IDRIJSKI RAZGLEDI 1960 4 V. Uprava delovni kolektiv delavski svet upravni odbor sindikalna podružnica Rudnika živega srebra Idrija želijo vsem rudarjem in vsemu delovnemu ljudstvu srečno in uspehov polno novo leto 1961 z željo, da bi dosegli še večje uspehe v izgradnji naše sočialistične domovine * Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski komite LMS Občinski svet sindikatov t Občinska gasilska zveza Občinski odbor ZROP Občinski odbor za telesno vzgojo želijo vsem občanom in vsemu delovnemu ljudstvu uspehov polno leto 1961 IDRIJSKI RAZGLEDI V. LETO 31. DECEMBRA 1960 ŠT. 4 Izdaja Mestni muzej v Idriji — Uredniški odbor: Lado Božič, inž. Ivan Gantar, Slavica Božič, Anton Rems, Anica Munda, Lojze Jurjevič, Bojan Križaj — Odgovorni urednik Srečko Logar — Izhaja vsake tri mesece — Celoletna naročnina 200 din, za inozemstvo 300 din — Naslov: »Idrijski razgledi«, Idrija, poštni predal 11, telefon: Idrija 35, tekoči račun pri Komunalni banki Idrija št 608-702/2-108, telegrami: Idrija muzej — Tiska tiskarna Časopisno založniškega podjetja »Primorski tisk« Koper Tomaž Pavšič: OB 70-LETNICI FRANCETA BEVKA Počastili smo velikega rojaka Ime Franceta Bevka je1 pri nas na Primorskem že dolgo pojem. Kot so se starejši rodovi, vzgojeni v ljudskih šolah črnožolte monarhije, opajali v navdušenju za Gregorčiča, za njegove žuboreče, resda včasih retorične, a vendar vselej mile in domače verze, v navdušenju, ki je znova polno zaživelo v dneh zatiranja in upora, tako danes starejši in mlajši, vsi, do komaj beročih pionirjev občutijo Bevka kot svojega dobrega prijatelja. Ljubijo- ga kot pisca mnogoterih knjig ter spoštujejo- kot branitelja in izterjevalca narodnostnih pravic primorskih Slovencev. Še posebno je Bevkovo ime znano in priljubljeno v njegovem rodnem kraju. Od bregov Idrijce do skoraj slehernega zaselka v naših hribih poznajo Bevka tudi zaradi njegovega sodelovanja v osvobodilnem, boju. Ko se je ob njegovi 70-letnici nanj hvaležno-spomnil ves slovenski narod s. svojimi najvišjimi predstavniki in ko so se vrstile proslave od Ljubljane do Gorice, od Novega mesta do Trsta in vse do domače Zakojce, se je takoj hotela uvrstiti tudi Idrija. Pisatelj Bevk se je z veseljem odzval vabilu Sveta za kulturo in prosveto- občinskega ljudskega odbora in občinskega sveta »Svobod« in prosvetnih društev, da obišče današnje središče svoje rojstne občine. Bevkov obisk v Idriji je bil potrditev njegove priljubljenosti. Vsakdo-, ki je 3. novembra 1960 prisostvoval podelitvi diplome častnega občana književniku Francetu Bevku, bo še dolgo ohranil spomin na te svečane trenutke. V nobenem od udeležencev literarnega večera za Bevkov 70-letni jubilej ne bo zbledel spomin na tako doživeto srečanje z našim književnikom in voditeljem. Tudi za mladino idrijskih šol je bil obisk priljubljenega. pisatelja, nekdaj pastirčka iz. Zakojce, nekaj nepozabnega. Kot rečeno, so- nas bili prehiteli drugi in Idrija svojega velikega rojaka iz Zakojce zaradi opravičljivih okoliščin in tudi zaradi Bevkove odsotnosti ni mogla počastiti prav med prvimi, čeprav je prireditelja vodila ta želja. Sicer se je pa zgodilo tako, da so Bevka vabili medse tudi še za naimi razni kraji in razna društva: od Celja do Tolmina, od primorskih visokošolcev v Ljubljani do predstavnikov primorske mladine ... Vendar pa smemo reči, da je Bevkov obisk v Idriji imel velik odmev med našim ljudstvom, gotovo ne najmanj zaradi sklepa občinskega ljudskega odbora, da v imenu vseh prebivalcev ob- čine podeli Francetu Bevku priznanje, kakršnega je doslej podelil samo maršalu Titu in Ivanu Regentu. Mislimo, da je zaradi pomembnosti in enkratnosti tega kulturnega dogodka vredno in potrebno zapisati, kako-je potekal. Pisatelj France Bevk je v družbi svoje soproge, tovarišice Davorine, prispel v Idrijo nekaj pred deseto- uro. Tu ga je pričakalo-nekaj predstavnikov oblasti, organizacij in kulturnih ustanov, nakar ga je predsednik občine, tovariš Lado- Božič, povabil na slavnostno sejo- občinskega ljudskega o-dbora. Pred šestinšestdesetimi o-dborniki, člani o-beh zborov, je začel slavnostno sejo- predsednik tovariš Božič in v lepem govoru orisal življenje in delo- Franceta Bevka, predvsem je podčrtal njegovo iskreno in toplo- ljubezen do primorskega človeka, do prebivalcev naše gorate Primorske. Med vso sejo je bilo v veličastni in zbrani tihoti slišati le govornika in skoraj neslišno brnenje magnetofonskega aparata, ki je mehanično- zapisoval to, kar je ljudem šlo od srca. Šele po nekajkratnem burnem ploskanju so- si ljudje dali duška. Ko je tovariš Božič z nekaterimi značilnostmi in trdimi resnicami op-isal čas in razmere od razpada stare Avstrije preko- četrtsto-letnega narodnega in socialnega zatiranja Slovenskega Primo-rja, je nadaljeval: »France Bevk je v teh pretežkih petindvajsetih letih neumorno delal kot kulturni delavec in kot pisatelj. Številne knjižne izdaje Goriške Matice, katerih urednik je bil, so dobesedno preplavljale naše kraje, našle pot v vsako našo hišo-, pa naj je bila še v tako zako-tni gorski vasici, našle so pot do srca slehernega našega človeka, ga bo-drile za nadaljnjo borbo- in ga pripravljale na zadnji zmagoviti udar ... Vsi njegovi ljudje p-od Osojniikom, bajtarji z majhnimi in bednimi usodami, vsa dekleta in žene, ki se kot do^ jilje zgubljajo po Italiji in Egiptu, nabrežin-ski sino-vi kamnarjev in tudi njegovi puntarji iz časov tolminskih grofov pa njegovi kaDlani Čedermaci so kljuvali v srca in razum primorskih ljudi, jim vlivali vero- vase in ljubezen do- življenja in ro-dne grude in jih kovali v sovraštvu proti krivici in proti vsakršnemu nasilju: socialnemu, nacionalnemu ali moralnemu.« Popolnoma upravičeno je takole ugotavljal: »Narodnoosvobodilna borba jugoslovanskih narodov je tudi zaradi Bevkovega širokega kulturnega dela. našla na Primorskem zrela tla za upor, ki se je 1942. leta razp-lamtel po Gregorčičevih planinskih gričih in po Kosovelovem grenkem Krasu.« Potem, ko je omenil Bevkov pristop k NOB in njegovo sodelovanje v političnem vodstvu na Primorskem, je še dodal: »Naši griči so mu postali novo domovanje, zaradi vojnih operacij, katerih center so vedno bolj postajali idrijsiko-cerkljanski bregovi in gozdovi, ne ravno najugodnejše, vendar pa so pisatelju ostali v dragem spominu zaradi iskrenih, borbi predanih ljudi, ki jih je tod srečaval. Pisateljeva navezanost na kraje, iz katerih je izšel, je postala še vse tesnejša prav gotovo tudi zaradi njegovih partizanskih poti skoznje. Tu, na. teh poteh, se je pisatelj, sedaj borec in politični voditelj, spet srečaval s svojimi zgaranimi hribovskimi ljudmi, toda glej: ni jih več našel v usodo vdane, mrke, vase zaprte, ampak vse v lepše življenje verujoče, vse predane borbi za tisto, o čemer so prej le skrivaj upali.« Med drugim ni pozabil omeniti Bevkove tvornosti vse v naše dni in njegovih pogostih obiskov našim hribom, ko ga često srečujemo pri odkrivanjih spomenikov in spominskih plošč našim junakom iz NOB. Svoj pozdravni govor je takole zaključil: »Res, spoznali smo, da je pisatelj France Bevk, bajtarski sin iz Zakojce, zelo naš, zato naj nam dovoli, da se mu prav za to ljubezen do naših res ne lahkih hribov, do naših skritih ljudi zahvalimo in da ga prav za to štejemo za svojega častnega občana.« Ta predlog so ljudski odborniki navdušeno-sprejeli, predsednik Božič pa je prebral besedilo diplome, ki se glasi: Na osnovi 78. člena zakona o občinskih ljudskih odborih izdaja OBČINSKI LJUDSKI ODBOR IDRIJA po sklepu slavnostne seje 3. novembra 1960 Odlok o proglasitvi slovenskega književnika TOVARIŠA FRANCETA BEVKA ZA ČASTNEGA OBČANA IDRIJSKE OBČINE V dnevih težke sužnosti pod fašistično italijansko okupacijo je s slovensko besedo bodril odpornega duha. našega ljudstva in stal v prvih vrstah med našo zmagovito- borbo za svobodo. Idrijski rudar, bajtar cerkljanskih gričev, vsi prebivalci občine čestitajo svojemu rojaku iz Zakojce o-b sedemdesetletnici in se mu zahvaljujejo' za ljubezen, ki jo je ohranil slej ko prej za našo zemljo in našega človeka. Potem je predsednik tovariš Božič čestital slavljencu k jubileju ter mu skupno z diplomo častnega občana izročil, tudi darila: košček živcsrebrne rude, rudarsko svetilko in zavitek čipk. Slavijenec se je vidno- ganjen zahvalil za tako pozornost in v kratkih, občutenih besedah povedal, kaj ga je gnalo k literarnemu in političnemu delu rekoč, da je pač vse napravil kot sin svojega slovenskega naroda, ki mu mora to biti dolžnost. Prisrčno se je zahvalil za počastitev, ki je je bil -deležen, ter dejal, da bo ta naslov nosil z veseljem in častjo. Popoldne je tovariša Bevka imela v svoji sredi šolska mladina. Najprej so se z njim srečali učenci prve -osnovne šole. V prisrčnem domačem vzdušju je čas hitro potekel. Seveda so se otroci predvsem pogovarjali s pisateljem o- njegovih mladinskih delih. Tudi sami so mu recitirali nekaj pesmi in ga obdarili s cvetjem. Podoben primer se je ponovil nekaj ur pozneje, ko so ga v dvorani SZDL sprejeli dijaki gimnazije Jurija Vege, kjer so- člani literarnega kluba oziroma sodelavci gimnazijskega glasila Glasu mladosti prikazali pisatelju svojo- mlado* literarno žetev. Tudi tu mu je mladina podarila cvetje, medtem ko- jim je tovariš Bevk povedal marsikaj zanimivega o svojem literarnem delu in jim odgovarjal na splošna vprašanja o književnosti. Še pred tem srečanjem pa se je tovariš Bevk nekaj časa zadrževal v poslopju gimnazije, kjer se je v lepo opremljeni čitalnici sestal z dijaško »Tribuno mladih« in si ogledal delo- slikarskega, krožka. Tu se je tudi pozdravil z učenci II. osnovne šole. Za javnost je- pripravljalni odbor priredil v kino dvorani »Bevkov večer«. Čeprav se je tovariš Bevk takoi rekoč ves dan »razdajal« mladini in je p-ač moral čutiti utrujenost, tega ni pokazal in se je z mladostnimi koraki napotil v napolnjeno- dvorano, -ki je bila žal premajhna, da bi mogla sprejeti vse njegove ljubitelje. Tu je imel slavnostni govor podpisani. Že takoj v začetku, je dvorano zajel tisti praznični, veličastni in obenem intimni val, ki vse prisotne- druži v isti misli in istem občutju. Govornik je popeljal poslušalce od postaje do postaje Bevkovega življenja in dela, kar je bilo neprestano povezano z življenjem in bojem primorskega ljudstva. Odlomki iz pisateljevih del, ki so1 jih vmes recitirali di- jaki in 61an »Svobode«, so lepo osvetlili pisateljevo umetnost in misel. Ko je govornik s toplimi besedami pozdravil jubilanta, je v svojem govoru postavil Bevka na, mesto, ki mu pripada v našem narodu, govoril o poslanstvu slovenskega književnika in dejal: »Slovensko Primorje nikoli ni zaostajalo za drugimi slovenskimi pokrajinami v kulturnem prizadevanju. S svojimi močmi je prispevalo dostojen delež v slovensko kulturno stavbo. Če ugotavljamo, da je Goriški šlavček postal naš največji lirik v svoji dobi, moramo priznati, da med pisatelji s sončnih primorskih tal, ki v novejšem času niso bili ravno redki, France Bevk zavzema osrednje mesto, zraven tega pa je s svojo mnogovrstno dejavnostjo najgloblje posegel v življenje tega tako hudo1 preizkušenega ljudstva.« In dalje: »Življenje ljudi v cerkljansko^tolminskih hribih, sveta tod okoli in vsega Primorja je bilo' nenehen vir njegove neusahljive pisateljske tvornosti. Ta globoka navezanost na svet in ljudi, iz katerih je izšel, je v njegovem delu in življenju vseskozi pričujoča. Kot mladi učitelj deluje v cerkljanskih vaseh, po krvavi prvi vojski ga srce kliče med zasužnjene brate, da zanje neutrudno piše knjigo za knjigo. Povsod je isti Bevk, povsod vidna njegova zavzetost za narodovo usodo: bodisi da mora v zapor ali v konfinacijo, bodisi da ob zlomu Italije, ko se reši ječe, takoj najde pot med partizane in tu iz rok ljudstva sprejme važne dolžnosti. In potem, kdo ne pozna, vseh tistih zmagovitih in napornih postaj na trnovi poti za pravično' rešitev naših meja na zahodu? Komu je neznana vsa tista pot od trebuških grap in Trnovskega gozda, preko Trsta in Gorice, številnih shodov in zbo^ rovanj in naposled do samega Pariza? Pa spet naše povojno življenje na Primorskem, živahno ustvarjanje in presnavljanje? Zmeraj in povsod vidimo Franceta Bevka in zvest nam je tudi danes, ko je ustregel naši želji in prišel med nas, za kar smo mu iskreno hvaležni.« 1 ! 1 i | j1! Kmalu potem je dijakinja prebrala še neobjavljeno poslanico idrijsko-cerkljanskim pionirjem, ki jo je Bevk zelo toploi napisal za šolsko berilo, ki ga pripravljajo prosvetni delavci idrijske občine. Opisujoč Bevkovo življenjsko pot, ko je slavijenec, izhajajoč iz skromne Jernejceve pajštve v Zakojci, šel v svet in postal glasnik primorskega ljudstva, najprej kulturni in pozneje tudi politični, je govornik poudaril važnost Bevkovega kulturnega dela med za- hodnimi Slovenci v dobi rimskega fašističnega zatiranja, rekoč: »Danes si že težko predstavljamo, kakšen pomen je imela tedaj slovenska knjiga, ko slovenski časniki niso smeli več izhajati. Človek se nehote spomni tiste Cankarjeve misli o beli krizantemi: Zares je bil narod tiste čase siromak, do dna ponižan in ob vse, a ljubosumno- je stiskal na srce svojo belo krizantemo, svojo umetnost, svojo knjigo; ta je pričala svetu, da narod še ni umrl, da je še tvoren.« Nadalje se je govornik zadržal ob pisateljevem najganljivejšem delu Kaplanu Martinu Čedermacu in prešel na Bevkov umetniški in borbeni delež v času odločilnih pretresov, v junaški borbi primorskega ljudstva za narodno in socialno svobodo. Med drugim je rekel: »Bevkovo delo lepo dopolnjuje njegovo življenje. V delo< za narod ni zastavil samo svojega peresa, ampak vse svoje sile, zato nam je še posebno> drag in se radujemo njegovega visokega jubileja. Res je, da smo pisatelja bolj vajeni s peresom kot s puško* v roki, toda naša revolucija je bila že taka, da je klicala v svoje vrste vse, ki so pošteno mislili.