česar je med obema vojno stanje Na to noto le sedal odgovoril dr. Be- neš, minister za zunanje zadeve v posebno diplomatičnem sloou. Med rusko ponudbo in češkim odgovorom le poteklo skoro 2 mese­ ca. V tem času je imelo zunanje mi­ nistrstvo dovolj časa, da se le spo­ razumelo z zapadnimi zavezniki. In sporazumelo se le dobro. Kot zapad • ni zavezniki, tako se tudi dr. Beneš ne izda z nobeno besedo, s katero bi pripoznaval sovjetsko vlado. To dej­ stvo je v celi noti najinteresantnejše. Dr. Beneš želi vse najboljše velike­ mu ruskmu narodu — o vladi nobe­ ne besedice! Čičerki ie brez ovinkov konštatl- ral, da le med Rusijo in Čehoslovu- ško vojno stanje. Eh1 . Beneš se v svoji noti najobšimeje peča s to Ci- čerinovo trditvijo in pripominja, da le s pravnega stališča Čičerinova nota pogrešena, ker med Čehoslova- ško vlado in Rusijo ni nobenega voj­ nega stanla. Da se ta nesporazum odstrani, pošlje Češka vlada Čičeri- nu dokumente, ki ga bodo prepričali, da se nahaja v zmoti. Obenem bo pa čehoslovaška vlada poslala v Ru­ sijo tudi komisijo, ki bo mogla sto- pti v stik z ruskimi avtoritetami (to­ rej ne z vlado I), da preštudira vpra­ šanje prihodnlih gospodarskih sti­ kov. Prav tako kot zapadnl zavez­ niki hoče tedal tudi Čehoslovaška iskati z Rusijo gospodarskih stikov. Z vlado se pa za enkrat še ne peča, temveč čaka. Toda boliše le nekal kot nič. Mi smo pa menda drugačnega mnenja. Alt moramo biti res povsod sadni!? ______ \ —o. Iz italijanskega pašalika. nam prihajajo dan za dnem Jobove vesti. Zasedeni kraji bodo postali po­ časi ozemlje grobne tišine, kajti pett se tam že več ne sme, ker je to po kulturnem italijanskem zakoniku zlo­ čin. Učitelj Jurjavčič v Št. Vidu nad Vipavo je bii človek, ki se je spozabil tako daleč, da je zapel s par drugimi fanti domačo slovensko pesem. Itali­ janska roka pravice v osebi brigadir­ ja iu‘karabinerjev Uh je zato ukovala v železje, da so jim očmele roke ln jih odrinila v Trst. kjer se seveda se­ stavi obtožnica. Ali kaj. ko bi imel naš človek pri­ čakovati za tak pregrešek morda ne­ kaj ur zapora! Ne, on čaka 6, 8, 10 mesecev, predno mu zinejo kaj o nje­ govi usodi. Pa kaj bi bilo še to? V tržaških svinčenih kamrah so uvedli srednjeveško torturo. Srečen (?) kdor se takoj zlaže ln prizna nestor- Jeno krivda Odsedi, pa Je. Značaje dobi arditska druhaL ki ima naloga da z nečuveno nečloveškim ravna­ njem, uničenjem, tepežem, postom in prisilnim težaštvom izsili iz žrtev zlagano priznanje, ta ako naposled tega skesanega priznanja le ni in ni, pet do deset let ječe, je nesrečniku zagotovljenih. Ne čudimo se preveč, ako se čutijo Italijani Madžarom tako kongenialno sorodne, pomislimo 1 1 , da sta bila v najbližjem sorodstvu s tem plemenom — Cingis — Kan in Ta- merlen. Res čudna kulturno-zgodo- vbska filiacija, ampak dnevno dejan­ sko potrjevana. Drug dokaz skoz in skoz nelojal­ nega italijanskega mišljenja nudi dej­ stv a da skušajo ravno končano stav­ ko izrabiti ne na baš demokratskega naroda dostojen način. Dobro vedoč * — saj njih špijonažna služba stoji na vrhuncu dovršenosti — da gre za po­ vsem domače pojave delavskega gi­ banja, razsipavajo med našim ljud­ stvom potvorjene in zlagane vesti, da demonstrir. Slovenci zoper Sr­ be, da se v Ljubljani strelja in