Štev. 47.	V Ljubljani, dne 20. novembra 1913.	Leto XXVI.
UOLILCI!
Volitve v deželni zbor so pred durmi. Odločili bodete, v katere roke pride deželna zakonodaja in uprava deželnega gospodarstva prihodnjih šest let. Slovenska ljudska stranka, kateri ste pred petimi leti poverili večino v deželni hiši, kaže s ponosom na svoje petletno pošteno, blagonosno zakonodajno in upravno delo. To delo hočemo nadalje ati, da gospodarsko in kulturno prenovimo našo milo domovino, ki bodi prijazni dom vseh svojih otrok. Na novo delo gremo — prvi čin tega dela pa bodi sijajna zmaga poštenega ljudstva pri volitvah.
NaSi kamlidatje so sledeči: II splošnem ooIHnem razreda, ki uoli dne fl. decembra t. I.f
in sicer vsak. volilni okraj po enega poslanca:

izhaja vsak četrtek. Cena mu je Ii K na leto. (Zo Nemčijo 4 K. zn Ameriko in druge tuie držnve (i K). — Posamezno številke so prodiralo ——- -' po 10 vinarjev.	■
S prilogama: —
,NaS kmečki dom" in „Hasa gospodinja".
Spisi in dopisi « pofil!ajoi 1'reHnlStvu ..Domoljubu". Mllbliana. Kupitnricva nlica. Naročnina, reklamacije in in-sernti pa: UpravniSIvn „l)omol!uba". l.iubliana. Kopilar;eva ulica.—
1.	V mestu Ljubljana:
Ivan Kregai*,
pasar, hišni posestnik, predsednik obrtno-pospeševalnega urada itd. v Ljubljani.
2.	V ljubljanski okolici (sodni okraj Ljubljana brez ljubljanskega mesta):
Mihael Dimnik,
posestnik v Jaršah ob Savi, občina Ježica.
3.	V sodnih okrajih Badoljica — Kranjska gora — Tržič:
Ivan Piber,
župnik v Gorjah.
4.	V sodnih okrajih Kranj — Skofjaloka:
Evgen Jarc9
državni poslanec v Ljubljani.
5.	V sodnih okrajih Kamnik — Brdo:
Ivan Lavrenčič,
dekan v Kamniku.
6.	V sodi.ih okrajih Vrhnika — Logatec — Idrija — Clrknica:
Anton Kobi,
posestnik in trgovec na Bregu, občina Preser]e.
7.	V sodnih okrajih Postojna — Senožeče — Ilirska Bistrica — Vipava — Lož:
Dr. Vladislav Pegan,
deželni odbornik v Ljubljani.
8.	v sodnih okrajih Litija—Vlšnjagora—Badeče i
Dr. Svan Zajec,
deželni odbornik v Ljubljani,

9.	V sodnih okrajih Krško — Kostanjevica — Mokronog—Trebnje:
Ivan Hladnik,
župnik in državni poslanec v Trebeljnem.
10.	V sodnih okrajih Kočevje — Vel. Lašče — Ribnica — Žužemberk:
Franc Jaklič,
državni poslanec v Dobrepoljah.
11. V sodnih okrajih Novomesto — Črnomelj — Metlika:
Alojzij Mihelčič,
župan na Lokvici.
Kandidati d kmetskih občinah, ki oolijo dne 9. decembra t.l.:
1.	V volilnem okraju Ljubljana—Vrhnika, ki voli skupaj dva poslanca:
Franc Povše,
državni poslanec v Ljubljani in
Dr. Ivan Susteršič,
deželni glavar v Ljubljani.
2.	V volilnem okraju Kamnik—Brdo, ki voli enega poslanca:
Dr. Janez Kreki
državni poslanec v Ljubljani.
3.	V volilnem okraju Kranj —Tržič — Skofjaloka.
ki voli skupaj dva poslanca:
Franc Demšar,
državni poslanec na češnjici in
Ivan Zabret,
posestnik in cestni načelnik v Bobovku.
4.	V volilnem okraju Radoljica—Kranjskagora, ki voli enega poslanca:
Jos«p vitez Pogačriikj
državni poslanec v Podnartu.
5.	V volilnem okraju Postojna — Logatec — Senožeče — Lož -11. Bistrica—Cirkuica, ki voli skupaj
dva poslanca:
Franc Drobnič,
župan občine Bloke in posestnik v Novivasi in
D**, gnacij Žitnik,
državni poslanec v Ljubljani.
ti. V volilnem okraju Vipava — Idrija, ki voli enega poslanca:
Bogomir Perhavcf
župan v Vipavi.
7.	V volilnem okraju Novoniesto — Kostanjevica — Krško, ki voli enega poslanca:
Josip Zurcy
župan v Kandiji.
8.	V volilnem okraju Trebnje — Višnfagora — Žužemberk — Mokronog — Litija — Radeče, ki voli skupaj tri poslance:
F^anc Košak,
župan na Grosupljem,
Dr„ Evgen Lampe,
deželni odbornik v Ljubljani in
Ivan Veho ec,
župan v Žužemberku.
9.	V volilnem okraju Kočevje—Ribnica—Velike Lašče, ki voli skupaj dva poslanca;
Anton Lovšin,
sestnik v Jurjevici št. 34 in
Karol Skulj,
kaplan v Ribnici.
10.	V volilnem okraju Črnomelj — Metlika:
Karol Dermastia,
učitelj slov. trgovske šole v Ljubljani.
Kandidati za mesta in trge se razglasijo pozneje.
Volilci! Dne I. in 9. decembra vsi na volišče, da bo ljudska
zmaga častna.
Zapišimo na glasovnico samo navedene ljudske kandidate in nobenega drugega. Pokažimo zopet svetu, da smo
strogo disciplinirana, moško zavedna in nepremagljiva ljudska armada.
Naprej za ljudsko pravdo! Z Bogom za ljudstvo!
V Ljubljani, dne 8. novembra 1913.
Izvrševal ni odbor Slovenske ljudske stranke:
Dr. Ivan Šusteršič. t. č. načelnik stranke.
Sovražniki naše živinoreje.
Na visoki šoli za živinozdravnike na Dunaju je bil te dni velik šum. Študentje so se zbirali na shodih, kjer so glasno in burno gromeli proti krivicam, ki se jim po njihovem mnenju gode. Žugali so celo s štrajkom, da ne bodo več hodili poslušat predavanj, če se jim ne izpolni, kar žele. Izmed njihovih zahtev je za nas važna samo ta, da hočejo od vlade doseči, naj se prepovedo in za vedno onemogočijo živi-nozdravniški tečaji, kjer se kmečki fantje uče za prvo pomoč pri bolni živini. Ta zahteva je važna za nas, kakor smo rekli in sicer zategadelj, ker je kranjki dež, zbor sklenil take tečaje in jih je deželni odbor že par priredil. Naši kmetje se s fanti, ki so se izučili na teh tečajih, povsod ze!o pohvalijo in ni ga kmeta v deželi, ki bi ne bil zanje. Zato nam ne more biti vseeno, če mladi študentje, ki se uče živinozdravništ-va, preklinjajo kranjski deželni zbor in se zaprisegajo, da noben živinozdravnik na takih tečajih učiti.ne sme.
Zato je pa pač potrebno, da zve vsak kmet do zadn'c hribovske koče, da je dunajske študente nahujskala naša liberalna stranka. Voditelj liberalne stranke zlasti zai kmete, bivši deže'ni poslanec Ribnika r je vodil celo gonjo proti živinozdrav-niškim tečajem v deželi in jo jc prenesel tudi na Dunaj.
V deželnem zboru je ta poslanec izrekel o živinozdravniških tečajih tele besede; ki jih pribijemo tukaj: Treba je meje odpreti, da se prosto uvažajo živina in druga živila in s tem bo šele pomagano. Kar je zakonjabič, tojeza našo deželo tak ž i v ino z dra vnišk i tečaj, in jaz trdim, da je popolnoma slep, kdor ne vidi, da je to samovaranjekmetainjavnosti, in da je to, kar se mu nudi za ži-vinozdravniško pomoč, le slab s u r o g a t (n a d o m e s t e k), ki nima prav nobene vrednosti za kmeta. S stališča našega kmeta še enkrat poudarjam veliko nevarnost, v katero bi se spravilo našo živinorejo, če bi se mu dalo tako malovredno institucijo (ustanovo), kakor so ti živino-zdravniški tečaji. Mi (liberalci) smo trdno prepričani, da so te -čaji v največjo nesrečo naši deželi.
Te besede so bile javno govorjene in sicer naravnost v imenu liberalne stranke. Ribnikar hoče rešiti našega kmeta v tem, da zahteva, naj se odpro meje za tujo živino, in naj se že tako nizka cena še zniža; zraven naj se pa prepreči pouk, kako se zdravi živina. Več kužnih bolezni in manj ljudi, ki bi znali pomagati bolni živini, to je potemtakem živinorejski program liberalne stranke. Pred dobro 50 leti se je porabilo na eno osebo povprek na leto eno kilo papirja; sedaj se pa porabi nad o s e m k i 1 ; torej osemkrat več. Ljudje več bero; zlasti pa pride več časnikov mednje. Osemkrat več se bere. Smemo pa vprašati: Ali se
tudi osemkrat več misli? Ali je tudi treznega razuma in preudarne razsodnosti osemkrat več?
Če hočemo biti pravični, moramo reči, da je za liberalce ravno narobe res. Berejo več, mis.ijo manj in marsikje, kjer je svoj čas odločevala premišljena, modra beseda, gredo za tem, kar bero, in sicer s tem večjo vnemo, čim slabše je, čimbolj je umazano in nesramno. O liberalcih velja v polni meri, da osemkrat manj mislijo, kakor so njihovi predniki. Hvala Bogu, njihovo število se krči, njihova moč peša. Čudimo se tistim redkim zapeljancem izmed našega ljudstva, ki še zdaj držo z liberalci in obžalujemo jih. O liberalnem kmetu, ki je še danes tako zarukan, da drži z njimi, ki pri volitvah odda svoj glas liberalnemu kandidatu in s tem hoče pomagati do veljave ljudem, ki hoče,o uničiti glavni vir njegovih dohodkov, namreč živinorejo, velja pa gotovo, da ne misli samo osemkrat manj, nego so mis'i'i njegovi predniki, nego da sploh nič ne misli. Liberalna glasovnica, ki jo odda kak kmet pri volitvah, je popolnoma zadosten dokaz, da spada v norišnico.
Vsak tak kmet hoče doseči, da se meje živini odpro, da bo zopet z Ruskega in z Balkana, kjer pa sedaj sploh manjka živine, prihajala živa živina v naše kraje, potisnila ceno navzdol in zanesla bolezen v hleve in svin;ake. Libera'en kmet potemtakem odobrava nahu;skane dunajske študente, odobrava silno gonjo proti živi-nozdravniškim tečajem; on priznava, da so taki tečaji, ki jih živinorejec potrebuje kot oči v glavi, bič za našo deželo in največja nesreča.
Na glavo ni še padel naš kmet. Če je morda tuintam koga zmešalo liberalno časopisje, če mu je tudi v drugih rečeh zašla kaka neumna misel v glavo, tega si pa ne moremo misliti, da bi hotel uničiti sebe in svoj stan. Živinozdravniški tečaji so res bič za libera'ce in naši kmetje bodo vzeli ta bič v roke in pognali liberalne sleparje, odkoder so prišli. Liberalci so odkriti sovražniki naše živinoreje. Kmetje, na noge in plačrite jim pri volitvah, kar so si s tem zaslužili!
Volilni boji.
VOLILNI SHODI.
Volilni shod na Koroški Beli. Volilni shod sc je vršil zadnjo nedeljo pod predsedstvom župana g. Muleja v Vodičarjevi gostilni na Javorniku. Tu je zbranim poslušalcem pojasnil gosp. župnik Košir najprej način novih volitev v deželni zbor, potem pa obširno orisal delo S. L. S. v zadnjih petih letih s posebnim ozirom na kmeta in delavca. Socialni demokrat Cink je nekaj ugovarjal, pa mu ni šlo. Ko je pa oči tal S. L. S. nepoštenost, tedaj je završalo med volilci in o pravem času je odnesel rudeči mož pete, da se mu ni kaj hujšega zgodilo. Ker smo slišali, kaj jc storila S. L. S., zato bomo volili 1. decembra g. župnika Pibra, 9. decembra pa g. viteza Pogačnika državnega poslanca. — Prodajo telečje krvi,
t. j. »Vodiške Johance«, je baje prevzela g. Šinkar na Javorniku. Tudi kšeftl
Volilni shodi S. L. S. v novomeški okolici bodo v nedeljo dne 23. novembra, in sicer: po rani maši v Mirni peči, ob enajstih dopoldne v Š t. P e -t r u in ob treh popoldan v Šmihelu pri Novem mestu. Možje, somišljeniki S. L. S., pridite vsi! Na shodu se nam predstavita naša nova kandidata za deželnozborske volitve: gg. Zurc in Mihelčič.
Volilni shod v Postojni. S. L. S.
priredi volilni shod za Postojno in okolico dne 23. t. m. ob 3. uri popoldne. Govorila bosta dr. Vladimir Pegan in dr. Marolt.
Shod v Nevljah pri Kamniku. V nedeljo dne 23. novembra priredi de-želiiozborški kandidat za kamniški okraj g. Ivan Lavrenčič volilni shod. ki se vrši v cerkveni dvorani po službi božji zjutraj ob pol 7. uri.
