ISSN 0351-6407 9 770351"640019 Če se sušca da orati, bo treba aprila jokati. Murska Sobota, 2. marca 2000, leto Lil, št. 9, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT INTERVJU, str. 10 AKTUALNO OKOLI NAS, str. 3 IZ NAŠIH KRAJEV, str. 1 5 Prva kuharska violina Branko Časar Se bo Štefan Prša premislil in ponovno zaupal podžupanu? Lomanoše so ena redkih vasi, kjer se število prebivalcev povečuje JANEZ VOTEK Čas Je tak, da bi bilo presenečenje, če se pomurska poslanska skupina ne bi oglasila. Vendar s svojim oglašanjem niso prepričali, prej nasprotno, dokazali so le, da se temeljnega problema na Hotizi ne zavedajo ali Jim preprosto ni bilo dovoljeno, da bi se ga zavedali. To pa zaradi tega, ker vsi, razen enega, funkcionirajo znotraj oblastne garniture. In o tem, kako je pri tej garnituri z zunanjo politiko in zaščito nacionalnega interesa, nam pripoveduje število zunanjih ministrov. Gospodje, ko govorimo o Hotizi, ne moremo govoriti o političnih manipulacijah z meddržavnim sporazumom o obmejnem sodelovanju. Problem Hotize ima nesporno širše dimenzije, ki ga goli obmejni sporazum ne more rešiti. V vsej zgodbi je žalostno to, da se sedaj manipulira z dušo nesrečnika, ki je že »na svoji pravici«. Gre za strateški vidik ozemeljske celovitosti Slovenije in njene meje s sosednjo državo. Z nacionalnega in tudi varnostnega vidika namreč ni vseeno, ali bo meja na osrednji magistralni cesti ali na reki Muri. Čeprav gre za dva različ- Manipulacija z dušo nesrečnika, ki je že »na svoji pravici« na pojma državne in prejšnje republiške meje in četudi je bila katastrska meja taka, kot je danes, je praktična meja potekala na reki Muri, kar dokazuje tudi brod na Muri, kije slovenska last. Da sta bila zunanja politika in reševanje mejnih sporov vprašljiva, potrjujeta tudi pogovor Hotižanov s predsednikom in izjava ob nedavnem obisku hrvaškega parlamentarca dr. Tomca. In tuje temeljni problem vpliva parlamentarcev na zaščito nacionalnega interesa, kajti barantanje s kriteriji za mejo lahko prizadene ravno ta interes. Krajani Hotize ves čas svojega boja omenjajo problem meje in ne režim ob meji, to pa sta dve povsem različni zadevi, kije parlamentarci in tudi predstavniki lokalne oblasti nočejo razumeti. Zato tudi ne preseneča, da so prišli krajani Hotize k predsedniku države brez Občinarjev. VESTNIK ZA ZVESTOBO Vsak teden bomo objavili ime naročnika, ki nam je zvest najmanj 10 let. Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK! DOBITNIK VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN OLGA LANJŠČEK BERKOVCI 28 9207 Hotižani pri predsedniku redsednik R Slovenije Milan Kučan s sodelavci je v soboto sprejel na sedežu mestne občine Murska Sobota delegacijo Hotize, v kateri so bili: predsednik sveta KS Štefan Sobočan, Viktor Bogdan in Štefan Kolman ter občinski svetnik Stanko Gjerkeš. Hotižani so seznanili predsednika države s težavami, ki jih imajo ob meji s Hrvaško po 1993. letu, ko je slovenska policija nehala nadzorovati ozemlje na levem bregu Mure oziroma ga nadzoruje le do katastrske meje Sv. Martina na Muri. Posledica tega je, da se na levem bregu Mure, vse do murskega nasipa pri Hotizi, občasno pojavljajo hrvaški policisti. Le-ti (in ne slovenska policija) so nedavno obravnavali tudi tragični dogodek: smrt mladega Hotižana. Predsednik R Slovenije Milan Kučan je dejal, da imajo prebivalci obmejnih krajev vso pravico do varnega in mirnega življenja, ki pa jim ga mora zagotoviti država. Podprtje prizadevanja Hotižanov in drugih, da naj ostane mejni režim tak, kot je bil pred osamosvojitvijo Slovenije. Obe državi naj bi s posebnim sporazumom spoštovali stanje pred 1991. letom vse dotlej, dokler ne bo uradno določena meja med državama. Spomnimo naj. da se Hotižani za- vzemajo, da poteka meja po sredini struge Mure. - Š. S. ■ ZVEZDA - DIANA Murska Sobota, d. o. o. Ministrica Petrinova v Muri M ed enodnevnim obiskom v Pomurju je ministrica za gospodarske dejavnosti dr. Tea Petrin obiskala tudi nekatera podjetja. Po pogovoru s pomurskimi gospodarstveniki si je ogledala proizvodnjo v največji pomurski tovarni Mura, kjer se je pogovarjala z vodstvom podjetja. Pogovor je bil zaprt za javnost, vendar smo izvedeli, da so ministrico seznanili s strategijo in vizijo razvoja podjetja. Ta mora biti tudi v skladu z razvojno strategijo gospodarskega razvoja države, saj je to pogoj, če želi Mura konkurirati za sredstva, ki bodo namenjena za preustroj tekstilne in oblačilne industrije. Razpis za ta sredstva skupno pripravljajo, tri ministrstva, ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ministrstvo za delo ter ministrstvo za znanost in tehnologijo, sredstva pa bodo namenjena razvoju trženja, tehnološki prenovi in izboljšanju kadrovske strukture v podjetjih. V Muri pravijo, da bodo kandidirali za pridobitev teh sredstev. Predstavniki Mure so ministrico Petrinovo seznanili tudi z načrtovanim zmanjševanjem števila zaposlenih, saj bo podjetje v letu 2005 zaposlovalo le še 4.700 de- lavcev. Posebna pozornost bo v prihodnje namenjena racionaliza- SLASTNI PUSTNI KROFI NAROČITE SIJIH V PREKMURSKEM HRAMU, telefonska številka je 21 560, IN V SLAŠČIČARNI HOTELA DIANA, 1/ 97 14 ciji vseh stroškov in večji usmerjenosti v trženje, želijo pa doseči tudi večji obseg izdelkov lastnih blagovnih znamk, predvsem za nove ciljne skupine. Popoldne je ministrica s sodelavci obiskala še Zdravilišče Radensko, kjer se je prav tako pogovarjala z vodstvom podjetja. L. KOVAČI marles hiše maribor d.o.o. NAROČNIK 2 AKTUALNO OKOLI NAS 2. marec 2000, IBM Balkan Zakaj je mir na Balkanu odvisen od Mitroviče? Če bo Nato obupal nad razmerami v Kosovski Mitroviči, bo uradni Beograd vnovič pred izzivom lanske pomladi osovska Mitroviča, ki seje med letoma 1980 in 1989 imenovala Titova, je 326 kilometrov oddaljena od Beograda. Po Natovih napadih na ZR Jugoslavijo je mesto razdeljeno na severni srbski in južni albanski del. Nekaj podobnega se je po hrvaško-bo-šnjaški vojni pripetilo v Mostarju, ki je strogo ločen na vzhodni bošnjaški in zahodni hrvaški del. Tujci dogajanje v Mitroviči primerjajo z nekdanjim Bejrutom ali Belfastom, v resnici pa je za Mitrovico težko najti kakršno koli primerjavo iz preteklosti Evrope bodisi sveta. K tradicionalnemu sovraštvu med Srbi in Albanci je svoje dodala tudi politika, zaradi katere je na začetku lanske pomladi prekipelo zahodnemu delu mednarodne skupnosti, ko so se Natovi bombniki in rakete znesli nad ozemljem ZR Jugoslavije. K Tokrat Beograd (uradno) nima nič z dogajanjem na Kosovu, ki se je začelo pred dvema tednoma v Mitroviči. Srbi so iz svojega dela mesta s kamenjem pregnali ameriške pripadnike mirovnih sil Kforja. Naslednjega dne so se pregnani vojaki vrnili in med preiskavo srbskih hiš našli sedem paketov razstreliva, veliko nabojev, deset avtomatskih pušk itd. Ko je iz Prištine, kije od Mitroviče oddaljena približno toliko, kot je Gornja Radgona od Maribora, v podporo svojim rojakom na pot krenilo kakih 20.000 Albancev, so srbski socialisti nemške vojake Kforja obtožili za oživljanje nacizma iz 2. svetovne vojne. V severnem delu Mitroviče namreč živijo Srbi, ki imajo Slobodana Miloševiča še naprej za zaščitni znak srbskega življa v zasedeni pokrajini, zato so na sedežu Nata, v Washingtonu in New Yorku prek ameriškega veleposlanika v OZN Richarda Holbroocka obtožili režim v Beogradu za rušenje krhkega miru na Kosovu, kjer pa se v resnici prvotna vloga žrtve med Albanci čedalje bolj spreminja v krvnika balkanskega kova. »Nato ščiti albanske teroriste,« nenehno ponavlja uradni Beograd. VESTNI IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Narta Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še. Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografe), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šo-men (tehnična urednica), Robert J, Kovač (računalniški prelom).' Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulicaarti. Novaka 13, tel. št.: 31 998(naročniška služba), n.c. 31 960.33 019(no-vinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št, telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601 -53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12, Korenine zla Prav v Mitroviči kot najbolj razkosanim, z bodečo žico obdanim in vojaki Kforja nadzorovanim mestom na Balkanu in Evropi je mogoče občutiti korenine zla, ki se v srbsko-al-banskih odnosih vlečejo skozi stoletja, predvsem pa od začetka 20. stoletja, od obdobja balkanskih vojn in oblikovanja albanske in jugoslovanske države. Kosovo je postalo del Srbije šele leta 1912, ko seje nemirna pokrajina ločila od turške države. Sprememba suverenosti nad Kosovom je spremenila tudi položaj srbske manjšine - od brezpravne do pooblaščene. Med dvema vojnama je Beograd izvajal »srbizacijo« Kosova. Navzlic velikim naporom, da se spremeni demografska podoba Kosova, so se Srbi zmeraj izseljevali - predvsem iz ekonomskih razlogov. Kmalu po 2. svetovni vojni so se uprli Albanci z dreniškega območja, ker je Kosovo ostalo v okviru Jugoslavije. Negativni razvoj dogodkov je bil delno ustavljen šel? s sprejetjem ustave SFRJ iz leta 1974, ko je Kosovo postalo sestavni del jugoslovanske federacije. Po študentskih demonstracijah v Prištini leta 1981 - eno leto po Titovi smrti - je v ospredje prišlo vprašanje, ki je pravzaprav odprlo proces razpadanja SFRJ, s tako imenovanim »nerešenim srbskim nacionalnim vprašanjem«. Vmes se je v kosovski tragediji dogajalo marsikaj - od pospešenega izseljevanja kosovskih Srbov in drugih Nealbancev, ki so še danes za javnost prava skrivnost, do poskusov prosvetljevanja območja, ki je leta 1963 dobilo položaj avtonomne pokrajine. Nihče pa ne more dati roko v ogenj, kaj se bo iz tega še izcimilo, kajti takih Srbov in Albancev, ki bi bili pripravljeni živeti v miru, je čedalje manj, resničnega miru pa ni mogoče nadzorovati niti z mednarodnimi silami Kfor. Na nedavnem 4. kongresu Socialistične partije Srbije Slobodana Miloševiča so obtožili Nato oziroma Zahod za polom mirovne politike na Kosovu, za nasilje nad kosovskimi Srbi itd. Ni jih malo v srbski politiki in zunaj nje, ki so ne glede na ceno zadevo vnovič pripravljeni vzeti v sv- Rešitve brez kompromisov ni Hotiza v Ljubljani Poslanci še niso ratificirali maloobmejnega sporazuma s Hrvaško otiški dogodki zadnjega tedna, ki jim je bila tragična nesreča, v kateri je zgorel voznik osebnega avtomobila, le povod za začetek reševanja večletne obmejne problematike, so končno prisilili tudi politike obeh držav, da so se začeli več pogovarjati o težavah ljudi, ki živijo na Hotizi ob reki Muri ter se iz dneva v dan srečujejo s problemi, ker Slovenija in Hrvaška še nista določili meje, kajti zato nimajo niti maloobmejnega mejnega prehoda in zaradi tega hrvaški policisti večkrat zaidejo na levi breg Mure. Morebiti nosi delno krivdo za težko življenje ob nedoločeni meji tudi slovenska država, saj poslanci še niso ratificirali maloobmejnega sporazuma s Hrvaško, medtem ko je hrvaški sabor to storil že zdavnaj. Poslanci, predsednik in odbor Potem ko so se srečali Ho- tižani v soboto v Murski Soboti s predsednikom države Milanom Kučanom, v nedeljo pa s poslancema Cirilom Puckom in Tudi predsednik države Milan Kučan je med srečanjem s Hotižani v Murski Soboti dejal, daje država dolžna zagotoviti razmere za varno življenje vsem svojim državljanom in da je izhodišče naše države uresničitev stališča, da do dokončnega sporazuma o poteku meje med ^Slovenijo in Hrvaško obe državi opravljata svoje pristojnosti kot pred 25. junijem 1991. Predsednik države je še obljubil, da bo govoril z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom in mu svetoval, naj se osebno zavzame za rešitev tega ' problema. Minister za notranje zadeve Šuklje pa je po Kučanovih besedah predstavnikom Hotize že dal zagotovilo o varnosti. Gezo Džubanom, so njihove zahteve, da se na njihovem območju vzpostavi mejni režim, kot je bil 25. junija 1991, nadzor na levem bregu naj opravlja slovenska policija in da naj brod med Hotizo v Sloveniji in Svetim Martinom na Hrvaškem postane maloobmejni, prišle tudi na dnevni red srečanja delegacij odbora državnega zbora za mednarodne odnose in odbora za zunanje zadeve hrvaškega sabora, ki sta se v ponedeljek srečala v Ljubljani. Naj organi države najprej posredujejo Delegaciji odborov sta zahtevo Hotižanov proučili in pozvali zunanji ministrstvi obeh držav, da proučita možnosti za odprtje maloobmejnega prehoda z bro-dom na Muri. Predsednik slovenskega odbora Jelko Kacin pa je o tragični nesreči na Hotizi pripomnil, naj organi države najprej posredujejo in se šele nato sprašujejo, kje so prihodnje meje med državama, in poudaril, da morajo slovenski organi, ko gre za zaščito človeških življenj, posredovati, in to v skladu z že obstoječim dogovorom, ki omo- Določitev in rešitev slednje pa ne bo mogoča brez kompromisov, je menil predsednik odbora hrvaškegd sabora Zdravko Tomac. Pri tem je omenil mo- žnost menjave ozemlja, vendar se bo o tem morala pogovarjati pristojna diplomatska komisija za mejo. Do podpisa sporazuma o mejah, so sklenili med srečanjem, veljajo dogovori iz 25. 6. 1991, ko seje Slovenija osamosvojila, in se uresničujejo na vsej meji. Kaj menijo na Hotizi? Predsednik krajevne skupnosti Hotiza Štefan Sobočan se je na rezultate srečanja hrvaške in slovenske delegacije odzval z ugotovitvijo »da obstaja dobra volja obeh strani, da se neprimerne razmere čimprej uredijo«. Upa, da se podoben dogodek, Iz Ljubljane piše Kje in s kom je spal, če je spal Čeprav je do pravega barvanja jajc še lep čas, pa v Ljubljani tudi v tem času brez njih ne moremo. Najprej so še študentje spravili k metanju jajc na Mobitelovo stavbo, češ da jih kradejo pri internetskem gledanju, nato pa je mati županja Vika Potočnik na zajtrk z jajci in hrenovkami v mestno hišo povabila svoje prijatelje iz stranke LDS. Seveda le tiste, ki niso zadovoljni s predsednikom stranke Janezom Drnovškom in ki jim je zmanjkalo jajc, da bi javno povedali, kaj bi radi. Stara jugomladinska naveza še deluje, tako da so nekdanji ministri in politiki,, kot so Slavko Gaber; Zoran Thaler, Igor Omerza, Janez Kopač, Jaša Zlobec itd., lahko strnili vrste in bodo svojemu predsedniku, ki jih je pripeljal na oblast, nataknili zanko na glavo. Račun za zajtrk sicer ni bil velik, le nekaj malega več kot 10. tisoč tolarjev, pa še iz županjinega kabineta so sporočili, da ga bo poravnala sama. Računa pa prav gotovo ne bo poravnal podpredsednik vlade Marjan Podobnik, saj za protokolarni sposojeni in njemu ukradeni avto Audi 6 ne bi bila dovolj njegova celoletna plača. Nam »šankistom« pa je dal veliko dela, ko smo analizirali, kje in s kom je Podobnik spal, ko je varnostnik odpeljal avto pred svoj blok. Vendar smo nekako ugotovili, da je glede na to, daje Podobnik v avtomobilu pustil denarnico, spal iz Ijubez- ženi in enomesečnem otroku gledal »fuzbal«. Pri »fuzbalu« pa se vse oprosti. Ni zaman podpredsednik vlade tudi predsednik ženskega nogometnega kluba Ilirija. Tudi pri podpredsedniku oz. »po-dpoštenjaku« torej ne gre brez jajc. Sicer pa je ljubljanski nogomet spet pristal v političnih sferah, saj so po devetih letih (!) ugotovili, da centralni stadion za Bežigradom ni kulturni spomenik, da se lahko po njem rije in se ga spreminja. Še posebno zdaj, ko je križevniški red, večinski lastnik stadiona, pristal na zamenjavo. Od evropskega nogometnega prvenstva naj bi v blagajno nogometne zveze padlo toliko denarja, da bi si ta celo upala iti v totalno prenovo. Avstrijski »jodl« politik Jorg Haider je naredil nekaj dobrega za Slovence: na protestnem glasbenem mitingu proti njemu v Ljubljani pred Prešernovim spomenikom smo namreč spoznali, da med nami živijo obritoglavci, to je nova mlada generacija, ki se opredeljuje za neonaciste. Po pretepu, ki so ga izzvali obritoglavci, smo prepoznali od 16- do 18-letne mladeniče, združene v skupini Combat 18 (številka menda izvira od prve in osme črke v abecedi A(dolf) H(itler)), katere cilj naj bi bilo divjanje proti nebelim rasam in propagiranje nacističnih idej. Ni kaj, mladeniči pozabljajo, da ima vsaka palica dva konca in da še tako bela jajca ob udarcu porumenijo. kot je bila tragična nesreča, ne bo več ponovil. Na vprašanje o stikih s prebivalci Svetega Martina na hrvaški strani pa je odgovoril, da pravega sodelovanja že dve leti ni, čeprav so Hotižani že večkrat dali pobudo zanj, zato želi, da bi se z njimi kmalu sestali in izmenjali mišljenja. Odločilo bo ustavno sodišče Ostaja tudi vprašanje, kdaj bo Slovenija ratificirala maloobmejni sporazumom, kije pomemben za življenje več kot pol milijona ljudi ob meji in za komunikacijo med njimi. Zdravko Tomac je poudaril, da bi ratifikacija sporazuma s slovenske strani po mnenju Zagreba pomenila izraz dobre volje Ljubljane za nadaljnje sodelovanje. Kljub temu bo Slovenija z ratifikacijo sporazuma počakala do odločitve ustavnega sodišča. DEJAN FUJS ■ 2. marec 2000 AKTUALNO DOMA 3 Naj Pomurka naj Pomurec Radijska Simona in gorički Kučan Tik pred začetkom košarkarske tekme med reprezentancama Slovenije in Belgije sta sodnika prekinila ogrevanje in oglasil se je voditelj radia Murski val Boštjan Rous, ki je razglasil rezultate glasovanja za Pomurko in Pomurca leta 1999 v Vestniku in na Murskem valu. Dobro razpoloženi Pomurec leta je jedrnato in hudomušno odgovarjal na Dorova vprašanja. Kot si morajo športniki z znojem priboriti šampionske naslove, mora tudi. Kučan prelivati znoj, da ostaja najbolj priljubljeni Pomurec, je dejal. »Ali ima kaj dodati k svoji izjavi, daje predsednik vseh Slovencev in zato ne bo ustanavljal svoje stranke?« je bilo naslednje vprašanje. »Čez dve leti bom končal svoj zadnji predsedniški mandat in se bom upokojil. V pokoju pa bom navijal za košarkarski klub iz Murske Sobote,« se je namuznil Kučan, ki so ga košarkarski navijači, zlasti Grin-gosi, pospremili z igrišča na tribuno s skandiranjem: »MI-LAN KU-ČAN ..,« N A B Komentar majda horvat« Najbolje so se med predstavnicami nežnega spola odrezale slovita kegljalka iz Dobrovnika Ma-rika Kardinar, ki je zasedla tretje mesto, na drugem mestu je večkratna dosedanja zmagovalka Smilja Baranja pa tudi zmago med dekleti si je prislužila voditeljica Murskega vala Simona Špindler. Ko je od direktorice podjetja za informiranje sprejemala darili, lončeni lonec za bograč in novo kuharsko knjigo mojstra Branka Časarja Boug žegnjaj, je na vprašanje urednika Murskega vala Marjana Dore, kdo bi si bolj kot ona med Pomu-rkami zaslužil naziv ženske leta, odgovorila, da prav sleherna ženska, delavka, kmetica, mati. Pri moškem spolu so se od tretjega mesta zvrstili poslanec iz Turnišča Ciril Pucko, pomožni škof iz Maribora, prekmurska korenina dr. Jožef Smej in zimzeleni zmagovalec, predsednik države, Goričanec Milan Kučan. I Razrešitev ni uspela Osterc ostaja podžupan Štefan Prša si je priskrbel strokovno pomoč Boris Osterc ostaja podžupan občine Velika Polana, čeprav je to v nasprotju s predlogom župana Štefana Prše. Le-ta je v svojem več kot petnajstminutnem govoru poskušal pojasniti, zakaj predlaga Osterčevo razrešitev, in pri tem omenjal stvari, ki sodijo in ne sodijo na sejo (npr. da Osterc v službi »ne uboga svojih nadrejenih« ipd.). ker sem za te zadeve prej zvedel iz medijev kot od tebe. Na tretji seji si ga na mesto podžupana spravil skozi mala vrata, mi smo pač popustili, ker smo se naveličali »cenkanja«, sedaj bi Največkrat je župan omenjal besedno zvezo »prekinjena komunikacija« med njim in podžupanom ter nestrinjanje okrog potrebne izobrazbe Zdenke Zver za službo v občinski upravi (srednja ali visoka, op.a.). »Boris Osterc ne spoštuje moje statutarne in zakonske pristojnosti... Navzven nastopa v nasprotju z mojo voljo destruktivno ... Mimo mene je naslovil pisanje z očitki o domnevnih nepravilnostih v občini,« je zapisal župan tudi v dve strani dolgem predlogu. Toda njegovi argumenti očitno niso nikogar prepričali, saj so vsi svetniki glasovali proti razrešitvi Osterca. Prvi je svojo odločitev županu pojasnil Boris Žalil« »Zelo sem presenečen nad predlagano razrešitvijo, še posebej, ga pa rad odstavil. Z njim bi se moral prej pogovoriti. Naj ti povem, da smo se svetniki sestajali zunaj rednega časa in smo se venomer spraševali, kako naj ti dopovemo, da tu ne gre za boj za oblast, ampak za to, da ti dosežeš neki politični konsenz, da bomo občinsko ladjo varno vodili. Sedaj pa, ko je g. Osterc predlagal v komisijo nadzornega sveta kandidate, s katerimi se ti ne strinjaš, ga hočeš odstaviti.« Na koncu je spregovoril tudi Boris Osterc, kateremu se je videlo, da mu je vsa zadeva postala že preveč mučna: »Zaradi vlačenja po časopisih me pozna že celo Pomurje. Naj se župan sam zamisli, zakaj je prišlo do najinih razhajanj. To je bilo razbrati že iz govora g. Žalika. Nikoli pa nisem povedal, da Zdenka Zver ne more delati na občinski upravi, imam pa še vedno pomislek o izobrazbi, ki je potrebna za to delovno mesto.« ■Zanimivo je, da je bilo na tokratni 8. seji doslej največ novinarjev in celo dva krajana ter da je seja na začetku potekala skoraj enako kot prekinjena decembrska. Tudi tokrat je prišlo že do predloga prekinitve seje, ki ga je podal župan, ko so vsi svetniki glasovali proti predlaganemu dnevnemu redu, a so se še pravočasno dogovorili, da dve točki (od trinajstih) vendarle ostaneta. Vse pa je najbolj presenetila navzočnost strokovnega sodelavca Avguština Vuka, s katerim je Štefan Prša sklenil pogodbo, da bo pomagal pri pravnih zadevah in sodelo^ val z občinsko upravo. Ker so ga svetniki videli prvič, so imeli zaradi te odločitve nemalo pripomb. Toda končno se je v občini nekaj le premaknilo in na naslednji seji čakajo občinski svet konstruktivnejše teme: proračun, popravljeni zapisniki po magnetogramu od 5. seje naprej ter odgovor na vprašanje, ali se sredstva samoprispevka še vedno nakazuieio na žiro račun Plače so spet postale gnila jajce, s katerim so se pognali v dir sindikati, vlada in gospodarska zbornica. Nastavljajo siga za hrbet, mediji pa so jim igrišče. Gospodarska zbornica opozarja, da so razmere pri politiki plač že dramatične, vendar sama že ne namerava med gasilce in popuščati sindikalnim zahtevam. Kaže na vlado in jo krivi, da je z neobvlado-vanjem plačne politike v javnem sektorju podrla prvo domino. Čeprav se vlada zaradi (nepremišljenih) potez svojih članov (dogovorjeno in že podpisano poviševanje plač zdravnikom) že tolče po glavi in napenja možgane, kje bi našla stransko luknjo, da bi ji ne bilo treba izpolniti podpisanega, pa vendar ne more, V dir z gnilim jajcem da gospodarski zbornici ne bi vrnila žogice. Mitja Gaspari je menda ocenil, da so za sindikalne zahteve po povišanju plač med drugim krivi visoki in vedno višji zneski v individualnih pogodbah. Organizacija delodajalcev to zavrača, ker da o tem ni podatkov. Bi si minister, ki slovi po svoji premišljenosti, stanovitnosti in strokovnosti, dovolil tako izjavo? Iz domačih logov je informacija, da tričlanska uprava družbe, ki komajda diha in hodi na robu obstoja, zasluži toliko kot dvajset delavcev, pa ne zadnjega, ampak tretjega in četrtega plačilnega razreda. Tako je še marsikje drugje. Menedžerske plače pač nimajo spon in ne omejitev kolektivne pogodbe in direktorji, ki jim pri ovijanju lastnikov ne manjka spretnosti, si na debelo polnijo žepe - pa pri tem sploh ni nujno, da so sila uspešni. Plače po Individualnih pogodbah naj bi po nekaterih podatkih pobrale tudi do petnajst odstotkov mase za plače. Pa do delavcev niso brez milosti le plačanci po individualni pogodbi, ampak tudi država. Delavcev z nizkimi plačami še vedno ni oprostila plačila davka, draginjski dodatek zaradi učinkov davka na dodano vrednost pa je le pesek v oči. Krvavi pod kožo pa so tudi sindikati. Ogenj, ki je začel tleti med javnimi delavci, so podpihnili in razpihnili, računajoč, da se bo v predvolilnem času dalo iztržiti nekaj več. Prejeli smo Pilatovsko umivanje rok poslancev O tragični smrti mladega Hotižana, ki je pretresla in vznemirila Pomurce na obeh bregovih Mure, se je odgovorni urednik Vestnika g. Votek v komentarju vprašal, »kako globoko je naše prekmursko samozavedanje« in kje je lokalna nacionalna zavest. Ob tem je upravičeno omenil pokončnega narodnega voditelja duhovnika Ivana Jeriča, čigar zgodovinska zasluga je, da je Prekmurje danes slovensko. Vendar tega velikana slovenske krajine bližnja preteklost zadnjih petdeset »naprednih« in »svobodnih« let ni priznavala, saj ni bil v pravi stranki. Pisec se v razmišljanju o današnjem hlapčevskem in servilnem prilagajanju vsakokratnim gospodarjem vpraša, ali so pomurski poslanci napravili vse, kar jim določata dolžnost in stan. Vsem nam je dobro znan odnos državne oblasti in način, kako se že veliko let dogovarja s sosednjo državo glede meje na Muri. Vendar je ves trud Sizifovo delo, saj Hrvati spretno in arogantno izkoriščajo mlačnost naših pogajalcev. Tako so slovenskim državljanom ob Muri v samostojni Sloveniji že ves čas od osamosvojitve kršene osnovne človekove pravice. Kot se spominjajo najstarejši, so od vekomaj obdelovali in se svobodno gibali po svoji zemlji ob Muri, a zdaj jim to onemogoča oblast sosednje države. Vendar to ni vse, nekaj nezaslišanega je, da mladi Slovenec umira v gorečem vozilu na svoji zemlji, naši policisti pa nemo opazujejo in ne pomagajo. Katera meja v svobodni Evropi lahko prepreči pomoč človeku, kije v stiski in se bori za življenje? V odgovoru se pomurski poslanci ne čutijo soodgovorne za normalno in kulturno delo in bivanje svojih rojakov. Krivi so namreč drugi in druge stranke. Prosim vas, spoštovana gospa in gospodje! Večina vas opravlja že drugi mandat poslansko tlako v beli Ljubljani. Na Hotizi in ob Muri pa s svojimi težavami živijo Kranjčevi dobri ljudje, ki jim je dovolj praznih obljub in sprenevedanja. Pa se ti dobri ljudje ne morejo spomniti in ne vedo, koliko poslanskega trpljenja in znoja ste pretočili za njihovo stvar; zato mi naj bo dovoljeno, da vas ponižno vprašam in pričakujem vašo blagohotnost in pojasnilo: kolikokrat in kdaj je kateri od vas stopil za govornico ljudskega tribunala in zahteval s poslanskim vprašanjem rešitev življenjskih problemov ljudi ob meji? Ali ste mogoče skupaj kot pomurski poslanci v teh napornih letih razdajanja za ubogo ljudstvo kot poslanska skupina spisali in obrazložili vsem odgovornim v parlamentu in pisno zahtevali rešitev od vlade? Naj mi bo odpuščeno, če me spomin vara, vendar, ali'ne glasujete skoraj vedno kot zahtevata vaš šef in vaša stranka, pozabljate pa na velike probleme ter gospodarske, socialne in druge težave, s katerimi se Pomurci vsak dan srečujemo? Ali naj se še naprej hamletovsko sprašujem in ugotavljam, da nekaj smrdi v tej naši deželi ob Muri? Odprimo okna in vrata, Pomurke in Pomurci, in ali vidite na obzorju prihajati kakega Jeriča ...? Ne vidite! Bog nam pomagaj, zakaj vseh teh šest mu skupaj ne seže do gležnja! 4 LOKALNA SCENA 2. marec 2000, » Soboški stanovanjski sklad Premalo socialnih stanovanj Na voljo jih je le 20, prijavilo pa se je kar 53 interesentov - Brez posojila je financiranje oteženo O bčinski stanovanjski sklad iz Murske Sobote je pridobil minulo leto precej novih stanovanj, letos pa bo zgrajen še 40-stano-vanjski blok v Stari ulici, s čimer bo stanovanjska stiska zelo zmanjšana. Vanj se bodo vselili tisti, ki bodo imeli največ sreče pri razpisu za najem nepridobitnih stanovanj. Zanje bodo morali plačevati mesečno najemnino, ki seveda ne bo majhna. Po drugi strani pa se v soboški občini srečujejo s problemom pomanjkanja socialnih stanovanj. Na zadnji razpis seje namreč prijavilo kar 53 socialno ogroženih družin, zakonskih parov in posameznikov. Občinski stanovanjski sklad pa ima na voljo le 20 takih stanovanj, torej bo razočaranih 33 prosilcev. Pri tem se pojavlja težava, ker mora financirati občinski stanovanjski sklad gradnjo socialnih stanovanj v celoti z lastnim denarjem, saj zanjo ni mogoče najeti posojil kot za nepridobitna stanovanja. Za gradnjo stanovanjskega bloka v Stari ulici v Murski Soboti so namreč najeli posojilo pri republiškem stanovanjskem skladu. Ob vedno večjih potrebah mestne občine pa enostavno zmanjka denarja za gradnjo socialnih stanovanj in tega bi se morali »nezadovoljneži« zavedati. M. JERŠEi Koliko občinskih rezin bistriški in črenšovski šoli? Z Pričakovanje večje kot možnosti akon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja med drugim določa, da mora zagotoviti sredstva za plačilo stroškov za uporabo prostora in opreme ter druge materialne stroške osnovnih šol lokalna skupnost. Mišljena je seveda občina. Le-tej je tu4i naložena skrb za investicijsko vzdrževanje nepremičnin in opreme osnovnih šol, za financiranje dodatnih dejavnosti in za naložbe v osnovnih šolah. V občini Črenšovci delujeta dve popolni osnovni šoli - na Srednji Bistrici in Črenšovcih -, h katerima sta priključena tudi otroška vrtca. Kmalu naj bi bila sprejeta odločitev, koliko rezin jima bo namenjeno od občinske denarne pogače (proračuna). Skupen znesek, ki sta ga navedli v finančnem planu za obravnavo na občinskem svetu, je skoraj 25 milijonov tolarjev. Pričakovanja ene in druge šole pa so večja, kot so letošnje možnosti. Bistriška šola bi potrebovala za pokrivanje materialnih stroškov najmanj 4, črenšovska pa 8,6 milijona tolarjev. Za financiranje dodatnih dejavnosti pričakuje bistriška šola 1,1 milijona, črenšovska pa 796.000 tolarjev. Večino teh sredstev bo občina tudi zagotovila. Gre namreč za bolj ali manj obvezne stroške oz. izdatke. Pri načrtovanem investicijskem vzdrževanju pa je mogoče kakšno stvar nekoliko odložiti in vlaganja »razvleči« na daljše obdobje. V primeru bistriške šole je to zamenjava oken v starem delu stavbe v predračunski vrednosti 12 in zamenjava strehe v predračunski vrednosti 4 milijone tolarjev. Poleg tega naj bi v srednjeročnem obdobju zagotovili še 3 milijone tolarjev za zamenjavo opreme v učilnicah, dotrajanih tabel in fotokopirnega stroja. Črenšovska šola pa načrtuje v srednjeročnem obdobju večja investicijska vzdrževanja v skupni vrednosti najmanj 3,7 milijona tolarjev (zamenjava luči, brušenje parketa, oprema za civilno zaščito, hidrantno omrežje, osvetlitev, sušilnik za sadje) brez denarja, ki ga bo potrebno vložiti kot soudeležbo pri obnovi atletske steze' J. G. ■ Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Za obnovo prostorov S ocialno varstvo in pomoč članom ostajata osnovni nalogi Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota tudi v tem letu, so sklenili na rednem občnem zboru društva. V društvo je prostovoljno včlanjenih dvesto deset ljudi iz šestin dvajsetih pomurskih občin. Pretežni del so starejši, eden je nezaposlen, devet pa jih ima zaposlitev. Zaradi socialne šibkosti članov je pomemben program društva dodeljevanje finančne in socialne pomoči, poleg tega bodo izvajali še druge programe v pomoč članom, med drugim opismenjevanje odraslih v braillovi pisavi, računalniško opismenjevanje ter organiziranje športnih in rekreativnih dejavnosti. Kljub uspešnemu delu in številnim programom društvo za svoje delo še vedno nima primernih prostorov. Obnova in oprema prostorov bi stala okoli petnajst milijonov tolarjev, društvo pa se ponovno obrača na pomurske občine, da jim finančno pomagajo izpeljati načrtovano naložbo. Z dvema milijonoma jih je pri tem že podprl Layons klub, kandidirali so tudi za namenska sredstva Zveze društev slepih in slabo- Izjava Občine Sv. Martin na Muri Sv. Martin na Muri in ne Sv. Martin ob Muri * i Zavzemajo se za dobre sosedske odnose, meja, »definirana pred 310«, pa mora ostati bčinsko vodstvo Občine Sv. Martin na Muri (Hrvaška) je 17. februarja razpravljajo o »neargumentiranih in nekorektnih obtožbah lokalnih oblasti Hotize in okoliških naselij glede državne suverenosti Republike Hrvaške« in v slovenskem jeziku pripravilo izjavo za javnost. 0 V izjavi so zapisali, da mediji, zlasti POP TV, težijo k prikazovanju laži z namenom, da bi prebivalstvo Hotize in R Slovenije prepričali, da živi na drugi strani Mure neki primitiven narod, ki nima posluha za obmejne probleme, in bi bilo sedaj potrebno spreminjati mejo, kije bila določena pred 310 leti. »Radi bi pripomnili, da se hrvaška stran, posebno prebivalci Občine Sv. Martin na.Muri, obnaša vsa leta zelo korektno in v interesu dobrih medsebojnih odnosov. To bi argumentirali z bro-dom na Muri, ki je v lasti KS Hotiza, še vedno pa pluje po hrvaških vodah pri Sv. Martinu na Muri - brez potrebne tehnične dokumentacije. Ob najnovejšem dogodku, ko je zgorel slovenski državljan, pa izražamo svoje sožalje in pripominjamo, da je za ta incident kriva R Slovenija. Po predpisih R Hrvaške in R Slovenije v takšnih in podobnih dogodkih lahko intervenirajo tudi policija in gasilci. Sporazum o maloobmejnem sodelovanju (Slovenija ga še ni ratificirala, op. ured.) to natančno definira. Občinska uprava in vsi prebivalci Občine Sv. Martin na Muri bomo še naprej zagovarjali državno mejo, ki je obstajala na dan osamosvojitve R Hrvaške in R Slovenije in ki je bila potrjena z odlokom slovenskega državnega sveta in hrvaškega sabora ter jo je na tej osnovi sprejela in potrdila mednarodna skupnost. Še naprej pa se bomo zavzemali za dobre sosedske odnose, za čim večjo liberalizacijo obmejnega režima in za čimprejšnje odprtje mejnega prehoda med Hotizo in Sv. Martinom na Muri.« Iz sporočila občinskega vodstva občine Sv. Martin na Muri pa tudi zvemo za njihove načrte: »Med drugim si občina Sv. Martin na Muri prizadeva obe strani reke Mure spremeniti v naravni park, zato vabimo vse prebivalce Hotize, da se vključijo v ta program, ne pa da z odtujevanjem rudnih bogastev in dovažanjem smeti uničujejo ta prekrasni prostor. Hotižani in prebivalci okoliških naselij pa I Turniški vinogradniki »napadli« Lendavske gorice »Spopad« z rezniki in šparoni Ob koncu se je zaslišala vesela pesem e kaj so si mislili nekateri vinogradniki, ki so to soboto delali na svojih parcelah ali pomagali drugim v Lendavskih goricah, ko so med 9.00 in 9.30 lahko opazovali številne avtomobile, ki so se vozili po tamkajšnjih cestah? Bili so namenjeni na demonstracijo rezi vinske trte in tudi družabno srečanje. Pot jih je vodila do vinske kleti Marjana Dominka, ki je bil tokrat tudi gostitelj tradicional- nato pa še s škarjami jim je zadevo pokazal dipl. inž. agronomije Roman Štabuc s Kmetijskega za nih strokovnih in družabnih srečanj članov Vinogradniško sadjarskega društva Turnišče, ki šteje okrog 140 članov. Lahko bi rekli, da je to eno najaktivnejših tovrstnih društev v našem okolju. Po vsej verjetnosti ima pri tem precej zaslug njegov predsednik Anton Sep, ki nam je ob tej priložnosti predstavil tudi njihov letošnji program dela. Leta vključuje tudi prikaz rezi sadnega. drevja, društveno ocenjevanje vin, vinogradniško-^adjarski ples, sodelovanje na ocenjevanju vin letnika ’99 za prekmurskega prvaka in na radgonskem sejmu, enodnevni izlet, sodelovanje na izboru za vinsko kraljico in na mednarodnih vinogradniških igrah v Dobrovniku, predavanje na temi Priprava na trgatev letnika 2000 in Stiskanje grozdja, sodelovanje na festivalu vina v Lendavi, izvedbo tradicionalne društvene prireditve Krst mošta (povezano z martinovanjem), razstavo sadja s predavanjem idr. In sobotni »spopad« z rezniki naj tudi še kar naprej brez bojazni obdelujejo svoje njive in vinograde, saj lastniške pravice vsakega posameznika varuje ustava R Hrvaške. Prizadevali si bomo, da bo tok ljudi in blaga čim bolj nemoten.« vskih enot na ozemlje R Slovenije.'Takrat smo se skupaj borili proti istemu sovražniku. Mi bomo še naprej zagovarjali izboljšanje sosedskih odnosov, še posebno zato, ker se oboji približujemo evropskim integracijam in prihodnjemu skupnemu geopolitičnemu in gospodarskemu prostoru, toda še naprej želimo, da bo Sv. Martin na Muri in ne SDS v pomurski regiji ostro obsoja neodločnost in ravnanje slovenske vlade pri reševanju razmer ob meji med Slovenijo in Hrvaško na območju krajevne skupnosti Hotiza. Socialdemokrati pomurske regije podpiramo prizadevanja krajanov KS Hotiza in Občine Velika Polana, ki s podpisi zahtevajo rešitev problemov ob meji. Tudi sami bomo zbirali podpise. Če zadeve ne bodo obravnavane, bomo prisiljeni začeti ukrepati in organizirati razne javne shode na tej strani reke Mure, natančneje: na brodu na reki Muri, z najvišjimi predstavniki stranke in drugimi vidnimi politiki ter borci za osamosvojitev Slovenije. Predsednik pomurske regije SDS Štefan Prša, I. r. Izjavo za javnost so sklenili: »Prebivalci Občine Sv. Martin na Muri se borimo za prostor, kije bil vedno hrvaški, in zato nimamo teženj pb tujem ozemlju. Izjave lokalnih oblasti na Hotizi žalijo prebivalce Med-žimurja, ki so leta 1991 s svojimi življenji preprečili vstop tanko- voda Maribor. Najbolj so odmevale naslednje njegove misli: Naj večji problem v naših vinogradih je preobremenjenost vinskih trt. Vinogradniki naj se nikoli ne odločijo za dva šparo-na in tri reznike na enem trsu. Reznika sta lahko največ dva, šparon je lahko tudi samo eden, število rodnih očes na njem pa gaj bo med sedem in devet. Sv. Martin ob Muri, kot bi to želeli nekateri.