ropa vsevprek itd. Ljudstvo je razburjena začenja dvomiti, verjeti in najdejo se že ljudje, ki naravnost priznaja da so veseli, da niso v Jugoslaviji. Cesar Borgia, tvoji prapotomd so te vred­ ni! P. P. Neodrešena domovina. Prisiljeni smo Notranjcl, da se pri­ tožimo našim bratom v Jugoslaviji In ponovno kličemo po pomcči in odre­ šenju. Sporočamo vam, kako se ob­ našajo pri nas v vasi Ternje naši »od­ rešeniki«, ki so nam prinesli — kakor pravijo — red In mir. Zalibog so nam prinesli tak mir, da se moramo samt sebi smiliti. V začetku, ko so prišit, so nam preganjali naše starše in jih tako zapirali, da je bilo ostudno. Po­ tem, ko so prišli domov mladi, so za­ čenjali preganjati vse, kar jim je pri­ šlo pred oči. Ker so pri nas ob pri­ hodu Italijanov vihrale slovenske tro­ bojnice, moramo sedaj trpeti za ta dejanja. ZaprH so nam že skoraj 60 Hudi. 2. svečana, t. 1 . so nam grozil! na vasi s strojnimi puškami, potem pa so napadli fante z orožjem in bt- kovkami. Tri fante so tako pretepli, da več tednov niso mogli delati, ene­ mu so s samokresom prestrelili roko drugemu vrat tako, da ne bodeta nik­ dar več sposobna za dela 8. svečana so orožniki in vojaki stikali po vasi ta odgnali v Trst 10 popolnoma nedolž­ nih žrtev mladeničev, ki še do danes niso bili zaslišani ln )e t e skoro tri mesece, kar trpijo ‘ reveži v Ječah. Pred enim mesecem so nam zopet vzeli dva, trije pa so se rešili v Jugo­ slavijo. Sedaj pa iščejo še tiste, ka­ tere so pretepli in obstrelili. Na velikonočni pondeljek so prišli v gostilno Vargon štirje orožniki, na­ ročili liter vina ln klicali: Živijo Ju­ goslavija! To se je zdelo vsem čudno. Za ta zapeljivi klic se seveda nihče izmed nas ni zmenil. Nato zakličejo: Živela Italija in zahtevajo, da morajo tudi ljudje klicati Živela Italija. Ker se pa ni nihče odzval, so Jim zagro­ zili, da jih takoj zvežejo in odženejo v Trst. Nekdo izmed Slovencev se je prizadeval dopovedati Jim, da tako postopanje ni pravilno, nakar so ven­ dar odnehali. Tako se nam torej godi v deželi „odrešencev“. 29. aprila ob 19. uri proglasil stavko železničarjev za končano. Iz obeh komunikejev sledi da so komunisti popolnoma kapitulirali in s stavko niso dosegli niti najmanjše­ ga gmotnega uspeha za železničarje. Te pogoje iim je minister stavil že 18. in 20. aprila, a lih takrat komunisti niso hoteli sprejeti, ker se jim ni šlo za zboljšanje gmotnega položaja železničarjev, temveč za politično prekucuško akcijo. Od Centralnega odbora narodno stanovskih društev v Beogradu smo dobili sledečo brzo­ javka danes dne 1. maja. Z. J. Z. v Ljubljani, štrajk završen sa potpu- nom kapitulacijom komunista. Mi- nistarstvo če u toku iduče nedelje pozvati naše delegate radi pragmati­ ke I u opšte poboljšanje materialnog stanja svib železničkih kategorija. Javit čemo dan saziva. — Predsed­ nik Stanojevič. Včeraj, dne 30. aprila ob 14. uri Je na glavnem kolodvoru v Ljubija? ni oddal eden komunističnih vodite­ ljev, višji revident državne železni­ ce, gospod Vencajs sledečo brzojav­ ko: Zagorje. Hrastnik, Trbovlje, Ma­ ribor, Raihenburg, Celje, Velenje, KočeyJe, Št. Jaaiž: Obvestite rudar­ je, da ie vsled došle brzojavke iz Za­ greba prekinjena z današnjim dne • vom stavka. Zahteve železničarjev rešene. — Vencajs. Po glavnem