Izhaja v Trstu
»sat jatai on 5, jop
Rokopisi so ne VTa-čajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Uredništvo in jpraništro
ul. del Lavatoio št. 1,1.
Telefon 18-67.
—
Posamezne štev. •• prodajajo po 6 stat
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnin a za celo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno.
Glasilo »Narodne delavske organizacije" in »Zveze jugoslovanskih železničarjev".
Narodna delavska oganizacija,
vabi na
izredni občni zbor
ki se vrši
v nedeljo, dne 5. junija t. I.
i veliki dvorani Nar. flomavTrstu.
DNEVJSI RED:
1.	Organizacijski statut.
2.	Izprememba pravil.
3.	Izprememba pravil podpor, zaklada.
4.	Pristop N. D. O. k Češki delavski zvezi.
5.	Delavska hranilnica in posojilnica.
6.	Razno.
Ako bi občni zbor ne bil sklepčen ob 8. uri, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen ob Vsakem številu članov.
Z ozirom na to, da so na dnevnem redu tako važne točke, prosimo fes točne udeležbe. Za vse točke je treba resne in temeljite razprave, ki ne bo kratka, zato prosimo, da se člani udeleže, razprave z ono resnostjo, m treznostjo, ki je potrebna za tako Važno stvar, da bo mogoče rešiti vse točke.
V Trstu, dne 6. majnika 1910.
ZA ODBOR N. D. O.
Dr. J os. Mandič, predsednik.
Z mednarodnega trga dela.
Pomladanska sezona se je pri nas v Avstriji čutila tudi na trgu dela. Zmanjkalo se je število delavcev, ki so iskali dela, medtem ko je začelo število j Prostih mest rasti rapidno. Znatno se ! Je tudi zvečalo število izposredovanih I ^est. Samoobsebi je umevno, da se je ! Jako zboljšalo tudi razmerje med ponud- j bami in povpraševanjem po delu. Na Vgaka 4 prosta mesta je pripadalo v me- ! *ecu marcu samo 5 delavcev, ki so iskali dela. Vzlic temu pa je od 97.043 delav- i cev, ki so iskali dela, jih dobilo delo samo 45,835, torej niti polovica ne. Ta polnost kaže, da razmere na našem trgu dela vzlic intenzivnejšemu delovanju posredovalnic dela — zvišalo se je v zadnjem Mesecu skoro za 14 odstotkov — v me-8ecu marcu niso postale ugodnejše, kakor s° bile v prejšnjem mesecu.
V moškem delu se je število prostih 'Pest pomnožilo za tri desetine, število iz-^osredovanih mest pa za eno četrtipo. Razmerje med ponudbami in povprašanjih J? je tudi zlepšalo, kar je seveda posle-,}ca posredovanja dels, ali vzlic temu je '*o to razmerje v isti dobi lanskega leta telativno ugodnejše.
Ponudbe prostih mest so se najbolj pomnožile pri poljedelskem delu (46,3J/0), porast v industriji tvori le 25'3%. To je seveda posledica pomladanskega dela na polju. Povprašanja industrijskega delavstva po delu niso porastla niti za en cel odstotek, medtem ko so pri poljedelskem delavstvu padla za celih 40°/o. Izposredovanje dela v poljedelski stroki je poskočilo, za celih 82'7%, medtem ko je porastlo v industriji samo za 18 67o.
Iz teh številk je razvidno, da je trg dela pri nas stal v tem času pod vplivom zvišanja potrebe dela v poljedelstvo. V industriji se je sicer tudi pokazala potreba novih delavnih s 1, ali daleč ne v taki meri, kakor v poljedelstvu. — To je popolnoma obvladala trg dela. Vreme je bilo za poljedelska dela v celoti ugodno in je poljedelce tembolj sililo k sprejetju delavnih moči. Zato je tudi moglo dobiti pri poliedelstvu dela nad 57% brezposelnih delavcev, ki so iskali dela. Tako visoke številke dosega industrija le v mesecih avgustu in septembiu in še to samo v izrednih slučajih.
V Nemčiji so se razmere na trgu dela očividno zboljšale. Samo meseca aprila je iznašal iz«oz 320.4 milijonov mark, V«r znači povišek za 97 2 milijonov mark ali 15.2%. Stem se je zboljšal tudi domači potrošek, kar je samo po sebi privedlo k zvišanju zaposlenosti vsaj v glavnih proizvajalnih strokah. To potrjuje tudi statibtika bolniških blagajen. Meseca marca je poskočilo število priglašenih članov, torej število sprejetega in zaposlenega delavstva za več nego 55.000 oseb. Po poročilu državnega delavnega urada ni bil trg dela sicer enoten, toda pretežno ugoden. Velika indus’rija je nekako zastala v razvoju, medtem ko je bilo v sezonskih strokah opaziti porast, kakor se to redno dogaja spomladi. V železni in kovinski industriji so se razmere zaposlenosti nekoliko zboljšale. V jeklarnah je bila zaposlenost enaka kakor v prejšnjem mesecu. Tekstilna industrija je trpela na draginji sirovin. Nezadostno je bila zapo slena bombaževa industrija. Stavbni obrti so pokazali krepko gibanje, katero pa je bilo nenadoma zaustavljeno z veliko izključitvijo stavbenega delavstva. Vzlic temu ugodnemu položaju na nemškem trgu dela pa vendar m bilo nameščenega več kakor 50"/o delavstva, ki je iskalo d<-la. To je enak pojav, kakor v Avstriji. Pomladanska sezona ne da industrijskemu delavstvu zaposlenosti, kakoršne potrebuje delavstvo.
Na Angleškem se je po uraduih podatkih zaposlenost v mesecu februarju letošnjega leta v celoti zboljšala. To velja zlasti za kovinsko, ladjedelmško in strojno industrijo, potem za stavbne in oblačilne obrti. V tekstilni industriji je bilo čutiti visoke cene sirovin, sicer pa je bila ta industrija še dosti dobro zaposlena. Po podatkih delavskih strokovnih organizacij je nezaposlenost članstva padla s 6 8% na 5'7°/o. Te ugodne razmere so potrajale i v sledečih mesecih. V mesecu aprilu je podalo svoja poročila 98 povpraševalnic po delu, ki so bile letos v celi dtžavi ustanovljene kot državne naprave. Za delo se je zglasilo 116.523 delavcev, medtem ko se jih je oglasilo meseca februarja 125.119. Zasedenih je bilo v aprilu 23.858 mest, medtem ko jih jev bilo prejšnjem mesecu samo 20.395. Število zasedenih mest napram prostim mestom je poskočilo od 69 na 75° o. Po vsem tem se razmere na angleškem trgu dela stalno zboljšujejo od začetka letošnjega leta.