« Izjavo je podpisal načelnik poglavarstva Občine Sv. Martin na Muri Franjo Makovec, poslali pa so jo KS Hotiza in slovenskim medijem. ŠSi Bolje je namreč, če se'razvije na trti manj grozdov, kajti le-ti bodo večji, lepši in bodo dali boljše vino. Danes ni vprašanje, kako pridelati čimveč grozdja in stisniti čimveč vina, ampak, kako imeti dobro vino in ga prodati po primerni ceni. Manj intenzivno vinogradništvo zahteva tudi manj dela, manj gnojenja in manj zaščitnih sredstev, vinska trta pa rodi štirideset in več let. BESEDILO IN FOTO: JOŽE GRAJ ■ reni , 2. marec 2000 LOKALNA SCENA 5 Občni zbor TD Dobrovnik Sodelovanje in odprtost Gornja Radgona bo dobila Zavod za turizem Turistična prihodnost Nove, zanimive akcije uristično društvo Dobrovnik je nastalo pred 35 leti iz TD Jezero, danes pa šteje 63 elanov. V lanskem letu je izvedlo delovne akcije (čiščenje okolice, zasaditev najmanjšega majskega dreve- sa), projekte (kolesarska steza treh dežel), se udeležilo srečanja tur. društev objezerskih krajev v Cerknici (o katerem smo obširno poročali tudi v Vestniku), že šestič organiziralo dneve turizma, pripravilo Mednarodne vinogradniške igre in kronanje vinske kraljice ter tabore (Tabor slepih, Mednarodni ekološki tabor), kar za cel teden pa orga niziralo praznovanje martinovega. Vse te prireditve so predvidene v programu dela za leto 2000, toda v društvu razmišljajo tudi o novih pobudah: npr. da bi se z drugimi društvi začeli redno predstavljati na sejmih in seminarjih, da bi izdali svoj turistični strokovni prospekt, razglednico in karto, redno prodajali spominke, na Urbanovo maja pa bi imeli dan odprtih kletnih vrat (čeprav občina Dobrovnik še nima svojega vinotoča ali turistične kmetije). Zanimiva je tudi zamisel o srečanju krajev, ki imajo v svojem imenu besedico dobro- (takih naj bi bilo v Sloveniji enaindvajset). V svoje delo želijo vključiti čimveč mladih, čeprav v šoli že deluje turistični podmladek, ki v turističnem kotičku objavlja vse, kar se na tem področju dogaja. Redni del programa je društvo letos razdelilo na šest točk: akcije (zasaditev drevoreda lip, sodelovanje v akciji Moja dežela - lepa, urejena in čista), projekti (Gozdna učna pot, Vinogradniška učna po(, Vinska turistična cesta), prireditve (Majsko drevo, dnevi tu- rizma), sodelovanje (z Madžari, koroškimi Slovenci in Hrvati, udeležba na srečanju objezerskih nika in mladi Naftin Gerenčer. TD Dobrovnik je končalo svoje poslovanje v letu 1999 s skupno 664 tisočaki, predsednik Matjan Kardinar pa si želi, da bi dah v novem letu več pomena tudi trženju: »Za nami je trdo prehojena pot, ali je bila uspešna, bodo presodili drugi. Toda glede, na velike obveznosti - velikokrat prostovoljne - vedno nekaterih istih članov, bomo morali razmišljati tudi o ustrezni nagradi zanje.« TOMO KOLESI Predsednik TD Dobrovnik Marjan Kardinar. »Nikoli se ne bomo zapirali v svoje meje, zato bomo svojo pot iskali samo s sodelovanjem vseh društev!« krajev v Bohinju), promocija (srečanje slovenskih zamejskih društev - prek Slovenske matice) in izobraževanje (odprtje svoje spletne strani na internetu, tečaj za domače vodnike). Za ljubitelje športa pa je že potrjena vesela novica, da bo 4. oktobra v Dobrovniku meddržavna nogometna tekma med reprezentancama Slovenije in Madžarske do 15 let, med kandidati za naš nacionalni dres pa sta tudi Alen Ratko iz Dobrov- 0 Zavod ne sme postati administrativni organ blikovanje celostne turistične ponudbe, spodbujanje razvoja turistične infrastrukture, promocija turistične ponudbe, obveščanje obiskovalcev, vključevanje aktivnosti turističnih društev in sooblikovanje turistične ponudbe Slovenije bodo naloge novega Zavoda za turizem, ki ga bodo ustanovili v Gornji Radgoni. Tak osnutek odloka so namreč sprejeli gornjeradgonski svetniki na zadnji seji. Med drugim je v njem tudi zapisano, da bo občina Gornja Radgona, ki je ustanovitelj Zavoda, iz proračuna prispevala za začetek dela tri milijone tolarjev, nato se bo Zavod financiral tudi z obvezno članarino. Ta naj bi za začetek prinesla okoli deset milijonov tolarjev, z rastjo članstva pa naj bi se ta vsota povečala na več kot dvajset milijonov tolarjev. Poleg podjetij in posameznikov, ki opravljajo s turizmom neposredno povezane dejavnosti, bodo člani Zavoda turistična društva. Članstvo bodo pridobili na podlagi posebne pristopne izjave. Z ustanovitvijo Zavoda za turizem, ki bo našel prostore v sedanjem turističnoinformativnem centru, se strinja tudi Območna obrtna zbornica. V Gornji Radgoni pri tem poudarjajo, da Zavod ne sme postati nov administrativni organ, temveč se mora ukvaijati s strokovno-opera-tivnimi dejavnostmi ter koordinirati dela vseh turističnih dejavnikov in cilje razvoja turizma v občini. DEJAN FUJS ■ Bodo Petanjčani zaprli glavno cesto? a pobudo občana A. C. podpisujejo na Petanjcih peticijo (zahtevo), ki jo bodo poslali Ministrstvu za promet in zveze R Slovenije. Vaščani Petanjec zahtevajo, da se do 20. marca prepove na glavni cesti Gl 317 vožnja tovornih vozil ob sobotah, nedeljah in praznikih, druge dni pa med 22. in šesto uro naslednjega dne. Zahtevajo, da se do 17. aprila preplasti uničeno cestišče na cesti Gl 317 od 2. km do mostov na Muri in da se izplača lastnikom poškodovanih hiš ustrezna odškodnina za škodo, ki je posledica tovornega prometa. Zahtevajo tudi takojšnjo gradnjo avtoceste skozi Pomurje. »Če naše zahteve ne bodo uresničene, smo prisiljeni 17. aprila zapreti glavno cesto I. reda na Petanjcih,«. so zapisali v peticiji. F. KL. ■ Tudi poslanka na dobrovniški seji Sprejet osnutek proračuna Največja projekta: prizidek in kanalizacijsko omrežje N a zadnji seji občine Dobrovnik sta se dve stvari zgodili prvič, prvič se je seje udeležila poslanka Marija Požonec in prvič seje z očali predstavil župan Marjan Kardinar. Sedaj pa k resnejšim stvarem, ki so jih občinski svetniki dokaj hitro sprejemali. Prvi je bil tako na vrsti Odlok o javnem redu in miru - ta je sedaj dokončno »zabetoniran«. Najpomembnejša točka je bil prav gotovo predlog osnutka odloka o proračunu. Le-ta bo letos »težek« pri prihodkih 215 milijonov tolarjev, pri odhodkih pa 241 milijonov tolarjev. Proračunski primanjkljaj 26 milijonov bodo pokrili z najetjem posojila v višini 11 milijonov tolarjev, kije najvišja možna mera za letošnjo zadolžitev občine, ter z neporabljenimi sredstvi iz prejšnjega leta v višini 15 milijonov tolarjev. Največja postavka pri prihodkih bo 65 milijonov tolarjev za prizidek kulturnega doma, ki bo skupno stal 130 milijonov, polovico denarja pa bodo prispevali soinvestitorji. Za sofinanciranje gradnje Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti bo 1422 prebivalcev občine v treh letih prispevalo skupno 3 milijone 600 tisoč tolarjev, pri zelo pomembni investiciji naslednjega leta, kanalizacij- skem omrežju s čistilno napravo, pa smo že sedaj ob sprejemanju osnutka slišali, da bo okvirna cena tega projekta 550 milijonov tolarjev. Pred tem pa se morajo v občini odločiti, ali bodo gradili čistilne naprave za vsako od treh vasi ločeno ali eno združeno in ali naj poteka odvajanje prek čistilne naprave v Bukovniški potok ali Ledavo. TOMO KOLES ■ Turistično društvo Babinci Utrip vasi skozi dejavno društvo Program dela za leto 2000 obeta Turistična vzgoja in šola V hotelu Diana v Murski Soboti je potekal dvodnevni seminar za uspešne mentorje za boljšo turistično vzgojo v osnovnih šolah, ki sta ga organizirala Turistična zveza Slovenije in Pomurska turistična zveza. Vodja seminarja je bil glavni tajnik TZS, ing. Alojz Šoster, predavali pa so še: profesorica mag. Marinka Marovt, prof. dr. Janez Bogataj, mag. Jurij Smerdelj in profesorica Valerija Pukl. Teme so se sukale okrog turizma kot oblike trženja šole (pridobivanje sodelavcev, metode in načini dela), o naravni in kulturni dediščini v turizmu, metodi javnega nastopanja ter o možnostih in izzivih devetletne šole v povezavi s turistično dejavnostjo, obenem je bila organizirana tudi pedagoška delavnica. TK ■ Popravek! Bisernoporočenca Geder - Biserne poroke (60 let zakonskega stanu) so prava redkost. Pred kratkim sta praznovala biserno poroko Marija in Jožef Geder iz Do-majinec. S tem popravljamo objavo v 8. številki Vestnika, kjer smo zapisali, da sta praznovala zlato poroko. Za napako se opravičujemo, bi-sernoporočencema Geder pa želimo trdno zdravje, (šs) NE ZAMUDITE 8. 3.2000 Odločite se in postanite izredni študent enega od visokošolskih strokovnih programov VUŠ Ljubljana Javna uprava EPF Maribor Poslovna ekonomija FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Promet uristično društvo Babinci pri Ljutomeru je aktivnejše iz leta v leto. Nekatere prireditve, ki jih organizirajo, so postale že tradicionalne, tako da je delovanje društva zaživelo v okvirjih, kot so si jih zastavili v začetku, kar so ugotavljali tudi na nedavnem občnem zboru. Vabilu na občni zbor seje odzvalo kar lepo število vaščanov, in to je po mnenju predsednika društva Marjana Kosa velik dokaz o uspešnosti društva. Med drugim so predstavili tudi program dela za leto 2000 in že na pustni torek bodo pripravili v vasi pod ogrevanim šotorom maškarado z bogatimi nagradami. Med 14.00 in 18.00 bo ob spremljavi žive glasbe zabava za najmlajše, zvečer pa za starejše, ko bodo člani društva predstavili tudi babinsko riiso. Dva dni prej bodo sodelovali v nedeljskem pustnem sprevodu po Ljutomeru, vendar zaenkrat še ostaja skrivnost, kako se bodo predstavili. TD Babinci skrbi tudi za čisto okolje v vasi, zato bodo aprila pripravili čistilno akcijo, med 15. julijem in 15. avgustom pa se bodo predstavili na Babinskih dnevih, kjer bodo prišle na svoj račun prav vse generacije saj bodo potekale razne športne igre, družabna srečanja, žetev in še kaj V dru štvu si tudi prizadevajo, da bi postavili kažipote za kolesarske steze ki bodo potekale skozi vas. D. TIBAOTi vieue na iu, ua se miaai iško neratn poročajo, bi lahko imeli borovo gostovanje skoraj v vsaki vasi in tako zaslužili lepe denarje. Toda organizacija takega gostuvanja je veliko zahtevnejša kot prava gostija, ko se vzameta fant in dekle ali nekoliko starejša koruznika. Na Goričkem, kjer tudi ne manjka takih, ki jim ni do ženitve in možitve, imajo pa veliko borov, priredijo vsako leto najmanj eno borovo gostuvanje. Letos so se podvizali Radovčani, se našemili in že nekaj časa takole vabijo: V eton dugon fašenskon cajti smo v Radovcaj nej mogli ranč en mladi par oženiti, zavolo toga vas trnouk lepou vkup pozavlemo na borovo gostovanje, za štero sta se odločila Borov Stevek pa sneja Gabrova Trejza. Oba sta doma s Kraleščeka. Tan de se tudi ceremonija godijla. Zacnilo de se 5. sujšca (marca) ob 8. vori na trnaci gasilskoga doma v RadovcajZagotavljajo veliko zabave, ne bo pa seveda manjkalo tudi jedače in pijače, le pejneze je treba prinesti s seboj - Š S., foto: N. J. 6 FINANCE & GOSPODARSTVO z. marec 2000, TOMI Borza Ponovno navzdol a minuli teden lahko povemo, da se trgovanje na Ljubljanski borzi ni bistveno razlikovalo od trgovanja februarja. Delnice so ponovno nekoliko izgubile vrednost, to se najbolj vidi na primeru ljubljanskega Leka, ko je delnica ponovno vredna 32.000 tolarjev. Trg pidov ima ponovno nizke vrednosti, trgovanje z njimi pa je bilo skromno, tako se vrednosti praznih pidov gibljejo okrog 34 tolarjev, podobno so izgubljale tudi delnice polnih skladov. Tuji indeksi so v teh dneh precej zanihali, v petek je Dow padel pod 10.000 točk (9.862), kar je skoraj 16 odstotkov pod rekordno vrednostjo iz 14. januarja (11.722 točk). Na ta padec naj bi vplivala bojazen pred povišanjem obrestnih mer in zaradi poročila ministrstva za trgovino o gospodarskih gibanjih v zadnjih treh mesecih prejšnjega leta. Družbeni bruto proizvod je porasel v omenjenem obdobju za 6,9 odstotka, kar je precej več od predvidene 5,8-odstotne rasti. Toda po tem petkovem zdrsu so se tečaji v ponedeljek povišali, kar je vplivalo tudi na tuje trge, predvsem na japonskega.Tuji indeksi so beležili ta torek tele vrednosti: FT-SE 6.232, Dax 7.644, Nikkei 19.959 in Dow 10.176 točk. Razen večjih poslov z delnicami Dolenjske banke v petek večjih kapitalskih premikov ni bilo, tako naj bi se iz Dolenjske banke umikala NKBM. Oba indeksa delnic sta od torka izgubila kar nekaj odstotkov, SBI 2,2 in PIX 2,5 odstotka. Poleg delnice Dolenjske banke so bile prometne še delnice Leka, Krke in Petrola, na prostem trgu pa delnice Kruh peciva, Liva Postojna in delnice Infonda Zlat. Na rednem trgu so po nekajdnevni rasti tečaji ponovno začeli padati, to je bilo najbolj opazno pri delnici Leka, kije znašala ta torek ponovno 32.218 tolarjev, kar je 3 odstotke pod nivojem iz prejšnjega torka, njen tečaj pa je precej nihal, saj je v petek dosegel vrednost 34.000 tolarjev. Podobno seje znižal tečaj Krkinih delnic na 25.780 tolarjev. Nekaj manj so se pocenile delnice Interevrope, Merkatorja in Emone obale. Delnice Merkatorja so vredne 14.890 tolarjev. Najbolj so se pocenile delnice banke SKB in Moravskih Toplic, prve so vredne 2.274, druge pa 1.203 tolarje. Dražji pa sta delnici Kolinske zaradi objave ugodnih lanskih poslovnih rezultatov in Dolenjske banke. Na trgu pidov je bilo največ prometa z delnico Infond zlat, Zlato moneto 1, Nacionalno finančno družbo 2 in Kmečko družbo, zadnji delnici sta tudi največ izgubili. Med delnicami družb pa je bilo največ trgovanja z delnicami Kruh peciva, Gorenja in Liva Postojna. V teh dneh je sprejela uprava borze v kotacijo več papirjev, v torek je začela kotirati državna imenska obveznica z oznako RS 14, njen obseg znaša 6,304 milijarde tolarjev, obresti pa se obračunavajo po obrestni meri TOM + 4 odstotke. Podobno se je začelo trgovati z državno obveznico RS 15 serije E in H, koda za prve je RSE in za druge RS H, prve se zaračunavajo po letni obrestni meri 5,1, druge po 5,55 odstotka. Ob teh obveznicah seje preselila s prostega trga v redno trgovanje delnica Kolonial iz Maribora (KLMG). V prihodnjih dneh pa se bodo v kotacijo vključile še obveznice tretje izdaje Slovenske zadružne kmetijske banke, imenske obveznice Banke Vipa 6. izdaje in delnice Banke Koper (BKPR). BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR I Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 22. 2. 2000 do 29. 2. 2000 VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 22.2.00 29.2.00 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 15.900,00 15.900,00 0,00 Dolenjska banka - imenske 21.000,00 22.400,00 6,67 Droga Portorož 34.933,01 34.916,66 -0,05 Emona Obala Koper 2.218,82 2.159,53 -2,67 E tol Celje 21.912,85 21.626,17 -1,31 Intereuropa Koper 2.450,18 2.395,87 -2,22 Istrabenz Koper 2.680,61 2.662,61 -0,67 Kolinska Ljubljana 2.044,87 2.145,63 4,93 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 26.701,24 25.779,01 -3,45 Lek, razred A 33.438,60 32.218,38 -3,65 Luka Koper 3.079,13 3.039,71 -1,28 Mercator, poslovni center 15.31*7,76 14.889,47 -2,80 Petrol Ljubljana 22.150,33 21.883,92 -1,20 Pivovarna Laško 4.959,17 4.957,66 -0,03 Probanka Maribor 29.000,00 29.250,00 0,86 Radenska 2.001,92 1.985,72 -0,81 Sava 16.565,68 16.667,42 0,61 SKB-banka 2.366,85 2.274,78 -3,89 Zdravilišče Moravske Toplice 1.289,82 1.203,46 -6,70 obveznice na trgu A BTC hipotekama obveznica 113,50 “ 112,10 -1,23 Republika Slovenija, 2. izdaja 101,30 101,50 0,20 SKB-banka, 3. izdaja 100,01 100,10 0,09 delnice na OTC Cetis Celje 14.025,49 14.500,00 3,38 Color Medvode 4.866,09 4.803,04 -1,30 Fructal Ajdovščina 1.918,48 1.929,95 0,60 Gorenje Velenje 2.212,31 2.155,78 -2,56 , Helios Domžale 36.966,75 36.125,38 -2,28 Kerna Puconci 3.499,13 3.400,00 -2,83 Tovarna sladkorja Ormož 3.120,00 3.120,00 0,00 Veletrgovina Potrošnik 1.740,00 1.001,00 -42,47 Obveznice na prostem trgu Sl. odškodninski sklad 72,58 70,27 -3,18 investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 93,59 93,32 -0,29 •NFD 1 83,96 82,47 -1,77 ZVON 1 69,70 68,23 -2,11 POMURSKA INV.DRUŽBA 1 93,66 92,50 -1,24 ZLATA MONETA 1 70,44 69,40 -1,48 POKOJNINSKI BON 50,54 49,70 -1,66 ATENA TRI 50,84 49,87 -1,91 INFOND ZLAT 51,20 49,52 -3,28 KMEČKA DRUŽBA 44,77 43,60 -2,61 POMURSKA INV.DRUŽBA 2 34,39 33,85 -1,57 Slovenski borzni indeks SBI 1.810,23 1.771,81 -2,12 Borzni indeks obveznic BIO 106,56 106,46 -0,09 Indeks delnic PID-ovPIX 1.430,57 ' 1.395,46 -2,45 Ministrica dr. Tea Petrin med pomurskimi gospodarstveniki Ustvariti čim več dodane vrednosti Pomursko gospodarstvo pričakuje več razvojnih sredstev od države in tudi iz tujih virov rvi delovni dan tega tedna je ministrica za gospodarske dejavnosti dr. Tea Petrin v spremstvu sodelavk Staše Baloh in mag. Mateje Mešl v celoti namenila druženju s pomurskimi gospodarstveniki in obiskom nekaterih podjetij. Že nekaj časa načrtovani obisk gospodarske ministrice v Pomurju je organizirala Območna gospodarska zbornica za Pomurje ob pomoči državnozborskega poslanca Ferija Horvata, ki je tudi predsednik skupščine Regionalne razvojne agencija Mura in eden pobudnikov izdelave pomurske razvojne strategije. S slednjo se Pomurci radi pohvalijo kot s prvo te vrste v Sloveniji, žal pa doslej še ni dala zavidanja vrednih rezultatov. Pomurje je po razvitosti še vedno na repu med slovenskimi regijami, gospodarsko zaostajanje v regiji beležijo že od leta 1981, razkorak pa se še zlasti povečuje po letu 1994. Vse to je zlasti posledica dejstva, da je Pomurje že od nekdaj veljalo za žitnico Slovenije in s tem tudi za surovinsko bazo za razvita območja, s čimer se je dohodek odlival iz regije. Razmere tudi zdaj niso bistveno drugačne, lahko bi celo trdili, da so se poslabšale, saj so propadle cele panoge in podjetja, ki so nekoč veljala za nosilce gospodarskega razvoja. V Pomurju je najpomembnejša oblačilna, sledita ji živilska in naftna industrija, slednji pa se že nekaj časa otepata s težavami. Po dodani vrednosti Pomurje zaostaja za Slovenijo, poseben problem pa je tudi brezposelnost. Problemov, na katere so ministrico Petrinovo opozarjali pomurski gospodarstveniki, je še veliko in sami jih ne bodo uspeli rešiti, zato so izrazili zahtevo po izdatnejši finančni pomoči iz državnega proračuna, za preu-stroj pa bo potrebno pridobiti tudi sredstva iz evropskih virov. Seveda bodo morali za razvoj največ narediti Pomurci sami, zato postavljajo med prednostne naloge oživljanje razvojnih funkcij v podjetjih in vključe- vanje mladih strokovnjakov. Po besedah ministrice Petrinove je doživelo slovensko gospodarstvo po letu 1991 veliko strukturnih sprememb, opazen je premik iz proizvodnih v storitvene dejavnosti, prav tako je bil premik zaposlenih iz velikih v manjša in srednja podjetja, od lani pa je ponovna težnja po zaposlovanju tudi v velikih podjetjih. Povpraševanje po delavcih se povečuje, vendar predvsem po visoko kvalificiranih, medtem ko ostajajo nezaposljivi delavci z nižjo stopnjo izobrazbe. Zaposlovanje bo potrebno pospeševati predvsem v tistih dejavnostih, ki omogočajo ustvarjanje visoke dodane vrednosti, te pa zahtevajo tudi visoko izobražene kadre. Izkušnje Fincev, ki ustanavljajo univerze na manj razvitih območjih, kažejo, da so te generator razvoja na teh območjih, zato bi njihova spoznanja kazalo prenesti tudi k nam. Pomurju je letos uspelo pridobiti višješolski program, ki ga bo potrebno nadgraditi v visokošolskega, z izobraževanjem ustreznih kadrov pa rezultati ne bi smeli izostati. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti pripravlja več ukrepov za pozitivni vpliv na gospodarstvo. Med njimi ministrica omenja ukrepe za tehnološko prenovo podjetij, kijih pripravljajo skupaj z ministrstvom za znanost in tehnologijo, ukrepe za spodbujanje povezovanja podjetij, za razvoj poslovne infrastrukture na manj razvitih območjih, za spodbujanje domačih in tujih naložb in druge. Pri nas je po mnenju ministrice še preveč tradicionalne industrije, zato je ministrstvo za gospodarske dejavnosti že začelo z nekaterimi ukrepi za spodbujanje novih trendov v gospodarstvu. Oblikovali so razvojni program, ki naj bi pripomogel k povečanju konkurenčne sposobnosti slovenske industrije in k preustroju tradicionalnih panog v takšne, ki bodo ustvarjale več dodane vrednosti. Pri vključevanju v vse te projekte čakajo pomursko gospodarstvo, podjetja, ustanove in lokalne skupnosti številne in obsežne naloge. Tako slovensko kot pomursko gospodarstvo se bo moralo usposobiti za vstop v Evropsko unijo, saj zaenkrat pozornost namenjamo le uskladitvi z evropskim pravnim redom , to pa bo premalo, če tudi gospodarstvo na vstop ne bo ustrezno pripravljeno. LUDVIK KOVAČI Priznanja Pomurske turistične zveze 1999 Štorklja za Terme Banovci Z uspehi do bogatejše turistične ponudbe (kot izletniški kraj), Gornja Rad- ska Sobota ter Gimnaziji Ljutomer. Najvišje priznanje, kipec štorklje (delo akademskega ki- omurska turistična zveza je podelila prejšnji teden priznanja za prispevek k razvoju turizma v Pomurju v lanskem letu. O prejemu priznanja so odločala celoletna prizadevanja in uspehi v turizmu, ki so iz leta v leto plodnejši, s tem pa postaja turistična ponudba Pomurja nedvomno še bogatejša. RD Murska Sobota. Plakete so prejeli Jože Grabar iz Sela (gostilna K rotundi), Štefan Matja-šec iz Turnišča (gostilna Matja-šec), TK Flisarovi iz Moravskih Toplic, občina Gornja Radgona, TD G. Radgona in Terezija Ger-gorič (prejšnja vodja kuhinje v Zdravilišču Moravske Toplice). Priznanja za najbolj urejene in gona (v kategoriji manjših mest), Murska Sobota (srednje velika mesta) in Banovci (kot turistični kraj). Priznanja so podelili tudi osnovnim in srednji šoli, in sicer OŠ Bodonci, OŠ II Mur- parja Mirka Bratuše), so dobile Terme Banovci za uspešno delo, prizadevanja in rezultate, ki so jih dosegli v lanskem letu. D. TIBAOT FOTO: G. G. ■ Radgonski gospodarstveniki le dočakali ministrico S podelitve Zakoni v praksi še niso zaživeli Pisna priznanja so dobili Jože Čuš, KTD Moščanci, TD Babin-ci, občina Gornji Petrovci, TD gostoljubne kraje so prejeli Cankova (kot kraj nad 400 prebivalcev), Ključarovci (kot kraj Zahteve po večjih izvoznih spodbudah e bi bil gornjeradgonski župan Miha Vodenik z ekipo občinskih gospodarstvenikov premalo potrpežljiv, gospodarska ministrica Tea Petrin gotovo ne bi imela priložnosti za srečanje z njimi. Ministrica s svojo ekipo je namreč na pogovore z njimi zamudila kar debeli dve uri, zato so se pogovarjali kar v vinski kleti podjetja Radgonske gorice, kjer je bil po programu načrtovan konec ministričinega obiska, gostitelj pa je udeležencem pripravil tudi pokušino svojih izbranih vin. Sodeč po razpoloženju je bila ministrica z izborom zadovoljna, prisluhnila pa je tudi predstavnikom gospodarstva, ki sojo seznanili z razmerami. Po besedah Franca Škrobarja, direktorja Radgonskih goric, ima ta 156-članski delovni kolektiv, ki obdeluje 300 hektarjev vinogradov in 65 hektarjev jablanovih nasadov, težave z denacionalizacijo, saj so morali posamezne površine vrniti nekdanjim lastnikom. Še bolj pa jih »boli« prenos zemljišč v Sklad kmetijskih zemljišč, saj so morali v bistvu predati državi del zemljišč, ki so jih sami odkupili, zdaj pa morajo zanje plačevati najemnino. Navkljub vsemu podjetje uspešno gospodari, letno obnovijo od 5 do 10 hektarjev vinogradov, s kakovostnimi vini, ki posegajo po najvišjih odličjih na mednarodnih ocenjevanjih, pa želijo prodreti tudi na zunanji trg.Mesna industrija Radgona se po besedah Branka Križana uvršča med večje slovenske mesnopredelovalne obrate, saj je lani zaklala največ prašičev, po obsegu zakola pa se uvršča ob bok Pomurkini Mesni industriji. Radgonskim mesarjem se ponujajo vse možnosti za izvoz na trge nekdanje Jugoslavije, vendar bi jih morali v teh prizadevanjih bolj podpreti tudi vlada in diplomacija. Gospodarsko ministrstvo je v preteklosti že pomagalo MIR-u pri odkupu Elradovih prostorov na Meleh, kamor bodo preselili predelavo. Radgonski gospodarstveniki so ministrico za gospodarstvo seznanili še z nekaterimi drugimi problemi, hkrati pa izrazili zahtevo po večjih izvoznih spodbudah, več rezultatov pa pričakujejo tudi od lani sprejetega zakona o skladnejšem regionalnem razvoju. »I , 2. marec 2000 GOSPODARSTVO Zdomec v Nemčiji, obrtnik oz. podjetnik v domačem kraju Ponudbe so bile mamljive Dvajset let po vrnitvi iz tujine onec šestdesetih let so lahko naši ljudje dokaj hitro dobili delo v Zvezni republiki Nemčiji, predvsem v proizvodnji, gradbeništvu in storitvenih dejavnostih. Samo iz Pomurja jih je odšlo z doma več kot pet tisoč, kajti hitro se je razširil glas, da so tam zelo velike plače, tako da so si lahko naši delavci kmalu kupili avtomobile in doma začeli graditi hiše. Za tiste čase je bilo to res skoraj nekaj neverjetnega. Tudi Milana Seršena iz Banovec je leta 1968 zamikalo, da bi delal in služil v Nemčiji, čeprav bi po vsej verjetnosti tudi doma dobil zaposlitev. Izučil se je namreč za strojnega ključavničarja in tedaj so naša podjetja - Teh-nostroj Ljutomer, Panonija M. Sobota idr. - začela precej množično zaposlovati ravno delavce s takšnimi in podobnimi poklici. Vendar si je od tujine obetal več. Dobil je službo v mestu Suttgart, pri podjetju, ki seje ukvarjalo z vodovodnimi inštalacijami ter centralno kurjavo in servisom oljnih gorilnikov. Delo mu je šlo dobro od rok, zato je imel vedno boljšo plačo. Kljub vsemu seje leta 1979 odločil, da se bo vrnil v domači kraj. Zakaj je tako storil in kakšne so danes njegove izkušnje? »Ponujali so nam razne ugodne kredite in nas vabili, da se vrnemo v domovino, kjer lahko vložimo svoje prihranke v donosno dejavnost. Nisem hotel tvegati kot nekateri, ki so se zelo zadolžili, potem pa so čez čas propadli. Leta 1980 sem odprl samostojno obrt za centralno kurjavo, toplovodne naprave in vodovod. Posebej sem se specializiral za servis oljnih gorilnikov. Nekaj časa je posel res cvetel. Imel sem zaposlenih pet delavcev. Zdaj sta poleg mene še dva. Delaje trenutno še dovolj, vendar je kriza vedno večja.« Ali mu je po dvajsetih letih torej žal, da se je vrnil iz tujine? »Težko je odgovoriti z da ali ne. Če bi ostal na tujem, bi gotovo več zaslužil. Imel sem lepo plačo, skoraj 5 tisoč mark, kar je bilo takrat (v sedemdesetih letih) nadpovprečno tudi za nemške razmere. Nemški delodajalec me je skušal pregovoriti. V bistvu pa sem bil prisiljen, da se vrnem, in to predvsem zaradi otrok. Z ženo nisva hotela dopustiti, da bi hčerke odraščale brez naju, tam pa jim tudi nisva mogla ponuditi primernega družinskega zavetja. Jaz sem namreč delal po cele dneve, velikokrat tudi ob sobotah in nedeljah. Imeli smo 24-urno dežurstvo za servis oljnih gorilnikov. Žena Anica pa je imela izmensko delo v tovarni.« Tudi lovstvo, čebelarstvo in gasilstvo Doma pa ima več časa tudi zase, za svojo dušo. Po vrnitvi ga je najprej zamikalo lovstvo. To je Neodgovoren odnos ljutomerske oblasti do gospodarstva? Obrtniki niso zadovoljni z delom občinske oblasti Motita jih način dela in nekorekten odnos - Območna obrtna zbornica Ljutomer sprožila ustavni in sodni spor Zadnje čase je mogoče opaziti, da v najvišjih ljutomerskih političnih krogih kar precej škriplje. Župan in tajnik sta že bila — deležna nezaupnice, nekateri svetniki (predvsem iz vrst SDS-a) opozarjajo na nepravilnosti, ki spremljajo delo ljutomerske občine, in tudi ljutomerski obrtniki so vse prej kot zadovoljni z delom in odnosom občine, ki se menda premalo zaveda, koliko prispevajo podjetniki in obrtniki k ljutomerskemu gospodarstvu. Vsekakor nočejo biti tako podrejeni, kot jih obravnava ljutomerska oblast. Do precej nesoglasij je prišlo pri ustanavljanju ljutomerskega LTO-ja (lokalna turistična organizacija), ko določa Zpkon o pospeševanju turizma obvezno članstvo za vse pravne osebe in podjetnike posameznike, katerih dejavnost je neposredno povezana s turizmom, ter za vse najemodajalce sob in tiste kmete, ki opravljajo gostinsko dejavnost. Glede obveznega članstva ljutomerski obrtniki občini torej ne morejo očitati ničesar, so pa že sprožili ustavni spor na določila Zakona o pospeševanju turizma, prav tako so sprožili tudi sodni spor glede načina sprejemanja občinskega odloka o ustanovitvi ljutomerskega - - — rl <11-_ skega zavoda za turizem Ljutomer. Najspornejša pa je višina članarine, ki je po zakonu določena z intervalom, od ustanovitelja LTO-ja (v tem primeru občina Ljutomer) pa je odvisno, za kakšno višino znotraj tega se bo odločil. Za ljutomerski LTO so določili najvišjo raven članarine in člani območne obrtne zbornice Ljutomer lahko samo ugibajo, kaj je vzrok takšni nesmiselni potezi. Sami so dali predlog, da se članarina za polovico zniža, vendar tega niso upoštevali. Čeprav bodo njihove članarine predstavljale več kot polovico skupnih prihodkov ljutomerskega LTO-ja (skoraj deset milijonov SIT letno), vse kaže, da ni- Obrtnik oz. podjetnik Milan Seršen iz Banovec si kljub napornemu delu najde prosti čas tudi za svoje konjičke. bila pravzaprav družinska tradicija, saj sta bila člana zelene bratovščine tudi oče in brat. Preden so ga sprejeli v svoje vrste, je moral iti skozi ves »predpisan« postopek. Nazadnje ga je tako čakala spoved pred zajcem, ki mu je moral v znak pokore poljubiti še rit. To se je zgodilo leta 1983. Za lovsko trofejo pa lahko šteje gamsa, ki gaje uplenil v lovišču LD Jelovica, s katerim so pobrateni. In to trofejo je »izobesil« v svoji pisarni na vidnem mestu. Družinska tradicija je tudi čebelarstvo. Trenutno ima 18 svojih družin. To mu je predv majo nobene pravice, da podajo svoje mnenje. Pravico sicer imajo, ampak vsak njihov dosedanji predlog je naletel na gluha ušesa in njihove pobude zavračajo. Med drugim so tudi predlagali, da se sedemčlanska sestava upravnega odbora LTO-ja poveča za štiri člane iz vrst podjetništva in obrtništva, kajti med sedmimi člani je bil samo en predstavnik obveznega članstva. Na ponedeljkovi občinski seji so sicer na zelo prefinjen način (na županov predlog) povečali število članov, vendar le za dva. od tega eno mesto pripada obveznim članom, eno mesto pa je občina kot ustanoviteljica LTO-ja zagotovila seveda zase. Ni kaj, briljantna poteza, sploh če pomislimo, da ostaja ravnovesje moči nespremenjeno. Tako bo v upravnem odboru pet članov predstavnikov ustanovitelja, dva predstavnika območne obrtne zbornice, eden iz občinske turistične sem za hobi, seveda pa kaj proda, če se da. Zaslužek pa ni cilj. Več meda razdeli, kot proda. Ko se je vrnil iz Nemčije, so potrebovali predsednika gasilskega društva. Sprejel je ponujeno funkcijo, nato je vmes nekaj časa počival, zdaj pa mu spet teče tretji mandat. Letos bodo proslavili 100. obletnico ustanovitve. Na to se že vneto pripravljajo. 24. junija bo slovesnost. O tem, da bi se upokojil, pa sploh ne razmišlja. »Delati nameravam do konca.« BESEDILO IN FOTO: JOŽE GRAJ ■ zveze in eden iz programskega sveta zavoda. Člani območne obrtne zbornice poudarjajo, da ne nasprotujejo LTO-ju, vendar so proti prisilnemu članstvu, kajti članarina pomeni spet dodatno obremenitev. Vsekakor pa je razumeti njihovo stališče, da bi kot obvezni člani radi in morali sodelovati že pri razpravi, ki je zadevala odločanje o LTO-ju. Kljub temu nikoli niso dobili nobenega obvestila, kaj šele vabila na razpravo. Ko so vendarle izvedeli, kaj se dogaja, so se novembra lani na svojo pobudo sestali z odgovornimi v občini, ki so se opirali na kruta določila zakona, čeprav jim zakon dopušča, da se odločijo za nižje članarine. Za člane območne obrtne zbornice spet dokaz več, da jih občinska oblast ignorira in zavrača sodelovanje z obrtniki, čeprav so glavni financerji LTO-ja. Pa vendar, obrtniki še niso povedali zadnje besede, v končni fazi so pripravljeni na najbolj skrajne poteze, kajti tovrsten način dela občinske oblasti je za njih nedopusten. DARJA TIBAOT! Prejeli smo Skrb zbujajoče stanje v družbi GIDGRAD Lendava Predsedniku in članom nadzornega sveta ter predsedniku uprave Gidgrada Lendava lede na odločitev lastnikov o pripojitvi družbe Gradbenik k družbi Gidos in s tem ustanovitev družbe Gidgrad Lendava je bilo kljub številnim pomislekom pričakovati, da se bodo stvari v novoustanovljeni družbi reševale in izvajale v skladu z veljavno zakonodajo. Glede na vse navedeno v nadaljevanju mojega pisanja pa se vedno bolj postavlja vprašanje, ali se s takim načinom lahko uresničujejo zastavljeni cilji in kakšna je prihodnost delavcev in delavk družbe Gidgrad Lendava. Zaposleni delavci so dne 21.2. 2000 prejeli plače za mesec januar 2000. Kolektivna pogodba opredeljuje, da se plače morajo izplačati najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec. Pri izplačilu te plače so prejeli vsi zaposleni tudi nižji regres za prehrano. Izplačano je bilo le 500 SIT na dan dela, ne pa, kot je opredeljeno, 572 SIT na dan dela. Regres za letni dopust za leto 1998 v bruto znesku 24.000 SIT nekdanjim delavcem Gradbenika še vedno ni bil izplačan, čeprav smo vas o tem že obvestili. V mesecu januarju 2000 smo skupaj s člani IO sindikata Gidgrad Lendava (tudi o tem ste bili že obveščeni) ugotovili, da je sindikat Gidosa Lendava v letu 1992 posodil Gidosu Lendava 25.000 SIT, v letu 1994 pa 100.000 SIT. Ugotavljamo pa, da od 1. L 1995 do julija 1996 ne moremo dobiti zahtevane sindikalne finančne dokumentacije, iz katere bi bilo tudi razvidno, kje so za to obdobje določena denarna sredstva, ki so bila takrat na žiroračunu sindikata Gidosa Lendava. G. Štefana Tratnjeka, člana uprave, smo pozvali, da ta sredstva z obrestmi vrne sindikatu. Žal do danes nakazilo ni bilo opravljeno. Po neuradnih informacijah tudi bilanca Gidosa Lendava ne prikazuje teh terjatev. Ker denarna sredstva v skupnem znesku 125.000 SIT nikoli niso bila vrnjena, je ta znesek z obrestmi sedaj veliko višji in znaša okrog 400.000 SIT. Mislim in upam, da bo nadzorni svet z zvezi s to zadevo zavzel določeno stališče, saj menim, da je s tem g. Tratnjek naredil družbi dodatno finančno obveznost. Če denarna sredstva do 2. 3. 2000 ne bodo vrnjena sindikatu družbe, bom prisiljena zadevo predati organom pregona. Zaposleni delavci Gidgrada Lendava so nenehno v strahu za svoja delovna mesta, saj odgovorni uradno še niso predstavili vizije zaposlovanja. Neuradne informacije o ugotavljanju trajnih presežkov ustvarjajo neprijetno razpoloženje in k temu veliko prispevajo tudi neurejeni medsebojni odnosi. Tukaj predvsem mislim na delavce s posebnimi pooblastili, predvsem na nekdanje vodilne Gidosa Lendava, ki s svojim dosedanjim načinom ustrahovanja nadaljujejo. Nekdanji delavci Gidosa Lendava več let niso prejeli plačila za prevoz na delo in z njega, saj ni bil obračunano in izplačano. Tudi regres za prehrano so nekdanji delavci Gidosa Lendava prejemali v nižjem znesku, kot je opredeljeno v zakonodaji. Prosim vas, da člani nadzornega sveta zavzamete stališče do zapisanega in me o tem pisno obvestite. Ker je predvidena seja nadzornega sveta Gidgrada Lendava za naslednji teden, vas prosim, da to na tej seji obravnavate, saj mislim, da gre za zadeve, ki so še kako pomembne za vse zaposlene. Če do 2. 3. 