VAKUUM LJUBLJANSKIH FRANČIŠKANOV
Stanislav Južnič
Univerza v Oklahomi, Oddelek za zgodovino znanosti, Norman, Oklahoma, ZDA
ZNANSTVENI ČLANEK
povzetek
Opisane so knjige in rokopisi o vakuumskih tehnikah, ki jih hranijo ljubljanski fran~i{kani. Povzeti so zgodnji dvomi o obstoju vakuuma pri Aristotelu naklonjenih zagovornikih fran~i{kana Skota. Posebna pozornost je namenjena fran~i{kanskim skicam vakuumskih poskusov, {e posebej tistim, namenjenim dijakom zunaj fran~i{kanskega reda, ki so obiskovali novome{ke fran-~i{kanske vi{je {tudije.
Klju~ne besede: Teofil Zinsmeister, zgodovina vakuumskih tehnik, ljubljanski in novome{ki fran~i{kani
Vacuum of Ljubljana Franciscans
ABSTRACT
The books and manuscripts on vacuum techniques kept in the Ljubljana Franciscan seminary were put in the limelight. The Franciscans' early doubts in real existence of vacuum inside Aristotelian and the Franciscan Scot's doctrines were put forward. A special concern was put on Franciscan own drawing of the vacuum experiments used in pedagogical process with Franciscans' high school lay students in Novo mesto.
Keywords: Teofil Zinsmeister, history of vacuum techniques, Ljubljana and Novo mesto Franciscans.
1	UVOD
Ljubljanski frančiškani so že domala osem stoletij značilnost mesta; najprej na prostorih sedaj močno prekopane tržnice, že več kot dvesto let pa onstran Ljubljanice na trgu sv. Marije, ki jo je v novejšem času nadomestil Prešeren. Piscu pričujočih vrstic se je po dolgoletnih prizadevanjih vendarle posrečilo pregledati tamkajšnje knjižne zaklade in tako prodreti v duha nekdanjega frančiškanskega snovanja. Kakšno je bilo frančiškansko mnenje o zgodnjih vakuumskih tehnikah glede na to, da je prvi kranjski vakuumist knez Janez Vajkard Turjaški pokopan prav na prostorih nekdanjega frančiškanskega samostana na Vodnikovem trgu in bodo njegove kosti kmalu služile za okras novim ljubljanskim garažam?
2	BAVAREC ZINSMEISTER POUČUJE LJUBLJANČANE IN NOVOMEŠČANE O VAKUUMSKIH POSKUSIH
žiga škerpin je močno pomnožil frančiškanske knjižne zaklade, mimo tega pa je na Trsatu nad hrvaško Reko sestavil učbenik Aristotelove fizike z opisi vakuuma, ki ga danes hranijo v Ljubljani.
Nekoč so študentje kar radi uporabljali profesorjeva skripta ob pripravah za izpit. Seveda v 18. stoletju profesorji svojih umotvorov nadobudnim študentom še niso pošiljali kot priponke k elektronskim sporočilom,
Slika 1: Naslovna stran Skerpinovih opomb k prvi Aristotelovi knjigi fizike (Skerpin, 1714, 1)
Slika 2: Sedma stran Skerpinovih opomb k prvi Aristotelovi knjigi fizike (Skerpin, 1714, 1)
Tvadatii^

Phyl
ica
Umi Ci^ \iemli .t.un\ .barlicuLari
Coiü'iriptuf a


Slika 3: Naslovna stran Zinsmeisterjevega učbenika (Zinsmeister, 1799)
saj s svetovnim spletom še niso ubijali mladih glav; dejansko ni bilo na voljo niti dovolj dobrih kopirnih strojev. Komaj verjetno, vendar je res: najraje so uporabljali kar profesorjeve rokopise; najlepše v ljubljanski frančiškanski zbirki je leta 1799 sestavil Bavarec Teofil Zinsmeister, ki je pozneje med letoma 1803-1816 poučeval matematiko in grščino na novomeških višjih študijih.
Zinsmeisterjev ljubljanski rokopis obsega 169 strani posebne fizike (physica particularis) in za njo še 173 strani splošne fizike (physica generalis), čeprav je bil nasprotni vrstni red veliko običajnejši. Zelo lepe nazorne slike je Zinsmaister postavil vmes med tekstom. Začetek rokopisa ima takoj poglavje o naravi preprostega ognja (de natura ignis elementaris) s poskusnim prehajanjem svetlobe skozi steklo, kristale in zrak, kar je morda nekoliko nenavadno; seveda je Zinsmeister o ognju pisal še pozneje. Posebej je skiciral florentinski termometer, navedel pa je tudi dosežke Drebella, Daniela Fahrnheita in Reaumurja.