« Ko se je ozrl na NOB in Bevkova dela, v katerih nam oživlja ta čas, je takole zaključil: »Res je, v naših pravičnih upih smo bili precej prikrajšani, ali to nam vendar ne sme zamegliti naše sreče. Vse niše žrtve vendarle niso bile zaman. Naša dežela od Triglava do istrske obale in od Javornikov do Gorice ie danes svobodna. Za vse to* ima velike za^u^e tudi naš slavljenec. In t>rav ima An dre i Bu-dal, ko pravi, da ie Bevkovo slovstveno in borbeno delo pomembno za vso* Juffosilaviio, posebno važno za SlovenHo in da ie izredno važno vse nie 23,7 % Celuloza 23,2 °/o 24,4 % Drva 30,9% 51,9% Pri iglavcih pade v oči znaten odstotek proizvodnje celuloze. Tu gre predvsem za sanitarni posek, pri katerem pogostokrat ni mogoče dobiti vredne oblovine, in posek starih debelih dreves, ki skoraj redno pri kore-ničniku in v vrhu dajejo* samo celulozni les. Pri izkoriščanju listavcev v gospodarski enoti Idrija I. ni kaj posebnega reči, v gospodarski enoti Idrija II. pa je stanje znatno slabše. To gre predvsem na račun poseka izredno slabih sestojev na Tisovcui in Poslušanju ter na račun redčenja. Celuloznega lesa bi se lahko pridobilo tudi več, če bi to dovoljevale tržne razmere. Pri gojitvenih posekih smo v preteklem letu pridobili znatne količine drobnih sorti-mentov, ki ne spadajo v etatno' maso. To so fižolovke, hmeljevke, drva za oglje in razna veejvina, predana v obliki maloprodaj. Proizvodnjo drobnih sortimentov prikazuje naslednja razpredelnica: Idrija I. Idrija II. iglavci 276 m3 6 m3 listavci 811 m3 1175 m3 Skupaj 1087 m3 1181 m3 (V razpredelnici je upoštevan posek malih odjemalcev v znesku 21 m3 iglavcev in 176 m3 listavcev.) Izkoriščanje gozdov se odvija v treh fazah: posek in izdelava, spravilo do kamion-skih transportnih žil in kamionsiki prevoz. V aprilu preteklega leta je naše podjetje skle- nilo pogodbe za prevozne storitve z Avtopro-metom v Tolminu, talko da se dejansko udeležujemo' proizvodnje samo v prvih 2 fazah. Pri poseku, in izdelavi se še vedno uporablja običajno gozdarsko orodje, zato pri tej fazi dela ni prišla posebno v poštev mehanizacija, razen žičnih nategov pri podiranju drevja. Posebnosti ta faza dela v preteklem letu ni doživela. Les smo spravljali do kamionske ceste ročno, z živinsko vprego in tovornimi konji ter s stroji. Ročno spravilo se le v manjši meri uporablja kot celotna faza, največkrat se spravlja les na, kratke, razdalje do neke druge živalske ali mehanizirane spravilne naprave. Živinska vprega se je uporabljala največ na raznih ravničastih terenih, kakor so to Pevc, Tisovec, Poslušanje in podobno, in za spravljanje zelo raztresenih oblih sorti-metov, napadlih pri slučajnih in izrednih užitkih. Tovorne konje smo največkrat uporabljali pri spravilu cepanega lesa iz redčenj ter slučajnih in izrednih užitkov. Na strmih pobočjih dolgih dolin kakor tudi na vseh pobočjih, ki so imela dovolj nagiba, smo uporabljali mehanizirana žičniška spravila. Najbolj praktičen je idrijski motorni vlačilec, nato pa šele krajše žičnice. V preteklem letu so> bili v pogonu naslednji mehanizmi za spravilo lesa: en traktor Caterpiller kot vlačilec (v maju je bil oddan na Predmejo in Trnovo), dva vitla En-field z motorjem in en pokreten vitel SPA. V teku leta smo dobili še dva vitla Warcha-lotwsiki z motorji. Od žičnic je samo v manjši meri delovala žičnica v Razorih, ki je bila nato podrta. Zaradi slabe in neorganizirane evidence ni moči poročati O' rezultatih izkoriščanja mehanizacije in o njeni ekonomičnosti. Ta naloga stoji pred nami v letu 1960. Udeležba posameznih spravilnih naprav pri spravilu lesa v preteklem letu je bila naslednj a: % od sku,pne mase Ročno spravilo 2443 m3 10,6 Živinska, vprega in tov. konji 8736 m3 38,3 Mehanizacija 11724 m3 51,1 Skupaj 22903 m3 100,— Pri izračunu je upoštevana samo etatna sečna masa. Kakor je iz tabele razvidno, je imela mehanizacija pri spravilu lesa razmeroma velik delež. Moramo pripomniti še to, da so se konjska vprega in tovorni konji uporabljali tudi za spravilo lesa do nekaterih mehaniziranih naprav. Količina, ki odpade na tovrstno kombinirano spravilo, znaša 1624 m3. Pri spravilu drobnih sortim-entov (neetat-na lesna masa) so- bile posamezne vrste spravila takole udeležene: °/o od skupne mase Ročno' spravilo 413 m3 19,6 Živinska vprega in tov. konji 1139 m3 54,2 Mehanizacija 550 m3 26,2 Skupaj 2102 m3 100.— Nega in vzgoja, sta se v preteklem letu odvijali v okviru denarnih zmogljivosti, ki jih je pri poseku dovoljeval etat. Cilj vseh negovalnih in gojitvenih ukrepov je bil kvalitetni in kvantitetni prirastek. Pri intro-duikciji in tudi pri selektivnem, odbiranju smo favorizirali iglavce. Problem zabukov-ljenja gospodarske enote Idrija II. smo reševali s pospešenim uvajanjem smreke, pri čemer smo izkoristili zlasti ogoličene sestoje, ki so- nastali po zadnjem žledu. Vzgojna in negovalna dela smo opravljali v vseh fazah, to je: pogozdovanje, nega nasadov in naravnega, mlaja, čiščenje ter redčenje. Pogozdeno je bilo (upoštevane so tudi izpolnitve): Idrija I. Idrija II. ha kom. ha kom. smreka 5,5 27.000 17,5 79.910 jelka 2,9 10.000 3,8 15.720 skupaj 8,4 37.000 21,3 95.630 Nego nasadov smo v glavnem, omejili na žetev trave okoli manjših sadik. Zeli smo v večini nasadov enkrat, le kjer je bil plevel izredno' bujen in je obstajala nevarnost, da bi pozimi ovijal sadike, tudi dvakrat. Čistili smo le nasade s sadikami, visokimi, do enega metra. Žetev je bila opravljena na, površini 111,5 hektara na gospodarski enoti Idrija I. in 168,5 hektara pri gospodarski enoti Idrija II. Negovana dela v naravnem mladju so v naši evidenci vključena v čiščenja in jih je zato težko obravnavati. Vendar smo izločili iz čiščenja nego naravnega mladja v obliki izkopa srobota in izseka predrastka. V letu 1959 smo negovali -mlaj na naslednjih površinah: Idrija I. Idrija II. izkop1 srobota 43,—ha 4,— ha nega iglavcev z izsekom predrastka 33,7 ha 2,— ha skupaj 76,7 ha 6,— ha Važno je pripomniti, da v mladju že drugo leto odstranjujemo srobo-t z izikopom, ker se je pokazalo1, da so sredstva, ki smo jih up-o-rahljali doslej, neučinkovita. Pri negi iglavcev smo izsekovali lesko, predrastek in dr. Zaradi izločanja negovalnih del iz evidence čiščenja se nam; čiščenje kaže v zmanjšanem obsegu: čiščenje Idrija I. Idrija II. bukovja 43,4 ha 71,3 ha jelo-vja in smreke 36,3 ha — mešane gošče 16,9 ha 46,9 ha skupaj 96,6 ha 118,2 ha V bukovju smo opravljali pretežno negativno odbiro- podpirali smo le posamezne plemenite listavce ali iglavce. Prav tako smo čistili v jelovju in smrekovju; tu je prišlo pozitivno podpiranje do izraza samo pri pospeševanju listavcev, pogostokrat tudi negativnih, zaradi izrazitih bioloških funkcij. Pri čiščenju mešane gošče je bila odbira pretežno pozitivna, da bi maksimalno pospešili rast iglavcev. Od gojitvenih del je važno omeniti še redčenje. To so- pravzaprav najob-sežnejša«go-jitvena dela, ki jih opravlja tukajšnji obrat. To je tudi razumljivo ob ugotovitvi, da je v obeh gospodarskih enotah pred začetkom redčenj čakalo na to delo 2995 ha mladih in srednjedoibnih sestojev. Vsi ti sestoji v mladosti niso- bili negovani, zato so- ogromno izgubili na kvalitetnem prirastku. Posebno-velja to še za mešane sestoje, kjer marsiko-d dobijo iglavci -podrejeno vlo-go. Glede na izredno- veliko- važnost in obsežnost teh del smo-skušali razdeliti vse površine tako, da bi v enem turnusu o-d 6—7 let, to- je do -izteka elaboratov gospodarskih načrto-v, redčenje zaključili. Vse kaže, da bo treba -t-urnus podaljšati celo- na 10 let, ker pri večini sesto-jev pridejo- na -ha dosti večje lesne mase, -kakor smo predvidevali. Obsežnejše površinske posege pa otežkoča etatni predpis. Težko- je že danes trditi, da je- etat glede na te- zaostanke nekoliko prenizek, nekateri znaki pa to dokazujejo. V nekaj preteklih letih je bilo p-reredčeno: Idrija I. Idrija II. 1957 42 ha — 1958 78 ha 136 ha 1959 150 ha 293 ha skupaj 270 ha 429 ha Gornja analiza pove, da se hektarski poseki v bruto- m3 gibljejo- največ v razponu 20 do 40 m8. Povprečen p-osek na ha v bruto m3 znaša za Idrijo- I. 32,58 m3 in za Idrijo II. 25,22 m3 ali- skupaj 26,97 m3. Pri redčenju najmlajših sestojev, kje-r do sedaj še nismo- opravljali negovalnih del, najprej izsekamo ves odmirajoči material, da dobimo preglednost in šele natcf izbiramo-. Redčili smo-, kolikor so- to dopuščale- strokovne sposobnosti in čas, na osnovi pozitivne od-bire, pri čemer smo- povso-d favorizirali plemenite- listavce in iglavce. Dela za varstvo- go-zdov so se v preteklem letu odvijala v kaj skromnih razmerah. Razen sanitarnih sečenj, pri katerih so bile sekane suš-ice in, od cme-le in raka napadena drevesa, smo odstranili še 3038 koso-v bolnih in tehnično- neuporabnih dreves. Zaradi precej obsežnega napada jelove uši je bilo v preteklem letu na Pevcu p-csekanih in pcžganih cfcro-g 700 mladih jelk. Ker so- razmere okužbe nekoliko preobsežne, bo treba v 1. 1960 škropiti okužene jelke s preparatom »EKATIN«. Smrekove in jelkove nasade ter naravni mlaj smo- v preteklem letu zavarovali s stekleno volno v precej o-bsežnih predelih, saj smo pokrili vse mladje in sadike na površini 46 ha. Vendar pokrivanje to- zimo- ni dalo zaželenih rezultatov, ker so- snežne razmere zelo- oscilirale, tako- da smo- dostikrat imeli celo- v enem tednu pol metra snega in kopna tla. Posledica takega stanja je bila, da je pri večini majhnih in šibkih sadik sneg snel volneni ovoj z vrha, zato je povzročila divjad izredno-veliko- škodo v nasadih in naravnem mladju. V 1960. letu bo< brezpogojno potrebno začeti z ograjevanjem najbolj ogroženih nasado-v. Na področju tega obrata v 1959. letu -nismo opravili posebnih urejevalnih del, omejili smo se le na debelne- analize- pri iglavcih. Prav tako- so- bile- opravljene- primerjave med cdkazano- lesno- maso, izračunano po- lokalnih tablicah, in realizirano- maso-. Te analize so bile izvršene samo za gospodarsko enoto- Idrija I.; po dobljenih rezultatih ugotavljamo-, da je realizacija v primerjavi s -po- tablicah izračunano -maso- pri iglavcih višja za 29 °/o, pri listavcih pa za 33 °/o. Vzroki tako velikih diferenc so verjetno- v izdelavi tablic, ka-ko-r tudi v faktorjih preračunavanja prostornin-skih mer v m3. Take- analize za gospodarsko enoto Idrija II. nismo- izvršili, ker ni zadostnega števila odsekov, kjer bi bili poseki že končani. Gradil je gradbeni oddelek podjetja; v problematiki bi se o-mejili samo- na pomen izvršenih gradenj. V letu 1959 je bilo zgrajeno: 1. ca. 800 tm ceste v Ipavškem................4,552.316 din 2. ca. 700 tm ceste na Poslušanju..............1,292.819 din 3. dokončana gradnja logarnice na Krekovšah . . . 5,429.345 din 4. rekonstrukcija logarnice in hleva na Revenovšah . 2,350.715 din 5. vzdrževanje raznih stavlb....................481.147 din 6. novogradnja delavske kcče na Fšenku .... 1,358.467 din 7. novogradnja 4 km telefonske linije Bela - Tiscvec 226.797 din 8. vzdrževanje cest..........................6,853.885 din Skupaj................ 22,551.491 din Cesta v Ipavškem je nadaljevanje gradnje iz prejšnjih let. Zgrajeno je dokončno okrog 800 m ceste, zgraditi pa bi bilo treba še okrog 1 km, da bi prišli v dolini do mesta, od koder bi organizirali mehanizirano spravilo. Izgledi za gradnjo ceste do konca Ipavške doline so vedno manjši zaradi izredno slabih terenskih razmer. Na Poslušanju je bil zgrajen odcep od glavne ceste v dolžini ca. 700 tm, in sicer v Čmoi drago. Gradnjo bo- treba nadaljevati, da bo zajeta vsa dolina, ki je z obstoječe glavne ceste nedostopna. Na Krekovšah je dokončana logarnica, tako da se bo lahko- logar ponovno naselil v svojem okolišu. Stara stavba ni bila posebno primerna za logarnico, vendar jo- bo treba rekonstruirati, da se bo p-ridcbilo stanovanje za cestarja. Na Revenovšah sta bila popravljena logarnica in hlev; stavbi sta bili po izselitvi zasebne stranke v izredno slabem stanju. Usposobljeni sta bili že sredi leta, tako da se je logar že preselil iz. privatnega stanovanja. Razen omenjenih stavb- je -bilo- izvršenih še nekaj večjih in manjših popravil na stavbah na Trgu svobode, v Ulici S-t. Rozmana in v Gregorčičevi ulici. Vanje so se vselili naši uslužbenci. Na Pše-nku (re-v. Rupe) je bila zgrajena delavska koča za 12 delavcev; to je najbolj sodobna od vseh do sedaj zgrajenih koč. Ima celo vodovod iz mestnih vodovodnih naprav. Gradnja je bila nujna zaradi odpiranja no-vih eksploatacijskih del na redčenju 300 ha tega predela. Kljub- temu, da je- v bližini vas Če-kovnik, je -na tem področju občutno pomanjkanje delovne sile zaradi fluktuacije v mesto. Obstoječe telefonsko omrežje se je povečalo z izgradnjo nove telefonske linije iz Bele proti Tisovcu. Po tej gradnji je že -pet logarskih okolišev telefonsko povezanih. Vzdrževanje cest je potekalo v normalnem obsegu. Nekoliko intenzivneje smo delali pri obnovi podpornih zidov in gradnji propustov na cesti Bela—Pšenk. V teku leta je bila ta cesta zelo dobro posuta na. odseku Krekovše-Pšenk. Izredno- močni nalivi v jeseni so zelo poškodovali cestišče te ceste v dolini Belce. Prikazan je- nekoliko prevelik izdatek v postavki vzdrževanje cest, ker smo vključili tudi dograditev ceste na Kovačevem rovtu. Ob tako razgibani dejavnosti je naš obrat v preteklem letu dosegel razmeroma visoko bruto- vrednost vse- proizvodnje. Ta vrednost je bila naslednja: 1. izkoriščanje gozdov 167,996.111 din 2. nega in vzgoja . . . 11,233.363 din 3. gradnje...... 22,551.491 din Skupaj..... 