2000 ne bodo obračunane in izplačane vse obveznosti do zaposlenih, tako obveznosti, ki so nastale pred pripojitvijo, kot tudi obveznosti po. pripojitvi, sredstva nakazana na račun sindikata Gidgrada Lendava in predana sindikalna finančna dokumentacija ža leto 1995 in 1996, bom o tem. obvestila inšpektorat za delo in organe pregona. SEKRETARKA V OBMOČ. ORG. ZSSS POMURJA ZDENKA BOBOVEC! Nafta Lendava Milijonski prihranki v energetiki Nafti Lendava bodo pri proizvodnji pare v prihodnje letno prihranili od 32 do 63 milijonov tolarjev, in sicer je to od 5- do 10-odstotno znižanje stroškov. To bodo dosegli z novimi merilniki porabe pare in s povezavo s centralnim računalnikom. Računalniško podprta proizvodnja, kontrola in poraba vseh energetskih medijev bo omogočila ob pomoči vgrajenih merilnikov porabe skupno 100 milijonov tolarjev prihranka. Stroški energije so pomembna postavka v poslovanju družbe, saj so znašali lani 1,2 milijarde tolarjev. »Porabniki energetskih medijev bodo lahko s pomočjo tega sistema prek novih merilnikov v svoji podpostaji v vsakem trenutku kontrolirali pretok, pritisk in temperaturo pare, industrijske vode ter porabo drugih energetskih medijev v posameznih delih katerega koli proizvodnega procesa,« je povedal o prednostih centralnega procesnega računalnika v Energetiki in novih merilnikov predsednik uprave Nafte Cvete Žalik. V sporočilu službe za stike z javnostmi pa so še zapisali, da k prihrankom v energetiki pomembno prispevajo tudi zaposleni s svojimi inovacijami. MH! 8 (IZ)BRANO 2. marec 2000, Volitve Februarja samo en glas za SLS Na februarskih poskusnih volitvah na Murskem valu je sodelovalo v ponedeljek v dveh urah in pol 160 poslušalcev, 17 manj kot januarja. Poudariti je treba, da vzorec ni reprezentativen, je pa dovolj velik in so zato rezultati v tem volilnem letu po svoje zanimivi za volivce, predvsem pa za politične stranke. Največ glasov je dobila LDS (46), vendar jih je v primerjavi z januarjem (73 glasov) tudi največ izgubila. SLS ima pri volivcih najslabši položaj. Februarja so si po poskusnih volitvah lahko pripisali en sam glas, januarja jih je bilo še 5. Za SDS je glasovalo 13 poslušalcev, v januarju 25. Tudi ta stranka je dobila skoraj za polovico manjšo podporo. Združena lista se je po številu dobljenih glasov približala LDS. Na februarskih poskusnih volitvah je dobila 40 glasov, januarja 21. Beleži največji porast zaupanja. Sledi ji stranka SKD, ki ji je na februarskem glasovanju prav tako zaupalo več glasovalcev kot januarja. Februarja je zanjo oddalo glas 34 poslušalcev, januarja 27. DeSUS in SNS sta dobila na februarskem glasovanju po dva glasova, podobno je bilo januarja. Februarja bi pričakovali večjo podporo kot januarja Koaliciji Slovenija, vendar se pričakovanja niso izpolnila. Januarja ji je namenilo svojo podporo 21 poslušalcev, februarja pa le 15. Gibanje 23. december je dobilo dva glasova, štirje poslušalci pa so želeli, da se njihov glas pripiše stranki, ki nima na glavi nič masla. Njihovi glasovi so vpisani v rubriki »za nobeno«. Glasovanje so spet spremljali različni komentarji poslušalcev, največ jih je izražalo nezadovoljstvo nad vsem, kar se v slovenski politiki ta hip dogaja. Večina jih je »svoji« stranki namenila laskave ocene, predvsem njihovim predsednikom. Mnogi pa so oddani glas komentirali s slabostmi v nasprotnem taboru. Če bi . se glasovalci iz obeh taborov soočili, bi se lahko ponovil slovenski parlament in glede na ostrino besed je vprašanje, ali bi se soočenje končalo zgolj pri besednem dvoboju oziroma mnogoboju. Temperatura predvolilnega ozračja narašča tudi med volivci v pokrajini ob Muri. Zdi se, da bolj kot v strankah. |B I S vetovno znani slovenski ultramaratonec Dušan Mravlje, ki je rojen v Kranju, živi pa pri Tržiču, je prejšnji te den z družino gostoval v hotelu Lipa v Lendavi. Vsako leto ob koncu zime namreč preživi vsaj en teden v katerem od pomurskih zdravilišč, kajti pravi, da so pri nas ljudje zelo odprti in gostoljubni, tako da se tukaj zelo dobro počuti. Dušan Mravlje, star 47 let, je svoj prvi maraton odtekel v Radencih, svetovno znani pa je postal leta 1986 kot zmagovalec tisoč kilometrov dolgega maratona Sidney-Melbourne. Čeprav se je začel s tekom ukvarjati zelo pozno (pri 26 letih), je pretekel že šestdeset ultramaratonov do ma in v tujini, trikrat je bil evropski prvak v maratonu na sto kilometrov, leta 1995 pa je zmagal na najdaljšem svetovnem ul-tramaratonu prek Amerike (4800 km). Za letošnje leto ima samo en cilj, julija se odpravlja v ZDA, kjer bo v 48 urah pretekel Death Valley, ki je najtežja športna preizkušnja. Gre za 2.20 km dolgo pot po puščavi, kjer dosegajo temperature več kot 50 °C. Mravlje pravi, da se za tak podvig najprej prepričaš v glavi, saj ni pomemben samo trening, ampak tudi psiha, pri čemer poudarja, da se moraš dobro spoznati, saj si sam sebi najboljši psiholog. Tek je zanj kot droga, je način življenja, zato mu izzivov nikoli ne manjka. V mislih ima že tek okrog sveta, ki je med drugim tudi velik finančni zalogaj, tako da zaenkrat ta pot še ni časovno določena. Glavno vodilo njegovega življenja je pozitivno razmišljanje, kajti le tako se va- ruješ negativnih vplivov iz okolja, s tem pa dosegaš tudi boljše rezultate. Pravi, da šport v naravi bistri misli, zato mu je vsakdanji jutranji tek na okrog 15 km Ultramaratonec Dušan Mravlje Vsako jutro po lendavskih goricah Aktivni oddih v pomurskih zdraviliščih Mravlje je veliko tekel tudi po Pomurju, in ker je po naravi veseljak, je zelo hitro vzpostavil stik z ljudmi v naših krajih. dolgi poti po Lendavskih goricah zelo prijal, poleg tega pa je poudaril, da seje v hotelu Lipa zelo dobro počutil, saj je veliko možnosti za rekreacijo, vsak dan pa so na izletih spoznavali našo pokrajino, za katero Mravlje ugotavlja, da ponuja veliko lepih in zanimivih stvari. DARJA TIBAOT ■ Krajevna skupnost Ljutomer Bučno slovo Zadnja seja stare sestave sveta KSL eprav je bila ta teden zadnja seja v stari sestavi članov Krajevne skupnosti Ljutomer (KSL), je le-ta minila v znamenju živahnih, na trenutke tudi srditih razprav. Zataknilo se je že pri obravnavi zapisnika prejšnje seje, kjer sta člana Makoter in Herga ugotavljala nedoslednost pri zapisih njunih izjav in vprašanj iz prejšnje seje. Društvo Romani Union Murska Sobota je pripravilo v soboški kinodvorani večer romske glasbe. Predstavile so se skupine: Kanela (Danilo Horvat, Jože Valenič in Toni Horvat), Langa (Miško Kontrec, Jože Kontrec in Mario Horvat) in Dispyesia (Damijan Šarkezi, Jože Horvat, Aleš Sallubier, Mirko Žižek in Danilo Časar), trio Zoltan (Jože Zoltan, Štefan Horvat in Mario Horvat) in duo Swing (Jože Kovač in Štefan Horvat). Kot pevca sta se predstavila Zvonko Šarkezi in romski svetnik mestne občine Murska Sobota Darko Rudaš. Številno občinstvo je nagradilo nastopajoče z dolgotrajnim aplavzom. Na posnetku je skupina Kanela. - Foto: Filip M. Herga je predsedniku in tajniku KSL zastavil vprašanje, zakaj nista sodelovala pri usklajevanju občinskega statuta; na prejšnji seji sta menda celo trdila, da sestankov ni bilo, čeprav je dobil Herga informacije, da so bili vsaj štirje. Zanimalo ga je tudi, na kakšen način so izplačali januarsko plačo tajniku in javnemu delavcu, saj po občinskem statutu od začetka letošnjega leta KS ne more biti delodajalec. Na vprašanje, zakaj KS ne dela po statutu, je dobil odgovor od predsednika, da še ni razčiščena lastnina, saj bi se morala občina opredeliti do ljutomerskega kopališča. Pri obravnavi finančnega poročila o poslovanju KSL za leto 1999 Herga ni bil zadovoljen z izkazom zaključnega računa, ki so ga prejeli oni, zahteval je enak izvod, kot ga pošljejo na Agencijo za plačilni promet in občino. Po dolgem prerekanju, dokazovanju in prepričevanju so zaključni račun vendarle sprejeli. Nadalje je Makoter poudaril, da ni zadovoljen z odgovori, ki jih je dobil na pisno zastavljena vprašanja v zvezi z delovanjem KS, saj dvomi v nekatere podatke, poleg tega pa odgovori niso po- polni. Zahteval je, da mu ostale odgovore posredujejo v čim krajšem času. Pri obravnavi pogodbe o vključitvi programa MAKI TV v kabelsko-razdelilni sistem so se nekoliko dlje zadržali le pri vprašanju, ali mora lastnik predložiti papirje, s katerimi dokazuje, če ima dovoljenje za opravljanje te dejavnosti. Makoterja je prav tako zanimalo, kje in kdaj so se krajevne skupnosti pozitivno opredelile do ponudbe MAXI TV, kakor je bilo zapisano v zapisniku prejšnje seje, saj jim ni bil predložen noben zapisnik katere izmed sej preostalih KS, prav tako ne odbora KTV. Predsednik je nato seznanil člane z rezultati volitev za nove člane v svet KSL, kjer so ugotovili komaj 24,21 % udeležbo. Herga je z močno povzdignjenim glasom na koncu zahteval razlago od predsednika, zakaj niso sprejeli finančnega plana za leto 2000, poleg tega pa so na občino menda dostavili plan s pomanjkljivimi podatki, ki pa ga niso dopolnili niti do torka, ko je bil zadnji rok. Herga je razburjeno raz- Gostilna Horvat - Lovenjak Polana mesec izvrstnih kulinaričnih dobrot po neverjetnih cenah - ribji jedilnik že od 700 SIT - 31 dni-31 različnih jedilnikov - pri plačilu z gotovino s tem kuponom 10 odstotkov popusta - posebne pustne jedi in domače dobrote - vabljeni tudi na RIBJI SLOW FOOD -tel. št. 251 010 Prejeli smo - Hotiza V zadnji številki Vestnika poizkušajo prleški in prekmurski poslanci Državnega zbora prevaliti krivdo nedoločene meje na Muri na nekatere stranke, tudi na SKD. Re- gijska odbora SKD za Prekmurje in Prlekijo seveda takšno trditev odločno odklanjata, posebej zaradi dejstva, da poslanci poizkušajo na neki način določitev državne meje povezati s Sporazumom med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju. Da tega Državni zbor ob očitni premoči vladajočih strank nikakor ne more sprejeti, ni krivda SKD, še manj pa seveda ljudje, ki živimo v tem delu naše domovine. Menimo sicer, da ta sporazum meje ne določa in s tem ne rešuje nrnhlpmnv Hildi in niihnvp lastninn v območjih kjer meja še ni dokončno določena. Problem lastnine rešuje le dokončanje dela posebne vladne komisije za mejo. Pritisk na Vlado Republike Slovenije in njeno komisijo je po naši oceni edina pot za rešitev hudih problemov naših sokrajanov. Prepričani smo, da bi ob ustreznem pritisku poslancev iz Prlekije in Prekmurja vlada morala razrešiti mejne probleme z Republiko Hrvaško, zato nikakor ne razumemo delovanja poslancev v smeri sporazumevanja o medsebojnem sodelovanju, ne pa v smeri čimprejšnjega dokončanja dela strokovnjakov za določitev državne meje. REGIJSKI ODBOR SKD ZA PREKMURJE RFC5I.ISKI ODROR SKD 7A PRI FKI.IO ■ ložil, da se s takim načinom dela ne more strinjati, pri čemer pa mu je Lebar očital, da je razlog njegovega razburjanja samo ta, da bi se njegovo ime pojavilo na straneh Vestnika (njemu v vednost naj poudarimo, da se na naših straneh lahko najde vsakdo, ki ima kaj povedati, kar je na tovrstnih sejah še kako pohvalno, saj pri mnogih prevečkrat vlada čudno zatišje). DARJA TIBAOT ■ VESTNIK NA INTERNETU: fBIH , 2. marec 2000 (SZ)BRANO 9 Življenje je lepo Anketa Najprej mamica, nato še sinek Goričanček se je prepoznal 6. številki Vestnika smo objavili pogovor z Miro Časar, ki je bila kar 36 let babica na Goričkem. Naše pisanje je naletelo na ugoden odmev med bralci, zlasti med tistimi, ki jim je Mira pomagala na svet. V podpisu k fotografiji, na kateri Mira previja (ne)znanega dojenčka, smo zapisali, naj se Goričanček, če se bo prepoznal na posnetku, oglasi, da še kaj poklepetamo z njim. Kmalu potem je zabrnel telefon in Irena Belec iz Gornjih Petrovec je povedala, da je na fotografiji njen sin Kristjan. Obiskali smo ju na domu. »Jaz sem se rodila 1957. leta kot prvi dojenček, ki mu je oziroma mi je gospa Mira pomagala pri rojstvu. Leta 1979 sem se poročila z Zoltanom in še isto leto se nama je rodil sin Kristjan. Tudi pri njegovem porodu je bila zraven gospa Mira. Ona mi je bila velika prijateljica v mladosti, saj sem pogosto šla z njo na teren pa tudi zdaj se velikokrat srečava in se kaj pogovoriva,« je razkrivala skrivnost simpatična Irena, kije kot prodajalka zaposlena v Šparu v BTC-ju v Murski Soboti. Pa Kristjan? Seveda je tudi on prepričan, da na fotografiji ne kaže ritke nihče drug kot on. Dokaz za to so tudi podobne fotografije iz albuma družine Belec. »Star sem 21 let in sem študent prvega letnika na biotehniški fakulteti v Ljubljani, smer gozdarstvo. Zdaj je seveda še prezgodaj govoriti, kje bom delal potem, ko bom inženir, saj je pred menoj še večleten zahteven študij.« Tako je pravilno menil študent, ki seveda tudi pozna nekdanjo babico Miro in ji je prav tako hvaležen za vse, kar je dobrega storila za mamo in zanj v njunih prvih dnevih, tednih ... življenja. Š.S. ■ Babica Mira Časarje 1957. leta pomagala na svet Ireni Belec, 1979. pa njenemu sinu Kristijanu. - Foto: Š. S. Ljutomerski in ptujski mladinski center Začetek uspešnega sodelovanja red kratkim je bila delegacija Mladinskega centra (MC) iz Ljutomera, ki deluje v Grossmanovi 3, in tamkajšnjega mladinskega društva na obisku pri predstavnikih Centra interesnih dejavnosti (CID) na Ptuju. Po prisrčnem sprejemu v utesnjenih prostorih CID-a sta si delegaciji ogledali ptujski MC in mladinski hotel - enega najlepših MC in mladinskih hotelov v Sloveniji in tudi v tem delu Evrope. Ptujčani so namreč še uspeli s pravočasno aktivnostjo pred več kot šestimi leti zainteresirati lokalno skupnost in tudi državo ter tako zgraditi omenjena objekta. Po predvidevanjih bosta oba objekta predana namenu še letos in bosta nedvomno velika pridobitev za celotno slovensko mladinsko sceno. Objekte bo potrebno še opremiti, po prepričanju ptujskih in ljutomerskih predstavnikov pa bo za to sklepno dejanje nedvomno dovolj posluha pri pristojnih državnih in lokalnih inštitucijah, tako da bodo te čudovite in skrajno racionalne prostore v središču Ptuja čimprej predali namenu. Delegaciji sta se pozneje zadržali v daljšem pogovoru in po zagotovilu direktorja CID-a na Ptuju Jurija Šarmana so bile nakazane vse poglavitve smernice začetka Likovna razstava mladih ustvarjalcev v Ljutomeru V malem razstavnem prostoru Zavoda za kulturo in izoorazevanje Ljutomer (prostori ljutomerske knjižnice) so pripravili mladi likovni ustvarjalci razstavo z naslovom Kopriva 29.1.-3. 2. 2000, kjer so pravzaprav ta dela nastajala. S svojimi deli so se tako predstavili Jovana Davinič, Miha Novina, Katja Pal, Ana Pertinač, Katja Sudec io Biba Šehovič. Ob tej priložnosti so izdali tudi zloženko, kjer je njihovo ustvarjanje strokovno ocenil akad. slik. spec. Vladimir Potočnik, ki je poudaril, da je bila ustvarjalna sla tista, ki je mladostno filozofijo prevedla v ritme likovnega izraza, ob tem pa je izrazil željo, da bi se podobna srečanja (kot npr. v Koprivi) nadaljevala in da bi se mehka prleška duša uveljavljala v našem kulturnem prostoru tudi z umetnostjo. Razstava bo na ogled do konca marca, mladinski center Ljutomer pa — a| z nekaterimi mladinskimi centri po Sloveniji, kjer bo Kaj čaka izrazito nadarjene? otem ko smo vrsto let v naši družbi namenjali posebno pozornost vzgoji in izobraževanju mladim z duševnimi in telesnimi motnjami v razvoju - brez tega bi bili odrinjeni in še bolj prizadeti je v šolskem letu 1986/87 dozorelo prepričanje, da je potrebno posebej spodbujati tudi učence, dijake in študente, ki so izrazito nadarjeni oziroma nadpovprečno uspešni pri svojem ustvarjalnem delu in učnem uspehu ter na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Bila je sprejeta odločitev, da bodo vse takšne poskušali odkriti in jih uvrstiti med kandidate za podelitev uspešnega sodelovanja med ptujsko in ljutomersko mladino. Predsednik programskega sveta MC v Ljutomeru Stanko Brun-čič je poudaril, da je mladim uspelo to, za kar se je lokalna politična struktura samo dogovarjala in ni nikoli uresničila -namreč sodelovanje med‘ome-njenima občinama. Že v bližnji prihodnosti bo tako delegacija CID-a na obisku v Ljutomeru, kjer si bo ogledala tamkajšnje znamenitosti, prostore MC in objekt v osrčju Prlekije, ki ga želijo preurediti v mladinski hotel. Konkretizirali pa bodo tudi sodelovanje, ki bo potekalo na športnem, kulturnem, tehničnem in zabavno-sprostitvenem področju. Mladi pričakujejo, da jim bodo starejši sledili, zato bodo medse povabili tudi mladim naklonjene občinske svetnike, da bo zaživelo nujno potrebno sodelovanje tudi na ekonomskem področju, saj so razmere v ljutomerskem gospodarstvu že dosegle kritične meje, ki so najbolj očitne ravno pri mladi populaciji, RUDI STEGMULLER ■ Dan odprtih vrat ZOTK Letos enajst nacionalnih taborov Jakijevi predavalnici Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti je potekal dan odprtih vrat Regionalnega centra Zveze za tehnično kulturo, ki so se ga udeležili tudi učitelji in ravnatelji pomurskih šol, častni gost pa je bil glavni tajnik Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije Rado Stojanovič. Ob koncu so podelili še priložnostno nagrado mentorju Jožetu Horvatu za delo z mladimi. Regionalni center, kije nastal leta 1996, je z diapozitivi predstavil njegov strokovni vodja, asist, dr. Mitja Slavinec. Povedal je, da je osnovni cilj centra raziskovalna in inovativna dejavnost, predvsem med osnovno- in srednješolci, uvajanje mladih v znanost ter dvig tehnične kulture. Organizirajo se srečanja mladih raziskovalcev, tekmovanja iz znanj, tabori in srečanje Mladi tehniki. Slednje je organizirano samo za učence osnovnih šol, ravno tu pa ima soboška ZOTK največjo tradicijo in uspehe. Srečanja mladih raziskovalcev potekajo v Sloveniji že 34 let, udeležuje pa se jih od pet do deset odstotkov mladih, kar je visoka številka. Regionalni center organizira letno več kot deset taborov, tekmovanja iz znanja pa vključujejo discipline kemije, računalništva in logike. Omeniti je treba tudi izvajanje seminarjev za mentorje, saj »naj mladi čimprej dobijo izkušnje, ki jih lahko čim uspešneje udejanjijo na fa-VnltAtokz/ cnrla1ihaia g Ppdnaru ško fakulteto v Mariboru, univerzo v Ljubljani, Inštitutom Jožef Stefan in Znanstvenoraziskovalnim središčem Bistra iz Ptuja. Program za letošnje leto obsega šolska in regijsko srečanje mladih tehnikov oz. srečanje mladih raziskovalcev (regijsko bo letos v Murski Soboti). Tokratna tekmovanja iz znanj bodo potekala iz fizike, matematike, kemije, računalništva, logike ter zgodovine in geologije. Pomembno je, da se na vse te prireditve zainteresirani lahko prijavijo le po internetu. Nacionalnih taborov bo enajst: astronomski (OŠ Fokovci), tehnični, Prehrana malih uharic (OŠ III), geografski (OŠ II), čebelarski (OŠ Prosenjakovci), ekološki tabor Žabec (OŠ Bakovci), lončarski (OŠ Bogojina), ekološki (Bukovniško jezero), Tabor oračev (SKŠ Rakičan) in Dober dan tehnika (SPTŠ), regionalnih pa sedem. Splošni projekt bo obsegel raziskovalno nalogo Mladi za napredek Pomurja. štipendije za izrazito nadarjene - Zoisove štipendije. Sledile pa so še druge akcije (tabori, učne delavnice idr.), v katere so vključevali izrazito nadarjene. To je zdaj že utečena praksa. Posebno skrb na tem področju pa je prevzel Zavod R Slovenije za zaposlovanje. Kaj pa stiki s temi dijaki in študenti? Na Občini Radenci so pred kratkim sklenili, da bodo pripravili srečanje z vsemi Zoisovimi štipendisti, se pogovorili z njimi in po možnosti ustanovili tudi klub Zoisovih štipendistov. Po naših podatkih je to prvi primer, ko so na kakšni pomurski občini posebej razmišljali tudi na to temo. Vsekakor hvalevredno! JELKA JEŽ, vodja oddelka za poklicno orientacijo in štipendiranje pri območni enoti Zavoda R Slovenije za zaposlovanje v M. Soboti: »V tem šolskem letu imamo v Pomurju 583 Zoisovih štipendistov, od tega jih je iz občine Radenci 46. To je v primerjavi z drugimi občinami sorazmerno ugodno razmerje, govori pa tudi v prid obema osnovnima šolama na Kapeli in v Radencih, kjer posvečajo posebno skrb nadarjenim učencem. Na naši območni enoti tudi ugotavljamo, da regija oz. gospodarstvo Zoisovih štipendistov ne pozna dovolj. Ko gredo študirat v Ljubljano ali Maribor, nekateri pa tudi v tujino, jih nekako izgubimo. Mislim pa, daje to takšen potencial, da naša regija s svojo razvitostjo in brezposelnostjo tega nikakor ne bi smela dopustiti. Zato smo bili na območni enoti našega zavoda zelo veseli, ko je prišla do nas pobuda Občine Radenci o srečanju Zoisovih štipendistov. Mislim, da je to prvi korak, da bomo začeli bolj promovirati mlade, ki so izrazito nadarjeni, da se bodo vračali po končanem šolanju in svoje znanje vlagali v razvoj te regije.« MAJA SMODIŠ, študentka 1. letnika Veterinarske fakultete Ljubljana: »Velikokrat si delamo preglavice s prihodnostjo, in to še prav posebej mladi. Kot je znano, nam vsem dijakom in študentom denarja primanjkuje, saj imamo mnogo izdatkov, tako da nam skoraj nič ne ostane za žepnino. Vseeno se nam je nekaterim nasmehnila sreča, saj smo poštah Zoisovi štipendisti. Tako si lahko privoščim tudi nakup strokovne literatu- re, kakšen tečaj ali potovanje in privarčujem še kaj zase. To je velika podpora, ki nas spodbuja tudi k učenju in nekako priganja, da se še bolj trudimo, da bi poštah boljši. Zelo me veseh, da smo se vsi Zoisovi štipendisti iz naše občine zbrah na enem mestu; tako se bomo lahko bolje spoznali in izmenjali izkušnje.« MIRAN KOROŠEC, dijak 1. letnika gimnazije v Ljutomeru: »Zoisovo štipendijo prejemam od oktobra naprej. Mislim, da sem si jo zaslužil predvsem z dobrimi rezultati na tekmovanjih. Tako sem osvojil tudi zlato Cankarjevo priznanje v državnem merilu. Tekmoval sem tudi na državnem tekmovanju iz fizike in prav malo je manjkalo, da bi osvojil zlato medaljo. Dvakrat, v sedmem razredu in ob koncu 8. razreda, pa sem moral uspešno opraviti še testiranje kandidatov za Zoisovo štipendijo. Le-ta znese okrog 26.000 tolarjev in mi je seveda zelo dobrodošla, čeprav gre od tega zneska nekaj več kot polovica za prevozne stroške. Srečanje Zoisovih štipendistov se mi je zdelo koristno, ker smo dobili informacije o razvoju občine, kadrovskih potrebah Radenske idr. Verjetno pa ni bil ravno primeren čas - v soboto popoldne.« DANIJEL VEBERIČ, absolvent visoke policijske šole v Ljubljani: »Obiskoval sem gimnazijo v Ljutomeru, kjer sem prejemal Zoisovo štipendijo prvi dve leti, nato pa mi je pravica dve leti mirovala zaradi uspeha, tako da sem dobro okusil, kaj pomeni biti brez take denarne pomoči. Ponovno sem se uspel uvrstiti na seznam Zoisovih štipendistov med študijem na visoki strokovni poli- cijski šoli v Ljubljani, kjer sem zdaj ab- „ --- —J------J--"J''* solvent. Če se to ne bi zgodilo, bi imel najbrž precejšnje finančne težave. Štipendija pa je name delovala tudi kot močna moti- vacija pri učenju, saj sem se moral truditi, daje ne bi spet izgubil zaradi prenizkega povprečja ocen. Srečanje, ki so ga organizirali-za nas, pa je bilo zelo spodbudno. Bil sem v prvi generaciji, ki so jo sprejeli v redno šolanje, ne da bi prej obiskoval policijsko šolo. Upam, da ne bom imel težav z zaposlitvijo, ko bom končal služenje vojaškega roka.« JOŽE GRAJ ■ 1O INTERVJU 2. marec 2000, WW Kuharski mojster Branko Časar »Tudi meni se kdaj kaj prismodi« Poskušati njegove jedi ali pogovarjati se z njim. Oboje prinaša veliko zadovoljstva tistemu, ki ima srečo, da se znajde v tej vlogi. Čeprav različna v percepciji, sta okusa enakovredna - polna, preprosta in domača, pa vendar svetovljanska ranko Časar, kuharski mojster iz Markovec na Goričkem, šef kuhinje v soboški Diani, avtor pravkar izdane kuharske knjige Boug žegnjaj. Ne pri pripravi receptov in jedi in ne v pogovoru ne more skriti svojih korenin. Oblikovale so njegov značaj, se vrasle v njegovo delo in življenje nasploh. V kuharski knjigi Boug žegnjaj so na prvem mestu prekmurske in prleške jedi. Verjetno ni naključje, da ste več kot petdesetim jedem posvetili posebno mesto? Kuhar zaradi mame »Postati kuhar, to so bile nekoč pobožne želje naših staršev. Da ne boš lačen, mi je govorila mama. Kot priden otrok sem jo poslušal. Imela je prav. Lačen res nisem nikoli.« Mama takrat še ni mogla vedeti, da boste v svojem poklicu tudi uživali? »Morda pa je slutila in je bilo to v zvezi z lakoto samo dober izgovor. Gotovo je opazila, da so me, bolj kot je to normalno, zanimali recepti in priprava različnih jedi. Sicer pa, kakorkoli, izbira je bila prava. V svojem delu izredno uživam. Tudi ta poklic, tako kot vsak drug, nosi s seboj določene težave in probleme, vendar sam pravim, da so ti zato, da se rešijo. Vsako delo ima svojo specifiko in funkcionira na svoj način.« Poznam vas kot vedno nasmejanega^ človeka, čigar dobre volje se lahko hitro nalezeš. Prispeva k temu tudi sreča na delovnem mestu? »Prav gotovo. Če ne delaš z veseljem, bolje da ne delaš. Kajti samo če delo opravljaš z veseljem, je to dobro in uspešno.« Vseeno pa se kdaj tudi razjezite? »Tudi, saj je to v naravi človeka.« Tudi če se vam kaj prismodi oziroma se vam to sploh lahko zgodi? »Tega sicer najraje ne bi povedal, vendar - tudi meni se to zgodi. Preveč jeziti se zaradi tega se ne splača, saj ne pomaga. Vzameš nov lonec in lepo mimo vse od začetka.« Boug žegnjaj Pravkar ste prelistali prvi izvod svoje kuharske knjige Boug žegnjaj. Kaj menite? »Tako na hitro - moram biti odkrit. Presenečen sem nad svojim delom in prispevkom vseh tistih, ki ste knjigo pomagali ustvarjati. Ne da bi dvomil o vaših sposobnostih, vendar sem spoznal, daje od pripravljene jedi do objave v knjigi še dolga in naporna pot.« Zakaj pa ste presenečeni nad svojim delom glede na to, da vam mojstrovine priznavajo stroka, vaši gosti in bralci receptov? »Glejte, mene ocenjujejo drugi. Sam sebe ne morem oceniti, sedaj, ko držim v rokah to kuharsko knjigo, pa vidim rezul- »Res je. Dejstvo je, daje prekmurska kuhinja v slovenskem merilu prav na vrhu. To si upam trditi in tudi naši kuharji so doma in po svetu zelo cenjeni. Posebnost prekmurske kuhinje je povezana z našo zgodovino, skromnostjo prekmurskega človeka, pri katerem seje v loncih znašlo samo ali predvsem tisto, kar je dala zemlja. Vesel sem, da se danes vračamo k starim, dobrim, preizkušenim receptom. Narava je človeku vedno dajala najboljše.« Kljub povedanemu se mi zdi, da je prekmurska kuhinja drugje bolj ce njena kot doma, da je le malo gostiln, ki se lahko pohvalijo s pravo prekmursko hrano? »Res ne bi ocenjeval gostiln in njihovo ponudbo hrane, je pa dejstvo, da bi lahko pri nas namesto pariških zrezkov ponujali ciganske, namesto diplomatskega krompirja dodole, panacot zeljove re-taše ... Prekmurske specialitete so tudi v najboljših slovenskih gostilnah zelo cenjene in marsikatera jed je vsak dan na jedilnikih. Tu pa se dogaja, da v marsikateri gostilni brez težav dobiš morskega lista s tržaško omako, domačih klobas z naribanim hrenom pa nimajo.« Kdo je glavni krivec, da je tako? »Vsi skupaj in vsak posebej.« Menite, da bo Boug žegnjaj spremenila naše jedilnike? »Ne vem, morda pa jih bo popestrila in predvsem gospodinje rešila dnevnih zagat ob tistih znanih vprašanjih, kaj pa naj danes kuham.« Doma je vajenec Kuhate tudi doma? »Tudi, vendar v domači kuhinji opravljam pomožna dela. Glavni kuharje moja žena, ki je izredna kuharica.« Verjamete, da gre ljubezen skozi želodec? »Vsekakor.« Ste na ta preizkušeni rek morda ujeli svojo ženo? »To pa je že tako daleč, da se ne spomnim. Res pa je, da takrat nismo hodih v restavracije na kosila ah slavja in da sem verjetno kaj dobrega ljubeznivo skuhal doma.« Kaj pa sicer priporočate mladim parom, ko sta oba začetnika pri kuhi? »Morda se motim, vendar menim, da mlade družine na začetku pojedo kar precej na hitro pripravljene hrane. Z leti pride čas, ko začnejobrskati po kuharski literaturi in kuhati. Prvič ne uspe, drugič je že boljše, tretjič je odlično. Prav pridejo tudi kuharski tečaji...« In kuharska knjiga Boug žegnjaj... »Marsikaj bo z njo lažje.« Najboljši kuharji so moški Bo držalo? »Kaže, daje res tako. Zakaj - verjetno zato, ker se poklicu laže posvetijo. Ne podcenjujem žensk kuharic, vendar je že tako, da si moški lahko vzamemo več časa, lažje izostanemo od doma, saj nismo tako obremenjeni z opravili doma. Ženska, ki je poklicna kuharica, po opravljenem delu hiti domov, saj jo doma čaka še en ,šiht’. ,Mi smo v sili’ le redko ...« Moški sestavljate tudi slovensko kuharsko reprezentanco? »Septembra nas šest odhaja za teden dni na kuharsko olimpijado v Berlin. Pred štirimi leti je bila v naši ekipi tudi slaščičarka, letos pa bomo pripravljali in pekli tudi pecivo.« S kakšnimi jedmi boste zastopali Slovenijo? »Ne vemo še natančno, saj nam bo jedilnik določila posebna strokovna komisija. Vemo samo, da bo naporno, saj bomo poleg jedilnikov morah pripraviti tudi posebno omizje, za katero imamo časa samo eno noč. To pomeni, da bomo ponoči delali, čez dan razstavljali, potem pospravljali.« Katera je glavna odlika dobrega kuharja? »Iznajdljivost. Kaže se v kombinaciji jedi, izbiri pravilnih omak, najbolj pa v izbranem okusu in tudi vizualnem učinku.« Kaj pa inovativnost, potrpežljivost... »Amerika je bila že davno odkrita, mi kuharji je ne bomo na novo odkrivali. Naša naloga je, da v kulinariki stvari izboljšamo, jih dopolnimo. V tem je čar kuhanja. Danes se vračamo nazaj v klasiko, kjer ponovno odkrivamo bogastvo naših prednikov in staršev, in kuhamo na osnovi že preverjenega. Moja generacija je bila usmerjena v tehnologijo in tovarne, zdaj pa se je pokazalo, da je največje bogastvo skrito v preteklosti, v kuhinji naših babic.« Najraje z žlico Katero hrano imate najraje? . »Nisem izbirčen, rad pojem vse, kar je dobro. Je pa res, da imam najraje jedi, ki se jedo z žlico.« Te tudi najraje kuhate? »To pa ne. Moje zadovoljstvo ni v tem, kaj kuham. Največ mi pomeni povratna informacija - kako je skuhano. Vse, kar pripravljam za svoje goste, mora biti dobro, pa naj bo to ričet ah pljučna pečenka.« Kakšen je vaš življenjski moto? »Kar znaš, to daj, ker s tem bogatiš sebe in druge.« R. FICKO I VESTNIK , 2. marec 2000 KULTURA Pomurska založba izdala Prešernove pesmi v dveh jezikih Ponovno o Ivanu Jeriču in njegovemu času France Prešeren - 200 let od rojstva, 150 let od smrti V Murski Soboti se je končal teološki tečaj Znamenja upanja, pri katerem so sodelovali znani predavatelji dr. Ciril Sorč, dr. Peter Vencelj, dr. Hubert Požarnik, dr. Tone Jamnik in dr. Metka Klevišar. Pesmi - Versei Prvikrat je ta lepa in tudi potrebna knjiga izšla v madžarščini leta 1975 kot skupni podvig desetletnega plodnega sodelovanja PomurskeTzaložbe in budimpe-štanske založbe Europa. Izbor Prešernovih pesmi je opravil Josip Vidmar, ki je napisal tudi spremno besedo, v kateri je pesnika umestil v širši evropski prostor. Pomurska založba se je v tokratnem podvigu odločila, da bo knjigo izdala ponovno, a malo drugače; v slovenščini in madžarskih prepesnitvah ter prav tako z uvodom Josipa Vidmarja. Namenjena je vsem, ki se jim je priljubilo branje v obeh jezikih, še posebno pa za šolarje tako slovenske kot madžarske * narodnosti. Pesmi sta v madžarščino prevedla Laszlo Latar in Deszb Tandari, spremno besedo je prevedla Orsolya Gallos, ki je poleg Jožeta Ternarja tudi sourednica zbirke. B. B. L. ■ AZ ABLAK ALATT Hold f6nyt csorgat, harangkongat immfir k£s6 ejjelen; ismeretlen kin szivemben nem hagy elaludni sem. Mind e rosszat te okoztad konyortelen angyalom. Sebesitesz, s te hevitesz, hogy otthon se nyughatom. Bžjos arcod vet ki sarcot, bGvoli kžpzeletem; forrč szivem meg nem pihen, hozzad eped edesem. Itt lenn vžrlak, megnemlithat mas, csak csillag odafent... Merre lehetsz? gyt51dlsz? szeretsz? Sz61j: mondj nemet vagy igent! Vagyam biztasd: egyet ints csak, ' hogyha szolnod nem lehet! ...ijfčlt kongat... Sdtčt ablak... Hit fin, Srva, mit tegyek? POD OKNOM Luna sije, kiad’vo bije trudne, pozne ure že; pred neznane srčne rane meni spati -ne puste, Ti si kriva, ljubezniva deklica neusmiljena! Ti me raniš, ti mi braniš, da ne morem spat' doma. Obraz mili tvoj po sili mi je vedno pred očmi; zdihujoče srce vroče vedno k tebi hrepeni. K oknu pridi, drug ne vidi ko nebeške zvezdice; se prikaži, al’ sovraži me srce, povej, al’ ne! Up mi vzdigni, z roko migni, ak’ bojiš se govorit’! Ura bije, k oknu ni je, kaj sirota čem storit'! Beseda pa je seveda tekla tudi o Ivanu Jeriču in njegovemu času. Namesto obolelega predavatelja dr. Jožefa Smeja je njegovo življenje predstavil Alojz Benkovič, urednik knjige Moji spomini. Povedal je marsikaj že znanega pa tudi neznanega o življenju tega pomembnega človeka, posebej pa omenil, da je bil po vojpi po krivici zaprt in da še nihče ni zahteval revizije tega procesa, da bi se mu vrnilo dobro ime - čeprav je jasno, da mu boljšega imena, kot si ga je ustvaril že sam, nihče ne more dati. V pogovoru po predavanju so se oglašali in dodali marsikaj zanimivega in premisleka vrednega še ljudje, ki so ga poznali za časa njegovega življenja. Psihiater dr. Jože Magdič gaje označil kot personifikacijo prekmurskega geopolitičnega položaja, to, kar je ljudem zapustil, pa je nemogoče izbrisati. Bil daje izjemno razumen človek, kateremu je bilo dano, da se je vedno znal ubraniti, in so ga spoštovali tudi sovražniki. Dekan Martin Poredoš pa je označil popolnega duhovnika, ki pa je bil tudi dober in duhovit sogovornik, s katerim ni bilo nikoli dolgočasno, posebej lepo pa se mu je zdelo, daje knjiga spominov izšla ravno ob petindvajsetletnici njegove smrti. Beltinski župan Jože Kavaš je opomnil, da je občina Beltinci gospodu Jeriču podelila posmrtno priznanje, župnik Stanko Zver pa je dodal, da bi bilo zanj še večje odlikovanje, če bi ga prekmurski ljudje bolje spoznali, zlasti mladi rod, ki se vse premalo zaveda svojih korenin. Jeričevo življenje, zlasti medvojno obdobje, je še vse premalo raziskano.Vse povedano in še marsikaj drugega dokazuje, da zanimanjema Ivana Jeriča, zdaj še našo zgodovinsko osebnost, ne pojenjuje, in da bi bilo dobro o njem (spet) spregovoriti tudi drugje - navsezadnje tudi v šolah. B. B. L. I Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo Panonski Portreti z 106 Ž IT3RTRO4 Kar zadeva Gomilškovo leposlovno T A KOB delovanje, njegovi biografi navajajo, da Č A IZ" je sprva pesnil v nemščini, po prihodu vrLJlVllEoAJv jambski (najljubša mu je kombinacija jambskega osmerca z istostopičnim sed-mercem in šestercem), spreten pa zna Slike Ivana Hircija v novi galeriji Zavarovalnice Triglav Reka Mura kot stalen navdih nvan Hirci, likovni pedagog in ravnatelj osnovne šole v Beltincih, tokrat razstavlja večinoma večja platna, krajine, polne umirjenih zelenih barv, ki jih je navdihnilo življenje ob reki Muri - tej večni, pa obenem vedno novi navdihovalki vseh vrst tukaj tor Vild, v kulturnem programu pa sta sodelovala pevski zbor društva medicinskih sester in prav simpatična otroška Mala Marko banda. na mariborsko gimnazijo pa ga je zajelo slovensko in slovansko navdušenje, tako daje nemški verz zamenjal s slovenskim. Objave njegovih leposlovnih besedil se omejujejo na 1. pol. 60. let, ko je sodeloval najprej v Torbici jugoslovanske mladosti, glasilu mlade generacije Slovencev, Hrvatov in Srbov, v katerem so svoje leposlovne in druge prispevke objavljali vsak v svojem maternem jeziku (in črkopisu), nato pa v Slovenskem glasniku in edicijah Mohorjeve družbe. Njegova leposlovna bera ni niti obsežna niti se z njo ni skušal povzpeti na Parnas. Tako prozna kot pesniška besedila kažejo, daje že kot študent teologije prevzel tisti književni koncept, kakršnega je uvedla leta 1860 s Slovenskimi živečih umetnikov. B. B. L. večernicami v slovenski literarni prostor Mohorjeva družba, torej ustvarjati literaturo, ki bo preprostega in literarno manj zahtevnega slovenskega naslovnika nagovarjala ne le estetsko, ampak tudi versko (v duhu krščanske morale in etike) in narodnostno poučevala ter vzgajala. Slovenski LeposaaBsko-padii&n iist. Štev. 3. V Celovcu 1. marca 1866, IX. teSaj. ’ Slovenec sem! (Zložil J. G o m H Sak,) Slovenec sera I Tak<5 je mati djala, Ko mc je det« pestovala; Zatorej dobro vem: Slo venec sera I Slovenec sem I Jaz ljubim očetnjavo Gorim za njeno čaat ia slavo ; Kar čutim, to povčmt Slovenec aem ! Slikarje končal pedagoško akademijo v Mariboru, usposabljal pa se je pri znanih slikarjih Maksu Kaučiču, Slavku Koresu in Lajčiju Pandurju. Večino svojih delovnih let je preživel kot likovni pedagog, ki so, kot sam pravi, lepši del njegovega življenja. Vrednote, kijih goji ta predmet, so tipične in opazne, zato tudi sam obžaluje, da seje na tem področju zmanjšal fond ur, saj so otroci v obdobju osnovnega šolanja najbolj dojemljivi. Ob pedagoškem deluje nenehno ustvarjal tudi sam, prvi nastopi v javnosti pa so bili povezani s skupino 676. Slike na razstavi so večinoma nastale v lanskem letu kot odgovor na mnoge stresne situacije in probleme, ki jih človeku prinaša njegovo vsakdanje delo. Slikarstvo, pravi, jemlje kot terapijo in relaksacijo, $ katero človek najde pot do notranjega miru. Kot ponavadi je bilo razstavišče polno obiskovalcev, ki so se že navadili obiskovati to novo kulturno ;a nrprktavil Vik- Grško-slovenski slovar Temelj klasične izobrazbe V zadnjem času, za katerega je značilen tudi drugačen odnos do marsičesa, kar je bilo v preteklosti zapostavljeno, doživljajo ______drugačno vrednotenje tudi nekatere prvine klasične izobrazbe. Spričo povečanega zanimanja za klasične, danes že skoraj mrtve jezike, še posebej pa z vnovičnim oživljanjem klasičnih oddelkov na slovenskih gimnazijah, se je na našem knjižnem trgu pojavila pereča potreba po tozadevni literaturi. Tej potrebi bo poslej stregel tudi Grško-slovenski slovar, ki ga je izdala Cankarjeva založba. Ker bi zaradi naših skromnih kadrovskih in finančnih možnosti delo za izdajo novega slovarja trajalo dolga leta, seje založba na pobudo oddelka za klasično filologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti odločila za ponatis, oziroma faksimilirano izdajo Doklerjevega Grško- slovenskega slovarja iz leta 1915. Čeprav so po njegovem nastanku raziskave grškega jezika privedle do nekaterih novih spoznanj, posodobila pa seje tudi uporaba slovenskega Jezika, ostaja Doklerjev slovar še vedno izjemno kakovosten in uporaben. V prihodnje se bomo z jezikom klasične dramatike in filozofije torej lahko seznanjali prek svojega materinega jezika in ne več prek tujih tovrstnih izdaj kot doslej. D. ŠTEFANECi Slovenec »em! To jasna pamet v glavi, To v srcu blagi čut, mi pravi; S ponosom rc& smem: Slovenec aem I Slovence sem I Od zibeli do groba Ne gane moja se zvestoba, Da viikdar reči smem : Slovenec sem! Naslovnica Slovenskega glasnika, v kateri je bila objavljena Gomilškova pesem Slovenec sem! Temu konceptu ustreza npr. »zgodovinska pripovedka« Devica oglejska (KM D 1865/1-8), v kateri je zgodovinsko dogajanje (Atilova osvojitev Ogleja 452. leta) le kulisje za poudarjanje moralno-vzgojnega nauka: da bi ohranila svojo čistost, se lepa kristjanka Digna raje vrže p moije, kakor da bi se vdala poganskemu Atili, ki se strastno zaljubi vanjo in ji dvori kot kraljici. Takšne so tudi Gomilškove Iskrice (Slovenske večernice 1865/12), kratke refleksije, ki jim je izhodišče dogajanje v naravi, iz njega pa na podlagi komparacije (»tako tudi...«, »tako si..., »enako...«) izpelje poduk ali moralni nauk. Nič drugače ni z njegovo, poezijo. Po dveh zelo zastrtih ljubezenskih pesmih v Torbici (30. januar 1864 - Cerkvica: »/...I Glej! dražja mi je cerkvica / Vsred gaja mirnega / Je tvoje srce Milica, / Več vredno od zlata! // I v tvojem srcu je oltar, / Pred kterim vsaki dan I Ljubezen ti prinesem v dar, / Bog nama jo obran’! -»; Moje pesmice: »(...j Glej ljuba zlata dušica, / Srce je moje gaj / Ti sama v njem si slavček, pa I Ti jegov celi gaj«) namreč ustvarja predvsem nabožno in domoljubno liriko. V njej uporablja formalno-stilne prijeme, kakršne je izoblikovalo slovensko pesništvo v 2. pol. 19. stol. »Njegov« ritem je biti tudi v uporabi daktila (npr. pripovedna pesem Vrbsko jezero). Nad to verzifikacijsko spretnost se ni povzpel. Vrh njegove lirike zagotovo predstavlja pesem Slovenec sem!, ki mu je po objavi leta 1866 mahoma za nekaj časa rezervirala naslovno stran Slovenskega glasnika, po uglasbitvi Benjamina Ipavca pa je praktično ponarodela. Fran Ilešič, ki je bil seznanjen z Gomilškovo zapuščino (pa je v javnost nakapljal bore malo), piše, da je za primicijske ipd. priložnosti avtor zlagal tudi priložnostne domoljubne napitnice in stanovske (zlasti študentske) pesmi, ki so se med ljudstvom zelo priljubile, nekatere od njih celo ponarodele. Tako je npr. manj- ali že sploh neznano, da je on avtor tiste znane prleške Vse kaj gazi po tem sveti. Karel Štrekelj jo je v 4. zvezku svoje zbirke Slovenske narodne pesmi uvrstil v Dodatek, kjer so navedeni začetki »onih šaljivih in zabavljivih pesmi, ki se sicer mnogo pojejo in prepisujejo, a niso prave naradne«. Tam Štrekelj tudi navaja, da je bila pod naslovom Od študenta objavljena v Brivcu, humorističnem listu, ki je izhajal v Trstu (1898/36, 1899/5,6). Gomilškov publicistični in leposlovni opus napaja predvsem rodoljubje. Fran Ilešič je zapisal, da s svojo mladostjo »sega Gomilšak nazaj v romantično dobo minulega stoletja, ko je slovenski dijak na čudo svojega očeta vzljubil svojo narodnost ter zanjo pričel delovati.