Tudi v Zedinjenih državah ameriških se razmere stalno zboljšujejo. Prejemki železnic so v prvem četrtletletju letošnjega leta poskočili za 15%, medtem ko so lani samo za 10%. Za prve tri mesece letošnjega leta je bilo v združenih državah izdanih za produktivne namene in potrebe 645 milijonov dolarjev, medtem ko se je izdalo lani v tej dobi samo 362 milijonov dolarjev. Stem se je industrija in trgovina
nenavadno opomogla in se bo še bolj, ako bo letos dobra žetev. Razmere delavstva se v Združenih državah zboljšujejo tudi vsled tega, ker so začele v zadnjem času padati cene jestvin. Od novega leta sem je padla cena pšenice za 17, svinjskega mesa za 13, masla za 21 in jajec celo za 46 odstotkov. Do velikih štrajkovskih gibanj letos v Ameriki najbrž ne pride, ker hoče delavstvo pred vsem konsolidirati svoje razmere po veliki krizi, ki je bila pred kratkim.
Razmere na mednarodnem trgu dela se v splošnem torej zboljšujejo povsod, najslabše pa je vendar v Avstriji. In če tu pogledamo nekoliko natančnejše, moramo pač reči, da tu/frst zavzema zadnje mesto. Sedanji čas je za Trst najneugodnejši, kajti zaposlenost je sedaj najslabša zlasti z ozirom na stalnost. Resnica je, da je dela, a to delo je zelo nestalno, od danes do jutri. To velja pred vsem za težaštvo, dočim so razmere za kvalificirano delavstvo ugodnejše m brezposlenost tu ni tako občutna. Težaštvo je navezano pred vsem na pomorski promet, a ta zastaja vedno bolj in bolj in tudi pred par meseci še ni pričakovati preobrata; smo pač v mrtvi sezoni.
■ ZVEZA "
JUGOSLOVANSKIB ŽELEZNIČARJE!
Primankljaj pri obratu državnih železnic.
Občutna neprilika v državnem gospodarstvu je deficit ali primanjkljaj, kateri je narastel v zadnjem času pri obratu državnih železnic.
Ta deficit se drdii, ako se primeri naloženi kapital, dohodki in stroški lanskega leta, obresti, ki jih je treba plačati, in pa doloženi znesek s .strani države za garancijo lokalnih železnic. Naloženi kapital je sledeči :	Stavbeni stroški, dolgovi emisij,
posojila, zapadle rente, investicije i. t. d. v skupni svoti 5,484,684.000'— kron, to je pettisočštiri8toštiriinosemdeset milijonov šeststo in štiriosemdeset tisoč kron. Torej znaša skupni naloženi kapital ali skupni dolg železnic v državnem obratu 5 484,683.000’— kron, daljava železnic znaša 19.300 km.
Skupnih dohodkov je 547,077.000*— kron, skupnih stroškov 477,128.000'— kron, torej znaša obratni preostanek 69,949.000'— kron.
Letno breme je: obresti in odplačilo na dolgu in drugo, ter znaša 184,747.000 — kron.
Ako se odtegne od te svote obratni preostanek 69,949.000'— kron, ostane 114,898.000'— kron primanjkljaja, katera svota se je morala preskrbeti iz drugih virov, torej iz davkov.
Iz teh številk je razvidno, da se je koncem leta 1909 zagospodarilo pri državnih železnicah in pri železnicah, ki so v državnem obratu 114,898.000'— kr>.n.
I
zjž— Nemška kultura in interna-cijonalec. Neki manipulacijski kondukter Pufitsch se je pokazal zadojič v vsej nagoti svoje neolike ali nemške kulture. Znano nam je dobro, da so Nemci agresivni, naravnost bi rekli, sirovi v svojem obnašanju proti Slovencem, in da je mednarodna socijalna demokracija le pomagač nemškega furorja, smo pa tudi vedno poudarjali, in to nam priča čin tega brez-obraznega manipulacijskega kondukterja Pu-fitscha. Neki član Z. J. Ž. je čital svoje društveno glasilo, in ko je to zagledal gori omenjeni nemški internacijonalni nacijo-nalec, se je zagnal proti dotičnemu članu, mu iztrgsl naš slovenski časopis iz rok in kričal : Weg mit der slovenischen Zeitung, (Proč s slovenskim časopisom) in ga vrgel skozi okno. Naš *6lan je šel mirno zopet po časopis in zopet čital dalje, V tem se
zaleti ta reševatelj socijalne demokracije še enkrat po časopisu, ga še enkrat iztrga in ga zažge. To je višek njegove nemške olike, in pril glo bi se mu bilo par prav poštenih zaušnic. Ako hočejo internacijonalni (?) ali socijalnodemokratični železničarji na ta način rešiti svojo organizacijo, potem so seveda na napačni poti in sram mora biti vsakega slovenskega železničarja, ako nima toliko poguma, da obrne tej organizaciji hrbet, katere internacijonalni nemškonarodni član zasramuje na tak način naš materni jezik in naš slovenski narod. Mi zavedni narodni slovenski železničarji pa se še tesneje oklenimo naše organizacije Z. J. Z. Srd nasprotnikov le kaže, da hodi naša organizacija Z. J. Z. pravo pot.
zjž— Kopač in drugi. Spominjajo se naši člani in čitatelji, kako samooblastno je odklonil strokovni tajnik Jože Kopač sodelovanje socijalnodemokratične organizacije železničarjev v Trstu v svrho skupnega nastopa za zvišanje stanarine za Trst z imenitno izjavo, da je le njih organizacija upravičena zastopati interese železničarjev, ker je splošno avstrijska. Pri tem je pa v tem svojem slabotnem trenotku pozabil, da morda stvar vendar drugače izgleda, kakor si on misli. In da je res tako, v zgled nastopno :v V Gorici ima naša podružnica Z. J. Z. že lepo število članov, tako tudi v kurilnici. Strojno osobje, strojevodje in kurjači, imajo po-polen vzrok, protestirati proti mnogim nedostatkom, ki jih je odredilo c. kr. železniška ministrstvo. V to svrho je treba složnega pritiska. Ker je podružnica socijalnodemokratične organizacije videla, da samostojen njen nastop neuspešen, se je obrnila na vodstvo podružnice Z. J. Z. ako bi bili pripravljeni sodelovati v tej zadevi skupnih interesov. Ker Z. J. Z. ni politična, ampak le strokovna, torej ustanovljena le za varovanje službenih interesov svojih članov, je samoobsebi umevno, da podružnica Z. J. Z. ni odklonila sodelovanja, in ker se tiče ta zadeva skupnih interesov železničarjev, je podružnica Z. J, Z. tudi radevolje bila pripravljena z» skupen nastop, torej je pokazala Z. J. Ž., da njej leži v prvi vrsti na srcu dobrobit njenih članov, ne pa strankarstvo in strankarske koristi, kakor je to jasno pokazal strokovni tajnik Jože Kopač Stem pa, da se je obrnila socijalnodemokratična podružnica železničarjev v Gorici na podružnico Z. J. Ž. v svrho skupnega nastopa proti izkoriščevalcu svojih uslužbencev, torej proti c. kr. železniškemu ministrstvu, je stem dala Jožetu Kopaču njegova lastna podružnica krepko morahčno zaušnico, katera mu gotovo ne bo dobro teknila. Z. J. Ž. pa je stem svojim postopanjem popolnoma ovrgla grdo obrekovanje Kopača in jegovih mednarodnih pripadnikov, da Z. J. Ž. zastopa kapitalistične tendence, da razdira in da škoduje skupnim interesom železničarjev. Nasprotno, Z. J. Z. je stem jasno pokazala da ne zastopa samo posameznih članov proti železniški upravi in brani svoje člane nasproti tujim, slovenskemu železničarju sovražnih predstojnikov poduradnikov in uradnikov, ampak da Z. J. Z. zastopa tudi skupne koristi vseh železničarjev, ako to okolnosti zahtevajo, kakor je pokazal ta slučaj. Strokovni tajnik Jože Kopač naj pa se zdaj na to nezaupnico s strani svoje podružnice obriše pod svojim nosom. Ker pa je Z J. Ž. le strokovna in nepolitična, bo sčasoma mogoče združiti vse slovenske železničarje v tej organizaciji, kajti politično se pridruži vsak železničar stranki za katero čuti, in kare prepričanje ima.
