Mojca DRF.VHNŠEK, Borut ZAJC* izvirni ZNANST\'ENI ČLANEK ZAŠČITA PRAVNE OSEBE PRED MEDIJSKIMI NAPADI Povzetek. Tudi pmrne osebe so deležne Sievihiih pravic, tako premoženjskih kol nepremoženjskili (osebnih); znotraj slednjih obravnavamo predvsem pravico do časti in dobrega imena oziroma ugleda. S pregledom tistih področij slovenskega kazenskega, obligacijskega in medijskega prava, ki lahko zadevajo napade na ngled organizacije v množičnih medijih, nakazujemo tudi možnosti njenih (pravnih) ivakcij na tovrstna dejanja. Ugotavljamo, da je sodobni tremi izenačevanja varstva pratnc fizičnih in pravnih oseb v zvezi z medijskimi napadi na njihov ugled upravičen. Težave pa povzmča dokazovanje škode, pivdvsem nepre-moženjske. V primeru zahtevane denarne odškodnine se po zakonu o obligacijskih razmerjih namreč zahteva izpolnjen pogoj povzmčitve telesnih in duševnih bolečin ah strahu, kar pri pravni osebi ni mogoče. Lahko pa govorimo o znatno zmanjšanem ugledu pravne osebe, ki ga v nekaterih tujih pravnih sistemih že priznavajo kot (nepremoženjsko) škodo. Naše pravo jc pri tem jasno: v primeru kršitve osebnostnih pravic pravna oseba nima pravice zahtevati denarne odškodnine, lahko pa zahteva nedenarno (objavo sodbe ali popravka) odškodnino. Ključne besede: pravne osebe, pravo, osebnostne pravice, medijsko pravo, medijski napadi. O.sebnostnc pravice pravne osebe Pojem osebnostnih pravic. O o.scbnostnih pravicah govorimo, kadar gre za varstvo posameznika pred |K).se-gom drugega jx)sameznika v njegovo osebnostno sfero. Ne gre pa nujno za ix>sameznika kot fizično o.sebo, ampak nasploli za formalno prirejene subjekte, torej tudi za pravne o.sebc. Zaradi pogostega zamenjevanja pojmov v praksi naj takoj na začetku razjasnimo razlike, ki jih med |X)jmi pravna oseba, podjetje, gospodarska družba, firma in organizacija pozna pravna stroka. Podjetje jc generični |>ojein za skupek organiziranega premoženja, namenjenega za opravljanje gospodarske dejavnosti. Pravni red mu neposredno ali posred- M/o/iv/ Dretvuivt!. iiiiliulipt.xiic.. tiuriil'/.ajc. iiiiif.tlipl/mw. TEORIJA IN PRAKSA let. 36. 4/1999. str. 630-643 no preko njegove družbe (nosilca potljeinišiva) prizna\ a status Jinu iie osebe. Tako ima podjetje |)ravice in obveznosti - je subjekt in objekt prava. Kol subjekt je nosilec določenih pravic (pravica tlo patenta, lirme, lastnine), kot objekt pa je lahko predmet prodaje (če na primer družba proda podjetje kot celoto). Za orga-uizacijo (pojem je prevzet iz .sociologije) pa je bistveno, tla gre za relativno zaključeno družbeno a.sociacijo članf)v, ki med.selx)jno kooperativno .sotlelujejo; organizacija je namenjena bt)lj ali ntanj določenemu cilju, h kateremu je usmerjeno tutli tlelovanje članov. V teoriji je sjjlo.šno .sprejeto .stališče, tla ima potljelje kt)t t)rganizacija .svoje la.stne intcre.se, ločene otl intere.sov tiružbe in tlružbenikov. Za interc.se pcnljetja skrbi uprava oziroma |x).slovotlst\o, za intere.se tiružbe natizorni svet, za indivitlualnc inlcre.se družbenikov pa skup.ščina družbe. Razmerje meti potljcijcm in družbo bi najenostavneje razložili tako: potljetje izvaja gospotlarsko funkcijo tiružbe, pravno funkcijo pa izvaja tlružba. Nekaj povsem tirugcga pa jc firma - je način, kakti .se družba itulividualizira (ime, s katerim posluje, je označba dejavno.sii in oblike družbe ter tako iment)vani faniazij.ski dotlalck). V nadaljevanju največkrat uporabljamo pojem pravne oselx:, ko opisujcmt) njene pravicc ali obvczntjsti; v nekaterih primerih pa .se poslužujemo pojma organizacija, .saj govtv rimo o družbenem akcij.skem si.stemu, v katerem (ali zunaj katerega) .se nekaj dogaja (n:i primer pretok informacij). Že omenjene o.scbnostne pravicc opredeljuje teorija kot pravice, ki s sred.stvi civilnega prava (na |)rimer z otl.šktKlninsko uižbt)) varujejo tloločcne človektAC osebne dobrine in njegovo osebnost; oprctleljujc pa jih tudi kot taktjimenovano moralno premoženje pravnih subjektov, to je pra\'ico zahtevati spoštovanje in razvoj histnc o.sebnt«ti (Polajnar-P;ivčnik 1997). Pomembna Li.stnost osebno.stnih pravic je njihov;i absolutnost, k;ir se ot.lr;iža skt^zi v.sebino njihovcg;i varstv:i: vs;ik-do, komur pripada tloločena osebnostna pravica, Lihko otl vs;tkogar z;ihtev;i, tla se vztirži jx)segov v to njego\o osebno tlobrino (ztlra\ je, življenje, ugleti ittl.). Gre torej z:i učinkt)v;injc pr;ivice zoper vsakogar (erg;i omncs). Kot bomo vitleli v n;ttlaljev;uiju prispevk;i, je \;irstvo pr;ivic n;i odškotininskem |x)tlrt)čju nekoliko ožje, saj se lahko realizira le ob izpolnjenih štirih pogojih civilnega delikta ((1.) pravno priznana škoda, ki (2.) izvira iz protipnivnega nivnanja, če (3 ) priz;itlcti tlokaže obstoj vzročne zveze meti nast;ilo škotlo in netloiiustnim r:ivn;injem in če (4.) obstoji otlgovornost povzročitelja šk(xle), ki jih bomo pr;iv t;iko spozn;i!i kasneje. Meti glavnimi histnostmi osel^nostnih pravic .so .šc njiht^\;i neprent)sl;i\ ost in ncpremoženjskost. Razvojno gletlano .se je v seznamih splošno priznanih o.sebnostnih pnivic n;ijprej priznavala pravic;i do življenja in telesne integritete, k;isncjc pa pr;i\'ic;i do časti in osebnega dostojanstva. Po slovenskem pravnem teoretiku l-inžgarju (1985) so med n;tjpomembncjšimi naslednje: pravica do življenja, ztlravja in telesne integritete, pnivica do prosto.sti, pravica do časti in dobrega imena, pravica do imena, pravica do o.sebne identitete, pnivica do lastne |x>dobe, pravica i)i,semskc tajnosti, pravica tlo glasu, pravic;i tlo oscbncg;i življenj;i, pr;ivica tlo du.