Volitve na Belokranjskem. Iz Bele krajine. Nastopili so burni časi. Bližajo se volitve. Na naši strani se pra\ živahno agitira, da bo izid volitve kai najbolj časten. Veliko se govori o naših kandidatih ter o delu dosedanjih poslancev. Pa tudi v resnici! Malo časa gospodari S. L. S., pa storilo se je jako veliko za našo zanemarjeno Belo krajino. Le poglejte naše ceste, našo železnico, naše mostove.... Kdo jih je napravil? Ali mar naši liberalci? Zatorej bo pa vsak pameten volilec oddal svoj glas možem S. L. S., ki bodo še za nas kaj storili. — Liberalci pa dremotno životarijo, ker so si že naprej svesti hudega udarca. Saj boljšega pa tako gnjila stranka ne zasluži.
Volilni shod v št. Jerneju. Lep volilni shod se je vršil preteklo nedeljo pri nas. Naš novi kandidat župan Josip Zurc iz Kandije se je primerno opravičil, da mu ni mogoče priti vsled obilega posla, pa pošilja pozdrav vsem udeležencem shoda. Namesto njega pa je nepričakovano prišel na shod dr. Ev-gen Lampe in prevzel govor namesto zadržanega kandidata. V svojem govoru je naslikal neko paralelo o delovanju S. L. S. v deželnem zboru v zadnjem zasedanju nasproti delovanju liberalnih poslancev. Opozoril je na knjigo »Dejanja govore« in »Poročilo kranjskega deželnega odbora«, v katerih so popisana dela poslancev S. L. S. Kaj pa znajo liberalci in kakšno je njih delo, jc pa popisano v brošurici »Kranjski liberalizem v pravi luči«. Nato je povzel besedo naš državni poslanec g. Janez Hladnik ter razložil, kaj je postava, kako se postava dela, nato pa kakšne hudo boje so imeli, preden je prišel do veljave novi lovski zakon, ki je napravljen le v korist kmeta, za stan, za katerega žive in delujejo poslanci S. L. S. Obema gospodoma se je zahvalil župan Krhin in poživljal može-volilce, naj 1. in 9. decembra oddajo vsi kot en mož svoje glasove kandidatoma S. L. S., da tako pomedemo gnili in škodljivi liberalizem iz prelepe Šentjernejske doline. Po shodu so nekateri še državnemu poslancu izra-
'.i
u.
c_ i": •! - ■■- e in zrzšsa.e. sa^nm
ioi;:xjil wsi<:ti	kači r '?•;
z ■••j 3hJ<ii-
Tiiilea sa jo ia Tira. I mu« -
t ne-: • . r	z mi. Ni: /'
r.tZ..,,''7 e ~. IT'J ZalS-Zlš^l.' - n i.l ^.ili z-i-in^ga zža7-ara ar. I " au sctF jr>i'ht za i 2»i 'laeia Z-zi ko sta a^m;- ^turu niar.;iTo _a
VZietO i*-1:-!"" i.Z e HOS-LaZliZSf? S. L- S. T ii-Ž-^Ziern. IZ- "I 7 n''jTI 7 ;n ^ ^ •'-■al z/s-:.iZL.:nLi	na^n na-
."1 - S .i Z-i LIC- L. • iei	7/n_,'"-J7
zozit / >/' za ii i - .i a_- ■ -i-. ;a ;«:«:•: :r. :-2-j2ac2š«:rfki3i
a .m. iež-' --n p* -.an cem. za 2.
-.i i .i - -* ' T. " Z i ia7 i/". 1- i
fe aazi ;e pi:;asni2'Z. iaklr^tra kac-ii-i/*a zna.: eaS socialni lenizkrarL N .-—za r- .ii j.:- si ičrali — Toc-*a a."- Mza. -ic ;e zapustil kit-:-2:ik'> :- -i-i-	••-rcie bo pa p .--ii. .i
"Za ; L-IZ.Z -« —
F; - --:al za ■ "i : —" '
EV La IllZ"".i. i l
.*zž-:' a ni;i«<
isi^.-A-i. it-ia
E2a izuka. :.* t V • lov za. — i .-'vi-- Jti*. l -i:"- ;•* iz"-aa..-.zk.-il -i "I":-' z/— ;z .enizst >zi.o	n/- . ».
Zii.'' za	'-.Si. ?i —
i t :r_ : Kzzz-'-a- rvezi< Z »z- ora" -.-
4-
r. i. pravi -ar.-;	o 7.-, -
: -. »7. i+r-,-"	za t>:e&a ni.
*	'.-.• * z na.boi; ,r:r.>rr.. obrs 7
za; ."1 zs«r..<zr»< ~z Afr. <
•	• ;»>'	ti.	nara.-
Le ž>»ri->' /;. -'.i - za-ra--	"- i' Lib* -a - ;e ,
ri". -ar/. :- T v. ;a -

.kaj
Ji:
-z H i
:l
Pr
- .-za Ii-:.:? S. L. rz t ia:r...;_ z<: a*ml rocz-»i irž<iln« bank-
7 Zr Žr
:ih. zla
- -i.-r.i-
1 lepo brez
ri zrzr.*i brez -žene na boir-en. zer z zzle-ii iz najbližje okolice pre>i-o<il strupeno liberalno »ovraitvo <lo Boea ai v-r-e. Zfaorovalci 30 nje-
Afni
-i # 1 f.
g-ovim zarn glasno prrrj^vali.
Iz-
;zzz z<:	ci-fu - žil Terouk. T z je
ia :rt z-r"i SIoTece-:. k; tako la-I»ii- •c«zračil. Vi^ani ne marajo *akega *■: ika.' Szcialni •iemokrati pa i»io
-	: o»i iali svo e g-Iasove temu izz«:ž-z. In kljub temu bodo še vedno tr-i— ia ;e vera zasebna stvar, da niso n_'- r.r':r: ka:zliiki oerkvi. Sociji, deja-
!1 '1 £ /T1 r*u
Vaiilai s&ad v Žireh. Piše -e nam: V	ijzzo imeli volilni shod. na
ii -reci -k -rro<žali ilrlavni p-oslanei:
G»jsrizz.*:ar :er kaizlidara S. L. S. Per-^ '	se ;e -zieiežilo
.-i/'- 1 7. .2:^7. i; i,- t vilziz paz-
• ~ ~ Zv-..i,i.z r-:7 — i- -j-
-	- " • — ka" ž:: 5. 2_ S. — Ni" : :--l ■ -=-—!•>.--_	k ie-je-
5 ti. i r l.r i
l 3Ln*. 11 -i •
U SKTUisijI.
Z-..- ~ le } . _z ' - - -i _z»?r*zia ii l - žila	'.i. Zi zi. le zil
za 7- .a«	to. >i ia it 'r.
ii.H -1-JUn.u J«:CLL' ; Z'-	r-
1.H "	Za • zaz-«.- *• z^-reoi«: .-
iieri.i - —	iri" ir-ia.^ a.:2ii:-
" 1 z.:.i.iaa _ai sz-iu.-^-.a. Za."»> 7-1 ii I'." .or.i- t ?	Z',— ;a.z e n
k r i.isa.ii"! uiiiazTi.e. ia carfurh la-jauDaare > -r-^ua me 1 inaiavaf* szzaui JI i" iiiuv TJ.':. Laiiii.i 'Zunii;-i;;ui- aaai e »ui2. ta. « m>: ia.i-iiita e "-"aiumir ?'-"zaa za snu i«j i"ir:;i). 7rta* Zi-jutni! ji u* Hnui ia in:.' • iu«žrae. Tiai m iaio«'::ii 3ti : inikL • • •ar:ij!ii snaiiimi t.,»l-2.-' ai»i -Lb^n." .t* —• 1-a ioLžnn--. 7'Min v iaaiiliiar,-".
ia>Mt t iA ic .ia i ju Sakzrmaqn. Zne i. a,ic -injan r inr^aia S/ner-iii.i	.11	'7-Jiiil n-
js«.ia -iiii«t m ZT*i»':an. »iii«! .e JH»tnni"r3l lui--Ulik. -f-Tr*" T~ • Z'"
rek:i se vsi za kandidate S. L. S., razen kakih pe'ih. ki so meij shodom odšh. — Liberalci iščejo kandidatov in j vohlcev. Fa oboji odpovedujejo. Na Bučki so poiskali Pun/^rsiča. da bi jih vzel na =voje rame.
Liberalea kandidat v kamniškeai okraja. Iz brd.-kejra okraja: Liberalni Sokoli iz Doniial in brdski -kriči so ! postavili za kandidata v splošni .^kapi- , ni pisarja pri lesnem trgovcu Goljev- ; ščeku in znanega komedijontarja Slo- 1 karja. No, če bi bil deželni zbor kaka oštarija ob veliki cesu. potem bi gotovo Slokarja volili kot večnega oštarij-sk-ga ^osta. To«ia dežeini zbor ni ošta-rz. z z..- : to Siokar ostal doma pri I .::r:.	iz k me-iiji. za kar ;e res
za r«:slan-:a aLi celo ieže.niza z2i7iz i, kak;.- ri v'_eče>> -.eizzvi zc-7 z<: ra da po^uii tczek. že iz-o «2 ~ Z2a.?k.ize. No. raz2.:r.z _iez-i.ii i.*;, s-- »i? že za z r»i '.>.'-■£ > "i— i- z«: '	a o rrsz.z ;a-
fflKcna -, -i>' rc-:-z-:cc:- i<zzza.-s laaaj 3.- ta - in s-: - zršis ±nici za ; .io-sk* " -' - - i_ 7 i. a« bedo vatUi Sla-jutr-j.il
Iznečki vaLIh-	! Iz MLrajie
iir•?>». -i	::... zž?' -j V
nifZe. :	skrz* si>:»i-fi v M ;k_n>
3»:«-- :r. i. zraži z. za z.e v »-z^zilni. iznz.-. -z f . t -r-r zzažf--' -. ; Sr!ve §0 iiZz ir-. •-■»n. rjvrzz s-ičn iziše/a 2z-
Nžri ^ne-z-i i.z;.;i si .za z napraviti, a - ' — . ' s"~ : p.:zna .zz zn nalo ?« a- -,u ire-iiri za i-*--; - -z-i iec«m-jn. Zj.-./--ri a« n..rj . aa:a. pa pra-- '•sian.eiz HZa:lii za za z-zrski iapnZi s-M na.--:_,i. za s*; t ae-ii". o z aii sne ?	;«:z~L Liieril-zL
ji iizizzra s '.ii"m pr. ZR a/zciii. z/-;a/L. - -.iir ~i.*L aaiizii az žim -1 1 :Htui.ii ae s-.i	Emez.
ii i! iant-s	. ij t j-> _
aia •) aram-.uizi.ea ia ;a ia.; če o. in iu^u r-. .• i iii aa za jna 1. jaamš-i, i"' ia.?a -iznniia. ,e T~.-in.iia Mšr.itLtŽL Enaea nda smiž.	jizamii pnni:;-
.1- .vzne i- .. r"zenii~ • 7 — tj.
■ ■i. izdajale.^ z liberalci, v 1 naj se gredo pri-lažat! Na svi-pri V'j!i:?ah. pa x.o- možje!
Sako »o bili liberalni proroki osme-ieni. Iz i-zrij-ke oko!; -: Naši liberahi so se-i^j pri ino na Ml za deželno-Aonke volitve. Znane laži trosijo o gospodarstva & L. .S., napadajo dr. ŠusterMte in Larnpeta in znani dvo že k; navajajo. To je vsa kritika, !<• zabavljanje, stvarnega nič. Zato ni čudno, da preprosti ljudje spravijo v za.Jrego liixralnega govornika. Tako sT.i na Gore primahala v nedeljo go--poda Gap.gl in notarski kandidat Tav-2:• - iz Idrije. Zadnji je govoril, koliko je deželni glavar zapravil denarja pri deželni hiši. 8L000 kron je šlo brez potrebe za popravo. A oglasi se domači krnet, da vsota r.i tolika, temveč veliko manjša in takoj je Tavzes znižal vsoto na '24.000 kron. In o elektroteb-jiični napravi na Zcfrinki je govoril Tavze- da je tam re- deželni denar tja vržen. A ndar iz Idrije, ki je v ino-zem-zva t.a pni vil z rim uspehom HcktntchiKBi tečaj, je bil slučajno navzoč. Odgovarja Imeni stvarno in -ak > -tir no. da smo s*» navzoči kmei-;e prav zabavali. Tavzes se je hotel r< -š. i :i z;\ga:e s svo- nii • iridičnimi sp!--kizzii. a -r 1 r.\ is-.strOilo in vi-kako
•. i—
za iJti
nogr
i pc .: »i ' j -
kratki: med uas osebe, kazi videli in rožna 50 •j. slovenskzica "-uis-.va nič • aia. z. M nijo. ,;a kvasijo razliki z. kz i-.-.:
	krn-a
... j^r-.-	ie čez
O "-/-š.	h ?!i|>
0. k ŽO	... r,>.