« To gotovo drži, hkrati pa je treba dodati, da s svojim zrelim obdobjem spada v realistično 2. pol. 19. stol., ko je bilo treba veliko romantično idejo o nacionalni samobitnosti, potem ko je seme vzkalilo, praktično udejaniti. Njegov relativno skromni publicistični in leposlovni opus kaže, da se je odločil opraviti prav to nalogo. Ni bil prenovitelj ne snovalec velikih idej, pač pa požrtvovalen uresničevalec velike ideje nacionalne samobitnosti malega evropskega naroda. S svojim pisanjem je nagovarjal preprostejšega slovenskega človeka, za katerega je menil, da sta mu potrebni narodnostna spodbuda ter krepitev njegove nacionalne zavesti in srčnosti. Seznanjanje Slovencev z duhovnimi dosčžki drugih narodov in ustvarjanje del, ki so Slovencem zagotavljala mesto v evropski in svetovni duhovni izmenjavi, so opravili drugi. Tako je v leposlovnih delih v skladu s književnim modelom Mohorjeve družbe ob verskih skušal afirmirati tudi domovinska čustva. V svojih publicističnih delih, predvsem krajepi-snih, folklorističnih in narodopisnih, pa je želel Slovence informirati o življenju njihovih sonarodnjakov v t.i. obrobnih predelih (npr. Pohorje, Haloze, Trst). Spada torej med tiste številne ustvarjalce v 2. pol. 19. stol., ki so na različnih področjih po svojih močeh in sposobnostih utrjevali slovensko načodno zavest; med tiste ustvarjalce, ki so danes skorajda pozabljeni, vendar pa brez njih z nami kot narodom ne bi bilo tako, kot je. V dobrem in slabem. S tem svojim delom pa je potihem, nič bombastično tudi uresničil tole svojo misel: »Življenje je enako deroči reki; zgoraj plavajo le pene in prhljad, na dnu pa so skriti žlahtni zakladi. Ni torej zadosti, da znaš plavati samo nad vodo, tudi podurniti (pogrezniti) se ti je treba znati, če hočeš najti pravo, stalno srečo.« (Naslednjič portret Matije Goršiča) 12 AKCIJE 2. marec 2000, »■! Vestnikov zlatnik za zvestobo Karčija ni, Vestnik pa še naprej prihaja Vsa družina bere domači tednik prejšnji številki smo objavili naslov Karčija Lehnerja iz Pa-ričnjaka pri Radencih, ki mu je Vestnikov žreb dodelil zlatnik zvestobe. Oglasili smo se seveda pri Lehnerjevih in povprašali po Karčiju, žal pa smo zvedeli, da je pred tremi leti umrl. Ne le njegovim svojcem, ampak tudi nam je bilo težko. V Je že tako, da marsikje nočejo spremeniti imena naročnika, četudi ga ni več, ampak časopis prihaja še naprej na dolgoletni naslov. Vdova Frančiška Lehner nam je povedala, da so naročeni na Vestnik že več kot trideset let. Naročil ga je pokojni Karči, rojen pri Gradu na Goričkem, kmalu potem, ko se je poročil na Štajersko. S Frančiško sta nekaj let živela v najetem stanovanju na Radenskem Vrhu, pozneje pa sta prevzela v preužitek starejšo žensko in njeno skromno domačijo. 1975. leta sta si zgradila lepo in prostrano hišo, ki je nekaj deset metrov stran od ceste in stoji na vrhu pobočja, na katerem je manjši nasad vinske trte. Karči je bil nazadnje zaposlen v Radenski. Na domačiji pa zdaj živijo: vdova Frančiška, hčerka Dragica, zaposlena v Radenski; zet Stanko, zaposlen pri Saubermacherju - Letniku v Lenartu, in Frančiškina vnuka 23-letni Slavko, ki je po poklicu dimnikar, in 24-letni Jernej, šudent drugega letnika gradbene fakultete v Mariboru. On je bil ob našem obisku doma in zato smo na kratko poklepetali ne le z babico Frančiško, ampak tudi z njim. Tema.po- Frančiška Lehner iz Paričnjaka pri Radencih in njen vnuk Jernej sta bila sama doma, ko smo prinesli zlatnik zvestobe. - Foto: Š. S. govora je bila: Vestnik. Podobno kot babica in drugi domači najde tudi on - mladenič - v domačem tedniku veliko zanimivega. Da to ni le vljudnostna »fraza«, je gospa Frančiška podkrepila z dokazom: odpovedali so Nedeljski dnevnik, Vestnik pa bo še in še prihajal k hiši, kajti v njem je veliko branja o domačih dogodkih. Tudi z območja radenske občine. Pri Lehnerjevih tudi radi preberejo novice z Goričkega, kajti tam imajo kar nekaj sorodnikov. Frančiško smo povprašali, ali naj spremenimo ime v naslovu. Rekla je, da naj kar ostane tako, kot je. Torej bo Vestnik še naprej prihajal na Karčijevo ime in tudi zato ga ne bodo (ne bomoLpozabili. Š. S. ■ Ul Vzi M/a O3UE.Miws®»*fe»WMZW MIZARSKO OKOVJE Cene veHajo za gotovinsko plačilo. IZBERITE SI DARILO, DA NA KONCU DOBITE „ AVTO. Danes objavljamo imena nagrajencev akcije: Berite, da dobite! Prejeli smo veliko dopisnic, pri žrebanju pa smo lahko upoštevali samo tiste, na katere so bili nalepljeni kuponi s sličicami. • Dobitnica televizijskega sprejemnika je Zlata Ritlop, Ob Progi 3, 9000 M. Sobota. Iz tega kupčka smo izžrebali še dva dobitnika Vestnikovih majic: Jože Kuzmič, Kroška 8, M. Sobota Anton Černi, Žitna ul. 3, Odranci • Dobitnica Vestnikove jope je Žiljana Žabot, Dolnja Bistrica 25a, Črenšovci. Iz tega kupčka smo izžrebali še dva dobitnika Vestnikovih majic: Koloman Sočak, Prosenjakovci 10, Prosenjakovci Ludvik Jonaš, Hodoš 6, Hodoš • Dobitnik vozovnice za potovanje z Vestnikovim vlakom je Rupert Duh, Ulica Vinka Megle 3, 9240 Ljutomer. Iz tega kupčka smo izžrebali še dva dobitnika Vestnikovih majic: Marija Simon, Nedelica 79, Turnišče Zlatko Lipič, Dalmatinska 18, Maribor Nagrajenci bodo prejeli potrdilo o nagradi oz. majico po pošti. Tokrat objavljamo tudi kupon za izbiranje darila v marcu. Zagotovite si svoj izvod Vestnika, da boste lahko VESTNIK, 2. marec 2000 KMETIJSTVO 13 Nasvet Zanimalo vas bo Samozaposlitev na kmetiji Priprava površin za setev sladkorne pese (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Če jeseni niste opravili osnovnega gnojenja, priporočamo: - Če nimate analize tal in v kolobarju redno uporabljate organska gnojila, potrosite 500-800 kg NPK-ja/ha, odvisno od količine organskega gnojila, ki ste ga dodali (glej tabelo).č Upoštevati je treba, da se dušik iz organskih gnojil v prvem letu ne izkoristi v celoti, fosfor in kalij pa imata približno enako gnojilno delovanje kot fosfor in kalij iz mineralnih gnojil. Pred setvijo potrosite še 100 kg KAN-a/ha in dognojite s 100 do 200 kg KAN-a/ha. - Če organskih gnojil ne uporabljate, potrosite vsaj 1000 kg NPK-ja/ha, pred setvijo še 100 do 200 kg KAN-a/ha in dognojite z 200 do 250 kg KAN-a/ha. Hranila iz jeseni oz. zgodaj spomladi dodanega gnojila NPK so rastlinam takoj dostopna, hkrati pa zmanjšamo količino kemijskih soli v setvenem sloju, ki v prevelikih količinah negativno delujejo na vznikajoče rastlinice (koreninski ožig). Na trgu je veliko različnih NPK kombinacij, pri izbiri le-teh se morate čimbolj približati potrebam sladkorne pese. Osnova pri gnojenju je razlika med založenostjo tal s hranili (analiza) in dejstvom, da 501 korenov odvzame 280 kg K2O, 90 kg P2O5, 220 kg N in 10(5 kg CaO na hektar. Pri računanju skupne bilance potrebnega dušika moramo upoštevati rezervo v tleh, organsko gnojenje pa tudi kalcificiranje s karbonatacijskim muljem. Učinek kalcificiranja s karbonatacijskim muljem (1 Ot/ha) je enak kot uporaba 40 kg čistega dušika na hektar. V naših pridelovalnih razmerah gnojimo sladkorno peso z največ 150 kg čistega dušika na hektar. Zaradi obilice padavin in povečini plitvih tal je pri nas potrebno odmerek dušika deliti na dva obroka. Za uspešno pridelavo sladkorne pese je zelo pomemben hiter mladostni razvoj, brez stresov in zastojev. Ker so zgodaj spomladi tla še hladna, običajno še ni na voljo dovolj talnega dušika, zato je štartno količino dušika potrebno zagotoviti z gnojenjem neposredno pred setvijo. Pri setvi v zastirko (mčflch setev) je štartna količina dušika še posebno pomembna, da pravočasno aktiviramo mineralizacijo organskih ostankov. Ker z dušikom ne smemo gnojiti za zalogo in ker sladkorna pesa potrebuje največ dušika med intenzivno rastjo in razvojem (junij, julij), je potrebno dognojevanje. Polovico potrebne količine dušika potrosimo pred setvijo, preostalo pa vnesemo v tla z dognojevanjem. Čas dognojevanja lahko prilagajamo vremenu in stanju posevka; običajno dognojujemo, ko ima pesa 4-6 listov, praviloma z enostavnimi dušikovimi gnojili. Gnojilna vrednost organskih gnojil (101 oz. 10 m3 vsebuje v kg): N vrsta skupaj večletni izkoristek v letu uporabe PA K?0 goveji hi. gnoj, dober 50 30-40 20 25 60 prašičji hlev, gnoj, kmečki 55 30-45 25 30 50 goveja gnojevka, nerazredčena 50 40 25 20 70 prašičja gnojevka, nerazredčena (samo močna krmila) 70 55 40 50 30 prašičja gnojevka, nerazredčena (kmečka reja) 60 45 Z 35 40 50 goveja gnojnica 20 20 20 60 prašičja gnojnica 40 40 40 1 40 konjski hlevski gnoj 65 35-50 30 30_ 60 kurjeki, suhi 220 120-160 100 250_ 150 kompostirani kurjeki 200 150-170 100 500 230 Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje na poti do samozaposlitve strokovno in finančno pomaga in sicer: 1 . Uvodno podjetniško usposabljanje - pred pričetkom poslovanja, opravi se tridnevni seminar, ki se financira v višini do 75.000 SIT. 2V Izobraževanje, usposabljanje in svetovanje za samozaposlitev - brezposelne osebe se lahko vključijo, če z zavodom sklenejo Pogodbo o sofinanciranju usposabljanja za samozaposlitev. Pogodbena obveznost pa je, da se samozaposlitev uresniči najkasneje v šestih mesecih od sklenitve pogodbe. Stroški za svetovanje se poravnajo do višine šestih zajamčenih plač, to je 245.646 SIT. 3 .Finančna pomoč ob samozaposlitvi - obstajajo tri možnosti. - Prva možnost so nepovratna finančna sredstva v višini šestih zajamčenih plač, kar znaša trenutno sedaj 245.646 SIT. Pogoj je, da se brezposelna oseba zaposli za najmanj dve leti na kmetiji. - Druga možnost je povračilo prispevkov, sem spada pokojninsko in invalidsko zavarovanje za vse pravice in za primer bolezni in poškodbe izven dela in za primer poškodbe pri delu ter prispevki za za-, poslovanje in porodniško varstvo. Brezposelna oseba se mora zaposliti za najmanj šest let, potem se povrnejo prej omenjeni prispevki za obdobje treh letin sicer za prvo leto v višini 100 %, drugo leto 50 % in tretje leto 25 %. ' -Tretja možnost je najem mikro- Obvezno strokovno usposabljanje metijstvo je gospodarska veja, ki je posebno tesno povezana z naravo. Neokrnjeno okolje in delujoč naravni krogotok sta njeni eksistenčni osnovi. Trajnostno gospodarjenje je danes pomembnejše kot kdaj prej. Naša dolžnost je, da s prizanesljivo rabo temeljev življenja - vode, zraka in tal -skrbimo za to, da se bo zemlja kot življenjski prostor za ljudi, živali in rastline ohranila tudi prihodnjim rodovom. K ‘M. Leskošek: GNOJENJE, ČZP Kmečki glas, Ljubljana 1993 V posevkih sladkorne pese se pogosto srečujemo s pomanjkanjem bora, ki povzroča bolezen - srčno trohnobo korenov, posledica katere sta manjši pridelek in slabša kakovost korenov. Dodajanje bora je nujno, če je pesa posejana na izčrpanih tleh z nizko vsebnostjo organskih snovi, če smo tla apnili, oziroma na tleh, kjer je vsebnost bora nižja od 0,7 ppm, ter ob spomladanski suši. Na lahkih, nevtralnih oz. bazičnih tleh se pogosto pojavlja tudi pomanjkanje mangana. Da odpravimo ali vsaj ublažimo posledice pomanjkanja, svetujemo foliarno dodajanje mangana. Seme, setev in sklop Seme mora imeti dobro kalivost, primerno energijo klitja in visok odstotek enokličnih semen. Pretežni del semena za setev pridelamo v Sloveniji, manjši del pa uvozimo. Osnova za izbor sort so sortni poskusi, usmeritev pa po tipih (lastnosti) na podlagi kakovosti, pridelka in odpornosti proti boleznim. Slabša odpornost pogojuje tudi rano spravilo, ker posevke težje zaščitimo. Tipi: , , , Z - intenzivne sorte s poudarkom na kvaliteti, zahtevajo popolno tehnologijo, na bolezni so slabo odporne, zato primernejše za rano do srednje rano spravilo, . . NZ - prilagodljive sorte, slabše do srednje odporne na bolezni, zato za srednje rano spravilo, CT - na bolezni (cerkosporo) odpornejše sorte, primerne za pridelavo na območjih, kjer je močnejši napad bolezni, oziroma pridelava v ožjem kolobarju; čas spravila srednje ran do pozen, . RT - sorte odpornejše na bradatost korena oz. nzomanijo, cas spravila srednje ran do pozen. Na tleh okuženih z virusom rizomanije, le z RT sorto dosegamo ekonomične pridelke. (nadaljevanje prihodnjič) • tovarna sladkorja d.d. ..... n>ni in; JOŽE ŠTUHEC, UNIV. DIPL. INŽ. Zadostnih količin in primerne kakovosti pridelkov ne moremo zagotoviti brez.ustreznega varstva rastlin pred boleznimi, škodljivci in pleveli. Pomembno pa je, da varstvo rastlin izvajamo samo na podlagi načel dobre kmetijske prakse. Poznavanje škodljivih organizmov in lastnosti fitofarmacevtskih sredstev je prvi pogoj za strokovno in pravilno izbiro fitofarmacevtskega sredstva oziroma sredstva za varstvo rastlin ter pravočasno ukrepanje. Torej smo kot uporabniki dolžni izkoristiti vsako priložnost za izobraževanje za varstvo rastlin in pridobivanje informacij o novostih na tem področju. To pa ni le priporočilo, ampak tudi zakonska obveza. 47. člen Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS št. 82/94) določa, da morajo imeti tržni pridelovalci rastlin za prehrano ljudi in živali opravljen preizkus znanja o varstvu rastlin. Podobno je določilo 30. člena zakona, ki velja za tiste, ki trgujejo s fitofarmacevtskimi sredstvi. Odgovorne osebe za prodajo fitofarmacevtskih sredstev in prodajalci le-teh morajo opraviti izpit iz fitomedicine, če želijo opravljati to dejavnost. Na podlagi navedenih zakonskih določb je nastal Pravilnik o strokovnem usposabljanju ter vsebini in načinu opravljanja izpita iz fitomedicine in preskusa znanja, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 12/ 00 dne '11.2. 2000. V njem so določeni postopki usposabljanja odgo- kredita v višini 1 milijona SIT, TOM + 2%, doba vračanja 3,5 leta s šest - mesečnim moratorijem ter povračila prispevkov, kot velja za prejšnji odstavek. Letos se ta tretja možnost še ne izvaja, razpis bo objavljen naknadno. Pogoj za samozaposlitev na kmetiji je: - da je brezposelna oseba prijavljena na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, - si pridobi odločbo s statusom kmeta in - če je dohodek kmetije iz kmetijske dejavnosti dosegel najmanj 279. 617 SIT oziroma da znaša katastrski dohodek letno 165.000 SIT. Denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta pri kmečkem zavarovanju Pravico do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta ima mati, ki je po predpisih o zdravstvenem zavarovanju zavarovana za pravico do nadomestila za čas zadržanosti z dela pod pogojem, da je bila zavarovana pred dnevom obveznega nastopa porodniškega dopusta. (Ur.l. RS št. 65/93 , prvi odstavek četrtega člena). To pomeni, da plačuje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje za vse pravice in za primer bolezni in poškodbe izven dela in za primer poškodbe pri delu ter prispevke za zaposlovanje in porodniško varstvo. Osnova za denarno nadomestilo je povprečna zavarovalna osnova, od vomih oseb, predavateljev, prodajalcev in izvajalcev ukrepov, vsebina in način usposabljanja, vsebina in način opravljanja izpitov in preskusov znanja, pogoji, ki jih marajo izpolnjevati izvajalci usposabljanja odgovornih oseb, prodajalcev, izvajalcev ukrepov in predavateljev, ter vodenje evidence o preskusih znanja in izpitih. Skladno z definicijami zakona so odgovorne osebe in prodajalci fizične osebe, ki na debelo in drobno trgujejo s fitofarmacevtskimi sredstvi. Izvajalci ukrepov so: -tržni pridelovalci rastlin za prehrano ljudi in živali (kmetje), • -tržni pridelovalci okrasnih rastlin, - delavci, ki zatirajo škodljive organizme na nekmetijskih površinah (železniški objekti, letališča, avtoceste ipd.), - delavci, ki izvajajo dezinsekcijo, dezinfekcijo in deratizacijo, - delavci, ki razkužujejo seme in sadike, - delavci pooblaščenih organizacij za redno pregledovanje naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev ter - uporabniki naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev, ki za druge izvajajo ukrepe zd/avstvenega varstva rastlin. Vsebine, ki bodo podane na usposabljanjih, obsegajo znanja o: škodljivih organizmih, integriranem varstvu rastlin, fitofarmacevtskih sredstvih in varnem ravnanju z njimi, postopkih nanašanja in uporabe naprav za nanašanje fitofarmacevtskih katere upravičenka plačuje prispevek za porodniško varstvo v zadnjih 12- ih mesecih pred mesecem obveznega nastopa porodniškega dopusta. Denarno nadomestilo se usklajuje z gibanjem povprečnih plač v Republiki Sloveniji. V primeru, da znaša povprečna bruto zavarovalna vsota upravičenke 110. 000 SIT, znaša denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta okoli 74.000 SIT. Če je upravičenka plačevala prispevek za porodniško varstvo za krajše obdobje od 12- ih mesecev, se za manjkajoče mesece kot osnova upošteva zajamčena plača, ki trenutno znaša 40.000 SIT. Starševski dodatek Pravico do starševskega dodatka ima vsaka mati, ki ne izpolnjuje pogojev za pravico do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta ali kakšnega drugega nadomestila plače, pod pogojem, da je državljanka Republike Slovenije in irtia stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Starševski dodatek znaša 52 % zajamčene plače in trenutno znaša 21.290 SIT. Starševski dodatek uveljavlja mati 60 dni pred predvidenimi datumom poroda na Centru za socialno delo, pristojnem po kraju njenega stalnega bivališča. Za podrobnejše informacije se oglasite na Zavodu Republike Slovenije zazaposlovanje oziroma na Centru za socialno aeio v vašem kraju. PRIPRAVILA: IRENA BABIČ, INŽ. KMET. ■ sredstev ter predpisih o zdravstvenem varstvu rastlin. Usposabljanja bodo potekala v obliki tečajev, ki bodo organizirani lokalno po vsej Sloveniji. Izvajalci ukrepov morajo opraviti najmanj 15-umi, prodajalci 20-umi ter odgovorne osebe in predavatelji 35-umi program. Usposabljanje bodo izvajale organizacije, ki izpolnjujejo pogoje, določene v pravilniku, in bodo dokazila o njihovem izpolnjevanju ter vlogo za pridobitev pooblastila vložile na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Usposabljanje je zakonsko določeno in zato je neizpolnjevanje zakonskih določb tudi ustrezno kazensko urejeno. Če se s trgovanjem fitofarmacevtskih sredstev ukvarjata odgovorna oseba in prodajalec brez opravljenega izpita iz fitomedicine, je denarna kazen za prekršek 500. 000 tolarjev, za izvajalce ukrepov brez opravljenega preskusa znanja pa je kazen 50.000 tolarjev. S pravilnikom ne želimo uvesti le dodatne zakonske obveznosti za uporabnike fitofarmacevtskih sredstev. Zakonska ureditev naj bo le pomoč in spodbuda za boljšo informiranost in usposobljenost pri varstvu rastlin ter pravilnejšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev. ANDREJA GORNIK SEKTOR ZA VARSTVO RASTLIN MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO! Turnišče: cene pujskov Prejšnji četrtek so ponujali na sejmu v Turnišču le tri pujske, stare 10 tednov in težke od 20 do 25 kilogramov. Prodali so vse tri, par pa je stal 14 tisoč tolarjev. Cene semenskega krompirja in mineralnih gnojil SKZ Murska Sobota, prodajalna Tišina semenski krompir pakiranje mpc v sit/kg agria 50/1 17-8,10 desiree 25/1 143,60 mineralna gnojila: ______________________ KAN - HIDRO 50/1_________________________25,40 UREA 50/1 27,60 NPK 0-10-30+0,2B 50/1 35,50 NPK 15-15-15 50/1 35,80 NPK 2-20-30 50/1 38,40 NPK 7-20-30 50/1 41,40 NPK 8-26-26 50/1 41,00 apnenčeva moka 50/1 10,50 Marko Slavič, Kljnčarovci semenski krompir pakiranje mpc v sit/kg romanc 25/1 110,80 arinda 25/1 122,40 Concorde 25/1 110,80 mineralna gnojila_______________ KAN_________________________________50/1 24,50 KAN - HIDRO ■50/1 22,20 NPK 6-12-24 50/1 31,40 NPK 7-20-30 50/1 38,80 NPK 8-26-26 50/1 39,40 NPK 15-15-15 50/1 33,60 apnenčeva moka 50/1 9,50 SKZ Martjanci mineralna gnojila pakiranje mpc v sit/kg KAN 50/1 26,00 UREA 50/1 26,50 NPK 15-15-15 50/1 33,80 NPK 7-20-30 50/1 41,50 NPK 9-15-15 50/1 35,50 NPK 0-10-30+0,2B 50/1 38,70 apnenčeva moka 50/1 10,50 Pušenjak, Cezanjevci mineralna gnojila pakiranje mpc v sit/kg NPK 7-20-30 50/1 40,40 NPK 15-15-15 50/1 34,60 NPK 9-9-15+3Mg 50/1 43,80 KAN 50/1 23,60 UREA 50/1 40,40 Semenarna, prodajalna Ljutomer Semenski krompir pakiranje mpc v sit/kg sante 25/1 103,00 Concorde 25/1 100,00 romanc 25/1 115,00 desiree 25/1 148,00 romano 10/1 136,00 concord 5/1 148,00 mineralna gnojila NPK 15-15-15 50/1 39,00 KAN 50/1 28,00 Izobraževanje kmetov Na turistični kmetiji Gutman -Zver bo 3. marca ob 18.00 kviz Mladi in kmetijstvo V domu krajanov in gasilcev na Kapeli bo 3. marca ob 18.00 predavanje: Pridelava vrtnin s kolobarjenjem. Predavala bo dipl, inž kmet. Dragica Zadravec s Kmetijskega zavoda Maribor. 7. marca ob 10.00 bo v Gornji Radgoni v dvorani KZ predavanje: Oskrba travniških nasadov. V Gornji Radgoni v gasilskem domu bo 9. marca ob 9.00 predavanje: Bolezni koruze - zaščita pred njimi, rezultati sortnih poskusov-koruze v letu 1999. 14 IZ NAŠIH KRAJEV .2. marec 2000, lESTM Mladi Gusti Gubic s Trd ko ve ne skriva žuljavih rok Kljub mladosti spletel na stotine košar Zima je najprimernejši čas za pletenje iz vrbovega šibja 14. januarja 1950. leta sta se poročila Cecilija in Štefan Kozar iz Boreče na Goričkem. V ljubezni in zvestobi sta prehodila dolgo pot, na katero sta lahko ponosna. Srečna pa sta, ker sta lahko pred kratkim praznovala visok jubilej - 50 letnico zakona oziroma zlato poroko. Civilna slovesnost je bila na matičnem uradu v Gornjih Petro-vcih, kjer je zlatoporočencema čestital tudi župan g. Franc Šlihthu-ber, nato pa je bila še verska slovesnost v cerkvi pri Sv. Ani v Boreči, kjer je njun zakon blagoslovil župnik g. Ivan Camplin. - Kozarjevima se je rodilo šest otrok, žal so prvi trije umrli. Doma živeči sin Anton z ženo Micko ter sinovoma Dejanom in Antonom jima Je na jesen življenja v veliko oporo. Z veseljem se v domačo hišo vrača sin Izidor z ženo Gabrijelo ter otrokoma Martino in Moniko. Tudi sin Alojz rad obišče svoje starše. - Foto: E. Škerlak vguštinu oziroma po domače Gustiju Gubiču s Trdkove je 27 let. Od novega leta do marca je njegova sezona pletenja košar. To dela že iz osnovnošolskih let in doslej je spletel na stotine košar. Pletenje ga veseli, a za svoje vrstnike meni: “Za njih je pomem- ben disko, ne košare ...” se uporablja vrbovo šibje od prejšnjega leta. Običajno ga gospodar ali gospodinja očistita, preden pride k hiši pletar. In tako gre iz roda v rod. Gustiju gre zahvala, da to staro opravilo v tem delu Goričkega še ne bo izumrlo. FRANČEK ŠTEFANEC ■ Zlatoporočenca Šuklar Ludvika Šuklarja iz Beltinec, rojenega 1923. leta, poznano kot glasbenika, saj je kar 26 let poučeval klavirsko harmoniko na nižji glasbeni šoli v Murski Soboti, glasbo pa je poučeval tudi na OŠ Beltinci. Seveda pa je imel tudi svoj glasbeni ansambel. Bil pa je tudi kmetovalec. Pred 50 leti se je poročil z Marijo, rojeno 1928. leta, ki pa je tudi glasbeno nadarjena, saj je ob delu na kmetiji in v gospodinjstvu tudi pela, zlasti v cerkvenem pevskem zboru. Šuklarjeva sta dala življenje sinu Slavku, zdaj pa imata že dva vnuka: Aleksandro in Kristino, ki študira violino na Dunaju. - Foto: J. Ž. Še ko je Gusti obiskoval osnovno šolo v Gornjih Petro-vcih, je radovedno opazoval zdaj že pokojnega soseda Jožeta Lesi-ca, kako spretno je znal plesti košare. Ljudski mojster je opazil njegovo zanimanje in ga začel učiti pletenja. Učenje je vzel tako resno, daje včasih dečka pošteno mahnil s šibo, “ge je prišlo”, če je ta delal kaj narobe. Po osnovni šoli je bil Gusti sprva leto in pol “rouraš” oziroma dimnikar v Ajdovščini, potem se je šel dve leti zidarja in štiri leta je bil šofer v soboškem gradbenem podjetju. Zgodilo se je, da sije v prometni nesreči zlomil kolk. Zdravniki še vedno rešujejo njegov primer. In ker je zaenkrat “na čakanju”, mu pride pletenje prav. Oni dan je pletel košare za družino Časar v Boreči 25 na Goričkem. Skupno jih je naredil prek deset. Dnevno je spletel od tri do štiri košare srednje velikosti. Naredi tudi več. “Kak je vou-la, pa če prsti ne pečejo,” je pravil. In njegovi prsti so res polni g PHILIPS 18.990,’? Brivnik Philips HQ 5806 -3-dimenzionainabnvna enota, Id se prilagaja obliki obraza - vgrajeno rezilo za dal jše dlačice -1 ura polnjenjaza 10 dni britja brez priključitve na omrežje 5.300,S -2 nastavitvi temperature - 3 snemljivi nastavki: ploščata oblikovalna krtača, oblikovalna krtača, krtačaz mešanimi ščetinami 12.500“ ____ _J prazniki s Kovinotehno! 046.3.0011.3.2000 ? CjtpM 14.900,S Paket MOBIČUK § PHILIPS Depilator Philips HP 6416 - set 'dva venem": depilator in brivnikza ženske venem kosu - blažilnik bolečin z dvema jakostima - odstrani tudi najkrajše dlačice -masažna blazinica S Kartico Kovinotehna za gotovino da 5% eeneie! 19.900,"’ Paket MOBIREGUA Kodralec za lase Philips HP 4631 -moč250W KOVINOTEHNA nemogoče je mogoče žuljev. Starejša in mlajša gospoSinja Jolanka ter Irena sta pridno stregli pletarju s šibjem, jedačo in pijačo, da je delo teklo kot po “tikvinen” olju. In Gusti je pletel tudi, ko je hodil v službo. Vsako popoldne, soboto in nedeljo je jemal v roke vrbovo šibje in ga spletal. Doslej je naredil na stotine košar. Minulo leto 72. Lani mu je pomagal razvrščati šibje po velikosti in kakovosti zdaj že pokojni Jože Ficko iz Boreče. Gustijeve košare so različnih velikosti. Ene uporabljajo kmetje za nošenje listja, žagovine ... prav jim pridejo za nastiljanje v hlevu. Srednje velike so za nošenje krompirja, jabolk, “burgu-le”..., majhne so za okras; za sadje na domači mizi. Druge so za mucke, za darila ... Za pletenje Gusti Gubic s Trdkove med pletenjem košar. Foto: F. Š. Na Kapci dobra udeležba na vaškem sestanku Naprej kanalizacija Iz pokopališke vežice se bo oglašal zvon K apca je vas v lendavski občini, v kateri živi več kot 75 odstotkov prebivalstva madžarske narodnosti. Naselje leži med staro strugo Mure in potokom Libenica ter ob glavni cesti I. reda. Šteje okrog 500 prebivalcev, to pa je precej manj kot na primer 1931. leta, ko so popisali 724 ljudi. Manj prebivalcev je seveda posledica večje mortalite (smrti) od natalitete (rojstva). Podobno kot marsikje drugje, je tudi na Kapci veliko ljudi nezaposlenih, zlasti mladih, ki so tako pred mračno prihodnostjo. Glede na to, da je v vasi veliko starih, slabo kaže tudi kmetijstvu, povrh pa odkupne cene niso spodbudne. Starejši ljudje vedo povedati, da so bila svojčas obdobja, ko so bili za kmetijstvo boljši časi. Večje upanje vidijo v obrti in njej podobnih dejavnostih. Zdaj imajo na Kapci mizarstvo, kamnoseštvo, avtomehaničarstvo, prevozništvo vnetljivih snovi (naftni derivati in drugo), avtobusno prevozništvo, cvetličarno, kisamo in tri gostinske lokale. Krajani skrbijo za urejenost svojih domačij, zaposlili pa so tudi delavca, ki skrbi za urejenost javnih površin. Organizirali so tudi odvoz starega železa in drugih kosovnih odpadkov. Večina gospodinjstev je vključena v odvoz gospodinjskih odpadkov, ki jih odpeljejo enkrat na teden. Predsednik sveta KS Kapca Tibor Feher je povedal, da so imeli pred kratkim sestanek, na katerem so pregledali lanske pridobitve in sprejeli načrt za letošnje leto. V preteklem letu so porabili za naložbe tri milijone tolarjev (utrjevanje poljskih poti, nov mrliški voz, prenovitev kulturnega doma, oprema kuhinje, širitev pokopališča, nasaditev cipres itd). Na žiroračunu je osta- jih bodo porabili letos za gradnjo kanalizacijskega omrežja. To pa še ni vse! V letu 2000 bodo kupili kos zemljišča pri pokopališču in na njem uredili parkirišče, v mrliško vežico pa bodo namestili zvon. H gasilskemu domu, v katerem je tudi zbiralnica mleka, bodo zgradili prizidek, in če bo le mogoče, bodo dom obnovili. Vse kaže, da bo treba ponovno asfaltirati nekatere odseke vaških cest, ki so poškodovani. BLANKA GY. ■ Ulica na Kapci ob glavni cesti I. reda. - Foto: Š. S. Te dni sta proslavljala zlato poroko zakonca Kristina in Mirko Sever iz Presike. Oba izhajata iz kmečkih družin. Kristina se je narodila 1923. leta v Zgornjem Krapju, Mirko pa 1925. leta v Stročji vasi. Nekaj prvih let skupnega življenja sta prebila pri Mirkovih starših v Stročji vasi, potem pa sta se preselila v Presiko, kjer sta si ustvarila svoj dom in družino. Rodilo se je pet otrok. Preživljali so se s težkim delom na kmetiji, pozneje pa tudi v vinogradu. Oba sta se kmečko upokojila. Imata H — —A . . .1. —. . M »L M« Am>Lra»iz> KI O TT T »s , 2. marec 2000 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Skozi Lomanoše drvijo tovornjaki in spolzel je čas Obrtniki so prinesli Lomanošam napredek V vasi ni prostorov za potrebe krajanov, od društev sta dejavni le ekipi malega nogometa za čiščenje drenažnih jarkov.Sp-odnji del vasi je povezan z radgonskim vodovodom. V zgornj- e dolgo me spremlja vtis, da se je v Lomanošah pred mnogimi leti ustavil čas. Naselje nima vaškega doma, dolgo se ni nič storilo na področju komunale. A je zadnje čase precej drugače. Živahnejši utrip so dali kraju obrtniki oziroma podjetniki. em delu naselja ni javnega vodovodnega omrežja. Nimajo kanalizacije. To bo storjeno v okviru gradnje skupnega kanalizacijskega omrežja za Gornjo Radgono V vasi živi v 75 hišah 280 prebivalcev. Leta 1937 je bilo 257 prebivalcev in 54 hiš ter 50 posestnikov. Danes se ubada s kmetovanjem malo prebivalcev, saj so ti zaposleni pri domačih podjetnikih, v Gornji Radgoni, bližnji Avstriji. Lomanoše spadajo v krajevno skupnost Spodnja Ščavnica in tako sem se pogovarjal o problematiki tega območja s predsednikom krajevne skupnosti gospodom Brankom Kocbekom. Lomanoše si delijo usodo s številnimi našimi kraji. Naselje je na obeh straneh magistralne ceste, na kateri je promet iz dneva v dan hrupnejši. Zadnja leta se naselje širi navzgor proti gozdu oziroma Policam. Pred 40 leti so imeli vaško-gasilsko društvo, a je razpadlo. Na tiste čase spominja le vodni zbiralnik za gasilske potrebe. Okoli leta 1986 je kupila krajevna skupnost okoli 40 arov zemlje. Zdaj je tam igrišče za mali nogomet. Uporabljata ga domači ekipi malega nogometa Lomanoše in Voluharji. Tukaj je tudi majhno igrišče za odbojko in košarko. V vasi razmišljajo, da bi tu zgradili manjše poslopje za vaške potrebe. Predlani so obnovili vaško kapelo. Ta je bila v začetku šestdesetih let zaradi gradnje nove ceste prestavljena na drugo me- sto. Za tokratno obnovo so dali denar vaščani, krajevna skupnost, občina. Veliko je bilo storjenega tudi s prostovoljnim delom. Naselje spada v faro sv. Petra v Gornji Radgoni. Tam obiskujejo otroci tudi šolo, vrtec. Od 1997. do leta 2002 plačuje tukajšnje prebivalstvo krajevni samoprispevek. Denarje namenjen za namestitev pokritih avtobusnih čakalnic, za sofinanciranje asfaltiranja ceste Lomanoše-Poli- Pred osmimi leti je bila obnovljena magistralna cesta, ki pelje skozi naselje, vendar v delu vasi ni pločnikov in to predstavlja nevarnost za prebivalce. Občina Gornja Radgona naj bi poskrbela za izboljšanje cestne razsvetljave. Pred petnajstimi leti so bila izsušena zemljišča v smeri Plitvic. Ponekod so se zamašile drenažne cevi in teren je spet močviren. Zdaj ne najdejo tistega, ki bi bil odgovoren za odpravo posledic in in okolico. V naslednjih dveh ali treh letih naj bi bila zgrajena čistilna naprava.V naselju imajo vulkanizerstvo, dvoje gostišč, avtoprevozništvo, podjetje za komunalne in pogrebne storitve za širše območje, avtobusno prevozništvo, žagarstvo, tapetništvo, oljarstvo, zasebno vinogradništvo ... In prav našteto prinaša kraju napredek, prihodnost. In sem se priseljujejo tudi mlade družine. FRANČEK ŠTEFANEC ■ Branko Kocbek na odseku ceste, ki vodi iz Lomanoš proti Policam in ki ga posodabljajo. Spodaj je magistralna cesta, po kateri drvijo hrupni tovornjaki... V ozadju sta Apaško polje in Avstrija. Foto: F. Š. Srečanje v Spodnji Ščavnici Asfaltirati cesto, ki vodi proti Sv. Ani Deset družin si hodi po pošto k Tomažičevi hiši Pred hišo zakoncev Marije in Martina Tomažiča v Spodnji Ščavnici št. 97 je pogosto živahno. Sosedje prihajajo gledat, ali je poštar spustil v njihov družinski nabiralnik časopis, pismo ... In to je priložnost, da med sosedi steče beseda o tem in onem. Oni dan je bilo zanimivo, ker se je tam znašel še predsednik Krajevne skupnosti Spodnja Ščavnica gospod Branko Kocbek. Na cesto, ki vodi tik ob Tomažičevi domačiji, je bil položen asfalt tri dni prej, predenje novembra lani zapadel sneg. Gre za pomembno pridobitev tega ob in še kaj. Sprva je to nosil v Maribor peš, v zadnjem času se je vozil z avtobusom. Podobno pot so opravljale nekatere ženske, ki so zbirale in nosile predvsem smetano in sir. In v teh krajih imajo dobro meso, klobase ... In Jože Tomažič, ki je doma iz bližnjega Za-gajskega Vrha, nam je povedal: “Naše mesou je iz kible, nej pa s tiinke!” Ta trditev je zanimiva in bi morali o njej razmišljati gostinci, turistični delavci :v F. Š. I močja. Prej je bilo na več tukajšnjih odsekih takšno blato, daje živina ob deževnem vremenu “vojznila v razkvašenih žlakih”. In domačini so na taka mesta metali hlodovino, vejevje, da seje dalo za silo prevažati pridelke z njiv, seno s travnikov, hlodovino iz gozdov. Krajevna skupnost Spodnja Ščavnica in tukajšnji krajani si prizadevajo, da bi čimprej asfaltiralo cesto, ki vodi iz tega dela Spodnje Ščavnice proti Sv. Ani. Gre za okoli 700 metrov pomembne cestne povezave. Sogovorniki so mi rekli, da računajo, da bo župan občine Gornja Radgona držal besedo, ki jo je dal na lanskem zboru občanov v Spodnji Ščavnici. Prebivalstvo Krajevne skupnosti Spodnja Ščavnica se sre- čuje v različnih krajih po oblastnih in verskih opravkih. Krajani so katoličani in pripadajo faram Gornja Radgona, Benedikt, Negova in Apače. Občino pa V Spodnji Ščavnici sem se srečal pred poštnimi nabiralniki, ki so nameščeni na hiši št. 97, z lastnikoma hiše Maritnom in Marijo Tomažič (levo), sosedom Frančkom Mišjo in predsednikom Krajevne skupnosti Spodnja Ščavnica Brankom Kocbekom (desni). Foto: F. Š. Andrej Slogovič iz Spodnjih Ivanjec se je zapisal vinogradništvu Pozne trgatve na Ivanjskem Vrhu Ostati pri sedanjih površinah ali jih povečati, to je zdaj vprašanje A ce, ki je v delu, za vzdrževanje športnega igrišča, do katerega je potrebno asfaltirati še okoli 100 metrov dovozne ceste itd. ndrej Slogovič je absolvent agronomije, smer sadjarstvo in vinogradništvo. Zagotovo bo diplomiral v tem letu, ta čas pa še ne ve, kako bo z vinogradništvom: bodo Slogovičevi ostali pri se- danjih dveh vinogradih, ali bodo površine postopoma povečali. , »S kakimi desetimi hektarji vinogradov bi se že dalo gospodariti,« je menil Andrej, ki je potem tudi predstavil trsne sorte: 4000 trsov belega pinota na Ivanjskem Vrhu je v polni rodnosti, 700 trsov ren skega rizlinga in sivega pinota, ki sta v vinogradu na Grabonoškem Vrhu, pa je starih štiri leta in seveda tudi že rodijo. Andrej pa seveda vinogradov s skupaj 5.400 trsi ne obdeluje sam, ampak vsa družina, torej tudi oče Rudi, mati Marija in sestra Simona, sicer študentka tretjega letnika na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Velikokrat se oglasita pri Slogovičevih tudi družinska prijatelja Mariborčana Leon Andročec in Zvonko Bibič in z veseljem pomagata pri delu v vinogradu. Slogovičev Andrej nadaljuje vinogradniško tradicijo svojih prednikov: pradedka Antona, dedka Antona in očeta Rudija. Pradedek je imel nekoč tudi trgovino in gostilno. - Foto: Š. S. Slogovičevi že od 1995. leta vina stekleničijo. S trgatvijo ne hitijo, ampak imajo pozne trgatve. Imajo že nekaj odličij z ocenjevanj: na sejmu Vino 1995. leta so dobili za beli pinot srebrno medaljo, na kmetijskih sejmih v Gornji Radgoni pa že kar nekaj zlatih medalj. »Ob rezi trsja ne obremenjujem, kajti ni mi cilj velika količina, ampak kakovost,« pravilno razmišlja Andrej. Andrej pušča ob rezi trte v mlajšem vinogradu na trsu dva šparona, ne pa tudi reznikov za prihodnjo rez. V starejšem vinogradu pa pušča ob rezi dva reznika, šparone pa strmo upogne in jih priveže k žici. Andrejeve izkušnje z vinogradom so kar dobre. Načrti za prihodnost so tudi dobri, vprašanje pa je, kako jih uresničiti. Če bo vinogradniške površine povečeval, bo moral to storiti vsekakor prej, preden bo Slovenija polnopravna članica Evropske unije. Š. SOBOČAN ■ imajo v Gornji Radgoni. Zabeleženo Obrobni predeli Spodnje Šča* vnice pogrešajo trgovino. Sicer pa je zadnje čase nekoliko bolje, ker vozita naokoli kruh peka Fekonja s Plitvičkega vrha in Šijanec od Treh Kraljev. Časi so se spremenili in redki pečejo kruh doma.