ševnc integritete itd. "Razvojna pot človeške civilizacije in s tem tudi varst\a osebnostnih jinivic nedvomno ])otrjuje tlcjslvt), tla krog osebnostnih pnivic ni in nc more biti zaprt. Pr\otno se priznav;ijo Ic pr;i\ ice, ki človeku zagot;ivlj;ijo golo eksistenco, kasneje se prične varovali linli tkišcvna celovitost v njenih različnih elementih." (1'olajnar-Pavčnik 1997, 15.3).' Aplikacija na pravno osebo V celoti pripadajo o.sebno.stne pravice le posamezniku, fizični o.sebi, ki jo je treba preti tlrugimi subjekti (tiržavo, pravnimi txsebami, |x).samezniki ittl.) za.ščititi. Zaratli ptJsameznika (fizične osebe) so bile te pravico sploh ustantnljene. Po splošnem |5ojmovanju pa nekatere o.sebnostne pravice i>ri]iatlajo tutli pravni o.sebi- - le ti.ste pravice, ki jih po ztlravorazumskem pojmovanju lahko nanjo prenesemo' (ali tirugače: pravne osebe .so lahko subjekt ti.stih o.sebno.stnih jiravic, ki so ztiružljive z njenimi značilno.stmi). Tako to velja pretlv.sem za pravico tlo imena (firma, ime, naziv), ugletla, ča.sti in dtjbrega imena, poslovno tajnosti, nedt> taklji\osii [KDslovnih prostorov, neprekršljivosti obstajanja, svt)botle delovanja, označbe porekla, dalje za pravico dt) identitete ter pravico do lastne pt)godl>e (|xj Dular 1990). In čeprav pravnim o.sebam nc moremo eksplicitno priznati txsebnost-nega položaja, .so pravzaprav skozi zgoraj naštete osebnostne pra\ ice, ki jim [pripadajo, prikazane tlimenzije njene osebnosti oziroma bistveni elementi pravne o.scbe (na primer premoženje, svobotla potljetni.štva, enakopravno.st, pravico iz ustvarjalnosti ittl.). Tako lahkt> po\'zantemo, tla je varst\o o.sobnostnih pravic j^ravne t).sebc po-tivljno zatt), tla lahko ta v miru in tlostojanstvu opravlja .svoje pt)slanstvo, zaratli katerega je bila ustanovljena. Pra\'ni red torej pravnim osebam tutli z varovanjem nekaterih njihovih osebnostnih pravic omogtJča nemoteno tlelovanje. Omejevanje pravic pravnim osebam bi namreč prizaticlo fizične o.scbe, torej po.sameznike, ki i\orijo personalni substrat pravne osebe. Z \ aravanjem pravic pravnih oseb torej posredno (a bistveno!) varujemo indivklualne pravice fizičnih o.seb, saj so pravne osebe namenjene ljutlem za tloscgan)e njihovih ciljev. Kolizija z nekaterimi drugimi pravicami V zvozi z nadaljnjo vsebint) prispevka, v katerem obravnavamo zaščito pravnih oseb preti napatli v množičnih metlijih, ki kršijt) katero izmed njihovih tJ.sel^nost-nih pravic, velja omeniti Se kolizijo te .skupine pravic s pravico tlo izražanja in ' Tnk<> sv na /ihnivr ilasll nciiiil:a /ininia Unhja iarzciiia za rarsnti (iscimo.iii na /HMlhijit mko Unv-niirani.' .spliiSnc o.schno.'iinc pr;n icf kot ncnculiK- khiv/ulc- (/irnCji) jv/iriznato Ida l'J5 U Viitl Clcn stiii-enslv iislaiv. hi zagiilarlja niitolakl/inisi CloivL-oiv lelcsnv In itiiici nv celonhKCIl. zasfl>nu.cll in tiscit-nosinlli {iraiicjc mnnnčv nizlanall kol slall.Ve f snwrl s/tltiSiu- osebituslnc /iniiicf. ' Vrania oset)a Je skn/iina iKisameznibor. ki ji km ttniilH-iii Imrbi /mirni ml /iriznara lasinosi lirarnena siihjekla. S leni naslane/MilejilHistimezniktir. kisozelakoin lakii/inii nisiihjekii.Seitnf/irarni siihjcki. ki stimosiiijnii sinlui r pninia razmerja z drugimi imwinmi subjekti (na /irimer gosjMttlarske itriiiiH-. tIriiSirii. rerske skiipiitisll. ziiselme nsiaiiore iitl) (jKi Vai Cmk t0.slavljanjtt mzmerij meti subjekti in tlrittvii. Javnopravne o.sel>e. ki .«< nosilci tlritivnlli fnnkcij ninutjo pravic, imajo lepristojnosii. .'io izjeme, kiije neka itsitivna pnn ica za Itivnopnivnii osi'lxi/nisiiiejiMiiiitiirjena (aniverza ■ avtonomija in .cvolxitla znansitvnega tlela:Javm metliji in svotMuta izražanja) '(.'tinkoivc l'J97. ItSHj obveščanja, lakoinjcnorano svoboiki medijev. O koliziji (u.stavnih) pravic govcv rimo lakrat, ko pride do na.sproiij med no.silci pravic. V okviru pričujočega pri.spev-ka oi^ravnavamo naslednji prav ici: ustavno zagotovljeno pravico pravne osebe ilo do.stojanstva (34. člen) na eni strani in pravico novinarja do svobode tiska, zbiranja, sprejemanja in širjenja ve.sti in mnenj'. Pri tovrstni konkurenci pravic ])rihaja do položaja, v katerem si pravice nasprotujejo: neko ravnanje podleže pod več ustavno o|>rcdcljenih pravic. Tako kot podiranje zgratll^e zadeva lastnika, razen če je stavba umetniške vredno.sti, prav tako je lahko v tem primeru z uveljavljanjem lastnin.ske pravice prizadeta tudi svoboda umetni.škega u.stvarjanja (Šinkovec 1997). V po.sameznih primerih kolizij pravic je torej potrebno pre.sojanje, katera pravica je močnejša, pomembnej.ša. Kar pa je velikokrat težavno jjočetje. V zvezi s tehtanjem intere.sov, ki so v konfliktu, velja omeniti v.saj teorijo sorazmernosti, ki po.siavlja nekatere |X)gojc za to tehtanje in vrednotenje naspro-tuji'i l!ii /KiUf; nmenjeniti iltvli iprnianj IZfHtsUirljii .>V livlje. jmir mkn /Mimemt}-no zttnii l>rtikso: rlmiitinje itirsifii ctisli in iinteihi o.wl>eJiirneg{i zlrljeii/ii in /»«•^imeznlkii. Ker se V Jirls/wfkn nkraijiimo s /inifiaimi /mirne usebe. io ireljo firoMeiiuiilko izlnifcamii ni.škcni tlflii. v resni kritiki, pri izvrSevaiijii uradne dolžnosti, časnikarskega poklica, |X)litične ali druge ilružbene tlejavnosti, pri obrambi kake piavice ali pri varstvu upravičenih koristi, če se iz načina izražanja ali iz drugih okoliščin vidi, ila tega ni storil z namenom zaničevanja"), obrekorauje (170. člen: "Kdor o kom trdi ali razna.