kolodvoru, osobito v kurilnici, razni komunisti proslav­ ljalo zmago s povdarkom. da ta mi­ na inšpek- B k trstvo ttgcifita vsem zahtev, ko­ munistov. Gonja je prozorna. Ra mi plačani agenti hujskajo naprej. obeh brzojavk razvidite. kdo laže. Ocspod Vencajs Je pozabil povedati kako in katere zahteve železničar:ev so rešene. Obvestili bomo član st v pravočasno kdai gredo naši delegati radi pragmatike v Beograd. Stavi­ mo Da eno vprašanje, tako na prcd- sedništvo deželne vlade, kakor delegata vojno - železniške cije. ali je gospod Vencajs bil upr a v?čen oddati brzojavko za rudarje po železniškem telegrafu. Koliko rudar­ jev Je v Mariboru? Predsedstvo Z. J. Z. Beležke. Crna gora anektirala Skader. Včeraj smo prinesli poročilo iz Rima. da je Crna gora anektirala SRader. Jasno Je, da so Italijani vrgli to vest v svet samo radi tega, da nu hujskalo Albance proti nam. Najbrže se Jim Je dozdevalo, da so se Albanci že preveč spoprijatljili z nami. kar bi seveda ne bilo v interesu laške zavratne politike. Nadalje pa Italija­ ni menda tudi mislijo, da b! nam tu zelo ugajalo in bi vsled tega lažje po ■ Rrešali Reko. Med vrstami te vesti se čita nekaka prisiljena priliznje­ nost, kateri pa Jugoslovani v last­ nem interesu ne smemo nasesti. Jugoslavijja. Jugoslovanskim želez­ ničarjem v pojasnilo. Prejeli smo: Uradno se Je potom dopisnega urada dne 29. aprila razglasilo po­ goje, ki Jih Je stavil minister saobra- čaja komunistom za konec stavke. Na te pogoje Je komunistični Savez Proslava 1. majnika v Zagrebu. Zagreb, 1. maja. (Izvirno poro­ čilo). 1. majnik je potekel v Zagrebu popolnoma1 mirno. Trgovine so bile odprte.delala je večina podjetij. De­ lavcem je bilo dano na prosto voljo če hočejo delati ali počivati. Zrlnjsko-frankopanska obletnica v Sarajevu LDU. Sarajevo, 30. aprila. Povo­ dom obletnice smrti Zrinjskega in Frankopana je bila v tukajšnji stol­ nic slovesna služba božja, kateri so prisostvovali zastopniki vseh obla­ sti. med njimi predsednik deželne vlade dr. Srskič in general Vukotič. Vsled pomanjkanja premoga ukinjen promet. LDU. Osjek, 30. aprila. Prometno ravnateljstvo objavlja, da se bo vsled pomanjkanja premoga ukinil promet na nastopnih progah: Osjek- Djakovo - šamac. Osjek-Vinloovci, Vinkovci-Zupanja, Vinkovci-Brčka, Našice-Kapela, Kapela-Požega in Pazova-Vukovar. Poročilo o dogodkih v Subotici. LDU. Beograd, 30. aprila. Poro­ čilo parlamentarne ankete o dogod­ kih v Subotici se natisne in razdeli poslancem na prihodnji seji narod­ nega predstavništva dne 3. maja. F r ' Tikov sekvester. LDU. Pečuh, 30. aprila. Beograj­ ska vlada je ruskega grofa Bobrin- skega, ki je pred boljševikl pobeg­ nil iz Rusije v Jugoslavijo, imeno­ vala za sekvestra posestva bivšega nadvojvode Friderika v Laku. Novi sekvester je že nastopil svoje me­ sto. Grof Bobrinskij je znan ruski politik in priznan strokovnjak na go­ spodarskem pollu. General Hadžič nastopil službo v Sarajevu. LDU Beograd, 30. Novi poveljnik druge armilske oblasti v Beogradu, bivši volni minister, general Steva Hadžič Je nastopil svole mesto v Sarajevu, mesto dosedajnega povelj­ nika Terziča. Razna poročila. Stavka v Trstu trala dalje. LDU Trst. 29. aprila. V stavki tr­ govskih uslužbencev, bančnih urad­ nikov in uslužbencev v kemičnih de lavnicah se j}\ izpremenilo nič. Zve­ za delodajalcev Ie poslala zvezi t r ­ govskih uslužbencev pismo, v kate­ rem odklanja predložene zahteve. Preosnova češke vlade. LDU. Praga. 