PRIMORSKI DNEVNIK
Posi,,,
«“.SffiVSSr - Cena 35 lir
Leto XVIII. - St. 158 (5242)
Obetajoč začetek drugega dela zasedanja
ženevske razorožitvene konference
Ameriški in sovjetski delegat sta napovedala nove spremembe v zadevnih načrtih SZ sprejema predlog osmih nevezanih držav o prekinitvi jedrskih poizkusov
TRST, torek 17. julija 1962
ŽENEVA, 16. — Drugi del zasedanja razorožitvene konferen-j • ■« se je začel danes pod predsedstvom indijskega delegata j*11®- daje upati v konkretnejše rezultate kakor v prvem de-,u- To so po današnji seji poudarili predstavniki nekaterih Negacij.
Predsednik Lall je poudaril,------------------
'? sta bili v času prekinitve ■je‘,a konference podani dve »azni izjavi: prvo je podal Hru-~V°v, ki je poudaril, da je Somatska zveza pripravljena spre-"tt kompromisne formule, da Phde do splošne razorožitve,
"bigo pa je podal Kennedy, ki j* Poudaril, da je razorožitev FjOgoča in nujno potrebna. b®“ je dalje omenil odsotnost Paticije in izrekel upanje, da °° Pariška vlada spremenila ®v°3e stališče in koristno pri-!Pevala k delu konference.
.sledila je splošna debata, med SJtero je najprej govoril ameri-j*1 delegat Arthur Dean. Med FOfSm je izjavil: 1. ZDA so iz-*wistile prekinitev dela konfe-
rence, da proučijo svoj načrt m vnesejo nekatera izboljšanja, ki jih je Dean označil za «bistvena in spravljiva». 2. Načrt «Vela» za proučevanje podzemeljskih jedrskih eksplozij je nudil ameriškim izvedencem pozitivne podatke in možnost priprave novih nadzorstvenih metod. 3. Za prihodnje delo bo potrebno izbrati in osvetliti tista vprašanja, glede katerih so. še temeljne razlike, ter jih temeljito proučiti, tako da bo mogoče čim hitreje napredovati. Zatem je Dean ponovil glavna načela zahodnega stališča gled» razorožitve, ki so ravnotežje v razorožitvi in dejansko nadzorstvo.
Voditelj sovjetske delegacije Zorin je omenil pozitivne in negativne dogodke v zadnjih tridese-
''"""iiKMimimiiiMiiniiiMmimiiinimniinnmiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiUHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiii
Mac Millanove težave glede skupnega tržišča
.LONDON, 16. — Mac Millan je
,a°es dokončal sDremembe v svo-
i, -s dokončal spremembe v svo-t- vladi. Zamenjal je drugih de-članov. Vsa današnja nova l. novanja £e tičejo ministrov,
' n>so v ožji vladi. Današnje .Premembe niso nikogar presene-U *• ker so jih pričakovali. Od ir'aa zvečer dalje se je britanni* vlada skoraj v celoti spreme-]' . Zatrjuje se, da je Mac Mil-jjj1 sedaj odločen pripeljati Ve-t--..Britanijo v evropsko skupno aisče, pri čemer mu praktično Wniaga vsa britanska veleindu-v prvi vrsti pa kemijska eaustrija. Izločil je iz vlade vse Ptotievropejce».
Laburisti so sicer s preseneče-nJem, vendar pa z neprikritim
DANES
V Ženevi se je danes začel del zasedanja razorožitve. J* konference. Zasedanje se zadnja ob rahlem optimizmu na straneh, čeprav se še ved. ®° nadaljujejo jedrski poizkusi, naziog za optimizem Je tudi v JJejstvu, da so tako predstavniki 5PvJttske zveze kakor predstav-n’k> ZDA napovedali nekatere saremembe v svojih načrtih, ki bj omogočili kompromis. ^)astj so važne ameriške napove-o spremembi načrta, kar se nadzorstva nad jedrskimi , »splozijami, glede katerega so nesoglasja največja.
Mnogo zanimanja je vzbudil intervju Hrustov» s skupi-ameriških časnikarjev. Izjave ”ruščova so bile zelo umerjene, poudaril Je, da ni nepremostlji. 'h ovir za sodelovanje med in SZ, ter Je ponovil prl-®r*vijenost SZ za sporazum o "<kinitvi jedrskih poizkusov. ^**de Berlina ps. je znova pou-.»«I, da Je sedemnajst let po °nčani vojni nujno potrebno od. *,r»niti njene posledice in skle. mirovno pogodbo z Nemči-Ce ne bo sporazuma, bo SZ '°6pisala ločeno mirovno pogod-vendar pa ne postavlja no-tn*ga roka in bo najprej izčr. I*1* vsa sredstva v prizadevanj1. da. se sporazume z ZDA. Kar se tiče Alžirije, so zopet »^očarani vsi tisti, ki so upali, se bodo stvari še bolj za. : e,,e in zaostrile, tako da bi pri ,**J zadevi imeli korist kolonialni. Alžirska vlada Je sporoči.
da se bo podredila sklepom, *\ Jih bodo sprejeli na zasedanj1 «veta vilajetov, ki se Je za-»inoči. To pomeni, da bo . J*kakor prišlo do kompromisa, J' la želijo vsi prijatelji mlade eodvisne Alžirije.
. Precejšnjo pozornost je zbudil •H obisk U Tanta v Parizu. rt*1, bo skušal prepričati de JJblla, naj ne nadaljuje svoje "“strukcije proti OZN.
Nizozemski zunanji minister |.ri<ie danes na uradni obisk v k*iiJ°, kjer se bo razgovarjal s •čcionijem in Fanfanijem o Prašanjih, ki zadevajo politično :aružitev držav članic evropske •jjspodarske skupnosti. Politična ®ružlteV Zahodne Evrope Je "*mreč naletela na precejšnjo Jlro: de Gaulle si to združitev •mišijj tak0 da bi imela v njej J'avno besedo Francija, oziroma ’ Pariz-Bonn, vse druge države
*	temu odločno nasprotujejo. .Poslanska zbornica nadaljuje
*.nes razpravo o FurlaniJI.Jullj-.** Krajini ; predvidevajo, da bo
*	jakon odobren v kratkem. Mesečnik ministra Pastoreja
|/*ta demokristjanski desnici, da v[, I ko gre za omejevanje pri. '•egijev kapitalističnih skupin,
*	P» nikoli ne protestira, ko *re ža obrambo svobode posameznikov pred samovoljo monopolov.
veseljem pozdravili «šentjernej-sko noč» konservativcev, ker So psihološko sedaj na boljšem. Po njihovem mnenju ne bi mogla konservativna vlada bolj jasno pokazati obsega svojih napak.
Kar se tiče vstopa v skupno tržišče, je bivši glavni ravnatelj FAO lord Boyd Orr ostro kritiziral zadevne načrte britanske vlade. V pismu, ki ga je poslal zasedanju osebnosti, ki nasprotujejo Mac Millanovi pobudi, pravi, da bi vstop v skupno tržišče spremenil Veliko Britanijo «v zunanji satelit združene Evrope z nemško nadvlado». V pismu dodaja: «Nikoli v zgodovini ni neka velika država, ki v vojni ni bila poražena, padla tako nizko, da zahteva rešitev pri bivši sovražni državi. Dvakrat smo porazili poizkuse Nemčije, da bi vladala nad nami. Pripadnost skupnemu tržišču bi povzročila zniža-. nje življenjske ravni za naše de-1 iavce in hkrati izgubo neodvisnosti dežele, ki je bila svoj čas velika.»
Predstavnik Foreign Officea je danes izjavil, da Velika Britanija želi, da se z njo posvetujejo, kar se tiče pogajanj za politično e-notnost Evrope, preden se skupina šestih dokončno sporazume. Poudarja se, da želi britanska vlada, da se z njo posvetujejo in ne da jo samo informirajo. Najbolj primeren forum za te razgovore bi bil svet ZEZ, v katerem so Velika Britanija in skupina šestih držav. Želeti bi bilo, da bi ta sestanek bil še pred 10. septembrom, ko bo konferenco ministrskih predsednikov Commonweal-tha v Londonu.
tih dneh: pozitivna dogodka sta po njegovem mnenju konferenca miru v Moskvi in sporazum o nevtralnosti Laosa. Negativni pa so ameriški jedrski poizkusi v atmosferi ter izjave nekaterih o-sebnosti NATO. med katerimi izjave Mac Namare.
Zatem je Zorin sporočil, da je Sovjetska zveza vnesja nekatere spremembe v svoj načrt upoštevajoč pri tem ameriško vztrajanje, kar se tiče konvencionalnega orožja. Prva sprememba se tiče sprejema načela odstotkov: «Vse konvencionalno orožje vsake vrste in tudi prevozna sredstva bo treba zmanjšati do trideset odstotkov in ga preusmeriti v miroljubno uporabo v prvf fazi, in za petintrideset odstotkov v drugi fazi, medtem ko bo do popolnega uničenja moralo priti ob zaključku zadnje razorožitvene faze». Drugi predlog pa je klavzula v zvezi z nevarnostjo vojne: prepovedati bi morali manevre in premike čet ob sodelovanju dveh ali treh velesil. Za manevre v državnem okviru pa bi jih bilo treba vnaprej napovedati drugi strani. Uvesti bi morali izmenjavo vojaških misij in nagle komunikacije med načelniki glavnih štabov in s tajništvom OZN. Dalje je Zorin sporočil, da Sovjetska zveza nima ugovorov proti uvodu pogodbe, če bo ta postal sestavni del pogodbe. Zatem je izjavil, da bi morali proučiti vsak posamezen člen obeh načrtov, kar bi omogočilo hitrejše napredovanje. Predlagal je, naj bi obnovili seje posebnega odbora s proučevanjem dveh ukrepov: prepoved širjenja jedrskega orožja in nevarnost vojne po pomoti.
Italijanski predstavnik Cavalletti je poudaril, da že nadaljevanje konference točno ob določenem času pomeni pozitiven dogodek, in je dodal, da bo Italija storila vse, kar more, da pride do sporazuma. Po njegovem mnenju je najvažnejše vprašanje, ki ga je treba čimprej rešiti, prekinitev poizkusov z jedrskim orožjem. Glede tega je dejal, da je. Italija mnenja, da je spomenica osmih nevezanih držav še vedno veljavna ter da jo bo treba vzeti kot podlago za sporazum. Dalje je Cavalletti dejal, da bi bilo koristno če bi se obnovilo delo odbora za delne ukrepe. Kar se tiče postopka, je dejal, da bi bilo treba proučevati razna vprašanja med skupinami izvedencev. Dalje je pozval konferenco, naj bi imela bolj spontane diskusije, tako da delegati ne bi vnaprej pripravili svojih izjav, ter naj bi prišlo do številnejših privatnih stikov.
S predlogi Cavallettija, kar se tiče postopka, se je strinjal tudi britanski delegat Godber. Razni drugi govorniki so izrazili upanje, da bo konferenca končno začela konkretno delovati. Prihodnja seja bo jutri.
Na tiskovni konferenci, ki .je sledila plenarni seji, je sovjetski delegat Zorin izjavit, da sovjetska delegacija sprejema predlog osmih nevezanih držav glede prekinitve jedrskih poizkusov, toda
ni pripravljena sprejeti drugih danes zanikal, da so ZDA pri-
predlogov in tudi ne more reči, ali bodo v Sovjetski zvezi v krat* kem izvršili nove jedrske poizkuse. Dalje je Zorin izjavil, da bo treba ukrepe, ki se tičejo znižanja konvencionalnega orožja, in ukrepe za omejitev nevarnosti iz-nenadnih napadov, vključiti v načrt pogodbe in jih obravnavati na plenarni konferenci, kakor je predlagala Švedska.
Glede ameriškega načrta «Vela» o ugotavljanju podzemeljskih eksplozij je Zorin izjavil, da bodo o njem lahko govorili v pododboru, če bodo zahodne države predložile upoštevanja vredne informacije.
Predstavnik britanske delegacije je izjavil, da po njegovem mnenju spremembe v sovjetskem načrtu razorožitve ne pomenijo spremembe sovjetskih namenov, da se nevtralizira zahodna jedrska sila, in da je težnja teh predlogov paralizirati NATO.
Ameriški predstavnik pa je izjavil, da ZDA cenijo vse, kar lahko pripelje do zmanjšanja nasprotij, ki so se pokazala v prvem delu zasedanja konference.
Ameriški državni departma je
pravljene sprejeti 1. januar 1963 kot datum za prenehanje jedrskih poizkusov. V zadevni izjavi se dodaja, da bi morali vsak predlog, ki se tiče datuma o ukinitvi jedrskih poizkusov, upoštevati v zvezi z interesi in varnostjo ZDA in «svobodnega sveta» ter bi bil odvisen od sklenitve sporazuma o primernem sistemu nadzorstva.
Francoska skupščina razpravlja o atomskem orožju
PARK, 16. — Francoska narodna skupščina je začela danes popoldne razpravo o resoluciji proti vladi, ki so jo predložile opozicijske skupine. Resolucija v glavnem obsoja načrte vlade, da zgradi naprave za izdelovanje i-zotopov v okviru načrtov, da o-boroži francosko vojsko z atomskim orožjem. Toda resolucija ne bo mogla prodreti, ker je za zrušitev vlade potrebnih 241 glasov.
Hruščov: Ni nepremostljivih ovir za dobre odnose med ZDA in ZSSR
SZ je pripravljena odpovedati se novim jedrskim poskusom, če pride do sporazuma o razorožitvi in o uničenju jedrskega orožja ■ Nobenega roka za mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo
MOSKVA, 16. — Danes so objavili intervju, ki ga je Hruščov imel s skupino ameriških časnikarjev. Med drugim je Hruščov izjavil, da Sovjetska zveza razpolaga s protiraketnim izstrelkom, ki je tako spopolnjen, da lahko «zadene muho v vesolju». Dalje je Hruščov izjavil, da bo Sovjetska zveza podpisala mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo, dodal pa je: «Ne bom postavljal nobenega roka.»
Kar se tiče jedrskih poizku-
sov, je Hruščov dejal, da je Sovjetska zveza mnenja, da je upnica za eno serijo teh poizkusov. Samo če bo dokončala to serijo, bo na isti ravni z Američani. Zatem upa, da bo prišlo do sporazuma o stalni prepovedi jedrskih poizkusov.
Takoj zatem je Hruščov dodal: «Če bi Američani ustavili svoje jedrske poizkuse in če bi dosegli sporazum o splošni in popolni razorožitvi in o uničenju jedrskega orožja, ne bi bilo potrebno, da mi izvršimo novo serijo poizkusov. Toda če bi Amerika nadaljevala take poizkuse, bomo seveda prisiljeni mi storiti isto.»
Na vprašanje, kaj misli o Ken-nedyjevi izjavi od 5. julija, da bodo ZDA nadaljevale napore za zmanjšanje mednarodne napetosti, je Hruščov odgovoril, da so na svetu različni socialni sistemi
Zgodovina bo presojala, kateri je boljši. «Vsekakor, je dodal Hruščov, se lahko živi v miru tildi z različnimi socialnimi sistemi in Sovjetska zveza ima s svoje stra ni namen storiti vse, da spor med komunizmom in kapitalizmom reši z mirnimi sredstvi.» Zatem je Hruščov izjavil, da ni nepremostljivih ovir za dobre odnose med Sovjetsko zvezo in ZDA. Obe državi prav lahko med seboj sodelujeta.
Omenil je nato, da med obe-mi državama ni trgovinskih odnosov in to je odvisno od ZDA, ki nočejo trgovine s Sovjetsko zvezo. «Žal nam je, je dodal Hruščov, toda ne zaradi tega, ker morda potrebujemo ameriške proizvode, temveč ker trgovina omogoča boljše odnose med narodi. Pomanjkanje trgovinskih odnosov je odvisno od dejstva, da so ZDA zavzele vodstvo v borbi proti komunizmu. Zaradi ameriškega
tlili ililliilitliiltiiililiiiitiiiiiiiilltiiiliiiiiiiiiiiiiiitiiiiilliiiti lil iiiiiii lili lil lliiilliliiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiliiiiiliiiitiiiiitiiniiiiiiiii milil unitimi liimiiliillli milil intuì ih mini luminili n iiiiiihiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii
Alžirska vlada se bo podredila sklepom ki bodo sprejeti na zasedanju vilajetov
Ben Bela poudarja, da je kompromis mogoč - Vojaška posvetovanja v Tlemeenu
ALŽIR, 16. — Zvedelo se je, da se bo svet alžirskih vilajetov sestal verjetno v prihodnjih 24 urah. Alžirski minister za informacije Jazid je izjavil, da je optimist glede rešitve krize in je dodal, da so že v teku tajni stiki med predstavniki šestih vilajetov.
Jazid je dalje izjavil, da se bo alžirska vlada podredila sklepom, ki jih bodo sprejeli na tem sestanku, in da bi tudi sprejela sklicanje narodnega sveta alžirske revolucije, do katerega bi lahko prišlo še ta teden, če se bodo na sestanku vilajetov sporazumeli glede tega. Ben Heda je sklical za nocoj sejo svoje vlade.
Prevladuje mnenje, da bo prišlo do kompromisa, ki bo pripeljal do modusa vivendi do prihodnjih volitev v ustavodajno skupščino, ki bodo 12. avgusta.
Alžirski zunanji minister Dah-lab je nocoj izjavil, da bo odstopil, če ne bo svet vilajetov rešil sedanje krize.
Ben Bolov predstavnik Bumen-džel je odločno zanikal, da namerava Ben Bela odpovedati e-vianske sporazume, pri katerih je tudi on sodeloval. Bumendžel je dodal, da je v Tlemeenu v teku važen vojaški sestanek, da pripravi zasedanja sveta vilajetov. Po sestanku bodo objavili u-radno sporočilo.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIlIlHIIIIimMlllllllllllllllllllimiHlltlllllllllllllllimilMllIillllllllllllllMIMMIUIIIIIIIIIMIIIIItllllllllllllllllllllllMinMIIIIIUIIllinillUglllllllllllllllllllll
TEZKOCE POLITIČNE ZDRUŽITVE ZAH. EVROPE
Nizozemski zunanji na uradnem obisku
minister v Italiji
Ben Bela izjavil: «Kompromis je mogoč in je tudi enostaven. Dovolj je, da se na eni in na drugi strani sprejme povratek te zakonitosti. Kar se mene tiče, sem se temu vedno prilagodil.
Potrebno je, da vsi spoštujejo sklepe narodnega sveta alžirske revolucije. V Tripolisu je bil sprejet politični program. Ta je določal imenovanje političnega u-rada, ki bi vodil vse zadeve revolucije. Alžirska vlada pa bi morala s.svoje strani, obdržati odgovornost naših odnosov s tujino do .imenovanja vlade, ki bi izšla iz ustavodajne skupščine. Ko je po sporazumu večine članov narodnega sveta alžirske revolucije bilo treba imenovati politični u-rad, so predsednik vlade in dva podpredsednika zapustili skupščino in s tem onemogočili nadaljevanje dela. Vendar pa je alžirska vlada še dalje prevzemala odgovornost, ki bi morala biti v izključni pristojnosti političnega u-rada. Gre torej za pravo zlorabljanje oblasti».
Dalje je Ben Bela izjavil, da
Zakon o avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini pred odobritvijo - «Nuovo Osservatore» o katoličanih in naeionalizadji električne industrije
RIM, 16. -— Jutri pride na uradni obisk v Italijo nizozemski zunanji minister Joseph M. A. H. Luns, ki bo imel razgovore s podpredsednikom italijanske vlade in zunanjim ministrom Piccionijem, predsednikom vlade Fanfanijem, nato pa ga bo sprejel tudi predsednik republike Segni. Razgovori bodo zadevali predvsem vprašanja v zvezi s politično združitvijo držav članic evropske gospodarske skupnosti, kajti znano je, da se Nizozemska, prav tako tudi Belgija in Luksemburg,
odločno upirajo de Gaullovi zamisli politične združitve Zahodne Evrope pod okriljem Francije, oziroma osi Pariz-Bonn.
V	senatu so danes začeli razpravo o zakonskem osnutku, ki vsebuje ukrepe za razvoj šole v triletnem razdobju 1962-65. Gre za spremenjen načrt o razvoju šolstva: prvotni načrt, ki ga je bil senat že odobril, je obsegal razdobje desetih let; sedanji načrt, ki ga je poslanska zbornica že odobrila, pa predvideva isti izdatek, toda za razdobje treh let; hkrati pa so črtali iz načrta tudi finansiranje konfesionalnih zasebnih šol, ker so temu nasprotovali socialdemokrati, republikanci in socialisti. Obenem z razpravo o tem osnutku pa bodo senatorji razpravljali tudi o proračunu ministrstva za prosveto.
Poslanska zbornica bo jutri nadaljevala in zaključila razpravo o regulacijskem načrtu za italijansko prestolnico, popoldne pa ho nadaljevala s proučevanjem zadnjih členov zakona o Furlaniji-Julijski krajini. Po sporazumu med predstavniki parlamentarnih skupin, bodo poslanci odobrili ta zakonski osnutek najkasneje do prihodnje sobote.
V	političnih krogih pa vlada naivečje zanimanje za zakonski osnutek o nacionalizaciji električne industrije, ki ga bodo v kratkem predložili parlamentu. Domnevali so, da bo «komisija 45», ki proučuje ta zakonski osnutek, zaključila svpje delo že danes, tudi če bi morala zaradi tega za-
sedati pozno v noč, kakor je bil baje namen njenega predsednika Togniju. Toda komisija je danes odobrila le 8. in 9. člen, od katerih predvideva prvi člen odkup delnic dosedanjih električnih družb in ijjihovo zamenjavo z državnimi obveznicami, in glede katerega je desnica predložila številne popravke. Komisija je sprejela le nekatere popravke, ki so jih predložili sporazumno demokristjani in socialisti. Jutri bosta na vrsti 10. in 11, člen, ki zadevata nekatera vprašanja fiskalnega značaja v zvezi z nacionalizacijo električne industrije. Desnica se seveda ne strinja s tem, da se razprava o tem osnutku zaključi čimprej, in bo skušala zavleči razpravo do konca meseca (rok za proučitev tega osnutka zapade namreč 30. t. m.); vendar prevladuje mnenje, da bo komisija zaključila svoje delo v prihodnjih dneh in da bo poslanska zbornica začela razpravo o nacionalizaciji električne industrije še pred koncem tega meseca. Predvidevajo tudi, da bo opozicija desnice proti temu ukrepu neprimerno močnejša, kot se je pokazala v primeru zakona o avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini, in da zato ni pričakovati, da bi bil ta zakon odobren pred prvo polovico avgusta.