Razmeroma na kratko na 14 straneh je v dvanajstih poglavjih odpravil elektriko brez kakršnih koli skic. Zanimal ga je električni kolovrat, imenovan machina electrica. Opisal je električnost ognja, glede elektrike v steklu in kovinah pa je prisegal na Benjamina Franklina. Delal je poskuse z elektriko v naravi, žal pa jih ni narisal. Posebej je obravnaval strelovod tudi pod nemškim nazivom Wetterableiter in navajal predvsem pisanje Xaverija Eppa o magnetizmu elektrike, prav tako pa Paul Makovo mnenje o elektriki Zemlje.1 Epp in ogrski jezuit Mako sta bila naravnost priljubljena v Ljubljani, saj je Jurij Vega uporabil Makovo knjigo o
Slika 4: Zinsmeisterjeva skica termometra (Zinsmeister, 1799, 1:19)
strelovodih za privez k vprašanjem pri svojem končnem izpitu. Franz Xaver Epp je leta 1773 objavil šolarjem namenjeno razpravo v Münchnu, ki jo je nabavil Žiga Zois. Epp je 146 strani svoje knjige razdelil v 111 poglavij o umetni in naravni elektriki, nato pa je dodal še filozofske in metafizične izpitne teze. Na treh tablah je razvrstil 14 slik, med njimi leidensko steklenico, strelovode in nevarne poskuse z elektriko; skliceval se je predvsem na dunajske stro-
Slika 5: Zinsmeisterjev opis Boylove antilia pneumatica in Guericke-Turja~anovih magdebur{kih polkrogel, ki jim je kasneje ob strani dodal {e omembo pari{kega akademika Nizozemca Christiaana Huygensa in drugih vakuumistov (Zinsmeister, 1799, 1: 76)
1 Zinsmeister, 1799, 1: 3, 19-21, 61, 67, 71-72.
Slika 6: Zinsmeisterjeva skica barometra (Zinsmeister, 1799, 1: 77)
Slika 7: Zinsmeisterjeva skica vakuuma nad živim srebrim v barometru in v okroglem rezervoarju za živo srebro (Zinsmeister, 1799, 1: 78)
kovnjake,2 ni pa omenil Imhofovega uvajanja strelovodov na Bavarskem. Pri pojavih ognja v ozra~ju se je vseskozi skliceval na Musschenbroeka.
v poglavju o zraku se je opiral na Bouguerovo odkritje odvisnosti tlaka od zemljepisne {irine. Navedel je Guerickejevo in Boylovo preizku{anje vakuuma s celostranskim opisom kovinskih valjev in recipientov, ob strani pa je pozneje dodal {e omembo
Slika 8: Zinsmeisterjev opis magdeburskih polkrogel (Zinsmeister, 1799, 1: 83)
Huygensa, Nolleta in dopisnega ~lana berlinske akademije Jakoba Leupolda. Dodal je uporabni skici barometra,3 vendar pogre{amo risbe tedaj priljubljenih vakuumskih ~rpalk. Ob sifonu je dodal {e posebno poglavje o magdebur{kih polkroglah; vzporedno je obravnaval {e potrese, vetrove in zvok.4
Na 173 straneh splo{ne fizike ga je posebno zanimala odbojna sila; skiciral je prvi nihaj v grafu odvisnosti sile od razdalje in se pri tem skliceval na Gassendija in Nolletovo subtilno materijo kot vzrok kohezije. Ob strani je narisal znamenito Bo{kovi}evo krivuljo, kjer je s ~rkami ozna~il se~i{~a z osjo. Glede na datacijo rokopisa v letu 1799 je Bo{kovic'eva (jezuitska) fizika o~itno {e dolgo po smrti znamenitega Hrvata ostala temelj pouka celo pri manj{ih bratih, ki so si z jezuiti sicer pogosto v laseh, tako da jih mora miriti sam kardinal Rode. Zinsmeister je svoje mnenje sproti dopolnjeval z dopisi ob strani; posebej ga je zanimal prvi nihaj Bo{koviceve sile pri najmanj{ih razdaljah.5
Zinsmeister je bil pod vplivom za~etnika bavarskih strelovodov Maximusa von Imhofa, ki ga je bržkone poslu{al kot Eppovega naslednika na položaju rednega profesorja fizike, matematike in ekonomije na mün-chenskem liceju po letu 1790. Verjetno je prav Zinsmeister prinesel u~benik bavarskega rojaka Imhofa
2Epp, 1773, fig. 3, 120 (fig. 13), 136, 137 (fig. 14).
3Zinsmeister, 1799, 1: 73-74, 76, 77 (fig. 25), 78 (fig. 25 (sic!)).
4Zinsmeister, 1799, 2: 31-32, 1: 83-86.