201,780.965 din Personalne in delavske razmere. V teku leta je- bilo zaposlenih 11 logarjev, 1 lesni skladiščnik, 1 uslužbenec pri mehanizaciji, 4 administrativni uslužbenci, 3 tehniki in 1 inženir. Premeščen je bil iz tega obrata 1 tehnik, ki je bil nadomeščen z drugim. V mesecu- decembru je prišel na prakso en gozdarski inženir. V teku, celega leta je imel Obrat povprečno 201 delavca, vključno tudi delavke pri negi in vzgoji. Gradbeni delavci tu -niso upoštevani. Gibanje delovne sile po mesecih je bilo naslednje: I — 190 II — 189 III — 192 IV — 224 V VI VII VIII 220 213 209 210 IX X XI XII 213 202 185 171 Iz tega gibanja je razvidno, da neke občutne fluktuacije delovne- sile ni bilo. Povi-šek v aprilu in znižanje v mesecu novembru gre na račun sezonske delovne sile. Upoštevajoč vse .delovne dneve in dinamiko delovne- sile, je bil delovni čas v absolutnih in relativnih zneskih takole- izkoriščen: 1. delovne ure 372.237 ur ali 73,28 % 2. deževno vreme 44.453 ur ali 8,75 °/o 3. državni prazniki 12.626 ur ali 2,48 °/o 4. letni dopusti 29.138 ur ali 5,73 % 5. izredni dopusti 425 ur ali 0,08 % 6. seje DS in UO 570 ur ah 0,12 °/o 7. premestitve 384 ur ali 0,09 °/o 8. razni tečaji 592 ur ali 0,12% 9. zdravstveni pregledi 386 ur ali 0,09 % 10. bolezni 37.992 ur ali 7,47 % 11. upravičeni izostanki 6.965 ur ali 1,37 % 12. neopravič. izostanki 2.119 ur ali 0,41 % 13. krvodajalska akcija 50 ur ali 0,01 % Iz razpredelnice je razvidno, da na okrog 83 % delovnih ur pride okrog 16 % plačanih nedelovnih ur in 1 odstotek neplačanih nedelo vnih ur. Povprečna mesečna plača delavca je bila v preteklem letu 12.459 din, terenski dodatek 3.337 in dodatek na orodje 812 dinarjev. Torej so* skupni povprečni mesečni prejemki znašali 16.608 dinarjev. Povprečna norma za celo preteklo leto* je bila dosežena s 137,7 %. Ta izredno visok odstotek doseganja imamo predvsem pripisati pojavu, da delavci delajo večinoma več ur, kakor določa obratni urnik. To velja v prvi vrsti za oglarje kakor tudi za vse ostale delavce, ki so* vezani na bivanje v delavskih kočah. V preteklem letu se je precej povečala tudi delovna storilnost zaradi nabave večjih količin sodobnega gozdarskega orodja. Vsekakor obstoji tudi dejstvo, da so bile norme na. deloviščih nekoliko prenizke. Delavcem, smo v začetku preteklega leta nabavili proti plačilu ali kot darilo večje količine sodobnega gozdarskega orodja. Higiensko tehnične razmere v obratu. — Obrat razpolaga s 5 montažnimi in 4 stalnimi delavskimi kočami, v katerih lahko prebiva 120 delavcev. Delavske koče (razen ene) niso najbolje urejene za prebivanje delavcev. Povsod manjka tekoča voda, shramba za hrano in podobno. Samo* ena delavska koča, ki je bila zgrajena v preteklem letu, ima sodobno notranjo ureditev. Tako na primer ima tekočo pitno vodo-, kuhinjo, pralnico, shrambo- za hrano' in orodje ter primerno obednico. V vseh kočah so za razsvetljavo v rabi samo petrolejke in karbidovke. Vsi delavci, ki spijo v kočah, imajo posteljne vložke, na katerih so večinoma žim-nice ali slamarice, in po 2 rjuhi. V dveh delavskih kočah imajo* delavci na razpolago- še radijske aparate. Organizirani sta bili dve kuhinji, kjer se je hranilo 26 delavcev, in sicer v kočah na Poslušanju in Skrb in i. Pozneje sta bili ti kuhinji premeščeni na Krekovše. Pripomniti je treba, da je v delavskih kočah, kjer delajo tudi kuharice, zelo dober red in snaga, nasprotno pa je v kočah, kjer so delavci sami, izreden nered. Da bi zaščitili delavce pred vlago in mrazom, smo- nabavili precej zaščitnih sredstev. Tako je vsak delavec preskrbljen s šotorskim krilom ali dežnim plaščem, rokavicami, čevlji in ščitniki za kolena. Žičničarji imajo delovne cbleke in žičničarske rokavice, stalni nakladalci delovne obleke. Oglarji cokle in kombinezone, kuharice pa predpasnike in naglavne rute. Na vseh večjih deloviščih so nosila za prenos ponesrečencev; vsaka skupina ima sanitetno torbo* z najnujnejšim sanitetnim materialom. Pripominjamo, da smo delavski zaščiti v 1959. letu posvetili precej pozornosti, saj smo na področju obrata nabavili zaščitna sredstva v vrednosti okrog 3,000.000 dinarjev. MLADINSKI KOTIČEK Slavko: Igra vrnitve Spet se je vračal, tako kot zmeraj, po isti poti in v istem razpoloženju. Vračal se je zato, ker se je moral vrniti, moral se je pokoriti nekakšnemu pravilu, da mora iti vsako nedeljo domov. Rajši bi bil ostal v mestu, ne zaradi lenobe, ampak zato, ker je vedno bolj čutil, da se z vsakim povratkom domov samo razdvaja in uganja hinavščino. Včasih ga res ni bilo iz mesta tudi po več nedelj. Doma so se seveda močno čudili in si na razrle načine razlagali njegovo »trmoglavost«. Menili so, da se je pokvaril, da je našel slabo družbo in zašel na slaba pota ter da mu zato ni več za dom. Še zdaleč se niso mogli vživeti v njegov položaj, niti ga niso razumeli, da ima kot mlad človek svoje zahteve.. Niso se zavedali, da se mora v njem prej ali slej izvršiti tisti pre- lom s starim svetom, tisti prelom, ki ga bo po dolgem boju postavil iz oblakov v sredo realnosti in življenja. Mislili so, da mu je dom postal odveč, da se je zanj izgubil. Niso vedeli, da bi ga prav zdaj potreboval, toplega in domačega, kot so ga imeli njegovi prijatelji. Saj je vedno ljubil tisto tiho in divjo pokrajino, temne smrekove gozdove, med katere so se tu in tam vrivale senožeti, ter tiste male, v breg naslonjene hiše, ki so pričale o težkem življenju svojih gospodarjev. Rad je ob večerih postopal po bregovih, rad je opazoval in poslušal ljudi, ki so prihajali z dela; že zelo mlad je vzljubil ta svet. Tudi dom je bil delček tega sveta, tudi dom ga je prav posebno navezal nase. Toda nečesa dom ni imel, nečesa mu zato ni mogel dati. Prišla sta navzkriž. Tisti stari svet za planinami je bil že stoletja enak, zaostal je za življenjem in stvarnostjo, on pa je hotel živeti in delati tako, kot mu je narekovala lastna vest in prepričanje. Toda razumevaja ni našel in to ga je peklo. Težile so ga tiste stokrat ponovljene besede o pravilnem življenju, tisti prastari, preživeli in zanj nepotrebni nauki, ko je vendar sam v sebi gradil novega človeka. Vsaka vrnitev domov mu je zato pomenila vrnitev v stari svet, prilagoditev temu, česar se je skušal dokončno iznebiti. Sredi starih sten in starih slik, sredi starih obrazov, je poslušal tiste stare besede, ki so ga odbijale, katerim se je upiral, čeprav le na zunaj. Ni imel moči, da bi se uprl, stari svet je bil močnejši od njegove volje. Postajal je vsaj na zunaj tak, kakršen je temu svetu pripadal. Toda ko se je vrnil v mesto, je zopet še huje občutil v sebi morečo dvojnost, ki mu je jemala vso voljo do življenja. Tako je igral enkrat s krinko, drugič brez nje; igra ga je spravljala v negotovost in ga navdajala z malodušjem. Toda ob vsem tem je čutil, da se močno spreminja, da se vedno bolj zaveda tega, česar bi se pod okriljem sveta, iz katerega je izšel, ne smel. Prihajalo je jasno in odločno, mu razbijalo dvome in ga osvajalo. In on se je še vedno vračal, vračal s krinko in igral svojo namišljeno vlogo ... »No, si le prišel! Mislili smo že, da te ne bo nikdar več! Pojdi, pojdi, kaj vendar nič več ne misliš na svoj dom? Čudno, da se ti ne priskuti tisto neumno mesto!« To je bil pozdrav, vedno enak, čudno mrzel in nedomač. Bil ga je že vajen in zdelo se mu je, da neizbežno spada k njegovi vrnitvi. Tisto karanje in očitanje je bilo zanj uvod k igranju s krinko. »Oh, kako je vroče, zelo sem hitel,« je govoril očitno neprepričljivo in se prestopal po kuhinji. Skušal je prezreti očitke in speljati pozornost domačih drugam, hotel je igrati ravnodušnost in neprizadetost, a je bil zelo nemiren. Hitro se je slačil in sezuval, vmes pa neprestano pogledoval skozi okno, kot bi se zunaj godilo kaj posebnega. Pogledi so se upirali vanj in to ga je še bolj vznemirjalo. Zato se je še z večjim »zanimanjem« ukvarjal s svojimi čevlji, ki nikakor niso hoteli z noge. Mučno tišino je pretrgal brat s svojim hreščečim glasom: »Jaz sem pa že mislil, da si se tako pogospodil in polenaril, da lahko samo še lenariš in prenašaš tiste papirje! Prav vem, da bi lahko prišel vsak dan, samo če bi hotel! Seveda, lenariti je lepše!« Poskušal je ugovarjati, da to ni res, da ves čas dela in da ne lenari, a mu brat ni pustil do besede. »Kaj mi boš pravil, že vem, kako je! Sicer sem pa že tako davno vedel, da iz tebe ne bo nič!« Jezno je vstal, oblekel suknjo in odšel: »Zagat grem. Lahko bi mi ti pomagal, a vem, da si prelen!« Ko je brat odšel, se je rahlo oddahnil, z ostalimi se je dalo laže govoriti, vsaj tako zadirljivi in oblastni niso bili. Z bratom se pa zares ni mogel ničesar pomeniti. Bil je tako strašno trd in grob, nikdar se nista razumela. Zdelo se mu je, da ga sovraži, ničesar bratovskega ni bilo na njem. Strastno je prebiral tiste stare, osladne in napihnjene knjige, navduševal se je za vse, kar je bilo preživelega, ter odklanjal sedanjost. Živel je v svojem svetu, tu je bil oblasten in divji, če pa je prišel med ljudi, se ni znašel in je bil pravi čudak. Zdaj sta bila v kuhinji le še oče in mati, tudi sestra se je bila medtem nekam izgubila. Sicer pa je imel njo izmed vseh še najrajši. Niti ni vedel zakaj. Morda zato, ker mu ni nikdar rekla žal besede, morda zato, ker je bila vsaj malo ali je vsaj poskušala biti dovzetna in razumevajoča zanj. »Prešal sem, mnogo mošta sem naredil ta teden,« je ravnodušno zagodrnjal oče. »Če bi bil ti doma, bi šlo delo hitreje od rok. Tako pa, kar naredim, naredim. Več ne morem.« Zopet se je poskušal nasmehniti s tistim prisiljenim »hm«, s katerim je vedno odgovarjal očetu ob takih prilikah. Oče je nadaljeval: »Taka je ja, danes. Stari hirajo, mladi pa od hiše. Ne vem, kam bo to pripeljalo. Včasih je bilo življenje, včasih! Ljudje so bili doma in so delali, bilo je veselo, zdaj pa ...« Ni vedel, kaj naj mu odgovori, zato je molčal. Tudi nekoliko se je umiril, saj se je ob očetu dalo vzdržati. Nikdar ga ni naravnost na-hrulil kot brat. Govoril je po ovinkih in to počasi in mirno. Njegovo govorjenje ni segalo dalje od domačih gospodarskih zadev in primerjave s tistim zlatim »včasih«. Nikoli ni posegel globlje v njegove osebne probleme, morda jih ni niti slutil. Vse njegove misli so pač počivale na domu in delu. Drugih problemov ni začenjal, saj jih v svojem mirnem življenju v samoti najbrž niti ' ni občutil in ne spoznal. »Grem malo zamižat,« je malomarno pripomnil in se počasi odzibal v sobo. Fant je postal zopet nemiren: v kuhinji sta ostala sama z materjo. Vedel je, da bo spet prišlo na vrsto tisto, česar se je najbolj bal. To je bilo tisto vztrajno in obširno materino povpraševanje, karanje in nauki, ki so ga dražili do skrajnosti. Nihče drug izmed domačih ni bil tak kot mati. Brat je vpil, ne da bi vedel, zakaj pravzaprav gre; oče je malo pogodrnjal o delu in to je bilo vse. Temu se je že dalo privaditi in to ga tudi ni več kot toliko vznemirjalo. Mati pa je bila čisto drugačna. Rada ga je imela, to je čutil, zato ni bila nikdar z njim trda in tudi on ji ne bi bil mogel reči slabe besede. Vedno je govorila, da mu hoče le dobro, naj jo zato uboga, ker bo tako zanj najbolje. V svoji naivnosti je zato hotela vedeti za vsak njegov korak, in vse, kar je bilo le količkaj v nasprotju z njenimi pojmi, se ji je zdelo tudi za sina nesprejemljivo in pogubno. Kako naj govori z njo? Niti za hip ni obrnila pogleda od njegovih oči. Ali naj govori resnico? Ni mogoče, preveč bi jo zadelo. Ali naj laže? Tudi ne more, ve da je nepošteno. In vendar — ni drugega izhoda. Vsaj nekaj časa bo ostalo vse po starem. Krinke ni mogoče odložiti; če bi to storil, potem... potem, prestrašil se je ob misli na posledice. »Kako je s teboj, ali si še naš fant?« Isto vprašanje kot vedno, ista zaskrbljenost in očitek. »Vse po starem,« je odgovoril na videz neprizadet, čeprav je čutil, da se mu glas trese. Spet je lagal, spet je igral. Morda je mati zapazila, morda vsaj zaslutila krinko na njem. Gledala ga je še prodorneje, njene besede so izražale strah in prošnjo. »Glej, da boš naš, samo naš! Bog ne daj, da bi se te morali kdaj sramovati. Saj sem ti že mnogokrat govorila in zopet ti ponavljam isto. Saj vendar veš, da ti hočem dobro, kdo drug bolj kot jaz. Nekoč boš spoznal, da sem imela prav.« Spet je molčal, ni vedel, kaj naj odgovori. Čutil je, da je brez moči. Zaželel si je samote, rad bi zbežal nekam, sam ni vedel kam; ušel bi samemu sebi. »Na vrt grem.« Bolj kot izgovoril, je slišal te besede, kot bi to ne bil več on. Mimogrede je v vratih še opazil, da se materine 'oči čudno svetlikajo. Zunaj je bil krasen jesenski dan. Včasih je užival in sanjaril ob taki lepoti, zdelo se mu je, da je najsrečnejši človek na svetu. Danes pa je bil nedovzeten za vse okrog sebe, občutil je mo-rečo razklanost, zdelo se mu je, kot da se je vss zrušilo v njem. Brezizrazno je strmel v oru-menele liste, dolgo... dolgo... Potem je spet odšel, tako kot vedno, le nekoliko bolj utrujen zaradi silne težke igre s krinko. Jasneje kot kdajkoli prej pa se je zavedal, da bo kmalu odigrano tudi tisto zadnje, najvažnejše Na podlagi I. in II. točke dela C tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ št. 20/59, 21/59, 28/59, 45/59 in 9/60) in določb odloka o maksimalnih stopnjah občinskega prometnega davka v okraju Gorica št. 02/3-32-17/7 je Občinski ljudski odbor Idrija na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 3. novembra 1960 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PROMETNEM DAVKU V OBČINI IDRIJA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Na območju občine Idrija se obračunava in plačuje občinski prometni davek, ki je predpisan s tarifo prometnega davka. Tarifa prometnega davka je sestavni del tega odloka. 2. člen Uredba o "rometnem davku (Ur. 1. FLRJ št. 55/53) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, navodilo za izvajanje uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ št. 2/54) s poznejšimi spremembami in dopolnitvami, uredba o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ št. 33/53 in 25/57), pravilnik o sestavljanju periodičnih obračunov in pobiranju davkov proračunov in skladov od gospodarskih organizacij (Ur. 1. FLRJ št. 24/59) in uredbe o kazenskih obrestih od nepravočasno vplačanih dohodkov proračunov in družbenih skladov (Ur. 1. FLRJ št. 41/59) veljajo smiselno tudi glede občinskega prometnega davka. 