Vedno v zvezi z nacionalizacijo električne industrije je zanimivo, kaj piše mesečnik «Nuovo Osservatore», ki ga urejuje minister Pastore (ki pripada sindikalistični struji KD «rinnovamento»). Clan-kar ugotavlja med drugim, da se je desničarska manjšina v KD, ob
priliki nedavne razprave v glavnem odboru KD o politiki vlade levega centra, predvsem pa o nacionalizaciji električne industrije, sklicevala na katolištvo, ko je obsodila politično linijo, ki sta jo uveljavila Moro in Fanfani; pripominja, da je v primeru nacionalizacije res nekaj, kar zadeva katoličane bolj kot take, kakor pa kot demokrate: to pa je «premoč gospodarskih skupin, ki z odločitvami maloštevilnih skupin posegajo celo v osebno življenje državljana, z obtežilno okoliščino, da so te odločitve posledica kriterija največjega profita»:	«Ne-
dvomno je čudno — pravi član-kar — da so politično aktivni katoličani tiho ali hrupno zaskrbljeni nad vsakim zmanjšanjem privilegija in premoči zasebnikov, medtem ko niso smatrali nikoli za primerno obsoditi tistih omejevanj osebne svobode in tistih nevarnosti, ki zadevajo etično zavest državljanov in ki izhajajo vprav iz prekomernega razširjanja učinkov odločujoče ekonomske moči posameznih skupin, ki je ne odtehta ustrezna okrepitev javne oblasti.»
Kar zadeva nacionalizacijo elek-trične industrije pa člankar zatrjuje, da gre le navidezno za nov ukrep, ker gre «dejansko za u-krep, ki se vsiljuje v neki določeni fazi kapitalističnega razvoja, prav tisti fazi, do katere je naše gospodarstvo prišlo v teh letih. In v tej fazi nastane večja razlika med zasledovanjem nekaterih zasebnih koristi in koristjo skupnosti v celoti, namreč tisti razmik, ki mu ekonomisti pravijo razhod med zasebno in družbeno koristjo», Clankar pripominja, da gre pri nacionalizaciji električne industrije za «tipično operacijo demokratizacije itali j an. skega gospodarskega življenja», kar je po njegovem mnenju v skladu s «stalnimi obvezami, ki jih je KD prevzela na vseh svojih kongresih od leta 1946 dalje».
Zvedelo se je, da štirje ministri pritiskajo na Ben Hedo, naj bi prišlo do sprave. Razen Dahla-ba so to še minister za informacije Jazid, državni minister Ben Tobal in minister za oboroževanje Busuf.
Minister za informacije Jazid je
potrdil, da se bo plenarno zasedanje sveta vilajetov začelo še nocoj blizu Orleansvilla nà sredi poti med Alžirom in Tlemcenom.
Dodal je, da bo vseh šest vilajetov primerno zastopanih, in je izrazil upanje, da bo kriza rešena. V zadnjih oseminštiridesetih urah so bili pripravljeni sestanki predstavnikov vilajetov.
Iz Tlemcena poročajo, da rta tjakaj prišla bivši predsednik alžirske vlade Ferhat Abas in polkovnik Bumedien, ki sta se sestala z Ben Belo skupno z drugimi voditelji vilajetov.
V intervjuju, ki ga je Ben Bela dal dopisniku pariškega lista «Le je bilo sklenjeno, da bosta voja-Monde», poudarja, da bo vloga vilajetov verjetno odločilna za rešitev spora in da je kompromis z alžirsko vlado mogoč če ta spoštuje sklepe, ki so bili sprejeti v Tripolisu.
Ben Bela je poudaril, da je nujno potreben sestanek narodnega sveta alžirske revolucije, in je dodal: «Menim, da bo narodni svet alžirske revolucije predstavniško telo, dokler ne bo njegov sestav redno spremenjen». Dodal je: «Narodni svet alžirske revolucije so izbrali prav tisti, ki so danes na vodstvu alžirske vlade in ki se sedaj nočejo udeležiti njegovega zasedanja. Prav ta svet jih je pripeljal na oblast in pred njim so pozneje ostali v manjšini. Gre za navadno igro demokracije. Seveda sem mnenja, da bo treba v prihodnje ta svet razširiti. Toda sedanji trenutek je resen in uporabljati moramo obstoječe ustanove. Narodni svet alžirske revolucije je edini organski izraz zakonitosti, in s svoje strani ne dopuščam in ne bom dopustil, da bi suverena Alžirija delala svoje prve korake s kršitvijo temeljnih načel demokracije. Ce bi sprejeli to kršitev zakonitosti, bi imeli državni udar vsakih šest mesecev».
sl a voditelja tretjega in četrtega vilajeta navezala stike z vsemi vilajeti, zato da se predlaga narodnemu svetu alžirske revolucije rešitev sedanjega spora. «Prepričan sem, je dejal, da bo prišlo do rešitve, ko bodo vilajeti izrazili svoje stališče. Pozneje se bo sestal narodni svet alžirske revolucije, da ratificira njihov sklep».
Glede glavnih točk njegovega programa je Ben Bela izjavil: «A-grarna reforma je naša glavna zahteva. Evianski sporazumi so vključeni v naš program. Glede o-stalega odpira program socialistične perspektive. Govori se o militaristični nevarnosti. Ta program jasno določa, da mora novo Alžirijo graditi in voditi politična stranka. Te naloge pripadajo politični organizaciji FLN. Narodnoosvobodilna vojska ni državni organ. V formuli, ki smo jo pripravili, se vojska ne istoveti s stranko, stranka se ne istoveti z državo. Poudarjam torej, da ni militaristične nevarnosti. Ce bi se nekega dne pojavila taka nevarnost, bi se ji uprl, kakor se danes upiram poizkusu zlorabljanja oblasti».
Na koncu je Ben Bela izjavil,
skrajnega antikomunizma nastajajo tudi težave za rešitev nemškega vprašanja. To bi se lahko rešilo že zdavnaj. Mnogo je skupnega v naših stališčih glede tega. Nočem naštevati teh skupnih stališč, ker so razgovori še v teku, in nočem ustvarjati težav a-meriškim politikom. Vsekakor je sovjetsko stališče znano. Do sporazuma ni prišlo, ker zahodne dr. žave nočejo umakniti svojih čet iz zahodnega sektorja Berlina. M| poudarjamo, da bi ta umik ustvaril pogoje za normalizacijo položaja v mestu in bi omogočil u-stanovitev svobodnega mesta» Zatem je Hruščov dejal, da navzočnost ZDA v zahodnem Ber. linu očitno stremi po povečanju mednarodne napetosti. Dodal je, da je Sovjetska zveza pripravljena jamčiti svobodo Berlina skupno s Francijo, Veliko Britanijo in ZDA in pripravljena je sprejeti tudi intervencijo OZN pri tem jamstvu. Omenil je zahodne U- . ditve, da imajo pravico imeti svoje čete v zahodnem Berlinu, ter je dodal, da izhaja ta pravica iz vojne, ki so jo skupno vojevali. Toda vojna se je končala že pred sedemnajstimi leti.
Poudaril je, da se morajo ostanki druge svetovne vojne naglo likvidirati, in je dodal, da se številni Američani strinjajo z njegovim stališčem glede rešitve berlinskega vprašanja, in je omenil časnikarja Lippmana, ki je dejal, da se sedanji položaj v Berlinu ne bi mogel vleči več za drugih deset let.
Kar se tiče meja, ki so bile določene po drugi vojni, je Hru-ščov dejal, da so te sedaj na splošno priznane. Celo kancler A-denauer pravi, da jih ne misli menjati z vojno. Na vsak način jih je treba legalizirati.
Omenil je možnost podpisa ločene mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo, prav tako kot so ZDA podpisale ločeno pogodbo z Japonsko. C e bi se podpisala ta pogodba, ne bi se zgodilo nič. Toda do tega koraka bo SZ prišla šele tedaj, ko bodo izčrpana vsa sredstva za sporazum z (Zahodom. Pripomnil je, da je Zahod tisti, ki grozi s silo, če bo SZ podpisala mirovno pogodbo. Poudaril je, da je mirovna pogodba dejanje miru, in na to_ dejanje bi hotele zahodne države odgovoriti z vojno. Izjavil je dalje, da Sovjetska zveza ne postavlja nobenega roka, ker ni izgubila upanja, da se bo sporazumela z zahodnimi državami.
Kar se tiče Kennedyjevih izjav, da bo storil vse za zmanjšanje mednarodne napetosti, je Hruščov dejal, da jih zelo ceni, toda na žalost tem besedam niso sledila dejanja.
Na vprašanje, kdaj bo Sovjet, ska zveza dovolila svobodno kroženje ameriških časopisov in knjig v SZ, je Hruščov odgovoril, da v Sovjetski zvezi objavljajo številne dobre članke, toda zahodni tisk objavlja mnogo stvari, ki ne ugajajo Sovjetski zvezi. Dodal je,
(Nadaljevanje na Z. strani)
im milil im n im u iiiiii u n imunim m m m n ■rniuii ti n iiimmiiiniiiiiiiiiMi m m im mini iilliMHMiiiiiiiiiilN
Carinske olajšave pri potovanju v Jugoslavijo
Glede možnosti kompromisa je da imajo Evropejci v Alžiriji svo-
je pravice, svoje mesto in da so tudi koristni. «Alžirija, je dodal Ben Bela, potrebuje alžirske kadre evropskega porekla, ki so potrebni za obnovo in za gospodarski razvoj».
V Ženevi sestanek treh zunanjih ministrov
WASHINGTON, 16. — V diplo-matskih krogih se je zvedelo, da bo od 19. do 25. julija v Ženevi konferenca treh zahodnih zunanjih ministrov. Rusk, De Murvil-le in lord Home bodo prišli v Ženevo za podpis sporazuma o Laosu. Domnevajo, da bodo ob tej priložnosti govorili o Berlinu, o Daljnem vzhodu in Afriki, o jedrski politiki NATO ter o celotnih clnosih med Vzhodom :n Zahodom in končno o pomoči azijskim, afriškim in latinskoameriškim razvijajočim se državam.
Trije zahodni zunanji ministri se bodo sestali tudi z Gromikom. Dean Rusk bo odpotoval iz Wa-shingtona v noči od četrtka na petek.
BEOGRAD, 16. — Na podlagi najnovejših določil carinskih oblasti je razširjen seznam predmetov, ki jih tuji potniki lahiko prinesejo v Jugoslavijo kot osebno prtljago. Poleg oblačil in obuvala in predmetov za osebno higieno, se lahko brez prijave nesejo v Jugoslavijo po en fotografski aparat, gramofon, tranzistor, magnetofon, radioaparat in športni rekviziti. Ni obvezna prijava niti za potniški avtomobil ali motorno kolo, s katerim tuji potnik potuje v državo. Če skupno potuje zakonski par ali družina več odraslih članov, spada v njihovo
Volilna zborovanja v Alžiriji. Na sliki predsednik alžirske vlade Ben Heda govori
v Alžiru
na zborovanju
osebno prtljago tudi ustrezno šte. vilo navedenih predmetov, glede katerih ni obvezen vpis v prijavo.
Največja novost pri sprostitvi carinskega postopka je v tem, da carinsko prijavo napravi samo tisti potnik, ki nosi večje število predmetov, kakor se predvideva za njegovo osebno prtljago. Ukinjeno je tudi obvezno prijavljanje devizne valute, ki jo nosi tujec v Jugoslavijo. Sprostitev carinskega postopka bo zmanjšala čas zadrževanja na meji,
U Tant v Parizu
PARIZ, 16. — Tajnik OZN U fant je prišel danes iz Londona v Pariz. Popoldne je imel dolg razgovor s francoskim zunanjim ministrom de Murvillom. Govorila sta o glavnih vprašanjih, ki jih obravnava OZN. Zlasti sta podrobno govorila o Kongu. Politični opazovavci zatrjujejo, da bo U Tant med nadaljnjimi razgovori s francoskimi voditelji skušal prepričati francosko vlado, naj ne nadaljuje svoje obstrukcije proti OZN. V teh krogih pravijo, da bo Franciji sedaj težko še dalje bojkotirati OZN, zlasti zaradi naraščajoče važnosti afri-ško-azijske skupine v tej organizaciji. Z vstopom Alžirije v OZN bo polovica članov OZN (t. j. 55 od 110 afriških in azijskih držav. Zato bodo imele te države vedno večjo vlogo pri glasovanjih v OZN. Ce se dodaja, da mor* Francija upoštevati posebne odnose, ki jih ima s štirinajstimi afriškimi državami in sedaj z Al-žirjo, je težko misliti, da bo de Gaulle vztrajal pri nadaljnjem bojkotiranju OZN.
SIRACUSA, 16, — Paolo Bordonaro iz Solarina se je preit mnogimi leti izselil v Ameriko. Sedaj pa je prispela vest, da je umrl v Los Angelesu, kjer je živel. Z oporoko je Bordonaro zapustil sorodnikom za 40 milijo nov lir nepremičnin. Toda v oporoki je tudi rečeno, da bodo morali dediči spraviti njegovo truplo iz Kalifornije v domačo zemljo.

Česa v Južni Afriki
nikoli ne vidi
tujec
Lažen in neprijeten položaj, v katerem se je znašel predsednik posebnega odbora OZN za jugozahodno Afriko Carpio, in izkušnje novinarja dobro znanega ameriškega časopisa «Washington Post», naj bodo v opozorilo vsem obiskovavcem Južne Afrike, da dobro proučijo anatomijo apartheida.
Kaj pričakujejo ti ljudje, da bodo videli v nekaj dneh pri ras? Ali si domišljajo, da bodo videli Verwoerda in njegove ministre, kako naganjajo Afričane z biči, trupla črncev na pločnikih, okovane sužnje, ki jih vodijo v rudnike in tovarne, lačno otroke in objokane ženske? Ce mislijo to, potem bodo razočarani.
Videli bodo namreč tanek sloj civilizacije, ki tako uspešno prekriva rane apartheida, da bodo izgubili smisel za ravnotežje, kot sta ga izgubila Carpio in a-meriški novinar.
«Washington Post» je že obravnaval preuranjene in nepremišljene izjave Carpia o apar-teidu po njegovem kratkem obisku v Južni Afriki, kar je spodbudilo Alberta Luthulija, da ie protestiral. Se več pa se bo slišalo, ko bodo obravnavali njegovo poročilo v OZN.
Se zmeraj menim, da je južnoafriško časopisje potvorilo Car-pove izjave, da pa so njegov ton in ocene že same po sebi dovolj žaljive.
Kar zadeva novinarja «Washington Post», so njegove izkušnje tako značilne ir poučne, da zahtevajo daljši komentar.
Povsem slučajno se je dopisnik časopisa «Washington Post» mudil v Johannesburghu, ko je neka skupina Verwoerdovih nacističnih pristašev napadla bele ženske, ki so demonstrirale proti novemu zakonu.
Omenjene ženske so članice liberalne organizacije. Navado imajo, da stražijo pred vhodom v mestni parlament kadarkoli napravi Verwoerdova vlada enega svojih zločinov. S tem hočejo namreč vzbuditi vest južnoafriških belcev in poudariti dejstvo, da vsi južnoafriški belci ne podpirajo apartheida.
V intervjuju z nekim časopisom v Johannesburghu, je ameriški, novinar na koncu dejal: «Videl sem moškega, kako je udaril žensko, da je padla v nezavest. Nikdar v življenju nisem videl, da bi mož udaril žensko. O vaših črncih pravite, da so divji in neomikani, toda verja-mite mi, da se dostojno obnašajo. Kar pa zadeva vašo policijo, še nikdar v življenju nisem videl nekaj podobnega. Stali so ob strani in se smejali. Doslej sem zelo cenil vašo državo, sedaj pa se mi ničesar več ne dopade. O tem, kar sem videl, bom tudi pisal.»
Apartheid je odvraten vsem dostojnim ljudem. Verwoerd ima na voljo nacistične bandite, ki pretepajo ženske, črne ali bele, če jim je, to všeč. Južnoafriška policija pa je skupina dobro 'z-vežbanih jurišnih odredov, ki ne le da stoje ob strani, medtem ko Verwperdovi razbojniki opravljajo svoje delo. marveč se tudi sami od časa do časa pridružijo in pomagajo banditom, če nalete na resničen odpor.
Toda ne gre za to, kar ie neki ameriški novinar videl v Johannesburghu. Dokaj pomembneje je, zakaj je tako zelo cenil to državo in kaj bi pisal, is ne bi bil videl Verwoerdovih banditov, kako napadajo starejše bele ženske, ki so protestirale proti zakonu o sabotaži.
Odkar je postal apartheid sistem oblasti belcev v Južni Afriki, so se njegovi avtorji precej trudili prikriti pravo podobo a-partheida pred svetom. Ne le zunanji svet, ampak tudi večina belcev v Južni Afriki ne more spoznati razmer, v katerih žive in delajo Afričani v okviru a-partheida, še manj pa razmer v rezervatih, zaporih in krajih za izgnance.
Treba je razumeti dejstvo, da niti enemu južnoafriškemu belcu ali tujemu obiskovavcu ni dovoljeno — razen s posebnim dovoljenjem in v spremstvu organov oblasti — obiskati rudarske rezervate, kjer živi okrog 400.000 Afričanov, mestne rezervate, kjer živi približno 3 milijone Afričanov, ali rezervate domorodcev, kjer živi drugo a-friško prebivavstvo.
Celo zdravnikom, advokatom, duhovnikom, novinarjem ali belim kaznjencem, ki poznajo te razmere, je prepovedano pisati o življenju v južnoafriških rezervatih.
Obiskovavec. tudi če je predstavnik OZN ali znan ameriški novinar, ne more videti ničesar drugega, razen izložb te bogate države. Tega, kar je znotraj — revščine, surovosti in zločinov apartheida — ne more
videti, kot ne, vidi človek, ki se hrani v dragi restavraciji, razmer v kuhinji, 5 kjer pripravljajo njegovo kosilo.
Pokoli, kot je bil disti v Sharp-villu, ali surovosti, ki jih je opisal ameriški 'novinar, se" dogajajo le od časa do časa. Pravzaprav je odkritega banditizma mnogo manj kot v južnoameriških državah, zato je naivno in nepremišljeno od ameriškega novinarja, da piše, da ni nikdar videl, kako moški pretepa žensko, medtem ko policija z nasmehom in prekrižanih rok mirno opazuje dogodek.
Toda nasilni ukrepi, s katerimi se apartheid vzdržuje, niso podobni ničemur, kar lahko vidimo drugod po svetu, celo na pr. na drugih področjih kolonialne Afrike, kjer je, kot n. or. v Angoli in Mozambiku, nasilje neprikrito in grobo.
Oblast nasilja je v okviru a-partheida globoka, stalna, neutrudna in. predvsem prikrita. Ponoči, ko tega ne more videti nihče izmed belih Južnoafričanov, vsekakor pa ne tujec, policija nenehno opravlja racije v rezervatih, zahteva propustni-ce, vdira v hiše z biči, gumijav-kami in bajoneti. Tega ne dela osebno Verwoerd, ki je zelo prijeten človek, kot pravi predstavnik OZN Carpio — marveč uniformirani banditi, ki ravnajo po njegovem ukazu. Za visokimi zidovi in bodečo žico, kamor ne more nihče, razen v nedeljo, in to le na posebej določena mesta, kjer prirede za tujce proslave in plemenske igre — živi in dela delovna sila rudarskih rezervatov (400.000 ljudi).
Disciplina je enaka kot v kateremkoli koncentracijskem taborišču, oblast surove sile zmeraj prisotna, čeprav redko uporabljena, kajti, rudarji dobro poznajo pogoje svoje zaposlitve. Toda direktorji rudarskih družb so kulturni in prijazni ljudje. Nekateri izmed njih kot n. pr. Openheimer, celo podpirajo progresivno oziroma liberalno stranko.
Daleč stran od glavnih železniških prog in cest leže rezervati domačinov, ki živijo v spio*
pa tudi ne pričakujejo tega, kraje za prisilno bivanje, zapore in posebne vasi za Afričane. Toda prav tam tlačijo afriško prebivavstvo v okviru apartheida.
Kaj je potem spodbudilo Carpia, da je pohvalil ljudi, ki izvajajo apartheid in novinarja «Washington Post», ko je izjavil, da je zelo cenil Južno Afriko prej, preden je videl pri delu naciste?
Njih vznemirja in navdušuje dinamika neverjetne bogate države. Navdušeni so nad blestečim napredkom majhne bele oligarhije, ki živi na račun dvanajstih milijonov Afričanov in milijona in pol pripadnikov drugih ras. Čudijo se ljubeznivemu obnašanju in kulturnim razgovorom lastnikov sužnjev, ki ne nosijo bičev ali puške, saj opravljajo to njihovi plačani služabniki ponoči in na temnih krajih.
Vse kar lahko izve obiskovavec o apartheidu, je tisto, kar mu povedo afriški voditelji in predstavniki, ne pa to, kar jim ni dovoljeno videti. Ce ne verjamejo Afričanom, naj raje ostanejo doma, da ne bodo lažno pričali v korist prepričanja in sistema, ki je spremenil laž v umetnost.
H. M. Basner «The Ghanaian Times»
Vas Saure di Cesena (blizu Sestriera) je požar v soboto popolnoma uničil. Človeških žrtev ni bilo, toda prebivaveem, kolikor se jih ni že odselilo, je ostalo golo zidovje
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii(»iiiitiiniiiiiuiiiiiiiiiii|ll|||l||||||1|M|||||||||||||||iiiiiiiiiliuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil|||||||ll,,,,,,,,,,it!,tiiitiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiniiiiiiiiniuum,(Humu,
PROCES ZARADI DOGODKOV V GENOVI
«Junija 1960je bilo treba v Genovi
izbirati med MSI in odporništvom»
Odv. Ricci je poudaril, da bi se moral proti MSI uporabiti zakon, ki prepoveduje ponovno ustanovitev fašistične stranke
novskih dogodkov junija 1960 sa je danes nadaljeval z obrambni nem pomanjkanju in obupu. To- ' lni govori. Prvi je govoril odveS
da niti eden izmed tujih novinarjev ali predstavnikov OZN ne
bo videl nič drugega kot nekaj krajev, ki so posebej urejeni za razkazovanje.
Obiskovavci ne morejo videti,
iiiii iiiiiiiiinii n imi mn mi immilli um mimi un lin
Skoraj končan naftovod iz Marseilla v Karlsruhe
PARIZ, 16. -— Dela za zgraditev francosko-nemškega naftovoda med Marseillom in Karlsruhe bodo kmalu končana, V teh dneh je naftovod dosegel mejo severno od Alzacije. Po naftovodu bo steklo vsako leto deset milijonov ton nafte, ki jo bodo pripeljali iz Sahare. Nafta bo namenjena dvema čistilnicama v Strassbour-gu in dvema v Karlsruhe. Naftovod Do dolg 800 kilometrov.
V soboto «Mariner» proti Veneri?
WASHINGTON, 16.	— Pred-
stavnik NASA je danes izjavil, da mislijo v soboto iz Cape Ca-naverala izstreliti vesoljsko sondo tipa «Mariner» proti Veneri. Raketa «Atlas Agena» bo nosilna raketa. «Mariner» naj bi šel mimo Venere in potem na krožno pot okrog Sonca.
GRENOBLE, 16. — Včeraj zjutraj so čutili krepak, toda kratek potresni sunek v pokrajini Gre-nobla, zlasti pri Vercorsu. Ni pa bilo žrtev in škode.