zjž— Socialdemokracija in železničarji. Kakor je nemška država v zgled Avstriji v drugem oziru, je to tudi kar se tiče železničarjev. Železničarji v Nemčiji so veliko boljši plačani, kakor njih kolegi v Avstriji, zraven tega pa imajo oni tudi še cenejše življenje in stanovanje. Samo v enem oziru je železničarstvo na Nemškem
za avstrijskim, železničarstvo na Nemškem namreč ne trpi med železničarji — socijal-demokratičnik društev. V Avstriji vlada v tem oziru zlata prostost. In tako naj je tudi prav, kajti drugače bi trobili socijalni demokrati v svet, da je vzrok žalostnega položaja železničarjev le to, da oni nimajo vpliva na železniško upravo. Tako pa so se vrgli najnižji, nižje in srednji sloji železniškega osobja v naročje socijalne demokracije in so pridobili tudi nekaj pristašev v višjib krogih. Železničarji so bili za tiskarji najmočnejša opora socijalnedemokracije. Akoravuo je bilo povprečno organiziranih le 25% železničarjev, so vendar lahko računali na 80% pristašev železničarjev. Železničarji so bili poslani apostoli socialne-demokracije, katere nauke so nosili v najzakritejše kote v monarhiji, železničarji so tvorili naj večjo maso zborovanj iz železničarjev so izšli najboljši agitatorji in železničarji so bili mnogi sedanji socijalno-demokratični poslanci. Splošna volilna pravica in splošno plačilno gibanje med železničarji leta 1907 so postavili ugled socijalne demokracije na visoko stališče in celo naj višji krogi so tekmovali za njih prijateljstvo. Ni pa trajala dolgo ta krasota ! Splošna volilna pravica in socijalni demokrati kot druga največja stranka v parlamentu niso prinesli obljubljenih gospodarskih uspehov, narodnostni boj se ni le ne ublažil, ampak je bil celo v nevarnost gospodarsko slabejšem, protinapredni vpliv je postal vedno močneji — in zaupanje v socijalnodemokracijo je postajalo vedno manjše. Menjava v državi prihod-njosti ni mogla zadovoljiti gospodarsko tlačenih, razredni princip, meščansko sovraštvo ne potlačiti zavidanja kategorij, in internacij onala ni mogla zabraniti izpodrivanja domačinov. Prvi so šli v boj proti , socijaldemokraciji Čehi, ker so uvideli, da se potom socialne demokracije krši njih narodna in gospodarska posest, da jih izpodrivajo ravno radi tega, ker se interna-cijonala ne more braniti nemške požrešnosti. Potem so se postavile proti mednarodnemu socijalizmu druge nenemške narodnosti in nazadnje tudi Nemci. Meseca marca t. 1. vršile so se, kakor je nam znano, volitve v „Zavarovalnico avstrijskih železnic proti nezgodam”. Medtem ko je bila leta 1907 socijalna demokracija edina merodajna stranka med železničarji, se je po 3 letih slika močno izpremenila Mor čen internacijonalni nastop nacijonalnih strank se je izvršil meseca marca po celi Avstriji. Slovenci, Čehi, Poljaki in Nemci so udarili proti internacijonalni socijalni demokraciji, in ako ta temu navalu ni podlegla, se ima zahvaliti na tem le svoji mnogoletni izkušeni organizaciji, ne pa več vabljivi moči svojega s etovnega na-ziranja.
(Konec sledi.)
zjž— Shodi. Kakor že naznanjeno) se vršijo sledeči shodi:
V Trstu v petek dne 3. junija ob 7 in pol uri zvečer v društvenih prostorih, Via Lavatoio št. 1, I. ndst. V Gorici v soboto dne 4. junija ob 7 in pol uri zvečer v gostilni Gorjanc na Komu.— Na Jesenicah v nedeljo dne 5. junija ob 2 uri popoldan v gostilni R a t e č a n.
Dnevni red: 1. Razmere čuvajev c. kr. državne železnice ; 2. Delavec in c. kr. drž. železnica;	3. slučajnosti. Vse
člane prosimo da agitiralo med svojimi tovariši tudi na progi, da se udeleže vsi službe prosti čuvaji, potem delavci in drugi železničarji teh shodov. Tržaška direkcija je edina, kjer imajo čuvaji najdaljši službeni čas. Temu se mora odpomoči.
zjž— Darila. Tov. Taškar Vekoslav je podaril K 2 v podporni fond Z J. Ž. Lepa hvala!
zjž— C. kr. kurilnica v Trstu.
Uprava c. k. drž. železnice je začela šte-diti na način, ki bi ga ne izvajal niti naj-nesramnejši čifutski trgovec. Ker meče uprava dižavne železnice na eni strani denar skozi okna, ga mora seveda na drugi strani zopet nekaj pridobiti ali iztisniti žulievim rokam ubogih delavcev, da se kaj prihrani za mastne plače mnogih nepotrebnih višjih in visokih uradnikov. Prav na nt človeški način se je zdaj poostrilo delavno razmerje delavcev premogarjev v c. kr. kurilnici državne železnice v Trstu in se ne more reči, ali si hoče pridobiti stem priznania predstojnik kurilnice pri ravnateljstvu, ali ravnateljstvo pri c. kr. žel. ministrstvu. V tej kurilnici sta dve partiji delavcev premogarjev, in sicer dela ena partija po dnevi, ena pa po noči in sta se menjali ob nedeljali, tako da je šla ena partija opoludne domu, druga pa pričela ob eni z delom. Črez dan je bilo treba delati 10 ur, 1 ura pa počitka, skupaj torej 11 ur v službi. Po noči je bilo 13 ur dela, pla-
čanih je pa bilo le 12 ur. Ko sta se par- I tiji menjali, je morala delati seveda ena partija od nedelje od ene popoludne do ponedeljka zjutraj do 7. to ja skupaj 18 ur, pri premogu. Zdaj pa je uredil predstojnik sam, ali pa po naročilu c. kr. ravnateljstva, še hujše izrabljanje telesnih moči ubogih delavcev premogarjev. Pri menjavi mora sedaj priti partija ob nedeljah že ob 12. in mora delati 19 ur, reci devetnajst ur, plačanih ima pa le 17 ur. To se pravi izrabljati delavce in kratiti jim zaslužek pavšalno, ker mora delati vsaki delavec 2 uri zastonj. Partija ki, dela črez dan, je tako uprežena, da še opoludan ne
sme počivati 1 uro, tako da še tisto bore kosilo, ki si je sme dovoliti ubogi delavec, ne sme in ne more v miru zaužiti. Tako se zahteva pri c. kr. državni železnici v dvajsetem stoletju. Ako računamo vsak dan 1 uro, ko dela delavec brez odškodnine, je na mesec 30 ur, na uro 40 stot. pride od delavca na mesec K 12 kot prihranek državne železnice. Skupaj 16 mož, je mesečno K 192.— ali letno K 1314.— Sramotno je res tako ravnanje s strani c. kr. uprave državnih železnic in še posebej, da se mučijo delavci toliko ur na dan in še za posebni poboljšek, da mora delati vsak delavec eno uro brezplačno. Prosili bi tu prav vljudno, toda ravno tako odločno c. k. ravnateljstvo državnih železnic, da to izrabljanje delavcev opusti, ali pa naj jim prizna zaslužek, kakor jim gre, da se jim odškoduje tudi ta ura.