3. člen Ce gre za izvoz proizvodov, od katerih je bil plačan občinski prometni davek takrat, ko so bili izročeni v promet v državi, se izvozniku teh proizvodov ne vrne plačani davek. 4. člen Izvrševanje tega odloka tolmači Svet za družbeni plan in finance ObLO, za izvajanje pa skrbi upravni organ, pristojen za finance. dejanje, ki bo nujno moralo priti in kateremu bo prvič sam sestavil vsebino; prvič bo tudi deležen aplavza, mogočnega aplavza življenja ... Do takrat pa se bo še vračal, vračal in se pripravljal na svoj poslednji nastop. M. Zmago: Večer Ciprese šume, morje kipeče zaganja se v skale, tisoči biserov s strme obale v valovih drhte ... Ciprese šume, vetru so svojo ljubezen oddale, tiho in vdano zdaj bočlo čakale novega dne ... ODBOR IDRIJA 5. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v Uradnem glasilu okraja Gorica. Tega dne nehajo veljati vsi dosedanji predpisi ObLO Idrija o občinskem prometnem davku. II. TARIFA Del A — Od prometa in storitev 1. od prometa alkoholnih pijač, razen od prometa naravnih vin.......20% 2. od prometa naravnih vin......7 °/o 3. od vstopnic za javne prireditve ... 5 %> 4. od plačil za reklame v kinematografih 5 % 1 Del B — proizvodi Zasebni obrtniki in drugi zasebniki plačujejo od vseh proizvodov, ki jih proizvajajo in dajejo v promet, občinski davek od prometa po naslednjih stopnjah: Stroka 116 — predelava nekovinskih rud: 1. zidna in strešna opeka.....3% 2. izdelki iz cementa.......10 °/o 3. izdelki iz mavca........8 °/o 4. vsi drugi izdelki........10 °/o Stroka 117 — predelava kovin: 1. kovinske peči, štedilniki in njihovi deli ............10 % 2. vsi drugi izdelki........15 % Stroka 120 — kemična stroka: 1. vsi izdelki..........15% Stroka 122 — predelava lesa: 1. vsi izdelki..........10% Stroka 123 — predelava papirja: 1. vsi izdelki..........10% Stroka 124 — predelava tekstila: 1. konfekcija..........5% Opomba: Pod konfekcijo po tej tarifi spadajo proizvodi, izdelani iz tekstila s šivanjem v serijski proizvodnji 2. volneni, bombažni, svileni, trikotaž- ni oblačilni predmeti......10% 3. vsi drugi izdelki........5 % Stroka 125 — predelava kože: 1. vsi izdelki...........10% OBČINSKI LJUDSKI Stroka 127 — živilska stroka: 1. bonboni...........18°/o 2. slaščice, keksi in podobni slaščičarski izdelki ........10% 3. vsi drugi izdelki........5 % Drugi proizvodi: 1. vsi drugi proizvodi ne glede na stroko gospodarske dejavnosti, ki niso zajeti v prejšnjih tarifnih številkah ..........10 % Opomba: od navedenih izdelkov so zajeti po tej tarifi samo izdelki, od katerih se ne plača prometni davek po zvezni tarifi prometnega davka. 10% Del C — plačila za storitve 1. Od plačil za obrtne storitve vseh vrst, razen od prevoznih in gradbenih storitev Opomba I: Davčna osnova je skupni znesek plačila, ki vsebuje tudi davek po tej tarifni številki po odbitku materiala, ki ga je dal izvrševalec storitev, če je material v čačunu posebej izkazan. Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačila za opravljene storitve s proizvodnjo blaga iz naročnikovega materiala. Opomba II: Davek po tej tarifni številki se ne plača od plačil za opravljene storitve kroja-čev, šivilj, vezilj, čevljarjev, frizerjev, brivcev, dimnikarjev, za krpanje nogavic, spisovanje, razmnoževanje, kopiranje in plakatiranje. 2, Od plačil za opravljanje samostojnih poklicev (zdravniki, dentisti, arhitekti, učitelji jezikov, prevajalci ter podobni plokliei) ............. Opomba: Davka ne plačajo dijaki in redni študenti visokih šol od dohodkov poučevanja drugih dijakov. Prav tako se ne plača davek po tej tarifni številki od plačil za delo odvetnikov in plačila za obrede verskih organizacij in duhovnikov. Štev. 32-6/2-1960-P/l Datum: 3. novembra 1960 Predsednik ObLO: Lado Božič, 1. r. 5% Na podlagi 3. in 5. odstavka 33. i. člena in 33 p. člena Uredbe o dohodnini (Uradni 1. FLRJ, št. 18/56, 16/58, 6/59, 48/59, 52/59 in 12/60), je Občinski ljudski odbor Idrija na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 3. novembra 1960 sprejel ODLOK O DOLOČITVI TIPIČNIH STAVB ZA UGOTOVITEV DAVČNE OSNOVE DOHODNINE OD STAVB (HIŠNINE) IN O DOLOČITVI ELEMENTOV ZA IZRAČUNAVANJE DOHODNINE OD STAVB (HIŠNINE) 1. člen Tipične stavbe za ugotovitev vrednosti stavb po vaseh in izven okoliša mest, toplic, kopališč ter klimatskih in turističnih krajev se za določitev osnove za odmero hišnine na območju občine Idrija razvrstijo v sedem kategorij. 2. člen Stavbe po vaseh in izven okoliša mest, toplic, kopališč ter klimatskih in turističnih krajev se uvrstijo v skupine, ki ustrezajo tipičnim stavbam po metodi točkovanja, ki je razvidna v naslednji tabeli: A. Tabela elementov, za katere se ugotavljajo pozitivne točke a) gradivo: opeka 80 točk kamen 60 točk mešano (les in kamen) 50 točk les (samo les) 40 točk b) pomožni prostori (klet, shramba itd.) primerni nad 20 m2 10 točk manj primerni pod 20 m2 5 točk c) stavbno pohištvo (okna, vrata, podovi) dobre kakovosti 10 točk slabše kakovosti 5 točk d) pralnica 5 točk e) kopalnica 10 točk f) električna napeljava sodobna podometna 10 točk nesodobna nad ometom 5 točk Ne upošteva se električna napeljava, če je bilo razvodno omrežje zgrajeno v pretežni meri z lastnikovimi sredstvi. g) vodovodna napeljava (samo priključek na vodovod) voda v hiši 10 točk pred hišo 5 točk h) stranišče v hiši WC 10 točk stranišče v hiši suho 5 točk B. Tabela elementov, za katere se ugotavljajo negativne točke: a) lega hiše v težko dostopnem predelu (samotna) stran od naselja s šolo in trgovino b) praktičnost stanovanja zelo nepraktično z velikimi prostori deloma nepraktično c) oprema kuhinje črna kuhinja brez štedilnika 20 točk 10 točk 20 točk 5 točk 10 točk 5 točk 3. člen Stavbe, ocenjene po metodi' točkovanja, se razvrste, če znaša skupno število točk: nad 110 točk od 101 do 110 točk od od od od 81 do 100 točk 71 do 80 točk 61 do 70 točk 51 do 60 točk do 50 točk v I. kategorijo v II. kategorijo v III. kategorijo v IV. kategorijo v V. kategorijo v VI. kategorijo v VII. kategorijo 4. člen Vrednost 1 m2 se določi: za stavbe v I. kategoriji 21.000 din za stavbe v II. kategoriji 18.000 din za stavbe v III. kategoriji 16.000 din za stavbe v IV. kategoriji 14.000 din za stavbe v V. kategoriji 12.000 din za stavbe v VI. kategoriji 9.000 din za stavbe v VII. kategoriji 7.000 din 5. Člen Glede na starost, se vrednost stavb'iz 4. čir-na tega odloka zmanjša takole: a) pri stavbah iz trdega gradiva: po 10 letih za 10 °/o po 25 letih za 20% po 40 letih za 30% po 60 letih za 40% po 100 letih za 50% b) mešano: po 10 letih za 10% po 20 letih za 20 % po 30 letih za 30% po 50 letih za 50% Za stavbe iz trdega gradiva se štejejo stavbe, pri katerih so zidovi iz opeke ali iz kamna, v apneni malti ali pa iz gradiva podobne kakovosti. e) pri lesenih stavbah: po 5 letih za 10% po 10 letih za 20% po 15 letih za 30% po 25 letih za 40% po 30 letih za 50% 6. člen Letni znesek stanarine od stavb po vaseh in izven okoliša mest, toplic, kopališč ter klimatskih in turističnih krajev, ki niso oddane v najem, za katere je ugotovljena vrednost po tipičnih kategorijah stavb, je 50. del vrednosti, zmanjšan za 25%. 7. člen Za stavbe po vaseh in izven okoliša mest, toplic, kopališč ter klimatskih in turističnih krajev, ki niso oddane v najem, se določi za stroške upravljanja in vzdrževanja 50 odstotkov od stanarine, ugotovljene po 6. členu tega odloka. Pri stavbah, pri katerih se davčna osnova za hišnino določa po stanarini, izračunani po Odloku o določitvi elementov za izračunavanje stanarine in delitvi dela stanarine na hišne sklade (Uradno glasilo okraja Gorica št. 2 z dne 27/1--1960), se določi 50 odstotkov od tako ugotovljene stanarine za stroške upravljanja in popravila. 8. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem glasilu okraja Gorica, uporablja pa se ga od 1/1-1960. Številka: 04/7-39-113/1-60-K/k Datum: 3/11-1960 Predsednik ObLO: Lado Božič, 1. r. Na podlagi 26. člena Statuta občine Idrija je Občinski ljudski odbor na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 26. decembra sprejel ODLOK O VOZNIH OLAJŠAVAH NA AVTOBUSIH ZA DIJAKE SREDNJIH IN UČENCE OSNOVNIH ŠOL 1. člen Dijaki srednjih in učenci osnovnih šol, ki se šolajo izven kraja stalnega bivališča in se vračajo vsak dan domov, imajo pravico do največ 52 ugodnostnih mesečnih voženj na rednih avtobusnih progah na relaciji od 4 km dalje. 3, člen Olajšava v višini 75% od redne vozne cene na avtobusih pripada: a) šoloobveznim učencem osnovnih šol iz območja občine; b) dijakom srednjih šol, ki imajo stalno bivališče na območju občine Idrija. 3. člen Sredstva za priznane vozne olajšave se zagotovijo v proračunu občine. 4. člen Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu, uporabljal pa se bo od 1. januarja 1961. Številka: 02/26-131/1-60 B/s Datum: 26/11-1960 Predsednik ObLO: Lado Božič, 1. r. Na podlagi 2. člena Zakona o ukrepih za napredek živinorejske proizvodnje (Uradni list LRS, št. 17/60) je Občinski ljudski odbor Idrija na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 6. decembra 1960 sprejel i ODLOK O USMERITVI ŽIVINOREJSKE PROIZVODNJE 1. člen Na območju občine Idrija sta glavni smeri živinorejske proizvodnje: proizvodnja mleka in proizvodnja mesa. 2. člen Glede na terenske prilike, komunikacije ter oddaljenost od potrošnih centrov se na območju občine Idrija določita dva živinorejsko proizvodna rajona: mlečni rajon (glavni proizvod mleko) in kombinirani rajon (proizvodnja mleka in mesa). 3. člen Mlečni rajon zavzema območje vasi Godo-vič, Orni vrh, Predgriže, Idrija mesto in Sp. Idrija, Izvzeto je posestvo KZ Črni vrh v Pred-grižah in zaselek Pesek ter Dol v KO Godovič. 4. člen V mlečnem rajonu je obvezna reja mlečnih pasem govedi sivorjave, rdeče cikaste pasme. Goveja čreda mora biti sestavljena iz 70% krav mlekaric. Odstotek se nanaša na število ONZ. j 5. člen V mlečnem rajonu je obvezno umetno osemenjevanje krav in junic. Reja bikov za pleme in za proizvodnjo mesa ni dovoljena. 6. člen V mlečnem rajonu je dovoljena prodaja telet v starosti od 5 tednov naprej. 7. člen Rejci v mlečnem rajonu morajo kontrolirati produktivnost krav in izločati živali, ki dajejo manj kot 2000 litrov mleka letno. Pri kontroli vodijo mlečno knjigo, ki je obvezna za vsak hlev. 8. člen Vsa ostala območja v občini, ki niso navedena v 3. členu tega odloka, spadajo v kombini-. rani proizvodni rajon. 9. člen Proizvodi v kombiniranem rajonu so: mleko, goveda za meso in mesnati prašiči. V teh območjih se lahko organizirajo posnemalne postaje za posnemanje mleka. 10. člen V kombiniranem rajonu sme biti goveja čreda sestavljena iz največ 50 °/o krav, ostalo pa so lahko mesne in delovne živali. Pasma govedi je lahko sivorjave, simodolske ali specialne mesne pasme, oziroma vsi križanci navedenih pasem. I 11. člen V kombiniranem rajonu velja Uredba o prepovedi klanja telet. Dovoljena je reja bikov za meso. 12. člen Osemenjevanje krav in junic v kombiniranem rajonu je umetno ali naravno. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo občine Idrija je pooblaščen, da določi, glede na naravne pogoje in možnosti, predele, kje se bo osemenjevalo umetno in kje naravno. V skladu z gospodarskimi pogoji in možnostmi določa Svet za kmetijstvo tudi pasme govedi v kombiniranem rajonu. 13. člen V kombiniranem rajonu morajo proizvajalci, ki se odločijo za rejo prašičev, izbrati naslednje pasme: bela požlahtnjena pasma, holandska lan-drace pasma in križanci med njimi. 14. člen Da se prepreči križanje selekcioniranih mesnih pasem prašičev z mastnimi domačimi pasmami, je obvezno licenciranje merjascev. Prepovedano je uporabljati za pleme nelicencirane merjasce. 15. člen Vsi kmetijski proizvajalci ne glede na sektor lastništva morajo do konca leta 1961 prilagoditi svojo živalsko proizvodnjo določbam tega odloka. Kmetijska posestva in kmetijske zadruge, ki se bavijo s kmetijsko proizvodnjo, morajo do 1/3-1961 predložiti oddelku za gospodarstvo pri Občinskem ljudskem odboru Idrija ureditvene načrte, prilagojene določbam tega odloka. 16. člen Upravni organ Občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za kmetijstvo, lahko v upravičenih primerih podaljša rok, določen po prejšnjem odstavku, vendar najdalje do 30/6-1962. 