RIM, 16. — Proces zaradi ge-, na Trgu De Ferrari. Na koncu
svojega govora je še med drugim dejal, da vsa Genova pričakuje razsodbe. Pričakovanje je zlasti napeto, ker gre za posebno važen trenutek italijanske zgodov:-ne. Pričakuje se, da bo znalo sodstvo s svojo odločitvijo dokazati, da je pozorno in občutljivo za vse, kar jè bolj demokra-je dejal branivec. Proces pa stav-, tično, bolj novo in napredno v ija sodnikom teme takšnih Zgo-
nik Ricci, ki je obžaloval, da ni ta proces v Genovi, kjer je tako močna tradicija demokracije, da je lahko za jamstvo, da bi proces v redu potekal. Tako se je zgodila Genovi velika krivica,
političnih silah države, ter da se, MSI videlo sramotitev spomina
ne bo zatekalo v zaprtost kon-servatizma države.
Potem je govoril odv. Pietro Lia. Ustavil se je najprej Dri vprašanju zavestne priprave dogodkov. Dejal je, da to, kar se je zgodilo Genovi, ni bilo plod zavestne priprave temveč zakonita reakcija vsega prebivavstv.a Genove, mesta, ki je v kongresu
dovinskih dimenzij da ga dela ..........................................................■■tiiiimiiinnniiiiiniiMmimiiinmiiiiiiiiiHiMiniiiiiiiiiiiiiiitinimiH
dejstvo, da se vrši v Rimu, še bolj vsedržavno pomembnega.
Odvetnik Ricci je potem poudaril, da je proces zaradi dogodkov v Genovi izrecno političen proces. Dostavil je še, da se je tožilec zmotil ko je trdil, da je MSI imel pravico napovedati svoj kongres v Genovi. «Pridejo momenti,» je dejal odv. Ricci, «ko se je treba odločiti za izbiri. Junija 1960 je bil v Genovi eden takih momentov:	treba je bilo
LETALSKA NESREČA V VIETNAMU
Od 27 oseb na letalu so se le štiri rešile
SAJGON, 16.	— Pri letalski j naj. Namen poskusa je študij psi-
■ ,.	_ , ..CI ■	,	nesreči, ki se je pripetila danes v
.	osrednji deželi Južnega Vietnama,
je izgubilo življenje 23 oseb. Ne-
štvom.»
Ricci je potem predložil dokumentacijo, v kateri je bilo največ raznih številk lista «Il secolo d’Italia» in iz katere izhaja, da sta Almirante in Turchi, dva
ko letalo «C-47» južnovietnamske aeronavtike s 27 osebami je padlo na tla kmalu po vzletu z letališča Kontum, približno 430 km severovzhodno od Sajgona. Takoj
predstavnika MSI, večkrat zatr- p0 vzletu se je eden izmed dveh jeva, da je MSI dedič fašizma i motorjev letala, namenjenega v Vprašal se je, če ne bo lahko j Sajgon, vnel in pilot si je »a-proces priložnost za priznanje,----------- —i 1 j- u;   
da je treba proti MSI uporabiti ustavo in zakon proti obnovitvi fašistčne stranke.
Govoreč prav o dogodkih v Genovi je Ricci zanikal, da so dogodke 30. junija demonstranti že prej pripravili. Zanikal je tudi, da bi se bili našli na Trgu Ferrari žeblji na tri konice. Zahteval je, da se vsem obtožencem črta obtožitev sodelovanja pri
man prizadeval, da bi spet pri-
stal na letališču. Stiri osebe so se rešile. Med žrtvami je tudi neki častnik «Air Force» ZDA.
Še vedno požari na Modri obali
PARIZ, 16. — Dramatične ure vseh dogdokih, ki so se dogodili ' preživlja zopet prebivavstvo na
I Modri obali, kjer so se zopet ra«-
iiiiimtiiitiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iigiiiii,i,„it,l||l,M,,i,l„|,,|, besneli plameni, ki jih po d pi h u
V DELAVNICI UMETNIH OGNJEV e "" Ml,t”1' " ^ v
Zaradi eksplozije štiri osebe mrtve
Smodnik se je baje sam vnel zaradi vročine
TURSI (Matera). 16. — V ne-' Miranda Mannata, ena izmed o-kem pirotehničnem laboratoriju seb, ki so se rešile, je bila žena
blizu Tursija je nastala eksplozija, ki je zahtevala življenje štirih oseb: bratov Giuseppa in Ro-dolfa Ferrara, starih 39 in 20 let, njune matere ter Antonia Trani-ja, ki je imel 10 let. Živi so ostali Miranda Mannata, Bemto Ferrara in Bemto Fusco.
Na mesto nesreče so takoj prihiteli gasivci iz Montalbano Jo-nico. Poskrbeli so, da se ni razvil požar in odstranili so ruševi-ne delavnice, ki je bila pravzaprav skromna koliba. Kolikor ie mogoče presoditi, se je smodnik sam vnel zaradi vročine.
Trupla žrtev so izvlekli izpod ruševin popolnoma zoglenela. Prispeli so tudi predstavniki sodne oblasti zaradi preiskave. Vse področje pa so popolnoma izolirali zaradi bojazni, da ne bi prišlo do ponovnih eksplozij.
20-letnega Giuseppa Ferrara, ki je bil lastnik delavnice. Prve osebe, ki so pritekle na pomoč, so našle žensko popolnoma golo. Zračni pritisk, ki jo je na srečo zagnal precej daleč od nesrečnega mesta, je z nje strgal vso obleko.	____________
bližini Cannesa je v plamenih v dolžini 15 kilometrov od Heoula in Trayas. Kljub delu gasivcev, Se je požar vso noč širil proti avtomobilski cesti Frejus4^annes. Številni letoviščarji v campingih in vilah so se morali nanagloma odstraniti. Gasivcem pomaga tudi okrog 200 vojakov ter skupine prostovoljcev iz ogroženih krajev.
Francosko orožništvo išče nekega moškega, oblečenega v modro srajco, svetle hlače ter z belo kapo, ki ga je včeraj neka gospa videla, ko je prižigal časopise v borovem gozdiču pri Theoulu. Ta neznanec naj bi bil kriv za uničenje petih hektarov gozda ter za prisilno izselitev iz kakih 50 vil.
RIM, 16	— To noč je umrla
Clari Targetti, žena socialističnega poslanca Ferdinanda Targetti-ja, podpredsednika poslanske zbornice. Imela je 80 let.
ATENE, 1«. — Grški kralj Pavel in kraljica Friderika s starejšo hčerjo Ireno so odpotovali v Oslo, kjer bodo ostali nekaj dni kot gostje norveškega kralja Olafa. Obisk je istočasno z medna rodnimi regalami, katerih se udeležuje tudi prestolonaslednik princ Konstantin.
V podzemeljski jami bo živel dva meseca popolnoma sam
NICA. 18, — Neki 23-letni mladenič se je včeraj za dva meseca odpravil v popolno samoto v neko 130 metrov globoko podze meljsko jamo blizu Nice. S seboj je vzel nekaj knjig ter plošč klasične glasbe. Mladenič, ki je izkušen speleolog, ima tudi telefon, ki pa je napravljen tako. da lahko samo sporoča ven. ne mora P* sprejemati sporočil od zu-
holoških učinkov osamitve. Mlade, nič bo vodil dnevnik in po dveh mesecih ga bodo pregledali vo-jaški zdravniki.
Pobegla zaljubljenca morala spet domov
RIM, 16, — Policijska patruljg je našla speča na klopi v nekem parku 17-l.etnega fanta in 14-lpt-no dekle, za katera je ugotovila, da sta oba iz Neaplja. Na policiji v Neaplju je bila prijava, da se dekle 12. t. m. zvečer ni vr-
svojih padlih.
V stanovanju zgorel 4-mcsečni otrok
— v
BISCEGLIE (Bari), 16. nekem stanovanju v starem mestu je nastal ogenj, ki se je kmalu razširil. V stanovanju sta bila tedaj dva otroka, ki sta oba spala, medtem ko se je mati odstranila do bližnje trgovine. Ko so ljudje opazili ogenj, so nekateri pogumni mladeniči vdrli v stanovanje ter rešili dveletnega o-troka. Niso pa mogli več v so bo, kjer je v svoji zibelki spal komaj 4-mesečni otrok, ki je postal žrtev plamenov.
rri v
loca
MACERATA, 16. — Močna toča je padala danes na jadranskem obrežju ter v neposredni notranjosti pokrajine Macerata. Prizadeti so bili kraji Civitano-va Marche, Montecosaro, Monro-valle in Potenza Picena. Skoraj popolnoma so uničene kulture na več kot 500 hektarih.
Proti krošnjarjem
BOČEN, 16*. ■*— Razni prodajat-ci, ki dostikrat sploh nimajo zadevnega dovoljenja, zelo nadlegujejo tuje turiste in jim vsiljujem svoje malo vredno blago. Tako je bilo tudi v primeru, ko je ra prelaz Brenner prispel neki pui-man s tujo evidenčno tablico.
nilo z dela. Dekle je prijavil oče, I Prodajavci so potnike takoj ob-medtem ko se je ugotovilo, da kolih in jim ponujali svoje hU-
drugi dan tudi fanta ni bilo na delo. Sedaj bodo obadva zaljubljenca za katera se je beg raz-
go. Tedaj so se pa potniki dali spoznati — bili so sami karabinjerji, civilno oblečeni. Kakih de-
rrert.ma kmalu zaključil, poslali'set prodajavcev so odpeljali in
lepo domov
proti njim je uvedena preiskava.
lutfifje ^ tj leda Ilice
t
ir
blihu'tbtvo
Opravičevanj e «zakonitosti»
(Guido Leto, Polizia segreta in Italia. Vito Bianco Edilore. E°-ma - Milano - Napoli. 1961)
V poslednjih letih se je zelo pomnožila memoarska literaturo, ki obravnava dobo med obema vojnama, to je življenje v /tali) pod fašističnim jarmom. Takoj po letu 1945 smo bili priča pravemu razcvetu takšne književnosti, nato je zanimanje zanjo nekako upadlo, po dogodkih v Genovi leta 1960 in spričo nevarnosti poživitve fašizma pa so zlasti mladi ljudje naravnost žejni resnice » fašizmu in o vzrokih, iz katerih se je rodil.
S pisanjem takih knjig se predvsem ukvarjajo antifašisti. SV°-mine o letih fašizma objavljajo tudi ljudje iz srednje generacij«> ki so bili že vzgojeni	v fašističnih šolah in se najprej	navdušeno oprijeli fašistične	ideologije	(če smemo sploh reči,	da	!e
fašizem imel kako jasno ideologijo), nato pa razočarani pologom® našli pot v antifašizem. Zelo zanimiv primer takšne knjige je ut primer «Dolga pot skozi fašizem» Ruggera Zangrandija, ki je vzbudila veliko zanimanje po vsej Italiji. Na nasprotnem bregu P® imamo zakrknjene	fašiste, ki objavljajo	spomine,	v	katerih ute
ali manj odkrito poveličujejo fašizem in duceja. Posebna zvrst pa so spomini, ki jih	objavljajo	bivši voditelji policije	in	k*
težijo predvsem k	upravičevanju svoje	dejavnosti	pod znamko
«zakonitosti».
Tako je na primer objavil svoje spomine bivši vodja policij1 Senise, ki je opravljal	to nalogo	od leta 1940 do leta 1943	P°
smrti zelo znanega	Bocchinija, ki je bil	na čelu	policije vse od
leta 1926 do leta 1940, ko ga je zadela kap. Bocchini je vse t® leta vsak dan poročal Mussoliniju o položaju v državi in skrbel predvsem za njegovo osebno varnost, ker je bil prepričan, da bi z Mussolinijevo smrtjo bilo tudi konec fašizma.
O delu policije	od leta 1922 do leta	1945 pa	je	spisal svoje
spomine tudi Guido Leto, ki je bil vsa ta leta tunkcionar gene-, ralne direkcije policije, dodeljen političnemu oddelku; od letu 1938 pa načelnik tega oddelka. Za časa tako imenovane fašistične socialne republike se je preselil na sever ter postal celo namestnik vodje vse policije.
Leto je pred dobrimi 10 leti napisal prvo knjigo z naslovom • OVRA — Fašizem Antifašizem». V njej opisuje dobo od letu 1922 do leta 1943, to je do padca fašizma. Ze v tej knjigi pravi, da ni njegov namen, pisati «zgodovino», češ da se opira samo na kajti zgodovinarjem ne morejo služiti medli spomini, marveč nrluv-1-oliko je ta njegova prva knjiga uporabna Lot dokument a® splošno, ne moremo soditi, kajti o tem bi se lahko izrekel le zgodovinar. Vsekakor pa nam že en sam primer kaže, da je dokumentarna vrednost knjige dvomljiva. Ko namreč govori o atentatu na «Il popolo di Trieste» leta 1930, pravi, da so odkril i njegove povzročitelje šele mnogo let kasneje, medtem ko bi mordi funkcionar in kasnejši vodja politične policije le vedeti, da so ustrelili Bidovca in njegove tovariše že leta 1930, to je isto leto, ko -so napravili atentat. Ko pa človek odloži knjigo, vidi, da >° je Leto napisal samo zato, da bi dokazal, da je bila policija zelo človeška, nekaka dobrotnica in se zato ni čuditi, da so nekateri kritiki ironično pripomnili, da je bila po Letovem mnenju polici'® nekak «Rdeči križ». Zanimivo je tudi, da pravi Lelo. da OVR4 ut
bila tisto «strašilo», kot so si ga predstavljal< mnogi Italijani’
_ A	a,	— , 1 I« . » 4
pač pa da je šlo le za posebne policijske inšpektorate, od kafer h-so ustanovili prvega v Milanu, kasneje v Bologni itd. Tudi štiri črke. iz katerih je bila ta kratica sestavljena, naj bi pravzaprav ničesar ne pomenile, češ da si jih je izmislil sam Mussolini i® jim hotel ohraniti nekak tajinstven ali celo grozljiv prizvok.
Guido Leto je nadaljeval s svojim delom in objavil pred meseci pri založniku Vito Bianco v Rimu drugo knjigo z naslovom «Polizia segreta in Italia». Knjiga Se deli t; tri dele i® obravnava pripravo Badogliovega državnega udara juliia 194-1’ obdobje Badogliove vlade in obdobje «dveh /talij», to je BatfCr gliove in novofašistične.	,ù
Kot branje je knjiga še kar zanimiva, mnogo pa nam n« odkrije. Tudi v tej knjigi zagovarja in brani pisec delovanje politične policije in predvsem svoje. S čisto formalnega stališča trn* do leta 1943 vsaj navidezno tudi prav. Pravi namreč, da ni nalogu policije izdajati zakone, pač pa poskrbeti, da se spoštujejo •* izvajajo, pa naj bodo dobri ali slabi. Policija je namreč služab« niča države. Tudi v tej knjigi pravi, da je vedno apliciral zakone to zgodovinsko obdobje -objektivno- vrednotilo, to je da bi njegova knjiga služila zgodovinarjem kot vir. V tem pa je protislovje’ človeško, ker je bil zavesten državljan in kristjan. Vodilo Prt vsem pa mu je bila vedno zakonitost.
Zanimivo je tudi, da trdi, da je bil vedno apolitičen, d® spomin. Hkrati pa pravi, da objavlja te spomine zato, da se bo policija pravzaprav m bila nikoli fašistična, da je bila v stalnih sporih s fašistično stranko itd. V obeh knjigah tudi hvali Musso-, linija, češ da je bil dober, da je vedno brzdal razne fanatike itd-Prav tako sta bila zelo človeška tudi Bocchini in Senise; skratka, vsi so bili dobri.
V	prvem delu knjige na široko opisuje, kako je tudi vodju policije Senise sodeloval z monarhijo in imel veliko vlogo pri padcu fašizma. Manj je zanimiv drugi del, kjer govori o obdobju med 25. julijem in 8. septembrom 1945
V	tretjem delu opisuje svoje delovanje pod nacistično zasedbo najprej v Rimu, nato v severni Italiji. Leto skuša zagovarjati tudi svojo službo v nori fašistični republiki, češ da fla je vodilo ves čas geslo, -pomagati Italijanom ne glede na tava kateri strani so se borili. Za to obdobje je bilo pač težko opravičiti delovanje z «zakonitostjo», kajti prava italijanska vlado je bila na Jugu. Poleg tega so nacisti odpeljali njegovega prejš-niega predstojnika, to je voditelja policije Seniseja v nemško k o®* ceutraeijsko taborišče, medtem ko se je on preselil v severno
Italijo in služil Mussoliniju in s tem Nemcem do konca. Tu
v ob-
razi ika med njim in Senise jem pade pač preveč odkrito Najbrž zato tako poudarja, da se je preselil na Sever piedvse"' zato. dn bi rešil pdliciiske arhive, katere je nato po eoini izročit notranjemu ministrstvu. Vsekakor premajhno opravičilo za čah ko se je v Italiji bila borba za osvoboditev izpod tti.vpu j-irm<i.
Zaradi vsega tega knjiga ni prepričljiva in ne more doseč' namena, iz katerega je bila napisana. Zanimiva pa je predi’ se"* zato, ker opisuje značaje raznih znanih osebnosti, kot na priiner zloglasnih Kapplerja in Dolmanna, vodje SS v Italiji gen. Wot/®> zadnjih voditeljev jiolicije itd. O slovenskem an-ifašistiinem gibanju pri nas pa ne omenja v obeh knjigah niti besede, če izvzamemo tisto veliko in nedopustno napako o atentatu na -It popolo di Trieste».
.........................................................................................................n»..................................................................*
Intervju Hruščova z ameriškimi novinarji
• •
/
(Nadaljevanje s 1. strani)
da je zelo zadovoljen s svojini, razgovori z ameriškimi državlja-ni in je omenil farmarja Garsta, ki bo poleti obiskal Sovjetsko zvezo.
Hruščov je omenil tudi. da v SZ in ZDA živiio različni narodi, ki imajo različno mnenje o dc-brpm in slabem. Ne glede na to pa se v Sovjetski zvezi prevajajo številni ameriški avtorji. Pripomnil je, da bi rali kupili od ZDA stroje, toda literatura je duhovna dobrina, in «mi imamo drugačne poglede na svet». Vendar pa bo prišel čas, ko se bodo tudi kulturne izmenjave med obema deželama povečale.
Sledilo je kratko prerekanje glede omejitve za turiste, in nato je Hruščov ponovil poziv, naj se podpiše nemška mirovna pogodba, naj se zmanjša napetost v Evropi, naj se sklene sporazum o razorožitvi, in vse omejitve bodo ukinjene. Dodal je, da so celo med časnikarji in tudi med luri-sti, ki prihajajo v Moskvo, vohuni, in je omenil primer oveh zahodnonemških študentov, ki so ju nedavno aretirali zaradi vo-
hunstva. Omenil je izjave Eisen- druge preparate za kmetijstvo v dal, da SZ ni prva začela jedri howerja, da imajo ZDA pravico j tujini in ali se strinja, da se raz- skih poizkusov in je vedno odg0'
linhnmti tar 1. fiorini <4.. i.	. i	i ■	■	..	_— .
vohuniti, ter je dodal, da je za- vije kmetijsko sodelovanje z ZDA, radi tega potrebna pozornost; je Hruščov odgovoril, da se st.n-vendar pa bo storjeno vse, na nja s sodelovanjem. Sledila je
«e omogoči medsebojno kroženje ljudi in kulturna izmentava.
V zvezi z jedrskimi poizkusi je Hruščov ponovil, da je Sovjetska zveza pripravljena podpisati sporazum o dokončni prekinitvi teh poizkusov na podlagi nacionalnega nadzorstva. Kar se tiče širjenja jedrskega orožja, je izjavil da SZ ni vmešana v to.
Sledilo je prerekanje v zvezi z Baruchovim načrtom iz leta 1946, Neki časnikar je dejal, da je ta načrt predvideval atomski moratorij. Hruščov je odgovoril, da je načrt stremel po nadzorovanju vseh atomskih raziskovanj, ker so hoteli postaviti ves atomski material pod nadzorstvo neke agencije. Dodal je, da načrt ni omenil prepovedi atomskega orož-|a, in je glede OZN dejal, da ni nič drugega nego privesek državnega departmaja. V bodoče pu ne bo tako in OZN bo res predstavniški organizem vseh držav sveta.
Na vprašanje, ali Je SZ pripravljena kupovati umetna gnojila in
diskusija, med katero je Hruščov izjavil, da je SZ na prvem mestu. kar se tiče izbire semen, ZDA pa so bolje organizirane, kar se tiče organizacije kmetijske proizvodnje ter uporabljanja in -zde-lovanja boljših strojev. Kar se tič» kupovanja kmetijskih pride!-kov v tujini, je Hruščov dejal, da je Sovjetska zveza prevelika in raje prideluje sama. Dodal pa je, da bi SZ lahko kupila mnogo proizvodov v ZDA, toda na žalost ZDA nasprotujejo trgovini s Sovjetsko zvezo,
V zvezi z ameriškimi jedrskimi eksplozijami v veliki višini je Hruščov izjavil, da je sovjetska globalna raketa nedosegljiva, in torej ameriški vesoljski poizkus ne služi s tem v zvezi ničemur. Pripomnil je, da je mislil na kongresu za mir v Moskvi prikazati film o sovjetskih raketah, toda so mu to odsvetovali.
Glede jedrskih poizkusov Je Hruščov ponovil argumente v sovjetski noti, ki jo je objavila Tass pred nekaj dnevi, in je do-
vorila s svojimi poizkusi na " meriške. Omenil je dalje, da z0 se pogajanja v Ženevi za piep1" ved jedrskih poizkusov začela, preden je Sovjetska zveza *•* čela svoje poizkuse v odgovor ®* ameriške v Hirošimi in Nag*' sakiju. Poizkusi leta 1961 so bil* torej sovjetski odgovor na atPf* riške poizkuse. Sledili so anu"'i' ški poizkusi, ki so še vedno v te-ku. SZ bi bila na isti ravni, s11' mo če bi s svoje strani obno>',i® jedrske poizkuse.
Kar se tiče potrošnih dobri®* je Hruščov poudaril, da sove*1' ska vlada vedno skrbi za izbn'1' šanje življenjskih pogojev D®4’ stva. Vendar pa je dežela izr'^' no velika, podvržena znatnim k'*' matskim spremembam, zaradi če-
sar so potrebe prebivavstva rol*'

tivno mnogo večje kakor potre*?® katerega koli drugega naroda »ve*
ta.
Hruščov je zaključil svoj interi vju s poudarkom, da se mora10 ZDA in SZ kot najmočnejši drža' vi na svetu sporazumeti ter J® prosil Rmeriške časnikarje, n«) sporočijo njegove pozdrave aM0-riškemu ljudstvu.

1MIEDI ZAHODNONEMŠKEGA GOSPODARSTVA
Resni znaki govore o možnosti krize
Izredno visoko število milijonarjev - Kljub konjunkturi, izgledi dokaj temni - Nujnost državnega posega
Krivulja zahodnonemškega gospodarskega vzpona se je do °nca lanskega leta nepreneho-'a strmo vzpenjala in domala Vsi “snovni elementi ekonomskega razvoja so se pomikali v pozi-lvni smeri. Narodni dohodek vezne nemške republike se je j Primeri z ostalimi zahodnimi “zelami najbolj dvignil, tem-PJ investicij je bil izredno mo-an, produktivnost in zaposlenost a naraščali, prodaja in naro-'V* ,s® se večali itd. Cene in z Umi vred plače ter mezde so leer tudi rasle, vendar ne tako, a bi ogrožale konkurenčno spo-?. nos' inaj si bo na domačem 1 tujih tržiščih), kakor tudi * v tolikšni meri, da bi bile ‘°g,e resno ogrožati vrednost
denarja.