Domače vesti.
d— Izredni obCni zbor N. D. O.
Kakor naznanjamo na uvodnem mestu, se vrši v nedeljo, dne 5. t. m., izredni občni zbor N. D. O., ki je bil napovedan že na nedeljo, dne 22. majnika pa se je prenesel sedaj na ta dan. Daevni red ostane isti. Izpregovorili smo že v predzadnji številki precej obširno k temu dnevnemu redu, zato mislimo, da nam danes ni treba ponavljati že povedanega, pač pa ponovno poživljamo članstvo N. D, O., da se udeleži tega občnega zbora v čim najbilnej-šem številu in tako pokaže svoje zanimanje za organizacijo in njen napredek. Stvari, o katerih se bo razpravljalo na občnem zboru so naravnost življenske važnosti za N. D. O., zato naj pa tudi članstvo s svojo udeležbo in z mirnim, treznim in stvarnim razpravljanjem sodeluje pri vzpostavi novih sredstev za dosego skupnega ciba. Upamo torej, da bo v nedeljo zjutraj glediška dvorana Narodnega doma polna našega stanovsko zavednega članstva!
d — Za naraščaj. Mnogo se je že v N. D. O. govorilo in razpravljalo o tem, da bi N. D. O. obrnila čim največ svoje pozornosti šoli odrastli mladini, ki se je posvetila obrtnemu in t^g ivskemu poklicu. Zlasti se je poudarjala potreba ustanovitve take mladeniške organizacije za Trst, kjer je obrtni in trgovski naraščaj prepuščen večinoma sam sebi, kar gotovo ne vpliva ravno najblagodejnejše nanj. pa bodisi si že v tem ali onem oziru. Zlasti pa je tu treba poudarjati narodnostni moment. Koliko je naše mladine, ki je morda pohajala slovensko- šolo, pa je po končanem šolskem pouku zašla, ako ne drugam, vsaj v tako družbo, kjer je izgubila vse, kar ji je dala slovenska šola. V občevanju s sovrstniki druge narodnosti se mladina le prehitro naleze na slabšega, kar je v taki družbi, redkedaj pa kaj dobrega, pred vsem pa zelo hitro pozabi, da je slovenskega rodu in jezika, in tako tvori potem ono maso izgubljencev, ki pljuva v svojo lastno skledo, svoji slovenski materi v obraz, in je ob enem največja opora naših najljutejših narodnih nasprotnikov, zlasti pa nasprotnikov slovenskega delavstva. Res vzvišeno nalogo vzame nase N. D. O., ako posveti največjo pozornost taki mladini in jo z vsestranskim poukom ohrani slovenskemu delavstvu. Prepričani smo, da bi misel ustanovitve vaienške, ali če bi jo tudi imenovali tako, mladeniške skupine, padla na rodovitna tla in da bi bilo v kratkem v tej skupini združeno lepo število tržaškega obrtnega in trgovskega naraščaja. N. D. O. bi potem skrbela zato, da bi se mladina s predavanji, splošno poučnimi in strokovnimi ter v raznih t čajih, kakor n. pr. risarskem, stenografskem, knjigovodskem in specialno strokovnih izobraževala za svoj bodoči poklic. Poleg tega bi bilo poskrbljeno za pošteno razvedrilo n. pr. v pevskem, tamburaškem, dramatičnem tečaju itd Skupina naj bi se pod očetovsko pametno strogim nadzorstvom osrednjega odbora upravljala samostojno. Mladina bi
stem pridobila veselje za društveno in organizacijsko delo, in ko bi po dovršenih svojih letih stopila v svet, bi bila ta mladina, vajena društveni disciplini in dobro pripravljena za svoj poklic, najboljša opora organizacije. Ako še poudarimo veliki moralni pomen take institucije zlasti v naših tržaških razmerah, ako odtegnemo tako našo mladino zastrupljajočemu vplivu velikomestne nemorale, mislimo, da smo dovolj jasno utemeljili potrebo take institucije same. Ali ni boljše, da se mladina pod vestnim nadzorstvom izobražujeje za življenje in pošteno zabava, kakor pa da se potika v večernih urah, prepuščena sama sebi, po sumljivih, z vso velikomestno grdobo prepojenih delih mesta ? N. D. O. sprejme z ustanovitvijo mladeniške skupine gotovo lepo, vzvišeno, dasiravno zelo odgovorno nalogo, a le želeti je, da to stori čim prej, kajti vsak zamujeni trenotek bi bil tu le v škodo naši skupni stvari! Torej le na delo, čim prej, tem bolje!