17. člen Ta odlok stopi v veljavo 8. dan po objavi v Uradnem glasilu okraja Gorica. Številka: 04/3-35-109/1-60 Datum: 6/12-1960 Predsednik ObLO: Lado Božič, 1. r. IZ ZAPISNIKOV SEJ OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA IDRIJA X. skupna seja obeh zborov dne 4. junija 1960 Občinski ljudski odbor je poslušal poročili Sveta za delo in delovna razmerja ter poročilo Sveta za socialno varstvo. Imenovali so: 1. predsednika Delavske univerze Idrija Tomaža Gaberca; 2. upravnika Mestne krojačnice Idrija Leopolda Terpina; 3. upravni odbor Zavoda za napredek gospodinjstva v Idriji: Rozalko Lipužič, Mirka Tratnika, Francko Zaje, Slavko Berglez, Pepco Bočin, Branko Car, Valerijo Skomin, Ivo Vonči-na, Lovra Kavčiča, Ladislava Vukana, Mirka Zajca, Milovana Lipuščka; 4. upravni odbor Komunalne banke Idrija: predsednik Tomaž Gaberc, podpredsednik Ladislav Vukan, člani Janko Kenda, Marija Lapajne, Franc Sever in Ivo Poljanec; 5. nadzorni odbor Komunalne banke Idrija: Anton Vehar, Marijan Kos in Raj ko Babič. Razrešili so: 1. predsednika Delavske univerze Idrija Janeza Dolenca; 2. člane dosedanjega upravnega in nadzornega odbora Komunalne banke, ker jim je potekel mandat. I XI. skupna seja obeh zborov občinskega ljudskega odbora dne 30. junija 1960 Občinski ljudski odbor je poslušal poročilo Sveta za šolstvo. Sklenili so predlagati Okrajnemu zboru OLO Gorica, da se dodeli posebni dodatek za izredno težke delovne pogoje in hude življenjske razmere učnemu in vzgojnemu osebju na naslednjih šolah: a) Cerkljanski vrh, Krnice, Masore, Čekov-nik, Jagršče, Kanji dol, Vojsko, Vrsnik, Oblakov vrh, Zakojca, Zavratec, Bukovo, Gorenja Ka-nomlja, Ledine, Orehek in Šebrelje v višini 5000 din mesečno; b) Ravne, Dole, Otalež, Gore, Srednja Ka-nomlja, Zadlog, Gorje, Podlanišče in Novaki 4000 din mesečno; c) Reka, Črni vrh in Godovič v višini 3000 din mesečno. Ker so življenjske razmere in delovni pogoji v Krnicah, Masorah, Kanjem dolu in v Cerkljanskem vrhu težji kot v drugih krajih, so sklenili, da se učiteljem na teh šolah dodeli še posebni dodatek v višini 5000 din mesečno. Nadalje so sklenili predlagati Okrajnemu zboru OLO Gorica, da bi na osnovi uredbe o brezplačnem stanovanju in kurjavi za učno in vzgojno osebje določil, da se na območju občine Idrija šteje za vasi vse kraje, razen Idrije, zato, da bi bili v vseh krajih, razen v Idriji, učitelji upravičeni do nadomestila za stanovanje in kurjavo. Imenovali so: 1. direktorja sklada za zidanje stanovanjskih hiš Sergeja Keserja; 2. vršilca dolžnosti upravnika KZ Ledine Franca Dežela. Razrešili so upravnika KZ Ledine Antona Pivka, ker je šel v drugo službo. XII. skupna seja obeh zborov 25. julija 1960 Občinski ljudski odbor je poslušal poročilo Sveta za finance o gibanju gospodarstva v I. polletju 1960 in poročilo Komisije za pregled zaključnih računov finančno samostojnih zavodov za leto 1959. Ustanovili so poravnalne svete: 1. Poravnalni svet za območje mesta Idrija in območja Krajevnih odborov Čekovnik, Dole, Vojsko in Zavratec; 2. Poravnalni svet Cerkno za območje Krajevnih odborov Cerkno, Gorie, Labinje, Novaki, Planina, Podlanišče, Straža in Zakriž; 3. Poravnalni svet Črni vrh za območje Krajevnih odborov Črni vrh, Godovič in Zadlog; 4. Poravnalni svet Ledine za območje Krajevnega odbora Ledine; 5. Poravnalni svet Orehek za območje Krajevnih odborov Bukovo, Orehek, Reka in Zakojca; 6. Poravnalni svet Otalež za območje Krajevnega odbora Otalež; 7. Poravnalni svet Spodnja Idrija za območje Krajevnih odborov Idrijske Krnice, Kanornlja in Spodnja Idrija; 8. Poravnalni svet Šebrelje za območje Krajevnega odbora Šebrelje. Rezervirali so 14 stanovanj v stavbi nove lekarne in v novih stanovanjskih blokih za potrebe strokovnega kadra. 5 stanovanj so določili za uslužbence državne uprave in ljudske milice ter 4 stanovanja za invalide in borce iz NOB. Imenovali so: 1. Komisijo za vprašanja borcev in invalidov iz NOB: Franca Bezeljaka-Ambroža (predsednik), Franca Eržena, Lidijo Jereb, Franca Rupnika, Leopolda Kogeja, Leopolda Zorzuta in Ivana Primožiča; 2. Komisijo za ocenitev najemne vrednosti tipičnih zgradb: Jožeta Kenda, Janeza Dolenca (predsednik), Rajka Svetličiča, Karla Trevna, Sergeja Keserja; 3. Upravni odbor sklada za komunalne potrebe: Jožeta Kenda (predsednika), M:rka Šebe-nika, Antona Obida, Rajka Svetličiča, Jožeta Kenka. XIII. skupna seja obeh zborov 29. septembra 1960 Poslušali so poročilo Sveta za gospodarstvo in poročilo Sveta za kulturo in prosveto. Eno stanovanje v poslopju nove lekarne Idrija so dodelili za potrebe strokovnega kadra podjetja ETA v Cerknem. Imenovali so upravitelje osnovnih šol: 1. Ivanko Cvek za Bukovo, 2. Miro Alfirev za Gore, 3. Doro Cesar za Godovič, 4. Marijo Obleščak za Jagršče, 5. Amalijo Podobnik za Podlanišče, 6. Viktorja Podobnika za Krnice, 7. Ano Rejc za Zadlog, 8. Mileno Bajič za Zakojco. I XIV. skupna seja obeh zborov 3. novembra 1960 Poslušali so poročilo Sveta za blag. promet. Imenovali so strokovne komisije za sestavo predloga perspektivnega plana: 1. Glavna komisija: inž. Franjo Kordiš, Julij Lapajne, Jože Kenda, Damijan Flander, Vinko Vršeč in Franc Hladnik; 2. Komisija za kmetijstvo in gozdarstvo: inž. Franjo Kordiš, inž. Igor Maver. inž. Jože Vehar, Mirko Zaje, Franc Kosmač in Vinko Štravs; 3. Komisija za industrijo, obrt in promet: Julij Lapajne. France Brence, inž. Albin Koželj, Verner Breznik, Gabrijel Tratnik, Mirko Tratnik; 4. Komisija za gradbeništvo in komunalo: inž. Anton Jager, Jože Kenda, Janez Dolenc, Ciril Štucin in Franc Eržen; 5. Komisija za blagovni promet: Franc Lapajne, Franc Skok, Milovan Lipušček, Damijan Flander in Slavko Sulgai; 6. Komisija za družbene službe: Vinko Vršeč, Ivan Hlača, Slavica Božič, Jože Štucin, Franc Hladnik, inž. Ivica Kavčič, Anton Remsa, Rado Prelovec, Janko Pire, Tonica Kogej in Srečko Mohorič. Nadalje so imenovali za upravnico Dijaškega doma Cerkno Gabrijelo Pagonovo. XV. skupna seja obeh zborov 6. decembra 1960 Razrešili so dosedanje člane svetov ObLO Idrija in imenovali nove: 1. Svet za splošno upravo in notranje zadeve: Franc Didič (predsednik), Jože Markš. Štefan Lazar, Ivanka Mohorič, Marko Obid, Marijan Brus in Janko Lukan; 2. Svet za družbeni plan in finance: Lado Velikonja (predsednik), Ignac Car, Ciril Kumar, Franc Klemenčič, Marija Medvedič, Jože Pire, Jože Kenda, Marjan Likar. Frančiška Koder, Anton Vehar in Franc Lapajne; 3. Svet za gospodarstvo: Franc Gantar (predsednik), Silvester Kleindienst, inž. Uroš Bajželj, Marjan Pelhan, Leopold Terpin, Pavel Makuc, Franc Brence, Drago Zakonjšek, inž. Ivo Turk, Branka Car in Viktor Gantar; 4. Svet za urbanizem, komunalne in gradbene zadeve: Mirko Šebenik (predsednik), Mirko Tratnik. Peter Ozebek. Raiko Svetlič'č. inž. Anton Jager, Franc Didič, Anton Obid, Marija Kleindienst, Jože Kenda, Vojko Jereb in Jože Kenk; 5. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo: Franjo inž. Kordiš (predsednik). Franc Štucin. Vladimir Zaje, Milka Petrič. Franc Kosmač. Boris Trinko, Franc Cesar. Pavla Gnezda, Justin Štrel, Franc Dežela in Vinko Štravs; 6. Svet za stanovanjske zadeve: Viljem Podobnik (predsednik). Rafael Jereb, Jože Božič, Anton Strnad, Ignac Velikajne, Janez Vevk, Danica Logar; 7. Svet za delo in delovna razmerja: Pavel Treven (predsednik). Milan Babuder, Marrca Bevk, Izidor Kovač. Viljem Pavšič, Ivan Prelovec in Janez Kunaver; 8. Svet za šolstvo: Francka Pajer Lado Fi-lipič. Franc Kokošar. Joško Štucin. And^ei Štucin, Slavica Bratuš. Aioiz M kuž in Jurii B-ivdaž; 9. Svet za prosveto in kulturo: Ivan Pižmoht (predsednik), Ivan Hlača. Jakob Gantar. Feliks Ogrič, Anton Lapajne, Talči Božič, inž. Julij Va-stič, Ferdinand Ličer in Tomaž Gaberc; 10. Svet za zdravstvo: Rado Prelovec (predsednik), Ana Štucin, Ludvik Močnik. Mira Medved, Rudi Eržen, Slavko Bole, Vika Jeram, Magda mg. Pirih in Janko Zgavec; 11. Svet za socialno varstvo: Srečko Mohorič (predsednik), Franc Benčina, Rozalka Lipužič, Cveto Hvala, Pavel Šturm, Lida Jereb in Tinca Jazbar; 12. Svet za varstvo družine: Tonica Kogej (predsednik). Ignac Velikajne, dr. Nesta Likar Miklavčič, Tomislava Berglez, Zinka Ferjan, Stanko Rutar in Gabrijel Bevk; 13. Svet za blagovni promet: Adolf Podobnik (predsednik), Vinko Bevk, Ivan Lampe. Mirko Kobal, An;ca Bezeljak, Milovan Lipušček in Danilo Pervanja. Imenovali so tudi: 1. upravni odbor Zavoda za zaposlovanje delavcev: Milan Jeram (predsednik), Ladislav Carl, Franc Zajec, Ferdinand Velikajne in Leni Kr-žišnik; 2. upravitelja osnovne šole Kanji dol Dušana Tomažiča in upravitelja osnovne šole Dole Ivana Bizjaka; 3. upraviteljico otroškega vrtca Idrija Roza-lijo Prelaz. Razrešili so dosedanjo upraviteljico otroškega vrtca Zvonko Logarjevo, bila je upokojena. I XVI. skupna seja obeh zborov 26. decembra 1960 Podaljšali so mandat Komisiji za nacionalizacijo najemnih zgradb in gradbenih zemljišč do 31. decembra 1960. Imenovali so: 1. upravni odbor Komunalne banke: Tomaž Gaberc (predsednik), Ladislav Vukan, Marija Lapajne, Franc Sever, Ivo Poljanec in Janko Kenda; 2. nadzorni odbor K. B. Idrija: Rajko Babič (predsednik), Anton Vehar in Marjan Kos. 3. direktorja Komunalne banke Idrija Franca Klemenčiča. I < Ločeni seji obeh zborov 4. junija 1960 Sklenili so plačati dolg v znesku 2,991.395 dinariev podjetju ELEKTRO Tolmin za elektrifikacijo Podlanišča. Razveljavili so odlok o plačevanju dela stanarine hiš v državljanski lasti na poseben tekoči račun. Trgovskemu podjetju »Postrežba« v Cerknem so dodelili pravico raznolaganja z etažnim delom zgradbe, ki je v družbeni lasti na pare. št. 56 vi. št. 140 k. o. Cerkno. Gostišču »Pod gradom« so dodelili pravico razpolaganja z etažnim delom zgradbe v Idriji, Prelovčeva ulica št. 5. Kavarni Idrija so dodelili lokal v občinski stavbi na Trgu maršala Tita. Ivici Strgulc iz Spodnje Idrije so dodelili 3000 m2 zemliišča za gradnjo stanovanjske hiše. V zemljiški sklad SLP so sprejeli zemljišče Franca Bogataja iz Idrije in Franca Pagona iz Sebrelj št. 57. / Seja zbora proizvajalcev 25. junija 1960 Odborniki Zbora proizvajalcev so poslušali poročilo Zavoda za socialno zavarovanje in poročili o načinu nagrajevanja v gospodarstvu ter o strokovnij vzgoji kadra. Priporočili so ukrepe, da bi gospodarske organizacije izboljšale sisteme nagrajevanja delavcev in bolj skrbele za vzgojo strokovnega kadra. Ločeni seji obeh zborov 25. julija 1960 Ustanovili so sklad za komunalne potrebe zaradi finansiranja objektov družbenega standarda v občini. Potrdili so pravila Delavske univerze Idrija. Da bi dogradili in opremili kotlovnico pri I. osnovni šoli v Idriji, so najeli posojilo v višini 3,900.000 dinarjev iz občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš. Sklenili so prodati na javni dražbi naslednje stanovanjske hiše: v Spodnji Idriji št. 89, v Podlanišču št. 42, v Plužnjah št. 35, v Idršku št. 13, v Lomeh št. 5, v Pečniku št. 22, v Idriji, Rudarska št. 29, v Idriji, Rudarska št. 39. Dali so garancijsko izjavo, da bo lahko podjetje Lesna industrija Idrija najelo investicijsko posojilo v znesku 15,000.000 dinarjev. Ločeni seji obeh zborov 29. septembra 1960 Izdali so garancijsko izjavo, da bo lahko obrtna delavn;ca »Simplex« Idrija najela investicijsko posojilo za investicije v podjetju v višini 81,912.000 dinarjev, Kmetijska zadruga Črni vrh pa 12,033.000 din investicijskega posojila. Klavnico v Idriji so dodelili kot osnovno sredstvo obrtnemu podjetju »Mesnine« v Idriji. Najeli so 3.500.000 dinarjev posojila iz občinskega invesfcijskega sklada za dograditev stanovanj v stavbi otroškega vrtca v Cerknem. Najeli so 10,000.000 din posojila za nadaljnjo graditev vodovoda v Idriji. V sklad SLP so sprejeli zemljišča naslednjih bivših lastnikov: Marije Brezovšek iz Šebrelj. Julijane Pre-lovec iz Soodnje Idrije, Terezije Skoberne. Lovrenca Jereba. Ivane Kogej in Ivane Ostrožnik iz Spodnje Idrije. Zamenjali so zemlijšče Ivanu Podobniku iz Cerknega. Za gradnio stanovanjske hiše pa so dodelili zemljišča naslednjim interesentom: Maksu Er-žeku, Mart;nu Pišlarju iz Idrije in Antonu Ken-di iz Spodnje Idrije. Prodali so zemljišče v Kanomlji Amaliji Jur-javčič. Brez javne dražbe so prodali dvostano-vanjsko hišo v Idriji, Prešernova 3, Jožetu Per-mozerju. ! Ločeni seji obeh zborov 3. novembra 1960 Sprejeli so naslednje predpise: 1. od'ok o določitvi tioičnih stavb za ugotovitev davčne osnove dohodnine od stavb in o določitvi elementov za izračunavanje dohodnine od stavb; 2. odlok o določitvi dodatkov za težka učiteljska mesta. Izdali so garancijsko izjavo, da bodo lahko najele investicijsko nosoiilo naslednje gosnodar-ske or?an'zaciie: GKPZ Idriia v višini 2.607.523 dmariev. KZ Črni vrh 530.000 dinarjev in KZ Dole 768.000 dinarjev. Brez javne dražbe so prodali hišo v Idriji, Rudarska ulica. Jovu Kruškiču za 90.000 din. Kmetijsko posestvo »Sebalk« v Godoviču se dodeli KZ Črni vrh. Najeli so 5.000.000 dinarjev posojila za graditev kanalizacije v Idriji. Ločeni seji obeh zborov 6. decembra 1960 Snreieli so odlok o usmeritvi živinorejske proizvodnje in odlok o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem ObLO Idrija. Potrdili so statut Stanovanjske skupnosti Idrija in akt o sistemizaciji v tajništvu omenjene skupnosti. Ustanovili so Zavod za zaposlovanje delavcev in zavod »Mestni vodovod«. Dijaškemu domu Cerkno so dodelili v upravo stavbo in zemljišča, ki jih je zavod že do sedaj upravljal. Kino podjetju »Zvezda« Idrija pa zgradbo v Idriji, v kateri opravlja svojo dejavnost. Remontnemu podjetju Idrija so dodelili zemljišče za zgraditev delavnic. Ani Seljak iz Žirovnice so prodali bivšo fi-nancarsko vojašnico za ceno 62.000 dinarjev. V sklad SLP so sprejeli zemljišče od Helene Kržišnik iz Idrije. Ločeni seji obeh zborov 26. decembra 1960 Sprejeli so naslednje odloke: 1. odlok o začasnem finansiranju proračunskih izdatkov za prvo tromesečje 1961; 2. odlok o spremembah in dopolnitvah rebalansa proračuna občine Idrija za leto 1960; 3. odlok o olajšavah na avtobusih za dijake srednjih in učence osnovnih šol; Z A P 4. odlok .o honorarjih za nadure in honorarne ure učnega in vzgojnega osebja, ki je redno zaposleno na šolah in drugih vzgojnih zavodih; 5. odlok o izplačilu posebnega dodatka za učno in vzgojno osebje na šolah in drugih vzgojnih zavodih. Ustanovili so Komunalno banko za občino Idrija. Prevzeli so pravice in dolžnosti ustanovitelja gimnazije »Jurija Vege« Idrija in Dijaškega doma v Idriji ter do finančno samostojnega zavoda »Doma onemoglih« v Snodnji Idriji. Dopolnili so sklep glede plačila dela stanarine in kurjave za učno in vzgojno osebje v Idriji, tako da se bo izplačevalo nadomestilo za kurjavo in stanarino vsemu učnemu in vzgoine-mu osebju, ki je redno zaposleno na šolah in vzgoinih ustanovah v pristojnosti ObLO Idrija. Podjetju ELEKTRO v Gorici so dodelili v upravljanje naprave za prenos in razdeljevanje električne energije, in sicer: 1. PV 10 KV Črni vrh—Lome v vrednosti 1,201.812 din 2. TP Lome v vrednosti 495.107 din 3. nizko napetostno omrežje v vrednosti 5.610.803 