5 Zinsmeister, 1799, 2: 14, 16 (fig. 1), 20, 23 (fig. 2), 28, 29 (fig. 3).
Slika 9: Zinsmeisterjev opis Boskoviceve sile pri majhnih razdaljah med atomi po znameniti Boskovicevio krivulji (Zinsmeister, 1799, 2: 23)
Slika 10: Zinsmeisterjevo raziskovanje prvega nihaja Boško-vičeve sile pri najmanjših razdaljah med delcema (Zinsmeister, 1799, 2: 29)
novomeškim frančiškanom; Imhof je med redkimi Zinsmeisterjevimi citati, čeprav zgolj v poznejšem dodatku ob strani prvotnega spisa. Občudoval je imhofovo razlago nepredirnosti snovi in posledičnega odboja svetlobe. Imhof je obravnaval vakuumske poskuse ob upoštevanju privlačne in odbojne sile,6 vendar ni navajal Boškovica.
Slika 11: Zinsmeisterjeva skica molekul (Zinsmeister, 1799,
2: 39)
Zinsmeister se je lotil gibalne sile z enačbami in razmeroma zamotanimi računi. Ob strani med tekstom je opisal kohezijo z neizrazito risbo razporeditve medsebojno enakih delcev snovi ob strani med tekstom.
Pri opisu snovi je po Nizozemcu Pietru van Musschenbroeku povzel preglednico številčnih vrednosti moči kohezije med enakimi valji iz bakra, stekla, železa, črnega ali belega marmorja. Razmišljal je o vzroku težnosti glede na enako hitrost (oziroma pospešek) gibanja vseh teles v vakuumu. Matematično je bolj poglobil razpravo o centralnih silah, ki omogočajo krožno orbito gibajočih se teles. V tretjem delu splošne fizike se je lotil geostatike in mehanike. Podrobno je preučil gibanje po nagnjeni ploskvi; vezne posode je skiciral vključno z vakuumom v sifonu iz kapilar in kohezijo tekočin v posodah. Splošno fiziko je končal z bolj kemijsko obarvanimi pojavi kristalizacije in fermentacije,7 ki so gotovo prišli prav dolenjskim ljubiteljem dobre kapljice.
Zinsmeister je navajal Horvatov jezuitski učbenik fizike, ki je že takoj na prvi tabli, polni pregibnih slik, ponudil skice vakuumskih naprav. Knjiga je bila leta 1771 vpisana med zakladi frančiškanske knjižnice samostana Sveta Gora nad Gorico,8 kjer jo je leta 1781 uporabljal Valentin Vodnik takoj po koncu svojih ljubljanskih študijskih let. Ko je cesar jožef leta 1786 ukinil svetogorski samostan, je v usnje vezana lepotica romala v Ljubljano; tam jo je bral Zinsmeister. Gra-diščanski Hrvat Ivan Horvat je bil eden najpomembnejših zagovornikov Boškovicevih domnev; skupaj s starejšim Jalszinskim je predaval na univerzi v Trnavi,
6 Imhof, 1798, 24, 36, 174.
7Zinsmeister, 1799, 2: 24, 36, 39 (fig. 4), 43, 68, 71, 111, 147, 152-153 (fig. 34-38), 155-156, 159, 167, 169.
8 Zinsmeister, 1799, 1: 169; Horvath, 1770, 477.
Slika 12: Zinsmeisterjevo preučevanje veznih posod in vakuuma v sifonu (Zinsmeister, 1799, 2: 154)
ki so jo leta 1777 prestavili v Pešto in sedem let pozneje v Budo. Horvatov učbenik so ljubljanski frančiškani vezali v trd pergament, čigar belina je danes zamazana in zlizana od pogoste uporabe.
Seveda Zinsmeister ni bil edini frančiškan, ki so ga privlačile zagate vakuuma v času pred katodnimi elektronkami, ko je bil parni stroj edina industrijska raba praznega. Leta 1739 so naši južni frančiškanski sosedje v mestu Fojnica province Bosne Srebrene (Argentina) ustvarili zanimiv fizikalni rokopis o gibanju v vakuumu pod domačim gosjim peresom patra Fran-cisca Vrasevicha.