Za: 0	je bila
G zre	ra 1. i
as	/vi -*■
n i .s	- -. - - -
p-:-: Gar.i'.a zzi Vavz sa in n;ih stranko zastonj bolj pritrdila k S. L. S., ko smo sp*'-snaii. da ce.o taka .-•.•■ -."na	'^
ce vesta s:va:v.e<a prav niC navc-ti pn -'.i S. L S.. Is laži potfrvvaza. kateri a sta se uaučila iz ktvralr.iii časniio*
Popotnik iz Jtirue dulia« » re.V-rak. \.i. z ..ruskem kokxivuru setn s'.i-sa.. 1.1 s*.- v zzi o k rw 'ivrar.ska F. ■ -izi z-. s ve;.. . .1 vo.>'.;--.-.. .1. .-a- ' -pri v za --..--a. z i silijo ia	kor
ne z- zre.o i zim	k> t; sv tis.
na .i. ien ; soro. kzr \ da z: .- 1 aaften IHbnatel kandidat obvisi ca U-iz Si z ki sor:. FavLnza še Prv^aizci <*
san;
iniianr
i.iZ-11
on 7-.
.. .a ra /oc-.o ztra^i. »--"	je rvk '. en liter/
'2e ki.če sLiiati FavLiu svu;e s Af. jta bo pa. Na koKxrvucu J
« se pn 1 ^ ...- smejal en
\ -
junčck, ki je pravil, da »o sc liberalci ,v Šcnt Rupertu v nedeljo po maši skrili pod streho pri Grajaku ravno tako, kakor prejšnjo nedeljo pri Šlajpahu in iskali kandidatov med kokoši. Še nekaj omahljivccv so spravili na kurje grede in so gori kokodakali. Veliko je I lilo tega, a »izvalili« niso ničesar. — Pristopil je k meni pristaš Slovenske Ljudske Stranke in odbornik iz Šent Rupcrta in mi povedal, da so v občini znižali občinske naklade na 38 procentov, torej kar za 18 procentov. Zdaj wno morali pokrivati le liberalne grehe in dolgove, zdaj bomo pa že lažje dihali. Pošteno in pametno se mora delali, pa gre, sem rekel jaz. Odbornik pa je rekel: Prav pametno in previdno se zdaj gospodari v občini in pa pošteno. Ko sva korakala proti Mokronogu, mi je tudi povedal, da je požarna hramba v Šent llupertu dobila 400 kron podpore od deželnega odbora. Kaj pa gospod kaplan in gospod fajmošter? Liberalci pišejo čez nje in pa o oni Johanci, ti gospodje so pa norca delajo iz teh poli-nianih liberalcev, ki imajo zdaj Jo-lianco za Boga. Gospod kaplan Ivan pa jo danes pri izplačevanju mleka, ko je izplačal ljudem za oktober 3300 K, rekel, naj liberalci le Jolianco volijo, pa bodo zveličani! Povem ti, da če bodo liberalci kaj veliko rogovilili, bo zopet prilezla liberalna kača na dan in ne bodo veseli svojih grehov! — Ko sva šla mimo Šlajpaha, je ta ravno vpil: Raje v pekel, kakor v nebesa. Raje v pekel in pa z Johanco! Zupančič si pa ne upa v pekel! Ko sva stala pred sodnijo, vpraša nek sosed soseda: Ti, kaj pa jc to za en list »Domačin«? Sosed pa pametno pravi: Nazaj ga pošlji, na bo, drugače ga boš moral plačati. .Tako je!
Volilni shod na Dovjem jc bil v nedeljo, dne IG. t. m., predpoldne ob 11. rili. Poročala sta gospoda vitez Pogačnik in župnik Piber. Navzoči volilci so '/ vso pazljivostjo sledili gospodoma poročevalcema, izrekli popolno zaupanje poslancem S. L. S. ter se soglasno izrekli za kandidaturo gospodov viteza Pogačnika in župnika Pibra.
Volilni shod na Krki. V nedeljo IG. novembra smo imeli tu dobro obiskan volilni shod. Govoril je deželni odbornik in kandidat splošne volilne skupino za naš okraj gospod dr. Ivan Zajec. Omenjal je novi cestni zakon, lovsko postavo, električno (ledino napravo in dokazal, koliko je Slovenska Ljudska Stranka storila v korist kmečkemu ljudstvu, odkar ima večino v deželnem zboru. Poslušalci so mu burno pritrjevali. Liberalci nimajo pokazati ničesar, kar bi bili storili ljudstvu v blagor. Vse njih delo je boj zoper vero in cerkev. Po pravici sc je poudarjalo, da je liberalna stranka brez-verska. Liberalec ne veruje v Boga. Saj »Slovenski Narod«, ki je glavno glasilo liberalcev, piše, da »nimamo nobenega razloga za bivanje Boga in ga tu-ili ne potrebujemo«. Kdor taji Boga, taji tudi Stvarnika. Zato liberalci pišejo, da sc ic »človek razvil iz živali in
plezal kakor opicc in živel na drevju«. Kdor voli liberalce, je sokriv, da se brezverske liberalne megle vlačijo po naši domovini kakor strupena rosa. Z glasovnico v roki bomo pri deželno-zborskih volitvah zopet zapodili to liberalno svojat v njene brezverske brloge. Volilci, siožno v boj do zmage!
Volilni shod v Dobu se je izvršil na Martinovo nedeljo nad vse veličastno. Vsi navzoči so z mirno vestjo zatrjevali, da tako lepega shoda Dob še ni videl. Navzočih je bilo 200 volilcev. Na predlog gospoda župnika in duhovnega svetnika J. Gerčarja prevzame predsedstvo gospod Janez Cerar in podeli besedo gospodu kandidatu dekanu J. Lavrenčiču. Uvodoma se spominja gospod govornik naših bratov. Korošcev, ki ta dan slave stoletnico rojstva očeta Einspielcrja. Zborovalci jim pošljejo na predlog gospoda dekana brzojavni pozdrav. Na enem samem zgledu dokaže dalje gospod govornik liberalno ljubezen do kmeta: za povzdigo živinoreje v deželi so dajali liberalci v proračun celih 640 K, toliko — kar mimogrede omenjamo — koliko je približno prišlo podpore za živinorejo v zadnjih letih samo za dobsko faro. Spominja se drugih postav, ki jih je storil deželni zbor v prilog kmečkega ljudstva. Kmet, steber kranjske dežele, ki je bil preje v vseh važnejših zastopih brez besede, ima sedaj povsod svoje zastopnike: v okrajnem šolskem svetu, v cestnih odborih itd. Ko je po končanem govoru dal gospod predsednik na glasovanje kandidaturo gospoda dekana Lavrenčiča in gospoda dr. Kreka, se je pokazal en sam nasprotnik. Volilci! To, kar ste storili na zborovanju, to storite tudi na volišču, pa boste čez nadaljnili šest let še bolj zadovoljni in bolj veseli šli v boj za S. L. S. kakor letos. Vaši glasovi bodo pa najboljši odgovor na hujskanje liberalnih kričačev doma in po njihovih umazanih listih. Na noge!
Volilni shod pri Sv. Ani pod Lju-belom. V ondotni šoli je imel gospod kandidat Zabret preteklo nedeljo popokane dobro obiskan shod, na katerega so došli kmetje iz cele doline. Gospod poslanec je podal jasno sliko o vseh za kme'a koristnih napravah, ki iih je S. L. S. izvršila v zadnjem zasedanju. Za njim je govoril domači gospod župnik, ki je na podlagi raznih izrekov socialističnih in liberalnih o kmetu dokazal, da kmet ne more voliti ne socialnega demokrata, ne liberalca, temveč samo pristaša katoliške stranke. Možje so bili edini v tem, da bodo volili dne 1. deccmbra gospoda Janeza Pibra, župnika v Gorjah, dne 9. decembra pa državnega poslanca Demšarja in Zabreta.
Socialno dtiuokraški shod v Za-gorju ob Savi. Blagor vam, kmečki volilci! Najboljši kmečki prijatelji — socialni demokrati — so priredili v nedeljo, dne 16. t. m., shod za vse stranke. Prišlo je mnogo radovednežev, ki pa niso kmečki prijatelji. Govoril, ne.govoril, rohnel je proti S, L. S. in vpil
Etbin Kristan, da bo zapravila milijone in naložila kmetom strašne davke. Sploh sc Kristan zadnji čas zelo poganja za kmeta in prireja shode, na katerih so večinoma samo njegovi rdeči bratci, kftietje ; se pa malo zmenijo zanj. — Bivši socialni demokrat.
LIBERALCI IN KMET.
Kako so liberalci skrbeli za kmeta. Ko so imeli liberalci še našo deželo v roki, je bil naš kmet -kakor ubogi Lazar, ki je ležal pred vratmi deželnega dvorca in prosil drobtine, ki so padale od mize deželnih magnatov. Pa še teh mu niso privoščili. V onem letu so dali za povzdigo živinoreje celih 648 kron 28 vin. Poslanci S. L. S. so pa samo za eno leto izposlovali za živinorejo 600.000 K !To zabrusite liberalnim agitatorjem v zobe! Kmet, ki bi volil liberalne kandidate, je izdajalec svojega stanu, ni vreden, da pripada našemu kmečkemu ljudstvu. Tak kmet napravi j a sani sebi vislice in plete vrv, za katero ga bodo liberalci obesili, če pridejo v večino v deželnem zboru.
Kako liberalci kmeta zaničujejo. Kmetje, tega ne pozabite nikdar, da so liberalci vaši največji sramotilci in nasprotniki. Glavar liberalne stranke, sam dr. Tavčar, vas je imenoval »cunje, napol babe«. Rekel je, da ste »nečedna druhal, ki je prilezla iz farov-škib svinjakov«. Ali je sploh kak človek kdaj tako nesramno in umazano govoril o naših poštenih kmečkih možeh, kakor je to storil glavar liberalne stranke! Ali sc dobi sploh še kak kmet na naši zemlji, ki bo tako neumen, da bo svoje lastne sramotilce 111 zaničevalce v plačilo za tako nesramnosti še volil?
NOVE LIBERALNE LAŽI.
Na shodu v Škocijanu so naši somišljeniki nazpanili, da razširjajo liberalci dve laži, namreč da hoče S. L. S. vpeljati tlake in vinski davek. Dr. Lampe je pojasnil obe laži. Slov, Ljudska Stranka je odpravila po najnovejših postavah zadaje ostanke nekdanje tlake in odpravlja tudi sedanjo tlako, pod katero zdihuje kmečki stan. Po novem občinskem, po cestnem zakonu, po šolskem zakonu itd. so se odpravile predpravice gosposkih stanov in so se najvažnejše zadeve položile v roke kmečkih zastopnikov. S. L. S. je šele priborila kmetu popolno enakopravnost z drugimi stanovi. Tudi strašno tlako, ki leži na kmečkem stanu v obliki dolgov na posestvih, odpravlja S. L. S. V ta namen se je ustanovila organizacija kmečkih posojilnic, ki je postavila kmečki kredit na lastne noge, in deželna banka, katere namen je polagoma prevzemati tudi kmečke dolgove na amortizacijo.
Druga laž je vinski da v e k. Ravno poslanci S. L. S. so se uprli z vso silo nameravanemu vinskemu davku. Vsled odločnega nastopa poslancev S, L. S. je v državnem zboru finančni minister umaknil predlog o vinskem davku. Ravno tako odločno so se uprli poslanci S. L. S. tudi v deželnem zboru kranjskem vinskemu davku. Samo poslancem S. L. S. se imajo
žili svoje želje in prošnje, katerim je obljubil gospod ugoditi, kolikor bo v njegovi moči.
Volilen shod na Viču. Zelo mnogoštevilno obiskan volilni shod smo imeli v nedeljo v Društvenem domu. Nad 250 volileev je pazljivo poslušalo kandidata gospoda deželnega glavarja dr. Ivana šusteršiča in g. Mihaela Dimnika, ko sta jasno dokazovala marljivo in vneto delovanje poslancev S. L. S. v deželnem zboru. Koncem govora se je vsem dosedanjim poslancem, zlasti načelniku S. L. S. gospodu dr. Šusterši-ču izrekla zaupnica. Vseh "250 volileev je na poziv gospoda nadučitelja dvignilo roke, da bodo pri deželnozborskih volitvah oddali svoje glasove dosedanjim deželnim poslancem za ljubljansko okolico: g. deželnemu glavarju, g. Povšetu in g. M. Dimniku. Na shodu se nam je pojasnilo, kakšnega kandidata imajo naši socialni demokrati. Našega rojaka so si zbrali — Toneta Kristana. Sam je zapustil katoliško cerkev. Svoje otroke bo pa pustil, da jih bo turški mufti učil verouk. To je najbrž prvi Slovenec, ki se je tako daleč spozabil. Vičani ne marajo takega rojaka! Socialni demokrati pa bodo soglasno oddali svoje glasove temu možu. In kljub temu bodo še vedno trdili, da je vera zasebna stvar, da niso nič proti katoliški cerkvi. Sociji, dejanja govore!
Volilni shod v Žireh. Piše se nam: V nedeljo smo imeli volilni shod, na katerem so poročali državni poslanec Gostinčar ter kandidata S. L. S. Per-havc in Kobi. Shoda se je udekžilo oki "og JOD volileev, ki so z veliko pazljivostjo poslušali govornike t.er navdušeni izjavili, da bodo vsi kot en mož volili kandidate S. L. S. — Navzoči -»o bili tudi stebri liberalne stranke, le žal, da se nobeden ni oglasil k besedi. To bodo napravili bržkone sami zase po gostilnah.