din Sorejeli so v sklad SLP zemljišče, ki sta ga podarila Hedvika Poljanec in Franc Medved iz Idrije. I S K I KRAJEVNE KONFERENCE SZDL V OKVIRU NALOG V. KONGRESA SZDL JUGOSLAVIJE Novembra in decembra meseca preteklega leta so bile krajevne konference SZDL, katerih namen je bil, da spremene vsebinsko in organizacijsko obliko dela v skladu z družbenim razvojem, vlogo komune in krajevne skupnosti državljanov. Peti kongres SZDLJ je v tej smeri nakazal novo pot, ki je skladna z doseženimi uspehi in nadalinjimi perspektivami našega družbenega dogajanja. Večina konferenc, posebno pa tiste, ki so bile bolj skrbno pripravljene, so usnele. Usneh se je pokazal v težnji po sodelovanju članstva SZDL in drugih organov ter organizacij v krajevni skupnosti. Delo članov SZDL v tej skupnosti se je v preteklem obdobju sicer do neke mere že odražalo, zlasti v skrbi za gradnjo in popravilo komunalnih objektov, elektrifikacijo vasi in podobno. Mislimo Da, da je pojem krajevne skunnosti mnogo širši. Tu gre za povezovanje vseh družbenih organov, organizacij in društev, kot so kraievni odbori, šolski odbori, upravni odbori raznih drugih ustanov, delavski sveti podjetij. Zveza borcev, aktivi mladine, sindikalne organizacije, društva »Svobode«, telesno-vzgojna društva itd. Organ;zaciia SZDL nai jim pomaga in usmerja njihovo delo z vidika socialističnih norm, tako da se v skladu z interesi komune razvija krajevna samouprava državljanov; da delo vseh navedenih organov harmo-nira v smeri utrjevanja in nanredka socialistične kmetijske proizvodnie, Iaišanja življenja delovnim ljudem z uvedbo takšnih služb, ki raz-bremene posamezne člane družrne. predvsem pa žene. Skoraj vse krajevne konference so obravnavale komunalne probleme, predvsem gradnjo negospodarskih objektov, ter dale mnogo predlogov za bodoči perspektivni plan komune. Le redke pa so obravnavale razvoj proizvajalnih sil v kmetijstvu, industriji in obrti, pa še to le bolj splošno. Čutiti je bilo. da člani sindikata z odbori podružnic ter delovni kolektivi v podietjih še ne razumejo nalog SZDL, ki jih je nakazal peti kongres. Res je, da nekateri kolektivi gosnodarskih organizacH v obfini glede na zaposleno delovno silo nico zainteresirani samo v eni kraievni organizaciji vendar bi morali kot člani SZDL sodelovat' v kraiu. kier bivajo. Kolektivi gosoodarskih organizacii nai bi razorav-liali o problemih kraja, kier ie sedež podjetja. To bi omogočilo članstvu SZDL. da ne bi samo enostransko zahtevalo od komune sredstva in možnosti za razvoj življenjske ravni, ampak bi poznalo tudi gosnodarske nrobleme ki so nogoj za izboljšanje življenia. Tudi v krajevni skupnosti je mogoče izboljšati življeniske pogoje, a le tako, da so vsi družbeni čin:telii složni: Pri tem pa je važno, kako nai organizaciia SZDL dela. Ni prav. da odbor SZDL mimo KO sam ukreDa in dela. Pri konkretnih akcijah lahko veliko oomaga. tako da seznanja člane SZDL s problemi, jih zainteres;ra za nosamezne akniie in nosreduie KO voiio državljanov. Odbor SZDL nudi krajevnemu odboru pomoč tudi s tem da ocenjuie niegovo delo in reagira na nenravil-nosti. ki bi lahko novzročile nolit''čen nroblem ali drugo škodo. Sodeluje s kraievnim odborom, ko bo le-ta občinskemu ljudskemu odboru nri dodeljevaniu socialne nomoči nredlagal skrbnike za mladoletnike, nri raznih notrsih, statistikah, fluorografiraniu itd., nri skrbi za gradnje ali vzdrževanie komunalnih obiektov in nanrav. nri unravljaniu in nravilnem izkoriščaniu družbenega nremoženia m dpnaria. ki je dan v kraiu in Dodobno Odbor SZDL sicer tu ne more karkoli prepovedati, ukazati, lahko pa prepričuje ali pa posreduje preko občinskega odbora 3ZDL pri občinskem ljudskem odboru. Naša organizacija je dobila po V. kongresu SZDLJ veliko večjo vlogo v krepitvi neposredne socialistične demokracije pri razvoju komunalnega sistema. Da bi bile krajevne organizacije kos tej dolžnosti, je bilo nujno vskladiti območja krajevnih organizacij z območji krajevnih odborov. Ze same krajevne organizacije so na predvolilnih sestankih ter posvetovanjih predsednikov in tajnikov spoznale, da ne bodo kos nalogam, če bi obdržale prejšnje organizacijske oblike. Zato so sami predlagali združitev in vskladi-tev območij, tako da je od 39 prejšnjih osnovnih organizacij nastalo 22 krajevnih organizacij SZDL. Tako so si zagotovile že pri volitvah novih odborov potreben kader, ki bo mnogo laže deloval pri reševanju problemov kraja in komune. Razumljivo je, da bodo morali novi odbori delovati samostojno. Ovreči bodo morali dosedanjo prakso, da skličejo sejo in obravnavajo probleme le na pobudo občinskega odbora SZDL. Po združitvi nekaterih bivših osnovnih organizacij so v kraiih. ki so ostali brez odbora, izvolili odbore podružnic, ki onravljajo razna organizac'jsko-tehnična dela, kakor je urejevanje članstva, pobiranje članarine in nodobno. Na območju občine je 26 nodružnic. Krajevna organizacija mora omogočiti slehernemu članu in državljanu samoupravljanje na območju krajevnega odbora ali stanovaniske skupnosti, na tudi vpl;v na politiko v komuni. Zato naj državljane zainteresira za probleme preko sekciie v kateri bodo nenosredno in aktivno delovali. Sekcija je vsebinski faktor dela organizaciie. Tu je mogoče obravnavati in izluščiti stališče državlianov do vseh problemov, ki so v kraju in komuni. Do sedaj imamo v Idriji pet sekcij in sicer: za komunalne orobleme. za gospodarstvo in družbeno upravlianie. za kulturno in prosvetno dejavnost. za družbeni standard in za probleme stanovanjske skunnosti: v C°rknem in v Črnem vrhu na no tri sekciie. Ostal? kr^ievni odbori na sktišaio uveliaviti novi način dela tako, da ob-ravnavaio neko vnrašanie nainrei sami. nato m še pkuono s člani, ki so zanj za;ntere«irani. Tako odbor laže pride do stvarnih zakliučkov. ker le-te podpirajo državljani. Novi odbori bodo morali oosvetiti več pozornosti ideološki vzgoii svojih članov in biti na tekočem z vsem družbenim dogajanjem v državi, predvsem pa v komuni sami. Slabo poznavanje dogodkov in problemov v državi ter komuni pa privede do ozk;h lokalnih stremljenj, ki so čestokrat v nasprotju z interesi komune. Tako nastopil o težave Dri tolmačenju posameznih ukrepov občinskega ljudskega odbora: čeprav član SZDL živi v samem kraju, včasih meni — oni na občini so to naredili — ali pa — oni naj to in to naredijo —, kar pomeni — »oni« tam gori in »mi« tukaj na vasi. Naša družbena ureditev pa omogoča čedalje večjo demokracijo družbenega življenja, toda dosegli jo bomo le z večjim in bolj neposrednim sodelovanjem državljanov pri urejanju zadev, ki se jih življenjsko tičejo. Komune ne predstavlja občinski ljudski odbor, ampak vsi državljani v občini. Tako je treba jemati tudi vse probleme, ki so v komuni. Zato morajo krajevni odbori osnovnih organizacij SZDL vzbujati v državljanih zavest odgovornosti za gospodarski in družbeni razvoj komune. Med osnovnimi nalogami SZDL je nadaljnji razvoj komunalnega sistema. To je sistem upravljanja javnih zadev, ki preko zborov volivcev, stanovanjskih skupnosti in krajevnih odborov, organov delavske in družbene samouprave, preko svetov in komisij ljudskega odbora in drugih organov in organizacij omogoča najtesnejše sodelovanje, odločanje in nadzor velikega števila državljanov nad celotno družbeno dejavnostjo v komuni. Občinski odbor SZDL in ljudski odbor morata poznati probleme vseh članov in občanov. To pa bo mogoče le s krepkim sodelovanjem vseh članov SZDL, ki so včlanjeni v krajevni organizaciji, delajo pa v vseh naših družbenih organih in organizacijah. Zato je njihova aktivnost v smeri krepitve komune pogoj za napredek občine v duhu petega kongresa SZDLJ. S. Lužnik POMEMBNA DEJAVNOST RDEČEGA KRIZA V ŠEBRELJAH Komisija za male asanacije pri občinskem odboru Rdečega križa v Idriji je pričela z veliko akcijo asanacije vasi Sebrelje. Asanacija pa bo obsegala ureditev vodovoda, vaške kanalizacije, gnojišč in stranišč. Slabe higienske razmere v vasi, zlasti slaba, neprimerna pitna voda terja vsako leto večje število primerov črevesnih nalezljivih obolenj. V7rok. da ima vas slabo pitno vodo, leži v glavnem v starem vodovodu iz leta 1906 s popolnoma preperelim in dotrajanim omrežiem. To slabo omrežje vodovoda in zajetja pa oku-žujejo neurejena gnojišča in stranišča v \asi, Nezdrav studenec v Šebreljah Foto Rusjan Ker nimajo gnojišča pravilnih betonskih jam, stranišča pa betonskih greznic, se njihova vsebina izceja skozi zemljo do vodonosnih slojev in tako okužujejo vodo. V vasi je tudi nov vodovod, ki so ga va-ščani zgradili leta 1955 ob podpori Rdečega križa Sebrelje: spodnja vas Foto Rusjan v Tolminu, vendar mu vode manjka in služi le manjšemu številu gospodarstev. Za to akcijo je občinski odbor Rdečega križa s pomočjo svoje osnovne organizacije v Šebre-ljah angažiral vse družbeno politične organizacije vasi, zlasti še krajevni odbor, ki mu je obljubil vso podporo. Komisija za male asanacije pri občinskem odboru Rdečega križa v Idriji je na svoji zadnji seji določila za to akcijo ožjo komisijo, ki jo sestavljajo sanitarni in gradbeni tehniki ter predstavnik vaškega krajevnega odbora in Socialistične zveze. Ta ožja komisija je preteklo nedeljo imela s predstavniki vaških organizacij posvet ter pričela z obhodom vasi in popisovanjem asanacij-skih potreb za izdelavo elaborata. Zainteresiranost vaščanov za to delo je velika in kaže tudi vso pripravljenost, prispevati s prostovoljnim delom. V Spodnjih Šebreljah bo v okviru te akcije dobil zaselek pitno vodo, zato je pripravljen prispevati razen vse prostovoljne delovne sile tudi samoprispevk v denarju, v višini 35.000 din. Vas Šebrelje je bila med NOB zatočišče partizanov, zato jo je okupator leta 1944 skoraj v celoti požgal in porušil. V povojni izgradnji so Šebreljčani za obnovo vasi prispevali velik de- lež, obnovili so 176 zgradb z vrednostjo 6,400.000 dinarjev, ki jim jih je nudila zadruga. Za elektrifikacijo vasi, to je 62 gospodarstev, so ob podpori občine (1,200.000 din) prispevali vso delovno silo in skoraj ves material. Tudi v tej akciji bi kazalo, da občinski ljudski odbor podpre idejo Rdečega križa za higieni-zacijo in s tem za izboljšanje zdravstvenih razmer na vasi. K. U. STARA TOPILNICA V LENJŠTATU Zgodovinski viri nam povedo, da je žganje cinobrove rude v Idriji preživelo štiri glavne faze. Prva in najstarejša so bila kopišča, ki jih ie bilo največ na pobočju Tičnice, kjer imamo še sedaj predmestje Pront (Brand). Druga faza je bila žganje rude v retortah, ki so bile na ozemlju sedanjega Lenjštata, v tretji fazi pa so postavili že prave peči, in sicer pri Prejnuti (Brenhutte). Pri četrti fazi so se preselili na drugi breg Idrijce in vpeljali mnogo boljše peči. Danes bi že lahko dodali tudi peto fazo. ki nastaja na istem mestu z uvedbo rotacijskih peči. Najdba ob kopanju globokih iarkov na Lenj-štatu ie za zgodovino našega rudnika zelo pomembna, ker je s tem določena lokacija vseh razvojnih faz žganja rude. Iz izkooanih lončenih posod ie bilo mogoče vsaj približno lokalizirati staro žgalnico. za točnejše preiskave pa bi bilo treba prekopati velik del njive, za kar pa sedaj ni sredstev. Ko bo naideni material strokovno obdelan, bomo lahko poročali kaj več o tej zanimivosti. S. L. Prosveta Komisija za male asanacije na delu v Šebreljah Foto Rusjan »VDOVA ROSLINKA« NA IDRIJSKEM ODRU Dne 17. septembra ie gostovalo v Idriji liub-liansko Mestno gledal'šče z Golarjevo »Vdovo Rošlinko«, ki jo ie režiser Jože Tiran sDretno povezal s petjem in plesi. Lahka in vedra vsebina je naše gledalce nooolnoma zadovoljila in jim je nrinravila nekaj uric prijetnega razvedrila. Povedati na moramo, da vsak igralec še ni tudi dober pevec, kar je nekatere prizore precej kvarilo. »DNEVNIK ANE FRANK« PONOVNO NA IDRIJSKEM ODRU Ob napovedi gostovanja tržaškega Slovenskega gledališča v Idriji dne 21. septembra s pretresljivo A. Hacketovo dramo »Dnevnik Ane Frank« smo se nehote spomnili na najboljšo domačo uprizoritev tega dela na našem odru ter primerjali med seboj obe prireditvi. Brez dvoma so Tržačani daleč prednjačili s tehniko in izklesanimi igralci, vendar bi bilo težko reči, da ie bila njihova uprizoritev v splošni izvedbi boljša. Prav ta prireditev, ki je popolnoma zadovoljila številne gledalce, nam je ponovno povedala, da imamo v Idriji dovolj dobrih igralcev amaterjev, le škoda, da jih ne znamo in ne moremo nritegniti k rednemu delu na odru. Tržaško gledališče je bilo v Idriji vedno sprejeto z veliko radostjo in prav tako bo tudi v bodoče, ker vsi želimo, da bi nas spet obiskalo. SKROMNA GLEDALIŠKA ŽETEV Na prvo jesensko gledališko prireditev smo morali čakati v Idriji do 19. novembra, ko je igralska skupina naše »Svobode« uprizorila Ge-orga Kaizerja tragedijo »Tanaka«. Glavno preizkušnjo so igralci prestali že nekoliko prej v Govejku, od koder je prišlo sporočilo, da je igra dobro uspela in da so bili ljudje z njo zelo zadovoljni. Tragično dejanje se odigrava na Daljnem vzhodu, na Japonskem, in slika težke socialne razmere tega oddaljenega ljudstva. V Idriji nas predstava ni zadovoljila. Na odru smo opazili zopet precej novih igralcev, kar je razveseljivo, na drugi strani pa smo pogrešali prav toliko starejših igralcev, iz česar sklepamo, da režiserju še vedno ni uspelo, da bi sestavil stalno skupino, kar edino lahko dvigne raven našega domačega gledališča. Vsi igralci so se zelo potrudili, da bi svoje vloge podali čim bolje in večinoma so jih tudi odigrali več kot zadovoljivo, čeprav je delo zelo zahtevno in težko. Precej pa so motili nekateri nezadostno izdelani prizori, posebno finale tretjega odnosno zadnjega dejanja. Ponovitev igre v Spodnji Idriji je bila boljša in je številne gledalce popolnoma zadovoljila. —o— Dne 10. septembra je zopet gostovalo v Idriji Mestno gledališče iz Ljubljane z manj znanim