ša kaj neresničnega, kar lahko škoduje njegovi časti ali tlobreimi imenu, čeprav ve, da je to. kar trdi ali razna.ša, neresnično..."), žaljii a obdolžilei' (171. člen: "Kdor o kom trdi ah razna.ša kaj, kar lahko .škoduje njegovi ča.sti in ilobremu imenu/../če dokaze resničnost .svoje trditve ali če dokaze, da je imel utemeljen razlog verjeli v resnično.st tistega, kar je trdil ali razna.šal, se .storilec ne kaznuje za žaljivo obdolžitev, lahko pa se kaznuje za razžalitev ali za očitanje kaznivega dejanja z namenont zaničevanja"), oprarljauje (172. člen: "Kdcir trdi ali tazna.ša kaj iz o.seb-nega ali družin.skega življenja kakšne oselx.'. kar lahko .škoduje njenemu dobremu imenu...") in očitanje kaznirega dejanja z namenom zaničevanja (17.3. člen: "Kilor z namenom z.;iničevanja komu očita, da je storil kaznivo dejanje ali ila je bil ob.sojen zaradi kaznivega ilejanja, ali to z istim namenom komu pove..."). Za omenjena kazniva dejanja sta vedno alternativno predpi.sani d\-e kazni, in sicer denarna kazen ali za|x>r v različnem trajanju (do tri me.sece. za obrekovanje pa tlo še.st mesecev). Zanimivo je, tla se tirug txlstavek pri vseh naštetih členih iz kazenskeg.i zakonika začne enakt): "Če je tlejanje iz prejšnjega otlstavka stoi-jeno s tiskom, po ratliu, televiziji ah z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na javnem shotlu...". Katlar je torej katero izmeti kaznivih dejanj zoper čast in tlobro ime storjeno preko množičnih medijev, se iteje za hujše dejanje (lakoimentnana kvalificirana oblika kaznivega dejanja), pri katerem .se kazen |x>tlvoji (zaporne kazni za navetlene primere so torej tlo šest mesecev oziroma tit) enega leta za kazmvti tlejanje obrekovanja, storjenega prek množičnih metlijev). Poutlariti velja tudi, da .so labkt) vsa naštela kazniva dejanja .storjena zoper fizične osebe; razžalitev, t)brekovanje in žaljiva obdolžitev pa tudi zoper pravne osebe ali celo subjekte, ki to ni.so (na primer tlržavni organi). Zanimivost te sku|>ine kaznivih tlejanj znotraj celotnega kazen.skega zakt)nika pa je tudi ta, tla .se pregon zaradi njih začne n.\ zasebno tožbo (k;itlar so storjetut proti državnemu organu ;ili proti uradni ali voj;i.ški o.sebi v zvezi z oj^ravljitnjem njune službe, pa gre za pregon po uradni dt)lžnosti, a na predlog oškodovanca). Resničnost vs. neresničnost trditev in dejstvo vs. mnenje Vprašanje razlikovanja resničnih ixl neresničnih trditev je zanimivo predvsem v zvezi s kaznivim dejanjem ž;iljive obdolžitve (kot že rečeno, je lahko to dejanje storjeno tudi zoper pravno osebo), pri katerem .storilec o nekom trdi ali raznaša nekaj, kar lahko .škoduje njegovi časti ali dobremu imenu (171. člen KZ). Storilec ima možnost, da dokaže resničnost svoje trditve oziroma obstoj utemeljenega razloga, zaradi k:iterega je verjel v resničnost tistega, kar je trtlil ali razna.šal. Primeri, s |X)močjo katerih je to mogoče najenostavneje razložiti, sicer prihajajo iz ameriškega pravnega sistema, a je njihovo poznavanje koristno ter prenosljivo tudi v sitnenski (pravni in metlijski) pro.stor (Selih 1997). .MeriLi za tlokazovanje resničnosti nekega tlejstva, ki jih je zveztio sotli.šče za okrožje Ct)lumbia vzpostavilo v zatlevi Ollman vs. Evans, .so nasletlnja:"/.../ prouči- (i jc treba splošno uporabo oziroma pomen inkriminiranega besedila in tudi pomen posebnega jezika, ki ga trditev mortla vsebuje; ugotoviti je treba, ali gre za trilitev, ki jo je mogote verificirati, to je objektivno ugotoviti, ali je resnična ali lažna. Če trditev ni takšna, da bi bilo to mogoče storiti, je treba izhaj;iti iz st;ili.šča, da taki trditvi normalen bralec ne bo veijel. Razčleniti je treba tudi kontekst, v katerem jc inkriminirana tnlitev (ker gre za tisk;ino .stvar - ali je to članek, stalna kolumna. karikatura ittl.), in oceniti tudi širši okvir, v katerem je trtlitev" (Šelih 1997. 267). Zanimivi so tudi printeri iz slovenske sodne prakse. Tako je v nekem primeru sodišče na primer "/.../ zelo natančno izvedlo dokaz resnice in ugotovilo, tl.i je obtiolženi članek pisal na potllagi infornutcij, ki jih je prejel in so bile v poglavitnih točk;ih točne. R;izlog z;i oprostitev je bil torej tlejstvo, tla je šlo za resničn:i tlcjst-va. ki jih je .storilec objavil kot novinar.", ali pa: "V tretjem primeru, kjer je šlo za obj;t\o v enem izmeti bulvarskih časopisov, p;i je stjtliščc svoje stališče, tl;i obtiolženi ni imel namcn;i zaničevanja, oprlo, meti drugim, tudi na okoli.ščino, tl;i jc bil 'članek objavljen v časniku Sltnenske ntjvice, ki jc sicer tlnevnik, ventlar p;i sodi,/.../ v zvr.st t i. rinncneg;» tiska, za katerega jc zn;ičilen nekoliko bolj senz;i-cionalističen pri.stop...'/.../" (Selih 1997. 268-269). Zgodo\ in.sko že ustaljeno pnikso, tla sc obdolženec, če tlokaže resničnost svoje trditve, s tem ekskulpira, pozn;imo tutli pri nas. Ventlar pa je takšno prak.so izjemno kritično označilo l-A-rop.sko stKiišče, ki je menilo, tla dolžnost obdolženca, tla njora dokazati resničnost domnevno žaljivega mnenja, krši iijegtm) (oziroma njeno) pnivico tlo sporočanja mnenj (itlej) v okviru 10. člena livropske konvencije", pa tudi pr;tvico javnosti, tla bi bila s temi idejami (mnenji) .seznanjena. Sodi.