3 KNJIGE O VAKUUMU PRI LJUBLJANSKIH FRANČIŠKANIH
škerpin je nabavil posmrtno izdan učbenik frančiškana Claudia Frassena z razpravo o kondenzaciji in redčenju snovi. Frassen je ločeval med poljudnim in filozofskim vakuumom. Verjel je v resničnost vakuuma skupaj z Gassendijem, kljub kritikam Descartesa ali Rohaulta. Naštel je poskuse za preverjanje delovanja vakuuma. Zanimal gaje morebitni zrak v prostorih nad atmosfero in možnosti za letenje angelov v vakuumu; opisal je eksperimente z živim srebrom, Boylovo črpalko skupaj z recipienti in stekleno posodo. Ukvarjal se je s stiskanjem zraka, predvsem pa s skladiščenjem sadja, rož, mesa in drugih snovi v vakuumu, ki naj bi imel naravnost božanske lastnosti.9
Barthol Mastrio de Meldula in frančiškan s padov-skega kolegija Bonaventura Belluto Catanensi sta objavila pripombe k Aristotelovim knjigam metafizike in fizike, slednje leta 1644 skupaj z nadškofom kardinalom Alojzijem Caponio. Vakuum so opisali v peti knjigi fizike med poglavji 12.1. do 12.8. Zanimalo jih je razmerje med vakuumom in polnim, predvsem pa gibanje v vakuumu; seveda še niso poznali Torri-cellijevega barometra, prvič opisanega v letu izdaje knjige.10
škerpin je kupil tudi peripatetično fiziko frančiškana Jožefa Antona Ferrarija iz Monze (de Modo-etia). Skupina slik VII. na koncu knjige ima barometre na prvi sliki, prav tako pa na drugi in tretji sliki četrte skupine. Na drugi sliki skupine III. je narisal brhke mladce, ki »tehtajo« vakuum, nato pa se je lotil parnih strojev. v skupini II. si je privoščil sliko 3 z vakuumskimi črpalkami in magdeburškim poskusom s konji na sliki 5. Zastavil si je vprašanja o vakuumu in nanje odgovoril po Gassendiju, Boylu in slovitem Newtonu. Zanimalo ga je ohranjanje vakuuma, zato se je skliceval na Torricellijev atomizem, čeprav je omenjal tudi kartezijanske kritike. Poglavitni zagovornik atomov je bil seveda Rimljan Lukrecij, ki gaje Ferarri podprl s preizkušanjem magdeburških vakuumskih polkrogel.11
Ljubljanski frančiškani so brali skotistično filozofijo s fiziko madridskega frančiškanskega predavatelja bogoslovja Joanesa Merinera iz Madrida, ki gaje zanimala narava vakuuma. Po Aristotelu je nasprotoval vakuumu; le-ta naj bi bil v neskladju z naravo, saj ni primeren medij za gibanje teles v okvirjih zamisli frančiškana Skota. Predvsem ga je mučilo vprašanje, ali se lahko telesa gibljejo v vakuumu; je gibanje v praznem takojšnje ali pa vendarle potrebuje
čas.12
škerpin je v Ljubljano prinesel zanimivo posmrtno izdajo »negativne« filozofije jezuita Antona Fortija, ki je med petimi knjigami tretjo in četrto posvetil fiziki. Forti je razmišljal o možnostih vakuuma v prepričanju, da se prazen prostor ohranja. Pri opisu gibanja je navajal Aristotela, prav tako pa živosrebrni barometer; v branje je priporočal dela sobrata Paula Casatija, ki so bila zelo priljubljena v Ljubljani. Tudi Fortija je seveda nadvse mučila zagata, kako vsepričujoči angeli mahajo s svojimi krilci v praznem prostoru;13 žal se ni spomnil na možnost reakcijskega pogona.
Ljubljanski frančiškani so prav tako brali drugega jezuitskega nasprotnika vakuuma, italijanskega jezuita Silvestra Maura, ki je bil profesor filozofije in občasno
9Frassen, 1726, 2: 274, 327, 328, 334, 335, 336, 342, 343, 344.
10 Mastrio de Meldula, Belluto Catanensi, 1644, 5: 888 (poglavje 12. 1.), 898 (poglavje 12. 1.), 901 (poglavje 12. 1.).
11 Ferrari da Monza, 1754, 2: 332, 334, 335-336, 338-343.
12Merinero Matritensiolum, 1659, 3: 154, 157-158, 167, 171.