Aktivni zunanjetrgovinski sal-° ,e J* večal iz leta v letu (v aterih razdobjih je bil celo r. prenevarno visok), tako da zitivna plačilna bilanca sploh Predstavljala vprašanja. Zla-, 'j devizne rezerve pa so Di-' domala previsoke.
5n’mjv° je, da se je število , . • ki razpolagajo z milijonini? imetjem, samo v času od •jen-' do 1960. leta dvignilo od kut	in da je število onih,
in *. ®sebn’ dohodki presega-m-v- ‘j00 mark — torej čistih vi ,farjev — skočilo od 110
letu 1957 nS *“* manj k0t 459 V v^'PkMt pa se govori o nesoče?'a i—2*' Kak0 je t0 mo'
j AI1 Je konjunktura zares “gla svojo najvišjo mejo?
j» !*"’ kateri zanjo menijo, da kih eme't'ta na ogromnih presež-to ZUnanletrgovinske bilance, na dii Vprašanje odgovarjajo pritr-gjas?; Njihova obrazložitev se hod' nadpovprečni tempo za-t)osj”°nemškega gospodarstva je n--6.'1. 'ahko prenašal postopno lo vs^anie Cen’ s katerim je bičan 'dn° mod nadomestiti pove-Pome Stroa!ce proizvodnje (kar in 1°’ obenem zvišanje mezd beva V® da pri tem ni bil ^dai*11084' izpostavljen dobiček, so i 10 ne bo več mogoče, ker bolj^mski proizvodi cenejši in Voz n’ Ì spri®o tega, naravno, iz-Eksn ada.' v'em ko uvoz narašča, devi0rtn' krizi bo kmalu sledila c, Zna- Zakaj, plačilna bilan-tlà n®mred. nikakor ne bo mo-ma /TZdržat' obremenitve turiz-, nesorazmerno več deviz
ni aŠ® kot Plačili
pa jih prinaša), iz-
tsr '. a državnih deviznih dolgov n.. li!redno občutnega povečanja
goji li-*- Ce se v teh po" ■bfla • da bi se preprečila l|aUh'Ja 1 uP°rabo deviznih in '*mo rtzerv* potem je to moč š, , tako, da se drastično zmanj-kar bi praktično povoj n zavr«ti gospodarski raz-lnine bledice takihle ukrepov so
dile t C*ne b* se s’cer res utr-'b 'rt ”da na radun zaposlenosti Pred rZJ*Vnih davčnih dohodkov. bp ue°n‘k zahodnonemške Zvez-Povert*0**’ ki ie — mimogrede Voj an° ~ Predvidel takšen raz-•beru^* izjavi>. da v takem pri-*tala etn‘s'iska banka ne bi pripri,-., 1? kritje proračunskega j^PJkljaja, vtem ko bi vlada odD* r bi. *e gotovo ne hotela —. i.j, 'at*. nekaterim izdatkom tleDri a Pr’s'ljena, da v najbolj š$ ri “vnem času občutno zvi-
M davke.
Nek;
naPovort*n ."ajvidnejši industrije! tuaci: aujejo, da bo omenjena si-druE.a nastopila že v teku pol-V Ea leta.
kU^'nnap>jp. Znano‘Tef da “so čtnj»].* P'kt'dne krize redno za-m| j Z inflaoiicVimi i t. iolrni i a-
tega «deflacijskega se nahaja strah no je, da so „ ...ize redno za-inflacijskimi injekcija-nemšit Pr*V zat0 b' se zahodno-nj p0,°K11gosP°darstvo, katero še ko cen”' ? Poteklih kriz, za vsa-nevarn° "ote'° ogniti rabi tako ždravli*88 nad>na ekonomskega v tein*113®' Vprašanje je, če bo ,U*m uspelo
»Podars?0’’ 3e nek' nemški go-nekem 1 komentator zapisal v kmalu SV03em članku, da se bo *ke n ' ■ pod Pritiskom gospodar-Vilo ««ti, samo od sebe poja-ki nas ®kšno naravno zdravilo, krizo u obvarovalo tako pred cijo., , Pred državno interven-
t“mneP*ktiv' so očitno precej d»rstv’,iUpan3a’ da bi se v gospode M ®°«lo kaj samo od še-
mo nekaj elementov, ki jih ni moč vskladiti s klasično shemo ekonomske krize na osnovi hi-perprodukcije.
Da bi se pravočasno izkoristile te rezerve, je neizbežna intervencija države. Negativne tendence in pokazatelji zahodnonemškega gospodarskega razvoja nakazujejo, da je razdobje hiper-konjunkture v zatonu. Najboljši dokaz za to je bil borzni polom. To pot padca delniškega tečaja niso povzročili isti razlogi kot na predvečer velike svetovne krize (Zahodna Nemčija še vedno kupuje večino svojega orožja v ir.ozemstvu), temveč nujnost, da se izvrši «revalvacija» tečajev, ki jih je bil konjunkturni tok dvignil na ekonomsko neopravičljivo raven. Borza je samo na sebi lasten način odgovorila na spremembe v gospodarskih perspektivah. katerim zdaj «napihnjeni» tečaji ne odgovarjajo več.
Skupaj s težnjami za hiper-prndukoijo izginja tudi gospodarski čudež, kar pomeni prej-kone tc. da bo treba doslejšn.ii zakon «svobodnega gospodarstva» zamenjati z zakoni državnega kapitalizma.
Dela na Jadranski magistrali, ki bo povezovala najlepše kraje jugoslovanske obale naglo napredujejo. Zdaj je že odprta prometu skoraj do Šibenika. Na sliki del ceste med Pirovcem in Vodicami. Zanimivo, ie na tem odseku bilo potrebnih malo presekov, tako da je celo primanjkovalo kamenja
za asfaltno podlago
NADALJNE PRIREDITVE V KRIŽANKAH
Hamlet Slovenskega gledališča iz Trsta
Težave z uprizoritvijo Shakespearovega Hamleta so velikanske že zato, ker dopušča tra-, gedija zelo različne interpretacije. Skozi Hamleta, ki ga gledamo dandanes, gredo in skoraj bi rekel, da morajo iti tri različne zgodovinske dobe:	1. v meglo
zaviti zgodovinski fundament iz zgodnjega srednjega veka, ki je služil Shakespearu in pred njim še drugim kot osnova; 2. doba renesanse (okrog leta 1600), ko je bil Hamlet ustvarjen in 3. sedanjost, v kateri se Hamlet igra. Ce pomislimo, da se je šele po tej vojni — torej okrog 350 let po Hamletovem nastanku — začelo svitati nekaterim raziskovavcem, da so se Shakespearu, ki se je sicer precej vestno držal prvotne zgodovinske podlage, vrinili v tragedijo ne samo «štimung» njegove dobe, marveč tudi živo pretakanje takratnega zgodovinskega in političnega dogajanja (A-bel Lefrac: «K odkrivanju Shakespeara», Pariz 1952, citirano po članku J(ožeta) J(avarška) v Naši sodobnosti 1958, stran 150; Carl Schmitt: «Hamlet ali Hekuba. Vdor časa v igro». Citirano po članku S)taneta) K (osovela) v Naših razgledih 20.
dajejo prednost zgodovinski podlagi, se pravi zgodnjemu sred* njemu veku, v katerem se zgodba dogaja. Reinhardt se je odločil predvsem za resesančnega Hamleta, čeprav je okolje posplošil. V Sovjetski zvezi pa so po prvi svetovni vojni napravili zanimiv poizkus s «Hamletom v fraku».
Vse te tri zamisli utegnejo služiti za podlago režiserjevi in terpretaciji. Toda koliko težav povzroča šele razlaga teksta, naj pokaže samo en primer. Hamleta obvestijo Horatio in stražarji, da hodi Duh njegovega očeta po trdnjavskem obzidju in Hamlet se o tem tudi sam prepriča. V veliki sceni z materjo se Hamletu spet prikaže očetov Duh, ki ga pa njegova mati ne vidi in ne sliši. Kaj je torej resnica in kaj privid?
Režiser Jože Babič žal ni pokazal tiste iznajdljivosti in enotne zamisli, ki smo ju bili doslej pri njem vajeni. Scena in kostumi Vladimira Rijavca so bili izvedeni v srednjeveškem stilu. Scena sama je bla smotrna in funkcionalna. Toda interpretacije igravcev so bile — čeprav je bil opazen poudarek na psihološki karakterizaciji — na moč raznorodne in tudi kvalitetno neenake. Sodim, da bi bil Hamlet pred 10 leti, ko je bila v tržaškem ansamblu še kepica iz-
SREDI DŽUNGLE ODKRITI OSTANKI VISOKO RAZVITE CIVILIZACIJE
Zgradbe in spomeniki starodavnega mesta Angkor enakovredni egiptovskim ter antičnim
Srečna dežela Kmerijcev, kjer sta cveteli znanost in lepa umetnost - Namakalni sistem, ki je deželo spremenil v eno najbogatejših na azjiskem jugovzhodu - Doslej izkopanih že petdeset zgradb
okt. 1956.) — potem moremo p re- i sušenih igravcev in igravk, bo-soditi, kakšne težave oo^r.ioča '	-,e usPel« Hamlet je za vsako
režiserju že sama osnovna m-| gledališče trda preizkušnja. Iz-misel, v katero dobe» naj bi po-j vaJavcl tržaške upnzoritve* so stavil Hamleta. Angleži, se zdi, -yokazal1 kot celota P^dvsem za-
-------------;	-	I nos :n pogum. Vendar so bile
iiiiiiii.iiiiiiittiiiiiiiiiiiiiMitiiitiiiiiiiifiiiiiiiiiitntiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniitiiitiiiumifiitiiiiiiMitii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii|iiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiifiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiinMm!iiitiiiitii*iiiiiiiiiiitniiii'ifmiiiiiiiomiiiiiiiii j razlike tako po rgrav^'kem stilu
.'.'»kor uo zmogljivosti posameznikov očitne. Naivno prikupni realizem Ofelije (Miranda Ca-hanja). se je bil z baročno prenatrpanostjo Osrika (Stane Raztresen), med katerima je bilo veliko najrazličnejših prehodov, tako da se je zdel groteskni realizem obeh grobarjev (Justo Košuta in Edvard Marttnuzzi) skoraj kakor nekakšno upavnovešu-joče osišče.
Nosivca naslovne vloge je z ognjevitim temperamentom podal Stane Starešinič. Tekst je prednašai z zanesenostjo in govorno kulturo. Pač na sem pogrešal Hamletov humor in njegovo ironijo, ki bi bila precej drugače obarvala in obogatila junakov kompleksni značaj. V danih možnostih pa moramo Starešiniču priznati, da je ustvaril enoten, čeprav znatno poenostavljen Hamletov lik.
Zanimivo, ceio svojsko interpretacijo Klavdija je prikazal Jožko Lukeš. Njegov kralj sicer ni bil veličasten, pač pa človeško razumljiv. Bil je bolj trepetajoč za svojo in kraljice usodo, kot pa zloben ali zvit. Ger-truda Zlate Rodoškove je bila v dvorjanskih scenah dostojanstvena, v intimnem prizoru s sinom Hamletom pa čustveno razgibana. Kdor je igravko videl zadnjič pred več letji, bo rade volje priznal, da se je njena igra razvila in kultivirala. Odličen je bil prvj igravec Modesta Sancina, ki je tudi mogočno govoril tekst Duha.
Svojevrstna stvaritev je bil Polonij Rada Nakrsta. Po Sha-
Znanstvenik Grošlje, ki vodi enega največjih sodobnih arheoloških podvigov
kaj jj!1*'’ T*a je nedvomno do-b*g» in°Vi-a' 'Pe3 atmosferi nemoč-«t»	" bJ«upnega pričakovanja
’n bor»«- rUžlla *e stavkovni val *e«j . 1 P°lom. Na osnovi izku-Pr*tekl0 ..*osP°darskega razvoja ral stl' bi potemtakem mo-t**«etUiJ:ak^u^ek t*. da sdaj. P° klusu er^ konjunktUrnem ci-^“da ’ -, . ansk° prihaja kriza, 'alto PriInera vendarle ne gre v ned0en°Stavl3,lti' Oni, ki so Padcu a^nfm «katastrofalnem» dok <3e3nie v'deli odlo-dan„ *z 0 nastopu krize, so *SehZa ri dama"tirani, ker so *i ostal'00!?'11 * *’* dogodki na bor-®l*dic ' °rez senzacionalnih po-Zahortn pro‘zv°dnji. hia v nonem.ško gospodarstvo >-800 ti»nA°^‘zvodnji še vedno okrog ' j. ok c odprtih delovnih mest, *ko jet °K 50 tisoč več kot lan-točil i,? ,V 'stem času. Raven na-. zmeraj na isti 'višini, ho , ?n zlate rezerve še ved-he aj0 24 milijard mark, ce-Pr0jaVojaprei naraščajo, a neke Prej ne Panoge imajo že v na-v°dnio ZE.rodan° vso svojo proiz-v nezm»„u dcnd,: se 'zPladt>ieJ° maMani obliki. To je sa-
V Evropi je še malo znano o nekem po obsegu morda največjem arheološkem podvigu na svetu, ki *so se ga lotili v Kambodži. O mnogo manjših je marsikdaj kar preveč govora, o tem domala nič. V Evropi n. pr. ve malokdo, kaj in kakšen je Angkor, čeprav so strokovnjaki mnenja, da ga je povsem moč primerjati z egiptovskimi pira-
midami in z zgradbami starega Rima,
Leži blizu velikih jezer, katerih vodovje se odliva v fantastično reko Mekong, ki je reka Kambodže, Laosa in Tajlanda. Tu je od 9. do 14. stoletja obstajalo cesarstvo Kmerijcev, eno najtrdnejših na Daljnem vzhodu in z visoko razvito civilizacijo. Njegovo središče je bilo
Angkor. Kmerijci niso prišli iz Indije ali Jave. kot je bilo prvotno mišljeno, marveč so praprebivavci današnje Kambodže in predniki sodobnih Kambodžijcev. Najprej so pri-padali velikemu pomorskemu cesarstvu Fu-Nan, ki se je razprostiralo na Indijskem polotoku. Bila je srečna dežela in vsi so jo kot takšno poznali. Vanjo so prvi začeli prihajati indijski orahmanci, ki so semkaj prinesli svojo civilizacijo in svoj jezik (sanskrt), svojo kulturo in vero. Zatem so prišli budisti s svojim «zdravilom za vse tegobe», Budovo doktrino in s svojim jezikom «pali». Prihajali so hindujski trgovci, ki so tu postavljali temelje za svojo trgovinsko dejavnost. Toda nobeden od teh ni prihajal kot osvajač in gospodar, Kmerij-ska dežela jih je sprejemala ter asimilirala.
Knezi in priči Fu-Nana so se naučili 'sanskrtskega jezika, obiskovali pagode ter se učili različnih ved. Budizem in brahma-nizem sta postali veri kmerij-ske dežele. V tem času je Kitajska v cesarstvo Fu-Nan že pošiljala svoje poslanike, med katerimi je bil tudi slavni Marco Polo, ki je takrat živel na cesarskem dvoru v Pekingu. Kitajci so v deželo Kmerijcev prinesli vero Konfucija, modrost Mencija in življensko umetnost Lao Cea. Iz stika in medsebojnega oplajanja vseh teh civilizacij se je porodila prekrasna
InF

Radio Trst A
7.30; Jutranja glasDa In koledar; 11.30:’ Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.15: Za vsakogar nekaj; 13.30:	Glasba po željah;
17.00: Za prijeten uvod igra ansambel Franco Vallisneri: 17.20: Sem in tja po lahki »lasbi; 18.15: U-metnost, književnost in prireditve: 18.30:	Italijanski operni pevci;
19.00: Violist Srečko Zalokar, pri klavirju Jelka Suhadolnik; 19.20: «Babica», pravljica:	20.00; Sport;
20.30: Znane melodije iz preteklih in današnjih dni; 21.00: Rado Bed. narlk; «Ob 25-letnicl smrti Gu-
Torek, 17. julija 1982
18.00: Prenos RL; 19.00: Jolanda Rossin; 19.30:	Prenos RL; 22.15:
Igra «Al Starš»; 22.35: Glasba za lahko noč; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Omnibus, prvi del; 10.30: Pirandello v spominu nekoga, ki ga je poznal; 11.00; Omnibus, II. del; 12.00: Po-
Slo venijo
8.05: Nocoj se ml Je sanjalo...: 8.25; Ob zvokih zabavne glasbe; 8.55:	Počitniško popotovanje od
strani do strani; 9 10: Bogo Leskovic: Domovina: 9.45: Nehama Haen-del poje izraelske pesmi; 10.15: Od tod in od ondod; 11,00: Papando-pulova sonata in Hatzejevi samo-
jejo Bob Azzam, Luciana Gonzales	3V?P:,	Aleksandra
in drugi; 13.30: Včerajšnji uspehi, glasbeni program; 14.55: Vreme na ital morjih; 15.15:	Pregled upo-
dabljajočih umetnosti; 15.45; Italijanske narodne pesmi in plesi;
16,00: Program Za najmlajše; 16.30:
g Melma Marconija»; JU* Sesta- Komor^l^‘ ^r^oščah;’ [Im: nek z Gorenlskim kvartetom. 2 ■ simfonični koncert; 19.10:	Orke-
ster pod vod.'tvom Williama Ga-
nek z Gorenjskim kvartetom; Klavirske	sonate	Ludvvtka van
Beethovna;	22.00:	Maks Sah: «Pri-
povedno in izpovedno bizantinsko slovstvo»;	22.20;	plesna glasba;
23.00:	Iz	galerije	Jazza: Orkester
Count Basie.
12.00; Plošče; 12 20: Glasbeni program; 12.25: Tretja stran; 13.15: Kot juke-boxa; 14.00: Radijska igra po romanu Manlia Cecovimja; 14.25; Pesmi brez besed.
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL: 7.15: Glasba za dobro Jutro; 12.00: Glasba Po željah; 12.30: Poročila; 12.40: Glasba po željan, II. del; 13.40; V ritmu z malimi ansambli; 14.00:	Zabavne popev-
ke; 14 30: Orkester pionirjev Iz Sofije; 14.45: Radovan Gobec: «Dobro srečo, domovina!»; 15.15: Zabavna glasba; 15 30: Poskočne in okrogle; 15.55: Lahka glasba; 16.00: Melodije Iz filmov; 16.30: Tretja stran; 16 45: Odlomki iz oper; ]7,40; Ritmi z orkestrom Ted Heatha;
lassinija:	20.00:	Športne novice;
Operna glasba Richarda Wagnerja.
II. program
8.00: Jutranja glasba; 8.35; Poje Fausto Cigliano; 8.50: Sodobni ritmi; 9.35: «Recite mi, gospod Braz-zi»; 10.35:	Pojejo Mario Abbate,
Paolo Bacilieri in drugi, 11.00; Glasba za vas, ki delate; 13.00: Go-spz ob 13. predstavlja; 14.00: Pevski program; 14.45: Plošče; 15.00: Pojejo Lucia Altieri, Nicola Ari-gliano in drugi; 16.50: Italijanske narodne pesmi; 17.45; Operni koncert; 18.35:	Vaši najljubši pevci;
21.00: Pesmi za Evropo; 21.35: Večerna glasba.
ili. program
18.30: Gospodarska rubrika; J8 40: Panorama irtej; 19.00:	Alessandro
Scarlatli, koncert za cimbale; 19.15: Pregled italijanske lilerature; 19.30: Vsakocečernl koncert; 20.30: Revija revij: 20.40: Igor Strawinsky, koncert za violino in klavir; 21 20: Erik Satie in «Skupina šestih».
Becker; 11.51: Majhni zabavni ansambli; 12.05: Zadovoljim! Kranjci; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25; Melodije ob 12.25; 13.15; Obvestila in zabavna glasba; 13.30: Prizori Iz 1. dej. opere «Sevijski brivec»; 14.05: Glasbeni omnibus; 14.30: Prireditve dneva; 15.20: Igra Trio Dorka Skoberneta; 15.30: V torek na svidenje; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Popoldne v orkestralnem studiu; 13.00: Poročila; 18.10; Poje Mariborski komorni zbor; 18.45: S knjižnega trga; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Portret v miniaturi (Beti Jurkovič); 20.15:	Majhen kon-
cert hornista Jožeta Falouta; 20.30: Radijska igra: 21.27:	Edward El-
gar: Serenada za godala v e-molu: 21.42: Malo instrumentov — veliko glasbe: 22.15: Slavko Osterc in njegovi učenci.
Ital. televizija
18.25:	Program za najmlajše;
19.30:	Nikoli ni prepozno; 20.20:
Športna poročila; 20.30:	Dnevnik,
21.05: «Campanile Sera»; 22.15: U-metnost in znanost; 22.45: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21 10:	Televizijska igra; 22.15:
Dnevnik: 22 40: «Londonski zrak», dokumentarlj.
Jug. televizija
NI SPOREDA,
kombinacija, ki ji domala ni primere na svetu.
Kasneje so se Kmerijci uprli fu-nans’kìm princem ter ustanovili lastno državo. Ko se je v Evropi Karel Veliki proglasil za cesarja Zahoda, je Javavarman H. bii v Hariharalaji, kakih 15 kilometrov od Angkora, posvečen za boga-kralja.
Novo kmerijsko cesarstvo je posebno cvetelo od 9. do 12. stoletja. V Aziji v tem času v pogledu civilizacije in blagostanja ni bilo srečnejšega področja. Največji med bogovi-kralji kmerijske dežele pa je bil Javavarman VII., fanatičen budist, ki je izgradil Angkor in nasploh mnogo gradil. V času njegovega vladanja so se lepe umetnosti: poezija, arhitektura, kiparstvo idr., razvile do vrhunskih oblik. Na njegovem dvoru je živelo na stotine arhitektov, kiparjev, mislecev, učenjakov. Zatrjuje se, da se je za njegovega vladanja kmerijsko ljudstvo spremenilo v ljudstvo u-metnikov. Samo tako je moč tudi razumeti ono, kar se je v tem času v nenavadnih merilih in z mnogo prefinjenega okusa ustvarilo. Na sto tisoče ljudi, moških in žena, je postavljalo na stotine in stotine svetišč. Arheologi so v Kambodži odkrili tudi 102 bolnici. Legenda pravi, da je kralj zbolel na gobavosti, Pa ie bržčas prav zaradi tega posvetil veliko pozornost zdravju svojih ljudi. Nekateri kipi ga prikazujejo v podobi Bude, drugi kot gobavca.
On je torej bil stvaritelj Angkora, mesta svetišč in prekrasnih palač. Toda, čemu je bilo potrebnih toliko svetišč? Ljudje na Vzhodu so od nekdaj verovali v povezanost med nebom in zemljo, med bogovi in ljudmi. Visoke zgradbe svetišč, ki se dvigujejo v nebo, niso ničesar drugega kot izraz želje, da bi se dosegli bogovi.