ščc pa jc menilo, tla je dopustno ugotavljali resničnosi dejstev, ne pa resničnost nnienj(a).' (ieUU 1997, 269). Odgovor na vpra.šanje o tem, v katerih primerih jc v slovenskem kazenskem pravu tlokaz resnice mogoč in v k;uerih nc, jc v ločnici med dejstvi in mnenji. Nekatera merila za ugotavljanje ne/kaznivosti izraženih mnenj Glede na prakso ameriških .sodišč velja omeniti nekatera merila za pr:ivno ocent) mnenj, ki se kažejo kot u|X)rabna tudi v na.šem sistemu. Tako .se ne/kaznivo.si mnenja, ki jc ž;iljivo, določa gletle na tlejstva, na katera je mnenje oprto. Velj;i, tl:i izjav;i mnenja, čelutli ž;iljiveg;i, ni kaznis a, če so objavljen;i tutli dejstv;t, na k;itera .se to mnenje opira. To nc \elja, čc so t;i tlejstva s;ima pt) .sebi ž:iljiv;i; v tem |)rimeru je tudi na njih temelječe mnenje ž;iljivo. Če pa ta dejstva ni.so žaljiva, ]X)tem tudi samo mnenje ne more biti takšno. "Čc pri izj;ivi žaljivega mnenja dej.srva, na katerih temelji, ni.so navedena, in če je nuienjc tako, tla inij^licira obstoj žaljivih dejstev, je tako mnenje lahko kaznivo." (Selih 1997, 271). Pri oblikovanju ttn rstnih meril je vrhovno sodišče izhajalo iz .stališča, da ameriška ust;iv;i ne |X)zna pojma napačna ideja. "Na glede na to, k;iko škodljivo jc hihko kakšno mnenje, se njegova pr:ivil-nost - v skladu z ustavo - nc more presojati na sodišču, temveč v procesu tekmovanj;! idej. Mnenja zato načeloma uživajo ustavnopravno varstvo, kar ne velja za ' ,Mi.mi-iaili. lažna clcjsiva. Seveda pa je, kot že onienjeno, v primeru, ila mnenje tenK-lji na ilejsivih. treba preveriti, ali gre za dejstva, ki jih je mogoče preveriti in ugotoviti, ali so ta resnična ali lažna (ali imienjc obsega izjave o objektivno ilanih in prevei Ijivih dejstvih). Med primeri, ki so jih v zailnjih letih obravnavala .sloven.ska .sotli.Sča in .se nana.šiijo na podajanje kazcn.skopra\ ne ocene javno izraženega mnenja, velja omeniti primer novinarke, ki je bila zaradi objavljenega sporočila (komentarja) na prvi .stopnji ob.sojena zaraili kaznivega tlejanja žaljive obdolžitve, pritožbeno sodi.šče pa je odločbo spremenilo in obdolženko opro.stilo. "Njena izjava (mnenje) je bila oblikovana kot mešano mnenje in je temeljila na preverljivih ilejstvih. Ce bi uporabili merila, ki jih je oblikovalo ameri.ško Vrhovno scxli.šče/.../, bi ugotovili, da bi dejanje morali -šteti za žaljivo obdolžitev - če .se novinarka ne bi izrazila v obliki pogojnika, ki je v.sa donnievna dejstva postavil na rang izjave z nizko stopnjo \ er-jetnosti in si zaradi tega povprečen poslušalec ni mogel ustvariti .sodbe, da bi za.sebni tožilec lahko bil .storilec določenih kaznivih dejanj." (Selili 1997, 271). Zanimiv je tudi primer, v katerem so .sloven.ska .sodišča vrednotila osebni intervju v zvezi z razmerjem med dejstvom in mnenjem. Novinarka je namreč objavila zapis intervjuja z intervjuvancem o vedenju in ravnanju prizadete v prvih me.secih po koncu ilruge .svetovne vojne. V intervjuju je intervjuvani |wdal .svoje mnenje o njenem vedenju ler jo opisal z besedami, ki bi lahko pomenile žaljivo olxlolžilev. Prizadeta je vložila za.sebno tožbo tako proti novinarki kot tudi proti intervjuvane-mu (slednji je med |X)stopkom umH, zato je nadaljevala tožlx) le proti novinarki). Ključni razmi.slek tega primera je bil listi o dolžno.sti novinarja/novinarke, da preverja resničnost trditev v takem intervjuju. "Dej.stvo je namreč, da ti.sk mnogo pogosteje kot o dejanjih poroča o besedah ljudi, te izja\e pa skoraj |)raviloma ni.so ne\ tralne, temveč močno osebno obarvane. V z\ezi s tem je ameriško Vrhov no .sodišče ugotovilo, da lahko vir daje tirzne izjave o dejst\'ih /../ Jav nost ima, po mnenju .sotli.šča, pravico biti v celoti informirana o spornih vprašanjih, ki se pogosto oblikujejo v zvezi z olx^utliivimi problemi; tisk pa moni imeti pravico, da o takih vpr;išanjih |X)roč;i brez bojazni, da bi monil z.;ito prevzeti (pnivno) odgovornost." (.>5^111 1997, 272). V ameriškem pnivii .se je v zvezi s tem .stali.ščem razvila tutli tako imenovana doktrina o nei trahii reportaži (;ingleško F;iirness DtKrtine :ili Fair Comment Privilege), ki novinarj;i \ :iruje preti |>ostoj)kom zaratli r;izž;ilitve - seveda poti pogojem. tl;i je upr;i\ičeno in v tlobri \eri verjel. tl;i njegov članek točiu) izraž:i obtožbe, za k:uere jc izvedel. "Opustiti objavo takih poročil s;imo zalt). ker obstajajo resni pomisleki t) njihovi re.siiičnosti, bi pt)menilo t>niejevati svobtxit) izražanja, saj je ptjinen takih f)biožb prav v tem, tla .so bile .sploh postavljene." (.Šelih 1997, 272). Z:itleva pa je .seved;i |X>v.sem drug;ična, k:itlar ne gre več za nevtralno reportažo, ampak z:i lakoimenovaiu) zagoi orniSko novinarstvo, ko novinar ne le poroča o določenem problemu, amp;ik .se opretleli za eno od obeh n;tsprotujočih si strani. Kot ugot;ivlja .