d— Delavstvo v mestni plinarni (gas), brez razlike narodnosti in prepričanja, bo v kratkem stalo pred zelo važnim, naravnost življenskim vprašanjem: ali bo še kruha ali ne več? Javna tajnost je namreč, da namerava mesto znatno skrčiti obrat v mestni plinarni, ker je mnenja, da bo dobivalo precejšen del plina od drugod po nižji ceni, kakor pa stane proizvajanje plina v mestni plinarni. Mestna plinarna proizvaja v vsem okrog 24 milijonov kubičnih metrov plina. Po načrtu ravnatelja mestne plinarne Sospisia naj bi pa odslej proizvajala mestna plinarna samo 14 milijonov kubičnih metrov plina (12 milijonov premogovega, 2 milijona vodnega), dočim bi pa dajali ške-denjski plavži 10 milijonov kubičnih metrov. Tozadevna pogodba naj bi veljala 10 let. Mestni plinarni bi torej ostalo le še proizvajanje polovice dosedanje množine premogovega plina. Resnica je, da bi bilo plin, kakor bi ga oddajali plavži, še treba čistiti, a ker za ta proces ni treba sodelovanja večjega števila delavstva, lahko rečemo, da bi mestna plinarna izhajala s polovico sedaj v plinarni zaposlenega delavstva, da bi torej odpustili lahko malo manj nego polovico vsega delavstva, torej okrog 300 dela v c e v. Priznavamo, da raste od leta do leta odjem plina, da je tudi v prihodn;e z ozirom na vedno se razvijajočo industrijsko, pa tudi domačo uporabo pričakovati vedno še rastočega odjema plina m prav zaradi tega bi morda mislil kdo, da mestni plinarni ne bi bilo treba odpuščati delavstva. Toda stvar ni taka. Čim ugodnejša bi bila pogodba s plavži za mestno občino, tem več bi skušala dobivati plina iz plinarne, zlasti če bi bil ta plin znatno cenejši od doma proizvajanega, in bi tako vso večjo potrebo pokrivala iz plavžev, kajti tu se ne bi bilo treba bati primanjkana, ker se cela naprava tudi od leta do leta povečuje in stem tudi avtomatično raste proizvod plina. Stvar ostane torej taka, da bo mestna plinarna skušala, ako sklene pogodbo s plavži, odpustiti čim največ delavstva. In delavstvo ? Ali bo molčalo na vse to ? Ali bo morda zato, ker hoče mestna občina prištediti par krone na leto, grizlo s svojim družinami kamenje ? Saj vendar 300 ljudi s svojimi družinami niso muhe, ki naj morda zato, ker se hoče kak ravnatelj prilizniti mestnemu svetu s par kronami prihranka, poginejo na cesti! Tu bo pač delavstvo izpregovorilo odločno besedo, saj se mora boriti za svoj obstanek, saj hoče le odbiti napad na svoje življenje. Naj torej mestni občinski svet pazi, kaj dela, kajti prepričan naj bo, da b > v tej zadevi našel vse plinarn ško delavstvo edino, ki bo stopilo kakor en mož v boj za obrambo svojih življenskih koristi. Mestni svet naj upošteva, da so ti delavci s svojimi družinami tudi mestni davkoplačevalci, da vts svoj zaslužek puščajo v mestu, da imajo tudi pravico, če tudi samo preprosto človeško pravico, da smejo živeti ravno tako, kakor kak ravnatelj ali drug tak visok gospod, katerega bi vzel vrag na mestu, če bi moral tudi le samo stati par ur med pečmi, kaj šele če bi inofal po osem ur na dan delati. Opozarjamo pa tudi mestni svet na oni stari pregovor, ki pravi, da ie vsaka pesem le en čas lepa, in da zna plinarniško delavstvo zapeti slavnemu mestnemu svetu in celemu Trstu jako lepo pesem o splošni temi j. Morda bo potem ta splošna tema toliko posvetila v možgane gotovih gospodov, da se ne bodo več šalili z usodo stoinsto delavskih rodbin. Upamo, da se bodo razumele te besede na pristojnih mestih!
d— Veselica skupine N. D. O.
»prosta luka“, ki bi se bila morala vršiti v nedeljo dne 29. majnika, pa se je 'z raznih vrokov odpovedala, se vrši v nedeljo, dne 5. t. m. in sicer v prostorih .Konsumnega društva” v Rojanu. Začetek ob 4. popoludne. Vstopnina za osebo 59 st. Na sporedu je godba, petje, šaljiva pošta in druge take zabave ter ples. K plesu je vstopnina za celi večer 60 st. za plesalce 40 st. za plesalke. Z ozirom nato, da je čisti dobiček namenjen podpornemu fondu, upamo, da se bo vabilu odzvalo p16” vsem naše delavstvo, ravno tako pa tud* drugo narodno občinstvo, saj stem pripomore N. D. O. izvrševati njeno najlepšo nalogo, pomagati ubogemu delavcu, ko g® zadene največja nesreča — bolezen, ko s’ nima s čim pomagati niti sam on niti nje; gova družina. Namesto kam drugam, torej v nedeljo v Rojan na veselico skupin® »proste luke” !
d.— »Societa Operaia Triestina"
—	razpuščena. Prošli teden je razpustila politična oblast društvo »Societa Operaia Triestina”. V tozadevnem odloku se poudarja, da je društvo, ki je nepolitično)
. prekoračilo svoj delokrog stem, da se j® vračajoč lanski poset društva »Associazion® Operaia Milanese” letos o binkoštih ude; ležilo izleta v Milan, kjer so se ob tej priliki vršile manifestacije, ki so imele eminentno političen značaj, naperjene proti naši državi. Društvo da je povsem odgo* vorno za te dogodke, ker je bil v izlet; niškem odboru zastopan celi društveni odbor s predsednikom na čelu. To je tore) v kratkem vsebina vladnega odloka. Naša stvar ni, da bi preiskovali, v koliko odgovarjajo resnici trditve, da so bile manifestacije v Milanu politične in naperjene proti naši državi, to je pač stvar policije, oziroma preiskovalnega sodnika( zanima nas pa kot društveno glasilo vprašanje, kako naj bo potem odgovorno za take stvari društvo? Recimo, da j®
• morda ta ali oni društveni član zakrivil kaj takega, kar bi se dalo smatrati za »avversa lo stato“, dobro, naj si „lo stato išče zadoščenja pri dutičniku, ne pa pri celem društvu, ki nima nikake odgovornosti za politične čine svojih članov. In če je dokazana zgoraj omenjena kr vda za vse izletnike, če je dokazano, da je bil kri? tem manifestacijam celi izletni odbori dobro, kaznujte ta izletni odbor, a ne mečite krivde na društvo, ki kot tako z ozirom nato, da je izlet vodil posebni izletni odbor, s celo stvarjo prav ničesar nima opraviti. In tu prav čisto nič n« pride v poštev to, da je bil v tem izletneH> odboru zastopan ves odbor razpuščenega društva, kajti potem mora vlada razpustit* tudi vsa ona društva, v katerih je ta ah oni član onega izletnega odbora tudi odbornik. Edina sreča je res, da naša vlada ne pozna one lepe čednosti, ki se ji pravi
—	doslednost, kajti potem bi menda v par mesecih ne bilo v takih razmerah niti enega društva več v Avstriji, kaiti za »avversa allo stato” se v naši policijski državi prav kmalu lahko smatra kaj. v takih razmerah je potem vsako društven® življenje in delovanju nemogoče, dasiravno se prav z gotovih mest tolikokrat s toliko emfazo poudarja ustavnost naše države-Danes meni, jutri tebi! Kar se je zgodi® danes društvu »Societa Operaia Triestina » se lahko jutri zgodi vsakemu drugemu i® to edino le — milo rečeno — po krive® tolmačenju uradne oblasti. Kdor misli 1® količkaj nepristransko, pravično, mora obsojati tako postopanje, ki pač ne vzgaj® simpatij za ta baje tako ogroženi „lo stato”-


d— Javni shod podružnice N. D' O. v Borštu, ki je bil sklican za 22. m; m. vršil se je ob mnogoštevilni udeležb* prav častno. Predsedoval je tov. Ž e r j a h ki je v lepih besedah pozdravil navzoč® ter razlagal pomen shoda in važnost p®' družnice v Borštu. Na to je dal besed® tov. Godniku, kateri je v imenu centralnega odbora N. D. O. v dolgem govor® utemeljeval potrebo podružnice v Boršt® posebno z ozirom na sedanje razmere. R®z* lagal je nadalje pomen organiziranega h* neorganiziranega slovenskega delavstva * Trstu, okolici in bližnjih krajih mest® tako da so zborovalci burno pritrjev®1 govornikovim izvajanjem. Zatem je prečit®^ pismo dež. poslanca tržaškega gosp. St® fana Ferluge, ki doslovno slovi:
C nj. tovariši-zborovalci N. D. O.
v Borštu'
Z najboljšo voljo mi ni nikakor &° goče udeležiti se Vašega shoda v prij®^ nem mi Borštu, in to za to ne, ker aV*g Openci (pevsko društvo »Zvon") že mn®»" poprej obljubili udeležiti se slavnosti ®, priliki 10-letnice »Gospodarskega društ?®
! Trebčah. Ker pa moramo obljubo vedno ’? povsod izpolniti, prihajam k Vam tova-z duhom in srcem, ter Vam kličem: »Narodna delavska organizacija" naj se Y®Pi in množi širom slov. domovine v ®atv° in čast svojo ter v blagor in srečo klavca in njega ljubljene družine.