Shakespearovim delom »Dva gospoda iz Verone«. Tudi to delo ni popolnoma zadovoljilo vseh kritičnih obiskovalcev, ker so bili nekateri skupinski prizori v gozdu le nekoliko prepovršno izdelani za tako renomirano gledališče. Motili so tudi nekateri le preveč potencirani vici, ki jih ni v originalu. Mnenja smo, da bodo morali Ljubljančani tudi gostovanja na podeželju resneje vzeti, če bodo hoteli ohraniti svoj dober renome. S. L. i DVE SLIKOVNI RAZSTAVI V septembru je priredil razstavo umetniških slik mladi slikar Albin Šturm, profesor risanja na naši osemletki. Ker je bila to njegova prva samostojna razstava, je vzbud!la toliko večje zanimanje. Umetnik je kot učiteljiščnik izšel iz šole Rudija Kogeja v Tolminu, kar se močno pozna tudi na njegovih delih. Sam nam je priznal. da še vedno išče pravo pot z željo, da bi se čimbolj poglobil v slikarsko umetnost. Od tod vsa raznolikost stilov, od impresionizma, ekspresionizma do surealističnih oblik. Iz približno tridesetih razstavljenih olj smo vendar lahko razbrali, da je slikar precej močnejši v gorskih motivih, ki so mu gotovo mnogo bližji kakor obmorski. Čeprav nismo mogli zvedeti za strokovno oceno razstave, smo vendar prepričani, da je umetnik s tem svojim prvim korakom popolnoma uspel, kar naj mu bo za spodbudo pri nadaljnjem delu. Sredi decembra smo gledali že drugo umetniško razstavo, ki io ie priredilo DPT) »Svoboda«. Tokrat ie razstavljal ^riznani tržaški slikar Jože Cesar. V dvorani smo videli okoli 30 nie-govih novejših oli. na mizah na osnutke 7a razne gledališke scene. Živahnost barv in deistvo. da se umetnik ne spušča v pretirani modernizem, sta umetnika zelo približala našemu občinstvu, zato lahko rečemo, da je njegova razstava v našem mestu popolnoma dosegla svoj namen. S. L. OBČNI ZBOR DPD »SVOBODE« Idrijsko DPD »Svoboda« je imelo 8. decembra svoj redni letni občni zbor, na katerem se je zbralo posebno mnogo mladine. Poročilo upravnega odbora je podala predsednica inženir Ivica Kavčičeva, dopolnili pa so ga predsedniki sekcij. Društvo je v preteklem letu razvilo precej večjo dejavnost, vendar še ne moremo biti z njegovim delom popolnoma zadovoljni. V splošnem lahko ugotovimo, da je bila najbolj agilna plesna sekcija, ki je naposled razbila moralne pomisleke staršev glede njene koristnosti. Mnogo kritike je bilo izrečene na račun dramatske sekcije, vendar moramo upoštevati, da deluje v zelo težkih pogojih. Rudniška dvorana je postala za današnje razmere skrajno ne-prikladna in je ni mogoče ogrevati. Nekateri so hoteli tudi odkloniti gostovanja profesionalnih gledališč, češ da ovirajo razvoj domače igralske družine, vendar upamo, da bodo tu našli pravi kompromis, ker je jasno, da Idrija ne more ostati brez kvalitetnih gledaliških predstav. Pevski zbor nima možnosti za redne vaje in je lahko sodeloval samo sporadično na raznih prireditvah. Mnogo večje uspehe pa so dosegli razni literarni večeri in umetniške razstave. Smernice za bodoče delo je predsednica v glavnem nakazala v svojem poročilu. Organizirati bo treba klube. Posebno je potreben klub za kino. ker moramo ugotoviti, da so filmske predstave s plehko vsebino vedno zelo obiskovane. resnejši in umetniški filmi s poglobljeno vsebino pa nimaio tolikšnega obiska. Organizacijo in delo društva bo treba vskladiti tudi z novo organizacijsko obliko Socialistične zveze. Na dnevni red je prišla tudi potreba po nekem družabnem prostoru, kjer bi mestno prebivalstvo lahko razvilo družabnost, ki jo najbolj pogrešamo, zato ie bil soreiet skleo. da bo društvo podprlo zamisel o ured'tvi klubskih prostorov na starem rudniškem magazinu. kier ie na razpolago 38 metrov dolga dvorana, ki bi io mogli tako preurediti, da bi našle v njej zatočišče vse idrijske družbene organizacije. Telesna vzgoja 25. maja v Idriji Rudar : Sidro 3:0 brez igre Določena je bila odložena tekma s Pirančani, ki se pa niso pojavili na igrišču. Po mnogih intervenciiah je bila končno priznana zmaga našemu moštvu. 29. maja v Idriji Rudar : Adria 5:2 (2:1) Groba in surova igra obeh moštev, ki je proti koncu že skoraj izfnbila značaj noeomet-ne tekme. Velik del krivde nosi tudi neodločni sodnik. Zmagali so domačini z boljšo tehniko. 5. junija v Idriji Rudar : Postojna 4:0 (1:0) Naše moštvo je šele sedaj nastopilo z naj-boiišimi mo*mi. nred katerimi so morali kloniti celo močni Pos+oinPani. Domačini so v lepi igri popolnoma nadvladah nasprotnika. 12. junija v Idriji Rudar : Tomos 6:2 (3:1) Verietno nailenša igra. brez surovosti, ker so fostje takoi »"o^nali, da imajo opravka z močnejšim nasprotnikom. S šestim mestom nikakor ne moremo biti zadovoljni! Tolaži nas samo deist.vo. da ie naše moštvo 'Popravilo svoi ohnripn položai z zadniimi tekmami ko ie nekako našlo sameea sebe in se konsoMdiiralo. To nam daje upanje, da bo v prihodnji sezoni bolje. Končna lestvica: 1. Tolmin 20 13 4 3 56:25 30 2. »Tabor« Sežana 20 13 2 5 62:38 28 3. »Tomos« Koper 20 11 2 7 39:27 24 4. »Branik« Šempeter 20 10 3 7 46:23 23 5. Postojna 20 10 3 7 46:37 23 6. »Rudar« Idrija 20 10 1 9 59:46 21 7. »Primorje« Ajdov. 20 8 4 8 9 35:44 20 8. »Sidro« Piran 20 8 3 29:31 19 9. »Adria« Miren 20 7 2 11 39:59 16 ao. Anhovo 20 2 4 14 27:55 8 ai. Ilirska Bistrica 20 3 2 15 18:67 8 OKRAJNO PIONIRSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Okrajna nogometna -podzveza v Novi Gorici je razpisala okrajno pionirsko prvenstvo na izpadanje. Naši najmlajši nogometaši na to prvenstvo niso bili pripravljeni, čeprav imamo v Idriji pionirjev najmanj za 10 moštev. Pionirji so se najprej srečali z vrstniki iz Ajdovščine na domačem igrišču in dosegli neodločen rezultat 2:2. Povratno srečanje v Ajdovščini pa so izgubili z 2:4 in izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Ta rezultat nam ponovno potrjuje napako v našem klubu, kjer se vse premalo skrbi za naraščaj, brez katerega ne smemo pričakovati v bodočnosti prav nikakih uspehov! ZADOVOLJIV USPEH V TEKMOVANJU ZA POKAL MARŠALA TITA Letošnje pokalno prvenstvo nam je določilo za prvega nasprotnika primorskega prvaka Tolmin, kar nam ni dajalo posebnega upanja na uspeh. Zoga pa je okrogla in naše moštvo nas je enkrat veselo presenetilo z zmago v Tolminu, katerega moštvo je odpravilo dne 31. julija s 6:3 (2:3). Vse kaže, da so ToLminci sladko zaspali na letošnji lovoriki. Za nas pa je bil ta uspeh toliko bolj razveseljiv, ker nam je -Dokazal, da je naše moštvo na najboljši noti — in kar je glavno: enkrat je pokazalo bolišo kondicijo od nasprotnika, ki je bil boljši v ^rvem polčasu, nato pa gladko klonil. Dne 7. avgusta smo imeli v drugem kolu v gasteh moštvo iz Anhovega. Bili smo prepričani v zmago, pa bi bili kmalu doživeli razočaranje. Prvi polčas je minil brez gola. drugi -oa se je končal 1:1, zato je bil potreben -podaljšek, v katerem je končno inašim uspelo, da so zabili zmagoviti gol in postavili končni rezultat 2:1. O tej tekmi bi morali samo zapisati, da je bila bolj podobna bikoborbi kakor nogometni tekmi zaradi obojestranskih surovosti, s katerimi bo treba enkrat končati. Skratka: groba -in surova igra na težkem terenu, kjer tudi sodnik ni bil kos svoji nalogi. Naše -moštvo se je tako 14. avgusta srečalo z goriškim ligašem Novo Gorico na njihovem igrišču, kjer nismo -smeli uipati na uspeh, in res je bilo -poraženo s 3:7 (1:3). Kljub temu pa smo bili s to tekmo zadovoljni, ker je moštvo zaigralo lepo in borbeno ter zapustilo najlepši vtis. Več o tem tekmovanju nismo mogli pričakovati. Okrajno prvenstvo so zaslužil-i Novo-goričani. S. L. NEUSPEH NAŠIH ODBOJKARJEV Po jesenskem del-u okrajnega prvenstva v odobjki smo zapisali, da smemo pričakovati popoln uspeh naših odbojkarjev, ker so bili tik pred ciljem. To pa se ni uresničilo. Dne 24. maja je bil zadnji turnir v Cerknem, ki je odločal o prvaku. Moštvu EGS iz Cerkna je uspelo -premagati našega »Rudarja« z 22:16, »Rudar« -pa je nato premagal Novogoričane z 11:10 in Dorniberk s 5:0, kar -pa je zadostovalo samo za drugo mesto. Končna lestvica je bila naslednja: 1. EGS Cerkno 3 3 0 0 39:25 6 2. Rudar-Idrija 3 2 0 1 32:32 4 3. Nova Gorica 3 1 0 2 24:22 2 4. Dornber-k 3 0 0 3 0:15 0 Za vstop v slovensko ligo je bilo treba odigrati še kvalifikacijske tekme, kamor bi bili morali oditi Cerkljani, ki pa imajo samo šolsko Otvoritev igrišča za gimnazijo 9. IV. 1960 moštvo, zato so odšli na turnir v Tržiču dne 24. junija rokometaši »Rudarja« in zasedli zadnje mesto. Tržičani so jih najprej premagali z 12:9, nato so z Olimpijo iz Ljubljane igrali neodločeno 12:12. Lestvica je bila naslednja: 2 110 26:20 3 2 10 1 20:23 2 2 0 10 21:24 1 1. Olimpija 2. Tržič 3. Rudar-Idrija Naše moštvo je bilo torej zelo bl-izu cilja, vendar je prav v odločilnem trenutku opešalo in bo še nadalje ostalo v okrajni ligi. S. L. KONEC NOGOMETA V IDRIJI Po končanem nogometnem prvenstvu v primorski ligi je vse kazalo, da se bo nogomet v Idriji zopet dvignil. Ko so razdelili primorsko ligo na goriško in koprsko okrajno prvenstvo, je veljal naš »Rudar« za favorita v goriškem prvenstvu. Takrat smo se obrnili na nekatere funkcionarje kluba in dobili zagotovila, da bo lahko idrijski »Rudar« nastopal z ojačenim moštvom. Predhodna pokalna prvenstva so te napovedi tudi vsaj delno potrdila. Tudi začetek prvenstva ni kazal slabo. Takoj nato pa so se pokazale hibe, ki jih ni bilo mogoče odstraniti in končno je padla odločitev: idrijski »Rudar« izstopa iz prvenstva. Ta novica je zelo negativno odjeknila v našem okraju in vzbudila začudenje. Sledilo je nekaj posvetovanj, urgenc in sestankov, ki pa so samo potrdili, da naše moštvo ni več sposobno za prvenstveno tekmovanje. Ljubitelji nogometa in vsi ostali so se spraševali po vzroku, a odgovora niso našli. Po sredi je namreč stotero vzrokov, ki so morda na prvi pogled malenkostni, vsi skupaj pa so vendar dovedli do goloma. Vodstvo kluba ni znalo pritegniti mladih igralcev in urediti vrste, igralci so bili nedisciplinirani in premalo vdani društvu, zunanje spodbude ni bilo, igrati so morali na provizoričnem igrišču, ker se je gradnja stadiona zavlekla itd., itd. Logično je, da Idrija ne bo mogla ostati dolgo brez nogometnega moštva. Računamo torej, da se bodo vendar našli ljudje, ki bodo zadevo vzeli resno v roke in popravili, kar se je polomilo! Drugega za danes ne moremo reči. S. L. REORGANIZACIJA SMUCARSTVA Dne 16. novembra je imela Primorska smučarska nodzveza, ki ie imela svoi sedež v Idriji, svoj redni letni občni zbor; to je bil obenem tudi njen likvidacijski zbor. Poleg včlanjenih organ;zacij je občnemu zboru prisostvovalo tudi pet zastopnikov Okrajnega odbora za telesno vzgojo. Iz skupnega poročila upravnega odbora smo razvideli. da ie podzveza opravila svoio dolžnost v naileošem redu kljub tretji zaporedni in zelo neugodni zimi. O dogodkih pa smo tako sproti poročali. V zvezi z reorganizacijo naše telesne vzgoje in po novih smernicah so sledniič sklenili, da se Primorska smučarska podzveza likvidira, njene posle pa bosta prevzela okrajna odbora za telesno vzgojo v Novi Gorici in v Kopru. S. L. TELOVADNI DVOBOJ . Dne 18. decembra smo imeli v Idriji zanimiv troboj starejših pionirjev iz Nove Gorice, Dorn-berka in Idrije. Pomerili so se v vajah na orodju in orosti vaji. Vrsta je štela 6 mladih telovadcev. Popolnoma zasluženo so zmagali Novogori-čani, ker so vse vaie izvajali najbolj elegantno in so skunno dosegli 225.20 točk. Druga je bila vrsta iz Idriie. ki je dosegla 218 točk, tretji pa so bili Dornberžani z 209 točkami. Med posamezniki je bil najboljši Stanko Pečirer iz Idrije s 45,75 točkami, drugi je bil Ivan Možina s 45.35 in tretji Stanko Plestenjak s 45 točkami, oba iz Nove Gorice. Mnenja smo, da bi bilo treba večkrat prirejati podobna tekmovanja, če bomo hoteli dvigniti raven naše orodne telovadbe. S. L. OBČNI ZBOR OBČINSKEGA ODBORA ZA TELESNO VZGOJO Občinski odbor za telesno vzgojo je bil ustanovljen v Idriji že 9. januarja 1960. Vse pa kaže, da izvolitev upravnega odbora ni bila ravno posrečena in da njegovi člani zadeve niso vzeli resno. To je bil tudi eden izmed vzrokov, ki so pripeljali telesno vzgojo v našem mestu v zelo težak položaj. Na drugem občnem zboru dne 11. decembra niso imeli kaj poročati o tem odboru. Udeležili so se ga zastopniki vseh telesno-vzgojnih organizacij iz Idrije, Cerkna in Črnega vrha, pogrešali pa smo člane Strelske družine iz Idrije. Zastopniki so najorej podali poročili o delu v društvih, ki je bilo zelo skromno, nato pa se je razvila razprava, ki je bila večinoma usmerjena k organizacijski utrditvi odbora in poživitvi dela v organizacijah. Po navodilih zastopnika Okrajnega odbora za telesno vzgoio tov. Lenarčiča so sklenili, da bodo izločili iz odbora tiste organizacije, ki se bavijo s tehniko, ker bodo organizirane v posebni občinski zvezi, v odboru pa bodo za sedaj še ostali filatelisti. Na osnovi razprave so izdelali okvirni program dela za prihodnje leto. nakar so izvolili 9-članski izvršni odbor, 21-članski uoravni odbor ter 5-članski nadzorni odbor. Konstituiral se je izvršni odbor: predsednik Jože Rozman, podpredsednik Rado Prelovec, tajmk Franc Toniak, blagajnik Nino Caruso. člani Franc Hladnik. Jože Krčnik. Viktor Gabrovšek, Vlado Miklavič in Viktor Jurjavčič. S. L. OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA Podatke o občnem zboru Planinskega društva Idrija smo prejeli zelo pozno, zato je naše poročilo skoraj zastarelo in ga omejujemo samo na kronološke podatke. Občni zbor je bil 3. aprila in ie b'l zelo dobro obiskan. Iz poročil smo razvideli. da ima društvo 634 članov in snada torej med naše najmočnejše organizacije. Predsednik Janko Klemenčič je v svojem poročilu navedel predvsem staro hibo tega društva: vse sile so morali tudi v preteklem letu posvetiti gradnjam in adaptacijam njihovih koč. zaradi česar je trpelo vse ostalo društveno živiienie, predvsem