29. aprila. Predsed­ nik Masaryk je poslal mrnistrskerpu predsedniku Tušarju lastnoročno pismo glede preosnove oz. sestave novega kabineta. Avslriia bo tiskala nove bankovce. LDU Dunaj, 30. Upravni svet Av­ stro-ogrske banke ta sklenil, tiskati nove bankovce po 1000 in 10.000 K z O narodnih nošah. Veselo znamenje Je, da se vedno boli vzbuja zanimanie za narodne noše. Pri tem hvalevrednem pokre- tu pa ni prezreti da si občinstvo mnogokrat po svoie prikroji stare običaine noše, kar ni odobravati. Po­ sebno rado si izbira zato ženski svet na nemškem priljubljene takozvane Dierndlkostilme, ki so našemu naro­ du popolnoma tule. Se huiše ie kakor je bilo lani opažati na Bledu, da no­ sita čez kak dunajski kostum, izde­ lan po slogu znane Wienerwerkst5t- te. ogrnjeno kranjsko svileno ruto. misleč, da si Je s tem omislila že na­ rodno nošol Zato podamo v nasled­ njem nekaj novodil o pravilnih na­ rodnih nošah. Govoriti hočemo natarvo o Šen­ kih kranjskih narodnih nošah. Te bt ilo razdeliti na tri vrste, in sicer: 1. Gorenjska narodna noša v zlato avbo ali pečo in pisanim kri­ lom. Ta noša obstoM iz teh-le do­ lov: Bela visoka avba s čelnim pa­ som (trakom), vezanim v zlatu, ati pa peča. — Bela širokorokavna sraj­ ca (ošpetelc). — Nizki telovnik (žW vot) iz svile ali baržuna s cvetlicami Jn zlatimi nitkami, ali samo s cvetli­ cami ali pa črn, R sšL t le t temnimi trakovi. Svariti moramo, da bi ta te­ lovnik. ki je v narodni noši zapet z zaponkami, bil napravljen tako. da bi se zapenjal s vrvic, ker to je tuja, tirolska, oziroma solnognaška noša, katera pri nas ni bila v navadi. — Čez ramo pride široka framžata rutu iz svile z rožami v živih barvah: na­ vadno prevladuje vilolčasta barva. - - Krilo pri tej gorenjski narodni naši le iz svile ali podobnega blaga, in sicer gladkega, brez rož, v menjalo čih se barvah (senžant-svila), barve so navadno bakrenasta, bronasta, modra ali aeleno-ruiavkasta. To k ri­ lo ni nikdar v kričečih barvah, torej je izkllučeaio, da bi se nosila popolno­ ma svjtlo-rdeča ali pa svitlo-zelena krila. — Predpasnik je neobhodno potreben in mora biti iz črne svile, pretkane z rožami, istotako črne bar­ ve ter ta obdan s čipkami. — Okrog ledij pride poseben kovinast pas. ta- koimenovani sklepanec. ki ta ali po­ srebren ali pozlačen in ki ima pri sklepu živobojen trak v obliki pent­ lje. — Nogavice so bele in čevUi č r­ ni in nizki. K tej noši spada tudi bel vezen robec. 2. Ljubljanska narodna noša, ka­ kor se ie razvila v zadnjem času po­ sebno pri pevskih društvih obstoji u teh d eta v t B ela p e t e ,~ Orna obte* ka. — Sldepanec. Namesto črnega blaga za obleko se vzame tudi blagu ruiavkaste barve Ta obleka pa za­ hteva primemo zlatnino, to le brošo, uhane, verižico za uro in zapestnico. Nosilo se tudi bele rokavice. T.a noša Je najcenejša in zeta ele­ gantna. Priporočati ta Je ra^ eK ® - ker se obleka sama tudi Dri drugih prilikah rabi in ker le ta obleka tako značilna, da se redkokdaj v Evropi kal takega paide. Dosedal so še vsi tulci, ki so videli to jednostavno, a lično obleka bili očarani- Kdor si