S tovariškim pozdravom
Štefan F e r 1 u g a,
Govorili so še tov. Kranjc, gg. učitelja Košutnik in Bobek ter neki nebodigatreba Pangoš, ki je mlatil prazno slavno aa račun drugih strank, ki pa je dobil primeren odgovor od raznih govornikov. Sedaj je dolžnost Borštjanov, da se poprimejo resnega dela v korist svoje podružnice, da bo podružnica v čast in ponos njim in sploh vsemu narodnemu delavstvu.
d— Kapo Biankato je eden onih aegnikolov v tržaški mestni plinarni (gas), ki se je, prišedši iz blažene dežele neslane Polente in plesnivega sira, preobjedel nagega kruha in sedaj menda v zahvalo, da a>u ni treba lakote več piskati tam doli kje v Kalabriji ali kje že, na vse mogoče »ačine pritiska domače delavstvo v plinarni. Te dni se je dogodil sledeči kričeči slučaj krivice v mestni plinarni. Popravljal se je Peki tir, po katerem se vozi iz peči vzeti koks na kup, vsled česar je kapo, ki je PPel službo, ukazal, da naj delavci vozijo Pa drug kup. Ko pa je Biancato prevzel alužbo in vprašal, kako to, da vozijo delavci po tem tiru, ter. so mu delavci po-vedali, da po ukazu onega kapota, se je ^iancato zadrl na njimi: „Tu ukazujem laz", in te vse tri delavce kaznoval z globo Po 50 st. Tu pač vprašamo, ali je še kaj Pravice v mestni plinarni ali prav čisto P>č. Tu se pač neha vse, in odločno pokljamo ravnateljstvo mestne plinarne, da stori enkrat za vselej konec takim šika-Pam delavstva. Ta bi bda pač lepa, da bi kak regnikolski zagriženec kaznoval delavce, ko izpolnjuje nalog svojih predpostavljenih! Ako je kaj poštenosti in pravnosti pri gospodih, ki sede v vodstvu Plinarne, morejo tu pošteno poseči vmes ! Naj se še tu pokaže pristranost, potem Paj se pa gospodje pač ne čudijo, ako poči preveč napeta struna, ako itak prepohlev-Pemu delavcu zatre kri in si pravice poišče na drug način!
DOPISI.
Iz Zagorja ob Savi. Kakor se čuje iz mnogih krajev, izprevidim , lahko kako Uspeva eno ali drugo društvo. Tudi jaz hočem povedati širši javnosti, kako uspeva Paša bolniška blagajna pod vrlim pokro viteljstvom gosp. C bala. Navesti hočem Par slučajev, da se bode lahko izprevidelo, kam pride naša bolniška blagajna, ako se hode tudi nadalje tako postopalo, kakor sedaj poBtopa. Mizarski pomočnik Ivan Šega je bil brez vsakega povoda napaden •P pretepen v svojem stanovaniu ter je postal tako za delo nezmožen. Da je bil Pri tepežu nedolžen, imel ie izkaznico od P- kr. Bodnijske oblasti v Litiji. D.ie 25. ta. m. je šel k tukajšnji bolniški blagajni Po bolnišnino, a čobal ga je zavrnil: „ne dobite nič". Prosil je le še, stem pristavkom, da naj se mu vendar izplača bolniš-Pina, ker nima niti vinarja v žepu in tudi Pe kaj jesti doma čobal se pa tudi sedaj Pe poda: „ne dam pa ne dam nič". Vprašati te hočem, sin oglarja : „Mar se bode tako postopalo proti ubogemu delavstvu, ter proti rokodelskim pomočnikom? Plačuje mar človek, ki je takorekoč po sili Predsednik, iz svojega žepa ali iz žepa delavcev? Kaj ne, Čobal, saj se ne vemo Pikamor pomagati. Mar hoče v Zagorje
jatelj delavstva je Čobal. Kaj ne, Miha, ako se gre za kako agitacijo, se ne štedi z denarjem, pač pa pri rokodelcih. Bil je pred leti tudi enak slučaj.. Nekdo je prišel s prošnjo, naj se mu izplačajo bolniški šiliti, a .Čobal ga je zavrnil: ne dobiš nič. Mož se je nato malo ojunačil pred gosp. Čobalom, da se bode drugam pritožil. Čobal ga zavrne: »le, kamor hočeš". Prišedši Čobal v svojo prodajalno pravi, da se bo pritožil, saj se ne more drugam kakor na odbor. Odbor je pa tako ves moj. Vprašati pa hočemo c. kr. oblasti: ali je res že nima pravice ubogi delavec ?
Iz Pule.
PULA 1. lipnja.
Izbori za bolestničku blagajnu civilnih radnika c. i k. mornarice. Dne
11. o v. mj. obaviti če se izbori za rad-ničke delegate u bolestničkoj b.agajni mornarice. Dočim se je prije dvije godine bi ralo 150 delegata, ove godine biti če njihov broj veči, jer ima mnogo više radnika (oko 800).
Kod zadnjih izbora nastupila je bila N. R. O. jedva ustanovljena u izbore, te su njezini kandidati pobij edili u s ve direkcije osim u strojarsku. Zadnji put je N.
R. O. nosila na svojoj listi i nekoliko delegata, ako ne njezinih pristaša, a to pro-tivnika socialista, protiv kojih kao kakvih je bila uperena borba.
I ovaj put stupa N. R. O. u borbu, te če kandidirati svuda samostalno sa naj-ljepšim nadama u potpuni uspjeh. Izbor večine delegata kandidiranih od N. R. O. je več dandanas 8'guran, a do svijesti, solidarnosti, discipline i rada drugova, stoji da uspjeh bude potpun i pobjeda čim sjajnija. Narodno radničtvo mora i ovaj put pokazati, da tvori ne samo večinu ab-solutnu svega rad .ičtva zaposlenog kod mornarice, več da je ta večina velika i da je medju sve vrsti radnika.
Narodno radničtvo mora da ovaj put dokaže, da ima pouzdanja u vodstvo N. R. O. i da je svijesto dužnosti organizf ranog.
Moramo protivnicima dokazati našu snagu i naš broj.
Javna skupština. Izborni odbor na-rodnog radničtva zaposlenog kod mornarice saziva za subotu dne 4. junija u 8 sati večer javnu skupštinu sa dnevnim redom :
Izbori u bolestničku blagajnn radnika zaposlenih kod mornarice.