Naši kandidatje na Notranjskem. Z Blok. Za bodoče volitve je bilo veliko ugibanja, ali bo dosedanji naš poslanec gospod Franc Drobnič še kandidat. ali ne. Najprisrčnejša liberalna želja je bila seveda ta, da bi ne bil več. Prepričani so bili. da je gospod Drobni«*: za vedno uničen. Na kaj so se pri tem upirali, bomo o priliki še natančneje razložili. Za. enkrat le rečemo: Liberalci so se zopet prav urezali, njihova nakana jim je spodletela. Zato vsi za Drobnica! Njegovo dosedanje delo kot. poslanec dokazuje, da zasluži nase zaupanje. Ni treba imeti nobenega strahu in dvomov več. Zadnji »Domoljub« nam je povedal, da so naši kandidatje: Dr. Vladimir Pegan za splošno kurijo, Franc Drobnič in dr. žitnik za kmetske občine. Tako so določili zaupniki, te je sprejelo strankino vodstvo. Ce nisi liberalec, je tvoja dolžnost, voliti te kandidate.
Shod v škncijanu pri Mokronogu. Dne 9. novembra je priredila »Kmet,-ska zveza< lep in mnogoštevilno obiskan shod na Druščah. Shod je vodil nadomestni načelnik »Kmetske zveze« 4«
tukajšnji posestnik Jožef Ivomljanec. Povedal je, da se je »Kmetska zveza« izrekla soglasno za. kandidate Slovenske Ljudske Stranke: J. Hladnika, dr. Ev. Lampeta, Košaka in Vehovca. — Gospod katehet Matija Škrbee je živo naslikal škodljivost, zaslepljenost in hudobijo naših liberalcev, škocijanski volilci nimajo od njih najmanjšega dobička, pač pa veliko, veliko škode. — Gospod kaplan Anton Komljanec je govoril o »Kmetski zvezi«. Z odobravanjem so kazali kmetje, da razumejo njen pomen. — K sklepu je govoril predsednik gospod Komljanec. Omenil je prekoristne postave, ki so se sklenile na predlog S. L. S. v deželnem zboru v zadnjih petih letih, zlasti lepo je pojasnil pomen deželne banke, brez katere bi šli grunti brez cene na boben, ter z zgledi iz najbližje okolice pred-očil strupeno liberalno sovraštvo do Boga in naše vere. Zborovalci so njegovim besedam glasno pritrjevali. Izrekli so se vsi za kandidate S. L. S., razen kakih petih, ki so med shodom odšli. — Liberalci iščejo kandidatov in volileev. Pa oboji odpovedujejo. Na Bučki so poiskali Pungeršiča, da bi jih vzel na svoje rame.
Liberalen kandidat v kamniškem okraju. Iz brdskega okraja: Liberalni Sokoli iz Domžal in brdski škrici so postavili za kandidata v splošni skupini pisarja pri lesnem trgovcu Goljev-ščeku in znanega komedijontarja Slo-karja. No, če bi bil deželni zbor kaka oštarija ob veliki cesti, potem bi gotovo Slokarja volili kot, večnega oštarij-skega gosta. Toda deželni zbor ni oštarija. zato bo Slokar ostal doma pri litru, Sokolu in komediji, za kar je res sposoben, za poslanca ali celo deželnega glavarja, kakor ga vlečejo njegovi tovariši, bo pa na pustni torek, če bo šel v maškare. No, različni liberalni krčnarji se bodo že za njega potegovali, da bo več pijače, a to vrsto pametni ljudje predobro poznajo, zakaj nekateri so turške, drugi pa judovske vere, krščanski pa ne bodo volili Slokarja!
Kmečki volilci, čujte! Iz Mirnske doline. Skrivaj delajo naši liberalci. V nedeljo so imeli skrit shodek v Mokronogu pri Šlajpahu, pa ne v gostilni, ampak gori v prvem nadstropju. Seve so bili zraven glavni stebri našega liberalizma. Daleč so prišli liberalci! Niti enega shoda si ne upajo napraviti, ker jih ljudstvo pozna in jim bo dalo po notah prvega in devetega decembra. Drugega ne morejo najti, pa pravijo: Poslanec I-Iladnik in pa gorski župnik sta naredila, da se v nedeljo zjutraj ne sme šnops točiti. Liberalci, I i agitirajte s takim pri pijancih, pijanci so že tako vaši, našim možem vaše hujskanje ne bo škodovalo. Kmet, ki jo danes liberalec, je revež — ali malo prismuknjen ali pa hudoben, in v obeh slučajih naj ga imajo liberalci, ker naša stranka je stranka poštenih, značajmh mož, ne pa pijanih primoj-dušovcev. Kmetje, le vzemite v roke knjižico »Slovenski liberalizem v pravi
luči«! Kaj pravi tam liberalec o vas? Stran 47. berite: da ste zatelebani, da ste kmetje z najbolj neumnimi obrazi, da ste zabiti kot, zamorec iz Afrike, da ste potuhnjenci, pasje narave, da. ste surovi, nevedni, nečedna druhal i/. svinjakov. Le berite! In taki; zasramo-valoe boste volili? Liberalec je uš, kakor pravi sam dr. Tavčar, ki se je kmetu v kožuh usedla, in prvega in devetega decembra jo borno dobro venknj st.epli in pohodili. Živeli naši poslanci Janez Hladnik, Ivan Vehovec, Franc Košak! Kdor drugače voli, je izdajalec našega naroda! Proč z liberalci, v Afriko naj se gredo pridušat! Na. svidenje pri volitvah, pa kot. možje!
Kako so bili liberalni proroki osme-šeni. fz idrijske okolice: .Vaši liberalci so sedaj pridno na delu za deželno-zborske volitve. Znane laži trosijo o gospodarstvu S. L. S., napadajo dr. šusteršiča in Lampeta in znani dve ženski navajajo. To je vsa kritika, le zabavljanje, stvarnega nič. Zato ni čudno, da preprosti ljudje spravijo v zadrego liberalnega, govornika. Tako sta na Gore primahala v nedeljo gospoda Gangl in notarski kandidat Tav-zes iz Idrije. Zadnji je govoril, koliko je deželni glavar zapravil denarja pri deželni hiši. 64.000 kron je šlo brez potrebe za popravo. A oglasi se domači kmet, da vsota ni tolika, temveč veliko manjša in t.akoj je Tavzes znižal vsoto na "24.000 kron. In o elektrotehnični napravi na Završnici je govoril Tavzes, da je tam res deželni denar tja vržen. A rudar iz Idrije, ki je v inozemstvu napravil z dobrim uspehom, elektrotehnični tečaj, je bil slučajno navzoč. Odgovarja Tavzesu stvarno in tako spretno, da smo se navzoči kmei-je prav zabavali. Tavzes se je hotel rešiti iz zagate s svojimi juridičnimi spletkami, a se mu ni posrečilo in videli smo, kako ima laž kratke noge. Sedaj se potrudijo med nas osebe, katerih že 6 let nismo videli in pozna se jim tudi, da slovenskega ljudstva nič več ne poznajo. Menijo, da bodo kmeta, ujeli, če kvasijo različne rnarne čez naše voditelje, ko mi že po naših shodih in svojih časnikih vemo, kdo je res naš in kdo naš nasprotnik. Zato je bila pot Gangla in Tavzesa na Gore za nju in njih stranko zastonj, nas je pa št bolj pritrdila k S. L. S., ko smo spoznali, da celo taka imenitna gospoda ne vesta stvarnega prav nič navesti proti S. L. S., Ie laži pogrevata, katerih sta se naučila iz liberalnih časnikov
Popotnik iz Mirne doline o volitvah. Na mirnskem kolodvoru sem slišal, da se vozi okrog trebanjski Pavlin in s; ponuja za poslanca, pravzaprav ga liberalci silijo za poslanca, ker ne morejo dobiti mož, ki bi se usedli na liberalno soro, ker vedo, da ne l"> noben liberalni kandidat obvisel na taki šibki sori. Pavlina še Trebanjci sami ne marajo, pa ga borno drugi! Nikoli! V Trebnjem je rekel en liberalec sam: Če hoče slišati Pavlin svoje stare grehe, jih bo pa. Na kolodvoru Mokronog se je prav debelo smejal cri pi-
jančck, ki je pravil, da so sc liberalci ,v Šent Rupertu v nedeljo po maši skrili pod streho pri Grajaku ravno tako, kakor prejšnjo nedeljo pri Šlajpahu in iskali kandidatov med kokoši. Še nekaj omahljivcev so spravili na kurjo grede in so gori kokodakali. Veliko je bilo tega, a »izvalili« niso ničesar. — •Pristopil je k meni pristaš Slovenske Ljudske Stranke in odbornik iz Šent Rupcrta in mi povedal, da so v občini znižali občinske naklade na 38 procentov, torej kar za 18 procentov. Zdaj smo morali pokrivati le liberalne grehe in dolgove, zdaj bomo pa že lažje dihali. Pošteno in pametno se mora delati, pa gre, sem rekel jaz. Odbornik pa je rekel: Prav pametno in previdno se zdaj gospodari v občini in pa pošteno. Ivo sva korakala proti Mokronogu, mi je tudi povedal, da je požarna bramba v Šent Rupertu dobila 400 kron podpore od deželnega odbora. Kaj pa gospod kaplan in gospod fajmošter? Liberalci pišejo čez nje in pa o oni Johanci, ti gospodje se pa norca delajo iz teh poli-manih liberalcev, ki imajo zdaj Jo-lianco za Boga. Gospod kaplan Ivan pa jo danes pri izplačevanju mleka, ko je izplačal ljudem za oktober 3300 K, rekel, naj liberalci le Jolmnco volijo, pa bodo zveličani! i^ovem ti, da če bodo liberalci kaj veliko rogovilili, bo zopet prilezla liberalna kača na dan in ne bodo veseli svojih grehov! — Ko sva šla mimo Šlajpaha, je ta ravno vpil: Raje v pekel, kakor v nebesa. Raje v pekel in pa z Johanco! Zupančič si pa ne lipa v pekel! Ko sva stala pred sodnijo, vpraša nek sosed soseda: Ti, kaj pa je to za en list »Domačin«? Sosed pa pametno pravi: Nazaj ga pošlji, nu bo, drugače ga boš moral plačati. Tako je!
Volilni shod na Dovjem je bil v nedeljo, dne 10. t. m., preclpoldne ob 11. uri. Poročala sta gospoda vitez Pogačnik in župnik Piber. Navzoči volilci so z vso pazljivostjo sledili gospodoma poročevalcema, izrekli popolno zaupanje poslancem S. L. S. ter se soglasno izrekli za kandidaturo gospodov viteza Pogačnika in župnika Pibra.
Volilni shod na Krki. V nedeljo IG. novembra smo imeli tu dobro obiskan volilni shod. Govoril je deželni odbornik in kandidat splošne volilne skupine za naš okraj gospod dr. Ivan Zajec. Omenjal je novi cestni zakon, lovsko postavo, električno deželno napravo in dokazal, koliko je Slovenska Ljudska Stranka storila v korist kmečkemu ljudstvu, odkar ima večino v deželnem zboru. Poslušalci so mu burno pritrjevali. Liberalci nimajo pokazati ničesar, kar bi bili storili ljudstvu v blagor. Vse njih delo je boj zoper vero in cerkev. Po pravici sc je poudarjalo, da je liberalna stranka bvez-verska. Liberalec ne veruje v Boga. Saj »Slovenski Narod«, ki je glavno glasilo liberalcev, piše, da »nimamo nobenega razloga za bivanje Boga in ga tudi nc potrebujemo«. Kdor taji Boga, taji tudi Stvarnika. Zato liberalci pišejo, da sc je »človek razvil iz živali in
plezal kakor opice in živel na drevju«. Kdor voli liberalce, je sokriv, da se brezverske liberalne megle vlačijo po naši domovini kakor strupena rosa. Z glasovnico v roki bomo pri deželno-zborskih volitvah zopet zapodili to liberalno svojat v njene brezverske brloge. Volilci, složno v boj do zmage!
Volilni shod v Dobu se je izvršil na Martinovo nedeljo nad vse veličastno. Vsi navzoči so z mirno vestjo zatrjevali, da tako lepega shoda Dob še ni videl. Navzočih je bilo 200 volilcev. Na predlog gospoda župnika in duhovnega svetnika J. Gerčarja prevzame predsedstvo gospod Janez Cerar in podeli besedo gospodu kandidatu dekanu J. T avrenčiču. Uvodoma se spominja gospod govornik naših bratov. Korošcev, ki ta dan slave stoletnico rojstva očeta Einspielerja. Zborovalci jim pošljejo na predlog gospoda dekana brzojavni pozdrav. Na enem samem zgledu dokaže dalje gospod govornik liberalno ljubezen do kmeta: za povzdigo živinoreje v deželi so dajali liberalci v proračun celih 640 K, toliko — kar mimogrede omenjamo — koliko je približne prišlo podpore za živinorejo v zadnjih letih samo za dobsko faro. Spominja se drugih postav, ki jih je storil deželni zbor v prilog kmečkega ljudstva. Kmet, steber kranjske dežele, ki je bil preje v vseh važnejših za-stopih brez besede, ima sedaj povsod svoje zastopnike: v okrajnem šolskem svetu, v cestnih odborih itd. Ko je po končanem govoru dal gospod predsednik na glasovanje kandidaturo gospoda dekana Lavrenčiča in gospoda dr. Kreka, se je pokazal en sam nasprotnik. Volilci! To, kar ste storili na zborovanju, to storite tudi na volišču, pa boste čez nadaljnih šest let še bolj zadovoljni in bolj veseli šli v boj za S. L. S. kakor letos. Vaši glasovi bodo pa najboljši odgovor na hujskanje liberalnih kričačev doma in po njihovih umazanih listih. Na noge!
