Novičar iz austrijanskih krajev.
X. 1% Gradca 13. jan. Naj mi je pripuačeno novico povedali, ki je vredna, da jo pozabe reiimo. — Na Štepanovo pret. leta se je v farni cerkvi pri sv. Ani v slovenskih Goricah ganljiva slovesnost obhajala, ktere vzrok je sledeča prigodba bila. Predbožični teden sta šla dva fantiča z neko deklico iz šole čez Šavnico domu. Na derodrati in mokri bervi deklica popolzne in v globoki, in z germovjem prevlečeni potok pade. Starejši deček tovidšije hotel od straha pobegniti, njegov mlajši okoli 5 let stari brat, krepko pozvarivši ga, ga je zaderžal, se na zemljo ulegel in bratu veleval, ga za noge deržati. Tako leže se je tako
*) Morebiti bi se utegnil kdo čuditi o tem . da so stari Slovenci skoro vse imena po turu prejemali. Ta prikazen je že preslav-nega mojstra starinoslovja slovanskega s čudenjem navdajala, da veci del imen rek, vesi, gor, je od tura prišlo, zato je izustil besedo: „tur u Staroslovanu nad miru oblibeni", — to je, tur pri starih Slovanih ccz mero (neizmerno) ljubljeni". Glej „Sta-rožitnosti" str. 555.                                                                ^1S»
23
24
dolgo spenjal, dokler ni deklici barern glave iz vode potegnil. Ko mu je moči zmanjkovalo, je veleval bratu na njegovo mesto se vleči, in to sta tak dolgo delalala, dokler niso ljudi na njuno klicanje od bližnje hiše na pomoč prišli in sirotico vso zvan sebe gotove smerti rešili. — Na Ste-panovo po sv. maši pa sta ta dva hrabra fantiča v cerkvi pred vsem ljudstvom lepo pohvaljena in obdarovana bila. Ako se že v mladih sercih usmiljenje do svojega bližnjega tako lepo budi, bota dečka kadaj gotovo tudi verla  moža!
Juri P—c. Iz Ljubljane. Zavolj šote, ki se bo na železnici med Ljubljano in Terstom za kurjavo rabila, pravi časnik „Au-etria" nadalje, da vlada ne misli toliko sveta na Jjublj. mo-čirji nakupiti, da bi se le s cesarsko šoto hlaponi kurili, ampak treba bo še šote družin gospodarjev9 od kterih je bo kupovala. To, kar bo vlada napravila na Ijublj. mo-čirji za šoto rezati in jo pripravno narejati za kurjavo, ima posebno za izgled biti, kako naj se s šoto ravna, da se z naj večjim pridom dobro palivo napravi. Tudi vlada ne bo, dokler ne bo očitna potreba, za šoto kupovala že obdelanega sveta, ampak le take kraje, ki so še zgolj ledine in dosihmal za nobeno drugo rabo niso. — Iz tega je očitno, da se Ijublj. močirju nova doba bliža, in če imenujemo v zgodovini Ijublj. močirja leto 1825 kot začetek perve dobe, ki je nezmerno veliko dobička naklonila Ijublj. mestu in drugim okolicam rnočirja, ne bo menda napčno, ako 1355 imenujemo drugo dobo, ki obeta se večji dobiček, ker pridelkom na polji io senožetih njegovih se bo pridružila še večja kupčija s šoto za kurjavo. Gosp. dr. Orel je prerajtal, če se vsako leto za kurjavo peči, opeč-nic, fabrik in hlaponov na železnici porabi 500.000 centov šote, je ima, brez škode za kmetijstvo, ljubljansko 34.000 oralov veliko močirje za 659 let zadosti. — Tretja doba — in tega smo popolnoma prepričaniv— bo pa tista, ko se bo drena ž a razširila po močirji. Ce bi Ljubljančani Angleži bili, že bi dobivali iz tega sveta velike zaklade, ki se dajo na dan spraviti le po drenaži, po kteri edini se da zamoriti močirje in prestvariti v suho zemljišče. Kar pa danes ni, bo čez leta gotovo.