Šelihov;i (1997), se v n;iših r:izmer:ih ni mogoče ubraniti vtisa, tla skt)-rajtla ni novinarja, ki bi bil spo.solx?n objaviti nevtralno reportažo v zgonij ojDre-tleljeni obliki, saj .sti ntn inarji pretežno gLtsniki prav določenih opcij in le redko nevtr;ilni |X)ročev;ilci. Trenti t' smeri cirilno/mii negn varstva Ker pa razprava o iie/nevtralnosii poročanja slovenskih novinarjev ni preilniel pričujočega pris|X-vka, naj na koncu poglavja o kazenskopras nem varstvu pravice tlo časti in tk)brega imena omenimo le še irentl na tem ])otlročju, ki se kaže kot vse pogostejše natlomeščanje kazenskopravnega varstva z tirugim, največkrat civilnopravnim, torej otIšktKininskim varstvom. Argumenti za upravičenost tovrstnega trentla so tako funkcionalni argitmenl (funkcija kazenskopravnega varstva je, da država preganja in kaznuje nekatera družbeno najbolj škotlljiva tlejanja ozirt)ma zelo ptjinembne indivitlualne in javne dobrine; za varstvo vretinote ča.sti in dobrega imen:i zado.stuje civilno pnivnti varstvo, ki ga sam uvelj;ivlj;i prizatleti pos;t-meznik), argumentsamocenzitiv (kazen.skopravno v;irstvo časti in dobrega imena z zagrozitvijo z;iporne kazni lahko povzroča .samcKcnzuro pri novinarjih, ki tako |X)stanejo ]>ri svojem tlelu iK^lj zatiržani, k:ir lahko osiromaši kaktnosi kritike) in argtimein ne/koristnosti varstva z vidika prizadete osebe (interesi priz;itlete o.sebc kot zatk>.ščenje in ugotovitev protipravnega stanja .so lahko en;ikt> :tli bolje z;igo-tovljeni v civilnem po.stopku) (po Kontarščak 1999). Tutli .Šelihova (1997, 27i) poutlarja, da je "/..../ skep.sa v možnost, da kazen.sko pravo ureja obseg svobode tiska,/je/ tlt^volj utemeljena, tla bi bilo prav u|X)rabljati ga tutli n;i tem ptjtiročju k:ir se d;i varčno. Tako .se tutli ;ivtt)rj;i tega prispevka v niitlaljevanju osretlotočava n;i civilntipnivno varstvo kršenja pravice do ugleda pravne osebe v nujožičnih metli-jih ozironui .se ])o.s%ečav;i pogojem, ki morajo biti pothini, tla lahkt) govorimo o kršenju te pravice kot o civilnem tleliktu. Civilnopravno varstvo osebnostnih pravic pravne osebe v Republiki Sloveniji Objava odgovora ali popravka po Zakotni o javnih glasilih Z;ikon ti j;ivnih ghisilih tloloč;i: "Vsaktlo ima pravico titl odgovorneg:i uretinika javnega glasila zahtevati, da brezpLično objavi odgovor na objavljeno inftjrmacijo ter popravek objavljene inform;icije, s katero je prizadet;i njegova pravica ali interes." Tutli praksa medijev n;i tem področju je tlok;ij ja.sna in ne.sporn;i: tako fizične kt>t |>r;ivne t)sebe imajo pravico, d;i .skladno z tltiločili Zakona t) javnih glasilih z;ihtevajo brezplačen otlgovor ali jjoj5ra\ck t)bjavljene inform:icije. Bistvene razlike med fizičnimi o.sebami (posamezniki) in pnvnimi osebami na tem področju ni zaslediti in tako razlikovanje ni predvideno niti v Zakonu o j;ivnih glasilih. Zakon o javnih glasilih (prav tako pa tudi nov pretllog Zakona o medijih) precej natančno urejata luivedeno problematiko, predvsem v ix)glcdu .sodneg;i uveljavljanj;! te pravice v primeru, tla metlij popr;ivka ali odgovora ne objavi na sam poziv osebe, ki jc upravičena tlo odgovora. V tem kontekstu bi bilo smiselno razjasniti pojem "vsakdo", ki ga uporablja zakon. Čeprav na tem |x)tlročju nismo za.sletlili pravne prak.se, bi bilo po našem mnenju jiotrebno pojem vsakdo" razumeti tako, tla lahko zahteva to pntvico prav vsaktlo, če je prizadeta njegova pravica ali njegov interes. To pomeni, da bi lahko podal t)dgovor tutli nektio, ki sicer v .s;imein medij.skcm članku ni osebno time- njen (kol li/.iciia ali pravna osc-ha), \ciular pa pripada določeni skupini Ijuili. ki je bila v članku omenjena in se nanjo nanaša cnigovor ali popravek (npr podjeiniki, poliiiki,...). Pomembno je pou po.siopku, ki ga pretlviileva Zakoti o javnih glasilih, ni niti brez ' v.sebin-skih" omejitev. Pogoj za uveljavljanje te pravice je, kot smo že na\etlli, i^rizadetost interesa subjekta, ki objavo odgovora ali poprav ka zahteva. Drugi bistveni element oz. predpostavka pa je, da .se otlgovor ali popravek veže na v mediju objavljeno informacijo. Pri tem velja poutlariii, da gre za popravek objavljene infornuicije (dejstev, i^odatkov), ne pa za polemiziranje v medijih v zvezi z mnenji, komentarji, .... ki jih novinarji objavljajo v metlijih. Tisti, ki odgovarja, ima pravico, «.la otlgovar-ja le ne dejsiva in potlaike, ki so zapisani v določenem članku, nima pa niti zakonske niti ustavne podlage za to, da zahteva obvezno objavo polemik, mnenj, ... v mediju. Tudi l6. člen Zakona o javnih glasilih obravnava take predpostavke kol pogoj za uveljavljanje tožbenega zahtevka obvezne objave ])o Zakonu o javnih glasilih. Seveda ni nič narobe, če mediji objavljajo tudi drugačne odgovore bralcev, torej txlgovore in popravke, ki niso vezani na podatke, tlejsiva,... Ventlar .še enkrat |>oudarjamo, da je to .stvar medijske politike in ne prisilnih pretipisov, ki pravni ali fizični osebi ne garantirajo objavo txlgovora ali popravka - celo v primeru, tla zadeva članek to osebo, pa niso neposreilno "napatlena" dejstva in potlalki, ki .st) v zvezi s to o.sebo. Tako tutli Vrhovno sotlLšče Republike Slovenije pravi: "Splošna svolx3da izražanja namreč nikt^mur ne zagotavlja pravice tk) objave njegovih mnenj v prav tloločenem časopisu, ker izH)žljivo.st take pravice ni zagotovljena". Objava txlgovora ali poj^ravka je po.seben institut metlijskega i)rava, ki sevetla ni vezan na kakršntikoli povzročitev Sktxle ti.stemu, ki zahteva txlgovor ali popravek (seveda pa je mogoč tudi v |)rimerih ko tlo škotle tle facto pritle). Smi.sel instituta otigovora oz. popravka tutli ni v "i.skanju resnice", tlo katere naj bi tutli odgovor sicer pomagal. Smisel tega instituta je v tem, tla se tudi drugi, šibkejši strani nutli možnost, tla v medije pt>sreduje informacije o zadevi, ki jo zadeva in ima prav zalo tutli pravict) dti txlgovora ali popravka. Zato sc ne nusremo kar .strinjati s trtlitvami nekaterih, tla .se s pravico otigovora zasletluje tutli javni interes. Po na.