Volilni shod pri Sv. Ani pod Lju-beloin. V ondotni šoli je imel gospod kandidat Zabrot preteklo nedeljo popoldne dobro obiskan shod, na katerega so došli kmetje iz cele doline. Gospod poslanec je podal jasno sliko o vseli za kmeta koristnih napravah, ki jih je S. L. S. izvršila v zadnjem zasedanju. Za njim je govoril domači gospod župnik, ki je na podlagi raznih izrekov socialističnih in liberalnih o kmetu dokazal, da kmet ne more voliti ne socialnega demokrata, ne liberalca, temveč samo pristaša katoliške stranke. Možje so bili edini v tem, da bodo volili dno 1. decembra gospoda Janeza Pibra, župnika v Gorjah, dne 9. decembra pa državnega poslanca Demšarja in Zabreta.
Socialno dumokraški shod v Zagorju ob Savi. Blagor vam, kmečki volilci! Najboljši kmečki prijatelji — socialni demokrati — so priredili v nedeljo, dne 16. t. m., shod za vse stranke. Prišlo je mnogo radovednežev, ki pa niso kmečki prijatelji. Govoril, ne.govoril, rohnel je proti S. L. S. in vpil
Etbin Kristan, da bo zapravila milijone in naložila kmetom strašne davke. Sploh se Kristan zadnji čas zelo poganja za kmeta in prireja shode, na katerih so veČiiloma samo njegovi rdeči bratci, kfiietjc se pa malo zmenijo zanj. — Bivši socialni demokrat.
LIBERALCI IN KMET.
Kako so liberalci skrbeli za kmeta. Ko so imeli liberalci še našo deželo v roki, je bil naš kmet -kakor ubogi Lazar, ki je ležal pred vratmi deželnega dvorca in prosil drobtine, ki so padale od mize deželnih magnatov. Pa še teh mu niso privoščili. V enem letu so dali za povzdigo živinoreje celih 648 kron 28 vin. Poslanci S. L. S. so pa samo za eno leto izposlovali za živinorejo 600.000 K !To zabrusite liberalnim agitatorjem v zobe! Kmet, ki bi volil liberalne kandidate, je izdajalec svojega stanu, ni vreden, da pripada našemu kmečkemu ljudstvu. Tak kmet napravi j a sam sobi vislice in plete vrv, za katero ga bodo liberalci obesili, če pridejo v večino v deželnem zboru.
Kako liberalci kmeta zaničujejo. Kmetje, tega ne pozabite nikdar, da so liberalci vaši največji sramotilci in nasprotniki. Glavar liberalne stranke, sam dr. Tavčar, vas je imenoval »cunje, napol babe«. Rekel je. da ste »nečedna druhal, ki je prilezla iz farov-ških svinjakov«. Ali je sploh kak človek kdaj tako nesramno in umazano govoril o naših poštenih kmečkih možeh, kakor je to storil glavar liberalne stranke! Ali sc dobi sploh še kak kmet na naši zemlji, ki bo tako neumen, da bo svoje lastne sramotilce in zaničevalce v plačilo za take nesramnosti še volil?
NOVE LIBERALNE LAŽI.
Na shodu v Škocijanu so naši somišljeniki nazpanili, da razširjajo liberalci dve laži, namreč da hoče S. L. S. vpeljati tlake in vinski davek. Dr. Lampe je pojasnil obe laži. Slov. Ljudska Stranka je odpravila po najnovejših postavah zadnje ostanke nekdanje tlake in odpravlja tudi sedanjo tlako, pod katero zdihuje kmečki stan. Po novem občinskem, po cestnem zakonu, po šolskem zakonu itd. so se odpravile predpravice gosposkih stanov in so se najvažnejše zadeve položile v roke kmečkih zastopnikov. S, L. S. je šele priborila kmetu popolno enakopravnost z drugimi stanovi. Tudi strašno tlako, ki leži na kmečkem stanu v obliki dolgov na posestvih, odpravlja S. L. S. V ta namen se je ustanovila organizacija kmečkih posojilnic, ki je postavila kmečki kredit na lastne noge, in deželna banka, katere namen je, polagoma prevzemati tudi kmečke dolgove na amortizacijo.
Druga laž je vinski da v e k. Ravno poslanci S. L. S. so se uprli z vso silo nameravanemu vinskemu davku. Vsled odločnega nastopa poslancev S. L. S. je v državnem zboru finančni minister umaknil predlog o vinskem davku. Ravno tako odločno so se uprli poslanci S. L, £>. tudi v deželnem zboru kranjskem vinskemu davku. Samo poslancem S. L. S. se imajo
Dolenjci zahvaliti, da niso dobili vinskega davka.
Liberalci so hoteli, da naj deželni zbor zviša doklade in direktne davke. Tega ni hotela S. L. S., ker bi bil s tem udarjen naš kmet in obrtnik. S. L. S. je zahtevala, da država odstopi del svojih dohodkov deželi, in v ta namen so naši poslanci glasovali za davek na avtomobile, davek na šampanjca in peneča vina, davek na stave pri konjskih dirkah, davek na one, ki imajo letno čez 10.000 K dohodka!
Za take davke, ki bodo zadeli večinoma bogataše po velikih mestih izven naše dežele, so glasovali naši poslanci. Liberalci so hoteli obremeniti domačina, S. L. S. pa je modro vodila vse obravnave tako, da bo večji del našega deželnega primanjkljaja plačal tuj bogatin izven naše dežele.
Dom in svet.
Zima in Božič bodeta kmalu zopet precl durmi. Na prihod teh dveh vsakoletnih obiskovalcev se mora tudi naš »Domoljub« prav resno pripraviti, kor ga čaka vsako leto ob tej priliki ogromno delo. Zima in Božič pa prine-seta našim vrlim in zvestim »Domo-ljubovcem« v 48., to je v zadnji novem-berski številki položnico. Vsak naš naročnik bo torej že prve dni decembra lahko odposlal znesek 3 K za naročnino prihodnjega leta in s tem pomagal razbremeniti upravnilcovo novoletno delo. Onim cenjenim naročnikom, ki lo preradi odlašajo s plačilom preko novega leta, povemo pa že danes, da se jim bo list že v sredi januarja ustavil. Torej takoj, ko prejmete položnice, jih izpolnite in nosite na d o m a-č o pošto, na kateri prejemate list, ker le tako bomo mogli poslano plačilo vsakomur pravilno vknjižiti.
Z občnrgr zbora Rafaelove družbe. Rafaelova družba za izseljence je imela dne 20. oktobra občni zbor. Iz zapisnika povzamemo sledeče: Od zadnjega občnega zbora, dne 19. decembra leta 1912, se je oglasilo v pisarni,11*7 izseljencev. Vseh opravilnih številk jc bilo 2021. Družbeni tajnik hodi redno na ljubljanski kolodvor, kjer posreduje za izseljene. Pri ljubljanskih sodiščih je družba posredovala, da se je mladoletnim izseljencem preskrbel pošten spremljevalec, oziroma spremljevalka. Istotako se je posredovalo pri tukajšnjih agenturah zaradi boljšega reda in ravnanja z izseljenci in pa zaradi znižanih cen. Deželni odbor je naklonil družbi 1400 kron, centrala na Dunaju pa 500 kron podpore. Dohodkov je bilo v preteklem poslovnem letu 4589 kron 19 vin., stroškov pa 2076 K 33 vin. tisti preostanek znaša torej 2512 kron SG vin.
Državna podpora bednim Belo-kranjceni. Notranje ministrstvo je v sporazumu s finančnim ministrstvom dovolilo 30.000 kron državne podpore za prebivalce občin Božjakovo, Draši-či, Lokvice, Metlika in Radovica v čr-6»
noraaljskem političnem okraju, ki so bili vslcd toče oškodovani.
podpora vsled toče. Poslanec Hlad-nik in tovariši so vložili v državnem zboru nujni predlog, naj bi državna vlada nakazala podporo onim prebivalcem, ki so trpeli občutno škodo po toči. Taki kraji so Rilipovec v občini Trebnje, Borštc v občini Trebelno, več krajev v občini Škocijan in v občini Krško. Zlasti dne 15. avgusta so bili mnogi teh krajev prizadeti po hudi toči. '
Povest poštenega moža. Bilo je v poletju 1912. V občini V. na Spodnjem Štajerskem so se isti čas vršile občinske volitve. Moj sosed Ivan je sklical pristaše Kmečke Zveze skupaj in jih organiziral za boj proti liberalcem in nemškutarjem, kateri so lepo složno in sami sedali do tedaj v občinskem za-stopu. Ivan je imel srečo. Ker je bil pošten in vzoren gospodar, je imel takoj večino volilcev na svoji strani. Naša stranka je na dan volitve zmagala z lepo večino na celi črti. To je bolelo in jezilo nasprotnike. Sklenili so, maščevati se nad lvauom, ker so vedeli, da je naša zmaga njegovo delo. Ivan je bil zaročen s hčerko nekega veleposestnika v sosednji župniji. Obljubljeno je imel, da dobi ž njo vred tudi 6000 K dote. Poroka naj bi se vršila v treh tednih. Nevestin oče je bil nekoliko na strani liberalcev. Na prigovarjanje Ivanovih nasprotnikov je Ivanu zadnji hip odrekel hčerkino roko. Nasprotniki so šli še dalje. Nabujskali so njegovega soseda-stiskača, kateremu je dolgoval še izza očetovega gospodarstva 4000 K, da mu je posojilo odpovedal z naročilom, da mora isto v osmih dneh vrniti. Po nekem pijančku pa so mu nasprotniki dali na znanje, da dobi nevesto in se mu posojilo ne odpove, ako prestopi v njih tabor. Ivan pa je rekel prostodušno: Svojega prepričanja ne krodam ne za nevesto, ki bi imela vrečo cekinov, ne za stiskačeve tisočake. — Nasprotniki so začeli ubogega Ivana preganjati s tožbami in so pritirali tako daleč, da je bilo Ivanovo posestvo prodano. Vzdignil jo še par sto goldinarjev in šel je proč iz domače občine. Po prijatelju opozorjen se jc napotil v Severno Ameriko. Komaj dobro leto je bil tam in že je bil poplačan za svojo značajnost. Služil je pri gospodarju, ki je imel obširna posestva in jc bil bogataš prve vrste. Nekega dne v letošnjem poletju se peljeta z gospodarjem na daljno posestvo. Ko se vračata zvečer skozi neki gozd, napadeta ju dva roparja. Ustrelila sta konja ter padla oba po gospodarju, ho-teč ga oropati. Ivan je imel k sreči pri sebi revolver, skoči z voza in srečno sproži revolver proti roparju-velikanu, ki je davil gospodarja. Med drugim roparjem in Ivanom sc je razvil nato boj za življenje in smrt. Dasiravno hudo ranjen, vendar je ostal Ivan zmagovalec. Rešil je gospodarja gotove smrti- Za plačilo mu jc gospodar izplačal drugi dan 10.000 dolarjev (po naše 50 tisoč kron). Sedaj je Ivanu bila zopet
pot v domačijo odprla. Čez teden dni se je že odpeljal v domovino. Slučaj jo nanesel, da je bila njegova domačija zopet na prodaj. Kupil jo je. In tako vidimo Ivana zopet srečnega na svoji domačiji. Bog ga je bogato poplačaj za njegovo značajnost in poštenost.
Sodnikova izjava povzročila, da se je pošten mož obesil. Iz Št. Lorenca pišejo: Jožef Gorišek iz Mačinega dola je dal svojemu sinu Matiju, ki jo bil še v vojaških lotih, pred osmimi leti denar za pot v Ameriko. Nikdar ni imel zato kake težave. Zdaj je po novi postavi začelo orožništvo poizvedovati za vse, ki so šlj v Ameriko v vojaških letih. Pošteni mož je naravnost povedal, da je dal sinu denar. Bil je klican k sodniji v Trebnje. Tudi tam je priznal. Doma jc pravil, da jc vprašal sodnika po zaslišanju, če bo kaj huda kazen. »En let ječe vam ne fali«, je odgovoril sodnik po njegovi izjavi. Mož tega ni mogel pozabiti, še nikdar ni bil kaznovan, vedno je pošteno živel in zdaj bo zaprt! Od žalosti se mu jc duh omračil, v četrtek dne 6. t. m. se je v scnici obesil. § 228. kazenskega zakona določa, da ugasnejo vsa hudodelstva, ki sc imajo kaznovati z ječo od 10—20 let, v desetih letih, vsa druga pa v petih letih Rajnik ie bil eden najboljših mož v celi občini.
Želja na smrt obsojenega. V So-
mcrselu v Ameriki so dne 23. oktobra obesili nekega Harrija Thavsa, toda preden so ga peljali na morišče, jo prosil, da naj mu napravijo dober obed, kar so mu tudi ugodili. Pečeno gos je polagoma obiral skoro dve uri. Ko se je enkrat dodobra nasitil, jc stopil za^ dovoljen pod vislice in plačal svoj zločin s smrtjo. Tliavs jc pred šestimi mc-scci ubil pismonošo Ilarisona Brovnu.