izletništvo. vzgoja in de!o z mladino. Izrazil ie tudi boiazen, da bo ta hiba ostaja še nekaj let. ker niihove planinske nostoianke še dolgo ne bodo na tisti ravni, ki jo zahteva današnji čas. dasi prav v tem društvu še vedno opravljajo največ prostovoljnega dela, posebno starejši člani. Nato je opisal stanje naših planinskih postojank, o čemer glej v našem listu poseben članek. Zelo obširna razprava je razčistila nekatera nesoglasja med člani, kar bo društvu samo v korist. Prevladala je smer, ki je zahtevala pri težkem in odgovornem delu več reda in jasnosti. Prepričani smo, da je prav ta razprava pokazala ogromno tor;šče dela. kjer bo vedno primanjkovalo požrtvovalnih delavcev, zato bo dobrodošel vsakdo, ki bo želel resno nomagati. Program dela, ki ga je postavilo društvo, je tako ogromen, da dvomimo, če mu bodo naši požrtvovalni planinci kos. Pri volitvah je bil izvoljen upravni odbor, ki se je nato konstituiral: predsednik Janko Klemenčič, tajnica Marija Mauser, podpredsednik Ivo Prelovec, gospodar Franc Nagode, blagajnik Bruno Vehar, propagandist Srečko Logar, markacist Janko Pivk, fotografski krožek Branko Gantar, mladinski odsek Marijan Carl, člani: Jelko Mlakar, Milan Ferjančič, Leon Poljanec, Janez Likar in Ivan Grošelj. Nadzorni odbor: inž. Ivan Gantar, predsednik, Dolfi Ferjančič in Tine Zelene, člana. S. L. Šah ZMAGA RUDNIŠKIH ŠAHISTOV Dan republike so idrijski šahisti počastili z zelo dobro organizirano prireditvijo na dan pred praznikom. Rudniški sindikat je v ta namen poklonil šahistom lep pokal, ki ga bo prejela v traino last tista skupina, ki bo zmagala trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih v borbi med reprezentanco rudnika in mesta na desetih deskah. Letos so premočno zmagali rudarji, ki so dosegli 6 in pol točke proti 3 in pol. V popoldanskih urah pa so se pomerili pionirji I. in II. osemletke. Pričakovali smo zmago II. osemletke, vendar so zmagali pionirji I. osemletke s 6:4 točkami, ker so bili bolj disciplinirani. Določeno je bilo, da se bo ta prireditev izvajala vsako leto, vendar bi kazalo vključiti tudi dve vrsti mladincev. VELEMOJSTER IVROV V IDRIJI Dne 12. decembra sta prispela v Idrijo šahovski velemojster Bora Ivkov in tajnik Šahovske zveze Slovenije Ernest Kapus. Popoldne sta predvajala v kino dvorani ozkotračne filme iz najvažnejših šahovskih dogodkov po svetu, kjer je naša država imela najvažnejšo vlogo. Zvečer ie odigral velemojster simultanko proti 27 šahistom iz Idrije, pogrešali pa smo šahiste iz Cerkna, ki so bili obljubili udeležbo. Naši šahisti so tokrat dosegli zelo slab uspeh, ker so rešili komaj en remi, v vseh ostalih partijah pa je zmagal velemojster. Škoda je, da sta bili obe prireditvi bolj slabo obiskani, ker bi lahko dosegli mnogo večji propagandni uspeh. S. L. Tehnika USTANOVNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV Naši inženirji in tehniki so imeli v Idriji že dalj časa organizacijo, ki pa ni izpolnjevala svoje naloge, zato so sestavili poseben odbor pod vodstvom inž. Alojza Zorca, ki je pripravil vse potrebno za ustanovni občni zbor Društva inženirjev in tehnikov, ki je bil dne 26. novembra. Uvodno poročilo je podal inž. Zore, dopolnila pa sta ga še zastopnika republiškega in okrajnega društva. Ugotovili so, da se je prijavilo v članstvo novega društva 16 inženirjev in 49 tehnikov. Število pa še bo še povečalo, ker bodo sprejeli v društvo tudi visokokvalificirane delavce, ki danes prav tako opravljajo zelo odgovorna dela. Predsednik občine Lado Božič je nato nanizal kopico konkretnih nalog, ki bi jih moralo reševati društvo. Mnogo bi lahko pripomoglo k ureditvi naših gospodarskih vprašanj, posebno še, ker je naša občina glede dohodka na prebi- valca pod republiškim povprečjem, kar nam jasno dokazuje, da imamo premalo kvalificiranega kadra. Na osnovi razprave so izdelali zelo obširen načrt dela. ki vsebuje kar 12 osnovnih nalog. S. L. Lovstvo in ribištvo NOVA LOVSKA KOČA NA JELENKU Lovska družina iz Spodnje Idrije je odprla dne 7. avgusta novo in zelo lepo lovsko kočo v Krnicah pod vrhom Jelenka. Slavnostni govor je imel Lado Filipič. Navedel je, da je bil Jelenk nekoč močna okupatorjeva trdnjava, ves preprežen z bodečo žico in zalit s cementom, dostopen pa samo nekaterim. Sledovi se nam kažejo še ob vsakem koraku, ker betonski bunkerji, ki kazijo lepoto narave, še niso zaraščeni. Kljub temu pa nam ta lepi vrh ne skriva lepot in bogastva. Danes je dostopen vsakomur in vsakomur nudi dovolj užitka. Med livadami in gozdovi se pase številna divjad. To je pravi eldorado za lovca in ljubitelia narave. Začetek gradnje koče je bil težak, ker so mnogi oklevali. Manjkalo je sredstev in materiala. Dobra volja večine članstva pa je zmagala in priklenila k delu, vse. Trud je bil poplačan s popolnim uspehom. Lovcem, ki bodo prišli na Jelenk, ne bo več treba prenočevati po hišah in senikih, ali celo pod smrekami, pač pa se bodo lahko okrepčali v svojem domu. V gradnjo je bilo skupno vloženih 3585 prostovoljnih ur dela v skupni vrednosti 284.080 dinarjev. Tudi nelovci so prispevali 1183 delovnih ur. Najpožrtvovalnejši je bil starejši lovec Franc Carl iz Sp. Idrije, ki je opravil 214 ur. Za pomoč v materialu pa se je posebno zahvalil Avto- Lovska koča na Jelenku Foto Jris podjetju v Idriji, Tovarni pohištva 22. julij, Trg. podjetju »Mesnini«, Rudniku živega srebra in Kmetijski zadrugi iz Sp. Idrije. Svečanosti sta prisostvovala tudi zastopnik okrajne lovske zveze Marijan Šibenik in republiški poslanec domačin Janko Lukan, ki je tudi spregovoril nekaj spodbudnih besed ter odkril spominsko ploščo petim padlim borcem, lovcem iz Sp. Idrije. Ob tej priliki je okrajna lovska zveza tudi odlikovala štiri najbolj požrtvovalne lovce: Lada Filipiča, Rafaela Petriča, Rafaela Carla in Franca Carla. Ko danes premišljujemo lepe besede govornikov, se nam nehote vsili predlog Planinskega društva iz Idrije, da bi ta kofa lahko služila tudi planincem, ko jim je sanitarna inšpekcija popolnoma upravičeno zaprla staro planinsko zavetišče v Krnicah. Skupno upravljanje in razširitev bi samo koristila stavbi in mnogim domačinom. Mnenja smo, da bi bilo tudi to popolnoma v skladu z našo današnjo socialistično stvarnostjo, posebno še, ker bi pri rešitvi ne bilo treba drugega kakor nekoliko uvidevnosti! S. L. OBNOVITEV RIBJEGA ZARODA V ZALI Ponovno moramo poudariti, da moramo šteti idrijsko Lovsko družino med naše najagilnejše družbene organizacije, ki smotrno in načrtno opravljajo svoje dolžnosti. Po zaslugi naših ribičev postaja Idrija zopet eden najvažnejših ribiških centrov, ki privablja vedno več tujcev ribičev in nikoli ne odhajajo od naših voda razočarani. Ribiči so že dalj časa opazovali degenera-cijo rib v potoku Zala, ker se ribji zarod ni mogel zadostno menjavati in oplemenjevati. Zato so se že letos lotili važne naloge: najprej odlo-viti vse ribe, kar so opravili z električnim agregatom, nato pa bodo vložili v potok nov rod mladih ribic, ki jih sami vzgajajo v svoji valilnici. Delo ni lahko, ker ga morajo opraviti sistematično, sicer :bi bil ves trud brez končnega uspeha. 2e v nekaj letih bo nastalo v Zali novo prijetno lovišče, ki bo prav gotovo privabilo še več športnih ribičev. S. L. Gasilstvo OBČNI ZBOR GASILSKEGA DRUŠTVA Naši gasilci so imeli 11. decembra svoj redni občni zbor, na katerem so pregledali delo v preteklem letu, le-to sicer ni bilo najbolj plodno, vendar pa smo iz poročil lahko razvideli, da so imeli 17 suhih in 7 mokrih vaj, gasilsko teorijo pa so obravnavali trikrat. Udeležba pri vajah je bila 65-odstotna. Člani so se udeležili tudi raznih proslav doma, v Ajdovščini in Postojni. Med letom so imeli samo tri požare. Pri prvem večjem so ostali sredi poti, ker jim je zmanjkalo goriva, dva požara pa sta bila samo manjša in je bila njihova intervencija uspešna. Dva člana sta obiskovala podčastniški tečaj v Medvodah in ga končala s prav dobrim uspehom. Na poziv mladinske organizacije so pomagali tudi pri iskanju deklice, ki je bila jeseni padla v vodo. V tehnični opremi so ostali na starem, društvo še danes nima svojega avtomobila, s katerim bi lahko naglo intervenirali pri požarih in nesrečah. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji upravni odbor: predsednik Peter Grošelj, tajnik Marijan Lampe, poveljnik Slavko Brus, podpoveljnik Roman Gantar, blagajnik Franc Miklavčič, sani-teta Ludvik Tušar, orodjar Viktor Jurjavčič, propaganda Sandi Grošelj, člana Ivan Šavli in Franc Vončina. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: Janki Kovačič, Aldo Pislar, Srečko Hvala in Stanko Krapež. S. L. Trgovsko podjetje friesMa Idrija V imenu trgovskih obratov v mestu, kakor tudi naših trgovin v Črnem vrhu, Zavratcu, Dolah, Gorah, Govejku in Ledinah želimo vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem srečno in uspehov polno leto 1961 TRGOVSKO PODJETJE \l VINO IDRIJA vas bo tudi v letu 1961 najbolje in najceneje postreglo z raznovrstnimi primorskimi vini, likerji ter ostalimi alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami in s stalno zalogo piva — prosimo, da se o vsem navedenem kar sami prepričate S I M P L E X obrtne delavnice v Idriji tel. 61. telegr. Simplex. p. p. 16, tek. rač. KB Idrija 608-702-1-65 PROIZVODNE DELAVNICE: strojno ključavničarska, kovinostrugarska in ključavničarska USLUŽNOSTNE IN GRADBENE DELAVNICE: vodovodna, plinska napeljava, toplovodna, centralna kurjava, naprave za klimatizacijo, zunanji vodovodi, kanalizacija ter kleparska delavnica USLUŽNOSTNE OBRTNE DELAVNICE: avtome-hanična, s servisom za Tomos - Koper, mehanična, kovaška, podkovska, precizna mehanika, mizarska in modelarna. Naročila izvršujemo točno in poceni Hotel in restavracija Nanos v Idriji s svojimi obrati gostilna Soča v Idriji in gostilna Jelen v Godoviču vas postreže z najboljšimi pijačami in jedačami še vedno po najnižjih cenah Priporočamo se posebno za skupinske obiske, ki jih postrežemo v naši veliki in lepi dvorani AVTOPREVOZ TOLMIN s poslovalnico v Idriji opravlja vse prevoze z avtovlaki po vsej državi in v inozemstvu (Italija) po konkurenčnih cenah V lastnih delavnicah opravlja vsa popravila na vozilih vseh znamk. Za opravljeno delo izdaja garancijo. V okviru podjetja posluje servis za vozila »Zastava«. V Tolminu posluje tudi servis za gorivo, ki ima dnevno in nočno službo. Naročila sprejema tudi pismeno ali telefonsko v Tolminu na telefon št. 25 in 56, v Idriji na št. 9 in 75 Poslužujte se naših uslug v svoje zadovoljstvo Gradbeno podjetje ZIDGRAD Idrija je tudi v letu 1960 izvršilo vsa obsežna gradbena naročila nizkih, visokih in industrijskih gradenj v popolno zadovoljstvo naročnikov. Naše podjetje se je še nadalje tehnično izpopolnilo, kar nam daje jamstvo, da bomo tudi v letu 1961 opravili vsa prevzeta dela točno po želji naročnikov Številnim prijateljem in vsemu delovnemu ljudstvu želimo srečno novo leto 296J Lesna industrija »22. julij« v Idriji Z modernizacijo naše tovarne ter priključkom novih obratov smo dosegli, da je naše pohištvo priznano po vsej Jugoslaviji kot visokokvalitetno, solidno ter po konkurenčnih cenah Se priporočamo POSTIT NA znana p° vsej ^JV/^ 1 I L/l^l movini kot najcenejša go-"POF1 PRAnOM stilna, kjer številne goste * UA/il/V/ 1T-1 postrežemo z najboljšimi jedačami in pijačami. Naš de-y Tri rji j lovni kolektiv se bo trudil, J da bo tudi v letu 1961 ohranil najboljši sloves! Številnim gostom želimo srečno novo leto 1961 Trgovsko podjetje KURIVO v Idriji se bo tudi v letu 1961 trudilo, da bo svoje odjemalce postreglo z gradbeni m materialom, drvmi in premogom, z vsemi tekočimi gorivi in mazili po solidnih cenah. Vsem številnim odjemalcem srečno novo leto 1961 Obrtno podjetje (J J PKA in ČIPKARSKA ZADRUGA v Idriji Približujemo se številu 5000 včlanjenih čipkaric, ker smo svoj delokrog zopet razširili. V preteklem letu smo z uspehom odprodali veliko količino čipk, ki so nam jih izdelale pridne roke naših čipkaric. Tudi za leto 1961 smo storili vse, da bo naša dejavnost tekla v najlepšem redu Vsem našim številnim čipkaricam in odjemalcem želimo srečno in uspehov polno novo leto 1961 INDUSTROTEHNB TRGOVINI S TEHNIČNIM. Z81E!N!M IN KOVINSKIM MSTEUILOM ZAGREB TRG REPUBLIKE 12 TELEFON STEV. 36 441 Kvalitetni tehnični in kovinski proizvodi: orodje in tehnični pribor, kroglični ležaji, železo in železni izdelki, sanitarni in insta'acijski material, kvalitetna jekla, barvne kovine Najugodnejša nabavo v naših specializiranih poslovalnicah Elektromehanična delavnica MONTER v Idriji Kosovelova 4 telefon številka 25, tekočI račun KB Idrija 608-702 1-38 popravlja vse radijske, gospodinjske in podobne aparate, opravlja usluge na domu in izvršuje elektro instalacije po solidnih cenah Priporočamo se za naročila Turistično olepševalno društvo s poslovalnico SAP - TURIST BIROJA v Idriji vam postreže s podatki o potovanjih, uredi inozemske potne liste, uredi skupinske izlete in prodaja razno turistično literaturo. Številnim interesentom želi srečno in uspehov polno leto 1961 Planinsko društvo Idrija vas v letu 1961 vabi na obisk svojih postojank na lavorniku, Hleviških planinah, Sivki in na letovanje v novem Planinskem domu rudarjev na Vojskem V vseh postojankah bomo postrežbo še izboljšali Gozdarska kmetijska poslovna zveza v Idriji je v preteklem letu izvedla novo reorganizacijo, ki bo mnogo pripomogla k uspešnejšemu razvoju našega kmetijskega gospodarstva Delokrog naše dejavnosti se vedno bolj širi v korist naših zadružnikov, ki se vedno bolj poslužujejo naših uslug Vsem zadružnikom in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1961 V LETU 1961 BOMO NASE SKUPNO GLASILO IDRIJSKE RAZGLEDE ŠE IZBOLJŠALI S ŠIRŠIM SODELOVANJEM VSEH ORGANIZACIJ, USTANOV IN PODJETIJ NAŠIM NAROČNIKOM ŽELIMO SREČNO IN USPEHOV POLNO LETO 1961 UREDNIŠTVO IN UPRAVA