Še vse do leta 1980 je Franc Tomažič zbiral po tukajšnjih domačijah “šnops”, jajca Ko izjema postane pravilo nnvestitor Ida Seme iz ulice Slavka Osterca 10 v Radencih je pri radenski občini vložila zahtevek za izdajo soglasja k želeni gradnji nadstrešnice ob že postavljeni garaži na zemljišču v Šrato-vcih. Hkrati je pri Upravni enoti Gornja Radgona vložen zahtevek za izdajo dovoljenja za omenjeno postavitev. Po pregledu predložene dokumentacije je bilo ugotovljeno, da spada omenjeno zemljišče v ureditveni načrt Radenci Jelovica -Maja, ki ne dopušča postavitev takšnih nadstrešnic. Na območju tega ureditvenega načrta je bilo v preteklosti danih več soglasij občinskega sveta in opravljenih več posegov v prostor, ki niso v skladu z omenjenim ureditvenim načrtom. Tako se z izdajo tega soglasja ne odstopa od koncepta gradenj na tem območju. Za izdajo pozitivnega soglasja radenske občine se je opredelil tudi odbor za prostorsko planiranje, varstvo okolja in gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, zato daje Občinski svet Občine Radenci soglasje investitorju za postavitev nadstrešnice v velikosti in obliki izvedbe, kot to dopušča odlok o pomožnih objektih^ napravah in drugih posegih v prostor za potrebe občanov na območju radenske občine. V obrazložitvi je navedeno, da z izvedbo omenjenih posegov v prostor ob obstoječi garaži ne odstopajo od koncepta razvoja, ureditve in gradnje glede na posamezne ureditvene in zazidalne načrte v radenski občini. Ob prvi spremembi omenjenega ureditvenega načrta pa se mora pozidava uskladiti. M. JERŠE ■ 16 REPORTAŽE 2. marec 2000, m Prebivalci Poznanovec, Prosečke vasi in Otovec nesebično pomagajo družini Car pri obnovi januarja pogorelega hleva Včeraj pogorišče, danes veliko gradbišče Poslopje je dolgo 40 in široko 22 m in bo te dni že pokrito mski čas je bil za obnovo po svoje ugoden, ker ni bilo dela na polju. In s pomladjo bo družina Car lažje zadihala. Zadovoljni pa bodo vsi, ki so ji nesebično pomagali. V življenju se namreč nikoli ne ve, Carjeva družina iz Poznanovec se iskreno zahvaljuje vsem, ki so ji nesebično pomagali. Na sliki so od leve proti desni: sin Matija, mama Sidonija, oče Matija in sin Boštjan. Vestniku smo poročali, da je 27. januarja letos pogorelo obsežno gospodarsko poslopje družine Car v Poznanovcih. Tako obsežnega požara v teh krajih še ni bilo. S pomočjo dobrih sovaščanov in prebivalcev sosednje Prosečke Vasi, Otovec in še od kje bo dobilo poslopje te dni večino novih zidov in streho. Dnevno je na gradbišču od 15 do 20 ljudi. Delo je zelo obsežno, saj je poslopje dolgo 40 in široko 22 m. V Gospodarsko poslopje je bilo zavarovano pri Zavarovalnici Triglav, ki je ta je primer hitro rešila. Seveda bi bila odškodnina večja, če bi bila stavba zavarovana za višji znesek. In sreča v nesreči je, ker so na svetu še dobri ljudje. Razumevajoči okoliški prebivalci so takoj očistili pogorišče in začelo se je z zidanjem. Denarno sta pomagali tudi evangeličanska cerkev iz Bo-donec in katoliška iz Pečarovec. Prebivalstvo daruje prostovoljno delo, hrano in pijačo. Gospodar Matija Car, gospodinja Sidonija in sinova Matija ter Boštjan delajo od jutra do noči in izjemno hvaležni so vsem, ki jim nesebično pomagajo. Za tolikšno število ljudi je potrebno skuhati veliko obrokov in gospodinji pridejo v pomoč razumevajoče ženske. Carjevi redijo deset molznic in petnajst pitancev. V novem hlevu bo prostora za petdeset govedi. Zi- kdaj in kdo bo potreben pomoči? TEKST IN FOTO: FRANČEK ŠTEFANEC ■ Ostrešje so pripravljali vešči tesarji. Sončno februarsko soboto so se obrtniki in podjetniki Območne obrtne zbornice Murska Sobota zbrali pred gostilno Valeč v Sotini in se podali na odkrivanje najvišjega hriba v Prekmurju, Sotinskega brega ali, kot mu pravijo domačini, Kugle. Pohodniško pot je udeležencem razkazal podjetnik Viktor Benko, ki je v občini Rogašovci tudi »vodilni mož« drobnega gospodarstva in turizma. Ob vzponu do razglednega stolpa so udeleženci občudovali naravno lepoto goričke pokrajine, popili kozarec mineralne vode iz naravnega zajetja in se na kmetijah Lapoša in Koler okrepčali z domačo medico, rdečko in Ocvirkovimi pogačami. Pot je pohodnike vodila po geološki turistični poti do razglednega stolpa na Kugli, kjer sojih domačini gostoljubno pričakali. Z novozgrajenega stolpa so si lahko ogledali lepote pokrajine, ki se razprostira v sosednjo Avstrijo in Madžarsko. Spust je potekal po dolini Ledave, mimo maloobmejnega prehoda v Sotini in kamnoloma, do gostilne Šbiil, kjer so se udeleženci okrepčali z bogračem in zaplesali s »pravimi planinskimi čevlji«. Zidovi Carjevega hleva so se hitro dvigali. Štefanu Zveru iz Murske Sobote nikoli ni dolgčas Želi kdo po pletarjevih stopinjah? Mojster, čigar znanje je treba izrabiti P rostori v kletnih prostorih stanovanjske hiše Terezije in Štefana Zvera iz Murske Sobote so pretesni, da bi v njih razstavil svoje pletarske izdelke, zato jih je prinesel ven na teraso, kjer je po- tem nastala fotografija. Štefan se je naučil plesti razne izdelke in šibja pri svojem dedku. Ker je bil (in je) bistre glave, je hitro dojel, kako plesti, da nastane določen izdelek. 1956. leta se je zaposlil v soboškem državnem podjetju Vrba, kjer so imeli: metlar-stvo, ščetkarstvo in pletarstvo. Večino surovine je pridobivalo podjetje iz lastnega sedemhektarske-ga nasad šib amerikank, nekaj šibja pa so kupovali na Hrvaškem. »Ko sem bil zaposlem v Vrbi, smo pletli kar sedemeset vrst darilnih košaric, potem košare za perilo, košare za dojenčke, pletene otroške sedeže za na kolo in drugo. Po posebnem naročilu pa smo pletli tudi sedežne garniture.« Štefan se je 1960. leta zaposlil v mizarstvu Ledava, vendar svojega prejšnjega dela, torej pletenja, ni opustil,'le da ga je nadaljeval doma. Spletel je tudi sedežno garnituro, ki je sicer že precej stara, toda na njej je še vedno prijetno sedeti. Pletarstvu mu je postalo in ostalo konjiček, brez katerega seveda ne more tudi v zadnjih nekaj letih, odkar je upokojenec. »Najini pokojnini sta nizki,« se je vključila v kramljanje žena Terezija, »zato je vsak tolar, ki ga zasluži s pletenjem, še kako dobrodošel.« Pa nikar ne mislite, da plete noč in dan! Štefan ima tudi enaindvajset panjev čebel, ki se jim je treba posvečati; v zrelih letih pa je odkril še planinstvo in večkrat jo mahne na pohode in - slovenske vrhove. Če bi hotel nizati, kaj vse zna splesti in »oplesti«, bi bil seznam predolg. Povedano z eno besedo: vse! Torej tudi steklenice »oplete«, splete (če kdo naroči) pa tudi sedežno garnituro itd. Bližajo se velikonočni prazniki in spet bodo ženske nesle blagoslovit domače dobrote. Marsikatera še ima korbel, ki ga je nekoč spletel Štefan. Na kmetijah pa so verjetno še kaki drugi njegovi izdelki, morda pleteni s/c (sedež) za koleselj, morda velik Koš, v katerem so nekoč vozili krompir, krmo .... tudi pesek. Pohvaliti gre meščana (Mursko-sobočana), ki v svoji Ulici ob kanalu pridno plete iz šibja različne izdelke, ljudje na vasi, ki jim surovine rastejo na dvorišču, pa jih niti ne porežejo, kaj šele, da bi iz njih kaj spletli za domačo rabo ali za prodajo. Pa ne košar! Te ne gredo. Če pa bi kdo spletel kaj zahtevnejšega, bi najbrž kanil kak tolar. Štefan Zver se je hitro naučil pletenja od svojega dedka. Se želi kdo naučiti pletenja od Štefana Zvera? Š. SOBOČAN I Štefan Zver, obkrožen z nekaterimi svoji pletarskimi izdelki. - Foto: Š. S. mm , 2. marec 2000 KRONIKA Tiskovna konferenca na Policijski upravi Murska Sobota Temne strani življenja ob Muri Želja 2000: manj mrtvih D irektor Policijske uprave Murska Sobota Aleksander Jevšek in sodelavci so prejšnji četrtek pripravili tiskovno konferenco, na kateri so poročali o delu policijske postaje v preteklem letu. V lanskem letu so policisti in kriminalisti obravnavali 2.308 kaznivih dejanj, od tega 2.083 dejanj splošne in organizirane kriminalite, gospodarskih kriminalnih dejanj pa je bilo 225. Ocenjena škoda, ki so jo naredili osumljenci, znaša 595.000.000 tolarjev. Največ kaznivih dejanj (1.486) je bilo storjenih zoper premoženje. Prevladujejo tatvine (584) in velike tatvine (369), nato neupravičena proizvodnja in promet z mamili (89), poslovne goljufije (87), KD zoper prepovedan promet čez državno mejo (70), lastništvo orožja brez dovoljenja (53), kazniva dejanja zoper življenje in telo ter spolno nedotakljivost (štirje umori, 20 KD zoper spol- (155)... Pod učinkom alkohola je bilo 1.610 kršilcev, od katerih so jih 217 pridržali do iztreznitve. Skrb zbujajoča pa je hitrejša rast kršitev na javnem kraju. Lani so policisti zasegli občanom. 59 kosov različnega orožja, od tega 16 pušk, 12 pištol, deset kosov plinskega orožja, sedem bomb, šest kosov hladnega orožja... in 2.560 kosov streliva. V preteklem letu je bilo v Pomurju 32 dokončanih samomorov (predlani 38), zgodilo se je 22 delovnih nezgod, od tega ena z izgubo življenja. Lani je bilo prijavljenih sedem pogrešanih oseb, od katerih štirih še niso našli. Varnost cestnega prometa je nesrečen je bil oktober, ko so na cestah umrli štirje ljudje. Lani se je hudo poškodovalo kar 170 udeležencev v prometu (predlani 89), 406 oseb pa se je lažje poškodovalo. Pomurski policisti so podali zoper kršilce določil zakona o varnosti cestnega prometa sodnikom za prekrške 8.294 predlogov za uvedbo postopka (kaznovanja), sami pa so izrekli mandatne kazni 35.905 udeležencem v prometu. Nekaterim (nepoboljšljivim) celo večkrat. Glede na lanske dogodke v prometu in zaradi specifičnih razmer (večja gradbišča na avtocesti in železnici) pričakujejo, da prometna varnost v letošnjem letu prav tako ne bo ugodna, tudi zaradi tovornih vozil. Vsekakor si bodo policisti prizadevali s svojim operativnim in drugim delom (akcije Veriga, Promil...), vsaj zmanjšati število smrtnih žrtev. Š. SOBOČAN ■ Od leve proti desni: Iztok Potočnik, vodja referata za gospodarsko kriminaliteto; Franc Slokan, inšpektor za posebne naloge; Aleksander Jevšek, direktor Policijske uprave; Slavko Škerlak, šef urada direktorja; Mateja Hochstetter, vodja servisa skupnih služb. - Foto: Š. S. no nedotakljivost, šest posilstev itd.) Lani so obravnavali tudi 24 KD izsiljevanja (leto prej 13). Lani so evidentirali 3.008 kršitev javnega reda in miru, ko je bilo le pet kršitev več kot predlani. Največ (1.314) je bilo motenj nočnega miru, potem prepiranja in kričanja (937), omalovaževanja pooblaščenih uradnih oseb (268), pretepanja bila lani slabša, kajti pomurske ceste so terjale 29 življenj (leto prej 20). Največ žrtev (13) je bilo med vozniki in kolesarji (pet). Največ (16) smrtnih nesreč se je zgodilo na območju policijske postaje Murska Sobota. Ceste so terjale krvni davek največkrat v soboto in nedeljo, življenja pa so ugašala najpogosteje med 20. in 21. uro. Najbolj Delavcu PU Murska Sobota so lani zasegli: 998 gramov heroina, 5.724 gramov marihuane, 105.gramov solucije metadona, 0,9 grama hašiševega olja, 152 tablet ecstasy, sedem pivnikov LDS, 32,5 grama amfetami-na, 13 gramov gobe psylocin, odkrili so več nasadov konoplje in 474 sadik konoplje uničili. Lani je zaradi mamil umrl mlajši občan. * Pomurski policisti so lani začasno odvzeli 2.433 vozniških dovoljenj, nekaj manj kot predlani. Zaradi vožnje pod učinkom alkohola ali odklona preizkusa z alkotestom so obravnavali 4.724 voznikov (predlani 3.681). Kar 196 kršiteljev - povzročiteljev prometnih nesreč - je imelo v krvi nad 1,1 promila, 1.176 kršiteljev pa je napihalo več kot 1,5 promila. * Zanimivo: število potnikov, ki potujejo na pomurskem območju na Madžarsko, v Avstrijo in na Hrvaško ali prihajajo od tam v Pomurje, se zmanjšuje, povečuje pa se število nedovoljenih prehodov (v glavnem tujcev - ilegalcev, ki jo mahnejo čez mejo zunaj mejnih prehodov). Madžarsko-slovensko mejo je tako prestopilo 3.822 oseb, avstrijsko-slovensko mejo 555 oseb in hrvaško-slovensko mejo 1.139 ljudi. Zgodilo se je V Murski Soboti... ... v bližini garaž avtobusnega podjetja je 21. februarja vlak povozil moškega, o čemer smo na kratko sicer že poročali v prejšnjem Vestniku. Medtem pa so ugotovili tudi identiteto ponesrečenca: vlak je povozil 57-letnega A. D. iz Sodišinec. Vse kaže, da je šlo za samomor. V Lendavi... ... je 23. februarja neki občan obupal nad življenjem. Imel je srečo, kajti v odločilnem trenutku ga je našel brat in prerezal vrv. Nesrečneža so prepeljali v bolnico na intenzivno nego in njegovo življenje ni več v nevarnosti. V Moščancih... ... seje 26. februarja ob 20.30 domačin peš vračal domov iz vaške okrepčevalnice. Med potjo je padel in z glavo udaril ob asfaltno vozišče. Prepeljali so ga v soboško bolnišnico, kjer so mu skušali pomagati, a je žal naslednji dan umrl. Tuja krivda je izključena. V Ljutomerskem... ... podjetju Imgrad na Ormoški cesti 46 se je 28. februarja zgodila delovna nesreča. Delavcu M. K. iz okolice Ljutomera je pri sestopu z lesene konstrukcije na lestev spodrsnilo in je padel z višine 220 centimetrov na betonska tla. Poškodovanca so prepeljali v soboško bolnišnico. V Murski Soboti... ... se je 25. februarja ob 18.40 zgodila prometna nesreča. V. P., ki je vozil po Panonski ulici, je v križišču z Industrijsko ulico trčil zaradi prekratke varnostne razdalje v osebni avto, ki ga je pred njim vozil J. D. Ta se je hudo, poškodoval, na vozilu pa je škode za milijon tolarjev. Zunaj Grada... ... se je 25. februarja peljal Z. K. Zaradi neprimerne hitrosti je zapeljal z avtom v obcestni jarek, kjer se je vozilo večkrat prevrnilo. Sopotnik P. M. je dobil hudo poškodbo, sopotnica pa se je lažje poškodovala. Gmotna škoda je 1,5 milijona tolarjev. Na Kapelskem Vrhu... ... je občan oškodovan za 70.000 tolarjev. Nekdo je namreč vlomil v njegovo počitniško hišico in odnesel iz nje barvni televizijske sprejemnik in sprejemnik za satelitske programe. S. S. ■ VEC KoT 10.862 SIT 7.590 sit Bide, OLYMP6 Bele barve. wc-škoijk1ga Simplon, oUtokvl >MERKUR 100 IZDELKOV ■ .. Po VRoČiit CENAH .... ~ Podstavek za umivalnik, OLYMPIA, Ambra VROČA C £ H A 4590 sit SIT C £ H A 7.990 sit on ~ Umivalnik. OLYMPIA. Ambra, art. 600 j Bele barve, mere. 60 x 50 cm. MERKURJEVE VROČE CENE MERKUI MERKUR • trgovina In storitve, d. d., Cesta na Okroglo 7. Naklo IN V MERKURJEVE FRANŠIZNE PRODAJALNE Ijd V MERKURJEVO PRODAJALNO MURSKA SOBOTA: TC MERKUR,» 069 31 788 poni»4 2000 sanitarna keramika, kopalniško pohištvo in dodatki, armature, keramične ploščice, stavbno pohištvo, talne in stenske obloge, gradbeni in izolacijski material, vrtno orodje... Ponudba velja od 28. februarja do 25. marca 2000 za izdelke v zalogi. Oglejte si jo tudi na www.merkur.si. Več kot 100 izdelkov po vročih cenah v novem katalogu Pomlad 2000: 18 ŠPORT 2. marec 2OQO, VESTNIK Razmišljanje Polom prekmurskih prvoligašev Začel se je spomladanski del prvenstva v prvi državni (Si. mobii) nogometni ligi. Prekmurska prvoligaša sta razočarala, saj sta ostala brez točke. Nogometaši Mure so gostovali na Skalni kleti v Celju in povsem po nepotrebnem izgubili tekmo s Publikumom. Sobočani so v prvem polčasu igrali dobro, v 30. minuti z golom Dvorška prišli v vodstvo, žal pa v nadaljevanju niso izkoristili številčne premoči, saj so imeli kar 47. minut na igrišču igralca več (v 25. minuti je bil izključen Šumolikovski), gostitelji so nastopili tudi oslabljeni, brez Blatnika, Romiha, Mitiča in Sankoviča. Pri Muri je manjkal le poškodovani Dominko. Po vodstvu so postali Sobočani popoln gospodar na igrišču, žal pa priložnosti niso znali izkoristiti. V drugem polčasu pa so se razmere precej spremenile. Trener Nikola Hlevski je na igrišče poslal Ulago, kasneje pa še Beršnjaka in Križnika, ki so vnesli v igro nekaj svežine, in Murina obramba, ki je igrala nezanesljivo, je imela veliko dela. Že v 50. minuti je najnevarnejši domači napadalec Gorišek rezultat izenačil. Za Sobočene pa je bila usodna izključitev Brkiča v 72. minuti, ko so pobudo prevzeli domačini in samo pet minut kasneje je Križnik Celjane povedel v vodstvo. Sobočani bi lahko rezultat izenačili, vendar Munishi in Cifer nista izkoristila idealnih priložnosti. Munishi je zadel le prečnik, Cifer pa je z nekaj metrov zgrešil prazna vrata. Tistemu, ki ne' izkbristi priložnosti, se ponavadi maščuje. Dvanajst minut pred koncem se je Gorišek drugič vpisal med strelce, s čimer je bila usoda Sobočanov zapečatena. V nadaljevanju je Munishi še zapravil lepo priložnost, tik pred sodnikovim žvižgom pa je Vogrinčič postavil končni rezultat. Poleg poraza bo Mura na nedeljski tekmi s Korotanom igrala brez Brkiča in Lukiča, ki sta povsem po nepotrebnem dobila kartona, zaigral pa bo zopet Dominko. Hujši polom so doživeli nogometaši Potrošnika na srečanju s Primorjem v beltinskem športnem parku. Zelo pomlajeno moštvo Potrošnika, brez tujcev, v katerem je debitiralo kar pet domačih igralcev (Erjavec, Horvat, Kavaš, Slana in Zver), se je sicer požrtvovalno borilo, vendar ni doraslo boljšim in. izkušenim gostom iz Ajdovščine. Sicer pa glede na skromen igralski kader Potrošnika kaj več ni bilo mogoče pričakovati, zlasti še, ker je bila doslej udeležba na treningih nezadovoljiva. Nerazumljivo pa je, da mladinci, na katere računajo, da bodo oblačili prvoligaški dres, ne trenirajo s članskim, temveč z mladinskim moštvom. To kaže, da v klubu ni nobene koordinacije in da stvari tečejo, kakor se komu zdi. To pa lahko ima za beltinski nogomet hujše posledice. Zato ni čudna izjava trenerja Potrošnika Nikole Škrbiča po tekmi s Primorjem, da je nekatere igralce, ki jih je moral uvrstiti v moštvo, prvič videl. Prav tako je nerazumljivo, da so na pripravljalnih tekmah nastopali igralci, za katere se je vedelo, da na prvenstvenih tekmah ne bodo mogli igrali. To so stvari, ki so skregane ne samo z nogometom, temveč s športom nasploh, zato se nekateri ljubitelji nogometa bojijo, da se ne bi zgodilo najhujše in bi morali predčasno izstopiti iz prve državne lige, kjer tekmujejo deveto leto, in tekmovanje nadaljevati v najnižjem razredu. Upajmo, da se to ne bo zgodilo. Enako zatrjuje tudi predsednik kluba Adi Erjavec. Že v nedeljo naj bi bilo na prvenstveni tekmi v Domžalah boljše. V moštvo se namreč vračajo Kokaš in Bukovec, ki zaradi kartonov nista mogla nastopiti, Adjei, ki je bil menda bolan, in Zorica, ki naj bi bil na novo registriran. Govori se tudi, da naj bi se v Beltince vrnil Ivanov iz Romunije. FERI MAUČEC ■ Nogomet - liga Si. mobii Publikum : Mura 3 : 2 Celje - Stadion na Skalni kleti, gledalcev 600. Sodnik: Novarlič (Maribor). Strelci: 0 : 1 Dvoršak (29), 1 : 1 Gorišek (50), 2 : 1 Križnik (79), 3 : 1 Gorišek (88), 3 : 2 Vogrinčič (90). Mura: Nemec, Hadžič (Ristič), Cifer, Ošlaj, Pima, Žilavec (Mesarič), Lukič, Munishi, Vogrinčič, Dvoršak, Brkič. Judo______________________ Jubilejni pokal Lendavi Judo klub Lendava je bil organizator jubilejnega 25. mednarodnega tekmovanja v judu za pokal Lendave. Sodelovalo je 390 tekmovalcev iz 33 klubov iz Avstrije, Slovaške, BiH, Hrvaške in Slovenije. Največ uspeha so imeli gostitelji, ki imajo v svojih vrstah nekaj odličnih tekmovalcev. Lendavčani so namreč zasedli kar 6 prvih mest in postali skupni zmagovalec. Prvi mlajših dečkih je bil najboljši Blaž Na jubilejnem 25. mednarodnem tekmovanju v judu v Lendavi so v močni konkurenci zmagali domačini. Fotografija: Jure Zauneker Šport od tod in tam Nogomet - Odigranih je bilo več prijateljskih nogometnih tekem. Rezultati: Val Kaštela : Nafta 2:1, Črenšovci: Polana 10:0, Braton-ci: Pušča 4:1, Split: Nafta 2 : 0, Odranci: Mura (ml.) 1 : 4, Jadran Super: Nafta 4 : 2, Črenšovci : Čarda 1 :, 1, Veržej: Cven 4:2, Bistrica : Črenšovci 0 : 6, Dobrovnik : Renkovci 0 : 2, Nafta : Veržej 3 : 0, Črenšovci: Odranci 0:1, Lakoš : Kobilje 2 : 3, Bratonci: Tišina 3 : 0, Turnišče : Renkovci 2 : 2, Mura (Hlapičina): Hotiza 2 : 2, Polana : Ižakovci 5:1, Nedelica : Polana 2 : 2. (FB) Mali nogomet - V tekmi prve slovenske lige v malem nogometu je Puntar v Tolminu premagal Mete-orplast iz Ljutoemra s 5 : 3 (Vozlič, Copot, Makoter). V tekmovanju druge sloevnske lige malega nogometa je Marco Polo iz Murske Sobote v pomurskem derbiju premagal Križevce z 2 : 1 (Ilič, Kološa; Vrbnjak). (NŠ) Mali nogomet - V Murski Soboti je bil mednarodni turnir v malem nogometu, ki ga je pripravil NK Mura. Med 12 ekipami je zmagal Varteks iz Varaždina, ki je v finalu premagal Maribor z 2 : 0. V tekmi za tretje mesto je Mura premagala Potrošnik iz Beltinec s 5 : 2. (FM) Kegljanje - V sedmem krogu prve regijske kegljaške lige je Radenska Carinik premagala Lovrenc s 7 : 1. Za Radensko Carinik so zmagali Šalamun, 872, Bavec, 867, Pirc, 862, Emeršič, 833, in Marinič, 793. (MŠ) Badminton - V Ljubljani je bil A-turnir v badmintonu. Od Lenda-včanovje bil najboljši Denis Pe-šehonov, ki je med posamezniki zasedel drugo mesto, Miha Horvat Potrošnik: Primorje 0:5 (0:2) Beltinci - Stadion v športnem parku, gledalcev 600. Sodnik: Likič (Ljubljana). Strelci: 0 : 1 Kodelja (16), 0 : 2 Barut (45), 0 : 3 Barut (59), 0 : 4 Starčevič (85 -11 m), 0 : 5 Vincetič (90). Potrošnik: Kuzma, Tratnjek, Antolin, Ulen, Erjavec (Slana), Škafar, Horvat, Cener, Zlatar, Črnko, Kavaš (Zver). Mlinarič (38 kg) iz Lendave, Niko Jergovič (38 kg) iz Ljutomera je bil drugi, Dominik Dominko (30 kg) tretji, Rok Hozjan (46 kg) pa peti, oba iz Lendave. Med starejšimi dečki je zmagal Tadej Časar (38 kg), Rok Dominko (38 kg) je bil drugi, Marko Mlinarič (66 kg) pa tretji, vsi iz Lendave. V konkurenci mlajših deklic sta bili najboljši Len-davčanki Urška Dogar (24 kg) in Doris Žunič (40 kg), ki sta zasedli pa je bil šesti. V dvojicah sta Pe-šehonov - Horvat zasedla drugo mesto. Pri posameznicah je Simona Koncut zasedla sedmo, Martina Bukovec pa osmo mesto. V ženskih dvojicah sta bili Koncutova in Bukovčeva tretji, v mešanih dvojicah pa sta zasedla Simona Koncut in Jernej Novak četrto mesto. (FB) Strelstvo - V tretji državni strelski ligi so streljali v petem krogu. V streljanju š pištolo vodi SD KF Tišina s 16 točkami pred Petovio, 13, ter Coalom in ŠK Turnišče,.po 11 točk. Med posamezniki vodi Boštjan Simonič (Ptuj) pred Miranom Miholičem (J. Kerenčič) in Jožefom Babičem (Tišina). V streljanju z zračno puško je na prvem mestu SD ŠK Turnišče s 15 točkami pred TSO in Ml Pomurko, po 10 točk. Med posamezniki vodi Igor Makari Rokomet Ormož premagal Pomurko V štirinajstem krogu prvenstva v moški rokometni 1. B-ligi je Ormož premagal Pomurko Krog Bakovci z rezultatom 31 : 25 (15 : 12). Gostitelji so imeli večji del tekme pobudo in zasluženo zmagali. Pomurka Krog Bakovci: B. Vereš, D. Kolmanko, 8, A. Kolmanko, 3, Lovenjak, Hegeduš, Hu-sar, 3, A. Vereš, 8, S. Buzeti, 1, D. Buzeti, 1, A. Sapač, 1, Ritonja, Sečko, L. Sapač, Roškar. (FM) Tesna zmaga Arconta V petnajstem krogu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi vzhod je Arcont v Radencih s težavo premagal ekipo Krasa z rezultatom 30 : 29 (13 :14). V prvem polčasu je bila tekma izenačena, gostje pa so odšli na odmor z golom prednosti. V nadaljevanju so si domačini priigrali prednost 4 golov, vodili večji del drugega polčasa in zasluženo zmagali. Arcont Radgona: Leskovar, Roškar, L. Klun, Pintarič, 2, Mihalič, Smolko, 12, Petraš, Trbuc, 9, Fartek, Šic, N. Klun, 1, Kepe, 5, Bogdanovič, Žinkovič, 1. Duplje pa so premagale Razkrižje z 31 : 25 (16 : 9). (FM) Maribor 17 11 4 2 48:21 37 Olimpija 1711 0 6 40:27 33 Gorica 17 10 3 4 30:20 33 Rudar 16 8 3 5 24:18 27 Primorje 17 7 5 5 32:25 26 Publikum 17 6 7 4 22:21 25 Korotan 16 5 7 4 30:21 22 Mura 17 6 4 7 25:23 22 Dravograd 17 5 4 8 23:32 19 Domžale 16 5 3 8 24:31 18 Pohorje 16 2 3 11 10:35 9 Polrošnik 17 0 5 12 7:41 5 prvi mesti. Pri starejših deklicah pa sta zmagali Tadeja Rojko (44 kg) in Alenka Premoša (nad 57 kg), obe iz Lendave. Maja Uršič (44 kg) je bila druga, Katarina Borošak (48 kg) pa peta, obe iz Murske Sobote. V skupni uvrstitvi je zmagala Lendava s 33 točkami pred Leanyarom iz Madžarske, 30, Sosom Dečje selo, 25, Sankakukom iz Celja, 24, in Požego, 23 točk. (FM) pred Alešem Gjuro in Denisom Lebarjem (vsi ŠK Turnišče). (FH) Strelstvo - V regijski strelski B-ligi so streljali v 7. kolu. Vodi ekipa Jezera Dobrovnik z 21 točkami pred Radgono, 21, in Ljutomerom, 17 točk. Posamezno je na prvem mestu Kološa (Dobrovnik) pred Kapunom (Ljutomer) in Carjem (Dobrovnik). (FB) Namizni tenis - V zadnjem krogu druge medobčinske namiznoteniške lige Ljutomer so igrali: Zadravec Vučja Vas: Demark 5 : 0, Ten : Kranjc Loko II5 : 4, Ten : Demark 1 : 5, Kranjc Loko II: Z/print 2 : 5, Branoslavci: Loko 10: 5, Montaža: Zadravec 0: 5. Demark Ljutomer in Servis Zetor Zadravec Vučja vas sta zbrala enako število točk (24) in bosta za naslov prvaka odigrala dodatno tekmo. (NŠ) Odbojka__________________________________ Ljutomerčanke med štirimi najboljšimi V prvi tekmi končnice prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je Kamnik po pričakovanju premagal Pomurje iz Murske Sobote s 3 : 0 (25 : 21, 25 : 22, 25 : 20). Sobočani so se gostiteljem močno upirali, vendar so bili domačini v končnici boljši in so zasluženo zmagali. Pomurje: Horvat, Tot, Čeh, Kerec, Kovačec, Tinev, Topovšek, Zakojč, Fujs. V sedemnajstem krogu prve državne ženske odbojkarske lige je Zavarovalnica Maribor iz Ljutomera v Ljubljani premagala Šentvid s 3 : 0 (25 : 18, 25 :19, 25 : 16). S to zmago so si Ljutomerčanke pred zadnjim krogom že zagotovile četrto mesto in nastop v končnici prvenstva. Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Kodila, Tretinjak, Jureš, Vrbnjak, Moreč, Drevenšek, Kolar, Oletič, Šoštarič, Gomboc. (NŠ, FM) Ljutomer zmagal v Kočevju V devetnajstem krogu prvenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi je Ljutomer v Kočevju premagal Kovinarja s 3 : 2 (25 : 22, 25 : 18, 26 : 24, 25 : 19, 15 : 12). Ljutomer: Primec, Horvat, Onišak, Babič, A. Grut, B. Grut, D. Kodila, G. Kodila, Špilak. Vodeča Brezovica pa je po pričakovanju premagala Beltince s 3 : 0 (28 : 26, 25 : 9, 25 : 18). Beltinci: Horvat, Gobec, Janža, Časar, Gumilar, Prša. (NŠ, FM) Zmaga Kerne na Prevaljah V devetnajstem krogu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi vzhod je Kerna iz Puconec na Prevaljah premagala domačo ekipo s 3 : 2 (23 : 25, 29 : 27, 25 : 18, 18 : 25, 15 : 12). Kerna Puconci: Kikec, Kerčmar, Mencigar, Šeruga, Zorkovič, Eman, Horvat, Potočnik. Braslovče pa soe premagale Sonimex iz Radenec s 3 : 0 (25 : 23, 25 : 17, 25 : 19). Sonimex Radenci: Ješovnik, Zver, J. Vrbančič, S. Vrbančič, Strmšek, Čuš, Šavel, Srt, Klemenčič (FM) 1. A-liga moški 1. A-liga ženske Salonit 1815 348:18 44 Branik 1717 051:451 Kamnik 1813 548:23 40 N. Gorica 1713 446:17 42 Maribor 1814 446:25 40 Kemiplast 1713 442:20 38 Bled 1813 546:25 39 ZM Ljutomer 17 10 734:23 30 Fužinar 1812 641:26 34 Formis Bell 17 9 833:30 26 Olimpija 18 8 1035:35 26 Šentvid 17 8 928:32 24 Pomurje 18 5 1322:42 16 N. mesto 17 8 929:32 23 Granit 18 5 1320:43 16 Tabor 17 4 1315:43 11 Žužemberk 18 5 1325:45 15 Marsel ptuj 17 3 1415:43 10 Astec Triglav 18 0 185:54 0 Bled 17 0 172:51 0 Košarka__ Pomembna zmaga Radenske Creativa V dvajsetem krogu prvenstva v moški košarkarski 1. B-ligi je Radenska Creativ v Murski Soboti v derbi tekmi premagala Kemoplast iz Šentjurja z 81 : 69 (33 : 46). Gostje so domačine presenetili z dobro igro in v prvem polčasu zmagali s prednostjo 13 točk. V drugem polčasu pa so Sobočani zaigrali kot prerojeni in si v končnici zagotovili zmago. Strelci: Oček, 26, Meško, 14, Besedič, 14, Niderl, 7, Karlo, 7, Želj, 7, Žakula, 6. (FM) Sobočanke zmagale v Postojni V petem krogu tekmovanja za razvrstitev od 7. do 12. mesta v državni ženski košarkarski ligi je eki Nogometaši Ižakovec Petouvrščeno moštvo po jesenskem delu prvenstva v I. MNL Murska Sobota. Stojijo od leve: Štefan Jerič, Jože Sreš (predsednik), Simon Smodiš, Boštjan Senica, Ljubo Antolin, Janez Kuzma, Dejan Škafar, Janez Jerič, Branko Kuzma (trener); čepijo: Emil Poredoš, Jože Kohek, Jože Vori, Tadej Poredoš, Matej Virag in Silvo Kuzma. Fotografija: Nataša Juhnov Rokoborba Na Švedskem je bilo mednarodno rokoborsko tekmovanje za Veliko nagrado Švedske. Med 160 tekmovalci iz 22 držav je sodelovala tudi slovenska reprezentanca, za katero so nastopali Sobočani Slavko Miholič (58 kg), Rade Bačič (69 kg) in Slavko Zec (76 kg). Prvi dan je Bačič premagal Američana Brandona Mcnaba s 3 : 2, Slavko Zec pa Nemca Maxa Schmidta s 3 : 2, medtem ko je Belorus Yurikhabrov premagal Miholiča s tušem. Drugi dan pa Sobočani niso imeli sreče, saj so vsi izgubili s tušem. Slovenska reprezentanca se je tako uvrstila od 11. do 30. mesta. (RB) pa Pomurja Skinyja iz Murske Sobote v Postojni premagala domačo ekipo z rezultatom 75 : 55 (42 : 35). Sobočanke so bile ves čas tekme boljše in zasluženo zmagale. Strelke: Orijeva, 23, Horvatova, 15, Svetinova, 13, Kerečeva, 12, Gli-šičeva, 8, Pušenjakova, 4. (FM) L B moški Bežigrad 20 15 51542:1396 35 Radenska-Creat. 20 14 61599:1493 34 Kemoplast 20 13 71789:1613 33 Nova Gorica 20 13 71569:1518 33 Banex 20 12 81737:1701 32 Elektra 20 9 111600:1610 29 GD Hrastnik 20 9 111554:1590 29 Ten Krško 20 8 121559:1652 28 J. Plava laguna20 7 131505:1574 27 Ilirija 20 7 131501:1589 27 Radovljica 20 7 131468:1575 27 U. Olimpija ml. 20 6 141421:1533 26 WNIK , 2. marec 2000 ŠPORT 19 Pikado A skupina Picolo Melinci 1210 NK Bakovci 12 8 Jolly Bankovci 12 7 Countri Motov. 12 7 Kondor Gerlinci12 2 Stahaovci 12 3 Cigut Krog 12 1 B skupina SupetPušča 1411 CosmosGČ 1411 Jegermajster 14 9 LedavaČern. 14 6 F. OF King 14 6 Smreka Krašči 14 5 Didi Pušča 14 3 Breza Brezovci 14 1 1 1 130:62 31 O 4 111:81 24 2 4 104:88 23 1 4 104:88 22 3 7 84:108 9 O 9 67:125 9 1 10 72:120 4 1 2 144:80 34 O 3 151:73 33 2 3 134:90 29 2 6 116:108 20 1 7 113:111 19 1 8 97:127 16 1 10 81:143 10 O 13 60:164 3 Šport od tod in tam Namizni tenis - V prvi tekmi troboja za naslov prvaka medobčinske lige Ljutomer je Se-grap Cven premagal Kapital Brokeriz Ljutomera s 5 : 3. Na pokalnem tekmovanju medobčinske namiznoteniške lige Ljutomer je med sedmimi ekipami zmagal Sip servis Cven pred Segrapom Cven, Kapitalom Brokerjem in drugo ekipo Sip servisa Cven. (NŠ) Šah - V finalu pokalnega šahovskega tekmovanja na območju Pomurja je mlada ekipa ŠD Radenske Pomgrada premagala drugo ekipo ŠD Radenske Pomgrada z 2,5 : 1,5 točke. (Režonja : Gomboc remi, B. Hari : A. Lazar 0:1, Radosavljevič : Gjuran 1 : O in J. Gruškovnjak M. Kovač O : 1). Ekipi ŠD Radenska Pom-grad iz Murske Sobote in ŠD Rokada iz Lendave sta se neposredno uvrstili v sklepni del prvenstva. (FM) Šah - Na februarskem hitropoteznem turnirju za dečke in deklice ŠD Radenska Pomgrad je sodelovalo 6 šahistov. Najboljša sta bila Rok Murat in Jernej Obal s po 3,5 točke pred Alešem Obalom in Jankom La-pošijem, po 2,5 točke. (FM) Razpored tekem1.SNL 18. krog - 5. 3. ob 15.00 Mura: Korotan Rudar: Pohorje Domžale : Potrošnik Primorje : Gorica Maribor: Olimpija Dravograd : Publikum 19. krog - 12. 3. ob 15.00 Dravograd : Mura Publikum : Maribor Olimpija: Primorje Gorica : Domžale Potrošnik : Rudar Pohorje : Korotan 20. krog - 19. 3. ob 15.00 Mura : Pohorje Korotan : Potrošnik Rudar: Gorica Domžale : Olimpija Primorje : Publikum Maribor: Dravograd 21. krog - 22. 3. bb 15.00 Maribor: Mura Dravograd : Primorje Publikum : Domžale Olimpija: Rudar Gorica: Korotan Potrošnik : Pohorje 22. krog - 26. 3. ob 16.00 Mura : Potrošnik Pohorje : Gorica Korotan : Olimpija Rudar: Publikum Domžale : Dravograd Primorje : Maribor Nogomet 2. MNL MS - člani 1 136:12 28 Roma 11 9 Slatina 11 6 2 328:16 20 Makoter 11 6 1 428:18 19 Dokležovje 11 5 3 326:13 18 Gančani 11 5 3 332:21 18 Šalovci 11 3 2 621:29 11 Rotunda 11 2 0 910:41 6 Bogojina 11 1 2 827:58 5 V organizaciji KK Radenska Creativ in pod glavnim pokroviteljstvom Radenske je bila v Murski Soboti kvalifikacijska tekma za evropsko prvenstvo leta 2001 v Turčiji med Slovenijo in Belgijo. Zmagala je Slovenija z rezultatom 74:69 (40: 40). To je bila peta zaporedna zmaga. Za Slovenijo so dali koše: Smodiš 24, Duščak 17, Jurkovič 13, Petrov 7, Jagodnik 6, Šporar 3, Dragšič 2, Brezec 2. Tekma je bila odigrana v polni dvorani soboške prve osnovne šole in v prijetnem razpoloženju. To je bila že druga kvalifikacijska tekma za evropsko prvenstvo v Murski Soboti, pomurska metropola se je zopet izkazala z odlično organizacijo, ljubitelji košarke pa so z bučnim navijanjem prispevali tudi k zmagi naše reprezentance. (FM), fotografija: (JZ) Športni oddelek gimnazije - pomembna pridobitev Po dveh poskusnih oddelkih je bil v tem šolskem letu na soboški gimnaziji ustanovljen športni oddelek, ki ga obiskuje 22 srednješolcev, od tega 12 dijakov in 10 dijakinj. To je za gimnazijo in pomurski šport velika pridobitev. Športni oddelek ima namreč nekatere posebnosti, ki omogočajo dijaku športniku bistveno ugodnejše možnosti za vzporedno delo na šoli in v športu. Dijaki imajo namesto treh šest ur športne vzgoje tedensko ali 210 ur v šolskem letu. Program vključuje tudi aktivnosti, kot so smučanje, jahanje, tenis, pohodništvo, potapljanje in drugo, ki jih dijaki opravijo v okviru obveznih izbirnih vsebin. Športna vzgoja poteka v dokaj dobro oprem- Ijenih športnih objektih. Poleg telovadnice na lastni šoli in zunanjega igrišča (rokomet, košarka, odbojka) uporabljajo telovadnico prve osnovne šole, kjer je tudi atletski stadion. V hotelu Diana pa uporabljajo bazen, dvorano za fitnes, aerobiko in squash. Izvajanje takšnega programa je vezano na finančna sredstva in je dodaten strošek za starše dijakov v športnem oddelku. Športno vzgojo vodita profesorja, ki sta specializirana za delo s športniki, za posamezna športna področja pa sodelujejo tudi z zunanjimi sodelavci -strokovnjaki. Po športnih dosežkih so dijaki razdeljeni v štiri kakovostne razrede. Usklajevanje športnih in šolskih obveznosti dijakov poteka s sodelovanjem trenerjev in učiteljev prek informativnega kartona, šolski izostanki pa so urejeni s posebnim pravilnikom. Dijakom so na voljo tudi individualne pedagoške ure, saj zaradi športnih obveznosti manjkajo pri pouku. Dvakrat do trikrat letno organizirajo šolo v naravi, na programu pa so tudi pestra športna ponudba in športu sorodne učne vsebine. Za dijake organizirajo tudi nakup cenejše osebne športne opreme. Pri pouku lahko učenci manjkajo le po dogovoru s trenerjem, starši, razrednikom in športnim koordinatorjem. Vsi dijaki prvih dveh letnikov imajo obvezno jutranjo športno vzgojo, dijaki tretjih in četrtih letnikov pa Karate _________________■ __________ Ficko in Žečevič prva v Tuzli V Tuzli je bil prvi odprti mednarodni turnir karateistov. Med 638 tekmovalci iz petih držav so sodelovali tudi člani Karate kluba Civitas iz Murske Sobote in dosegli lep uspeh. Najboljša sta bila Denis Ficko (nad 70 kg), ki je zmagal med kadeti, in Dejan Zečevič (75 kg), ki je bil prvi med člani. Drugo mesto je zasedla Sanja Jezernik (40 kg) med st. deklicami. Tretja sta bila Matej Škandali (70 kg) med kadeti in Jasminka Kovač (nad 60 kg) med kadetinjami. Peta mesta pa so zasedli Gregor Šavel med ml. dečki, Zdravko Kovač med st. dečki, Robert Sočič med člani in Nuša Ladinek med članicami. Ekipno so mlajše deklice Civitasa (Sanja Jezernik, Karolina Kržina, Maša Mešanovič) zasedle prvo mesto. Kadeti (Ficko, Sočič, Škandali) so bili drugi, ml. dečki pa peti. (DS) Tenis PZTL Trinajst M 8 7 1 18:6 14 Forming 9 7 2 15:12 14 KPŠ 9 5 4 14:13 10 Instamont 9 4 5 12:15 8 Radio Viva 8 3 5 12:12 6 Savox 8 3 5 11:13 6 TK Radenci 9 1 8 8:19 2 1. PZTL Mir Radgona 6 6 0 14:4 12 Adriatic 6 5 1 16:2 10 Mikro medica 4 3 1 6:6 6 Pentek 5 3 2 7:8 6 SKP Radgona 5 3 2 11:4 6 Electrum 5 2 3 7:8 4 TD Duplek II 4 1 3 4:8 2 ABC Pomurka 5 1 4 4:11 2 TK Radenci II 6 1 5 5:13 2 Bintel 6 1 5 4:14 2 2. PZTL Nabucco 7 7 0 20:1 14 Rebel 7 7 0 19:2 14 TD Duplek III 7 5 2 12:3 10 Pintari 7 5 2 14:7 10 ŠD Lo-ko 7 3 4 10:11 6 PU MS 7 3 4 9:12 6 Val Ljutomer 7 2 .5 8:13 4 Grupa Int 7 1 6 5:15 2 Omega 7 1 6 5:16 2 Sun 7 1 6 3:18 2 Šah_______________________ Na odprtem prvenstvu ŠD Radenske Pomgrada iz Murske Sobote so v 4. kolu igrali: A. Kos: T. Gruškovnjak 0:1, Gabor: Radosavljevič remi, B. Kovač : M. Kovač 1 : 0, Žajdela : I. Kos remi, Režonja : Gjuran remi, Vučko : J. Gruškovnjak 0:1, Lazar: Kegl remi, Fras: Kele-men 1 : 0, S. Kramar: F. Kramar 1 : 0 in Cajnko: Hočevar remi. Vodi T. Gruškovnjak s 4 točkami pred Gaborjem, B. Kovačem in Radosavljevičem, po 3 točke. (FM) imajo med jutranjo športno vzgojo možnost specialnih treningov. Športni koordinator je Marjan Horvat, pedagoški koordinator pa Nataša Benkič Rogač. V okviru šole v naravi so se dijaki in dijakinje športnega oddelka soboške gimnazije konec januarja udeležili začetnega in nadaljevalnega smučarskega tečaja v avstrijskem VVeinebenu, kjer so tudi tekmovali. Med dijaki je zmagal Goran Trajbarič pred Danijelom Kranjcem in Borutom Korpičem, med dijakinjami pa je bila najboljša Polona Leden pred Martono Orban in Nino Makovec. V tem šolskem letu bodo v okviru šole v naravi organizirali še pohodništvo, kajakaštvo, kolesarjenje, ribolov in tenis. (FM) Športni obrazi_____ Davorin Čeleš - odličen skakalec Dvajsetletni Davorin Čeleš, študent prvega letnika Fakultete za šport v Ljubljani, doma iz Murske Sobote in član Atletskega kluba Pomurje iz Murske Sobote, sodi med najboljše slovenske skakalce v višino. Z atletiko se je začel načrtneje ukvarjati pred petimi leti pri AK Pomurje. Že prvo leto je preskočil višino 190 cm in postal državni prvak za dečke. Naslednji dve leti je tekmoval v konkurenci mlajših mladincev in vidno napredoval. Leta 1976 je preskočil 195 cm, leta 1997 pa 200 cm in obakrat postal državni podprvak. Tudi leta 1998 je na državnem prvenstvu za starejše mladince z rezultatom 200 