Povoilnji na Francoskem. V sever-novzhodnji Franciji sc je utrgal oblak. Deževje jc povzročilo povodnji. 250 ljudi jc v Kalhuanci mrtvih. Iz Lime sc poroča: V mestu Kallnianca, ki jo je porušil potres, so do zdaj 250 mrličev izpod razvalin izvlekli.
Viharji v Severni Ameriki. 20 tovornih parnikov se potopilo. 100 oseb življenje izgubilo. Ameriški listi poročajo iz Ontaria v Ameriki: Ob velikem viharju na velikih jezerih se je potopilo 20 tovornih parnikov. Življenje je izgubilo do 100 oseb. Čez London pa poročajo iz Newyorka: Zadnji veliki viharji so zahtevali strašne žrtve. Pogrešajo 279 mornarjev tovornih parnikov. Z nekim tovornim parnikom jo utonilo 32 mož, pri nekem drugem pa 18 mož. V Clevelandu leži sneg več čevljev visoko. Več sto rodbin je brez strehe in so morali na stotine hiš izprazniti, ker se boje, da podere sneg strehe. Ker so vse zveze prekinjene, prebivalstvo strada.
Kaznovan vinotržec. V Neumarktu na Tirolskem so veletrgovca z vinom dr. Emila pl. Ferrari obsodili na 10.000 kron globe, ker so mu dokazali, da je že mnogo let z vodo in glicerinom potvarjal vino in tako občutno škodoval vinogradništvu.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 43/4°/o brez kakega odbitka
Uradne ure od 8. zjuiraj do i.
Glej inserat!
M Gorenjske novice
g Bohinjska Bistrica. Občinski odbor je pri zadnji seji v proračun postavil ravno tako velike občinske doklade kakor lansko leto. — Kat. izobraževalnemu društvu je naklonil 150 K. — Občinski odbor z zadovoljstvom sprejme poročilo deželnega odbora, v katerem naznanja, da se temeljito pretresuje in študira vprašanje, kako bi se napeljala tudi v Bohinjski dolini elektrika. •V seji sc je tudi s priznanjem omenjalo hvalevredno delo bivšega nadučitelja Humeka in gdč. učiteljice Zemljanove v šoli, pa tudi izven šole, zlasti tudi na polju vrtnarstva. — Sklene se, da se naprosi železniško ministrstvo, da podaljša rampo pri skladišču na kolodvoru. — Obenem prosi ves občinski odbor g. Pibra, da tudi pri nas priredi shod. — Silno zanimiva seja se je zaključila še le pozno na večer.
g Cerklje pri Kranju. Na zborovanju se-žanjskega učiteljstva je imenoval učitelj Hreščak list »Dan«, ki ga izdajajo liberalni kranjski učitelji in se tiska v »Učiteljski tiskarni v Ljubljani, najnesramnejši list. Pri nas je dobil enega novega naročnika v osebi krojača Janeza Štularja v Cerkljah. Ako je res, da gliha vkup štriha, naj ne išče ta možicelj zaslužka pri naših ljudeh, ker ti ne marajo imeti nobenega stika z naročniki liberalnih časopisov, najmanj pa še najna-sramnejšega lista.
g Cerklje pri Kranju. Kakor stekel grize očka razne osebe zopet v »Sloven. Domu«. To repenčenje, — ki kaže vso podlo dušo, — pa prihaja odtod, ker je očka poleg drugih v družbi Česenkovega Jožeta in orožnika Zadnikarja v noči od 26. do 27. oktobra prekoračil policijsko uro, plesal kot 60letni Zakonski starček z neko deklo, ko je že bila polnoč, in je domov grede prepeval po Sp. Brniku. Kajne očka, to je gotovo »vzoren gospodar«. In »vzoren gospodar« in bankir je tudi očka in njegov »ta kratki«, ko se baha s Kocjanovimi tisočaki, ne da bi se izbrisale velike številke iz zemljiške knjige, da ne bi imel »večni ženin« tako hude sape. »Vzoren gospodar« je po očkinih mislih gotovo tudi tisti, ki je zakoli-
čeval pri Porteževi meji in je mislil po ceni priti v svoji gladnosti do tujega sveta, a ga je neko 22Ietno čvrsto dekle birmovalo na vsako stran zabuhlega lica. »Vzoren gospodar« je menda tudi tisti, ki še ni povedal, ali je tista precejšnja vsota, ki se je morala povrniti Jenku, prigoljufana ali ukradena. Kar se tiče pa lova, vemo, da očku ta diši. Znano je namreč, da je on velik sovražnik »kuretine«, in da vbije kako kuro s kamnom, da gre hitro v »ajmoht«. Ali je k taki pojedini povabil že katerikrat pšaškega »dr. Zeljarja«, ni znano. Kar se tiče pa njegovega priporočila, da naj se izogibljejo ljudje mesarja Gvantca kakor blata na cesti, naj da očka vendar sam lep zgled in naj ne sili v Gvantca s svojimi prašiči. Kakor »blata na cesti« se pa resnično ogibljejo vsako nedeljo ljudje očka, ko stoji osamljen s svojim »Slov. Domom«, in ga noben možak, ki ima še kaj ponosa v sebi, ne pogleda. Zato bode pa tudi njegovo hujskanje za dejanske napade na agitatorje S. L, S. ostalo brezuspešno in na vso jezo očkino bomo slavili slavno zmago na oba dneva volitve!
g Dob. Silni vihar dne 13. novembra bomo pomnili tudi pri nas. Slamnate strehe so vse večalimanj raztrgane, veliko gozdnega drevja je polomljenega. Podrtih je do 20 kozolcev v celi fari, največ v Dobu in v Škocijanu. — Izvolilnega b o -j a. Liberalci napenjajo vse sile. Volilci, ne poslušajte jih! Posebno krtinsko občino bi radi dobili popolnoma na svojo stran. Pa ravno ta občna je najbolj potrebna, da se otrese liberalnega jarma. Saj mora ravno radi liberalcev nositi taka težka bremena kakor malokatera občina. Vsem volilcem pa eno važno vprašanje: Ali ni naravnost brezvestno voliti človeka, ki se očitno norčuje iz vašega verskega prepričanja? Odgovorite na to z volilnim listkom v roki!
g Sv. Helena. Mrtvega so našli v nedeljo 9. t. m. v gozdu blizu Osredkov, zna-nega žganjepivca Antona Lustik. Vzrok smrti alkohol. — Umrla je v nedeljo dne 9. t. m. Marjeta Kovič iz Osredkov, stara 24 let, sestra g. beneficijata v Šmartnem pri Litiji, Jerneja Kovič. Bila je prednica Marijine družbe in članica Slov. kršč. izobraževalnega društva. Marijina družba in izobraževalno društvo ji je napravilo lep pogreb.
d Vače. Sejm na dan sv. Andrej a za živino in za blago je pri nas že od nekdaj najbolj obiskan. Letos je pa sv. Andrej v nedeljo, zato bo t a s e j m že en dan prej, t. j. v soboto, 29. t. m., na kar posebno opozarjamo sejmarje. — Požig in tatvino na Klancu je v nedeljo, 9. t. m. med prvo sv. mašo res povzročila ena sama oseba. Denar ni bil ukraden ondot-nemu posestniku in trgovcu, ampak zaseb-nici Mariji Lovšelovi, ki pa še sama ne ve, ko'iko ji je bilo pravzaprav vzeto. Sum je padel na njeno sosedo Rotijo Obreza, ki je bila radi tatvine že predkaznovana ter znana kot prekanjena tičica. V pondeljek, dne 10. t. m., je naše orožništvo izvršilo pod njeno streho hišno preiskavo ter našlo ono koverto, v kateri je Lovšetova imela denar. Bilo je notri še 20 K. Rotija je nato priznala tatvino in pozneje tudi obstala, da je pod Hudorenovim hlevom po izvršeni tatvini saina zažgala, potem pa letela na-
pol oblečena k sosedu klicat, naj gredo gasit in rešit, kar se da. Ker je sama priznala, zato je sodišče ni pridržalo v preiskovalnem zaporu., Rotija čaka doma občutne obsodbe, ki ji za to. podlo dejanje ne odide. — Zdravstveno predavanje smo imeli v nedeljo, 16. t. m., v našem društvu! Prav poljudno je govoril gosp. zdravnik dr. Dolšak in želimo, da bi kmalu o tem potrebnem vprašanju nadaljeval. Poslušalcev je bilo nad sto, polovico mož in fantov. V zimski dobi bomo imeli za ženski odsek in za »Orle« ob nedeljah in praznikih krajša predavanja in razlaganja dnevnih vprašanj, kakor se je to godilo doslej. V našem društvu smo od 3. julija 1910 pa do danes imeli od časa do časa večja predavanja o raznih tvarinah, za kar smo naprosili vnanje predavatelje. Tako smo 42krat priredili večje predavanje za vse člane ter slišali v svoji sredi 46 govorov od 34 različnih govornikov. V tej smeri bomo delali naprej.
d Ambrus. Od 20. oktobra do 6. decembra se vrši pri nas poučni gospodinjski tečaj, katerega je priredil visoki deželni odbor. pod spretnim vodstovm gdč Minke Od-lasek. Tečaj obiskuje 17 gojenk. Da, to je zares nekaj novega za naša dekleta. Poučujejo se pa strojno in ročno šivanje, ter v pranju, likanju in praktičen pouk v kuhinji, sploh vse, kar bodo potrebovale za svoj poklic v gospodinjstvu.
d Iz Boštanja. Martin Knez, o katerem smo zadnjič poročali, da so ga Vrhovčani stepli do smrti, je bil že pokopan na sv. Martina dan. Poročalo se je, da je bil Martin Knez mirna duša. To pa ni rfes. Liberalci so nekemu dopisniku natvezili, da je bil miren, skozinskoz poštenjak. To pa govore zato, ker je bil njihov. Težko je o mrtvem kaj slabega povedati. Toda tukaj se pa mora. Pokojni ni imel nič vere. Še pred kratkim je govoril: Saj človek nima duše; človek umrje tako kakor vsaka druga žival. Tako se je njemu tudi zgodilo. Duhovnik ga ni dobil pri zavesti in sv. zakramentov ni prejemal, se že ne ve odkdaj. Med sv. mašo pa je popival. Bil je tepeža že vajen in je že večkrat drugim puščal, pa prav hudo. O ubijalcih pa gre glas, da so že stari pretepači, in pa,- da vsi trije cerkev mrzijo. Ali vidite, kake lesnike rastejo na liberalnih drevesih? — Kaj pa naš župan? Reklo se je, da že dolgo, menda par let ni videl cerkve. Pretečeni teden smo imeli tridnevno pobožnost sv. R. T. Ganljivo je bilo, kako se je je vsa župnija udeležila. Tudi naši nasprotniki so splošno vsi prejeli sv, zakramente. Ne, to niso nasprotniki, temveč samo zaslepljenci. Ganljivo je bilo, kako so nedolžni otročiči prepevali pred Najsvetejšim in kako dolga procesija je bila po končani pobožnosti. Samo varhi so ostali doma. Župana pa in še nekaterih boštanjskih razgrajačev tudi to pot ni bilo blizo. Prav imate; čemu bi uganjali hinavščino. Mi pa saj vemo, da imamo opraviti s popolnimi brezverci. Zapomnite pa si: Vaša komanda
bo radi vašega brezverstva padla prej ali slej. Da bi se dali pošteni, verni možje ko-mandirati od takih ljudi, to je za nekaj časa mogoče, za dolgo pa ne.