Toda kmerijski kralji, Javavarman VII. in njegovi predniki, niso gradili samo svetišč. Javavarman VII. je med drugim dal zgraditi tudi ogromen namakalni sistem, ki je deželo Kmerijcev spremenil v eno na rižu najbogatejših dežel azijskega jugovzhoda. Poleg tega so arheologi odkrili dva bazena 14. kvadratnih kilometrov, ki sta morda še bolj občudovanja vredna kot omenjena svetišča. V džungli so bili zatem odkriti še ostali deli tega orjaškega namakalnega sistema: novi bazeni, prekopi, umetna jezera, kar navaja na misel, da to predstavlja nedvomno eno največiih tehničnih del v zgodovini človeka.
V tem času je obstajala zelo natančna in izpopolnjena regulacija Velikih jezer, reke Mekonga in njenih pritokov. In svetišča so se gradila ne samo za vsake potrebe, ampak tudi, da bi opravljala določene naloge upravljanja s tem vodnim sistemom. Predvsem je bila njihova naloga bedeti in varovati tehnične hidravlične naprave, s pomočjo katerih so obvladovali vodni element v korist ljudi.
Kmerijska država je v začetku 14. stoletja začela propadati. Angkor je postal žrtev džungle, ki ga je prerasla. V nekaj stoletjih je dobesedno požrla vse, kar je spominjalo na to mesto: • njegove zgradbe, spomenike,
svetišča, dvorce, tehnične naprave itd.. Vse tp je stoletja počivalo izgubljeno pod zelenim pregrinjalom trave, dreves in grmovja. In šele, ko je Kambodža spet postala svobodna in neodvisna dežela, so se na pobu-do princa Norodoma Sihanu-ka začela raziskovalna arheološka dela, da bi se ti spomeniki davne civilizacije povrnili človeštvu.
Človek, ki vodi ta morda največji arheološki podvig zgodovine, se imenuje Grošlje in ima šele 36. let. Njegova naloga je, da ‘ztrže Angkor objemu džungle. Področje njegovega dela se razteza na nič manj kot 600 kvadratnih kilometrih, a doslej so izkopali že okrog petdeset zgradb, s katerimi se po monumentalnosti lahko primerjajo
(Nadaljevanje na 6. strani)
kespearu je Polonij kompleksna osebnost. Nauki, ki jih daje sinu Laertu, su življenjske modrosti, medlem ko je njegovo u« gibanje rkiug Hamletove blaznosti doka: pr.mitivno, da ne rečem banalno. Hamlet ga označuje za bedaka, kar stari dvorjan po svojem bistvu vendarle ni. V tem smislu ga je intei* pretiral tudi Nakrt, namreč kot uglajenega dvorjana — modrijana, ki zvesto služi svojim vladarjem. Njegov Polonij je bil preteh.an in karakterno enovit.
Silvij Kobal kot Rozenkranc je bil uglajen mlad dvorjan, ki ga usoda postavi pred težko odločitev:	ali naj služi svojemu
vladarju, ali pa naj ohrani zvestobo svojemu prijatelju (Hamletu). Odločitev za pp’O ga Dovede v Anglijo na morišče. Gil-densterna je podal Adrij.tn Rustja zadovoljivo.
Srečanje z Ernestom Zego n« odru po tolikih letih je bilo »a podpisanega ginljivo doživetje. Nastopil je kot Frančiško in ki t drugi igravec in s svojim so-nnj-nim glasom lepo interpretiral tekst. Horatio Alojza Miliča je bil prikupljiv v nastopu m je občuteno recitiral. Fortim-bras Julija Guština je bil primerno mogočen, čeprav bi si ie-lel ta zaključni prizor še bolj izrazit. Laert Livija Boeatca >e til mladostim iskren, čeprav še ne izdelan karakter. Toda nte-gov dvoboj s Hamletom je bil učinkovito izveden Stane Ra», tresen je nastopi! tudi kot zvesti Bernardo, Dušan Jazbec Kot Marcel in Nora Jankovič kot igravka.
Izvirno in učinkovito glasbo je za tržaškega Hamleta prispeval Pavle Merku
Nad celotno predstavo je kakor zvezda polnočnica ìehdpl ?;ii-pančičev umotvor prelitja nesmrtne Shakespearove besede v slovenski jezik.
VLADIMIR BARTOL
Ivo Andric v tujih prevodih
Jugoslovanska avtorska agencija je posredovala najnovejše in. formacije o delih jugoslovanskih književnikov, ki so že izšla v izdajah tujih založb, in o novih pogodbah s tuiimi izdajatelji.
Na osnovi podatkov je ugotov. •ljeno, da je še vedno naivec za-nimanja za Iva Andrica Tako ie v .zdaii založbe Stock v Parizu izšlo «Prekleto dvorišče», poleg tega pa še štiri novele jugoslovanskega Nobe'ovca. Ta izdala se bo v Franciji Dojavila še v posebni ediciji dobitnikov Nobelove nagrade, potem pa jo bodo tiskali tudi v nekaterih drugih državah. Od drugih del Iva An-driča je poljska založba PIW ob-' javila «Anikine čase», muenhen-ska založba Karel Hanser pa roman «Gospodična». Ta založba je sklenila tudi pogodbo, po kateri bo še to leto izdala zbirko Andričevih novel, dve zbirki pa prinodnje leto.
Nič ni čudnega, če se tujina tako zanima prav za Andriča. in ne morda samo zaradi tega, ker te prejel Nobelovo nagrado, marveč, ker se ji prav skozi njegova Pela prvič odpira pogled na neki povsem novi svet ljudi.
iiiiiiiiiiiMiiiimiifiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiitiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiifiitiMiiiuM
Robert Faganel v «Rossoni»
V	galeriji Rossoni prireja svojo drugo osebno razstavo oljnatih slik Robert Faganel, ki je, za Palčičem, gotovo najmlajši prirastek med našimi likovniki. In kot pred meseci v Gregorčičevi dvorani, kjer se je prvtč predstavil slovenski javnosti, tako ima Faganel tudi na tej razstavi sorazmerno mnogo del, namreč 39 figuralnih olj in sedem risb. Čeravno je med olji še kakšna podoba iz prve njegove razstave, je pa vse ostalo novo, kar odkriva izredno ustvar. jalno plodovitost, ki je pač sad mladostnega navdušenja do barvnega izživljanja. Robert Faganel je res nadarjen samouk in če bo le vztrajal na začeti poti, ho sčasoma nedvomno dospel do lepe višine dobrega pokrajinarjn. Zato ima dovolj časa, saj je ko-
maj prestopil dvajseto leto starosti, a svojo slikarsko strast -e odkril šele pred letom dni. Doslej, kot še sedaj, se je učil tn se še uči igranja violine, ki io tudi poučuje na šoli Glasbene Matice. Torej dvakratni talent, katerega razvojno napredovanje
bo zanimivo zasledovati.
V	nekaj več kot pol leta, ki je poteklo med prvo in to razstavo, je v pokazanih slikah pokazal zadovoljiv in znaten napredek. Zlasti nas peseneča dovršenost risarskih prijemov v nekaterih tuširanih perorisbah, onih manjšega formata, ki bi
lahko že bile delo zrelejšega slikarja po dovršenosti črtne zasnove globin. Izmed sedanjih olj pa so se mu posebno posrečila .Polja po setvi», mala «Pokrajina s polji» tn še druga večja, barvno tej podobna pokrajina. V teh slikah že opušča obrob-Ijanje predmetov, s katerim si je v začetku pomagal najti izhod iz barvne zadrege zaradi preobilice pestrih tonov. Sedaj po. staja vse bolj slikarski in že ruti potrebo po uravnoteženju barv in ploskev. Seveda se ponekod še bon z barvo in to zlasti v tihožitjih s cvetlicami, ki učinkujejo uvelo. Je pa to naravno pri vsakem temperamentnem za četniku, ki hoče v svoji slikarski zanešenosti barvno zajeti ves predmetni svet. Obrazi, tihožitja, pokrajine, staube in morie, vse zanima mladega slikarji. Vendar pa je vsega tega preveč, da bi se v tako kratki dobi udejstvovanja mogel resneje poglobiti v slikarske vrednote celokupne figuralne predmetnosti. Z dosledno vztrajnostjo v delu pa bo Faganel sčasoma vse te ovire prav gotovo premagal, seveda, če ga ne bo prej zagrabil vrtinec eksperimentirajoče likovnosti novejših smeri.
* * >3
V isti galeriji je nedolgo tega razstavljal tudi sedemintridesetletni Ottavio Bomben, ki smo ga
že pred leti tu pa tam srečavali na raznih skupnih razstavah, na katerih si je I. 1955 pridobil Stockovo nagrado. Bomben se je ukvarjal tudi s karikaturo, toda v poslednjem času skuša ved• no resneje dospeti do poglobile• nejše izraznosti svoje čisto sit. karske dejavnosti. To se mu i« tudi precej posrečilo na tej «'izstavi , s katero je prvič samo. stojno stopil pred našo javnostjo z dvaindvajsetimi zrelejšimi deli.
Bile so to barvno prijetne, ekspresionistično učinkujoče tempere preproste tematike: ladje, čolni na produ, slikovita dvorišča, skromne stavbe, dva inter-jerja, tihožitja in predvsem z neobičajno prefinjenim občutkom za morsko živalstvo podani primeri tega sveta. Slika z raki in ona, ki nosi naslov «Globočina 1500» sta gotovo bili med najboljšimi tu pokazanimi deli, poleg večje slike ribtške vasi. Pa tudi v cvetlicah, kot so to • Dalije» m «Eksotična flora» u-spe s svojo dokaj izvirno tehniko črtoobraznih potez kar prepričljivo pričarati vonj naravne svežine.
Ottavio Bomben, je samouk tn če to pravilno upoštevamo, potem. je že mnogo dosegel in nedvomno smemo od njega pričakovati, da se bo še nadlaje izpopolnjeval, ako bo le v tem vztrajal,
MILKO BAMBIČ
imtiiiiiiiiiiimifitiifimiHHiiiiitiiitiiiiiiiiniiiiMMiiitiitiHMMiiiuuitMitftiiiiuiiiiiHimiiiMiiiHtiiiiiiimtiHiiMiiMiiimiiiiMiimummiiinmmmmmgmmmmmi
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Izpolnili boste nalogo, ki ste jo prevzeti že pred časom. Od strani drage ose. be boste deležni največjega zaupanja. Nervoznost.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Poravna- oprezni do vseh novosti. Bodite vi
va nekega spora vam bo samo v ko. nst. S pomočjo družine boste opravili neko važno delo. Zdravje zelo dobro.
DVOJČKA (Od 21.5. do 22.6.) Razširite krog svojih poslovnih zvez. Ne računajte preveč na neko novo prijateljstvo. Zdravje nespremenjeno
RAK (od 23.6. do 22.7.) Srečne okoliščine vam bodo omogočile izpolnitev vatne naloge Ljubezen te imate v osebi, ki vas ljubi. Zdravje dobro
LEV (Od 23.7. do 22-8.) Bodite
sami pobudnik za odpravo nekega spora. Nervoznost.
DEVICA (od 23.8. do 22 9.) Posve-tlte ves svoj čas nekemu poslu, ki vam bo omogočil precejšnje koristi. Zan.miv pomenek med prijatelji. Zdravje dobro.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) V poslu vam nepopustljivost ne bo omogočila uspeha. Vzentte zvečer v roke dobro knjigo. Zdravje odlično.
ŠKORPIJON (0<J 24.10. do 22.11.) Ker vam je danes sreča naklonjena, boste povsod dosegli lepe uspehe. V
čustvenem pogledu nobenih novosti. Zdravje zelo dobro.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Cas je, da si izberete dobrega sodelavca. Samo s potrpežljivostjo boste dosegli svojo ljubezensko srečo. Zdravje dobro
KOZOROG (Od 21.12. do '20.1.) V poslovni dejavnosti boste imeli izredno srečo Z drago osebo boste razmišljali o načrtu za počitnice. Zdravje dobro.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Bodite oprezni do svojih kolegov, ki kažejo zaradi vaših uspehov zavist. Ne zaupajte preveč nekemu novemu prijateljstvu. Nervoznost.
RIBI (od 21.2 do 20.3.) Dokaj razgiban dan, v splošnem pa dokaj koristen. Sprejmite nekatere nasvet« svoje družine. Zdravje dobro,
Vreme včeraj; najvišja	temperata-	
ra 27,2, najnižja 17.6,	ob 19.	uri
23.2; vlage 55 odst.,	zračni	tlak
1005.6 stanoviten, veter	17 km	se-
verovzhodnik, nebo oblačno, „ mor-		
je mirno, temperatura stopinj.	morja	22
Tržaški cinemi
Danes, TOREK, 17. julija
Aleš ,
Sonce vzide ob 4.31 in zàtctof 0. Li
19.51. Dolžina dneva 15.20. Luna vzide ob 19.53 m zatone ob 4.21
Jutri. SREDA, 18. julija
Niiro^jay
«IIK
S SVEČANO OTVORITVIJO HA TEŽAŠKI UNIVERZI
Začel se Je seminar z» teoretsko fiztko
Sodeluje 91 znanstvenikov iz 31 držav - Dela bodo potekala v Miramaru
V	veliki dvorani tržaške univerze se je včeraj pričel mednarodni seminar za teoretsko liziko, ki ga organizira Mednarodna agencija za atomsko energijo, ki ima sedež na Dunaju. Na seminarju prisostvuje 91 univerzitetnih profesorjev, docentov in strokovnjakov pri atomskih reaktorjih iz 31 držav in med njimi tudi dva strokovnjaka iz Zagreba prof. Solnir in Sakšič. Ti visoko usposobljeni strokovnjaki bodo šest tednov sledili predavanjem devetih poznanih znanstvenikov o teh vprašanjih. Tako bodo govorili: Anglež Mandelstamm, Japonca Sakurai in Hayakawa, Pakistanec Salam, Američan Shwinger, Avstrijec Thirring ter Braziljanca Thiono in Gross.
Seminar se vrši v nalašč za to preurejenih bivših konjušnicah miramarskega dvorca in je za goste sinoči v njih priredil vladni generalni komisar poseben sprejem. Trst se je še posebej potrudil, da bi uredil vse najbolje za ta seminar, saj predstavlja nekak preizkusni kamen za kandidaturo za gradnjo stalnega mednarodnega atomskega centra, ki ga bodo zgradili pod pokroviteljstvom omenjene mednarodne a-gencije.
Na včerajšnji otvoritveni svečanosti so bili prisotni predstavniki oblasti, seminar pa je otvo-ril rektor univerze. Nato sta goste pozdravila v imenu komisariata dr. Capon ter župan Franzil. V imenu italijanskega vsedržavnega odbora za jedrsko energijo je govoril dr. Cacciapuoti, ki je podčrtal, da predstavlja ta seminar prvi tovrstni poskus, ki je še zlasti pomemben v zvezi z načrtom, da se zgradi stalni mednarodni center za teoretično fizike. Trst se zanima, da bi v njem zgradili tak center in zato so določile posebne fonde lokalne ustanove in ministrstvo za industrijo in trgovino.
V	imenu tržaškega odbora je spregovoril prof. Budini, ki je podčrtal napore za čim boljšo pripravo seminarja. Za mednarodno agencijo je spregovoril dr. Gross, ki je poudaril, da namerava agencija še nadalje okrepiti medna-
Udeležencem izleta pol. preganjancev
Udeležence izleta bivših političnih preganjancev, ki bo v nedeljo 22. t. m., obveščamo, da bo odhod z avto. busom:
iz Milj ob 5.30 od Dacija ob 5.45 s Trga Garibaldi ob 6. uri iz Barkovelj (izpred tramvajske postaje) ob 6.15.
Kdor želi kositi, kar stane 500 lir, naj telefonira na št. 93-840 med uradnimi urami.
rodno sodelovanje pri vprašanjih izkoriščanja jedrske energije.
Zadnji je spregovoril Pakistanec prof. Salam, ki bo vodil delo seminarja in ki bo na seminarju tudi predaval.
Mednarodna agencija za atomsko energijo je bila ustanovljena 1957. leta na Dunaju s ciljem : «da pospeši prispevek atomske e-nergije za mir, blagostanje in zdravje na svetu». Agencija skrbi za pomoč zlasti manj razvitim državam pri naporih za ustvarjanje pogojev za izkoriščanje a-tomske energije. 31. decembra 1961. leta je bilo v agencijo vpisanih 77 držav.
Bivši deportiranci v nacističnih taboriščih
Nadaljuje se vpisovanje v Zvezo bivših deportirancev v nacističnih taboriščih, in sicer na začasnih sedežih federacije v Ul. Madonnina 19 (pri tajniku Po-stogni) ali pa v Ul. Montecchi 6 (pri podpredsedniku Rauberju).
V Ulici Madonnina se vpisuje dopoldne vsak dan od 10. do 12 ure ter popoldne v torek, sredo in petek od 17. do 19. ure, v Ulici Montecchi pa vsak ponedeljek, sredo in petek od 11. do 13. in od 16. do 18. ure.
Deportiranci lahko dobe *udi formular za prošnjo za pokojnino v primeru bolezni, ki so si jo nakopali v taborišču.
Za vzdrževanje 863 oseb, od katerih 631 odraslih in 232 otrok v inštitutih ECA 23.689.716 lir, za podporo v denarju občinskim revežem za 4751 družin 14.136.271 lir, za podpore v denarju vojnim oškodovancem 19.507.130 lir, za dnevno hrano občinskim revežem za 51.964 obrokov 5.176.586 lir vključno s kruhom, za živilske bone 339 družinam 1.043.900 lir, za postsanatorijsko menzo za 63 oseb 980.700 lir, za 329 nočnin v občinskih prenočevališčih 448.950 lir, za zatočišča vojnim oškodovancem za 581 oseb 1.257.000 lir, za oblačila, obutev, postelje in posteljno opremo za 158 družin 542.347 lir, za očala in ortopedske aparate za 16 oseb 53.720 lir.
Za vse navedene in še nekatere druge namene je ECA nakazala v omenjenem razdobju skupno 66.829.720 lir.
Skupščina aktivistov sindikata FIOM
Danes ob 18.30 bo na sindikalnem sedežu v Ul. Pondares 8 skupščina aktivistov tržaškega pokrajinskega sindikata FIOM. Sindikat poziva aktiviste na polnoštevilno udeležbo, ker bodo na skupščini razpravljali o sedanjem položaju v zvezi z borbo za ;z-vojevanje nove delovne pogodbe kovinarskih delavcev. Zato sindikat poudarja, da je treba do skrajnosti razširiti diskusijo in zaostriti enotno mobilizacijo vseh delavcev, kot pogoj za uveljavitev svojih pravic
Pogajanja z lastniki javnih lokalov
Jutri ob 16. uri bo na uradu za delo nadaljevanje pogajanj med sindikalnimi predstavniki in predstavniki lastnikov javnih lokalov za ureditev spora norma-
tivnega značaja, zaradi katerega je bila pretekli teden napovedana
stavka in nato preklicana, ker so lastniki pristali na pogajanja.
OBČINSKA ODBORA ZDRUŽENJA BORCEV NOV — NOVA GORICA in SEŽANA
prirejata dne 22. julija ob 10. uri na TRSTELJU
PROSLAVO 20. OBLETNICE PRVE KRAŠKE ČETE
ene izmed prvih partizanskih enot na Primorskem
ZVEZA PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA in VSEDR. ZAVNO ZDRUŽENJE ITALIJANSKIH PARTIZANOV — ANPI
— se
pridružujeta pobudi za proslavo in
VABITA
na osnovi tovariške solidarnosti, ki je značilna za odnose med vsemi protifašističnimi borci, svoje člane in simpatizerje, da se proslave udeležijo v čim večjem številu.
Prireditve in objave
me
ZAVOD PRIMORSKIH PRIREDITEV — KOPER
priredi v soboto, 4. avgusta ob 20.30 uri v KOPRU zaključno revijo III. jugoslo-
fnet itrsln
vanskega folklornega festivala
«Jugoslavija pleše in poje»
Sodelujejo najboljši jugoslo. vanski folklorni ansambli
KOLO — Beogrr.d LADO — Zagreb TANAC — Skopje
Rezervacije, vstopnic ir. ostale informacije dobite pri Slovenski prosvetni zvezi v Trstu, Ul. Geppa 9/II (tel. 31-119J od četrtka dalje od 9. do 12.-ter od 16. do 18. ure.
...........................iiiiiiiiiiiiiiimimliiiMiiiiiliiiimiilniiiiiiiiiHiii»HiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiMiHiiMMiiiiii,imiiiiimiiiiii,i,ii,iiii,iiNlHiii,llllliiilliimii,l..........................................................mn
USTAVLJENO SKORAJ VSE DELO V PRISTANIŠČU
PoteRel je prvi teden stavke v tržaških Javnih skladiščih
Intervencija sindikalnih predstavnikov na vladnem komisariatu in v občinskem svetu
Letno poročilo Glasbene iole GM
Šolske vesti
Ravnateljstvo Državne srednje šole sporoča, da je rok VPISOVANJA V L RAZRED srednje šole do 25. t. m.
V teh dneh je izšlo «Poročilo Glasbene Matice v Trstu o šol- ! dar. od 9. do 12. ure.
Prošnje sprejema tajništvo vsak
Podpore ECA v mesecu juniju
Občinska podporna ustanova je skupno z občinsko ubožnico in drugimi od nje odvisnimi ustanovami razdelila v razdobju od 1. do 30. junija naslednje podpore:
Danes poteče prvi teden stavke, | stavko zlasti delavcev, zaposlenih so io napovedali delavci in na žerjavih, ter uradnikov in de-
ki so jo napovedali delavci in uslužbenci tržaških Javnih skladišč. V preteklem tednu, kakor tudi od sobote in do včeraj do 8. ure zjutraj, so vsi delavci in uradniki enotno stavkali v urah izven običajnega dnevnega delovnega urnika. Poleg tega so v preteklem tednu, kot smo že poročali, dvakrat stavkali tudi podnevi. To je že druga stavka v letošnjem letu, ki močno škoduje pristaniškemu prometu. Med
MM otvoritvijo seminarja za teoretsko liziko
............................................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiuiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii......
V SOBOTO IN V NEDELJO NA SEDEŽU KPI
Kongres tržaške federacije komunistične mladine
Važnost prijateljske politike na našem področju - Borba za pravice slovenske manjšine - Različni stališči o vlogi blokov
V nedeljo se je nadaljeval in zaključil drugi kongres tržaške federacije komunistične mladine — FGCI, na katerem je bilo prisotnih veliko število delegatov in gostje sorodnih organizacij. Kongres je bil zanimiv tudi zaradi živahne diskusije o številnih perečih vprašanjih, saj so si na njem sledile intervencije o miru. lokalnih vprašanjih, o ddželni avtonomiji, o pravicah Slovencev itd.
Kongres je ob zaključku soglasno odobril obsežen dokument, v katerem so podrobneje orisane naloge tržaške federacije komunistične mladine. Prvi del dokumenta se nanaša na borbo za mir, za razorožitev in na podporo narodom, ki se bore za svobodo. V tem okviru je tudi zanimiv naslednji odstavek:
«Kongres podčrtuje izredno važnost prijateljske politike na našem obmejnem področju. Nuino je sodelovanje med narodi, ki te faktor miru in pogoj za nadaljnje izboljšanje odnosov med obema deželama. Zato kongres pozdravlja obnovitev in izboljšanje odnosov med federacijo FGCl in Ljudsko mladino Slovenije, niih okrepitev in razširitev, zato da se bolje spoznamo v interesu pre-bivavstva in miru.»