šen» nmenju je pravica tlo otigovora tipična individualna pravica, ki zasleduje intlividualni interes z napačno inibrmacijo prizadetega po.sameznika. .Seveda s popravkom informiramo ludi javnt>.st in tako posretino dejansko izvršujemo javni interes, ventlar ta pravica nikakor ni vezana na javni interes. Odškodninska odgovornost [>o splošnih pravilih civilnega prava Zakon o obligacijskih razmerjih določa: "Ktlor ptjvzroči škodo tlrugenui, jo je dolžan povrnili, če ne tlokaže, tla jc škotla nastala brez njegove krivtie". Sam Zakon o obligacijskih razmerjih in tudi civilna teorija pravno priznano škodo nadalje deli na materialno (gmotno) in nematerialno, pri čemer je gmotna .škfxla je tista, ki pomeni zmanjšanje nekega premtJŽenja (navatlna škotla) ali i^reprcčitev njegovega povečanja (izgubljeni dobiček), negmotna otiškotinina pa predstavlja materialno zatlo-ščenje za pretrpljene telesne bolečine, tluševne bolečine ali strah. Za pridoliiicv «tlškociiiine po Zakonu o obligacijskih razmerjih je poirelK-n kuimilaiivcn obstoj naslednjih štirih elementov otlškodninskega tlelikta; - vzročna zveza, - oilgovornost oškodovalca, - protipravnost ravnanja, - krivdna (objektivna) odgovornost. Prve tri naštete elemente mora dokazovati in tlokazaii oškotlovanec, za odgovornost pa veljajo po samem Zakonu o obligacijskih razmerjih pravila obrnjenega dokaznega bremena (domneva krivde) in mora tako potencialni oškodovalec dokazali, tla za škodno dejanje ni odgovoren lxKlisi zato, ker ni njegovemu ravnanju mogoče pripisati nikakršne krivde, bodisi zato, ker jc neodgovoren zaradi "osebnih stanj", ki tako odgovornost izključujejo (neprištevnost,...). O odikodninski odgovornosti medijev za materialno škodo, povzročeno /mivn/m osebam O materialni (gmotni) škodi govorimo takrat, ko je z določenim (protipravnim) dejanjem nekomu povzročena škoda, ki se lahko kaže na tlva načina: botlisi kot zmanjšanje premoženja (navadna škoda) bodisi kot preprečitve povečanja premoženja (izgubljen tlobiček). Z medijsko aktivnostjo je mogoče nekomu povzročiti škodo, ki mu premoženje zmanjša ali prepreči povečevanje le-tega. 'Ibda še preden začnemo z analizo morebitnih situacij, moramo jasno povedati, tla imajo številni zapisi v medijih vpliv, da sc nekomu premoženje zmanjš:i ali dobiček nc ptivcča. Le rctlki izmeti teh zajJisov pa imajt) za pt)sletlico t)tlškt)tlnin-skt) f)dgo\ornost. Prvi primer, ki ga lahko navctlemo za ilustracijo zgornje trtlitvc, jc oglaševanje. Ce neko |X)djelje oglašuje dobčen produkt in je pri tem u.spcšno v smislu povečevanja protlajc, potem n:i nek način zmanjšuje sretistva, ki so na trgu namenjena za tlruge produkte, in na ta način v nekem smislu povzroča konkurenci .škodo. Ta "šktKla" .sevetla ni pravno priznana, saj je vsakt^mur jasno, tla se tlopu.šča zaratli nujnosti tržne konkurence. Drugi primer, ki ga lahko navctlemo, je novinarski članek, ki govori o določeni vrsti prtxlukta, ki je na primer Sktxlljiv z;i zdravje, pri čemer pa proizvajalec produkta ni individualiziran. V tem primeru medij .seveda ne "napatla" neposretlno tloločcne pravne o.sebe, pač pa informira bralce/ gletlalce / pt)slušalce o vplivih tloločenega protlukta na ztiravjc. Ali bi v teh primerih lahko prišlo do odškodninske otlgo\ornosti metlija do pravne osebe - proizvajalca? Po našem nuienju ne, razen .seveda v specifičnih primerih, ko bi bilo mogoče dokazati, da so medijski članki zavestno z.avajali bralce / gledalce / poslušalce tako, tla .st) .se |XKlalke izmišljali, jih zavestno prirejali ali so jih celo zavestno oblikovali tako, tla so po.skušali rušiti določen protlukt in/ali pridobivati predno.st drugemu produktu. Mediji nanucč v primeru, ko pi.šejo o določenem produktu (storitvi,...), izpolnjujejo prctlvsem funkcijo obve.ščanja ja\ nosti in na ta način de facto omogočajo izvajanje ustavnih pravic v zvezi s .svobodo govora. Tretji primer, ki ga lahko navedemo, pa lahko na primer \cžcmo na zapis o pravni o.sebi, o kateri sc v mediju pojavi prispevek o sumu storitve kaznivega dejanja, /aradi lakih oiijav v mediji!) hiiiko (precK'sem) manjš:i podjetja ceki propadejo, na v.sak način pa je na.stala škoda običajno |)rccejšnja, pri čemer mediji le izvršujejo (ustavno) pravico do .svobode izražanja, katere bi.stveni del je .seve-ila tudi pravica sprejemanja nuienj kot podstat za izvrševanje te pravice. Tutli v tem primeru ne obstaja temelj za odškodninsko odgovornost, saj mediji z objavt) lakih novic .skrbijo za javni interes. Vseeno pa je prav v primerih, ko sc govori o kazetiski odgovorno.sti, potrebno posebej poudariti, da jc nujna i^osebna skrbnost. Ta posebna skrbnost .se mora nanašati na natančntjsi ix)sretlo\anih |)odatkov v zvezi s stopnjo (pred)kazenskega postopka, v kateri .se osumljenec nahaja. .Metlij mora pri poročanju zato striktno upoštevati terminologijo kazenskega postopka in ustavno domnevti t) netUjIžnosti, tlokler ni tirugače tkikazano. Vsekakor bi bil lahko razlog za otiškodnin.sko odgovorno.st, če bi nektio v članku zapi.sal, da gre za "krivdo", čeprav v jeziku kazenskega po.stopka .šc ni ugotovljena nikakršna krivda in gre zgolj za razloge za .sutii. V zvezi s kaznivimi dejanji .sc v medijih pogosto pojavlja .