cm zasedel drugo mesto in postal državni podprvak, njegov najboljši rezultat pa je 210 cm. Lansko leto je na državnem prvenstvu za starejše mladince preskočil 203 cm in postal državni prvak. Pred nedavnim pa se je izkazal tudi na mednarodnem dvoranskem tekmovanju v avstrijskem Schielleitenu, kjer je ž 210 cm zmagal in postavil nov pomurski rekord. Svoj najboljši rezultat je lani dosegel na mednarodnem tekmovanju v Zalaegerszegu na Madžarskem, kjer je postavil nov pomurski rekord 216 cm. Ta rezultat ga uvršča na tretje mesto v Sloveniji za Dejanom Miloševičem (226 cm) in Rožletom Prezljem (219 cm). Davorin Čeleš, ki trenira pod strokovnim vodstvom trenerjev Attile Hor-vatha in Radislava Jokanoviča, v Ljubljani pa po določenem programu na stadionu v Šiški kar sam, si želi, da bi letos, ko ni pomembnejših mednarodnih tekmovanj, tri- do štirikrat preskočil višino 215 cm, naslednje leto pa izpolnil normo 220 cm se udeležil univerzijade v Tokiju. Želi si tudi, da bi uspešno končal prvi letnik in se vpisal v drugi letnik fakultete. (FM) Kegljanje Dvojna zmaga Lendavčanov V petnajstem krogu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi je Nafta v Lendavi premagala Rolo Strnad iz Maribora z rezultatom 6 : 2 (5199 : 5099). Za Nafto so zmagali Matko, 914, Felšo, 902, Radakovič, 883, Žalik, 862, tekmovali so še Horvat, 849, Matjašič, 389 in Rosič, 390 podrtih kegljev. Druga ekipa Rudarja pa je v Trbovljah premagala Radensko z visokim izidom 7 : 1 (5422 : 5189). Za Radensko je zmagal Harc, 923, tekmovali pa so še Steržaj, 923, Šebjanič, 866, Hojnik, 841, Drvarič, 848, in Kos, 839 podrtih kegljev. V dvanajstem krogu prvenstva v drugi državni ženski kegljaški ligi je Nafta v Lendavi prepričljivo premagala Semič iz Krškega s 7 : 1 (2362 : 2260). Za Nafto so zmagale Žalikova, 383, Rašpergerjeva, 372, Vargova, 388, Utroševa 413, in Sapačeva, 414, tekmovala je še Staničeva, 392 podrtih kegljev. (MŽ, FM) Rekord Haryja Steržaja Na prenovljenem kegljišču v Radencih je bil troboj moških in dvoboj ženskih ekip. Med moškimi ekipami je zmagala reprezentanca Pomurja s 5321 podrtimi keglji pred Radensko, 5149, in Nafto, 5085. Odličen je bil Hary Steržaj, ki je z 923 podrtimi keglji postavil rekord kegljišča. Pomurje: Hary Steržaj, 973, Milan Kovačič, 927, Jože Horvat, 899, Miro Steržaj, 866, Marjan Šalamun, 846, Robert Drvarič, 810; Radenska: Janez Kučan, 887, Branko Hojnik, 877, Oto Kos, 852, Mirko Harc, 848, Franc Šebjanič, 846;. Ivo Borovič, 839; Nafta: Milan Žalik, 868, Dušan Radakovič, 920, Milan Matko, 868, Slavko Matjašič, 807, Mile Rošič, 805, Štefan Kopinja, 437, in Jože Kerman, 380 podrtih kegljev. Med ženskami’je reprezentanca Pomurja s 1592 podrtimi keglji premagala Nafto, kije podrla 1542 kegljev. Pomurje: Sonja Sapač, 432, Svetlana Mulič, 409, Majda Kavčič, 380, Majda Radikovič, 371; Nafta: Anica Utroša, 398, Sidonija Stanič, 390, Anica Varga, 381, in Olga Tišler, 373 podrtih kegljev. (MŠ) Namizni tenis Kerna še naprej zmaguje V sedmem krogu tekmovanja v drugi članski namiznoteniški ligi sta bili obe prekmurski ekipi uspešni. Novi prvoligaš Kerna iz Puconec je brez težav dosegel dve prepričljivi zmagi. Kovač je bil tudi tokrat nepremagljiv, medtem ko je Benko nepričakovano izgubil s pionirjem Šarlahom. Druga ekipa Moravskih Toplic Sobote je premagala Partizan iz Ljubljane in se oddolžila za poraz v Ljubljani, medtem ko je druga ekipa Olimpije srečno osvojila točko. Kerna Puconci: Maxi Olimpija II 6 : 2 (Kovač 3, Benko, Smodiš in Kovač - Smodiš); Kerna Puconci: Partizan Ljubljana 6 : 0 (Kovač 2, Benko 2, Smodiš 2); MT Sobota II: Partizan Ljubljana 6 : 2 (Puhan 2, Koščak 2, Ropoša, Ropoša - Ocepek); MZ Sobota II: Maxi Olimpija II 5 : (Puhan 2, Koščak, Zavec, Ropoša - Ocepek). M. U. Strelstvo Na regijskem prvenstvu ŠŠD, ki je bilo v Črenšovcih, je med osnovnimi šolami zmagala tako pri moških kot ženskah OŠ Turnišče. Med dečki je bil najboljši Majcen (Miklavž) s 173 krogi pred Dervaričem (Cankova), 173, in Maučecem (Turnišče), 172 krogov. Pri dekletih je zmagala Prejačeva (Milovž), 163, pred Miloševičevo, 160, in Žerdinovo (obe Turnišče), 159 krogov. Med srednjimi šolami'je zmagala soboška gimnazija, med posamezniki pa Gomboc, 363, pred Babičem (oba G. MS), 363, in Osvaldom (G. LjJ, 359 krogov. Pri posameznicah je bila najboljša Balaškova s 353 pred Žerdinovo, 350, in Draškovičevo (vse G. MS), 343 krogov. (FB) 20 MULARIJA 2. marec 2000, w»s Varna povezava Hannover je zopet postal sre-dišče računalniškega sveta. ’ Nemški zvezni kancler Gerhard Schroederje odprl največji sejem računalništva in informatike na svetu CeBIT 2000, kjer seje predstavilo 7802 razstavljalcev z vsega sveta, med njimi deset slovenskih podjetij. Prireditelji so pričakovali, da bo sejem obiskalo okoli 700.000 ljudi. Tako kot lanski je tudi letošnji CeBit minil v znamenju povezave mobilne telefonije in računalništva ter elektronske trgovine.Nekateri proizvajalci mobilnih telefonov so namreč na sejmu prvič predstavili svoje telefone s tehnologijo WAP, ki omogočajo priklop na internet. Posebna dvorana je bila prvič sejma namenjena iskanju zaposlitve v panogi telekomunikacij in računalništva. Razstavljalci so predstavili tudi varnost poslovanja in trgovine preko interneta. Konkretne primere so pokazali z vdroi v svoje računalniške sisteme. Strokovnjaki pričakujejo, da se bo prodaja evropskih podjetij po internetu do leta 2002 povzpela na 44,6 milijarde dolarjev. http://internet-fiesta.capris-d.si/ Internet Fiesta je mednarodna prireditev, ki je nastala z evropsko. Dogodki se bodo zvrstili 17., 18. in 19. marca. Namen je ozavestiti ljudi o možnostih, ki jih ponuja svetovno omrežje in ga čim bolj približati vsem, tako poslovnežem, administraciji in civilni družbi. Hura, bili smo pridni in smo si že izdelali pustne maske! Ko si jih bomo nadeli, nas verjetno ne boste prepoznali. UČENCI 1.B-RAZREDA OŠ KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU http://www.dohodnina.com/ Dohodninske strani s pomočjo za izpolnjevanje napovedi za odmero dohodnine in brezplačno preglednico za izračun v Excelu (z natančnim posnetkom obrazca in izdatno pomočjo za vsako polje). Možnost nakupa knjige Žepni vodnik po dohodnini. Pati in fzattna Matka Bil je pust. Oblekla sem se v klovna. Očka me je peljal na praznovanje. Tam sem srečala še mnogo drugih klovnov pa tudi žirafo, slona, medveda in rokerje, Najbolj všeč mi je bilo, ko so prišli na oder dojenčki. Imeli so smešne kapice, ropotuljice in stekleničke v ustih. Ko smo prišli na oder klovni, so nam dojenčki veselo vzklikali: »Hura, hura!« Monika je imela na suknjiču ro- http://www.sir-mag.com/novice/ ^iaatC ki fak iMamt V računalniških novicah lahko med drugim preberete, da je Microsoft, kakor so že obljubljali, začel ostro nastopati proti računalniškim piratom. V Združenih državah so že vložili tožbo proti razpečevalcem nelegalne programske opreme http://www.radiostudent.si/masaza/ Digitalna masaža Na okrogli mizi bodo obravnavali teme kot so cena telefonskega impulza, cene najetih vpdov, zaprti uporabniški sistemi, konkurenca in monopol, številke 0880 in 0889, alternativni dostopi do interneta in prihodnost telekomunikacij. Okro- Najraje imam psa. Ime mu je Šilo. Je črne barve. Živi na dvorišču. Je majhen. Rad ima otroke, najraje pa se igra z mano. Vesel je, ko pridem domov. LARISA BENKO, 1. B *** Doma imamo ribice. Živijo v akvariju. So modre, črne in oranžne barve. Ene so velike, druge pa majhne. Hrani jih brat Andrej. ANATIVOLD, 1. B OŠ KUZMA Digital Staiče-k i^ atice gla miza z naslovom Dostopnost interneta bo 2. marca v Ljubljani. Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. tfttMin na Pwftkweya ^/taattca Osemnajstega februarja je minilo petdeset let od smrti pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca. Tudi mi smo se odločili, da proslavimo spomin na to obletnico, ker naša šola nosi njegovo ime. Pobudo za to je dal naš rojak z Dolnje Bistrice, pisatelj Ferdo Godina, ki je bil velik prijatelj Lovra oziroma Prežihovega Voranca. Ob vstopu v polno dvorano smo na sceni zagledali solzice, ki jih je opisoval Prežih, na panoju pa so se zrcalile besede: Vi niste kakor otroci, vi ste samorastniki ... Proslava je bila zamišljena malo drugače, kot smo jih vajeni. Učenci so igrali Prežihova dela. Dramatizirali so del Metininega govora iz Samorastnikov in črtice iz Solzic. Otroci predšolske skupine so prikazali izsek iz črtice Levi devžej, vmes pa so nastopili pevci zbora, kitaristi, plesalke in drugi učenci, ki spletli živo verigo na odru in skupaj z zborom zapeli Prežihovo himno. Starši in gosti so bili nad vsem zelo navdušeni. Po proslavi so si lahko ogledali še razstavo o Prežihu. Tako smo počastili tudi mesec kulture. UČENCI DOPISNIKI 3. IN 4. RAZ. Decembra, v soboto zjutraj me je mama poslala v trgovino. Ko sem prišel tja, sem zagledal pri hladilniku ubogega in revnega starca. Prijel me je za ramo in me prosil, ali mu lahko povem, koliko stane mleko. Vid mu je namreč že opešal. Na njegovem obrazu sem zasledil nasmeh hvaležnosti. Vse to meje presunilo. Zasmilil se mi je v dno duše. Moj pogled se je ustavil na njegovih zgaranih rokah, v katerih je držal na pol uničen cekarček. Njegove roke so skrivale nešteto zoranih brazd na poljih, ki jih je ljubil celo življenje. Težaško delo in trdo življenje je upognilo njegov hrbet; v sebi pa ne nosi jeze, ampak veliko ljubezen do življenja in ljudi. Skočil sem na kolo in s starčkom sva šla vsak svojo pot. To srečanje je prineslo v moje srce srečo in bolečino hkrati. Doma sem povedal, kako je bilo. Mama mi je dejala, da je ta starček oče osmih otrok, zdaj pa je ostal sam. Otroci so se razkropili od Amerike do Kanade in Avstra-lii^ Datha \I nioflm mriHnl 7d_ ^uata tlttčM, ki M- Mi Sem dijakinja zadnjega letnika Srednje šole za gostinstvo in turi- žo. Ko si jo poduhal, je vate brizgnila voda. Vsi smo bili veseli in dobre volje. Tako se je končalo pustovanje. Kakšno masko je gostil gospod Pust, pa vam raje povem drugo leto. MARJANCA FRAS, 4. B OŠ GORNJA RADGONA ptica tisniti oči. V mislih sem imel starčkov dobrodušen nasmeh, v srcu pa sem čutil njegovo bolečino, osamljenost, starost in nemoč. Naslednjega dne je bil božični večer. V naši hiši je dišalo po prazničnem pecivu. Ves popoldan smo krasili božično drevo. Po radiu so vrteli božične pesmi. Lepo smo se imeli. Naenkrat mi je stopila pred oči podoba osamljenega in ubogega starčka. Spraševal sem se, ali tudi njemu kdo postavlja božično drevo. Ni mi dalo miru in odločil sem se, da ga obiščem. Mama je pred odhodom okrasila smrekovo vejico, nanjo pritrdila svečko, v škatlico pa dala nekaj medenjakov. Vse to sem vzel s seboj in se napotil na konec naše ulice. Do starčkove hiše je vodila le ozka gaz; iz dimnika se ni kadilo. Stopil sem v hišo in zagledal starčka, ki je sedel pri mizi in si lupil jabolko. Na mizo sem položil smrekovo vejico in pecivo ter mu stisnil roko in dejal: »Vse dobro vam želim ob teh praznikih!« Zaiskrile so se mu oči. Besede on i itihnila nnvnrilp Qn oni zem Radenci. Javno se želim zahvaliti za pomoč, ki sem je bila deležna ob svoji stiski od ljudi, ki imajo posluh za malega človeka in jim ni vseeno, kakšna bo usoda mladega dekleta. S tem da so sprejeli odločitev, da mi bodo do konca mojega šolanja plačevali stroške bivanja v dijaškem domu naše šole, so mi omogočili normalne razmere za bivanje in učenje. Jaz pa vam, spoštovani prijatelji (upam, da vas smem tako imenovati), obljubljam, da bom uspešno Pobožal me je po glavi in mi odrezal kos olupljenega jabolka. »Zbogom!« sem se poslovil. Bil sem zelo vesel, ker sem storil dobro delo. MIHA HORVAT, 5.A, IN OČE JOŽKO OŠ ČRENŠOVCI Ta in še vsi drugi sestavki, ki so jih izdali v šolskem glasilu Mlade in modre besede, so nastali skupaj s starši ali starimi starši. Stečonfa $ KtnaldtM Moj največji vzornik vseh časov je Ronaldo. Sporočil je, da bo prišel na svoj rojstni dan v Slovenijo. Te novice, ki sem jo slišal po radiu, sem bil zelo vesel. Odpotoval sem v Ljubljano in tamkaj ostal tri dni. Med množico ljudi sem zagledal Ronalda. Bil je zelo prijazen, preprost, eleganten, privlačen in zabaven. Svojim občudovalcem je delil podpise in posterje. Vsa-kAmu ie nodaril tudi medvedka s Sktat Nekje, v gozdu škrat živi, ki nagaja živalim in rad spi. Ko se odpravlja spat, posluša pesem z naslovom Škrat. Le kako mu je ime, pa nihče ne ve. ALEKSANDRA KRAMBERGER, 2. B, OŠ I M. SOBOTA Patine- Debela repa, dugi len, gnjes je fanjšček cejli den. Pijte vijno, nej vudau, jejte repo, nej mesau, ka van bauše bau. Ju, ju, juhuhu, ju, ju, juhuhu! LUKA SLAVIC, 3. C OŠ BELTINCI {itMa^alll končala izobraževanje in si pridobila poklic kuharica-natakarica. Prav lepa hvala tudi strokovnim delavcem naše šole za razumevanje in pomoč! Ob spoznanju, da v stiski nisi sam, znova zaživiš, zato predlagam vsem mladim, zaupajte svoje probleme in stiske ljudem, ki so vam blizu. Dobri ljudje so med nami, le poiskati jih je treba. Jaz sem jih našla. Hvala! M. K., 3. LETNIK SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI Majhna veverica pozabila je, kje svoje lešnike pustila je. Po duplu gor in dol je šla, da bi jih našla. Potlej se je razjezila: »Zakaj sem tako pozabljiva, kje svoje lešnike sem pustila?« Kmalu nove si je nabrala in se z njimi posladkala. LEA ZVER, 3. A OŠ ODRANCI številko 9 in majico s svojim imenom. Bili smo zelo navdušeni in smo na ves glas kričali. Učiteljica mi je dala opomin, ker sem manjkal pri pouku, ampak ko sem ji povedal, kako pomemben dan je bil to zame, mi je opravičila. To je bil zame res najlepši dogodek. Žal sem ga doživel le v sanjah, a želim si, da bi se mi te sanje uresničile. MARKO GABER, 4. RAZ. OŠ SV. JURIJ fBIIIK , 2. marec 2000 NA SCENI 21 Vaša pisma, vaša čustva, vaša mnenja... Bolečina Kje so tisti časi, ko bila sva srečna, ko sva se imela rada, a tega več ni. Zakaj mora vse miniti in mi da trpeti, le ena sama bolečina ostane, tista tako boleča po tebi. Ne mine ne dan ne noč, da ne bi pomislila nate, boleče srce je, ker si odšel. Ne morem pomisliti, da te več ni, boli in boli, vse življenje bo bolelo. Mateja H. Sirota Hej, ti, v temni ulici, ki za vogalom stojiš in zreš v nebo ter čakaš, da zvezda ti pade v dlani, čakaš na srečo, ki zate je ni. Ta noč nima zvezd, to je golo nebo, brez ljubezni, besed, , prekrut je ta svet. Hej, ti, ki želiš, upaš, trpiš, z ranjeno dušo med nami živiš. To je življenje brez sonca in ptic, če kot sirota se enkrat rodiš. Biserka Zato, ker ljubim te! Zato, ker ljubim te, ne sprašuj, le verjemi in poskušaj ljubiti me, vsaj pol kot jaz tebe. Saj jaz ljubim te, a ti sovražiš me. Zakaj ne, saj ljubim te, prosim, razumi me. Vedno ob tebi bom in vedno le zate, zato prisluhni mi in me poskušaj ljubiti. A. R. Ocean Tih, prostran je ocean, hladne in globoke so njega globočine, tako nam znan, a nikoli raziskan, njega skrivnosti zavite v pajčevino, v sebi skriva lepoto in smrtonosno temo, hkrati uživaš njega krasoto, ko s strahom doživljaš njega moč in grozoto, darove ti daje, 'da jih ješ, hkrati mrzli val te zajame in k Pozejdonu greš. Sonja Senca pozabljenega človeka Jaz sem kakor senca, osamljena senca pozabljenega človeka. In dokler hodim po tem sivem pločniku, skozi gnečo mrtvih podob, sem le senca. In dokler mi solze polzijo po licu in zunaj pada hladni dež, zaspana duša trka na moja vrata, toda nihče se ne oglasi, kajti kot da me ni, kajti sem le senca, le nevidna senca. In dokler se nekdo v daljavi smeje, moje lice belo kot sneg in veter piha skozi moje lase, sem še vedno le senca, ki svojo bolečino nosi. In dokler bo življenje vonj po soncu in dokler bo ladja na reki plavala proti življenju, bom jaz še vedno le senca, ki tone v temne globine samote in pozabe. In dokler me porivajo te roke, s krili se želim braniti in padam pod nebeške noge, ki me tlačijo in drobijo, sem vedno le še nevidna senca, senca pozabljenega človeka, pozabljena, povožena, in davim se pred bitjem, ki se je obrnilo proti meni. Uspavala me bosta strah in prekrasna pozaba, ki je na nitki, in ostala bom le senca, senca pozabljenega človeka, zapuščena, pohojena, zadavljena. N. Temni spomini Ustaviti se in za trenutek pogledati nazaj v preteklost? Ne, tega nočem. Takrat je preveč zabolelo, preveč je prodrlo v srce. Nisem je hotela sprejeti, bolečine nisem hotela raniti še bolj, čeprav sem v sebi čutila tisto negotovost, ki se je vedno bolj rojevala. Hotela sem zbežati, ne pa z očmi sprejemati resnico, pa vendar se nisem umaknila. Včasih sem se le za trenutek nemo ozrla v tla in nato dobila še močnejši udarec v srce. Nisem vedela, ali stojim trdno na tleh ali le sanjam, sanjam krute sanje. Življenje, ki se ti podira korak za korakom, delčki ljubezni, upanja, obljub, padajo, se podirajo. Ne pomagajo nobene besede, dotiki, 'poljubi, ker si preveč prizadet in preveč je izdana tvoja ljubezen. Gledaš ga, njega, kako se tolaži v objemu druge, sklanja glavo ob telesu, ampak boli, ker to ni tvoje telo, temveč drugo. Nekaj me je držalo nazaj, da nisem odšla, preprosto odšla iz vsega tega. Delala sem se, da sem dobre volje, čeprav je moje srce krvavelo. Pred njegovimi očmi sem bila nič. Drugi so me objeli, stisnili so me k sebi in mi dali vedeti, daje ta noč nekaj posebnega. Takrat bi me lahko objelo tisoče ljudi in vsi ne bi nadomestili enega dotika, ki sem ga tako potrebovala, pa čeprav sem bila ranljiva. Mogpče boš ti nekoč doživel, občutil kaj podobnega, vendar jaz ti tega ne bi naredila nikoli, ker te preveč ljubim ... A. Napovednik koncertov Murska Sobota 3. marca: Black Label (blues), ART CAFFE ob 21. uri. 8. marca: Mešani pevski zbor Štefana Kovača, bolnišnica Rakičan ob 13.15 9. marca: Irena Vrčkovnik, nova galerija Zav. Triglav ob 19. uri 10. marca: koncert Glasbene šole Kočevje, grajska dvorana ob 17. uri 16. marca: Maher & Zver kvartet, grajska dvorana ob 19. uri 21. marca: Vlado Kreslin + Lidija Bajuk, kinodvorana ob 19. uri 28. marca: Hobby Brass Band, kinodvorana ob 19. uri; pre-dskupina: Bell Canto 31. marca: Revija glasbenih šol, kinodvorana ob 19. uri Maribor 2. marca: No Name Blues Band, KGB Ljubljana 2. marca: Siddharta, K4 9. marca: The Slackers, K4; predskupina: Elvis Jackson 10. marca: Street Explosion, K4 15. marca: Zablujena generacija, K4 16. marca: Mike Štern, studio 1 TV SLO 18. marca: Catherine Ribeiro, Francoski inštitut 20. marca: Yes, hala Tivoli 20. marca: Karma To Burn, K4 28. marca: Uri Caine, Cankarjev dom 6. aprila: Victor Bailey, studio 1 TV SLO 13. aprila: Steve Vai + Erič Sardinas, hala Tivoli 17. aprila: At The Drive-ln, Orto 4. maja: Pharcyde, ? 8. maja: Hiram Bullock, studio 1 TV SLO 11. maja: Jethro Tuli, hala Tivoli 14. maja: Sting, hala Tivoli 29. maja: Jack DeJohnette, studio 1 TV SLO Pulj 13. maja: Sting, arena Dunaj 14. marca: Godfathers, B72 18. marca: Violent Femmes, Planet Musič 23. marca: Counting Crows, Libro Musič Hall 28. marca: Puff Dady &The Family, Stadthalle 7. aprila: Melissa Etheridge, Kurhalle Oberlaa 11. aprila: Cure, Libro Musič Hall 26. aprila: Dee Dee Ramone, Flex 9. maja: Tom Jones, ? 26. maja: Santana, Stadthalle Verona 20. maja: Sting, arena strogo Zgodba za ljubezen * življenje je trpljenje Ljubezen, le kaj je to? Je to kaj močnega, je to kaj močnejšega? Ne, ljubezen je le del življenja. Vse se je začelo pred dvema letoma, zaljubila sem se in bila sem ljubljena. Bilo je prečudovito, prekrasno in lepo. Ljubila sem ga, a kako dolgo? Zaradi mene je trpel, tega si dolgo nisem odpustila in si nikoli ne bom. Tolažbo si je poiskal pri drugi punci in zmešnjava, ki je nastala, je za vedno ostala v najinem srcu. Ljubila sem ga in še vedno ga in tudi on ljubi mene. Le kaj je vzrok, da nama je sreča obrnila hrbet? Najina ljubezen se je združila in potem, ko sva bila spet par, me je prizadel tako kot jaz njega na začetku. Je mar ljubezen slepa? Pustil me je kar sredi noči in dolgo nisem vedela zakaj, dokler ... Prijateljica mi je povedala, zakaj me je pustil, podvomil je vame. Mislil je, da ga varam s fantom moje najboljše prijateljice. Le kako si lahko bil tak? A zdaj ti je žal? Žal mi je, a zate je prepozno. Zdaj, ko je spoznal, da ga nisem varala, mu je žal. Ljubi moj, prepozno je. Nikoli ti ne bom odpustila te izdaje, nikoli, slišiš, nikoli! Ljubezen je slepa, čeprav ga ljubim, mu ne bom nikoli odpustila. Zaradi njega sem pretočila veliko solza, le zakaj, da bi trpela? Ljubi moj, nikoli več. Vse, kar je bilo med nama, je odplavalo, zapomni si: kar si zapravil, ne boš dobil več nazaj. Nikoli ti ne bom odpustila. A. R. «0* % TOM pri TPMS BREZPLAČEN KUC - VSAK DAN OD 12” DO 20” ravo vsem tistim, ki ste bili v petek zvečer v soboškem MIKK-u! Sicer je bilo to število precej majhno, zato pa smo doživeli obiskovalci koncerta skupine Popperkeg pravo poslastico. Mladi Ptujčani, ki delujejo šele dve leti kot trio in komaj leto dni kot kvartet, so »bruhali« iz sebe pravo orgijo funky, jazzy in dance ritmov, tako da je telo kar samo sililo k plesu. Poleg tega so fantje tudi dobri individualisti, na odru pa delujejo sproščeno in sveže, tako da je skoraj neverjeten podatek, da je bil to komaj njihov šesti koncert. Popperkeg sestavljajo: bobnar Peter Markež, saksofonist Miha Fakin, kitarist Jani Mrsek in basist Nenad Tokalič, ki izstopa tudi kot fanatičen ljubitelj glasbe, saj ima v svoji osebni zbirki okrog 700 (!) zgoščenk. Fante bomo v Prekmurju videli še najmanj dvakrat, prvič že v gostilni Grlec to soboto zvečer, drugič pa 31. marcav Čardi, kjer bo izbor skupin za Rock Otočec (glasbene skupine se še vedno lahko prijavijo v MIKK-u do 10. marca). Ampak glede na to, kaj smo videli in slišali v prijetnem okolju soboškega mladinskega kluba, bo skupina Popperkeg nedvomno ena od favoritov štiričlanske komisije. Zapomniti si velja njihova komada »Šalabajzer« in parodijo na zadnjo bondiado »The World Is Enough.« Besedilo in foto: TOMO KOLEŠ H oa ao nvo xvsa - on* n3?vwz3M« Gledam tvojo sliko, Rada bi pa tebe. Edino to si želim, Gledala bi te. A, če bi gledal ti mene? Ovenela vrtnica Svoje bolečine ne morem skriti, zato pa vsi vedo zanjo. Kaj morem, če si zanjo kriv ti. Ti, ki ne pogledaš me več, in ti, ki ne ljubiš me več. Sara Zate le, ki edini si, A vedno le s teboj, Tebe in nikoli drugega. Edini si bil in nihče drug. A. R. Alvartu Daleč si doma, kilometri so daljava, hiša tvoja v hribih kakor dvorec kraljuje, srce na krilih k tebi I potuje, saj srce za kilometre ne ve zato, ker ljubim te, , naj ves svet izve, Ida ljubiva se midva, čeprav sva daleč, a vem, da sva si usojena. Sonja Primož F. Tvoje ime ni vsakdanje. Izraža ljubezen, I zvestobo, čakanje! Pogrešam te! Tadeja zaupno 22 DOBRO JE VEDETI 2. marec 2000, VESTNIK OVEN Ona: Preveč se ženeš in poskušaš dokazati, da si v vsem najboljša. Pusti težave tudi drugim, sama pa se posveti zanimivejšim rečem in za spremembo uživaj, kajti nekdo te že dalj časa prav željno opazuje. Pohiti, da ne bo prepozno. On: Čeprav si prepričan, da te zasleduje smola, se bo izkazalo, da ni tako. Z novo prijateljico se ti obeta tudi kaj več kot samo prijateljstvo. Tvoj srečni dan je sobota, zato jo kar najbolje izkoristi. Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Hrana je pogosta, zdravilo pa redka dobrina d.d MURSKA SOBOTA BIK Ona: Nehote se boš zapletla v izredno kočljivo situacijo, vendar se boš kaj hitro znašla in se ponovno postavila na noge. A vseeno ne bo vse tako črno, kajti spoznala boš tudi svojega princa iz sanj... On: Sladka skrivnost, ki jo boš izvedel popolnoma po naključju, ti bo precej olajšala pot do uspeha. Še vedno pa se boš moral kar precej potruditi, saj ti bo nekdo prav veselo nagajal. V poslu se ti obeta nekaj nepričakovanega. DVOJČKA Ona: Sicer si boš prizadevala slediti dobremu nasvetu, a boš že po prvih težavah vse skupaj enostavno opustila. Ali ne bi bilo bolje, če bi imela malo več potrpljenja in bi bila zadovoljna tudi z majhnim uspehom? On: Imaš odlične možnosti, da uspeš na področju, kjer si to že dalj časa prizadevaš. Vendar možnosti same niso dovolj - za uspeh se je potrebno tudi pošteno potruditi, prav pa bo prišel tudi kanček sreče. RAK Ona: Ne razmišljaj preveč o tem, zakaj se ti je posrečilo, ampak raje izkoristi nastali položaj. Partner te bo povabil na prijeten izlet, ki se bo končal povsem nepričakovano. Čaka te presenečenje na delovnem mestu. On: Nekdo te bo postavil pred golo dejstvo, da nisi ravno tako genialen, kot si si mislil. Je že res, da ti bo priznal določene kvalitete, a vendar... Vsekakor boš od takrat veliko previdnejši. LEV Ona: Našla boš toliko časa, da boš priskočila na pomoč nekomu, ki te bo najbolj potreboval. Toda poskusi rešiti tudi svoje probleme, saj se ti na obzorju bližajo črni oblaki. Nikar se ne ustraši! On: Raje dvakrat premisli, preden se boš odločil za kakšno konkretno dejanje. Poslovni sestanek bo sicer minil brez večjih razburjanj, vendar tudi ne bo prinesel kdo ve kakšnih pozitivnih rezultatov. DEVICA /K Ona: Pusti zlobna obrekovanja in se raje posveti pametnejšim stvarem, kot je na primer prijatelj, ki te že dalj časa opazuje. Ljubezen bo prišla prehitro, četudi se boš na vse kriplje poskušala 'upirati’. On: Dosegel boš tudi tisto, kar si že dolgo želiš. Prav tako ti bo poslovni uspeh omogočil ugoden razplet tudi na ljubezenskem področju, ki si ga zadnje čase preveč zanemarjal. Bo pa sedaj zato lepše. TEHTNICA Ona: S sprenevedanjem ne boš dosegla ničesar, zaigrati bo potrebno na povsem druge karte. In predvsem: kdor ni zadovoljen z majhnim, velikega ni vreden. Pričakovano povabilo bo prišlo za las prepozno. On: Znašel si se sredi obilice dela, ki mu ne vidiš konca, vendar boš na koncu resnično zadovoljen. Ko boš odkril cilj vse te zmešnjave, boš z lahkoto premagoval vse težave. In nikar ne zavrni denarne pomoči. restovolistni oslad (Fili-pendula ulmaria L. Ma-xim.). Doma je iz Evrope, rase tudi v severni Ameriki, pri nas pa na vlažnih travnikih in bregovih vod po vsej Sloveniji. Izvažajo ga Bolgarija in države nekdanje Jugoslavije. Uporabni del: cvet, vsebuje flavonoide, salicilate in čreslovine. Raba v prehrani in pravni položaj: Svet Evrope ga razvršča v skupino naravnih začimb N2, ki se sme dodati živilom v majhni količini, z možno omejitvijo zeliščnih sestavin v končnem izdelku, ki pa za brestovolistni oslad še niso določene. FDA, urad za živila in zdravila v ZDA, ga ima za zel neopredeljene varnosti. Slovenska zdravilska zakonodaja, ki po zdravilski zahtevnosti loči tri skupine zdravilnih rastlin, ga razvršča v najvarnejšo skupino H, ki ima enak pravni položaj kot hrana, razen v zahtevnejših farmacevtskih oblikah, in če se ne prodaja za določen zdravilni namen. Zeliščna raba: Po izročilu je sredstvo za želodec pri lenih prebavilih, zgagi in razjedi, blago seče-vodno razkužilo in diuretik pri kata-ralnem vnetju mehurja, protirevma-tičn,o sredstvo pri bolečinah v mišicah in sklepih ter sredstvo, ki spodbudi izločanje sečne kisline, krčilo proti driski pri otrocih ter znojilo pri vročičnih prehladih. Odmerek za odrasle: Poldrugi deciliter kropa se prelije čez 2 jedilni žlici (4-6 g) cvetne droge, pusti stati 10 minut in precedi. Če se ne predpiše drugače, se skodelica sveže pripravljenega napitka popije večkrat na dan, pri prehladih kolikor je mogoče vročega. Novejša dognanja: Glede na raziskave na poskusnih živalih os- Združenje potrošnikov Pomurja svetuje ŠKORPIJON Ona: Že mogoče, da se počutiš zrelo in izkušeno, vendar ti vse to v nastalem položaju ne bo prav nič pomagalo. Še najbolje je, da se prepustiš občutku: čustev pač ne moreš zatajiti in igrati nezainteresirano osebo. On: Zaradi tvoje nerodnosti boš izgubil priložnost, ki se zlepa ne bo več ponovila. Predvsem bo veliko bolje, če se za nekaj časa potuhneš in si nabereš novih moči. Opozorilo bo prišlo za trenutek prepozno. STRELEC Ona: Poležavanje s prijateljicami se bo sprevrglo v pravo zabavo in kaj hitro se boš zavedla, da si šla nekoliko predaleč. Zjutraj pa bo prostor ob tebi bel in prazen, kot je bil že nekoč ... On: Pazi, da se ne boš izgubil v množici ljudi in poslov, v katere si se zapletel. Poskrbel bi lahko tudi za zdravje, sicer ti bodo tvoji načrti enostavno padli v vodo. KOZOROG Ona: Premišljevanje o vzrokih, zakaj te prijatelj zadnje čase zanemarja, ti ne bo prav nič koristilo. Rajši se podaj v družbo in kaj hitro boš izvedela odgovor na svoje vprašanje, ki pa utegne biti prav neprijeten. On: Preveč si se zanesel na svojo iznajdljivost, ki te je sedaj pustila na cedilu. Realizacijo poslovnih načrtov raje prepusti komu drugemu, saj se ti lahko kaj hitro zgodi, da boš vse skupaj pošteno zavozil. VODNAR Ona: Nekdo, ki mu sicer brezmejno zaupaš, te bo razočaral in ti pokazal, da zna biti prav presenetljivo podel. Še najbolje bo, da stisneš zobe in mu ne pokažeš svoje zadrege. Predvsem pa pomisli na maščevanje ... On: Tekanje okoli ti sicer ugaja, toda tvoji domači ga imajo že precej nad glavo. Pomisli tu in tam tudi na tiste, ki te imajo radi. Partner se ti je začel oddaljevati, zato se raje malo bolj potrudi - vsaj kar se tiče ljubezni. RIBI Ona: Pred teboj so pomembne spremembe, ki se ti jih ni potrebno bati. Zaradi prijateljevih vprašanj se boš znašla v silni zadregi, čeprav bo on kar se da odkrit in konkreten. Ali pa prav zato? On: Postavil si si previsoke cilje in za njihovo realizacijo bo potrebno veliko truda in predvsem realnosti. Nova ljubezen te bo popolnoma očarala, po drugi stra- ■ ni pa prinesla kopico problemov. Račun višji od predračuna Ker smo prejeli v zadnjem času kar nekaj pritožb zaradi prevelike razlike med predračunom in končnim računom za opravljeno storitev, smo se odločili, da enega od teh primerov tudi opišemo. Gospod se je odločil, da bo doma položil parket. Po prejetju nekaj predračunov se je odločil za najugodnejšega izvajalca, s katerim je sklenil tudi pisno pogodbo. Dela so potekala hitro in kakovostno in stranka je bila zadovoljna. Ko pa je bilo delo končano:, je dobil račun, ki je bil za 30 odstotkov višji od predračuna. Ker ni vedel, kaj naj stori, nas je prosil za pomoč. Gospodu smo svetovali, da ne plača povišane cene. Zakon namreč določa, da mora izvajalec, ki je izdal predračun, pa se med delom pokaže, daje prekoračitev neizogibna, o tem nemudoma obvestiti naročnika, sicer izgubi pravico do terjatve zaradi večjih stroškov. Zakon je še strožji v primeru zvišanja plačila, če je izvajalec izdal predračun z izrecnim jamstvom za njegovo pravilnost. V takem primeru ne sme zahtevati večjega plačila, čeprav je v posel vložil več dela in je imel več stroškov. Uradne ure za stranke so v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 12 ure. Tel.: (069) 349 390, faks : (069) 349 391, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 Murska Sobota. VODJA PISARNE ANDREJ ČIMER lad zniža telesno temperaturo, blaži bolečino, sprošča skeletne mišice, zmanjša žilno prepustnost in prepreči nastanek želodčne razjede, a tudi krepi razjedne lastnosti histamina. Zveča napetost gladkih mišic v sapnicah, črevesju in maternici ter krepi krčne lastnosti histamina. Uniči nekatere bakterije. Čreslovine so znane po svojem krčilnem (adstrin-gentnem) delovanju. Stranski učinki in strupenost: Niso znani. Pri predpisanih odmerkih hi pričakovati salicilatnih stranskih učinkov, ki se sicer kažejo kot želodčno in ledvično draženje, kri v blatu, zvonjenje v ušesih, siljenje na bruhanje in bruhanje. Alergič- ne reakcije so redke, a se pri preobčutljivih bolnikih, alergičnih na aspirin, lahko pojavijo kot koprivnica, zamašen nos, naduha in sapnični krči. Ker salicilati ne zavirajo zlepljenja krvnih ploščic, je malo verjetno, da bi droga povzročila krvavitve in motila zdravljenje s sredstvi proti strjevanju krvi , kar je sicer značilno za aspirin, a domneva za osladovo drogo kot celoto ni potrjena. Vsebovane čreslovine so zmožne povzročiti želodčno-čre-vesne težave. Prepovedi in opozorila: Veljajo opozorila za sali: cilate, podobno kot pri aspirinu in vrbi. Preobčutljivost za aspirin, astma, razjeda na prebavilih, sla- APC-tablete proti bolečinam dkorna bolezen, putika, ledvična in jetrna bolezen pa tudi krvavičnost in zmanjšana količina protrombina, predhodnika strjevalnega fermenta v krvi, razvrščajo nosilce teh lastnosti v skupino z večjim tveganjem za neželene učinke oslada. Alkohol lahko zveča dražilne lastnosti salicilatovza prebavila, pomirjevala in uspavala pa zvečajo sa-licilatno strupenost in prikrijejo bolezenske znake pri čezmernih odmerkih. Oslad naj se ne jemlje skupaj z drugimi salicilatnimi zdravili, denimo aspirinom, ker zveča njihov odmerek. Kot za salicilate velja tudi zanj, da medsebojno deluje z drugimi zdravili, med njimi so oralni antikoa-gulansi, metotrexat, metoklopra-mid, fenitoin, probenecrd, spirono-lakton in valproat. Salicilati preidejo tako prek posteljice v materino mleko, zato oslada med nosečnostjo in dojenjem ne priporočamo, raba pa ni primerna tudi zaradi delovanja na maternico in primanjkljaja izsledkov o strupenosti. Zaradi salicilatne vsebnosti tudi zdravljenje driske pri otrocih ni priporočljivo. Zaradi krčnega učinka na sapnice naj bodo pazljivi bolniki z naduho. Vodni izvlečki vsebujejo dosti čreslovin, zato se odsvetujejo čezmerni odmerki in jemanje. Lekarniško mnenje: Zdravilnost brestovolistnega oslada je odvisna od številnih fenolnih sestavin, med njimi flavonoidov, salicila-tovin čreslovin. Dokumentirani farmakološki izsledki upravičijo nekaj razkuževalnega, protirevmatičnega, protivnetnega in krčilnega delovanja, klinični pa niso na voljo. Ker ni podatkov o strupenosti, se je bolje odreči čezmerni rabi. JANEZ ŠPRINGER, MAG. FARM. ■ Z našega štedi I ni ka Fižolova kremna juha s paradižnikom Lososov file s šampinjoni Korenčkov narastek Motovilec v solati * Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Krhki flancati Fižolova kremna juha s paradižnikom 200 g fižola, 100 g pora, 80 g korenja, 200 g paradižnika, 5 cl olja, 10 cl kisle smetane, sol, poper, lovorjev list Fižol čez noč namakamo v hladni vodi. Naslednji dan ga skuhamo in v vodi pretlačimo. Na olju prepražimo na drobno narezan por in naribano korenje. Zalijemo s pretlačenim fižolom. Začinimo s soljo, poprom in lovorjevim listom. Kuhamo 15 minut, potem dodamo na kocke narezan paradižnik in kislo smetano. Prevremo in po potrebi še začinimo. Lososov file s šampinjoni 720 g lososovega fileja, 100 g šalotke, 80 g masla, 20 cl sladke smetane, 120 g šampinjonov, 5 cl belega vina, sol, poper, 5 g škrobne moke Lososov file razrežemo na pol centimetra debele rezine. V ponvi segrejemo maslo in na njem opečemo slane in poprane lososove fileje. Pečene preložimo v drugo posodo, na isti maščobi prepražimo še na kpcke narezano šalotko, ki ji dodamo na lističe narezane šampinjone. Rahlo prepražimo, pomokamo s škrobno moko, premešamo ter zalijemo z vinom in sladko smetano. Prevremo, da se omaka zgosti, po potrebi začinimo in ponudimo z lososovim filejem. Korenčkov narastek 200 g korenja, 100 g belega kruha, 50 g čebule, 2 jajci, 3 cl olja, sol, poper Korenje očistimo in v slani vodi skuhamo, odcedimo in pretlačimo. Kruh narežemo na drobne kocke. Čebulo narežemo na kocke in na olju prepražimo. Vse tri sestavine združimo v eni posodi, dodamo rumenjake, sneg iz beljakov, solimo in popramo. Rahlo premešamo in preložimo v model, ki smo ga dobro namazali z maslom. Pokrijemo z alu folijo in pečemo v pečici 20 minut pri 170 °C. Pečenega vzamemo iz pečice, zvrnemo na desko, razrežemo in ponudimo. Motovilec v solati 500 g motovilca, 5 cl olja, 5 cl jabolčnega kisa, sol, 2 jajci Motovilec očistimo in dobro operemo. V skledi ga prelijemo z oljem, razredčenim jabolčnim kisom, solimo in rahlo premešamo. Po vrhu potresemo s sesekljanimi jajci. Krhki flancati 760 g ostre moke, 140 g gladke moke, 2 jajci, 2 rumenjaka, 6 cl sladke smetane, 1 cl ruma, 40 g sladkorja v prahu, sol, olje za cvrenje, sladkor v prahu Jajci in rumenjaka penasto umešamo, dodamo sladko smetano, sladkor, rum in sol. Vse skupaj zopet dobro umešamo, dodamo moko in na hitro zgnetemo testo. Naredimo dva hlebčka, ki naj počivata 15 minut. Razvaljamo za nožev rob debelo in s kolescem narežemo pravokotnike. V vsak pravokotnik naredimo v razdalji 1 cm 2 do 3 zareze. Preden damo flancat v olje, narezane trakove med seboj prepletemo. Ocvrte flancate potresemo s sladkorjem v prahu. za zdravje in dobro počutje fiffll , 2. marec 2000 DOBRO JE VEDETI 23 Kdaj je čas za spremembo? Z našega štedilnika sakdo si včasih zaželi, da bi vse skupaj pustil in odšel za nekaj časa v neznano. Pustiti vse, morda ni tako slaba zamisel, vendar se ni vedno lahko vrniti in nadaljevati, kar smo pustili. Ali tudi vi pogosto razmišljate, da bi vzeli nekaj stva- ri, dvignili prihranke in se podali v neznano - v kakšno lepo evropsko mesto, na kakšen eksotičen otok, daleč stran od vsakdanje resničnosti? Toda vedno začnete razmišljati in si ne upate narediti takšnega koraka. Vsakdo si občasno želi oddahniti od vsakodnevnega življenja in dela, potem pa se poln energije in novih idej vrniti. Vendar vzrok za to ni služba, ki vam ne ustreza, ali slabo delovno mesto. Preprosto si želite odpotovati in doživeti nekaj lepega, zatrjujejo strokovnjaki. Toda strah vas je posledic takšne odločitve. Predstavljate si šefa, kako se bo odzval na vašo odločitev: »Tri mesece dopusta? Kdo je slišal za kaj takšnega?