to- rel ne more naročiti gorenjske noše, nal sl Izbere to praktično ljubljansko narodno nošo. 3. Belokranjska narodna noša Je zelo podobna hrvatski narodni noši. Njeni deli so sledeči: Bela srajca s širokimi rokavi. — Belo krilo. - - vRdeč iz rute zvit pas. — - Dolg površ­ ni lopič brez rokavov iz belega ali plavega volnenega blaga, zarobljen semtertje s črnimi trakovi. — Na nogah nosi Dolenjka nogavice s pisa­ nim robom in opanke. — Na glavi rdeča čepica, Id je podobna dalma­ tinski Tudi ta noša te v svoji enostavno­ sti krasna tn je svojčas pri dunaj­ skem Jubilejnem sprevoda vzb u d i« Melika pozornost* Glede možke narodne noše nam ni dosti omeniti, ker Je itak znana. Na Gorenjskem nosilo še dandanes majhen kosmat klobuk, kratki topič in telovnik posebne barve, navadno z rožami in srebrnimi gumbi. K temu prideta hlače ln visoki usnjati škornji. Usnjati škornji se pa ne bodo mogU dolgo vzdrževati, in kdor si napravi novo narodno nošo. mu ne moremo vzeti v zlo. ako vzame namesto teh navadne čevlje in obleče dolge hlače. Nedopustno pa je, da bi se pri ka­ kem sprevodu namesto pravih usnja­ tih čevljev nosile usntate gamaše, kakor Se semtertja dogaja. Dolenjska belokranjska moška narodna noša ie podobna hrvatski. Deloma se nosijo ozke bele hlače, ki so obrobljene in olepšane s črnimi našitki, ali pa plave s črnimi gumbi večkrat tudi vezen. Pokrivalo ta ali rdeča čepica ali pa črni ozkokrajnl pastirski klobuk. Na nogah se nosijo opanke. Se enkrat priporočamo, da se ne uporabljata pri napravi novih noš vsi mogoči kroli. ker bi sicer vsled trga nastala posebno pri urejevanju po­ sameznih oddelkov Jako nelepa zmešnjava. Preverjeni smo pa, da se bodo zgoraj imenovane tri vrste adonMMe in postale sčasoma glav« visokimi številkami serije. Dosedanji 1000 kronski in 10000 kronski ban­ kovci, se bodo zamenjali z novimi. BORZA, LDU. Dunaj. 30. aprila. Valute nemške marke 391, švicarski fran­ ki 3675, francoski franki 1250, itali­ janske lire 900, angleški fimti 840, ameriški dolarji 260, čehoslovaške krone 345-370, novi dinarji 575 do 625- ^ , LDU. Curih, 30. aprila. Devize. Berlin 9.80, Nev York 562. London 21.63, Pariz 33.80, Milan 25.30, Pra­ ga 8.85, Zagreb 3.00, Budimpešta 2.50, Varšava 3.00, Dunaj denar 2.70, avstrijske žigosane lerone de­ nar 2.80. m S m o te tfB M B — B i S S m S e ne narodne n o š e Slovenije; seveda le ob slovesnih prilikah, k tr pri da­ našnjih razmerah narodna noša za navadno nošnjo ne more obstati. Je pa narodna noša za ohranitev ljud­ skega značaja, narodnega ponosa iu ljubezni do domovine velikega pome­ na. Ne moremo pa dovoli svariti po­ sebno žensko občinstvo, pred razva­ do. da si vsaka izbira blago po svo­ jem okusu in po takih vzorcih, kate­ ri njel dopadeta. ki pa nikdar niso bili običajni. Kdor hoče imeti res na­ rodno nošo, nal v tem oziru vpraša ali pri generalnemu komisariatu z« tulski promet v Ljubljani. Dunajska cesta 18., ali pa pri takih prodajalcih, ki so o tem poučeni, ali pa naj gre v muze! Rudolf Intim v Ljubljani kjer vidi tuke pristne narodne noše celo­ kupno ali pa v posameznih delih. Kdor si narodno nošo napravi le po svoiem okusu in gfleda na stare vzorce, ta se obleče za maškaro te* si ne sme domišljati, da nosi narodno noša Podpirajte Jugoslovansko Matico!