Zaključni dokument nato obsežno govori o sedanji italijanski politiki in o «preokretu na levo», razpravlja o socialnih, šolskih tri drugih vprašanjih, ki neposredno zadevajo mladino. Obsežen odstavek je tudi posvečen slovenskim vprašanjem in nujnosti borbe za slovenske narodnostne pravice v okviru ustanavljanja dežele na o-snovi pravic zapisanih v londonskem sporazumu.
Ze na sobotnem zasedanju je takoj po uradnem poročilu tajnika tržaške federacije FGCI Peri-nija spregovoril član vodstva Susa, ki je takrat kongresu predsedoval. Susa je med drugim u-gotovil, da je mladinska federacija in partija odprta za one, ki na našem področju zagovarjajo stališča Zveze jugoslovanskih komunistov in da je prav_ zato sedaj treba podčrtati stališča o miru in socialističnem taboru, ki se bistveno razlikujejo od stališč jugoslovanskih komunistov.
V tej zvezi je kritiziral jugoslovanska protiblokovska stališča, češ da imajo Jugoslovani za smoter «tudi razpad socialističnega področja*.
O istem vprašanju je povsem v drugem tonu govoril na kongresu član federacije Vito Svetina, ki je obširno citiral stališče Zveze komunistov Jugoslavije, kot to izhaja iz programa zveze. Nato je
podčrtal, da morajo komunisti v Italiji in v Trstu poglobiti razpravo o teh vprašanjih v vidu specifičnega položaja. Ugotovil je, da so načela mirnega sožitja, aktivne koeksistence in premostitve blokovske politike sedaj premoženje že celotnega socialističnega sveta kot tudi narodov, ki se bo-
re za svobodo in da je jasno, da
so lahko tudi nekatere pozicije v socialističnem bloku zavora za dosego mirnega razvoja. Zato se je treba boriti proti konceptu bloka, kar seveda ne pomeni borbo proti socializmu, temveč borno proti stališčem, ki izkrivljajo o-snovna socialistična načela.
Svetina je svoja izvajanja zaključil, da je treba najti izven ideoloških razlik potrebno enotnost v borbi za mir. Omenil je tudi druga konkretna pereča vprašanja in tudi v tej zvezi podčrtal nujnost složnosti in enotnosti
ge belih, konj, jezdeci pa so trosili letake z vabilom na predstave. Sledili so razni vozovi s klovni, akrobati in akrobatkami, lipicanci z jezdeci v rimskih oblekah, Arabci na konjih in kamelah, pritlikavci na ponijih, dekleta na strehah avtomobilov ter devet slonov, ki so mirno in neprizadeto, kljub precejšnjemu avtomobilskemu prometu, korakali drug za drugim. Največjo pozornost občinstva, zlasti otrok, pa je vzbujal mali pritlikavec, ki je jezdil na najmanjšem poniju.
Steklenice na delavca
Ko ^ včeraj popoldne 531etni Vinicio Suppi iz Ul. Muzio 7 delal pri podjetju Alberti, so se
nanj usule prazne steklenice, zaradi česar se je delavec pobil in
na žerjavih, ter lavcev, zaposlenih v raznih skladiščih in na obrežjih, ne morejo delati tudi pristaniški težaki posameznih družb in je tako ustavljeno skoraj vse delo v pristanišču. To močno vpliva na razvoj pristaniškega prometa, ker se zaledni pristaniški klienti ne morejo zanesti na pravočasno odpremo odnosno sprejem blaga skozi tržaško pristanišče.
prekinitvi stavke v preteklem tednu.
Včeraj so začeli ponovno razpravljati o tistih zahtevah delavcev, na katere so delodajavci svoj čas negativno odgovorili, kar je povzročilo večdnevno stavko v preteklih dveh tednih.
Do te stavke, kakor tudi do dolgotrajne stavke pristaniških težakov, ki je bila letos pozimi, je prišlo zaradi trdovratnosti de-lodajavcev, ki nočejo priznati delavcem m uradnikom niti tistih plač, ki jih dobivajo njihovi to-varši v drugih italijanskih pristaniščih. V preteklih dneh smo že omenili, da delavci in uradniki tržaških Javnih skladišč imajo delovno pogodbo, ki je sestavljena na osnovi delovne pogodbe kovinarskih delavcev Toda uslužbenci Javnih skladišč so pri tem na slabšem, ker ne dobivajo a-kordnega dodatka. Razumljivo je, da ne morejo še nadalje dovoljevati, da bi jim ravnateljstvo Javnih skladišč vsiljevalo celo slabše pogoje, kot jih nudi delovna pogodba kovinarskim delavcem.
Sindikalni predstavniki delavcev in uslužbencev Javnih skladišč so bili v preteklih dneh na vladnem komisariatu, kjer jih je sprejel podprefekt Capon. Prikazali so mu upravičene zahteve uslužbencev in ga zaprosili za posredovanje vladnega komisarja pri ravnateljstvu Javnih skladišč za pravično rešitev spora v korist uslužbencev., Podprefekt dr. Capon jim je zagotovil, da bo vse podrobno poročal generalnemu vladnemu komisarju dr. Mazzi, ko se bo vrnil v Trst. Poleg tega pa je sindikalni predstavnik, občinski svetovavec Muslin, posredoval v tej zvezi tudi v občinskem svetu in zaprosil župana za intervencijo pri pristojnih oblasteh, da se spor reši. Svetovavec Muslin je izjavil, aa so zahteve delavcev in uradnikov upravičene in da je treba s pritiskom nad upravo pristanišča preprečiti nadaljnjo škodo, ki jo stavka povzroča pristaniškemu prometu in s tem vsemu tržaškemu gospodarstvu. Zupan je izjavil, da se bo za stvar zanimal.
Pogajanja za ureditev tiskarskega spora
Med sindikalnimi predstavniki tiskarskih delavcev in predstavniki Italijanske federacije založnikov dnevnih časopisov so se včeraj obnovila pogajanja za sestavo kolektivne delovne pogodbe za delavce dnevnih časopisov in tiskovnih agencij. Za včerajšnji sestanek so se dogovorili na osnovi posredovanja ministrskega podtajnika za delo Calvija in po
ranil po čelu in se bo moral zdraviti dober teden.
in da bodo v tej vsakodnevni bor-. |||||l.,IMM||lfMlnnlllllllllllllllllllinnlllllllllllllllllltmillllimllllllllllllll||l|lm,l|ll,„,,,„„|lu,„11111,11111,
bi mladinci znali najti enoten je-l
VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA
zik ter premostiti neskladnosti. i
V diskusijo je posegel tudi taj-i nik tržaške federacije KPI Pescatori, ki je ugotovil, da je tudi Sovjetska zveza za odpravo blokov. Glede Zveze komunistov Jugoslavije je dejal, da je KPI vzpostavila prijateljske odnose, da pa glede nekaterih načelnih vprašanj obstajajo še vedno razlike in med njimi prav glede «enake razdalje*, ki naj bi obstajala po njegovem mnenju v jugoslovanski politiki v odnosu do obeh blokov.
Clan vsedržavnega tajništva FG CI Romani je v svojem zaključnem govoru obširno govoril o notranjih vprašanjih organizacije i-talijanske komunistične mladine. Nato pa je podčrtal, da bi bilo treba prenehati s polemikami, ki so že povsem preživele in da je italijanska komunistična stranka že vzpostavila tesne stike in prijateljske odnose z Zvezo komunistov Jugoslavije ter da so izkušnje jugoslovanskih tovarišev dragocene tudi za italijansko delavsko gibanje.
Sprevod artistov in živali cirkusa Heros
Silovita nevihta nad Koprom in okolico
Vihar izruval drevesa in podrl električne drogove • Voda v stanovanjih • 2 m visoki valovi pljuskali na cesto Koper-Izola
Včeraj ob 18. uri se je po glavnih tržaških ulicah razvil sprevod artistov in živali cirkusa Heros, ki te dni gostuje v našem mestu in bo ostal še do prihod- per-lzola, na katero so pljuskali nje nedelje. Čeprav je vreme sla- do dva metra visoki valovi. V no-bo obetalo, si je zanimiv spre- 1 vem pristanišču pa so imeli de-vod ogledalo veliko število me- lavci precej dela s specialnim
V nedeljo je divjala nad koprskim področjem silovita nevihta, kakršne ne pomnijo že vrsto let. Središče nevihte je bil prav Koper, kjer so zabeležili manjšo škodo na številnih zgradbah v mestu. Vihar je najbolj prizadel podjetje Interevropo, kjer so razbita okna, v eno izmed pisarn pa je vdrla voda in povzročila škodo na pisarniškem materialu za okrog 200 tisoč dinarjev. Močno je bilo prizadeto zlasti Nabrežje Patricea Lumumbe, kjer so številna poslopja utrpela škodo. Na tem nabrežju je vihar izrul drevo, ki je za nek^j časa zaprlo ves promet. Velika nesreča bi se lahko pripetila tudi v Izolski ulici, kjer je vihar porušil električni drog visoke napetosti. Na srečo so delavci podjetja Elektro-Koper pravočasno odstranili nevarnost. V neposredni okolici Kopra je nevihta močno ovirala promet. To velja zlasti za cetso Ko-
ščanov, promet z vozili pa je bil omejen, ko je šel sprevod mimo.
Na čelu sprevoda so bile vpre-
pntapliaškim čolnom, da jim ga niso valovi odtrgali in potopili.
Toda ne samo tržaški vozniki,
tudi številni drugi se včeraj niso prilagodili stanju ceste in vremenu. Na srečo pa so se vse nezgode, razen one pri Divači, končale brez človeških žrtev, in le z manjhnimi posledicami za potnike. Z-ato pa gre materialna škoda. če seštejemo vsa razbita in poškodovana vozila, v milijone. Prometni organi so včeraj ustavili na koprskih cestah več voznikov, Ki so vozili v vinjenem stanju, ki so nepravilno prehitevali in ki so kljub skrajno slabemu vremenu pretirano hitro vozili.
* * *
Na Debelem rtiču pri Ankaranu se je začel tabor Bratstva in enotnosti, ki sodi med največje letošnje taborniške prireditve v državi. Vsega skupaj sodeluje 170 tabornikov iz vsake republike po 25 do 30. Namen tabora je, da se taborniki vseh republik med seboj spoznajo ter izmenjajo svoja mnenja in izkušnje. Tabor bo trajal do 20. julija. Vsak večer bodo priredili nastop, ki bo posvečen eni izmed ljudskih republik. Pripravili bodo tudi nekaj izletov in tekmovanj. Zaključek bo 20. julija.
Bolniška blagajna za gradbene delavce
Sindikat gradbenih delavcev Delavske zbornice sporoča, da je s podpisom na uradu za delo bil dosežen dokončen sporazum za ustanovitev bolniške blagajne za gradbene delavce tudi v Trstu.
Zaradi tega morajo biti od 1. julija dalje prispevki v višini 22.30 odst. za počitnice .in praznične nagrade položeni pri bančni ustanovi, ki bo pravočasno javljena. Kar zadeva prispevke v višini 22.30 odst., ki so jih zadržala podjetja v aprilu, maju in juniju in ki bi morali biti izplačani delavcem do 11. julija, se vabijo vsi gradbeni delavci, ki teh zneskov še niso prejeli, da se takoj zglasijo na sedežu sindikata v Ul. Duca d’Aosta.
skem in poslovnem letu 1961-62». | Iz «Poročila» povzemamo, da je j bilo na osrednji šoli v Trstu v | šolskem letu 1961-62 99 gojencev j | na podružnici v Barkovljah 8, na j | podružnici v Boljuncu 11, na po-' I družnici v Nabrežini 17, na podružnici na Proseku-Kontovelu 10 in na podružnici v Trebčah 8 gojencev.
Glede na študij posameznih predmetov je bil na prvem mestu klavir s 85 učenci, na drugem harmonika s 40 učenci (pretežno po podružnicah), na tretjem violina z 21 učenci. Trije učenci so se posvetili študiju čela, po dva študiju flavte, klarineta, kitare in harmonija, 5 učencev je študiralo trobento, po eden pa pozavno in rog. Teorijo in solfeggio se je učilo 27 oz. 46 gojencev, 11 učencev je obiskovalo orkestralne vaje, 23 pa je sestavljalo šolski pevski zbor.
Tečaj za popravne izpite
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO !
Iz poročila je končno razvidno, da so gojenci razen na skupnih
nastopih in na akademijah v Trstu in drugod, sodelovali tudi posamezno ob priliki raznih drugih prireditev, da so izven šolskega dela bili aktivni tudi posamezni člani učiteljskega zbora (Ambrozet, Grgič, Kjuder, Ota in Vodopivec), da je orkester Glasbene Matice pod vodstvom Oskarja Kjudra skupno s solisti petkrat nastopil oz. snemal za radio Trst A in radio Koper in da je Glasbena Matica organizirala sedem koncertov Čeprav gre za običajno vsakoletno šolsko poročilo, je vendarle tudi ta drobna knjižica zgovoren odraz in trajen dokument o prizadevanjih za glasbeno in s tem za splošno kulturno rast naše mladine na Tržaškem.
Opozarjamo starše malih maturantov, da zanje, kar je povsem umevno, ni potekel rok za prijavo v tečaj. Prosimo pa vse prizadete ,da se prijavijo v tečaj takoj, ko bodo znani izidi malih matur.
Vse informacije o tečaju dale uprava S'ovenskega dijaškega doma v Trstu Ul. Ginnastica 72, tel. štev. 93.167.
Izleti
Izlet v Celje in Velenje. Pevsko društvo «A. Tanče» iz Nabrežine priredi 28. in 29. julija izlet v Celje in Velenje. Prijave se sprejemajo v trgovini Terčon v Nabrežini do 10. t.m.
* * *
Prosvetno društvo v Skednja pri. redi enodnevni izlet v Vintgar in Bohinj dne 12. avgusta 1962.
Vpisovanje In informacije na sedežu društva, Ul. di Servola 124-1., vsak večer od 20.30 do 21.30, razen sobote in nedelje.
* *#
Prosvetno društvo Prosek-Kontovel
priredi v nedeljo 5. avgusta enodnevni izlet v Ravascletto. Vpisova. nje vsak večer od 21. do 22.30 na sedežu prosvetnega društva Prosek. * # #
Prosvetno društvo «Lonjer-Katina-
ra> priredi izlet 5. avgusta v Brda k spomeniku padlim na Gonjaču,., v klet vinske zadruge In nato na Most
na Soči.
Vpisovanje na sedežu do 25. t ip.
Odbor
I
Nazionale 16.00 «Igra resnice» Kot giuoco della verità). Prepove«* * elostr mladini.	g
Fenice J6.00 «Dolar časti» (Un ro d’onore). Technicolor. —
Wayne, Dean Martin, Ricky
Excelsior 15.00 «Casablanca», B^kupjn' phrev Bogart, Ingrid Bergman.Jvme.
Grattacielo 16.00 «Ti si moja “T.Zrelost da» (Tu sei ij mio destino)- **in ris Day, Frank Sinatra. _ _ 1()le da ,
(I fucilieri del Bengala). Tee» jsv^ ^
Arcobaleno
color. Rock Hudson,	n*Varjajc
Supercinema 16.00 «Na sejmu ri ™maiUr, ža» lAlla fiera per un marito)- vrst0 ' Barve de Luxe. Pat Boone. ,.ko -ri Alabarda 16.30 «FBI proti doktT(idhvedr Mabusu» (FBI contro il dottor 0 buse), uex Barker.	-Za ka,
Aurora 16.00 «Kriminalke BOP' retri ; Wallacea št. 2» (I gialli di Poitl^, gard Wallace n 2).	-Posluj;
Cristallo 16.30 «Mož brez strahu* ijr (L’uomo senza paura). TechO ,j ^ !or. Kirk Douglas.	,, Ser);
Garibaldi 16.30 «Pustolovščine ^poslov spoda Coreyja» (Le avventure se
Technicomr. T°‘ lcaj p.
mister Corey).
Curtis.
»N z!
Capito) 16.30 «Totò Diabolicus». ‘ g, (at tó. Raimondo Vianello.
Impero 16.30 «Blue Hawaii». T*1"” tega color.
Massimo 16.30 «Znamenje mascè
ca» (Ij segno del vendicatore)- Cri2e Technicolor Robert Hunder. „sPet
Moderno 16.00 «Pohujšanje» (601 (da se zione). Ava Gardner.	(|Sta	S!
Astoria 17.30 «Sedem morivcev» jn tr|
sette assassini). Technicolor. ~ Bolj Astra 16.00 «Totò prevara 628
tó — truffa 62).	Qi,ieS>r'lrJU
Vittorio Veneto 17.00	«Paris	Bi»	5k0 r
Paul Newmann.	(«deti,
Ideale 16.30 «Gusarji iz Tortuge» #a2()r pirati di Tortuga). Technicolor- ,Ljl Marconi 16.30 «Ljubezen v pa„,0r, «lo (Un’amore a Parigi).	Tecbni	Jbilj |
Abbazìa 16.00 «Meni ugaja za >v0iUc. (A me piace la galera).	Udg
ston, S. York.	J Klij
Nat
J&
KINO «IRIS» HIOSBK
iiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiinii 11111111111111111 IMI Hlinili un IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII UH UH III mil lili lili lil umit III iiiiimiiiiiiiiniiii mi miniiiiiii IIIIIII Illuni IIIIIIIIIIIIII
HUDA PROMETNA NESREČA TRŽAČANOV MED DIVAČO IN KOZINO
En
pri
mrtev In štirje ranjeni trčenju avta v obcestno sbalo
Vsi ranjenci, med katerimi dva v resnem stanju, so v izolski bolnišnici Do nesreče je prišlo v močnem nalivu
Zaradi slabega vremena je bilo zadel ob pločnik. Zaradi tega se
v nedeljo v koprskem okraju kar 11 prometnih nesreč, najhujša pa se je pripetila ob 23.20 na cesti med Divačo dn Kozino v bližini Kačičev, kjer je zgubil življenje 39-letni C. Furlanič iz Ulice Sinico št. 92. Hude poškodbe stia dobila 48-letni Angel Savle in njegova 47-letna žena Marija iz Ul. Belli 7, medtem ko sta pokojnikova žena 34-letna Nerina in Josip Bertocchi iz Ul. Castello 18 dobila le lažje poškodbe. Pristojni organi so uvedli preiskavo, vendar niso še ugotovili vzrokov nesreče tudi zaradi tega, ker so ponesrečenci še pod vtisom groznega dogodka in so njihove izjave nejasne.
Potniki so se vračali z izleta z avtom, ki ga je vozil Savle. Bili so na obisku nekje pri Divači in so se vozili po široki cesti proti Kozini, verjetno, da bi šli čez mejo na bloku pri Krvavem potoku.
Takrat je lilo kot iz škafa in je bila zaradi tega slaba vidljivost, vožnja pa nevarna zaradi spolzke ceste.
Nekateri pravijo, da je z nasprotne strani privozil tovornik, kateremu se je Savle hotel izogniti in je zaradi tega krepko zavil na desno stran, pri tem pa je privozil v kup gramoza, kjer se je obrnil ter treščil s sprednjim delom v skalnati usek na levi strani ceste. Od tam ga je vrglo na drugo stran ceste, kjer je zadel z zadnjim delom ob usek na desni strani ceste.
Trčenje je bilo tako hudo, da je zaradi močnega sunka vse štiri potnike vrglo iz avtomobila in so obležali na cesti. Na mestu je bil mrtev Furlanič, katerega truplo so odpeljali v divaško mrtvašnico, medtem ko so ranjence odpeljali v bolnišnico v Izolo. Novi avto Fiat 1100, ki ga je Savle kupil pred kratkim, je ves zmečkan.
Prometne nesreče zaradi spolzkih cest
Zaradi spolzke ceste se je včeraj popoldne ponesrečil z motorjem 20-letni Sergio Klasnik iz Ul. Costalunga 266. Ko se je peljal v Milje je zletel z vozila in se pobil ter opraskal po nogah, levi roki in čelu ter je zgubil spomin Z zasebnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral 10 dni.
Prav tako sta se zaradi mokre ceste ponesrečila včeraj popoldne 22-letni Vito Žnideršič in njegova 80-letna stara mati Apollonia Haff-ner vd. Bellone s Kjadina 1460. Žnideršič je vozil avto, v katerem se je peljala tudi njegova •tara mati, pa j« avto zdrsel in
je ženica pobila in ranila po čelu ter se bo morala zdraviti dober teden, Žnideršič pa se je nekoliko pobil tn ranil po čelu ter levi rami in se bo moral zdraviti 6 dni.
Iz tržaških sodnih dvoran
Zaradi stečaja obsojen na 8 mesecev
jetja Brussi, pri katerem je zaposlen. Padel je iz višine 4 m in se pobil ter ranil po čelu, prsnem košu in nogah. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral 10 dni.
Kazensko sodišče je včeraj razpravljalo o stečaju 44-letnega podjetnika Egidia Vidimarija, v katerega je zapleten tudi njegov svak 58-letni Luciano Calini. Vidimarija so obsodili na 8 mesecev in mu za leto dni prepovedali udejstvovanje v trgovinskih podjetji« odnosno na vodilnih položajih v kakšnem koli podjetju, Calinija pa so povsem oprostili.
Iz poročila kuratorja odv. De-vescovija, ki je stečaj izvedel, izhaja, da je Vidimari opravljal tehnično zahtevna dela na ladjah in da ni pravočasno odpustil nekaj delavcev ter s tem znatno poslabšal proračun podjetja. Ku-rator je tudi navedel, da se je Vidimari štiri mesece trudil, da bi dobil obsežno naročilo od neke ladjedelnice iz Neaplja za 160 milijonov lir, kar pa mu ri uspelo. V tej zvezi je Vidimariju zmanjkal bančni fido in se je moral zateči k zasebnikom ter še poslabšal svoj položaj, saj zahtevajo zasebniki zelo visoke obresti. Podjetje Vidimari je 1957. leta izvršilo za 42 milijonov lir del v Messini in je plačanje potnih stroškov za delavce znatno vplivalo na finančni položaj podjetja.
Nakup zemljišča za novo šolo
Tržaški župan je sporočil, da je občina kupila zemljišče, na katerem bodo zgradili novo poslopje za višjo industrijsko šolo «A. Volta», ki ima sedaj sedež v starih in neprimernih prostorih za tako važno šolo, ki mora biti o-premljena z najsodobnejšimi delavnicami in risalnimi dvoranami.
Zemljišče je v Ulici Cantò, meri 23.000 kv. metrov in je stalo 137 milijonov lir.
Z lesenega ogrodja je padel 4 m globoko
Na delu se je včeraj dopoldne
ponesrečil 57-letni Miro Pavlovič iz Ul, Crociferi 5, ki je padel z lesenega ogrodja pri Sv. Soboti, kjer je delal na račun pod-
Na spolzki cesti z avtom v zid
Včeraj nekoliko po polnoči se je 19-letni Romano Burla s Trga Giarizzole 1 peljal z avtom po obalni cesti v mesto. Med predoroma je zaradi spolzke ceste zgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je zaplesalo po cesti in treščilo v steno. Pri tem se je Burla pobil in opraskal po rokah. Neki avtomobilist ga je pripeljal v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral tri tedne.
predvaja danes 17. t. m. z z> četkom ob 19.30 Colum1,ia film:
ČAS TWISTA
Igrajo: CHUBBY CHECKER in DION VICKI SPENCEb
Razna obvestila
ta
Po
Kai
JUa
»>ore
Are
'Tssu
tJ*m.