šc ena napaka, ki bi vsekakor lahkt) bila razlog za tJtlškotlnin.sko otigovornost, čeprav pravne prakse nismo zasledili. Gre za vprašanje navajanja kaznivega dejanja, za katerega je bil neka o.sebe preti časom tjb.sojena. Pri tem ni problematično to, ali je tako pisanje za osvetlitev |)osameznega mctlijskega prispev ka potrebno ali ne. Gre za preprosto preslikavo tlejstva. tla |X)zna naša kazen.ska zaktinotlaja in.stitut rehabilitacije, katerega smisel je v tem, tla .se storjeno kaznivt) tlejanje po tloločenem času izbriše, .saj morajo inteti tudi ob.sojenci za kazniva ilejanja |)ravict) tlt> pozabe, ki naj jim omogoča natlaljnjc normalno lunkciotiiranjc v tlružbi. V primeru, tla mediji "tjdpi-rajf>" zatleve v zvezi z določenim obsojencem v času, ko bi ta že moral uživati "pravico tlo (Kjzabe", lahko storijo tej o.sebi veliko šk(xlt), ki jo je |X3 našem tiincnju o.scba upravičena zahtevati nazaj po jjravilih otiškodnin.skcga prava. Zgoraj navetlene primere smo pregledali iz prejjrostega razloga, da bi lahko jasno razločili med tem, tla je nektio z objavo določene informacije v medijih tle facto oškotlovan, ne pa .seveda tutli upravičen do odškodnine zaratli tega. Da bi bil tJŠkotlovanec do otlškfxlninc upravičen, morajo biti poleg nastanka škotle potlani tutli tirugi elementi, ki predstavljajo temelj za otiškotininsko otigovornost. Da bi razumeli uveljavljanje (materialne) otiškotininske otigovornosti v metlij-skih tožbah v zvezi s kršenjem osebnostnih pravic, moramo pretivsem izhajati iz dveh predpostavk, ki .sta vedno predmet tehtanja v t.i. tiskovnih sporih in ki sta že po tleliniciji vedno ktjnf liktni: a) iz o.snovne (družbene) funkcije medijev (obvci^čanje, informiranje), b) iz sfere "za.sebnosti", ki .se krši tioločeni o.sebi (čc sploh gre za sfero za.sebnosti). Osnovna družbena vloga metlijev, zaradi katerih imajo metliji npr tudi .svoj sistemski zakon (Zakon o javnih glasilih), je seveda informiranje javnosti, ki jc edet^ izmeti neobhotlnih jX)gojcv za .svobodo govora. Hkrati pa je s stališča tega prispevka ta vloga metlijev tutli razlog za odškodninsko ek.skulpacijo medijev, ker zaradi urcsničcvatija te funkcije njilitjva dejatija pogosto izgubijo tiaravo protipravnosti. Dr .Šinkovec pravi: "V tiskov nih sporih jc običajna trtlitcv, tla .so s pisanjem izvajali njihovo ustavno vkigo. Tako naj l)i postal metlij govornik v korist tretjega oziroma naj varuje nacionalni inicrcs - skrh za jjoliiični, gospotlarski, stKialni ali kulturni interes v javnosti, kar je ekskulpacijski razlog." Smisel pravnega reda (v konkretnem primeru sotlišč) je, da stalno lovi pravo ravnotežje nted tem, kaj lahko mediji objavljajo v z\ezi z delovanjem pravnih o.seb (ker je to pač v javnem ititeresu) in kje ta javni interes preneha in s tem preneha tudi |)ravica medijev, da javno.sti o določenih zadevah informirajo. Prenehanje javnega intere.sa pa je seveda vezano z za.sebnim intere.som nosilca pravice (fizične ali pravne osebe) do zasebnosti. Naj le na kratko otnenimo, tla .so .se v z\ezi s pravico tlo za.sebnosti in pravico do obve.ščenosti razvile različne teorije, na potllagi katerih se v konkretnem primeru tehtata obe, po naravi kontratliktorni pravici. Na.štejmo le nekatere izmeti njih in njihove bistvene značilnosti: - teorija o sjerah: zasebnost t)liravnava pretivsem v "prt)storskem pogletlu", - teorija o i /ogali: obravnava pretivsem vlogo tloločene osebe v tlružbi, - teorija ai tononiiiegapredstarljaiija: gradi na preti|)t)stavki. tla oseba sama otllo-ča, katere potlatke bo |X)sretloval naprej in komu. Če nekoliko podrobneje |X)gletlamo teorijo o sferah, ugott>vimo, da ta teorija ix)zna na.sletinje sfere: - jarno, kamor bi npr lahko šteli stanja, ko po.sameznik zavestno "deluje" za javnost (novinarske konference, javni sprejemi, „.); - zasebno, kamor lahkt) npr štejemo v.se dogotike, ki niso fKivezani s poklicnim in javnim življenjem določene osebe (t i. družinsko življenje ali za.sebno življenje); - tajno, k:imor lahko štejemo zaupne zadeve (telefon.ski |X)govori....); - intimno, kjer gre z;i n:ijbolj z;iupne z;itlc\ e (spolnost, telesna in tlu.še\ iui st;inja,...). .Sevetla poutlaijamo, tla je zgt)rnja delitev le ena izmeti možnih in v okviru tega prispe\'ka pretlstavljen;i zgolj z;i pon;izorite\' sniisht teorij. T;i je se\ etla v temu, tLi ' pretlalčkanje" podatkov t)d javnih pa do bolj, ntanj ali |X)polnoma nej;ivnih ustvarja nek;i pravihi, ki metlijem postavljajo mejo, tlo kt)tl smejo iti. Se\ etla pa je potrebno pf>utl;iriti .še nekaj. Teorije za.sebnosti. k;ikršnekt)li že .so, so neuponibne same z;i.se in jih je potrebno pri (xlločanju o tlopustnosti obj;ivc v metlijih ume.stiti šc v okvir nekaterih tirugih ključnih pt>tlatko\', kot .so: - položaj osebe v družbi, kjer sevetla velj;i j^ravilt), tla so j;ivnc osebe (iX)litiki, metlijskc zvcztie,...) nuinj v;irov;me kot nej;i\ nc osebe; - narara in percepcija medija, kjer je hihko otiločilen razlog j)ri posegu v o.sebno-.stne privice pniv narava medija (npr tolerirmje .senz;icionalno.sti rumenega tiska); - narara in percepcija rubrike v mediju, kjer je članek objavljen (tloločene rubrike v metlijih tlopuščajo več .s\obotie pri posegih). Pra\o ravnotežje lahko tlefinint le .sotliui pr;iksa, .saj je zakonotlaj;i vse pre\eč incrina. d;t bi hihko vse v i>raksi izjemno "jiisane' primere vnaprej predvidela in določil;) mejo med dopustnim in nedopustnim. V.se, na kar se lahko t)bičajno .sodišča pri odločanju nanaš;ijo, so pravni stantlartli, ki jih je |X)trelino pri odloč;i-nju vsebinsko izpolniti s posebnostmi pos;imeznega primcr;i. V;irstva