13 Forti, 1744, 2: 636, 638, 639, 641.
Slika 13: Naslovna stran Jaszlinszkyjevega u~benika fizike v Trnavi (Jaszlinszky, 1756)
Slika 14: Jaszlinszkyjevi poskusi z elektrostatiko (Jaszlinszky, 1756, tabla 5)
rektor na Rimskem kolegiju od leta 1653 do smrti. V letih 1654/55 in 1657/58 je poučeval fiziko.14 Zastopal je ideje Tomaža Akvinskega v Suarezovi inačici. V svojih petih knjigah Filozofskih vprašanj je na zelo jasen način predstavil Aristotelova dela in razvil dognanja njegovih tolmačev iz trinajstega stoletja; branje grških zapisov je dopolnjeval z najboljšimi latinskimi prevodi svojih dni. Stiški menihi so brali zgodnjo izdajo Maurove filozofije; prvi kranjski vakuumist Janez Vajkard in njegov brat Volf Engelbert Turjaški pa sta ob poznejši izdaji kupila še Maurovo razlago Aristotela, ki so jo prav tako radi listali ljubljanski frančiškani ali loški kapucini. Mauro je zanikal vakuum kljub Demokritu, Leukipu in Anak-sagori; po mnenjih pitagorejcev in platonikov je dokazoval da vakuum ni snoven, tudi če v delih telesa omogoča kondenzacijo. Priznaval je zložno gibanje v vakuumu pod vplivom sile teže, vendar je zavračal vakuum v vesolju.15
Ljubljanski frančiškani so listali dela Gruberjevega profesorja in tesnega Boškovicevega sodelavca jezuita Karla Scherfferja, ki sta ga doma brala tudi barona Erberg in Gruberjev zasebni študent žiga Zois. Scherffer je bil leta 1749 in 1750 profesor matematike in vodja observatorija v Gradcu, nato pa profesor matematike s fiziko na Dunaju. Leta 1763 je Trnavski nadškof uradno proglasil novi Scherfferjevi knjigi o Boškovicevi fiziki za učbenika v Trnavi; tisti čas so Boškoviceve fizikalne ideje prevladale med ljubljan-
skimi jezuiti. Na koncu prvega dela knjige je Scherffer objavil 155 slik v neoštevilčenih skupinah; v zadnji skupini si je privoščil prikaz zvonjenja v vakuumu. Slika 138 je kazala barometer, slika 118 sifon, slike 101-105 pa hidrostatični paradoks. V drugem delu učbenika je Scherffer skiciral vakuumske poskuse, prerez kraškega hriba in prerez puške.16
Danes ljubljanska knjiga profesorja fizike Andrasa Jaszlinszkega je bila še pred poldrugim stoletjem last frančiškanov s Kostanjevice nad Gorico; po lastniških zapisih je videti, da so si delo izmenjavali nadobudni študentje v poznih najstniških letih. V izdaji iz leta 1761 je Jaszlinszky objavil 800 strani fizike s 16 tabelami; navajal je Gassendija, Boerhaaveja, Boyla, Malpighija, Linneja, Harveyja, Loewenhoeka, Vol-taira, Descartesa in Francesca Redija (t 1698), ki je med letoma 1662-1675 štirikrat pisal enemu prvih raziskovalcev vakuuma, Anastasiusu Kircherju.17
v poglavju o Zemlji so Jaszlinszkega zanimali električni pojavi po zglednih poskusih akademije del Cimento. Posebno vešč v poskusih z elektriko je bil jezuitski pater Franz na cesarskem Dunaju. Jaszlinszkega je najbolj pritegnila elektrika v Boylovem vakuumu, ki so jo preizkušali Jallabert in Maximilian Höll (Hell) v Cluju v današnji Romuniji. Opisal je islandski kristal in narisal številne poskuse z elektriko, magneti, astronomijo in s podzemnim kraškim jezerom v hribu.18
14Villoslada, 1954, 330; Blum, 2002, 375.
15	Mauro, 1668, 3: 109-113, 4: 736, 6: 594.
16	Scherffer, 1753, slika 150; tabla Xi.
17	Gramatowski, Rebernik, 2001, 92.
18	Jaszlinszky, 1756, 175, 176, 177, 180, 184, 189, 191, tabla 6 slika 38.
Slika 15: Jaszlinszkyjevi poskusi z magneti (Jaszlinszky, 1756, tabla 6)
Slika 17: Skice barometrov v du Hamelovi fiziki (du Hamel, 1681, 2: 47)
Slika 16: Naslovna stran du Hamelove fizike (du Hamel, 1681)
Magnetne pojave je povzel v poglavju o fosilih. Narisal je nekaj posre~enih skic magnetov, predvsem magnetno kamnino s silnicami in tri druge magnete s ponazorjenimi silnicami.19 Elektriko je opisal takoj za optiko, medtem ko je magnetizem potisnil k obravnavi fosilov oziroma trdne snovi; tak{na temeljna razli~nost med tedanjima elektriko in magnetizmom je vse do
Oersteda in Faradaya domala stoletje pozneje pre-pre~evala njuno združitev v elektromagnetizem.
Ljubljanski fran~i{kani so brali nürnber{ko fiziko Janeza Krstnika du Hamela; le-tega je nabavil tudi Gruber za svojo katedro mehanike v Ljubljani. Du Hamel je vakuumu posvetil osmo poglavje prvega dela knjige po Demokritu, kartezijancih in Gassendiju, ki je vakuum opredelil z atomi.20 V drugem delu je du Hamel priob~il skice barometrov in opisal hidro-stati~ne paradokse po jezuitu Honoratu Fabru (Fabry).21
Du Hamela je privleklo Helmontovo raziskovanje plinov, Hookova Mikrografija, Guerickejevi magde-bur{ki poskusi z vakuumom in Boylova pnevmatska ma{ina, ki je pokopala peripateti~no fiziko.