>uc
s‘riir
'0|tto|
l)o’
ftiot
Sc
b> n.
tsPi
'Jer
h
S
s?*
Narodna in študijska knjižnic»^
Trstu bo zaprta 16. Julija d*
avgusta.
Mali oglasi
S
kh)( je i Si
VESPAGENZIA, Trst, Ulica S. c esco 44, tel. 28-940, takojšnja „n,i "Df čitev VESPA GRAND SPORT J"le,| f°P< DEL 1962 skupno z rezervnim n som in VESPE 125 in 150 z dvoP' S stornim sedežem. Na obroke in Lj Vlri predplačila. Vepka izbira	,, 1
in MOTO rabljene z izrednimi #r; ji plačevanja.	J?°*l
gvi
PLASTIKA za pokrivanje tal P° p S
lir kv. m, preproge vseh vr^ JJ’.j S
sobe in hodnike, pode iz gum«. pjhD:
no.eja. cevi iz Plastike za vrtov* za Hšno uporabo, torbice, zaves* Ut
vse ostale predmete iz gume m HUj
c* ! 1*A H O .itn	f *T» A T D T A	*
stike do ute pri 1TALPLAST, Trg Ospedale št. 6.
b?o
F
PRI MAGLIABELLA se z USP*njJ | nadaljuje prodaja; majic, srajc, j, pjn rila. kopalDih kostumov najb°U 1
s»
cenah. Zapomnit* ... y5j K. Trst. Korzo 'ai
po nepobitnih
MAGLIABELLA, trst. Korzo ~ ,fi baldi št. 11. nekaj korakov o1* I he tobusne postaje.	Rie
n«1* Rit
«PLASTIKA» - Trst, Ul. D’Arm»R „| št. 4 (blizu Trga Garibaldi)	go,
nudi: torb.ee raznovrstne ter "'p ig( ced“n Dt.
ne. namizne prte (cerade), za posodo, blazine, žimnice za jji)
morje, vreče za perilo m obleke .j •— - —............- ----- po zm*p
vse iz plastike in gume cenah. Obiščite nasi
Tatvine na kopanju
Neznanci so predvčerajšnjim obiskali stanovanje v Miramar-skem drevoredu 53 ko so bili domači na izletu v Furlaniji. Vse so prebrskali in odnesli 170 tisoč lir v gotovini.
Medtem ko se je 271elni Franco Peccini z Vrdele 352 kopal pri Cedazu, mu je nekdo ukradel tž hlač denarnico, v kateri je imel 400 lir in osebne dokumente. Fulvio Ferluga iz Ul. Battisti 15 pa se je pritožil, da mu je nekdo ukradel v kopališču Topolino zapestno uro, ki jo je imel v hlačah.
Opeka na glavo
Včeraj popoldne okrog 1630 so pripeljali v goriško bolnišnico 17-letnega Maura Orzana iz Moše. Zdravniki so prt pregladu ugoto. vili, la je imel fant precej široko rano na zadnjem delu glave in so ga zato pridržali za 20 dni na zdravljenju. Orzan je povedal, da je dobil rano tisto popoldne na delu pri gradnji neke hiše, kjer mu je padla opeka na glavo.
Motorist v pešca
V Ul. Baiamonti je včeraj popoldne 50-letni Raffaele Razera iz Ul. Ronchetto 51 povozil z motorjem 51-letnega Danteja Feresi-na s Trga Garibaldi 6, ki je tam šel čez cesto. Feresin se je pobil in ranil po čelu in levi roki ter kolenu leve noge, zaradi česar so ga sprejeli na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti osem dni. Na cesto pa je zletel tudi Razera, ki si je verjetno zlomil levo ključnico in so ga sprejeli na ortopedski oddelek ter se bo moral zdraviti dva tedna.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok.
Ff»'1'
ca Ramovša daruje podjetje C*n
sped 3000 lir za Dijaško Mati*0-
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POH0^
Dne 15. in 16. Julija 1962 se J* je Trstu rodilo 19 otrok, umrlo P*
12 oseb.
UMRLI SO: t>2-letni Adelmo gnac, 35-letni Ennio Montoni, * ifll»
id»* i
na E mm a M ad e n vd. A lessa ^ tj|l 67-letnj Guerrin0 Hauser,	fj0
Arturo Canelotto, 65-letni VJ*
Martinoli, 53-letna Paola Cberin *^j, Bertocchi, 76-letna Maria NovaK
. - ■ m Ml'	"■■■Ticlt,
Sterili
»eriovciu, fo-ictna ‘vidiia	L
Ntcolini, 83-letna Emilia Musi**'* ju letna Carolina Bello P°r- Se0\\^
tf/jh
81-letna Maria Zhermel vd. rp>y 66-letna Rosalia Caminiti por. gostino.
NOČNA SLUŽBA LEKAHN
All’Alabarda, Ul.
delTlstria 7,’. č1 9>„
Leitenburg, Trg S. Giovanni 0'di(|i, Due Mori, Trg Unità 4; Pren
Ul. Tiziano Vecellio 24.
Po kratki bolezni je prei"1 naš dragi
Alojz Jenko-Jenco
Žalostno vest naznanjajo
hčerka, sin z ženo, oboževane ' kinje in vsi ostali sorodniki-
Prisrčna hvala zdravnik» Carlu Delamiju.
_ o»
Pogreb bo danes 17. t. i*1, 17.30 uri iz hiše žalosti.
vJma matura na slovenskih višjih srednjih šolah
V gimnazijski risalnici med «slovstveniki» in «znanstveniki»
Kandidati so na splošno dobro pripravljeni, toda včasih le kje zaškripa
feA°ltilet(5' s°tudi ietos
aln' gimnaziji
Z IZREDNE SEJE POKRAJINSKEGA ODRORA
I » vsaKO
aini°Stf' ^Pi.ti na klasični in re-v risalnici- Pred-mnArturo lzp,tne komisije je prof. ^'^ena ‘a’ komisija pa je !znanstvon	dve * kupim:	za
Jtoete	m za slovstvene pred-
1,>sl<up'ina leVi stran‘. ie slovstvena ,/.vWe« n’ Pa desni znanstvena, wZre!ostnf .Je. k'°P za občinstvo. "In iim I u‘zpiti so namreč javni ,le da ni™15”- vsakdo prisostvuje,
'fnobedpn6 motb Običajno ne pride n jev, v: ’ - i!.azen redkih profesor-Jvarjaio Ì-. zanima, kako odgo-1m.JL.nm»ovi nekdanji učenci,
ki>odòleJiprtóìr‘na
jako nrr.i se hočejo prepričati, ka-Jid5vedn/	sprašujejo, ter ra-
satj o ‘ n,0vinarji, 'Ki morajo pi-j. za lrar,InjtUr'' Pri vratih je klop •a redu ;n 8d.a^,a* ki so na vrstnem ^Pokhče cakaio, da jih profesor -P°slušai a us°dno mizo. Nekateri • k«(tain°„ s,v°je tovariše, drugi
si oiipaPo knjigah in zvez’Kih, da ,. Sedi^,1J0 sPomin.
'j Poslovni0 '2 Pmsluškujemo. pri le-Js« 1 skupini je kandidat, ki kaj D.ap°Prijel z latinščino, Ne-w Pri ,„;Vaja' a ne slišimo dobro.
gi , anstveni skupim ima dru-■i,nekim: “Pravita z matematiko in loga Iormulami iz fizike. Niti
v- daljen*0 ^slišimo, Ker je bolj od-Igladkp' Kaze> da mu je šlo kar
sPet^soi- Prsie> potem pa zadeva
brizg°’e. nal° pa se je zataknilo.
1?seS‘nf^J_a'kotremo"jeTme{;
(Ista
suogel niti podpisati, pa
in tr»»«Pro?esor)a Pošalila z njim Bolfema,..j.e izginila, do vini .8Ua®o spraševanje o zgo-Karlu /v ^kozofiji. Začne se pri sk0 r*Y m nadaljuje s franco-[I deti : °Jueijo. Profesor hoče ve-nazoro KateriH idej, iz kakšnih n ‘Liberi6 -!e Porodila revolucija, r. «in te’ égalité, fraternité».
:>kili Pisatfi6?1®- Povejte, kateri so , v°iUcijjate J1> ki so utrli pot re-
^iilan°ra ne slišimo.
«ke \ besedo «Bastiglia».
. Nat’ rie' 'oda...».
ie zaeeurubo vprašanje: «Kdaj se li Politia Pojavljati in uveljavlja-lvan(jltjna zavest pri Slovencih?»
se ne znajde takoj, ^'emn Ipoveduje, Pa spet ne ;l’retj° razun'eti.
višKo vPrasanje zadeva bolše-ra«Pere lucii°- Kakšne so bile W0,v earski Rusiji pred re-PJolji r ' Kateri so ideološki te-Slzein, Lucije? Kaj hoče mara-°klobšic dal in ka«o je prišlo do Colf ."evolucije?
uovo]; ■
“'Pt a J je zgodovine. Kratek od-asevanja o filozofiji, moral .J“.Potrt- Zaveda se, da
C d°
iandidat 12prasevanja o filozofiji.
Corf Je Potrt.
.Spet fl v,efi znati.
..Jer
■iNajprej se
fitr kaf .obrnemo na drugo stran, tijib'sòing .P°laSa izpit iz ita-
more lo-a- To je obvezno za
CogtfČ-, *“	~ -
?rat an > eeprav se Paradiž več-se j meni v vice, ali peitel. PPrftvJtg rešii Paradiža ima fant i'ii, p 2 romanticizmom v ita-, eide p razS°voru o Manzoniju kratp, m°dernirn strujam. Sle-jhletgjjdk odmor, nato pa se {• nam 2a stoletja nazaj. Na vrsti l'Ulto t latinščina. Prevod otf-Poldn^^rooija in Cicera.
JiPfeso-; le ze- Kratek odmor za fopoldan6! ln dijaKe. Na vrsti je d dekleS^a skupina; trije fantje ddistno-,’ ki začne z zgodovino v<Po p-1 in nadaljuje z zgodo-, broje anc‘ie-
oJata °r ln dijakinja se pogo-r°stal « Napoleonu ul. Kako je kVe snSSar’ Kako so druge dr-PreJele to novo cesarstvo?
-
Pred izpitno komisijo na klasični in realni gimnaziji
Država naj odobri posebne prispevke za kritje pokrajinskega primanjkljaja
Predložen zakonski osnutek za stalni desetletni državni prispevek pokrajinski upravi za uravnovesenje njenega proračuna
Pred dnevi je imel pokrajinski upravni odbor izredno sejo, na kateri je predsednik dr. Chien-taroli obvestil odbornike, da je poslanec Martina predložil vladi zakonski osnutek, s katerim naj bi priznali poseben državni prispevek za asanacijo proračuna go-riške pokrajine.
V poročilu, ki spremlja ta predlog, je poslanec Martina na kratko opisal zgodovino goriške pokrajine po prvi svetovni vojni, ko je ta prišla pod Italijo. Leta 1918 je segala od Trbiža do Senožeč in od Idrije do Cervinjana ter je merila 4.470 kv. km. V obdobju od 1924 do 1926 so jo ukinili in
njeno ozemlje razdelili med vi-< je iz leta v leto slabšal tudi za-
demsko in tržaško pokrajino. Potem so jo zopet obnovili, vendar samo deloma in je merila 2.730 kv. km. Sedaj pa ima goriška pokrajina le še 470 kv. km površine in 136.000 prebivavcev ter je bila prisiljena po drugi svetovni vojni spremeniti svojo kmetijsko-trgov-sko ekonomijo v industrijsko ekonomijo.
Govornik je nato v svojem poročilu podrobneje proučil vrsto negativnih zgodovinskih, političnih, gospodarskih in socialnih faktorjev, ki so imeli velik vpliv tudi na finančni položaj pokrajinske uprave, katere proračun se
					
TRADICIONALNI « JAHALNI IN VOZNI TURNIR»
Rekordno število gledavcev na nedeljski prireditvi v Lipici
Tudi nastopajočih tekmovavcev je bilo zelo veliko v vseh kategorijah - Tradicionalne vprege lipicancev

• jim lipicancem je prikazal mojstrovine visoke jahalne šole in žel ob vsaki točki navdušeno pri-znanje gledavcev.
Na koncu so nastopile še tradicionalne vprege lipicancev. To je bila manifestacija lipicanskega konja, ki se je ohranil skozi stoletja in končno tudi manifestacija kobilarne, ki letos praznuje že 382-letnieo obstoja. Vprege so vodili številni veterani lipiške konjereje, med njimi Andrej Stopar, čigar družina že nekaj stoletij nazaj iz roda v rod opravlja službo rodovnikarjev v kobilarni. Iz razgovorov, ki smo jih imeli z domačimi funkcionarji, lahko trdimo, da je obstoj Lipice povsem zagotovljen tudi v prihodnjih le-tih. S sedanjo restavracijo in prenočišči je dobila tudi gmotno podlago, saj si bodo nedvomno ogledali lipicance in njihove mojstrovine še številni domači in tu-ji turisti. Zlasti še zato. ker je tudi okolica Lipice zelo lepa.
Predsednik konjeniške zveze Slovenije izroča nagrade Ivanu Sušmelju, Nataliji Pečovnik in Klavdiju Maverju, ki so bili nagrajeni v srednji šoli dresure

sploh ni hotel poznati? v»jna in odlomek itali-l etje ?g°dovine, Garibaldi, za-.ma' rimsko vprašanje, j u, i Pakt. Profesor ne izsi-! f9i;ae riniC;. oekatere pa so tako °to Poznatkandidat mora do-
offdPllc prisostvuje izpitom r1®!. pl eni. zdaj pri drugi sku-
tako zastopnika sole
f?fSta*-V —............................
S° Pri ,ln Gorice. Značilno je, da ?si prnf nanstveni SKUpini skupaj fanal(la.esorjl iz Gorice. Nekateri lter®e p se ne morejo otresti ' ”r°fesorji jih dobro razu-nla. aJ. so pred leti sami bili fa ni Skušajo jim pomagati, aovor ,lPlt «nucenje, pac pa raz-fluat’ri, d katerim pa mora kan-at‘Oobii aazati> aa je v šoli nekaj
ln da je dozorel.
^aj za službo fri pouciji
0 h ati6 ministrstvo je razpi-Sy Pri faj' za 1000 mest Sojen-?a Sp oržavni policiji. Prošnjo iatll s, Je.m lahko vložijo držav-d°Poln,1ari od 18 do 26 let, ki so ŠOL* Vsai peti razred osnov-pPir Prošnjo na kolkovani 1 na n *	® Ur je treba nasiovi-
>rei„n^anje ministrstvo ter jo
d P^sivci vložiti na prefek-
SS*. ‘
,, esanti
.Th \,„	'■* prefekturi, policij-
l0. septembra. Vse po-pj. 'nformacije dobijo in-
n«tn
sariatih
u.
in na pristoj-
Tradicionalne vsakoletne konjeniške prireditve v Lipici se je v nedeljo udeležilo rekordno število ljudi. Ne bomo se dosti motili, če napišemo število 4000. Razen domačinov, ki so prišli iz raznih krajev koprskega in gori-škega okraja, smo videli tudi mnogo tujih turistov, predvsem iz Italije in Avstrije. Vsem tem vsekakor ni bilo žal, da so prišli. Ne samo da so bili lepo postreženi v novi moderni restavraciji, ampak so bili tudi priča morda najkvalitetnejši tovrstni prireditvi v zadnjih letih v Sloveniji.
Ze sam začetek je obetal najlepše. Na tekmovalnem prostoru so se pojavili v živobarvnih oblačilih tekmovavci in tekmovav-ke iz vseh pomembnih konjeniških klubov Jugoslavije, to je iz Zagreba, Maribora, Novega Sada, Sarajeva, Beograda, Zobnatice, Celja, Ljubljane in Lipice. Bilo jih je nad 50 in toliko nastopajočih na lipiških turnirjih že dolgo ne pomnijo.
(Za uvod so se prvi predstavili domačini na domačih konjih, svetovno znanih lipicancih. Izvedli so točko dresurnega jahanja z naslovom «kvadrilja». Nastopajoči Ivan Sušmelj, Natja Pečovnik, Klavdij Maver in Jože Mevlja so poželi tople ovacije občinstva zaradi elegantno in harmonično izvedene točke. Podobno oceno lahko damo tudi za naslednjo točko, imenovano «pas de deux». Izvedla sta jo prav tako domačina, člana konjeniškega kluba «Srečko Kosovel» iz Lipice Natja Pečovnik in Ivan Sušmelj.
Zatem se je začel za gledavce najmikavnejši del — preskakovanje zaprek. Na sporedu so bile tri kategorije — lahke, zahtevnejše in najzahtevnejše prepreke. Pri preskakovanju lažjih ovir za
V nedeljo dopoldne blizu cerkve
Prometna nezgoda v Sovodnjah
V nedeljo dopoldne okrog 11.30 je prišlo v Sovodnjah, v bližini cerkve, do trčenja med avtomobilom Fiat 600 in nekim motociklom. Ob tisti uri je 50-letni Albin Tomšič iz Sovodenj, Ul. Ex Impero 113, prihajal s svojim avtomobilom iz Gorice domov. Blizu svoje hiše je napravil znak, da bo krenil z vozilom na levo, da bi zapeljal na dvorišče svoje hiše. Tega znaka pa verjetno ni opazil motociklist, 21-letni mizar Giorgio Visintin iz Martinščine, ki je vozil v isti smeri za avtomobilom. Zato se je z motociklom zaletel v avtomobil v trenutku, ko je ta zavil na levo.
Visintin je pri tem padel s svojega vozila in se precej poškodoval. Domačini so takoj poklicali avto Zelenega križa iz Gorice, ki je odpeljal ranjenca v goriško bolnišnico. Tu so mu zdravniki u-gotovili verjeten zlom desne rame in poškodbe na desni nogi ter so
"»i red ltibijcvih *vMmisov n danes
i ^er j
jflia HjR?sebje avtobusnega ped-“dietje 1 danes še v stavki, je ii° avt°u£’aniz'ral° za danes za-p,Jsluje. °busno službo, ki takole
ri'°te ort!flllan in Gorica-Salsomag-hŽ' odK, ob 7.45; Gorica-Gra-
}!;30, ,, fdi i2 Gorice ob 7_ u>
18.30; odhodi iz
Ssi2'45’ '6. —-, ________________
7°	12-15' 1715> 19'30-
‘•5(j n 5ls^a"Tržič odhodi ob --------------	---- 18.30,
KV*:5«. 12*45, 'l4, 17.30,
Gpriea-Dob
. -~erdob-Tržič odho-t” 30. 19.10. Odhod iz Tr-
^ V’
h^f°d iz' p* 'n ^-30. Gorica-Cedad, ,?&iž cPri°!'ice ob ^-SO in 17, od-i;'?a,Piafdada ob » >n 13.15; Gori-m i»V-fnodhod iz Gorice ob |j “ m j7 j-iz Palmanove ob tiOziavi-' Gorica-Steverjan pre-12 dL °dbod iz Gorice ob v, 3-20	' °dhod iz Steve*rjana
t ,riah ’sk i0 in 19.45. Gorica-Ste-v/; ob (j Grojno, odhod iz Go-
tta ni 19.30, odhod iz Ste-1 ga pridržali na zdravljenju za 20 '• uri,	I dni.
nagrado sežanskega podjetja Jadran je zmagal Igor Koren iz Ljubljane na konju Ruslan. Tudi naslednji dve mesti sta zasedla Ljubljančana in sicer Ivan Kramer in Jože Jeklič.
Največ tekmovavcev (23) je nastopilo v preskakovanju zahtevnejših ovir. Zmagal je eden izmed favoritov, znani mednarodni tekmovavec Zdravko Marušič iz 'Zagreba na konju Ljubiman. Drugo mesto je zasedel Zagrebčan Josip Koblar na Javoru in tretje Beograjčan Cedo Hrnjak na konju Korektan. Ti trije so dobili častne nagrade koprskega podjetja Tehnoimpex.
Največja pozornost gledavcev
pa je seveda veljala nastopu tekmovavcev v preskakovanju največjih ovir (do 1.30 m). Za prvo mesto sta se potegovala predvsem Stajnko Vili in Zdravko Marušič, vendar je imel Vili slab dan in je podrl kar tri ovire. Tako je Marušič zanesljivo zmagal, medtem ko je bil Vili tretji. Precejšnje presenečenje pa predstavlja drugo mesto Mladena Marinkova iz Novega Sada, saj ga v začetku turnirja niso uvrščali med favorite. Prvi trije tekmovavci so prejeli častne nagrade podjetja Gru-da iz Ljubljane.
V odmoru je nastopil državni prvak v dresurnem jahanju Alfonz Pečovnik iz Lipice. S svo-
ZAVOD PRIMORSKIH PRIREDITEV — KOPER
prirodi v soboto, 4. avgusta ob 20.30 uri v KOPRU za. ključno revijo III. jugoslo. vanskega folklornega festivala
«Jugoslavija pleše in poje»
Sodelujejo najboljši jugoslovanski folklorni ansambli
KOLO — Beograd LADO — Zagreb 'TANAC — Skopje
Rezervacije vstopnic in druge informacije dobite pri Slovenski prosvetni zvezi v Go. rici, Ul. Ascoli 1 (tel. 24-95) od 9. do 12. ter od 16. do 18. ure.
iiiiimiiiiiiimmiiimiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiifiitiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiititi
C AS ŽLAHTNEGA SADEŽA JE TU
to, ker so vsako ie1o naraščale vsote za obresti in odplačilo dolgov, napravljenih za izravnavo pokrajinskega proračuna. To stanje je prišlo že tako daleč, da so morali omejiti delovanje pokrajinske uprave skoro samo na navadno upravljanje.
Pokrajinski upravitelji v dobi po drugi svetovni vojni so že večkrat opozorili pristojne vladne organe na težaven položaj te največje ustanove na Goriškem. Prvo konkretno obljubo je pokrajinska uprava dosegla leta 1961, ko je notranji minister priznal izreden položaj goriške pokrajine in odredil proučevanje posebnega u-krepa, ki naj bi pomagal odpraviti krizo.
Pozneje so se stranke, ki sestavljajo sedanjo vladno večino, sporazumele, da bo treba izdati poseben ukrep, ki naj vsaj za kakšno desetletje odpravi finančno krizo goriške pokrajine. V zvezi s tem sklgpom je poslanec Martina predložil v zapetku omenjeni zakonski osnutek. Ta ima šest členov in predvideva, d4 naj država prevzame plačevanje dolgov, ki jih je do sedaj napravila pokrajinska uprava za kritje pokrajinskih proračunov vse do vključno leta 1961. Poleg tega predvideva osnutek poseben državni prispevek vsako leto do vključno leta 1972-1973, s katerim naj bi krili tudi bodoče pokrajinske primanjkljaje do tega leta.