d Z Iga. Nekoliko odgovora znanemu neznatnemu dopisniku »Dana« dne 6. no-\embra t. 1. fta njegove kričeče laži proti vsemu občinskemu odboru na Igu in moji osebi glede mostu čez Išco. Prva neresnica je, da bi se bil most zdrževal že nad 25 let zaradi občinske blagajne. To dejstvo dokazuje sejni zapisnik iz leta 1894. in račun plačanih deležev z dne 18. julija 1905. Ni res, da bi bili takratni liberalni člani občinskega odbora sklenili, da bodo most napravili na stroške občinske blagajne. Odbor je sicer sklenil most popraviti, ni pa nič določil, kdo bo stroške plačal. Tudi ni res, da bi bila takratna župana Martin Zdravje in Janez Šenk vse plačala. Dopisnik se sam sebe po zobeh bije, ko pravi, da je bil most že leta 1909. plačan. Ako bi bilo to res, ne bi bilo treba meni takoj pri mojem nastopu iupanstva plačati iz svojega žepa 635 K i a most na račun občine. To sem pa moral radi tega storiti, ker ni bilo v občinski blagajni nič. Tudi ni res, da bi bil kedaj trdil, da domačih občanov ne bom terjal za stroške pri popravi omenjenega mostu. Lažnjivo jt tudi. kar navaja o občinski seji z dne 21. februarja 1911. Odbor je v isti seji le zavrnil pritožbo Martina Vrenka na podlagi tu ležečih računov, ker so udeleženci k popravi mostu že pretečena leta plačevali. Naj-osiudnejša laž pa je, da bi bil deželni odbor naročil samo nekatere izterjati. Isti je z odlokom z dne 7. marca 1912, št. 5143, naročil, da se izterja od vseh, ne pa le od nekaterih przadeiih posestnikov. Dopisnik tudi govori nekaj o napačnih in ponarejenih občinskih zapisnikih. Povem mu pa le toliko, da so bili vsi tozadevni originalni zapisniki in računi predloženi deželnemu odboru, kateri je v tej zadevi pravično razsodil. Ako se pa dopisunu zdi krivica, naj se pa obrne na takratne liberalne očete, ki so te ogromne stroške napravili. Seveda je dopisunu le hudo za kronce, katere bo moral šteti za most — a pomagati mu ne morem. Iz vsega podlega pisanja v takem listu, kakor je »Dan«, se spozna, kako dopisnik z Iga hiepeni po županskem stolčku, toda ta je previsok za njegovo neznatno osebico. — Sploh pa izjavim, da človek, kateri nima to iko poguma, da bi se podpisal pod svoje lazi, v mojih očeh nič ne velja. Matija Men-ce;, žtipfin,
d Kostel. Pri nas, v občinah Fara in Banjaloka je silno klaverno življenje. Ljudje beže na vse strani sveta kakor ptice iskat si kruha. Reveži smo še precej zapuščeni. Povsod čiiamo, kako se pašniki izboljšujejo, železnice zidajo, ceste grade, vodovodi stavijo. Pri nas pa vlada pravo zimsko spanje, ln vendar bi se dali tudi pri nas pašniki in naše planine zboljšati, da bi ljudje, kaj več pridelali in doma ostali! Kuželci prosijo že leta in leta za most, občani Banjeloke in Novega sela za vodo, pa ne vemo, kdaj bomo uslišani. Pri nas je sploh velika sila za vodo. Nositi jo moramo na glavi po pol ure, če jo hočemo piti. Boljši in premožnejši posestniki imajo vodnjake, bajtarji jo pa pogrešamo. Lansko jesen so bili enkrat gospodje od agrarne komisije pri nas in so se sami prepričali, kako zapuščen je naš 81
svet. Obljubili so nam, da bodo naše pašnike zboljšali. Da bi jih res kmalu! Ko bi ne prinesli krošnjarji tuintam kak krajcar domov, ne vemo kaj bi bilo z nami. Brez krošnje bi bili zares pravi siromaki! Veliko potreb imamo. Bog daj, da bi nas merodajni gospodje kaj kmalu uslišali!
d Muljava. Ker se je zaradi poslov odpovedal dosedanji g. župan, je bil pri novih volitvah z veliko večino izvoljen županom Josip Kutnar, odločen pristaš S. L, S. — Zgradba nove ceste od Muljave na Ivančno gorico kljub slabemu vremenu hitro napreduje in se bliža skoraj koncu. Imeli bomo sedaj namesto ozke — poti, pet metrov široko cesto in devet novih železobeton-skih mostov. Cela stavba je zelo trpežna in praktično izvršena. Vsa dela vodi podjetnik Anton Zavodnik iz Višnje gore pod nadzorstvom Deželnega stavbnega urada v Ljubljani.
d Radeče. Popravek. Slavno uredništvo! Sklicujč se na § 19. tiskovnega zakona, prosim slavno uredništvo, da priobči v naslednji številki »Domoljuba« na tem mestu z istimi besedami sledeči stvarni popravek glede notice pod vzglavjein Občni zbor Kmečke zveze za sodni okraj Radeče: 1. Ni res, da bi me bil vznemiril shod Kmečko zveze, res pa jo, da rnc ni vznemiril, ker sem za ta shod zvedel šele dne IG. novembra 1913., oziroma en teden kasneje. 2. Ni res, da bi bil pokazal svoje liberalno srce s tem, da sem zabavljal čez »farje«, res pa je, da še liberalnega srca nikoli nisem imel in ne rabim nikdar besede »farji«. 3. Ni res, da sem rekel nebesa so za stare babo in otroke, res pa je, da enakih besed še v šali ne rabim. 4. Ni res, da bi bil na katerikoli način le z eno besedo kaj agitiral za liberalce, res pa je, da nisem in ne bom agitiral za libernlre. Dežela pa me plačuje le za vestno izpolnjevanje moje službe. — Radeče, dne 17. novembra 1913. — Z velespoštovanjem Josip Šimenc, deželni dacar.
d Spodnji Kašelj. Umrl je v Spodnjem Kašlju pri Ljubljani posestnik in mašinist južne železnice v pokoju Frančišek Dovč. Bil jc poštenjak stare korenine in kot tak vedno zvest volilec Slovenske Ljudske Stranke.
d Stari novi kot. Da se je postavilo kandidatom kaplana g. Škulja smo se pri nas zelo razveselili. On je bil namreč, ki je našo Drago in naše Kote slovenski javnosti odkril. Kar se je pa pri nas napravilo izobraževalnega in gospodarskega dela, je delo g. Škulja. Enako nas je politično vzdramil. Da je v naših vaseh razširjen »Domoljub«, da k nam v več iztisih zahaja dnevnik »Slovenec«, da smo imeli že več lepih političnih in izobraževalnih shodov, se je za nas potrudil g. Škulj. Delo za našo cesto, ki jo prosimo že toliko časa, je bilo glavno v njegovih rokah. Enako za živinorejsko zadrugo. Izposloval je podporo šoli, zadrugi in posameznikom za zboljšanje hlevov. Gojimo za to nade, da tudi na bodočem svojem mestu bo delal z isto vnemo za nas. Nadvse nam je žal, da ne bomo mogli pri volitvah izkazati svojega zaupanja kot bi radi; od doma so namreč okro vsi možje-volilci, deloma v tujih šumah deloma v Ameriki.
Upamo pa, da drugi okraji izkažejo svoje zaupanje, kar v polni meri zasluži, delavnemu možu.
d Škocijan pri Mokronogu. Orli in gr-muljsko gasilno društvo so spremili k pogrebu 201etnega fanta Antona Hočevarja. Bil je ljubeznjiv in blag član društev. Ker je bila ravno nedelja, je številna množica' gledala dolg in otožen sprevod. Naj prosi blagoslova za društva, ki jih je na zemlji ljubil.
d Šmartno pri Litiji. Predavanj e o zimskem krmljenju in oskrbovanju goveje živine bo imel v nedeljo dne 23. novembra po krščanskem nauku v društveni dvorani ravnatelj1 kmetijske šole na Grmu gospod Viljem Rohrman. Predavanje znamenitega veščaka bo zanimivo in koristno; zato so mnogobrojno udeležite. Pogovorili se bomo ob tej priliki tudi o raznih gospodarskih stvareh in pobirala sc bo tudi uclnina članov »Kmetijske podružnice«.
d Št. Lovrenc. Na semenj sv. Klemena v ponedeljek, dne 24. t. m., bo popoldne ob 2. v šoli v Št. Lovrencu kmetijsko predavanje. Poskusili bomo za vso okolico osnovati lastno kmetijsko podružnico. Povabljeni so vsi domači in sosedi iz Trebnjega in Št. Vida.
d Št Peter pri Novem mestu. Velika nesreča se je pripetila dne 12. t. m. proti večeru. Kake četrt ure od Nove gore so v hmelniškem gozdu trije možje podirali bukve. Podžagava'i so jih in podsekavali. Nesreča je hotela, da so istočasno omahnile tri bukve, ki so podkopale pod seboj dvoje žrtev. 581etni Anton Saje in 63letni Primož Strgar, oba vzor-moža, pridna delavca, sta obležala na licu mesta mrtva. Oba ponesrečenca sta iz Nove gore. Le škoda, da niso ljudje pri takih opravilih bolj previdni!
d Trebnje. Podpisanega je prosil na semnju v Škociianu dne 18. septembra t. 1. neki mož, da bi mu menjal 200 K, oziroma kakor je oni rekel sto goldinarjev. Ko mu je podpisani na to res menjal in mu pred pričami izročil štiri bankovce po 50 K, mu je neznanec dal v roko bankovec za 100 K in podpisani ničesar napačnega sluteč, ga je lepo spravil in še le pozneje, čeprav še na semnju spoznal, da je bil oškodovan za celih 100 K, ker se mu je izročilo namesto 100 gld. samo 100 K. Ker je mnenja, da se je to morda od neznanca pomotoma zgodilo, prosi, da bi mu neznanec, če je pošten, izročil še manjkajočih 100 K. — Anton Rctelj, posestnik na Ječkovcu, pošta Dol« nja Nemška vas pri Trebnjem.
d Vrhovo pri Radečah. »Domoljub« je že večkrat opozoril na posurovelost, ki se je zadnji čas razpasla med fanti na Vrho-vem. Večkrat so ti ponočnjaki napadli s kamenjem mirne fante, ki so se zakasneli vsled opravka. Da je bilo to pritoževanje opravičeno, še najbolj dokazuje žalostni dogodek od 9 t. m.: uboj Martina Kneza iz Šmarčna, pri katerem so bili udeleženi fantje Franc Poznajilšek iz Loke pri Radečah, Karel Klembas iz Vrhovega in Ivan Rozman iz Praprotnega. Celo stariši sami se čudijo podivjanosti svojih otrok. Kdor pa ima oči, se ne čudi, ker ve, da so krivi stariši, ki puščajo svoje še nedorasle otroke
med take spridene fante, kjer se ne sliši drugega kakor kvantanje in tako ostudno preklinjevanje, da je človeka groza. Kriv je pa tudi tisti gostilničar, ki s šnopsom, katerega točiti niti nima dovoljenja, napaja take ponočnjake. Kako da mu vendar županstvo ali pa kaka druga oblast ne stopi na prste? Ali je enemu dovoljeno vse?
d Iz Žužemberka. Česar smo se dolgo bali, se je zgodilo: ob Ribnikarja smol Naši liberalci so strašno žalostni, ker so izgubili panj in matico. Že poleti je bil na dražbi prodan njihov »hotel«, sedaj pa jim je neusmiljena usoda ugrabila še njihovega komandanta Ribnikarja. Vse laži pri preiskavi in vsi slavospevi po liberalnih časnikih mu niso mogli pomagati; znana klofuta na pustni večer je bila tako huda, da ga je zbila iz Žužemberka pa notri v Logatec I Kdo bo pa Podboju, cunjarju, dacarju in drugim brihjtnim liberalcem dopovedal, koga naj volijo za poslanca, ko je prej kar Ribnikar mislil za vse? Ni čuda torej, če so se težko ločili od njega in so mu za slovo priredili slavnosten večer z licenco za godbo in ples, to pa, kakor se za prave liberalce spodobi, na petek pred Vsemi Svetniki, ko je bil dvojen post. Da so od Ribnikarja slovo jemali celo noč in bili drugi dan v posteljah pri sv. maši, se razume samoobsebi. Vodil je vso to liberalno po-božnost naš g. notar, kateremu se to, kot nekdanjemu gorečemu »Daničarju« najbolj poda! Baje se je tudi ze'o trudil, da bi tudi vse »boljše polovice« 'iberalcev pomagale obhajati to postno slovesnost, pa jih razven par najbolj dražestnih in bogaboje-čih ni bilo blizu. Največjo gorečnost je pokazala zopet liberalna posojilnica, ki je bila zastopana po ravnatelju in večini odbornikov. Zakaj je ravno njej tako hudo za Ribnikarjem ne vemo, kakor nam tudi ni znano, zakaj so ga šli častit nekateri gostilničarji in trgovci, ki bi bili strašno hudi, če bi jim rekli, da so liberalci. Morda so to storili iz veselja, da bodo enkrat Ribnikarja »frej«, nekateri morda tudi v upaniu, da se bodo enkrat zastonj dobro imeli. No, ti so bili bridko prevarjeni, kajti zastonj ni bilo na tej krokariji nič, razven mnogoštevilnih prekrasnih govorov o Ribnikarjevih zaslugah, kateri so se pričenjali seveda z »gospoda moja kajti« končavali pa z ono žalostno narodno: »kdo bo dekle tebe troš-tal?« Tako je torej Ribnikarjeva glorija v Žužemberku žalostno končala. Še bolj žalostno »vižo« zažvižgajo sedaj njegovi častilci, ki so tri dni po njegovem odhodu dobili račun za klobase in druge zaužite dobrote v znesku 47 kron, vkljub temu, da so, kakor trdijo, vse sproti plačali. Pravijo, da se je tej vsoti še g. notar začudil, čeravno ni vajen majhnih računov! Liberalci sedaj s strahom stikajo glave, češ, odkod tolik račun, pa kako ga poravnati. Naše mnenje je tole: Klobase so morda dvakrat zaračunane, ker je bil dvojen post. Račun pa naj-ložje poravnate, če pošljete še enkrat »ha-rambašo« okolu z nabiralno polo, na kateri naj bo zapisano: »protovoljni prispevki za Ribnikarjeve klobase«. O uspehu te zanimive zbirke bo tudi gotovo »Slovenski dom« z veseljem poročal, da mu ne bo treba več lagati, kako naš »vikar« ljudi za škofa »iz-žema«.
Danes rdeč —
Jutri mrtev!
8e bi lahko opravičeno trdilo % ozi-rom na stotero sredstev, ki so jih danes v časopisih naznaniš, da jutri zopot s iiozorišča izginejo.
Tu ne pom:ga nobena reklama
ko sredstvo samo no drži, kar naznanilo obl jublja. Nasprotno pa opozarjamo tukaj kratko, ponižno in brez vsako reklamo na dva sredstva, ki sta so ž o od zadnjega stolotja som kot popolnoma zanesljivo izkazala in sicor: 1. izborili Fellarjevzolifrčni fluid z znnmko ,,Elzafluid", katori — kakor smo so sami prepričali — odpravi boločino, ozdravi, osveži, okropea mišico in kite, vpliva oživ-Jjajočo in poveča opornost, prepreči mnogo rovmatičnih in lahkih bolezni, ki so jih dobi vsled prepiha aliprehlttjenja. 12malih ali Odvojr.ih ali 2 specialni steklenici fran-ko 5 K.