« Kakšne bodo posledice? Boste izgubili službo, bo vse tako, kot je bilo pred vašim odhodom, ali pa bodo vaši sodelavci v tem času napredovali, vi pa nazadovali? Kot zatrjujejo strokovnjaki, se je za spremembe in drzne odločitve najprimerneje odločiti pri dvajsetih letih. Za odločitve mladih imajo tudi nadrejeni več razumevanja, kot če se za kaj podobnega odločite pri tridesetih ali štiridesetih. Ali si lahko privoščite takšno odločitev ali ne, pa je odvisno tudi od vašega dela. Precej tvegano je zapustiti delo za nekaj mesecev, če morate biti na tekočem z dogajanjem na trgu. Si želite odpotovati v tujino, si oddahniti od dela vsaj za nekaj časa, vendar vas je strah takšne odločitve? Kot pravi Colin Turner, avtor knjige Rojeni za uspeh, bi morali biti ob takšni odločitvi navdušeni in polni energije. Odločitev, ki jo spremljajo dvomi in negotovost, ni prava, zatrjuje Turner. Prisluhniti bi morali svojemu notranjemu glasu, se predati intuiciji, nad katero pa prepogošto prevlada razum. Turner postavlja zanimivo vprašanje: »Kaj bi storili, če bi vam kdo podaril milijon dolarjev? Bi ostali na svojem delovnem mestu? Če temu lahko pritrdite, potem ste prav gotovo zadovoljni s svojim delom. V nasprotnem pa niste na pravem delovnem mestu.« Odlašanje z odločitvami je po Turnerjevem mnenju eden bistvenih razlogov, zakaj ne moremo doseči tistega, kar si želimo. Zato najprej razmislite, ali ste pripravljeni tvegati oziroma koliko ste za tisto, kar si močno želite, pripravljeni žrtvovati? Ali ste res sposobni vzeti nekaj stvari in odpotovati ter se vrniti polni novih doživetij, entuziazma in z jasnejšimi cilji? Res pa je, da za takšen korak potrebujemo nekaj denarja in veliko poguma, saj nam lahko popolnoma spremeni ne samo kariero, ampak tudi življenje. PRIPRAVIL: M. JERŠEi Juha z beluši in grahom * Jagnjetina v roauefort omaki Rogljiči s čebulo Sojina solata s hruško Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Sočne kocke juha i beluši in grahom 100 g graha, 100 g čebule, 80 g krompirja, 150 g belušev, 80 g riža, 80 g masla, sol, poper, 60 g ribanega sira (parmezan) Na maslu prepražimo na kocke narezano čebulo, dodamo grah, na kocke narezan krompir in na 2 cm dolgo narezane beluše. Malo prepražimo in zalijemo z 2 I jušne osnove (če juhe nimamo, si pomagamo z jušno kocko). Vse skupaj pustimo vreti, nato zakuhamo riž, začinimo in kuhamo do primerne trdote. Na koncu po potrebi še začinimo in dodamo naribani parmezan. jagnjetina v roauefort omaki 800 g jagnjetine, 80 g čebule, 60 g zelene, lovorjev list, klinčki, 10cl smetane, 120 g sira roauefort, sol, poper Jagnjetino v hladni vodi operemo. Čebulo in zeleno očistimo, grobo narežemo in damo v lonec. Zalijemo z vodo in začinimo z lovorjevim listom, klinčki ter solimo. Kuhamo približno 60 minut. Nato vzamemo 15 cl juhe v kateri se je kuhala jagnjetina in naredimo omako. Dodamo na kocke narezan sir - prekuhamo, Iz moke, kvasa in mleka zamesimo testo in ga pustimo vzhajati. Med tem časom čebulo narežemo na lističe in jo na olju prepražimo samo toliko, da ovene. Vzhajano testo razvaljamo na pol centimetra debelo. Izrežemo trikotnike in nadevamo s čebulo. Zavijemo v rogljiče, jih položimo v pomaščen pekač, premažemo z razžvrkljanim jajcem in pečemo v pečici 20 minut pri 165°C. Sojina solata s hruško 250 g sojinih kalčkov, 200 g hruške, 60 g rdeče čebule, 10 g drobnjaka, 5 cl vinskega kisa, sol, poper, 2 cl olja, 30 g sezama, 3 cl olja Sojine kalčke operemo. Hruško in čebulo narežemo na rezance. Drobnjak sesekljamo. Vse skupaj damo v skledo, prelijemo s kisom in oljem, solimo in popra-mo ter rahlo premešamo. Okus popestrimo z na olju prepraženim sezamom, ki ga potrosimo po solati. Sočne kocke 2 jajci, 200 g sladkorja, 5 cl olja, 20 cl mleka, 150 g pšeničnega zdroba, 3/4 zav. pecilnega praška, 800 g jabolk Krema: 100 g margarine, 60 cl mleka, 140 g sladkorja, 80 g praška za vanilijev puding Posip: 50 g čokoladnih mrvic Jajce in sladkor penasto mešamo. Nato postopoma dodajamo olje in mleko. Dobro premešamo, dodamo pšenični zdrob s pecilnim praškom ter naribana in ožeta jabolka. Narahlo premešamo. Testno maso damo v pomaščen in pomokan pekač. Pečemo 40 minut pri 175°C. Pečeno testo v pekaču ohladimo. Ohlajeno premažemo s kremo, po vrhu pa posipamo s čokoladnimi mrvicami. Pustimo, da se krema strdi in šele takrat zrežemo v poljubne kocke. Krema: Margarino penasto mešamo, da dobro naraste. Dodamo ohlajen, iz mleka, sladkorja in vanilin praška skuhan puding. Vse skupaj dobro premešamo. Mlečne kumarice Windor Navedena cena velja le pri nakupu računalnika in AmbieNT-a skupaj. Če želite kupiti samo računalnik Jerovšek oz. samo AmbieNT-a veljajo spodaj navedene cene. _ |ambieNf| Zagon za vase podjetje i__________—_______________ Jerovšek |ambieNf| 2 □ □ □ da se stopi. Pred serviranjem dodamo kislo smetano, popramo in tiho prevremo. Meso narežemo in serviramo z omako. Rogljiči s čebulo 200 g moke, 10 g kvasa, 12 d mleka, 100 g čebule, 3 cl olja, sol, 1 jajce RRANKO<^SAK Značilne prekmurA« in prlfšk« )«l> 52 jedilnikov n 52 ,iloinokii Miln^ lUoVnnp-- zanesljivost (testirano na ANDERSEN d.o.o.) pripravljen na takojšnje delo - zaženi in posluj kupon za brezplačno izobraževanje podporna mreža računovodskih servisev pripravljen na širitev podjetja več kot 700 zadovoljnih uporabnikov darilo: miška Microsoft Intellimouse Explorer cena CENA:^ _ * monitor, tipkovnica In Zvočniki niso všteti v ceno; ambieNT 2000 - Standard; računalnik ne vsebuje modema. 800 g kumaric, 70 cl kislega mleka, 30 cl kisle smetane, 60 g čebule, sladka mleta rdeča paprika, sol Kumarice olupimo in naribamo na lističe, prav tako čebulo. Vse skupaj solimo in pustimo stati 30 minut, da se iz kumaric izloči sok. Kumarič-ni sok odlijemo, dodamo kislo mleko, smetano in po potrebi solimo. Premešamo in po vrhu posipamo z rdečo papriko. 4.500 sit + poštnina Značilne prekmurske in prleške jedi 52 jedilnikov za 52 tednov Jedilniki, solate in drobno pecivo za posebne priložnosti Računalnik • Procesor Intel Celeron 433 MHz • Osnovna plošča MSI, Intel 440ZX • Grafična kartica ATI RagePro 4 MB • Zvočna kartica 64 PCI • Mrežna kartica 10/100 UTP • 64 MB SDRAM Long DIMM 100 MHz • Ohišje NLX Desktop 230 W • Trdi disk 6,4 GB IDE UDMA • Disketna enota 3,5" 1.44 MB • CD-ROM 50X IDE • FaxModem INT US Robotics S6K V90 CENA: 1J » monitor, tipkovnica in zvočniki niso vJteti v ceno., RMiKka internat « MS Wlndows NT 4.0 VVorkstation (Brezplačna nadgradnja na Windows 2000) » MS Office 2000 Smafl Business, SLO • Birokrat za Windows za majhna podjetja • ETIS 2000 - elektronski telefonski imenik • Paket SiOL ® Bančni asistent - elektronsko poslovanje • Elektronsko posredovanje nalogov APPEIP • Poslovnoinformacijski sistem GV IN • Dvosmerni slovensko angleški slovar CENA: www.ierovsek.si/ambieNT/ Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. NAROČILNICA Naročam...... izvodov kuharske knjige Bougžegnjaj । Format knjige: 21x29 cm, trda vezava, 168 strani Ime in priimek: SZ JerovšekComputers www.jerovsek.si E-mail: AmbieNT@jerovsek.si Jerovšek Computers d.o.o. Breznikova 17 1230 Domžale Tel: 061 714 975. int. 133 Fax: 061 714 790 DOMŽALE Breznikova 17 tel. 061 714-975 LJUBLJANA KOPER BTC Emporium Dolinska c. 1b tel. 061 185-1586 tel. 066 38-219 NOVA GORICA Tolminskih puntarjev 4 tel. 065 202-370 NOVO MESTO BTC, Ljubljanska 27 tel. 068 316-165 MARIBOR Meljska cesta 5 tel. 062 228-05-60 MURSKA SOBOTA Cankarjeva 14 tel. 069 348-220 KRANJ Koroška 5 tel. 064 363-160 CELJE Ljubljanska 14 Kuharsko knjigo Boug žegnjaj lahko naročite tudi po telefonu 069 31 998, ga. Silva Zavašnik, ali po E-mailu informiranje.dd@siol.net Naslov: I za zdravje in dobro počutje 24 2. marec 2000, fBIil ; -1 1 --IBM AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK BUČNICA S SLADKIMI ' PLODOVI IZBRANA DRUŽBA ZADRŽANO (V GLASBI) ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI DRAGO TRŠAR ORGLAR POGON DIVJADI DODATEK JEDEM MESTO V SV. ITALIJI PRIPADNIK ITALOV TOČENJE SOLZA ZDRUŽITEV ZEMLJIŠČ V ENOTEN KOMPLEKS 11111® ■ 1 SKUPEK METOD BOB Sr* ' * 1 Sl MOTOR NA ELEKTRIČNI POGON OZKO OKNO VRSTA LAME ŽENSKO IME OBL.IMENA DAVID SMUČARKA (ANJA) USTANOVA ZA VARSTVO VESTNIK PRIPRAVA ZA SNEMANJE FILMA GOVORNIK SREDOZEMSKO IGLASTO DREVO ZGORNJI DOM PARLAMENTA ? EL SADAT NEODIM ANGEL V BOŽJI BLIŽINI KRAJ POD FRUŠKO GORO RENU TANČICA, PAJČOLAN OBOD SLIKE LESK NEMŠKI SATELITSKI PROGRAM OMEJITEV, OMEJEVANJE HRVAŠKA IGRALKA (NINA) KDOR ZBIRA PODATKE 0 SOVRAŽNIKU MORSKA DEKLICA IZ RISANKE ŠTEVILO OBISKOV ZVEZDA V OZVEZDJU DVOJČKOV ESTONIJA (ORIG.) E ANG.PISEC (JOHN) IZRAELSKA LUKA TVEGANA POT BRITANSKI OTOK V IRSKEM MORJU ČEŠKI KRALJ DEL MARIBORA MILANSKI NOGOMETNI KLUB KONRAD ADENAUER PTICA, KI SE SELI STROKOVNJAK ZA ETIKO ANTIČNO RAČUNALO NEG.OCENA (ŽARG.) KRAJ NA OTOKU HVARU BITJE (KNJIŽ.) TUJA IN DOMAČA ČRKA LANTAN ČLOVEK IZ ISTEGA KRAJA FR.SLIKAR (JEAN B.) IVAN VIDAV ROVT, KRČEVINA TONE KUNTNER ANGLEŠKI NOG.KLUB AFRIŠKI VELETOK RIMSKA ŠESTI CA STRUPEN BEL PRAH NADAV, NAPLAČILO ORGANSKO VEČANJE RUSKA REKA, PRITOK KAME MESTO V PREKMURJU TRAVA NA VLAŽ.TLEH DEL RAST- LINE, KI VSEBUJE ZRNA BOGDAN ČRNKO SIMONA PROSIČ ŠRILANKA NAPIS NA KRIŽU ♦ PLOŠČA IZ SKRILAVCA VRSTA OPICE JAPONSKA LUKA OPOMBA PIJAČA STARIH SLOVANOV BARVA POLTI MADŽARSKO MESTO POPOLNA ZMEŠNJAVA POBARVANO PECIVO Z OKRASKI h ati ■' kMg : AM.IGRALKA GARDNER KANON MODEL AVTA FIAT DELO TLAČANOV NEKD.NOG, (MICHEL) VRHUNSKI ŠPORTNIK TOMISLAV ' NERALIČ TULU SOCIOLOG MOČNIK PREVOZNO SREDSTVO UDOBEN POKRIT VOZ AMERIŠKI REŽISER (ROBERT) NEMŠKI FILOZOF (IMMANUEL) 4 ANDREJA POTISK HITER TEK KONJA NAJ VAM KAPNE, PREDEN VAM KAPNE! O SANACIJI STREHE SE POGOVORITE Z NAŠIM STROKOVNJAKOM. POKLIČITE 0602 85 058 TAKOJ!!! BRAMAC VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Med reševalce bomo razdelili: 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 10. marca 2000. Ime in priimek:,.................................... -..-... Naslov: ........ ................................._ RIŠE IN PIŠE: PETERNELJ ■ 2.DMVO MICA /e vam m s ^daj, gda je čas gimski šofeki počitnic, se je mafe gamisfe nad način šofetvon \ pa je gor prišo, to so počitnice tildi nej use, pa to je gnjes den Škodnik gmetno biti 301,nodaijavaiiko _ 1715 Tri ženske, nadaljevanka - 18.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, slovenska nanizanka - 20.45 Velik, ameriški film - 22.35 Prijatelji, nanizanka - 23.00 Na jugi, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Cybill, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 9.30 Rosalinda, nadaljevanka - 10.15 Luz Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show - 12.00 Adrenalina, ponovitev - 13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Družinske vezi, nanizanka - 15.00 Ne mi težit’, nanizanka - 15.30 Oprah Show: Knjižni klub - 16.20 Uboga Maria, nadaljevanka - 16.50 Rosalinda, nadaljevanka - 17.40 Luz Maria, nadaljevanka - 18.30 Fant zre v svet, nanizanka - 19.00 Seinfeld, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Vrnitev v Hyperion, nanizanka - 20.50 Poslednja laž, ameriški film - 22.20 French in Saunders, nanizanka - 23.00 MacGyver, nanizanka - 0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV OAJBA 14.45 Živa, ponovitev regionalnega programa - Slovensko kmetijstvo pred vstopom v EU - Reportažna sreda - Aktualno - 16.00 Košarkarji, nanizanka - 16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka - 17.00 Dogodviščine Robina Hooda, nanizanka - 18.00 Živa, regionalni program - Kulturno - razvedrilno - Portret: Janez Gjergjek - Navigator (film, kultura, prosti čas) - Anketa - 18.35 Večer romske glasbe -19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Paralelni svet, nanizanka - 20.10 Pismo mojemu morilcu, ameriški film - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 23.50 Na sp; veri, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 -???? Zakoj pa nej. mladinjka oddaja, 10.50 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja, 11.30 - Videospoti, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 17.20 - Videostrani, 18.15 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19-30 - Videostrani. 20.00 - Glasbeni spol, 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Viva turistica, STUDIO BRLLI 7.15 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani- 9.00 Človek živali človek, oddaja o živalih - 9.50 Videostrani-16.00 Človek živali človek, oddaja o živalih -16.50 Videostrani- 20.00 Sladka mesarija - 20.50 Kako bili zdrav? In zmagovati, oddaja Rudija Klariča - 21.20 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje - 22.05 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 12.00 Dnevnik - 12.35 Umazane laži, nad. - 13.20 Trenutek za domači kotiček - 13.55 Nanizanka - 14.40 Poročila - 14.45 Dan spominov, ameriški film -16.30 Alpe - Donava -Jadran - 17.00 Hrvaška danes - 17.45 Morje ob Splitu - 18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Odkrito - 21.20 Kviz - 21.55 Diplomatske misije: Italija - 22.40 Pol ure kulture - 23.15 Dnevnik - 23.35 Film - 1.15 Poročila - 1.20 Ponovitve TV HRVAŠKA 2 9.25 Carstvo divjine - 9.50 Hrvaška kulturna in naravna dediščina - 10.20 Divji konji, amer, film - 11.55 Hrvaška struna - 12.25 Dokumentarna oddaja -12.55 Poslovni klub - 13.30 Ekran brez okvira - 15.00 Carstvo divjine - 15.25 Otroška oddaja - 16.00 Znanstveni album - 17.30 Hugo - 17.55 Otroška serija - 18.20 Iz jezikovne zakladnice -19.00 Zupanijska pani«Mr=TS.W Dnevnik 20.10 Kviz - 20.30 Seinfeld, nan. -21.00 Urgenca, nan. - 21.50 Opazovanja - 22.25 Kinoteka hrvaškega filma - 0.05 Dokumentarna serija - 0.50 Ponovitve TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 9.00 Zabavno dopoldne, vmes nanizanke - 12.00 Zvon, magazin novic - 13.00 Skupaj, za manjšine - 13.58 Poročila - 14.00 Linda, nan. - 15.10 Obiskovalec, nan. -15.58 Poročila - 16.00 Za otroke - 16.35 Dva falota, dekle in picerija, nan. - 17.00 Jantarska cesta, 2. del - 17.30 Program madžarskih Židov - 17.50 Regionalni dnevniki -18.00 Dnevnik - 18.15 Tema - 18.30 Želeli ste - 19.00 Vse za ljubezen, nan. - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Malo mesto, nan. - 21.00 Družinski krog, kratki film -22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Panorama - 23.00 Twin Pekas, nan. - 23.45 Bančna ulica TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno, jutranji informativni program, vmes dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.00 Avtoportret: Kolos Kovats - 10.00 Iz tv-arhiva: Ukradeni zaklad, Koncert za čelo - 11.00 Kovček - 11.30 Želeli ste - 12.00 Zvon - Vino in oblast, nan. - 13.00 Magazin novic -13.35 Aktualno - 14.00 Delta - 14.30 PoliTour, svetovni popotnik - 15.00 Mreža - 15.30 Madžarski salon, kultura - 16.00 Šolska ulica -17.30 Madžarska hiša - 18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Jonuc in prosjaška mafija, nagrajenec 31. festivala madžarskega filma - 21.25 Oklepnik se vrne, ruski film, 2. del TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.40 Herkul -10.20 Zgrabi me, jaz sem morilec, filmska komedija- 11.45 Konfeti -12.10 Risanke -14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze -16.25 Herkul -17.10 Polna hiša -17.35 Slalom (m.), prenos prvega teka iz Schladminga -19.30 Čas v sliki - 19.54 Šport - 20.15 Slalom (m.), prenos drugega teka - 21.55 MA 2412 - 22.20 Popolno življenje - 22.55 Inšpektor Fowler - 23.20 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Lepa Izabela, film - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Alpe - Donava - Jadran -13.00 Poročila -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Dobro, daje Maria - 14.25 Gozdarska hiša Falkenau - 15.15 Bogati iri lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v-Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20,00 Pogledi s strani - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Euroaustria - 23.00 Primer za dva EUROSPORT 10.00 Biatlon (ž.), prenos iz Lahtija -11.30 Tek na smučeh - 13.00 Biatlon (m.), prenos -14.45 Kolesarstvo: Pariz - Nica, prenos pete etape od Berre L'Etanga do Sisterona (194 km) - 17.00 Biatlon (m.) -18.00 Nočni slalom (m.), prenos prvega teka iz Schladminga - 19.00 Biatlon - 20.00 Nočni slalom - 20.45 Nočni slalom, prenos drugega teka - 21.30 Boks - 22.30 Nogomet: pokal UEFA RADIO MURSKI VAL UKV 94.6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ> PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur-19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00- Mladi val-21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi-24.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA: 06.00 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -12.00 Poročila BBC-12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine-14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17..OO Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila-12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna - 21.00 Poročila - 21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.0CfŽelimo vam lahko noč PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij- _________________ ..n....—.. 10.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Krpanke - 21 .OO Poročila - 21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik-11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine- 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti-19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 Med Muro, Rabo in Dravo - 24.00 Želimo vam lahko noč SREDA; 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV-14.00 Popoldne na Murskem valu-14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Glasba našega srca -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Intervju - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Re- ' portaža-11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila - -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Bilo je nekoč - 21.00 Poročila- 21.10 Geza se zeza- 24.00 Želimo vam lahko noč Nedelja, 5. 3. 2000 TV SLOVENIJA 1 8.25 Fračji dol. lutkovna nanizanka 8.50 Babar, risana nanizanka 9.20 Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanka 9.50 Mladinski pihalni orkester Zagorje 10.25 List in cvet: Zimsko cvetje 10.55 Neverjetna popotovanja, serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.55 Pomagajmo si 14.25 Čari začimb: Koreja 14.50 Športni kviz 16.05 Prvi in drugi 16.30 Po domače 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Slovenski magazin 18.40 Zgodovinski parki in vrtovi Slovenije 19.10 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.35 Večerni gost: Božo Dimnik, dr. med. 22.30 Poročila, vreme, šport 22.55 Vesela vdova, opereta TV SLOVENIJA 2 8.45 Videoštenge 9.20 Nikoli v dvoje brez tebe, nadaljevanka 9.45 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka 10.35 SP v alpskem smučanju, superv, 11.45 Popolna tujca, ameriška nanizanka 12.10 Zvezde Hollywooda: Clint Eastwood 12.40 Parada plesa 13.10 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski 13.40 Euromusica'99 19.30 Videoštenge 20.05 Dokumentarna serija 21.00 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka 21.30 Cikcak 22.00 Šport v nedeljo 23.00 Moje noči so lepše kot vaši dnevi, film POP TV 7.00 Družina Zakaj, risanka - 7.30 Iz knjige vrlin - 8.00 Guliverjeva potovanja - 8.30 Zverinice - 9.00 Hroščeborgi, nanizanka - 9.30 Pri Addamsovih, nanizanka - 10.00 Kalifornijske sanje, nanizanka - 10.25 Mlajši bratec, nanizanka -11.00 Navihanka, nanizanka -11.30 Herkul, nanizanka - 12.30 Xena, nanizanka - 13.30 Deset najzanimivejših minulega leta, dokumentarna oddaja -14.00 Junak v ringu, kanadski film -15.30 Mala Daniela, nadaljevanka - 16.30 Otroci ne lažejo -17.00 Sam z dojenčkom, nanizanka - 17.30 Modna popotovanja - 18.00 Pod srečno zvezdo - 19.15 24 ur -20.00 Kruta resničnost, ameriški film - 21.60 Športna scena - 22.50 Reševalna ekipa, ameriški film - 0.20 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka -10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 Dušni pastir, nanizanka - 11.00 Srečna družina, nanizanka - 11.30 Brooklynski most, nanizanka -12.00 Skrita kamera - 12.30 Fashion TV, nanizanka - 13.00 Kung Fu, nanizanka - 14.00 Boksar, ameriški film -15.50 Klik! -Atlantis, glasbena oddaja - Vitezi za volanom - Miza za pet - Polnočna poročila -19.00 Misija Nemogoče, nanizanka - 20.00 Kdo bo koga, ameriški film - 21.50 Stilski izziv: Sprememba stila - 22.30 Vroča linija, ameriški film IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, regionalni program - Planinsko društvo Matica - Rez vinske trte - 10.45 Iz našega studia: Hotel za starejše v Moravskih toplicah -11.00 Iz naših krajev: Skako-vci -11.30 Krojaški ceh v Turnišču - 11.45 Reja, razmnoževanje in zdravje prašičev -12.10 Skrivnost žganjekuhe v Odrancih -12.30 Intervju: Marija Šedivy -12.45 Anketa - 12.55 Pred borovim gostovanjem - 13.20 Pregled dogodkov tedna -14.00 Šolski triki, ameriški film - 16.00 Morski vihar, ameriški film - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka- 19.00 Gola resnica, nanizanka - 19.30 Samski stan, nanizanka - 20.00 Privid zločina, nadaljevanka - 21.00 Twin Peaks, nadaljevanka - 22.00 Ponudba in povpraševanje, angleški film TV AS - KANAL 54 09.30 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 11.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja, produkcija TV AS, 11.45 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja, 12.30 - Videostrani, 18.15 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 19.00 - Gnes- informativna oddaja (ponovitev sobotne oddaje), 19.30 t Videostrani, 20.00 - Viva turistica, ponovitev turistične oddaje, 20.45 - Videostrani STUDIO BRULI Ponovitev tedenskega programa - 9.00 Študirati doma, možnosti študija ob delu v Soboti - 9.25 Nagrade Pomurske turistične zveze, reportaža -11.20 Podobe prostora, magazin -12.00 Širimo obzorja: Gruzija, potopisna oddaja Braneta Kobala -13.00 Briilijev salon - 13.50 I feel good. oddaja o glasbi in filmu -15.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 4.05 Poročila - 14.10 Film po izboru gosta - 16.00 Dokumentarni film - 16.25 Briljantina - 17.15 Poročila - 17.25 Film - 18.45 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Drama -21.05 Tretja sreča - 22.35 Zvezdni prah - 23.10 Dnevnik - 23.35 Zakonske vode. nan. TV HRVAŠKA 2 9.00 Praznično jutro - 10.45 Portret cerkve in mesta - 11.00 Nedeljska maša - 12.00 Praznično jutro - 12.30 Izgubljeni sledovi, britanski film -14.00 Mirin dobrota -14.30 Risanka -14.45 Veliki Azerac, nad. -15.30 Dober dan, informativni mozaik - 17.0015. obletnica Zvezdic - 18.05 Zlati gong- 19.00 Svet zabave-19.30 Dnevnik - 20.10 Triler -21.10 Nedeljska premiera: Švedske vžigalice - 22.55 Carstvo živali, serija TV MADŽARSKA 1 6.00 Vaška TV - 7.20 Biblija - 6.30 Za otroke - 6.55 Nedeljski otok - 8.40 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti - 9.00 Glavni trg -11.00 Grškokatoliško bogoslužje -12.10 Zvon, poročila - 12.15 Madžarska prihodnosti - 12.45 Minute zasrečo - 13.50 Vedno imej rad samega sebe, franc, film -15.20 Za reformate -15.45 Žaljenje ptic, serija -16.35 Emily, nad. -17.25 Čarobna šestica -17.55 Telešport, goli nogometnega prvenstva - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.00 Šlagerteve - 21.00 Slej ko prej, show-22.00 Vse za oko, amer, film - 23.25 Po 11. uri, program P. Heltaija TV MADŽARSKA 2 6.00 Za manjšine - 6.40 Vaška TV - 8.00 Program za vernike - 9.25 Milenijske priprave - 9.45 Pes in zaljubljenci, bolgarski film - 11.00 Otroški šport - 12.00 Zvon - T.I.R., nan. - 13.00 12 vrat, show -13.25 Pop glasba - 13.35 Tri želje - 14.30 Sporočilo svetih krajev - 14.55 Telešport, hokej na ledu - 16.40 Glasbeni butik - 17.10 Satelit, kabaret -17.45 Kumara, politična solata -18.05 IQ, igra za ljubitelje rulete in logike - 19.00 Moški pripovedujejo, tv-film - 20.30 Čarobna šestica - 21.00 Teden, vmes Dnevnik -22.00 Telešport - 22.25 Začetek tisočletja - 23.05 Dosjeji X, nan. TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.20 Superveleslalom (ž.), prenos iz Lenzerheideja -10.30 Superveleslalom (m.), prenos iz Kvitf jel la - 12.00 Šport - 12.30 Deskanje na snegu -12.50 Smučarski skoki, prenos iz Lahtija - 15.00 Gospod in gospa Smith -15.45 Liga prvakov, nogometni magazin -16.15 Nogomet: Tirol - Sturm, prenos iz Innsbrucka -18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki -19.54 Šport - 20.15 Zbornica, srhljivka -22.05 Kolumbo - 23.20 Kraj dejanja TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Princesa se zaljubi, film - 10.35 Teden kulture -11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila -13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina -14.00 Pogledi s strani - 14.15 Mini Lei Lei - 15.05 Heidi in Erni - 15.30 Dvanajst deklet in en mož, film -17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Najboljše iz pusta - 21.45 Poročila - 21.55 K stvari - 23.15 Enostavno klasično EUROSPORT 9.20 Superveleslalom (ž.), prends iz Lenzerheideja - 10.45 Superveleslalom (m.), prenos iz Kvitfjella - 12.00 Tek na smučeh (ž.) -13.00 Smučarski skoki, prenos iz Lahtija - 15.00 Konjeništvo, prenos iz Pariza - 16.15 Hitrostno drsanje - 18.00 Smučarski skoki - 19,30 Kolesarstvo: dirka Pariz - Nica - 20.00 Kolesarstvo - 21.00 Tenis, prenos iz Scottsdalea - 22.30 Boks - 23.00 Športne novice j’ Ponedeljek, 6. 3. 2000 TV SLOVENIJA 1 10.40 Na vrtu 11 .05 Spet na poti s S. Dringom, serija 11.30 Osmi dan 12 .00 Utrip 12.10 Zrcalo tedna 12.25 Prvi in drugi 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.20 Zadnji samorog, risani film 14.50 Pomagajmo si 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17 .00 Radovedni Taček: Korito 17.15 Pisana delavnica: Okrašene sveče 17.25 Dobri duh iz Avstralije 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Recept za zdravo življenje: Ectasy 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Klinika pod palmami, nanizanka 21.00 Kip generala Maistra, dokumentarec 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Gospodarska panorama 23.55 Recept za zdravo življenje TV SLOVENIJA 2 10.50 Sobotna noč 12.50 Skrita področja znanosti, serija 13.45 Leninovi tajni arhivi, angleška oddaja 15.30 Cikcak 16.00 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski 16.30 Umetnost dirigiranja 17.30 Po Sloveniji 18.05 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 19.00 Lingo 19.30 Videospotnice 20 .05 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 21 .00 Studio City 23 .00 Brane Rončel izza odra 0.25 Lady Hamilton, angleški film (č.-b.) POP TV 9.30- Tri ženske, nadaljevanka 10.30 Divji angel, nadaljevanka-11.25 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka -12.20 Športna scena - 13.50 Diagnoza: Umor, nanizanka -14.45 Pasji policist, nanizanka - 15.15 Družina za umret, nanizanka - 15.45 Skoraj popolni par, nanizanka - 16.15- Tri ženske, nadaljevanka 17.15 Divji angel, nadaljevanka-18.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz z Jonasom - 21.00 Ladja zaljubljenih, nanizanka - 21.50 Opeharjena smrt, dokumentarna oddaja - 22.35 Prijatelji, nanizanka - 23.00 Na jugi, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Cybill, nanizanka - 1.00 2'4 ur KANALA 8.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 9.30 Rosalinda, nadaljevanka - 10.15 Luz Maria, nadaljevanka -11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Družinske vezi, nanizanka -15.00 Ne mi težit’, nanizanka - 15.30 Oprah Show: Stilski izziv - 16.20 Uboga Maria, nadaljevanka -16.50 Rosalinda, nadaljevanka -17.40 Luz Maria, nadaljevanka - 18.30 Stilski izziv -19.00 Seinfeld, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira. nanizanka - 20.00 Alcatraz, ameriški film - 22.20 Zvezdna vrata SG1, nadaljevanka - 23.10 French in Saunders, nanizanka - 23.50 MacGyver, nanizanka - 0.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, regionalni program - TV Pika: Brez šminke -16.00 Košarkarji, nanizanka -16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka -17.00 Dogodivščine Robina Hooda, nanizanka - 18.00 Živa, regionalni program - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - Športno-ritmična gimnastika - NK Mura: NK Korotan, reportaža -Peugeot expert, predstavitev - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Paralelni svet, nanizanka - 20.10 Starši na gumb, ameriški film - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 23.50 Na severi, nanizanka TV AS - KANAL 54 9.30 - Rezerviran čas, 11.00 - Videospoti, 12.00 - Videostrani, 15.45 - Rezerviran čas, 17.10 - NK Domžale: NK Potrošnik, posnetek. 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 ■ Videostrani, 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - NK Mura: NK Korotan, posnetek tekme, 22.15 - Videospoti, 22.30 - Gnes -informativna oddaja, 23.00 - Videostrani STUDIO BRULI 7.15 Dobro jutro. Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani- 9.00 I feel good, ponovitev oddaje o glasbi in filmu - 10.-10 Videostrani- 16.001 feel good. ponovitev oddaje o glasbi in filmu - 17.10 Videostrani- 20.00 Čisla rasle, športna oddaja - 21.30 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev - 22.15 Videostrani TV HRVAŠKA 1 12.00 Dnevnik -12.35 Umazane laži, nad. -.13.20 Trenutek za domači kotiček - 13.55 Nanizanka -14.40 Poročila -14.45 Film -16.30 Mir in dobrota -17.00 Hrvaška danes -17.45 Glas domovine - 18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Drama - 21.20 Skrita kamera - 21.45 Ko mineva čas - 22.45 Preteklost v sedanjosti TV HRVAŠKA 2 9.15 Carstvo divjine - 9.40 Zemlja in morje -10.35 Deček, ki je hotel biti klovn, otroški film - 12.10 Opera Box - 13.00 Zvezdni prah - 13.30 Deterministični kaos, serija -14.00 Briljanitna -14.50 Koledar - 15.00 Carstvo divjine - 15.26 Modul 8 - 16.00 Znanstveni album - 17.30 Hugo - 17.55 Prijatelji, nan. - 18.20 Oddaja o kulturi -19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Gozdarska hiša, nan. -21.25 Prijatelji, nan. - 21.55 Opazovanja - 22.25 Misli 21. stoletja - 23.30 Ubij me še enkrat, amer, film - 1.10 Ponovitve TV MADŽARSKA 1 9.00 Zabavno dopoldne, vmes nanizarike - 12.00 Zvon, magazin novic - 13.00 Za manjšine -13.58 Poročila - 14.00 Linda, nan. - 15.15 Obiskovalec, nan. -15.58 Poročila - 16.00 Zapeta kronika leta 2000 - 16.25 Srečanje z Jezusom - 16.35 Predstavljamo list Unitaristično življenje - 16.55 Regionalni dnevniki -17.05 Nogometno prvenstvo, prenos - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 112, kriminalistični magazin - 20.35 Osupljivo območje, nan. - 21.20 V dvoje - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Madžarski salon, kulturni tednik - 23.05 Groza, angl, film - 0.50 Bančna ulica TV MADŽARSKA 2 9.05 Verdijev festival, pregled - 10.00 Narodnostno srečanje Rackeve - 10.20 Hišni kino, filmi Endreja lllčsa -11.00 Klub intelektualcev -11.30 Tečaj nemščine -12.00 Zvon - Hotel Paradiž, nan. -13.00 Magazin novic -13.30 Dame izbirajo, ženski magazin - 14.00 Okno - 15.00 Skupščinski dnevnik -16.00 Šolska ulica - 17.30 Na poti, evropski magazin - 18.00 Besedila, tv-film -19.10 Aero-magazin - 19.40 Pravljica -20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Jubilej Laszla Seregija, gala v operi - 21.30 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti - 21.45 Tatič, ital, film - 23.25 Klub znanstvenikov TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.40 Herkul - 10.25 Vse od začetka, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Pacific Blue -15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul -17.10 Polna hiša -17.35 Vsi pod eno streho -18.05 Močna družina -18.30 Varuška -19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Kingpin, filmska komedija,-22.05 Zmedeni policaj, filmska komedija - 23.40 Nori nagon, filmska komedija TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 V Avstriji - 9.30 Bogati in lepi -10.10 Ne pošiljaj svoje žene v Italijo, filmska komedija - 11.45 Vreme -12.00 Poročila -12.05 Orientacija -12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Dobro, da je Maria -14.25 Gozdarska hiša Falkenau -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič -17.00 Poročila - 17.05 V Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Julia - Nenavadna ženska - 21.05 Tema - 22.00 Poročila - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Ed Wood, film EUROSPORT 14.00 Kolesarstvo: Uvod v sezono -15.00 Kolesarstvo: Pariz ■ Nica, prenos druge etape od Sensa do Neversa (201 km) - 17.00 Ekstremni športi 18.00 Športne nesreče -18.30 Evrogoli - 20.00 Atletika - 22.00 Rally v Keniji - 23.00 Evrogoli ir ©RED Torek, 7. 3. 2000 TV SLOVENIJA 1 9.00 Mostovi 9.30 Risanka 9.35 Radovedni Taček: Korito 9.50 Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanka 10.15 Recept za zdravo življenje: Ectasy 12.10 Klinika pod palmami, nanizanka 13.00 Poročila, vreme, šport 14.25 Aliča, evropski kulturni magazin 14.50 Kip, dokumentarec meseca 15.40 Gospodarska panorama 16.40 Duhovni utrip 17.00 Zlatko Zakladko 17.15 Kako rada imam šolo 17.30 Moja žival in jaz 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Besede 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Razkošje, francoska nadaljevanka 21.00 Omizje 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 V žaru somraka, angleška drama 23.50 Besede, ponovitev TV SLOVENIJA 2 10.00 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 10.50 Videospotnice 11.25 Lyddie, kanadski film 14.05 Živahni svet iz zgodb R. Scarryja 14.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 15.30 Studio City 17.30 Po Sloveniji 18.05 Veter v hrbet, kanadska nanizanka 19.00 Ljubezen in zakon, ameriška nanizanka 19.30 Videospotnice 20.05 Kurentovanje 2000 21.05 Portret: Lado Jakša 21.50 Pisma iz Perzije, madžarski film 23.15 Svet poroča 23.45 Oživljeni Peter Grimes, dokum. film POP TV 9.30 Tri ženske, nad,- 10.30- Divji angel, nad. 11.25 Za tvojo ljubezen, nad. - 12.20 Lepo je biti milijonar, pon. - 13.50 Diagnoza: Umor, nan. - 14.45 Pasji policist, nanizanka - 15.15 Družina za umret, nan. - 15.45 Skoraj popolni par, nan. - 16.15 Tri ženske, nadaljevanka- 17.15- Divji anael- nad. 18.15 Za tvoioliubezen. nart - >° 15 QA ui - zo.bo NHiaooma, am. film - 21.45 Urgenca, nan. - 22.30 Prijatelji, nan. - 23.00 Na jugi, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Cybill, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.30 Uboga Maria, nad. - 9.30 Rosalinda, nad. - 10.15 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprah Show-12.00 Atlantis-13.30 MacGyver, nan. - 14.30 Družinske vezi. nan. - 15.00 Nemi težit', nan. - 15.30 Oprah Show: Filmska zvezdnika - 16.20 Uboga Maria, nadaljevanka -16.50 Rosalinda, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Fant zre v svet - 19.00 Seinfeld, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Adrenalina: Sankanje na hitri stezi -21.00 Rojen 4. julija, am. film - 23.20 French in Saunders, nan. - 0.00 MacGyver, nan. IDEA TV - TV GAJBA 14.45 Živa, ponovitev region. programa - Kronika - Pregled športnih dogodkov - Aktualno - 16.00 Košarkarji, nan. - 16.30 Ameriška gimnazija, nan. - 17.00 Dogodivščine Robina Hooda, nanizanka - 18.00 Živa, regionalni program - Pustovanje s Spidijem in Gogijem v Čardi - Iz naših krajev: Radovci, borovo gostuvanje -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Paralelni svet, nanizanka - 20.10 DNK, ameriški film - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 23.50 Na sever!, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - NK Mura: NK Korotan, posnetek. 11.45 - NK Domžale: NK Potrošnik, posnetek, 13.30 - Videostrani, 15.00 - Gnes - informativna oddaja, 15.30 - NK Domžale: NK Potrošnik, posnetek, 17.15 - NK Mura: NK Korotan, posnetek, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - Videostrani, 20.00 -Glasbeni spot, 20.05 - Gnes - informa???? tivna oddaja, 20.30 - Teden ob Muri, informativna oddaja, 22.30 - Gnes • informativna oddaja, 23.00 ■ Videostrani STUDIO BRULI 7.15 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani- 9.00 Čiste rasle, ponovitev športne oddaje - 10.30 Videostrani- 16.00 Čiste rasle, ponovitev športne oddaje - 17.30 Videostrani- 20.00 Podobe prostora, magazin - 20.45 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje - 21.30 Videostrani TV HRVAŠKA 1 13.20 Trenutek za domači kotiček -13.50 Nanizanka - 14.35 Poročila - 14.40 Kapitanova lutka, britanski film - 16.30 Karneval na Reki - 17.00 Hrvaška danes - 17.45 Vesti iz znanosti -18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zlata ribica TV HRVAŠKA 2 14.15 Preteklost v sedanjosti -14.50 Koledar -15.00 Carstvo divjine - 15.25 Otroška serija - 16.00 Znanstveni album -17.30 Hugo -18.00 Prizma -19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Gozdarska hiša, nan. - 21.25 Newyorška policija, nan. - 22.15 Opazovanja - 22.50 Potovanje skozi čas in prostor TV MADŽARSKA 1 16.40 Dva falota, dekle in picerija, nan. - 17.05 Prihodnost naše zemeljske oaze -11 Katoliška kronika -17.50 Regionalni dnevniki - 18.00 Dnevnik - 18.15 Tema - 1! Zelena pika, šport v prostem času - 19.00 Vse za ljubezen, nan. - 19.30 Dnevnik, š| _ ?n nn nhaioa »traso, non. - zo.ao leiesreca- zi.zo Ku»cch, puiuvanja v tujin 21.45 Tri želje - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Svobodno tekmovanje TV MADŽARSKA 2 11.05 V dvoje - 11.45 Pop glasba -12.00 Zvon - Vino in oblast, nan. - 13.00 Mag; novic - 13.35 Aktualno -14.00 Za upokojence - 14.30 Dolly-Roll. koncert -16.00 ska ulica - 17.30 Konjeniški magazin - 18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 t vnik, šport - 20.30 Življenje ptic, serija - 21.25 Oklepnik se vrne, ruski film, 1. de TV AVSTRIJA] 14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Polna hiša -17.35 pod eno streho - 18.05 Močna družina - 18.30 Varuška - 19.00 Karolina v velemr - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Pust v Beljaku - 22.05 Zg me, jaz sem morilec, filmska komedija - 23.30 Nogomet Liga prvakov, posnetki tel TV AVSTRIJA 2 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Dobro, daje M -14.25 Gozdarska hiša Falkenau - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karl 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sli 19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Gledališka komedija - 22.25 Poročil EUROSPORT 14.00 Rally v Keniji -15.00 Kolesarstvo: Pariz ■ Nica, prenos tretje etape od Nevers; Bellevilla (203 km) - 17.00 Ekstremni športi - 19.30 Skakanje s pečine - 20.00 Atle Vsak dan ob 1900: GNES - informativna oddaja »ORED Sreda, 8. 