Du Hamela je zanimala teža zraka, zato je opisal Torricellijev poskus z živim srebrom, sifone in Boylovo pnevmatsko ~rpalko s Fabryjevo razlago, saj je Fabry poro~al o poskusu Fabricija Guastaferra s cevjo polno živega srebra.22 Opisal je Boylovo opazovanje (fosforescentnega) bolonjskega kamna; uporabil je Boylovo razlago barv in Hookovo Mikrografijo, saj Newtonovih del {e ni poznal.23
Ljubljanski fran~i{kani so brali tudi delo trnavskih jezuitov o matemati~nih vedah z opisom Heronovega vodometa, elasti~nosti plinov in magdebur{kih pol-krogel s polmeroma 100 linij in prostornino 7850 danes neznanih enot; po Galileiju je vedel, da v vakuumu lahko dvignemo vodo 32 ~evljev visoko.
19 Jaszlinszky, 1756, 208; tabla 5 slika 33; tabla 6 slike 35-37.
20Hamel, 1681, 1: 651-653, 656.
21	Hamel, 1681, 2: 47, 230.
22	Hamel, 1681, 2: 53-54, 232, 233, 235, 236.
23Hamel, 1681, 2: 104, 106, 118, 121.
Določil je višino ozračja, za branje pa priporočil predvsem sobrate jezuite: Josepha Falckovo (t 1737) Mundus aspectabilis philosophice consideratus iz leta 1740, ki so jo sedem let po natisu nabavili ljubljanski jezuiti, francoskega jezuita Milleta de Chalesa in jezuita de Lano iz Brescie. Trnavske jezuite je zanimala elastičnost zraka, stisnjenega v posodi; Lana jo je opisal v drugem delu svoje znamenite knjige, ki so jo hranili tudi ljubljanski frančiškani. Naštel je naprave, primerne za določanje lastnosti zraka, med njimi Boylovo črpalko, imenovano antilia, Torricellijev barometer je narisal na devetnajsti sliki, na osmi sliki je predstavil sifon, položen čez hrib, na trinajsti pa hidravlično črpalko. Bralca je napotil predvsem na Technica curuiosa, Magia piriotechnica in akustiko jezuita Gasparja Schotta, kije prvi opisal Guerickejev vakuumski poskus. Zanimiva se mu je zdela tudi de Chalesova Hydrostatica, Lanov izum vakuumskega balona in opis odmeva v Misurgiji Schottovega učitelja Anastasiusa Kircherja.24
Za konec so si trnavski jezuiti privoščili 8 tabel polnih slik; na zadnji so podprli svoje poglavje o hidrometriji in aerometriji s sliko številka 20, podobno Boylovi črpalki, na sliki 16 pa so dodali obtežene vakuumske polkrogle.
Frančiškani so radi brali o novih načinih Boer-haavejevih učencev k fiziki in medicini; na Dunaju jih je zastopal jezuit Zanchi iz reške patricijske družine. Dne 1. 11. 1725 je vstopil v noviciat na Dunaju. Poučeval je na kolegiju v Gorici in tam objavil knjigo z zgodovinsko-sholastično vsebino.25 Med letoma 1741-1752 je poučeval matematiko, logiko, fiziko, metafiziko in etiko na Terezijanišču ter na dunajski univerzi. Leta 1747 je ob promociji bakalavra grofa Ivana Patačica pl. Zajezda v latinščino prevedel Reg-naultov komentar Voltairove priredbe Newtonovega dela, ki so ga Dunajčani naslednje leto ponatisnili;26 kupili so jo frančiškani v Ljubljani, cistercijani v Stični, tržaški in ljubljanski jezuiti.
Zanchi še ni sprejel nove Boškoviceve dinamične filozofije in fizike. Na svoj način je obnovil Aristotelov nauk o materiji. K prvi knjigi »splošne fizike« na 380 straneh je dal privezati še drugo knjigo »posebne fizike« z lastno naslovnico in oštevilčenjem strani, vendar s skupnimi slikami na koncu. Prve med njimi so bile skice magdeburškega in drugih poskusov z vakuumom. Svojo razlago je utemeljil na Musschen-broekovi Newtonovi fiziki. Splošno fiziko je delil na splošne principe teles in pojavne vrste teles. Opisal je vpliv vode in ognja na vremenske spremembe. Obravnaval je posebnosti severnega sija, metalurgije in
alkimije. Nato se je po vrsti lotil pojavov zunaj mehanike: ognja in mraza, elastičnosti, sil magneta in elektrike.27 Na peti skupini slik si je privoščil vakuumski poskus s konji, ki skušajo razstaviti polkrogli; ob iskrih vrancih je razvrstil Guerickejeve črpalke in vakuumske posode. Med zadnjo sedmo skupino slik je za konec narisal barometre in lom svetlobe v vodi.