2. Vam hočemo povedati, da tisočero ljudi proti pomanjkanju apetita, goreči ci (Sod-brenncn), toži v želodcu, nagonu k pluvanju. slabostim, kovcauju, napenjanju in proti vsakemu motenju prolmvo h
1 »osebnim uspehom rabi Fol-erjovo odvajalno ltabarbara-krogljico z znamko „El/.a-kroffVJlce", (iskat. 4 K Iran ko, ln vedno zopot čujemo reci: Nič ne gre čez dobroto
obeh Follorjovih pre-pnratov z znamkama ,.Elzailuidu in „Klza-krogljico", sli pnzi naj so prod posnemanji in n uroči naj so ju'pristno s tem, da so natančno naslovi na:
E. V. FELLER, lekarnar v Stufiici, Elzstrg 16 (Hrvatsko).
E2
Notranjske novice
n Bloke. Viliar jc napravil pretekli četrtek zvečer mnogo škode. Ruval jo drevesa, prevračal kozolce, trgal strehe, pobijal okna. Na pokopališču je prevrnil tudi nekaj spomenikov, med drugimi spomenik pokojnega župnika Kaplenika.
n Iz Grahovske okolice. V tukajšnji vasi Grahovo so letos sezidali lepo, novo parno mlekarno, ki je sedaj povsem izgotovljena in že posluje. Zelo lepa stavba, postavljena po načrtih tamošnjega mlekarskega vodje gospoda Osk. Bolima. Mlekarna je last gosp. F.vg. Zacli-a iz Trsta; je velikega pomena za vso tukajšnjo okolico kakor tudi za Bloke, odkoder odvaža velike množine mleka. V teku desetih let svojega obstanka jc prinesla našim kmetom znatne koristi. — Dovršena je tudi nova okrajna cesta, ki bo vezala cirkniško in starotrško okolico. S tem so dobile naše vasi tako potrebno medsebojno zvezo. — Strašen viliar je divjal tukaj v noči 13. novembra in povzročil veliko škode na poslopjih in na drevja.
n Iz Vipave. V četrtek zvečer smo imeli tudi v Vipavi hud vihar z brzino 90 km na uro, ki pa ni napravil po dolini nobene škode. Burja nam namreč vsako leto preskusi hiše in drevje na 120 km v uri, zato se »malenkost« 90 km nič ne pozna. Ste pač drugje bolj mehkužni, ko niti 90 km na uro ne morete prenesti. Tudi avtomobilu sta do-
zdaj burja in niornik prizanesla, —i Naša vinska kupčija je silno živahna. Veselje je gledati voz za vozom, ki že nekaj tednov drdrajo na postajo ali med stare znance na Pivko in v Rovte. Tako kmalu niso Vipavci še nikdar spravili svojega pridelka v denar, tla-si jc bila letina jako bogata. Vino je letos jako milo, ne preveč močno, vendar zelo prijetno. Povsod hvalijo naše vino. K nam prihajajo v obilnem številu Ljubljančani, Dolenjci, Štajerci, Dunajčani, poznajo nas pa tudi Čehi, Moravci in Poljaki. Kmetijsko društvo v Vipavi se je bogato založilo z vinom raznih vrst od najpriprostejših do najfinejših dezertnili vrst. Vino razpošilja po celi monarhiji. Odjemalci scx brez izjeme z vinom zadovoljni, zato ostajajo povečini stalni naročniki. Kmetijsko društvo ima veliko zaslugo, da je svet opozorilo na vipavska vina. Ljudje pravijo, da bodo še »kopali«, to se pravi, da bodo opuščene vinograde še prenavljali. Za Ameriko se tu ne menimo veliko. Veseli smo, da smo vino hitro prodali; menj bomo pili, denar pa pametno porabili. Tako bi moralo biti po vseh vinskih krajih. Ako se vino doma pije, ni nazadnje ne dnar-cev ne blaga, kakor poje znana ribniška. Kjer se vino doma popije, tam vlada največja revščina. Tudi točenje »poc! vejo« ni za kmeta. Pameten kmet ga proda rajši en vinar ceneje, kakor bi ga točil »pod vejo«. No, letos na Vipavskem ni sile, da bi ga morali »pod vejo« ločiti, saj bo vina kmalu zmanjkalo, če bo živahna kupčija še nekaj tednov odprta. Cena vinu je od 32 K za 1 lil dalje.
Izobraževalno društvo v št. Jerneju. Dne
23. novembra t. 1., t. j. v nedeljo, upi izori Slov. katoliško izobraževalno društvo v »Društveni dvorani« igro »Čevljar«. Prijatelji zabave .pridite, ne bo vam žali
»Sv. Lucija« v Domžalah. Dr. Krekova igra »Sveta Lucija«, ki je pri prvi uprizoritvi napravila velik utis, se v Društvenem domu v Domžalah še enkrat uprizori v nedeljo dne 23. novembra popoldne ob pol 4. uri.
Izobraževalno društvo v Predosljlh priredi v nedeljo, dne 23. novembra, Konštantinovo slavnost, pri kateri se bo igrala lepa igra: Sveti Just. Kdor želi videti kaj lepega, naj se udeleži te slavnosti. Igra se bo ponovila naslednjo nedeljo, dne 30. novembra.
Gospodarske vesli.
Premovanje goveje živine v Radečah pri Zidanem mostu. Deželni odbor vojvodine Kranjske priredi v sredo dno 20. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne.na sejmišču v Radečah pri Zidanem mostu premovanje govejn živine sive pasme. Premovali se bodo biki, krave s teleti in brez telet ter lepe te-lice. Za vsako k premovanju prignano goved je prinesti s seboj živinski potni
82
list. Kjer se vodijo rodovniki in zapisniki poizkusile molže, je prinesti s seboj tudi izpisek iz rodovnika iti zapisnika o poizkusili molži. K premovanju prignana živina mora biti točno ob določeni uri na premovalnem prostoru, ker bi se sicer na "prepozno prignane živali ne moglo ozirati. Živina mora biti osnažena, krave zjutraj pomolže-iie, ker bi se sicer od premovanja izključile. Premovanja se lahko udeleži vsak živinorejec iz občin bližnje okolice, kateri je najmanj pol leta lastnik k premovanju prignane živine. Prednost ima pri premovanju pašna živina, živina članov živinorejskih zadrug in živina, katere lastnik ima s seboj izpisek iz rodovnika in zapisnika o poizkusili molži. Vsak živinorejec more dobiti le po eno premijo za vsako razstavljenih živali. Poleg premij se bodo delile tudi diplome onim živinorejcem, ki razstavijo v posameznih vrstah po več najlepših živali.
Kmetijska šola na Grma priredi za mladeniče, ki se hočejo praktično izvežbati v obrezovanju in oskrbovanju drevja, v cepljenju in gojitvi dreves v drevesnici itd., praktični sadjarski tečaj, ki bo trajal od 15. januarja do 15. maja 1914. V ta tečaj sc sprejme 6 učencev v starosti od 16 let naprej. Sadjarski vajenci dobe brezplačno hrano in stanovanje in v denarju 10 kron nagrade na mesec. Nekol-kovane prošnje, katerim je priložiti izpustnico ljudske šole, krstni list in pa domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandi-ja — Kranjsko) do 14. decembra 1913.
Kleiarski tečaji. V primeru z drugimi, bolj naprednimi vinorodnimi deželami jc naše kletarstvo še na jako nizki stopnji. Zaraditega je zlasti sedaj, ko je nastala potreba, da vino izvažamo, nujno potrebno, da se naši vinogradniki popriraejo boljšfcga kletni jenja ter da pridelujejo dobro, okusno, čisto in stanovitno vino, ker je drugače nemogoče, s pridelki drugih vinorodnih dežel uspešno konkurirati. Kaj pomaga gospodarju-vino-gradniku še tako lepo grozdje, ako ne zna injega pripraviti tako pijačo, ka-koršno se dandanes po svetu zahteva? iiuvnofako je tudi za kletarje, vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom, znanje umnega kletarstva,
zlasti pravilnega ravnanja s posodo in z vinom, neobhodno potrebno, kajti iz najbolj žlahtne kapljice se z nepravilnim ravnanjem lahko naredi najgnus-nejša pijača. Da imajo ukaželjni priliko se v umnem kletarstvu temeljito izučiti, priredi c. ki-, vinarski nadzornik B. Skalicky pri državni vzorni kleti v Rudolfovem tekom tekoče zime več trodnevnili kletarskih tečajev. Kdor se misli katerega teh tečajev udeležiti, zglasi naj se takoj pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Rudolfovem. Ker jc število udeležencev za vsak tečaj omejeno, treba je, komur je na stvari ležeče, čimprej se zglasiti. Vsak, kdor bo v tečaj sprejet, bo o tem potom posebnega vabila vsaj en teden pred pričetkom tečaja obveščen. — C. kr. vinarsko nadzorstvo za Kranjsko v Rudolfovem.
Odgovorni urednik Joiei Gostinčar, drž. poslanec.
Mnenje gospoda dr. J. Mayrja v W a g r a j n u.
Gosp. J. S e r r a v a 11 o
Trst.
Vaše železnato kina-vino S e r r a v a 11 o mi je izborno rabilo pri zdravljenju slabokrvnosti in poapnenja žil. Izkazal se je kot izborno okrepče-valno sredstvo vseh stanjih oslabelosti, naj je bil tak vzrok velika izguba krvi ali dolge bolezni, uničujoče telesne moči. Me zelo veseli, da mi jc mogoče se izraziti tako laskavo o Vašem izdelku.
W a g r a j n , 8. junija 1911.
D r. M a y r.
Slabotne, suhe in bolne otroke
okrepi takoj Fellerjevo pristno ribje olje. Malbkrvni in škrofulozni otroci in odrasli ga radi zavživajo, ker je brez duha in okusa. Po izjavi več zdravnikov ima večjo vrednost kakor druge mešanice in emulzije, ker vsebuje več učinkujočih tvarin. Dve steklenici za 5 kron Iranko razpošilja E. V. Feller, dvorni lekarnar v Stubici, Elza-trg 16, Hrvatsko.
Najboljše žepne in stenske, kakor tudi krasne marmornate ure ter vse zlate in srebrne predmete dobite najceneje pri tvrdki II. Suttner, Ljubljana, Glavni trg 25.
Proti obolelosti sopilnih organov
je najboljše sredstvo Thymomel Scillae lekarnarja B. Fragnerja v Pragi, ki lajša kašelj in varje pred opasnejšiiru boleznimi. Dobi se skoro v vseh lekarnah in stane steklenica 2 K 20 vin. — Pazite strogo na ime Thymomel Scillae.
Nadležne bolečine zlate žile, ki mučijo pacijenta telesno in duševno ter mu grenijo življenje, odstrani najboVj gotovo Saxlelinerjeva »Hunyadi Ja-nos« grenčica. To je pravi prijatelj vseh onih, ki so si vsled svojega poklica nakopali to bolezen, prijatelj, ki ga ne smejo nič več zanemarjati učenjaki, uradniki, pisatelji, sploh vse osebe, ki morajo veliko sedeti. Spccielno pri zlati žili ima pristni »IIunyg.di Janos« zelo ugoden vpliv na zdravje, ker ne čisti samo vsaki dan črevesa, ampak odstrani tudi hipohondrijo in pomanjkanje dobrega teka.
Dobrih stvari je mnogo — a najboljša je samo ena vsake vrste. Med kavnimi pridatki je najboljša gotovo Kolinska kavna primes; tako vsaj so razsodile naše gospodinje — in te znajo v takih rečih pravilno razsojati! Našim gospodinjam se je Kolinska kavna primes zaradi svoje nedosežne kakovosti tako priljubila, da i>ovsod zahtevajo in rabijo samo ta kavni pri-datek. Vemo pa tudi, da je Kolinska kavna primes edini pristni domači kavni pridatek, in jo zato kupujejo tem raje.
£axigen
I idealno odvajalno
sredstvo v obliki sadežuiti pust it j, ki gotovo in milo ufiinkuje in ima naj. boljši prijeten okus. Izvirna škatlja (20 kosov) L 1-30.
Dobiva so v lekarnah in pri glavni rulogi;
C. Brad?, Dunaj I. Floischmarkt 2.
!! Aijitirajte za „Domornba"!!
KAJ JE PRALNA VESELICA?
uititiiitiiittiiiiiiitiiiititttitiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiitiittiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiafiiiiiiaiiiitiiiiitittiiiitaiiiiiiiiititiigiiiiitiiiii
To jc Usti veseli dan, kadar se snaži perilo > Schichtovim milom, znamka "Jelen". Perilo postaja očividno čisto. V krat* kem času, med prepevanjem in smehom, jc izvršeno vse delo. V vsakem kosu Sdiiditovega mila je skrit palček, ki skrbi za to, da perici ni treba toliko drgati.' Perilo ostane vsled tega dolgo časa kot novo in se nc raztrga tako hitro, kakor če se pere z navadnim milom, katerega pralna moč se mora nadomestiti s silnejšim obdelovanjem perila.