Skupština če biti u velikoj dvorani „Narodnog doma".
p. Sastanak u Stiojanu. — Osnu-tak predijelnog odsjeka. U nedjel u 29. svibnja obdržavao se je sastanak u Sti-njanu u gostioni Grge Mihaljeviča. Premda su iz Pule naši drugovi radi ledne nepri-like kasno prispjeli, te se je dobar broj učestnika razišao, to se jo ipak skupilo mnogo radnika, koji su pozorno slušali razlaganja drugova Stabana i Vita-soviča, te su jednoglasno zaključili osnovanje predijelnog odsjeka N. R. O u Sti njanu, te se odmali upisaše kao članovi Zaključeno je nadalje, da se čim prije ob-država drugi sastanak, na koji neka se pozovu svi radnici iz Stinjana i Padulja (ima ih preko stotine), te da se pristupi osnutku predijelnog odsjeka. U edno je bio izabran pouzdanikom Grgo Mi halj e* v i č, u koga se mogu radnici upisati. Sastanak je uspio u svakom pogledu.
p. Biješ, što li ? U najnovijem broju glasila dalmatinskih i istarskih socialista v z,agorje nalazimo i dvije notice, koje se tiči* N. Privandrano človeč3, da se pritožimo na R. O. u Puli. Iz obiju proističe biješ i aodišče. Sedaj pa sodite sami, kakšen pri- | prostota, da moramo u istinu žaliti piska
rale tih vijesti, još više pak čitatelje, koji moraju da probave (ako uzdrže u čitanju do kraja) sve one prosto te i rječetine, koje su tu nabacili na neke naše drugove. Ne znamo što im toliki biješ pobudjuje, dali nastupivša vručina ili naš neprestani na-predak, koji im čini se ne da mirno spa-vati. Mi čemo ih pustiti, da se u blatu, koje su izvalili, sami valjaju, mi moramo da istaknemo nešto, što je karakteristično. Neznajuč, kako bi opravdali velik broj radničtva, koje se okuplja oko N. R. O., hoče da javnosti prikažu, da to nije domači elemenat, več da su to bosanski i črnogorski radnici, koji ovdje privremeno do-laže po zaslušbu. U istinu pak u N. R. O. u Puli nema ni jednog Bosanca i Črnogorca, a da bi takvih i bilo, zar oni ni-jesu radnici i ako nestrukovni ?
Iz delavskega sveta.
ds— Ne v Ameriko! V Ameriki postajajo razmere za izseljence vedno slabše. Nikomur ni več svetovati, da bi se izselil v Ameriko. Pred vsem se zahteva za izseljenca, daje popolnoma zdrav, nekaznovan, da ima najmanj 150 K i n vozni listek tretjega razreda do mesta, kjer se misli naseliti. Poleg tega pa ga v t r e h letih lahko izženejo, ako bi neozdravljivo obolel, bil kaznovan ali bi postal navezan na javno dobrodelnost, ako bi n. pr. p r i š el ob delo. Kratko, Amerika otežuje priseljevanje kolikor more in nameravajo se te določbe še poostriti. Toda to še ni najslabše, kajti človek se lahko informira o teh določbah in ve, ali mu kaže izseliti se v Ameriko ali ne. Hujši pa je usoda, katera čaka delavce, zlasti tiste, ki ne razumejo ang'eški. List »Socialist Revievv" poroča n. pr. kako ravnajo z delavstvom v jeklarnah Mc Keeo Rokskih v Pensilvaniji. Jeklarne, v katerih je zaposlenih 7000 delavcev, sprejemajo samo tujezemsko delavstvo. Ko je delavec stopil v delo, je moral šteti denar, katerega je prinesel seboj, za službo, katero je dobil. Delavci so morali plačati zato, ker so dobili delo, pa tudi zato, da ostanejo v delu. Vzlic temu pa so jih takoj odpustili, kakor hitro so se naučili le trohico angleški in so začeli razumevati rarmere Pri izplačilih so jih strigli kolikor mogoče in zastonj so zahtevali polno p ačo. Uprava tovarne jih je enostavno dala odvesti po stražnikih. O kakih varnostnih napravah ni niti duha niti sluha. Vsako leto se je dogajala kaka nesreča. Ponesrečene delavce so puščali po cele dneve na mestu nesreče in drugi delavci so morali delati poleg mrličev, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Kake komisijonelne preiskave o nesrečah navadno ni bilo, če se je pa uvedla se je
po dolgih mesecih završila tako, da se ni nič dognalo. Pastorji v Schenvrille, kjer stanuje večina delavstva, so se vedno pritoževali, da nadzorniki in uradniki posiljujejo žene in hčere delavcev, kakor se jim zljubi, če jim pa ne udajo, jim pa groze, da njihovih mož ali očetov ne bo z dela. Če se je kak neoženjen delavec naselil pri drugi delavski rodbini, je moral polega tega plačati še najemščino družbi. Tako se je delalo leta in leta brez pre-stanka. Pomagala ni niti lanska stavka, in tako je prišlo letos meseca aprila do ponovne stavke. Tu so nahujskali na mirno delavstvo policijo in tovarniške paznike, streljali so na delavstvo, ali delavstvo se ni udalo. Ob tej priliki ie bil tudi aretiran ravnatelj tovarne Hochstett, ker je bil soudeležen pri nekih poneverjenjih v Pitsburgu. Štern je prenehala sicer ena mučilnica, ali boljše rečeno, morilnica, dočim pa je podobnih še cela vrsta in povsod je odiran razmer in jezika nevešči novi priseljenec. Iz tega je pač razvidno, kaj čaka izseljence v Ameriki in da je vsakomur odsvetovati izselitev, kdor noče ugonobiti samega sebe in svoje družine. Zato pa le ne v Ameriko!
DAKOVI.
Ker se nista mogla udeležiti I. pomladanskega koncerta krajevne skupine „Sv. Marka in Sv. Andreja" dne 22. maja t. 1. sta poslala tovariša : Fr. Kozlevčer 60 st. in Alojz Švagel 50 st. Gg. Šorn, Bizjak, Cvetnik in Babič so preplačali vstopnino po 1 K, in ne po 6 K, kakor je bilo v zadnji št. »Nar. Del “ objavljeno. Odbor se darovalcem še enkrat zahvaljuje.
Odgovorni urednik: STEFAN KOS.
Lastnica ln izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA r Trstu.
Tiska : TISKARNA „EDINOST“ T Trstu.
Podpisani
prevzel
naznanja sl. občinstva, da je
pekarno in slaščičarno
ul. Molin Grande štv. g.
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd.
Udani Josip Taučar.
Rojančoni in meščani!
Zahajajte u II. skladišče kon-sumne zadruge članov K. D. 0. (ulica Mlramar).