4	SKLEP
Ljubljanski frančiškani niso zaman dolga stoletja čuvali posmrtnih ostankov prvega kranjskega vakuu-mista Janeza Vajkarda Turjaškega pod zidovi svoje cerkve na današnjem Vodikovem trgu. Tako ali drugače so se tudi sami kmalu začeli zanimati za sodobne vakuumske tehnike. O njih so nabavljali sodobno literaturo; za svoje dijake so o vakuumu razpravljali v učbenikih, ki resda niso uspeli priti skozi tiskarske stroje.
5	POMEMBNEJŠE OMENJANE OSEBNOSTI
Franz Xaver Epp (* 1733; t 1789).
Honorat Fabri (Faber, Fabry, * 5. 4. 1606 ali 1607 Virieux le Grand
(Ain); SJ 1626 Avignon; t 8. 3. 1688 Rim). Claudio Frassen (* 1621; OFM; t 1711).
Ivan Horvat (Johann Baptist Horvath, Horvath, * julij 1732 Günz na
Gradiščanskem; SJ 15. 10. 1751 Trnava; t 20. 10. 1799 Pešta). Maximusa von imhof (* 26. 7. 1758 Rissbach na Bavarskem; avguštinec
1780-1802; t 11. 4. 1817 München). Andras Jaszlinszky (Jaslinszky, * 1715 Szinna pri Košicah; SJ 14. 10. 1733 Košice; t 1. 1. 1784 Rozsnyo (Rosnaviae, Rožnava) na Slovaškem).
Silvestra Maura (Sylvester Maurus, * 1618 (ali 1619) Spoleto v Umbriji
100 km severno od Rima; SJ; t 1687 Rim). Rene Antoine Ferchault de Reaumur (* 1683; t 1757). Karl Scherffer (* 3. 11. 1716 Gmünden; SJ 27. 10. 1732; t 25. 7. 1783 Dunaj).
Teofil Zinsmeister (* okoli 1775; OFM; t 1817).
6	LITERATURA
6.1	Rokopisi
Škerpin, Žiga. 1714, 1718. Commentaria in Aristotelis Stagyritae octo libros Physicorum. Ohranjeni prva (448 strani, 1714, 6 d 57 (2873 /29 f 16, na koncu podpis Skerpin lector Philia 1714) in druga knjiga (431 strani, Trsat 1718). FSLJ. (6 d 57. Commentaria in Aristotelis 8 libros physicorum 1719. Manuscripta). Zinsmaister, Theoph. Tractatus ex Physica. 1799. Manuscripta (FSLJ-1 d 48).
6.2	Tiskani viri
Dadic, Žarko. 1991. The role of Karl Scherffer in the acceptance and promotion of Boškovic's scientific ideas. Dadic (ur.), Zbornik radova melunarodnog znanstvenog skupa o Ruleru Bo{kovicu. Zagreb: JAZU.
Epp, Franc Xaver. 1772. Problemata Electrica. Vienna; Ponatis: Epp. 1773. Problemata Electrica publicae disputatione proposita a P. Franc Xav. Epp S.J. in electorali Lyceo Monacensi Professore
24 Jezuiti, 1752, 223, 230, 235-239, 244.
25Lovato, 1959, 135.
26Vanino, 1987, 183, 449.
27Zanchi, 1748, 15, 18, 22, 106, 113, 140, 318, 342, 355.
Physices p. o. Defentibus Benedicta Knilling, Josepho Hall, Joseph Widman. Monaci: Joannis Nep. Friz. Pars i (146 strani) pars i (83 strani) (NuK-8558, ARS, AS 1052, Žiga Zois, Posebno udejstvo-vanje, popis na listih, št. 23).
Forti, Antonio S. J. 1744. Philosophia negativa... v 5 knjigah, 3. in 4 knjiga fizika. Venetiis: Jo Baptistae Alberti Hieron. Filiii (FGSLJ-1levo h 1-2 d 86).
Frassen, Claudio. 1726. Philosophiae academicae 1 logicam et meta-physicam completens 2 primam et secundum partes physicae impertarium completens 3 tertiam partem physicam completens 4 moralem scientiam completens^ recens in lucem edita correctior & enendatior^ Josephi Mariae ab Ebora^ . Romae: Rocchi Bernabe (FSLJ-13 c 28-31/13 c 29 ima le en zvezek od treh!).