osebnostnih pravic in tirugih pntvic pravnih oseb torej ni mogoče obr;tvn;i\-ati "absolutno", saj bi bila v tem primeru neposredno ogrožena v.sa medijska tlej;i\ nost. preko nje p;i (en;i otI prav tako temeljnih pravic) pravic;i tlo infor- iniranja. V sodni jiraksi je pri len» prevladala teorija, da je v sorazmerju s |K>zna-nosijo nekoga dopusten tutli vtltir v njegovo sfert). Otiškodiiiiiskfi odgovornost za tieprvmnieitjsko škodo, povzročeno Imnmitu osebam po Zakonu o obligacijskih razmerjih Če primerjamo sistem ptnračila nepremoženjske šktitle s povračilom premoženjske škf)tle, laliko ugotovimo bistveno razliko. Zakon o obligacijskih razmerjih priznava pravico tlo povračila vsakršne materialne šktitle, ki (pravni) osebi nastane. Pri nematerialni šktnli pa to pravilo ne velja: o.seba je upravičena .samo tk) povračila nepremoženjskih .škod, ki jih zaktjn izrecno navaja (numerus clausus pravic). Kot nepremoženj.sko škodo določa Zakon o tibligacijskih razmerjih telesne ali tlti.ševne bolečine in strah, te pravice (xt zakon v natl;ilje\anju šc potlrt)bneje razčlenjuje. Že po .sami zakon.ski tlefiniciji (telesna ali du.ševna bolečina, .strah) je tako |X)j-movno izključeno, tl:i bi bila pra\ na oseba uprav ičena tk) povračila nepremt>-ženjske škt)tle. Takt) hihko |)t)tlamo ent)staven otigovor, ki se glasi: pntvne osebe nistj upravičene do povračila nepremoženjske .škotle. linako govori lutli ,Sodb:i Vrhovnega sotlišča Ips 586/92, ki določa: '/.../ V primeru kršitve o.sebnt)stnih pravic pravna o.seba nima pravice tlo denarne tnlškotlnine po 200. čl. ZOR" Odškodninska odgovornost za nepremoženjsko škodo, povzročeno pravnim osebam ]h> predlogu Zakoiui o obligacijskih razmerjih Cc smo v pregletlu pozitivne zakonotlaje ent)stavno zaključili, tla se nepremo-ženjska škotla pravnim osebam zaratli zakonotlajne uretlitve ne priznava, pa moramo povedali, tla pretllt)g novega obligacijskega zakonika, ki je v pailamen-larnem pt)stopku, predvitleva tirugačno ureditev. Pretilog obligacijskega zakonika v zvezi z nepremoženjsko škotlo, povzročeno pravnim o.sebam, določa: 138. člen Škoda Skoda je zmanjšanje premoženja (navadna škoda), preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček), pa tudi povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe (nepremoženjska škoda) 189. člen Denarna odškodnina pravni osebi Za okrnitev ugleda ali dobrega imena prisodi sodišče pmvni osebi pravično denarno odškodnino neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi če premoženjske škode ni, če spozna, da okoliščine primera to opmvičujejo. I/ predloga obligacijskega zakonika torej jasno izhaja, da naj bi bile po sprejemu tega zakona tudi pravne osebe upravičene do od.škoilnine za okrniiev ugleda ali dobrega iniena podjetja, ki ne bi bila odvisna od nastanka premoženjske .škode določenemu jx>djctju. Težko je predvidevati, kak.šne bodo v praksi |)osledice take zakonske določbe, če bo seveda sprejela. Vsekakor pa lahko rečemo, da je taka možnost tlobrodoSla novost, ki bo lahko v veliki meri vplivala na način novinarskega poročanja o pravnih o.sebah, ki so v obstoječem .sistemu precej neza.ščitene pred medijskimi sodbami. LITERATURA Uerden. Andrej. 1999. .Svoboda i/ra^.anja in zaščita posameznikov pred njeno zlorabo. Pravna praksa, št. 15,1-K. Dular, Drago. 1990. Osebne pravice pravnih oseh in njihovo varstui. Pravnik. 45, 4S1 - 491. Frantar. Tone. 1999. Zakon o javnih glasilih. .Sodna praksa Vrhovnega sodišča KS. Pravna praksa, št. 15, lK-27. Ivanjko, Sinje, Marijan Kocbek. 1991. Pravo družb, l.jubljana. CZ L!railni lisi Kepiiblike Slovenije. Jadek-IV-nsa, Dunja. 1994. Nepremoženjska .škoda pravne o.sebe. Pravnik. 49, 24.V251. Kark)v.šek. Igor 1992. Nadomestilo nepreniož-enjske škode in funkcije le-tega. Pravnik, 47, 35-46. Koniar.ščak. Kristijan Anton. 1999. Civilnopnn n«) varstvo C;i.sti in dobrega imena preil |>osegi mno^.iCnih medijev. Dipk)mskodck>. Maribor: Pravna fakulteta. Košir, Manca. 1997. Novinarji med javnostjo in dobičkom. l'odiet|e in delo, 23, 1152-1155. I.e.skovic, Alenka (ur). 1994. Kazenski zakonik Republike SU)venije. I.|uhl|an;<: CZ Uradni list Republike Slovenije. Pavčnik. Marijan. 19S7. Leksikon Cankarjeve založbe: Pravo. Ljubljana; Cinkarjeva zakižba. l^)lajnar-Pavčnik. Ada. 1997. Temeljne pravice kot o.scbnostne pr.i\'ice. V M. Pavčnik. A. IVilajnar-Pavčnik. D. Wedani-Lukič (ur). Temeljne pravice. 150-172. Ljublj;ina: Cankarjev:i založba. Strohsack. Boris. 19KH. Oris razvoja pravnega instituta nepremoženjske škoile, seilanj;i pravna ureditev ter sodna praksa t» nepremoženjski .škodi v jugoslovanskem pravu. Pravnik. 43, 227-244. Selili, Alenka. 1997 Svoboda izražanja in kaze4nskopravno varstvo časti in ugled:i. Nekiij izbranih vprašanj. V .NL Pavčnik. A Polajnar-Pavčnik. D. VCedam-I.ukič (ur). Temeljne pravice, 257-276. Ljubljana: Cankarjeva /.aU)Jiba. Šinkovec, Janez. 1995. Odgovornost pri svobodi izražanja mnenj, zlasti meilijev. l'r:ivnik, 50. 299-306. Šinkovec, Janez. 1996. Za.sebnost in sredstva javnega obveščanja. PtKljeije in delo. št. 5. 9031007 Šinkovec, Janez. 1997a. O.sehne ustavne pravice in mediji. Ptuljetje in tlelo, 23, 1157 - 1165. Trampuž, Miha. 19H3. Sodba zaradi izostanka in den;iriii tjdškodiiinski zahtevki za nepre-nioženjsko škodo. Pravnik, 3H, 361-375. Zailer, Simona. 1999. Javna glasila: pravica do odgt)vora in |x>pr;ivka. Pravna praks:i, St. 15, 9-17