3. 2000 TV SLOVENIJA 1 9.30 Japonske pravljice 9.45 Zlatko Zakladko 10.00 Kako rada imam šolo 10.10 Moja žival in jaz 10.25 Babar, risana nanizanka 10.55 Mozartova druščina 11.20 Besede 12.05 Razkošje, francoska nadaljevanka 13.00 Poročila, vreme, šport 14.00 Duhovni utrip 14.20 Obzorja duha 14.50 Ljudje in zemlja 15.40 Omizje 16.30 Mostovi 17.00 Male sive celice, kviz 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Vodnik v svet narave, serija 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Divan v New Ywku, belgijski film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Dubravka Tomšič igra Schumanna 23.25 Pet samospevov Huga Wolfa 23.35 Vodnik v svet narave, serija TV SLOVENIJA 2 40.00 Veter v hrbet, kanadska nanizanka 10.45 Portret: Lado Jakša 11.30 Pisma iz Perzije, madžarski film 12.55 Videospotnice 15.00 Kurentovanje 2000 16.00 Sveti zakon, angleški film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Strela z jasnega, nemška nanizanka 19.00 Sorodne duše, angleška nanizanka 19,30 Videospotnice 20.00 Liga prvakov v nogometu 0.00 Kralj Sankt Paulija, nemška nadaljevanka POP TV 9.30 Tri ženske, nadaljevanka- 10.30 Divji angel, nadaljevanka -11.25 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka -12.20 Pod srečno zvezdo, ponovitev -13.50 Policisti s srcem, nanizanka - 14.45 Pasji policist, nanizanka -15.15 Družina za umret, nanizanka - 15.45 Skoraj popolni par, nanizanka - 16.15 Divji angel, nadaljevanka -17.15 Tri ženske, nadaljevanka -18.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Temna preteklost, ameriški film - 21.45 Udarci pravice, nanizanka - 22.30 Prijatelji, nanizanka - 23.00 Na jugi, nanizanka - 0,00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Cybill, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 9.30 Rosalinda, nadaljevanka -10.15 Luz Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo -13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Družinske vezi, nanizanka - 15.00 Ne mi težit', nanizanka - 15.30 Oprah Show: Rasizem v šoli - 16.20 Uboga Maria, nadaljevanka -16.50 Rosalinda, nadaljevanka - 17.40 Luz Maria, nadaljevanka - 18.30 Fant zre v svet, nanizanka - 19.00 Seinfeld, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Življenjska priložnost za 10 milijonov tolarjev, kviz - 21.00 Providence, nanizanka -. 21.50 Roka pravice, nanizanka - 22.40 French in Saunders, nanizanka - 23.20 MacGyver, nanizanka - 0.10 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 14.45 Živa, ponovitev regionalnega programa - Pustovanje - Iz naših krajev - Aktualno - 16.00 Košarkarji, nanizanka - 16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka -17.00 Dogodivščine Robina Hooda, nanizanka - 18.00 Živa, regionalni program - Slovensko kmetij-stjropred vstopom v EU - 18.30 Reportažna sreda - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Paralelni svet, nanizanka - 20.10 Lepotno tekmovanje, ameriški film -22.00 Živa, magazin - 23.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 23.50 Na severi, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Teden ob Muri, informativna oddaja, 11.30-Videospoti, 12.00-Videostrani, 16.00-Gnes-informativna oddaja, 16.30 ■ Teden ob Muri - informativna oddaja, 18.00 - Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 -Gnes - informativna oddaja, 19.30 ■ Videostrani, 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Zakoj pa nej. ml ladinska oddaja v živo, 21.20 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo, 22.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 22.30 - Gnes - informativna oddaja. 23.00 - Videostrani STUDIO BRULI 7.15 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani- 9.00 Podobe prostora, magazin, ponovitev -10.20 Videostrani -16.00 Podobe prostora, magazin, ponovitev -16.40 Videostrani- 20.00 Človek živali človek, oddaja o živalih - 20.50 Dobro jutro. Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje - 21.35 Videostrani TV HRVAŠKA 1 13.55 Nanizanka - 14.45 Dolgo poletje Georgea Adamsa, amer, film -16.30 Hrvaška struna -17.00 Hrvaška danes -17.45 Kruh naš vsakdanji -18.20 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Poslovni klub - 20.60 Ekran brez okvira - 22.15 Dokumentarna oddaja TV HRVAŠKA 2 9.40 Carstvo divjine -10.05 Dokumentarno-glasbena oddaja - 10.35 Gospodar S' ameriški film -12.15 V ospredju - 13.50 Zlata ribica - 14.50 Koledar -15.00 Cai divjine - 15.25 Otroška oddaja -16.00 Carstvo živali, serija -17.00 Hrvaški slik; 17.30 Hugo - 17.55 Otroška serija - 18.20 Hrvaška kulturna in naravna dedišči 19-OOtŽupanijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Film - 22.10 O( vanja - 22.46 Film - 0.30 Ponovitve TV MADŽARSKA! 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 9.00 Zabavno dopoldne, vmes nanizanke - 12.00 ž magazin novic - 13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila - 14.00 Linda, nan. - 1 Obiskovalec, nan. -15.58 Poročila - 16.00 Tečaj nemščine - 16.30 Glasbena ver 16.40 Dva falota, dekle in picerija, nan. -17.00 Jantarska cesta, 1. del -17.30 V program - 17.50 Regionalni dnevniki -18.00 Dnevnik - 18.15 Tema -18.30 Kino Prokopp - 19.00 Vse za ljubezen, nan. - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Ni pravnomt pravni show - 20.30 Liga prvakov v nogometu, prenos - 22.40 Dnevnik, aktual 23.10 Ura sprejema - 23.35 Liga prvakov, pregled - 0.25 Bančna ulica TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno, jutranji informativni program, vmes dnevniki, novi regij, pregled tiska - 9.06 Klavirski koncert - 10.00 Iz tv-arhiva: Panoptikum, 0 studio -11.00 Kriminalistični magazin -11.30 Telesreča -12.00 Zvon - Hotel Pai nan. - 13.00 Magazin novic - 13.30 Aktualno - 13.50 Zlati dim, magazin - 15.30 bodno tekmovanje - 16.00 Šolska ulica -17.30 Sotrpini -18.00 Telešport - 19.4t vljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Madžari na prelomu stoletja - 21.25 Obalna s - 22.10 Pivar, nan. TV AVSTRIJA! 6.15 Otroški program - 9.50 Herkul -10.35 Kolumbo - 11.45 Konfeti - 12.10 Risa; 14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze -16.25 Herkul - 17.10 Polna hiša -17.3 pod eno streho -18.05 Močna družina -18.30 Varuška - 19.00 Karolina v veleme 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet: Liga Prvakov, prenos - 23,30 Surovi jezdeci, ve TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Quincy - 10.15 Dv; deklet in en mož, film -11.45 Vreme -12.00 Poročila - 12.05 Reportaža -13.00 sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Dobro, da je Maria -Gozdarska hiša Falkenau -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič - 17.00 P la - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.30 Praznični večer -18.45 Loto - 19.00 Dežela i - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Help TV - 22.00 sliki - 22.30 Mednarodna reportaža - 23.15 Križem kražem - 0.00 Čas v sliki EUROSPORT 11.00 Ekstremni športi -12.00 Triatlon -13.00 AdNatura -14.00 Golf: turnir v Mi -15.00 Kolesarstvo: Pariz - Nica, prenos četrte etape od Trevouxa do St. Etienna km) -17.00 Tek na smučeh, prenos iz Lahtija -18.30 Spidvej na ledu - 19.3 stremni šporeti - 20.00 Atletika, posnetek iz Atlante Ifffil , 2. marec 2000 OGLASI Prispevki Za Ginekološko porodni oddelek so prispevali Za nabavo opreme za Ginekološko porodni oddelek soboške bolnišnice so sredstva nakazali naslednji darovalci: Oto Gaberšek, Kuzma, v spomin na pok. Jožeta Čerpnjaka - 10.000 SIT; družina Jermol, Kuzma 24, v spomin na pok. Jožeta Čerpnjaka - 5.000 SIT; Murska Transport, Branko Cipot, namesto venca za pok. mamo Iva Rotdajča - 10.000 SIT; družina Obal, Nemčavci 7, namesto cvetja za pok. Martina Tratnjeka iz Pečarovec - 5.000 SIT; Ivan Gregom, Petanjci, namesto venca za pok. Draga Graha - 5.000 SIT; Olga Škalič, Moravske Toplice, namesto venca za pok. Marijo Malačič -5.000 SIT; Sindikat Upravne enote Ministrstva lokalne skupnosti na Občini M. Sobota, namesto cvetja za pok. Franca Vidonje - 10.000 SIT; sodelavci kolektiva Pomgrad, namesto venca za pok. Slavka Po-laniča - 75.000 SIT; Zlatica Podlesek, Cankarjeva 89, M. Sobota, namesto venca za pok. Slavka Polaniča - 10.000 SIT; sestrične Angela, Justina, Slavica in Dragica, namesto venca za pok. Adelo Kosmač - 8.000 SIT; sodelavci Intering d.o.o. M. Sobota, namesto venca za pok. Slavka Polaniča - 40.000 SIT; Vzdrževalna služba Splošne bolnišnice M. Sobota, namesto venca za pok. Štefana Tratnjeka - 5.000 SIT; Dušanovi sodelavci (Jože Horvat), namesto venca za pok. Štefana Bencaka - 11.500 SIT; Društvo prijateljev mladine Dokležovje (Marija Zver), prispevki od predstave - 15.700 SIT; družini Poredoš in Vidonja, Ižakovci 60, namesto venca za pok. Štefana Bencaka - 6.000 SIT; sodelavci Mure, namesto venca za pok. Franca Nemca - 7.000 SIT; družini Franca Bencaka in Helene Grof, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Štefana Bencaka - 10.000 SIT; družini Mešič in Balažek, Bakovci, namesto cvetja za pok. Štefana Bencaka - 10.000 SIT; sodelavci Štefana Bencaka, Mura, namesto venca za pok. Štefana Bencaka - 15.000 SIT; Milka Štiblar, Ob Muri 16, Bakovci, namesto venca za pok. Štefana Bencaka - 5.000 SIT; družina Jožeta Ratnika, Trubarjeva 17, Krog, namesto venca za pok. Štefana Činča - 10.000 SIT; Evgen Kakaš, Čikečkavas 2, namesto venca za pok. Marijo Kutoš iz Sela - 5.000 SIT; Elizabeta Marič, Naselje Ljudske pravice, M. Sobota, namesto venca za pok. Marijo Kutoš - 5.000 SIT; družina Kocjan, Plečnikova 112, Krog, I namesto venca za pok. Štefana Činča - 5.000 SIT; družina Olaj, Zvezna 3, Rakičan, namesto venca za pok. Štefana Činča - 5.000 SIT;Tanja Grosman, PotvČeželj 15, Ljubljana, namesto venca za pok. Štefana Činča - 8.000 SIT; Irena Božič, Brezovci 32, namesto venca za pok. Olgo Juršič - 3.000 SIT; Teo Gorjan, Lipa 2, prispevek za nakup opreme - 10.000 SIT; Pomurska banka - kolektiv banke Radenci, namesto venca za pok. Štefana Činča - 13.000 SIT; Dragica Puhan, Dolga ul. 10, Moravske Toplice, namesto venca za pok. Marijo Kutoš iz Sela - 4.000 SIT; družina Franca Lukača, Plečnikova 49, Krog, namesto venca za pok. Štefana Činča - 5.000 SIT; Štefan Gomboc, Čikečka vas 30, namesto venca za pok. Marijo Kutoš - 5.000 SIT; družina Franca Križana, Plečnikova 51, Krog, namesto venca za pok. Štefana Činča - 5.000 SIT; Dragica Juter-šnik, Cankarjeva 11, M. Sobota, namesto venca za pok. Angelo Toth - 3.000 SIT; Vera Sedonja, Kotna 16, Rakičan, namesto venca za pok. Ludvika Merico - 10.000 SIT; Gizela Mesarič, Polana 12, namesto venca za pok. Anico Kuhar iz Puconec - 10.000 SIT; Ludvik Sočič, Noršinci 47, namesto venca za pok. Angelo Vratar -5.000 SIT; Marija Steiner, Krožna ul., Beltinci, namesto cvetja za pok. Štefana Maučeca - 2.500 SIT; Agencija za plačilni promet M. Sobota, namesto cvetja za pok. očeta Marte Merica - 10.000 SIT' Šarika Sočič, Puconci 234, namesto venca za pok. Anico Kuhar 5.000 SIT; Daniel Šoštarič, Trubarjeva 26, Krog, prispevek za ginekološki oddelek - 11.000 SIT; Štefan Časar, Gorica 38, namesto venca za pok. Angelo Vratar iz Rakičana - 5.000 SIT; družina Šipoš, Mlajtinci 47, namesto venca za pok. Antona Madjara - 10.000 SIT; družina Brenčič, Partizanska 12, Rakičan, namesto venca za pok. Antona Madjara - 10.000 SIT; Marija Janko, Rakičan, namesto venca za pok. Jožeta Karasa - 5.000 SIT; Štefan Žižek, Rakičan, namesto venca za pok. Jožeta Karasa - 5.000 SIT; Franc Barbarič, Polana 37, namesto venca za pok. Anico Kuhar - 10.000 SIT; Gustav Skalič, Moravske Toplice, namesto venca za pok. Marijo Lukač iz Bakovec - 5.000 SIT; Aleksander Škalič, Moravske Toplice, namesto venca za pok. Marijo Lukač - 3.000 SIT; Anica Horvat, Mlajtinci 47, namesto venca za pok. Anico Kuhar - 3.000 SIT; družina Ge-der, Vrtna 4, Radenci, namesto venca za pok. Anico Kuhar -10.000 SIT; Olga Franko, Puconci 256, namesto venca za pok. Ireno Kuzma - 5.000 SIT; družini Trop, Koren, namesto venca za pok. Anico Kuhar - 10.000 SIT; Leopold Činč, Radenci, namesto cvetja za pok. Štefana Činča - 5.000 SIT; Benkotehna, namesto venca za pok. Anico Kuhar - 8.000 SIT; družina Štefan, Marija Berke in družina Cigut, namesto venca za pok. Bele Banfija - 5.000 SIT; družina Nemet, Selo 104, namesto sedmine po pogrebu pok. mame Marije Kutoš iz Sela - 50.000 SIT; družina Varga, Kupšinci, namesto cvetja za pok. Štefana Činča - 6.000 SIT; družina Ludvika Horvata, Selo, namesto cvetja za pok. Marijo Kutoš - 10.000 SIT; družina Željka Marušiča, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Štefana Bencaka - 5.000 SIT; družina Rituper- Kuhar, Tešanovci, namesto venca za pok. Gezo Fujsa iz M. Sobote - 5.000 SIT; družina Vlaj, Puconci, namesto venca za pok. Anico Kuhar - 5.000 SIT; Alenka Švec, št. Kovača 5, M. Sobota, namesto cvetja za pok. Jožeta Karasa - 3.000 SIT; družina Grah, Pečarovci, namesto cvetja za pok. Antona Madjara - 5.000 SIT; družina Franca Madjara, Cankova, namesto maše za pok. Antona Madjara - 5.000 SIT; Sindikat Zavoda Osnovne šole IV M. Sobota, namesto venca za pok. mamo Jane Kuhar - 10.000 SIT; Franc Škrilec, Predanovci, namesto cvetja za pok. Anico Kuhar - 8.000 SIT; Društvo prijateljev mladine, akcija 1000 balonov, prispevek - 14.400 SIT; Gizela Klepec in družina Obid, Cankarjeva 17, M. Sobota, v spomin na pok. Jožeta Karasa -10.000 SIT; Šarika Kuhar, Puconci 377, namesto venca za pok. Anico Kuhar - 10.000 SIT; namesto venca na grob pok. Marije Ku-toša iz Sela so prispevali: Dezider Kranjec z družino iz Domanjševec - 10.000 SIT; Franc Kranjec z družino iz Domanjševec - 5.000 SIT; družina Puhan iz Čikečke vasi - 10.000 SIT; Piroška Belec z družino iz Domanjševec - 3.000 SIT; družina Kodila - Horvat iz Sela - 7.000 SIT; družina Horvat - Letina iz Sela - 6.000 SIT. Vsem darovalcem se za prispevke najlepše zahvaljujemo. Prispevke zbiramo še naprej na žiro račun: Splošna bolnišnica Murska Sobota, štev.: 51900-603-32361, s pripisom: ZA NABAVO OPREME GINEKOLOŠKO PORODNEGA ODDELKA. motorna vozila KRAVO, staro 6 let, brejo 8 mesecev, prodam. Tel.: 55 91 175. m2673 VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE posesti VABI k sodelovanju od 1730 do 1800 popisovalcev za TOVORNI AVTO TAM 130, 6,5 tone, prodam. Tel.: 421 080. m2642 RENAULT 19. 1,7, letnik 1996, prevoženih 46.000 km, na novo registriran, prodam ali menjam za cenejše vozilo. Mobitel: 0609 638 544. m2664 RENAULT CLIO, 1,2, letnik december 1996, prodam. GSM: 041 340 552, 55 51 089.m2690 FORD MONDEO, 1,8 GLX. letnik 1997, prvi lastnik, prodam. Tel.: 069 61 623. m2698 živali ‘Nepremičnine ‘Nikolaj ‘Kuhar, s. p. nakup, prodaja, najem, oddaja stanovanj, hiš in drugih nepremičnin. Trg zmage 8,9000 tM. Sobota (hotel Zvezda), tel.: 141255 §8911: 041 77 32 90,041 773 290 Izredno ugodno prodamo hišo v Krogu in popolnoma obnovljeno vrstno hišo v M. Soboti. m2684 POPIS KMETIJSKIH GOSPODARSTEV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2000 Popisovanje bo po vsej Sloveniji od 1. junija do 20. junija 2000. Delo je terensko. Popisovalec bo anketiral od 50 do 100 kmetijskih gospodarstev po navodilih Statističnega urada Republike Slovenije. Pogoji: - končana najmanj štiriletna srednja šola (zaželena izobrazba kmetijske smeri), - znanje slovenskega jezika, - državljanstvo Republike Slovenije, - med popisom zagotovljeno lastno prevozno sredstvo. Z izbranimi popisovalci bomo sklenili pogodbe o delu. Pred začetkom popisa vas bomo na posebnih predavanjih podrobneje seznanili z vsebino dela in vam izročili vse gradivo, ki ga boste potrebovali za izvedbo naloge. Če smo vam z našo ponudbo spodbudili zanimanje, če ste komunikativni, natančni, če vas veseli terensko delo in želite podrobnejše informacije, pokličite eno od telefonskih številk: (061)23 40 752 (061)23 40 754 (061)23 40 755 (061)23 40 770 (061)23 40 770 (061)23 40 755 (061)23 40 754 (061)23 40 752 za območje Kmetijskega zavoda Celje, za območje Oddelka za kmetijsko svetovanje Kranj, za območje Kmetijskega zavoda Ljubljana, za območje Kmetijskega zavoda Maribor, za območje Živinorejsko-veterinarskega zavoda Murska Sobota, za območje Kmetijsko-veterinarskega zavoda Nova Gorica, za območje Oddelka za kmetijsko svetovanje Novo mesto, za območje Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo Ptuj. GRADBENO PARCELO na Gorici, ob glavni cesti, prodam. Tel.: 28 755. m2629 OPREMLJENO SOBO IN KUHINJO s souporabo kopalnice v M. Soboti dam v najem. Tel.: 069 31 891. m2641 NJIVO, 62 arov, v Černelavcih, na relaciji Titan-Pušča, prodam. Tel.: 23 253. m2647 NJIVO, 34,83 ara, in njivo. 26,58 ara, ter travnik, 98 arov, v Vučji Gomili prodam. Tel.: 28 146. m2648 GARAŽO v Kocljevi, pod SKB-jem, v M. Soboti prodam. Tel.: 28 437. m2655 GOSTILNO v obratovanju, kompletno opremljeno, v Moravskih Toplicah, prodamo. Tel.: 48 533. m2656 HIŠO Z VINOGRADOM na Rožič-kem vrhu 20 prodam. GSM: 041 326 128, po 16. uri. m2657 VINOGRAD, 2,6 ha, v Nunski Grabi, okrog 6.500 trsov, prodamo. Tel.: 061 333 699. m2676 POSLOVNI ALI TRGOVSKI PROSTOR (100 m2, 30 m2, 35 m2) v središču Ljutomera damo v najem. Infot macije in prodaja ob delavnikih do 16. ure po telefonu: 069 849 950. m2680 VINSKO KLET z vinogradom v Lendavskih Goricah (pri Piramidi) prodamo. Tel.: 55 41 054, po 18. uri. m2687 kmetijska mehanizacija TRAKTORJI IN KMETIJSKI STROJI. Novi in rabljeni. Menjave rabljeno za novo. Uredimo najugodnejši kredit. Agrocar, tel.: 062 788 52 06. m23U TRAKTORSKE IN DRUGE GUME za kmetijstvo. Najboljše možnosti Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, s telefonsko številko, z navedbo območja, v katerem bi bili pripravljeni popisovati kmetijska gospodarstva, in z oznako POPIS-KME pošljite najkasneje do 14. 3. 2000 na naslov: Statistični urad Republike Slovenije, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana. NESNICE, mlade jarčice, hisex, rjave, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 069 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 069 439 170, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel: 069 46 505, gostilna Šarike Železen, Beznovci, tel.: 069 49 025, gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 069 72 146, gostilna Rajser, Grad, tel.: 069 55 31 148. m2267 PRODAJAMO 18-TEDENSKE RJAVE JARČICE pred nesnostjo, 10-krat cepljene, in sprejemamo naročila za uvožene odlične nesnice črne in gra-haste ter bele teke. Večje količine dostavimo na dom. Farma Roje pri Šempetru, tel.: 063 700 14 46. m2618 FARMA KEGL iz Podgorja obvešča, da bodo v soboto 4. marca, od 6. do 12. ure prodajali bele piščance po izredno ugodni ceni. Cena za kg žive teže je samo 220 SIT. Piščanci so težki od 2 do 3 kg in krmljeni z domačo krmo. Informacije: 069 63 283. m2626 PAVE prodam. GSM: 041 784 237. m2633 TRI SVINJE za zakol, do 150 kg, prodam. Andrejci 13, p. Martjanci. m2638 ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARJE, stare 4 mesece, prodam. Tel.: 86 059. m2640 NESNICE, grahaste, stare 13 tednov, cepljene, prodam po 500 SIT za kos. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. m2658 TELICO, brejo 9 mesecev, kontrole A, prodam. Tel.: 55 21 143. m2665 TELICO, brejo 7 mesecev, in bočno koso za traktor Steyr, tip 188, prodam. Tel.: 55 21 074. m2666 BIKCE, težke okrog 100 kg, za nadaljnjo rejo kupim. Tel.: 28 647. m2671 I NAJUGODNEJŠA GOTOVINSKA POSOJILA GARANCIJA ČEKI TR DECIMA d. o. o., tel.: (062) 22 80 110 Razlagova ul. 24, Maribor ČISTILNI SERVIS KRPA, Jadranka Kovač, s. p., M. Sobota,1 ponuja svoje storitve: čiščenje oblazinjenega pohištva, itisonov, tapisonov, preprog, posteljnih vložkov, avtomobilskih sedežev... Pridemo tudi na dom. Tel.: 041 34 77 57 in 031 34 77 57. m2186 Na kratko Radenci V o novem deluje v občinskem središču društvo ljubiteljev konj Radenska konjenica. Vanj so vključe ni tudi ljubitelji konj iz občin Gornja Radgona in Sveti Jurij ob Ščavnici. Društvo bo zlasti dopolnitev k turistični ponudbi in šolanju mladih. V tem kraju pospešeno gradijo novo nogometno igrišče, ki bo nared do konca letošnjega aprila. Urejajo ga poleg starega igrišča NK Slatina. Investitorje Športno društvo Radenci, ki je imelo veliko pomoč donatorjev. Kasneje naj bi ob igrišču zgradili še druge športne objekte in športni center. M. J. V soboto, 4. marca, ob 18.30 v osnovni šoli Kuzma Radio Murski val 94,6 MHz, srednji val 648 kHZ in ZAPOJMO po DOMAČE ZAIGRAJMO ki se rad . zeza Poroke NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE MURSKA SOBOTA SO SE POROČILI: Simon Miholič, kuhar, s Kobilja in Tadeja Kosaber, upravna tehnica, iz Bogojine; Herman Klement, tehnik - programer, in Nada Škaper, komercialna tehnica, oba od Grada; Zdravko Cener, natakar, iz Murske Sobote in Leja Cener, gospodinja, iz Vanča vasi; Štefan Županek, natakar, in Aleksandra Vitez, ekonomska tehnica, oba iz Murske Sobote. Vestnik vam čestita! Nastopili bodo: Neda Ukraden, Šarm, Pištek, Brane Drvarič, Tonček Dugar, Tomi, Natalija Verboten, Peter Avguštin, Štajerski Mišo, Brata Čolnik, Amanda in Lidija, Mitreji, Marjan Smode, Metulj Nagrade za obiskovalce: zlatnina, obleke, pvc-izdelki, gospodinjski aparat in drugo Razglasitev najboljših športnikov občine Kuzma Predstavitev knjige Branka Časarja: Boug žegnjaj Glavni pokrovitelji: Pomurska banka, Občina Kuzma, Kozmetični salon Blanka Rakičan, Izletniška kmetija Grah Otovci, Radenska Zvezda - Diana, Trgovina Kegl Murska Sobota in Černelavci I 28 2. marec 2000, ibtu nakupa. Agrocar, tel.: 062 788 52 06. m2311 GUME, AMORTIZERJI, ALUMINIJASTA IN NAVADNA PLATIŠČA za vsa vozila. Brezplačna montaža. Agrocar, tel.: 062 788 52 06. m2311 m2314 TRAKTORSKE GUME SAVA RUMA, 14 9 13 28 in 12 4 11 28. malo rabljene, prodam. Tel.: 46 188. m2646 ŠKROPILNICO, traktorsko, 340-litr-sko, 90.000 SIT, in pluge, 10-colne, visok klirens, prodam. Sebeborci 108. m2659 KROŽNE BRANE, 24 diskov, in stroj za pranje na paro Karcher, 120 barov, 90 stopinj, prodamo. Kupimo traktor Tomo Vinkovič, lahko z okvaro. GSM: 031 548 925. m2682 SAMONAKLADALKO IN PUHAL-NIK ZA SENO prodam. Tel.: 40 218. m2685 KOMBAJN SK 80, JUGO SKALA, karamboliran, prodam po delih ali v celoti in traktorsko škropilnico, 200-litrsko, malo rabljeno, prodam. Tel.: 55 51 059. m2688 TRAKTOR IMT 533, 130 delovnih ur, prodam. Gradišče 32, po 16. uri. m2694 KRMO V BALAH, večje količine, prodam. Tel.: 55 61 038. m2654 VINO, dobro za gostije in druge zabave, prodam po 230 SIT/1. Tel.: 75 668 in 041 364 607. m2681 VZGOJA SADNEGA DREVJA, OKRASNEGA GRMIČEVJA, VRTNIC IN IGLAVCEV. DREVESNICA ŠPUR, tel.: 069 22 557. Začetek prodaje 1. marca. m2686 Preklicujem veljavnost žiroračuna KZ PANONKE na ime: Rudolf Car, Poz-nanovci 23. m2697 delo NATAKARICO ZA POMOČ V STREŽBI, med 18. in 21. uro, iščemo. GSM: 041 880 184. m2692 MIZARJA ALI PRIDNEGA, NATANČNEGA DELAVCA, z lastnim vozilom, v Murski Soboti zaposlim. Ponudbe na upravo Vestnika. m2699 VESTNIK - PLAČILO MOŽNO TUDI MESEČNO. OGLASITE SE NA POMURSKI BANKI IN SKRB ZA PLAČEVANJE BODO PREVZELI ONIl razno kmetijski pridelki SENO V BALAH prodamo. Tel.: 48 935. m2631 KROMPIR ZA SAJENJE, več sort, lanski uvoz, ugodno prodam. Tel.: 421 482. m2650 IZPIT ZA VODITELJE ČOLNA! Tečaj v Murski Soboti. Začetek 13. marca. Prijave in informacije 069 439 020 ali 041 586 173. m2513 LADIJSKI POD, smrekov, talni ali stropni, L ali II. kak. razred, z dostavo, prodamo. Tel.: 063 451 082. m2526 MEŠANA DRVA, 10 m3, metrska, prodam za 25.000 SIT. Tel.: 069 46 328 ali Kolesarska 83, Tropovci. m2639 GRADBENO PARCELO, 25 arov, na domajinskem bregu ob jezeru prodam. Tel.: 55 71 007. OZVOČITEV IN RAZSVETLJAVO za diskoklub prodam. Tel.: 55 71 007. AMERIŠKI BILJARD, kot nov, namizni nogomet, barske stole, prodam. Tel.: 55 71 007. m2668 USNJENO KOTNO SEDEŽNO GARNITURO ugodno prodam. Tel.: 32 622. m2669 DODATNI ŠTEDILNIK na kurilno olje, malo rabljen, prodam po polovični ceni. GSM: 041 716 346. m2696 Ženska srednjih let z dolgoletno prakso išče službo v gostinstvu. GSM: 031 535 854. m2644 NATAKARICO ali dekle, z veseljem do dela v strežbi, zaposlimo. GSM: 041 929 076. m2645 . REDNO ZAPOSLITEV DOBI SIMPATIČNA NATAKARICA. Hrana in stanovanje v hiši. Tel.: 063 762 860. m2660 NATAKARICO ALI DEKLE Z VESELJEM DO DELA V STREŽBI iščemo. Tel.: 43 109 ali v okrepčevalnici Dada v Bakovcih. m2670 IŠČETE PRILOŽNOST ZA DOBER ZASLUŽEK? Pokličite 041 798 535. m2672 KVALIFICIRANEGA MIZARJA ZAPOSLIMO. GSM: 041 768 404. m2677 Za področje Prekmurja iščemo nove sodelavce za trženje. Pogoj: lastno vozilo in prosti čas. GSM: 041 210 004. m2679 storitve PO MERAH VAŠIH OKEN izdelamo žaluzije, rolete, lamelna senčila, kvalitetno in po ugodnih cenah. Montaža in servis. MANSARDA, Marjan Vrbnjak, s. p., Lutverci 73, 9253 Apače, tel.: 069 62 454, GSM 041 751 856. m2545 MATURANTKE, POZOR! Super ugodno! Unikatne maturantske obleke že od 7.200 SIT naprej. Pridite in se prepričajte. Elegant Shop M. Sobota, Slomškova 29, tel.: 28 290 (nasproti hotela Diana). m2624 KREDITI: Posredujemo ugodne kredite in vam pomagamo pri odplačilu starih kreditov. »Dalis« poslovne storitve, D. Barbir, s. p., Trg Zmage 8, M. Sobota, tel.: 069 14 12 55. m2675 Odkupujemo delnice, pridemo na dom. Tel.: 069 27 321 ali 03.1 548 848. m2663 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA 17, TEL.: (069) 3411 060, FAX: (1)69) 251 170, 9000 MURSKA SOBOTA Ljubila si življenje, ljubila svoj dom, a tiho, brez slovesa odšla si v večni dom. V grobu mirno spiš, a v domu našem je praznina in v srcih naših bolečina. ZAHVALA V 73. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, tašča, babica in sestra Večer spomladanski te je vzel, tiho si odšel od nas, čeprav v hladnem grobu spiš, med nami živ si, kot si bil, saj vso dobroto in ljubezen si za nas izlil. Ne morem iz zemlje kot dobra semena, da znova bi segli si v tople dlani. Ne morem! Med nami je krsta lesena in grob je med nami... tišina prsti, le sveča ljubezni visoko gori. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 52. letu zapustil dragi sin, brat, svak in stric Franc Gjergjek iz Domajinec 52 18.10. .1948-20. 2. 2000 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za besede tolažbe, darovano cvetje, sveče, za svete maše in prispevke za dobrodelne namene. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred in besede slovesa, pevcem in govornikoma. Posebej hvala zdravnikom in osebju onkološkega inštituta v Ljubljani, zdravnikom in osebju bolnišnice v Rakičanu, dr. Peričevi iz ambulante na Cankovi in pogrebništvu Banfi, Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mama, brata in sestre z družinami Mineva sedem let od izgube naše Irene Lalovič iz Černelavec Hvala vsem za podarjen cvet, prižgano svečo in lepo misel mož Stojan s sinovi Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni. V SPOMIN ‘ Janez Legenstein iz Gornjih Črnec 35 28. 2. 1997-28. 2. 2000 Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spomnite, prižgete svečko in prinesete cvet. Tvoji najdražji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA V 72. letu nas je nepričakovano in brez slovesa za vedno zapustila naša najdražja žena, mama, tašča, stara mama, sestra in teta Jolanka Grebenar iz Čepinec 71 Z neizmerno bolečino v srcu se ob nenadomestljivi izgubi iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih z nami delili žalost in bolečino, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna hvala g. župniku Hriberniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici gospe Zorki za ganljive besede ob grobu in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mož Štefan, hčerki Marija z Giinterjem in Terezija z Dušanom, sinovi Franc z Zlatico, Stanko z Majdo, Štefan, Alojz s Polono, Anton in Martin z Ireno, sestre, nečakinje in nečaki DRAGA STARA MAMA, ZELO TE BOMO POGREŠALI! Tvoji ljubljeni vnuki: Klavdija, Natalija z možem, Dejan, Martina, Nataša, Mateja, Jure, Katja, Mitja in Sara Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. V SPOMIN Minili sta dve žalostni leti od takrat, ko smo izgubili ljubo ženo, mamo in babico Marijo Kuhar iz Sela 101 Hvala vsem, ki se je še spominjate, se ustavite ob njenem grobu in prižgete svečko spomina. Vsi njeni Že leto dni naš dom je prazen, ko nehote smo šli narazen. Usoda je tako hotela, da tebe nam je vzela. Tvoj večni dom le rože zdaj krasijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN Boleč je spomin na 5. marec 1999, ko nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi Štefan Kološa iz Markišavec 36a Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spomnite in s prižgano svečko postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Matilda Kolmanič iz Borejec 32 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami, darovali vence, sveče, za svete maše ter prispevke za mrliško vežico in humanitarne namene, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebništvu Banfi ter govorniku g. Jožetu za besede slovesa. Hvala osebju intenzivne nege internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Hvala tudi vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: Vsi, ki smo te imeli radi Draga stara mama -pogrešali te bomo! Tvoji vnuki: Alenka, Petra in Aleš Zdaj ne trpiš več, dragi dedi, zdaj počivaš, kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. ZMANMA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta, brata in strica Stanislava Srake iz Lipovec 60 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani ter nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče, za svete maše, ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala osebju internega in pljučnega oddelka bolnišnice Murska Sobota, dr. Eriki Zelko, Pošti Slovenije, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Vaneku za besede slovesa in pogrebništvu Jurič. Žalujoči: žena Marija, sin Mirjan z Eriko, hčerka Stanka Z možem Štefanom, brat in sestre z družinami DRAGI DEDI! Zelo te bova pogrešali vnukinji Klementina in Urška Po hudi bolezni nas je zapustil Stanko Kralj roj. 1. 1. 1934 iz Ulice Viktorja Kukovca 7 v Ljutomeru Od njega se bomo poslovili jutri - v petek, 3. marca, ob 14. uri - na domačem pokopališču. Žara bo na dan pogreba od 10. ure dalje v tamkajšnji mrliški vežici. Svojci vence in sveče hvaležno odklanjajo. Prispevke namenite za soboško kirurgijo. Žalujoči vsi njegovi »■ , 2. marec 2000 29 Ljubezen, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Vsakega osrečiti si znala, vendar pred usodo.neizbežno vsa nemočna si zaspala. ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustila draga mama, tašča, stara mama in sestra Cecilija Lang iz Trdkove 88 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali vence, sveče, za svete maše in v druge namene. Iskrena hvala dr. Kiršnerju, sodelavcem 317. brigade Mure Gornji Petrovci in sodelavcem firme TOIFL iz Avstrije. Posebej hvala g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: Vsi njeni Beli cvetovi na gomili, drobne lučke tam gore. A pod gomilo ljuba žena, mama, tašča in babica že šest let mirno spi. V SPOMIN Spomin je sopotnik naših žalostnih dni. Zdi se. nam, kakor da si bila še včeraj z nami, a 4. marca poteka že '6. leto, odkar ti je huda bolezen v 50. letu vzela življenje, naša draga žena, mama, tašča in babica Tvoja ljubezen je ostala z nami, z nami ostajaš in živiš naprej v naših srcih. 'Prisrčna hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižigate sveče, prinašate rože in ohranjate lep spomin nanjo. Mož Štefan, sin Robert, snaha Brigita ter vnuka Tjaša in Niko V 75. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in tast ZAHVALA O, saj ni smrti, ni smrti! Samo tišina je pregloboka kakor v zelenem prostranem gozdu! ZAHVALA Ciril Bunderla iz Šulinec 2b Ob odhodu v večni mir in počitek našega dragega očeta, dedka in tasta Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in v druge namene. Hvala duhovniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikoma za poslovilne besede. Posebna hvala Lovski družini Kompas in gospodu Bačiču za ganljivo slovo ob grobu ter pogrebništvu Banfi. Šulinci, 22. 2. 2000 Žalujoči vsi njegovi Bolečina da se skriti pa tudi solza zatajiti, le vaju nam nihče ne more več vrniti! V SPOMIN 25. februarja je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustila naša draga Marija Barbarič iz Dolenec 76 in 5. februarja je minilo dvajset let, ko nas je zapustil naš dragi Elza Gomboc iz Čikečke vasi Jože Barbarič iz Dolenec 76 Iskrena hvala vsem, ki se ju še spominjate in se ustavite ob njunem grobu. Vsi njuni najdražji Ko v tihi temni noči sama zrem v nebo, le zvezde, ve ste priče, kako srce je ranjeno. ZAHVALA V 38. letu nas je zapustil dragi mož, oče, sin, brat in zet Rudija Ficka s Tišine 13 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in sveče ter za izrečena in pisna sožalja. Hvala tudi osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, g. župniku, govornikom, pevcem, rogistom in godbeniku za odigrano Tišino. Posebej hvala lovskemu društvu za ganljivo slovo. Vsi njegovi Ko vedela bi, kako boli, kako solza po licu spolzi, koliko lučk na tvojem grobu gori, toliko spominov na tebe oživi. V SPOMIN 1. marca 1997 na lep spomladanski dan smo se ovili v žalost, žalost, ki nam je vzela ljubo ženo, mamo, hčerko in sestro Marijo Škerlak z Vaneče Zahvaljujemo se vsem, ki obiščejo njen grob, ga okrasijo s cvetjem in prižgejo lučko spomina. Njeni najdražji Bolezen tvoja mi te je vzela, Ampak spomin na tebe še živi, Besede in dejanja. In zdaj odraščam in mamica mi govori: Cvetje nesi svoji babici. A jaz vem, da to je vse, kar lahko še storim. ■ Tvoja vnukinja Julija ■ Oh, kako je hiša prazna, odkar te v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna se nam zdi. Oh, kako boli, ko tebe, dragi oče, pri nas več ni: ZAHVALA V 74. letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, tast in stari oče Viljem Vaš iz Andrejec 37 Martin Kirec s Hotize Alojz Gyureč iz Večeslavec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali ter darovali vence, cvetje, sveče, izrekli ustno in pisno sožalje in darovali za mrliško vežico. Posebna hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, GD iz Andrejec in sosednje vasi, pogrebništvu Banfi in društvu upokojencev. Žalujoči: žena, sin z ženo in Adrijana V 90. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama in prababica Etelka Mikola iz Križevec 219 v Prekmurju ZAHVALA Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali vence, šopke, sveče, nam pa izrekli besede sožalja. Vsem še enkrat - iskrena hvala! i Žalujoči: Vsi njeni V neizmerni žalosti v srcu se iskreno zahvaljujemo botrini, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sošolcem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na kraj počitka. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, dobrodelne namene in za svete maše. , Posebej hvala gospodoma župnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in odigrano Tišino ter govornici Renati za besede slovesa. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi ZAHVALA V 87. letu nas je zapustila draga stara mama, tašča in teta Katarina Horvat roj. Gornjec * iz Podgorja 4a Iskreno *e zahvaljujemo vsem sorodnikom, ' sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na zadnji poti, darovali vence, cvetje in sveče. Posebna hvala osebju Infekcijskega oddelka bolnišnice v Rakičanu, družini Hamer in vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali. Hvala g. župniku za pogrebni obred, govornikoma za besede slovesa, pevkam za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Žalujoči: Vsi njeni Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in drugim, ki ste darovali cvetje, sveče, svete maše ter izrekli sožalje in ga na koncu v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi dr. Peričevi in dr. Vrbancu za pomoč pokojniku v najtežjih trenutkih. Žalujoči vsi njegovi Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, to niso sanje, da vaju več nazaj ne bo, ker za vedno vzela sta slovo. Spočijta trudne si oči, za vse še enkrat vama hvala. V SPOMIN Janez Hari starejši iz Križevec 185, 3. marca bo minilo ejo leto, in Janez H ari mlajši 2. januarja je minilo 21 let, ko sta nas za vedno zapustila. , Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njunem grobu. Žalujoči vsi, ki smo vaju imeli radi 30 OGLASI 2. marec 2000, » KUrilllU vedno dovolj toplo premog ! 3 A ModcMO^3 kurilnega olja dostavi MESEČNA ŽREBANJA! 3 x 500 i olja EKOLOŠKO KURILNO OLJE C*