	CENE ZMERNE.	TELEFON 16-83	5^1
« td c	5£ \a obroke -S	t S 5r
S E .5. SL	Uelika zaloga izdelanih oblek	CD ca —. P, N
c« E i2	za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna	s “
.22. (U o	za perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd.	p> PJ ta
k *- GO 1	Adolf Kostorls, ul. S. Glouannl 16,1. n. zraven „BUF-ET AUTOMATICO“	• < ©_ i
I m	POZOR! Skladišče ni v pri II-	H	POZOR! Skladišče ni v pritli- čju, ampak v prvem nadstropju. Hj p čju, ampak v prvem nadstropju.	dbb
•
Delniška glavnica:
R 15,000.000
Telefon 19-95.
: OSREDNJA BANKA f? ČEŠKIH HRANILNIC
A1 / 0 / vloge na kniižice>
4/4
Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3.
Premijene vloge
MENJALNICA. - BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije.
Vlog okoli:
K 115,000.000
Naslov za brz.: SP0R08ANKA
I ltoimimna zadruga II. D 0.
Prodajalne: ulica Bosco 17. : Telefon: štev. 23-21. :
II.	ul. Miramare čl8tldoblček teoa va**qa p™««* a-
III.	v Škednju.
apodarakega podjetja je namenjen le Vam In Vaši avetl atvari! __________
)
»TRŽAŠKA POSOJILNICA IN ARANILNICA"
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
piaz/^ della Caserma St 2, I. n. — TRST — V lastni hiši.
(Vhod po glavnih stopnjioah). — TEIEFON St. 952.
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
mr 4VI«
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6°/0, na menjice po 6%, na zastave po 57s in na amo.dzacijo za daljšo dobo po dogovoru.
Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vredno* stnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco.
Poštno-hranilnični račun 8i6'oo4.

vs//s//j///y/s//s//s/w
Novo pogrebno podjetje
se je preselilo v Corso št. 49. (vogal Trg Goldoni). G
Zaloga oprave ulica Massimo D’Azeglio št. 18.
Prireja pogrebe od najprostejse do najelegantnejše
Vc
vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve ; čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da so ni bati konkurence.
Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo
Telefon St. 1402	HENRICH STIBELJ in drugi.
J

ffajvečja slovenska mani/akturna trgovina v črstu.
Križmančič & Breščak
ulica Nuova št. 37.
O zalogi se nahaja velikanska izbira vsakovrstnega modernega blaga, za spomlad in leto, možke in ženske obleke, raznovrstno perilo, preproge zavese itd. Velikanska izbira vsakorstne drobnarije, za ši-Viljein krojače vse po najnižjih konkurenčnih cenah. HT Udom ft. j). 0. dajeva 10°|o popusta
□ Priporoča se kot 8lovenoa slav. občinstvu za naj obilnejši obisk. Q

S trnom TVT. AITE
brez konkurence
Velika zaloga z manifakturnim blagom
ulica Nuova št. 36, vogal ul. S. Lazzaro, s podružnico ul. S. Lazzaro 5.
V obeh prodajalnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi velikanska izbera platnega in bombažnega blaga, prtov in prtičev ter vsake vrste perila tudi iz bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tildi koltri lastnega izdelka. Pletenike, svilenine, raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. VELIKANSKI IZBOR SNOVI ZA NARODNE ZASTAVE
IN DRUŠTVENE ZNAKE.
Kupljeno blago, katero slučajno ul ugajalo, se zamenja ali pa sedenarvruebreznikaklh zadržkov. Poskusiti in sc prepričati
Elit
3II
Sl venci!
ZA BIRMO
- vsi v urarno in zlatarno -
ulica del Rivo 26
Alojz Povh
Slo ensko podjetje !
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Filip Ivaniševič
.* zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „A11’ Adrla“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai fratelli dalmatl“ ulici Ztideeehe štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst.
Književne novosti;,
GREGOR ,IČ: Poezije, zv. IV. ... K
vezano -
GOVEKAR:	.Dobra gospodinja11,
gospodarska knjiga za naše mlade
gospodinje, vezano.......n	^,go
„Štiri ruske allhe“, povesti	....	«	"j.50
BENEŠ: „Brodikovskl odvetnik*	.	»
Kip Gregorčiča............. *
Vsakovrstne mašne knjige po raz*1^ cenah.	T_ain
NOVOST !	NOVOo*
ilnklti zn dvorane In vrte pn :: zabavah ::
V belo-modro-rudečih barvah, komad P® metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinafj
Vse te knjige, papir in potrebšč*0® se dobivajo v
Slovanski knjigarni In paplrnld
Josip Gorenjec
TRST, Via Valdirivo 40.
Josip Štolf* ¥S?ii*5S
vedere št. 8. izdeluje vsakovrstna mizarska ^
— ^
Podpisani priporoča sl. občinstvu svoj0
dobroznano žganjarno
v ulici Miramar (, nasproti kolodvor* južne železnice, kjer toči najpristnejši kraoj' ski brinjevec, vipavski tropinovec in P1^6. vrste slivovec itd. Ima na razpolago tu razne sirupe in druge likerje.
Ferdinand Pečenko.

** Vsi Slovenci v slovensko trgovino! ••
V. DOBAUSCHEK
TRST, ul. Giosue Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST.
Zaloga izgotovljenih oblek in perila za moške. Kup0' jem v veliki množini od prvih tovarn, prodajam mnog0 in imam male stroške ter mi je tako omogočeno prodajati p°
neverjetno nizkih cenah
'Za novo sezono, velikanski prejemki blaga, 5000 oblek za moške in dečke od K 14.— do 60. — Izven tega bogata izbira, kostumov, površnikov, jopičev, telovnikov, hlac> srajc, jopič, spodnjih hlač, nogavic, ovratnikov, manšetoV> halj, montur (terlis) in vsih drugih predmetov za moške* Specijaliteta lastnega izdelka za delavce; srajc* z kof' monskega cxforta ter močne hlače in spodnje hlače. Zgotovlajo se obleke za moške po meri.
£aslna krojačnica.	Use po nizkih cenah*
..	^ Govori se slovensko. ~~
Priporočam se na najtopleje za Vašo blagohotni podporo.
| APSTROA M ERIK AN A - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
Prvi odhodi iz Trsta:
18. junija parnik , Martha Wa$hington‘ Nowi-York via Patrasso-Palermo.
16 junija parnik , Franceaoa11 v buenos-Aires via Almeria-Las Palmas.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trata, ulica IKolln Plooolo It. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
Podpisani priporoča sl. občinstvo svojo
žganjarno
• * • »
ulica Petroulo številka 1.
A B
- JADRANSKA BANKA v TRSTU -
Via della Cassa di Risparmie št. 5 (lastno poslopje).
KUPUJE IN PRODAJA
VBED^OSTflE PflPlpJE
(RENTE, JBLilGACltJH, ZASTAVNA PISMA,
PRldoRlTETE, DELNICE, SREČKE I. t. d.)
____VALUTE lji DEVIZE-----------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
■■■-	Uradne ure; 9 — 12., 2-30 — 5.30.
EsKompt ume In inKaso, borna naročila
SflFE-DEPOSITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
4
II 0 VLOGE NA KNJIŽICE
i a q - TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI _	_ DOKUMENTOM VKRCANJA.-------
Brzojavi: „JADRANSKA" - Tr.t. — Telefon : 1463 in 973.	- -=
KUPUJTE VSI
Kolinsko kavino primes
■Hill