Gramatowski, Wiktor; Rebernik, Marjan (ur.). 2001. Epistolae Kirche-rianae. Rim: institutum historicum S.i.
Du Hamel, Joannis Baptistae. 1681. Operum philosophicorum. Tomus 1 astronomia physica; de meteoris et fossilibus: de consensu veteris et novae philosophiae. Pars secunda... IV. de corporus affectionibus; V. de mentre humanas; VI. de corpore animato. Norimbergae: Ziegeri (FSLJ-649 2g 28).
Horvath, Joannis Baptistae. 1767. Physica Generalis. Tyrnavia; 1770. Instutiones Physicae Particularis. Tyrnaviae: Academici Soc. Jesu (FSLJ-10desno i 4); 1772. Augusta Vindel: Rieger; 1790. Budae (W-1511 in W-1512; FSNM).
imhof, Maximus. 1798. Institutiones physicae. Monachii: Lentner.
Jaszlinszky (Jaszlinsky), Andrea S.J. 1756. Institutionum physicae. Turnaviae: Academicus Societatis Jesu (W-1439=NuK-8497 jezuitska; KSSKL-Loka T 4; FSLJ-6471/2 g 27 exlibris prečrtan Josephus Perger physice auditor 17 annos; exlibris neprečrtan ex li-bris Antonii Kerschl 18 annario; ekslibris prečrtan Hic liber spectatr ad me Josephum d'Harae Physices auditorum 1803; ekslibris na naslovnici Conventus Castagnevicae 1862); 1757-1758; 1761. 800 strani, 16 tabel.
Jezuiti-anonimno. 1752. Universae matheseos brevis institutio theorico-practica ex opribus pp. Societatis jesu collecta. Complecens hac perima parte Arithmeticam, Geometriam, Trigonometriam, Mecha-nicam, Staticam, Hydrostaticam, Hydraulicam, Aerometriam.
Tyrnaviae: Academicis Societatis Jesu (FSLJ-3 h 26/ Q157pre-črtano).
de Lana, Francesco Tertio (* 1631; SJ; t 1687). 1724. Placita Physica de sympatia et antipathia depromta ex Franc. De Lanis S.J. Honoribus. - dicata. Viennae: Wolfgang Schwendimann (W-1531; NuK-8297; FSLJ-20 f 53).
Lovato, italo.1959, i Gesuiti a Gorizia (1615-1773). Studi Goriziani. Januar-Junij. 25.
Mauro, Silvestro. 1668. Aristotelis opera brevi paraphrasis illustrata. 1-6. Romae: Angeli Bernabo (Turjačanova knjiga; KSSKL-Loka S 4, 5;FSLJ-1levoh1/2d26).
Merinero Matritensiolum, Joane. 1659. Cursus integer philosophia juxta Doctoris Subtilis Joannis Duns Scoti... Matriti: Matheum Fernandez typographo Regium (FSLJ-2 desno h 2-10 g 12).
Mastrio de Meldula, Barthol; Belluto Catanensi, Bonaventura. 1644. Physicorum... Venetiis: Ginammi (FSLJ-10levo b 1).
Monza, Joseph Anton. 1754. Josephi Antoni Ferrarii Philosophia peri-patetica adversus veteres et recentiores: praesertim philosophos firmioribus propugnata rationibus Joannis Dunsii Scoti subtilium principis doctrinis accommodata, atque in tres tomos distributa. Venetiis: Modest Fentius/Bettioneli (KSSKL-Loka S 11; FSLJ-2desnoi 2-10b 8).
Scherffer, Karl. 1752-1753. Institutionum physicae / Pars prima seu Physica generalis / Pars secunda seu Physica particularis. Conscripta in usum tironium philosophiae. Vindobonae: Trattner (FSLJ-5399/21 (11) g 9); 1763. Vindobonae (NuK-8485).
škoflj anec, Jože. 2000. Red manjših bratov (O.F.M.) in provinca sv. Križa. Frančiškani v Ljubljani: samostan, cerkev in župnija Marijinega oznanjenja (ur. Kranjc, Sivin). Ljubljana: Samostan in župnija Marijinega oznanjenja. 9-79.
Vanino, Miroslav. 1987. Isusovci i hrvatski narod, II. Zagreb: Filozof-sko-teološki institut družbe isusove.
Zanchi, Josephi. 1748. Scientia rerum Naturalis sive Physica au usus academicos accomodata opera et studio P. Josephi Zanchi Societatis Jesu Sacerdotis... Johannes comes Patachich de Zajesda... praelectionibis... Zanchi... Viennae: Kaliwoda (Erberg-XCVii; W-1466=NuK-8479; FSLJ-2232/ii, 500 B g 40 R 2).