Pokrajinski odbor je vzel na znanje ta zakonski predlog ter izrazil željo, da bi upoštevali tudi poslanska zbornica in senat ter ga čimprej odobrili. Vendar pa zadeva ne bo tako lahka, ker so tudi druga področja vložila enake zahteve za pomoč, čeprav morda nimajo tako važnih razlogov kot -goriška, ki je na skrajni meji-države s svojimi posebnimi interesi in potrebami.
Sejo so zaključili z obravnavanjem nekaterih vprašanj upravnega značaja, predvsem v zvezi z javnimi deli, ki so v teku.
HA SESTANKU KMETIJSKIH IZVEDENCEV
Odobrili so načrt za izboljšanje kmetijstva
Potrebno je večje sodelovanje tehnikov in kmetovavcev
Pretekli četrtek so se na sedežu pokrajinskega sveta v Gorici sestali predstavniki raznih ustanov, organizacij, uradov in konzorcijev, ki se bavijo s kmetijskimi vprašanji, da bi se pomenili o izvedbi načrta, ki ga je v okviru splošnega vsedržavnega zelenega načrta pripravila za razvoj kmetijstva naše pokrajine goriška pokrajinska uprava. Na sestanku, naj bi predvsem odobrili zaključno poročilo, ki so ga predložile štiri tehnične komisije, ki so vsaka na svojem področju pripravile posamezne študije in proučile načrt, s katerim želi poseči na kmetijsko področje goriška pokrajinska uprava.
Seji je predsedoval pokrajinski kmetijski inšpektor dr. Vianello. Uvodno besedo je imel pokrajinski odbornik za kmetijstvo Vezil, ki je navedel številne sestanke, katerih namen je bil izdelati načrt za poseg pokrajinske uprave na kmetijsko področje. Predvsem smatra pokrajinska uprava za potrebno sanirati živinorejo z u-stvaritvijo poskusnega profilaktič-nega zavoda. Zatem namerava o-krepiti eksperimentalno in študijsko delo v poljedelstvu. Tehnična pomoč, naj bi bila v sodelovanju pri reševanju krize, ki je nastala na kmetijskem področju in istočasno tudi sredstvo za premostitev predsodkov, ki še ločijo kmečki živelj od tehničnega napredka na tem področju.
Pokrajinski nadzornik dr. Vianello je bil mnenja, da je pokrajinska uprava popolnoma razumela problem, o katerem se razpravlja in je zato pristal na
kmetijstvo doseglo z raznimi pobudami večji razvoj ;n razmah.
Včeraj popoldne v Tržiču
Umrl je Giani Ferletie
Včeraj popoldne s e je po Tržiču in Doberdobu raznesla žalost, na vest, da je popoldne okrog 14.30 v tržiški bolnišnici, kjer je že več mesecev trpel za hudo boleznijo, za vedno zatisnil svoje oči doberdobski rojak Giani t er-letič, iz znane slovenske družine Karla Ferletiča.
Gianijn, ki je že tretje leto štu-diral kemijo na univerzi v Trstu ter je bil tudi dopisnik našega lista, je bilo komaj 25 let. Ko je družina še živela v Doberdobu, je rad pomagal, kjer je le mogel, zlasti pri prosvetnem delu Tudi potem, ko se je pred nekaj leti družina preselila v Tržič, se je stalno udejstvoval v jan nem življenju, dokler mu je bo lezen to dopuščala.
Pogreb zavednega in priljubile nega mladeniča oo danes popoldne okrog 18. ure iz hiše žalosti v Tržiču na tamkajšnje pokopališče. Hudo prizadetim staršem iz rekata uredništvo in uprava Pri morskega dnevnika iskreno sožalje.
narstva in vinogradništva, medtem. ko je dr. Cosolo omenila v svojem izvajanju premajhno zanimanje »a eksperimentalno delo in potrebo po specifični izobrazbi na tem področju s praktičnimi vajami. V debato je poseglo še nekaj prisotnih in sejo sta zaključila dr. Vianello in dr. Vezil zahvaljujoč se vsem za udeležbo, še prej pa so prisotni odobrili program, ki ga je predložila pokrajinska u-prava in po katerem naj bi naše lniiiMiiiiiHiliiiiiiiiiitlllliniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitntiHintHHimiiiluhmHiČMluinMimfHmmiiuintUHnumn
PREDLOG POKRAJINSKEMU SVETU
'	'	-	■	■	-	"	.	-IX
K 9 ko jo x gradnjo Kis za kmečke de lovce?
Gre za zakon od 30. dec. 1960
Prijave za slovenski dijaški dom v Gorici
Vodstvo slovenskega dijaškega doma v Gorici sprejema prijave vse točke programa posebno pa za vpisovanje gojencev za nastopno ceni predlog o sodelovanju med j šolsko leto. Za vpis veljajo nasled. tehniko in kmetovavcem.	| nji pogoji:
Prof. Candussio je zatem govo- Starši; «	vpisati
ril !o potrebi razvoja našegg vrt- SV0Je otroke v s0lskem le,u 19b2-
Z zakonom od 30. decembra 1960 št. 1676 je ministrstvo za delo dobilo na razpolago poseben sklad za gradnjo stanovanj kmečkim delavcem. Ta sklad naj bi porabili v obdobju od 1962 do 1972 in je zanj določenih 9 milijard lir.
Poseben odbor, ki naj, bi izvedel to akcijo, je v začetku izključil iz tega načrta 38 pokrajin, med katerimi je bila tudi Goriška. Pozneje so sklenili, da bodo deležne pomoči iz tega sklada vse pokrajine in na Goriško naj bi pripadlo okrog 54 milijonov lir. Ta vsota bo za potrebe v naši
pokrajini mnogo premajhna. Ker pa omenjeni zakon predvideva, da se lahko državni prispevek dopolni s prispevki pokrajinske ali deželne uprave, kjer ta obstaja, je zato tudi naša pokrajinska uprava zainteresirana pri izvajanju tega načrta za gradnjo stanovanj kmečkim delavcem.
Zato sta pokrajinska svetovav-va Papais in Bergomas včeraj poslala predsedniku dr. Chientaro-liju posebno pismo, v katerem predlagala, naj bi o tej zadevi razpravljal pokrajinski svet na svoji prvi prihodnji seji.
1963 v sloveski dijaški dom v Gorici kot redne ali zunanje go. jence, morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi zavoda.
Prošnje se sprejemajo neprekinjeno, dokler bo v zavodu kaj razpoložljivih mest.
Podrobnejša pojasnila in navodila lahko dobijo prosivci pri u. pravi slovenskega dijaškega doma v Gorici, Ul. Momesanlo 84, vsak delavnik od 10 do 12. ure.
VERDI. 17.00: «Faccie di bronzo», *
■ R. Mitchum in N. Hayer. Crno-i beli amerišlii film.
CORSO. 17.00: «Sestanek z vragom». Barvni dokumentar o sve. tovnih ognjenikih.
VITTORIA. 17.15: «Jastrebi metropole» (Gli avvoltoi della metro, poli), C. Dupuis in J. Danet. Francoski film, mladini prepovedan.
CENTRALE. 17.30: «črni prestol» (Il trono nero), B. Lancaster. Ameriški barvni film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna KUERNER na Korzu Italia št. 10, tel. 25-76.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 28,4 stopinje ob 11.40; najnižjo 15 stopinj ob 5.40. Povprečne dnevne vlage je bilo 68 odst., dežja je padlo 5,4 mm.
Domače breskve napolnile stojnice na goriškem trgu
Tudi hrušk je letos precej - Zelenjava nekoliko cenejša Prevladujejo bučke in uvoženi paradižniki
Ob ponedeljkih je goriški trg na debelo v Ul. Oberdan vedno poln blaga, ki ga pridni goriški kmetovavci pripravijo že ob nedeljah za prodajo. Včeraj je bilo še posebno živo na široki ploščadi odprtega trga; bilo je predvsem zelo dosti zelenjave, ki ji letošnje deževno vreme omogoča hitro rast. Predvsem pa je bilo dosti breskev! Tega žlahtnega goričkega sadeža, po katerem slovijo naša Brda, je bilo ogromno! Res, da ni še čas tistih velikih sadežev, ki zorijo ob trgatvi, toda tudi sedaj so breskve zelo okusne. Zaradi velike količine, seveda tudi cena ni bila zelo visoka, kretala se je od 30 do 50 ali največ 100 lir za kg (najbolj kvalitetne). Na pokritem zelevjad-nem trgu s prodajo na drobno pa smo jih potem opazili po 60, 80, 100, 140 lir in tudi več! Vsekakor so breskve včeraj dale posebno obeležje goričkemu trgu in goričke gospodinje so veselo segle pc njih sa; jih imajo radi ne turno najmlajši člani družine; ludi i riraslim so všeč, bodisi takšni, kot so. ati pa narezane v dober kozarec vina.
Drugi sadež, ki ga sedaj pogo-storna srečujemo pri goričkih branjevkah so hruške, ki jih je letos tudi precej. Njih cena na debelo je bila včeraj od 40 do 100 lir, na drobno pa smo ji h videli po 100 ln in Več kg.
Med zelenjddnimc pridelki so prevladovale bučke, katerih cena je bila na trgu v Ul. Oberdan od 30 do 40 Ur kg, na drobno pa so šle po približno 70 lir kg. Ostali pridelki so imeli na pro-
va 40 lir kg, solata 100 lir, radič tem ko so prišli do prelaza pod prvi rez 300 lir, krompir 40 lir, Bavškim Gamsovcem. Dejstvo je
stročji jižol 120-130 lir, kumarice 80 lir kg, paradižnik pa je imel različno ceno, in sicer 100-150 lir za kg. Goriške gospodinje bodo kmalu lahko kupile tudi domačega, pa katerem vsekakor segajo rajši, kot pa po uvoženem iz južnih krajev.
Včeraj je bil dobro založen tudi cvetlični trg; ni manjkalo niti raznovrstnih rož za okrasitev domov, niti sadik, ki jih bodo pridne vrtnarice posadile po goričkih vrtovih. Največ je bilo nageljnov vseh barv in to po 15 lir vsak!
Goriški planinci na Kriških podih
Skupina goriških planincev se je preteklo soboto in nedeljo odpravila na izlet na Kriške pode, ki ga je organiziralo SPD. V soboto popoldne so se odpeljali z lastnimi prevoznimi sredstvi po Soški dolini do Trente in od tod v Zai-njico. Od tod so Se peš povzpeli do Pogačnikovega doma na Kriških podih, kjer so prenočili.
V domu so dobili skupino turistov iz Maribora in nekaj Angležev, ki letujejo v Trenti, pa so se povzpeli sem na višino 2009 metrov. Zvečer se je razvila v družbi planinska zabava s petjem in zlasti je slovenska pesem ugajala angleškim gostom.
Naslednji dan, v nedeljo, so nameravali goriški planinci na
namreč, da je letos tam okrog zapadlo še precej pozno izredno mnogo snega in so se stvorile tudi nevarne ledene plasti, med katerimi so nastale udrtine, ki so posebno nevarne za neizvežbane in samotne turiste, zlasti če niso popolnoma opremljeni. Zato SPD opozarja zlasti tiste hribolazce, ki odhajajo sami na ture na te nevarnosti, ki za sedaj še onemogočajo dostop na bližnje vrhove, za katere je ponavadi izhodišče prav Pogačnikov dom.
Po povratku v nedeljo popoldne je naše visokogorske turiste nekoliko motil dež, ki pa ni skvaril dobrega razpoloženja.
bližnje vrhove, predvsem na Ste-sističnem trgu sledeče cene: blit- narja. Zal so se morali vrniti, po-
Izjalovljene špekulacije z imeni mestnih ulic
Tiskovni urad PSI v Gorici sporoča, da so 9. junija občinski svetovavci PSI poslali goriškemu županu dr. Poterziu pismo, v katerem zahtevajo naj odbije izzivalni predlog misovskih občinskih svetovavcev o imenovanju nekaterih mestnih ulic po padlih pripadnikih republike Salò.
Pred dnevi jim je župan poslal odgovor, v katerem pravi, da je občinski upravni odbor, v skladu s stališčem, ki ga je že večkrat sprejel, izrekel svoje negativno mnenje glede omenjenega predloga. Občinski svetovavci PSI so s tem odgovorom zadovoljni in upajo, da se podobna neofašistična izzivanja ne bodo več ponovila.
Z uspehom se nadaljuje EDINSTVENA PRILOŽNOST
PITASSI
Trgovina manufakturnega blaga
GORICA
CORSO VERDI 92 NADALJUJE
PRO PAGAN DNO
PRODAJO VSEGA POLETNEGA BLAGA
PO SLEDEČIH CENAH
ZA MOŠKE
Obleke Jopiči Hlače
Dežni bombažni plašči	»
Srajce	»
od L B.5H0
» 2.0(111
»	1.51)1) »
5.fl(lll
nun
ZA ZENSKE
Obleke od L HUU Tailleur*	»	1.7(111
(krilo ih Jopič)
Jopiči	»	1.5(111
Dežni bombažni plašči	,,	4.901)
Krila plissé. »	1.8(11)
ZA OTROKE
Obleke od L Jopiči	»
Hlače	»
3.2IIII n. 1.21)11 » 2911 >
Dežni bombažni plašči
» 4.HIII)
7o /e več kot razprodaja !
USTAVITE SE PRED IZLOŽBENIMI OKNI IN SE BOSTE PREPRIČALI
Dežni plašči iz nylona po L 2.900
MEDNARODNI MLADINSKI KRITERIJ V NAMIZNEM TENISU
Z zmago nad ekipo SZ Jugoslavija prva
Vecko in Korpa zmagovavca v mladinskih parih
ATLETSKI TROBOJ V LA USANNI
Italija zmagovavka pred Švico in Jugoslavijo
LAUSANNE, 16,
BLED, 16. — V nedeljo se je zaključil VII. evropski mladinski kriterij v namiznem tenisu. Jugoslovani so bili zelo uspešni in so prišli v ekipni konkurenci do prvega mesta, medtem ko so osvojili tudi drugi naslov v moških parih, kjer sta Vecko in Korpa premagala v finalu romunski par z 2:1.
V finalu sta se spoprijeli ekipi Sovjetske zveze in Jugoslavije.
Dvoboj sta začela Frelih za Jugoslavijo in Nasipajko za Sovjetsko zvezo. Jugoslovan je Rusa odpravil z 2:0, nato pa je Korpa po ostri borbi odpravil Novikova 2:1. Tretjo zmago je dosegel Vecko proti Amelinu (2:1), medtem ko je Novikov spravil v borbi s Frelihom (2:1) prvo točko za Sovjetsko zvezo. V preostalih dveh srečanjih sta Vecko in Korpa odpravila Nasipajka oziroma Arne-lina z 2:1.
Med mladinkami pa je zmagala Sovjetska zveza, ki je v finalu premagala Češkoslovaško s 3:1. Tako so sovjetske mladinke ohranile naslov najboljše ekipe v Evropi, ki so ga lani osvojile v Vzhodni Nemčiji.
Med posamezniki se Jugoslovani niso izkazali. Vecko je odpadel že v četrtfinalu, Korpa pa v polfinalu. Finale posameznikov med Romunom Giugiurco in Rusom Amelinom je bil najkrajši vsega prvenstva. Romun je zmagal v 15 minutah. Evropska prvakinja med mladinkami je postala Rusinja Balashite. ki je prema- JV’hv'h■^Vnanilr.viV m 11" gala z 2:1 odlično Čehinjo. Jugoslovana Vecko in Korpa pa stal 400 m' j Bruder (Š) 46”6; 2. prepričljivo zmagala v konkurenci mladinskih parov.	I Fraschini ( I) 46”8: 3. Barberts
V'
Jugoslovani so kljub zmagi nad Svico razočarali
Tudi med drugim dnevom atletskega tro- » skoku s palico z Umbertom Gi-
boja je Italija ohranila vodstvo ir. Zmagala nad Svico 123:85, Jugoslavijo pa 122:85. Naspiotno pa se je Jugoslaviji posrečilo premagati Švico za tri točke razlike m sicer 105:102. Italijani so zmagali v tekih na 100 n. z Ottolino, na 5000 m z Ambujem, na 110 m z oviram: s Ccrnacchio
ter v metih krogle in kopja z Meconijem in Lievorejem. Švica je osvojila prva mesta z Bra-derjem v teku na 400 m, z Bu-che'ijcm na 300 m, v skoau v dalj'no s Scheidegget jem ter
(I) 47"2: 4. Bošnar (J) 47"4; 5. Grujič (J) 47”5 ; 6. TheUer (Š) *7 ’7
800 m : ;.. Buoheli (Š) 1*51 ”2; 2. Spinozzi (I)	1’51”7;	3. Jaeger
1 sr11) -
:š)_131”7; 4. Tamiozzo (I) 1’53”2 6. Stieglma-
aaij'no s acnetoegget iem ter v ; '	“	■ - '
štafeti 4x400 m, medtem /c so sej':	Lular (J) . a3 9
fBžrsf	... »
*ASS 'JS&
so sledeči'	i5 A(!ara iJ) 14’50”6:	6. Štros
100 m: 1. Ottolina tl) 10 ’7. 2-1 ÌJ)r25’M’e\ 15.30*9‘V®»’- !n°7”rf Laeng (Š) 10”8 ; 3. Descioux (3)1	'S) 15 38 2' Contl (I) od'
10”8 ; 4. Sardi (I) 10”8; 5. Šarič
stcpil.
110 m zapr.: 1. Cornacchia (I) 14”2; 2. Mazza (I) 14”2; 3. Schiess (Š) 14”6; 4. Lorger (J) 14”7; 5. Petrušič (J) 15”3 ; 6. Ciceri (S)
_ (J) 15”3 ; 6. Ciceri
niliiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimmiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiliiiiliiHtitiiiiiiiliiiiiitlliiHiiiHniiiHiiMiiiiiitiimitiiiiiiiiiiiiinit { 16".
V POLFINALU EVROPSKE CONE ZA DAVISOV POKAL	- J“ ”	~
Italija ■ Anglija 5:0
Finale bo od 27. do 29. t. m. med Švedsko in Italijo
MILAN, 16. — Italija je v polfinalu evropske cone za Davisov pokal premagala angleške tekmece z rezultatom, ki si ga pred dvobojem gotovo ni nihče nadejal. Angleži, pa čeprav so poslali v Italijo najboljše igravce, so morali poraženi domov s 5:0. Italija se je tako uvrstila v finale evropske cone, kjer se bo spoprijela s Švedsko, ki je s 4:1 odpravila
Južno Afriko.
Jasen poraz Angležev je presenetil vse. Po njihovih pripravah sodeč, so Angleži polagali veliko važnost za to srečanje. Toda na igrišču so popolnoma odpovedali. Angleži, ki niso bili tako spretni v igri, so se pokazali zelo nevarni v napadih posebno po zaslugi Sangsterjevega servisa in varljive igre levičarja Knighta.
Pri Italijanih je bilo opaziti, da so se vsi popravili. To posebno velja za Pietrangeli in Si-rolo, ki sta skoraj dosegla najboljšo formo. Sicer je Pietrangeli večkrat popustil posebno pred strahovitimi servisi Sangsterja, vendar je znal hladnokrvno preiti v napad in tekmeca spraviti v zagato. Čeprav je Sirola večkrat zgrešil v obrambi, se je izkazal dober v napadu posebno s tolčenimi žogami in s servisom. Gardini se je še enkrat izkazal kot odličen igravec poln borbenosti.
Ze po sobotnem doublu je bilo jasno, da je Italija prišla v finale. Nedeljska dvoboja sta bila torej manj zanimiva, ker ne bi mogla v nobenem primeru spremeniti končnega stanja razen seveda v razlikah po točkah. Pie-
Pietrangeli že v dobri formi
trangeli je prvi stopil na igrišče.
hiki. Finalni dvoboj bo od 4. do 6. avgusta v glavnem mestu Mehike. V zadnjih tekmah med ZDA in Kanado je McKinley premagal Faquierja 6:3, 6:0, 6:2, Ral-
lija (šestkrat) in Francija (dvakrat).
Avstrija si je nabrala 12 točk, prva nemška ekipa in Italija pa sta se z 8 točkami uvrstili na drugo mesto pred Francijo in drugim nemškim moštvom.
BOKS
LAS PALMAS, 16. — Kid Ta-no je sinoči z zmago po točkah nad Biescasom ohranil naslov španskega prvaka peresne kategorije.
PLAVANJE
Neapelj 16. — Egipčan Nabil El Shazly je v nedeljo zmagal v maratonskem plavanju na 18 milj dolgi progi Capri . Neapelj. Na
2, Hafner (J) 9’03’T ; 3. Eisenring (Š) 9’20”1, 4 Kammermann (Š) 9’20”2; 5. Danelutti (I) 9’31”1; 6. Begnis (I) 9*48".
Daljina:	L Scheidegger (Š)
7.41. 2. Ledič (J) 7,33; 3. Borto-lozzi (I) 7,29; 4. Munjič (J) 7,05; 5. Gatti (I) 7,03; 6. Weber (S) 6,89.
Palica:	1. Lešek (J) 4,30;	2.
Scaglia (I) 4,30;	3. Barras (Š)
4,20; 4. Lukman (J) 4,20; 5. Chez-zi (I) 4,10; 6. Werly (Š) 3,90.
Krogla: 1. Meconi (I) 17,97; 2. Jocovič (J) 17,45;	3 Tomasovič
(J) 16,52; 4. Grossi (I) 15,15; 5. Steiner (Š) 14,76;	6. Hubacher
(Š) 14,50.
Kopje: 1. Lievore (I) 77,67; 2. Radman (I) 75,22; 3. Miletič (J) 73,53;	4. Von Wartburg (Š)
73,23: 5. Kastelic (J) 72,04; 6. Bi-schoff (Š) 64,70.
KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI
Zadnja zmaga Benedettiju končna pa Jacquesu Anquetilu
Nemec Altig najboljši v lestvici po točkah
raldijem (4.20 .n), v metu kladiva z Aviom Lucidijem (56,62 m), v metu diska s Carmelcm Radom (54,24 m), -- teku na 1.500 m s Francescom Bianchijem in v štafeti 4x100 m (3T6”1), medtem ko so Španci osvojili najboljše mesto v teku na 3000 m z ovira- i
PARIZ, 16. — Tour de France 1962 je končan. Končal se je s predvideno zmago Anquetila, ki je prisebno in preračunano izkoristil zanj prilagojeno progo in privozil do parka princev v Parizu z rumeno majico na ramenih. Letošnji Tour je razočaral vse z izjemo Anquetila in njegovih rojakov, ki ljubosumno pazijo, da bi ostala rumena majica doma. Načrt so uspešno izpeljali do konca v veliko veselje množice, ki se je zbrala v Parizu, kjer je bil zaključek najbolj naporne etapre dirke na svetu.
mi z Alonsom (9T2"2), na 10.0001 Zadnja etapa je postala plen Rina Benedettija, ki je od zana z Molinsom (31 32”8) in v sko-ičetka Toura zaman saka! ugodno priliko, da se uveljavi v kaki ku v daljino, kjer je Areta d -, etapi. Vse do zadnjega dne je,	«--------
segel znamko 7.40 m
SZ BOR
obvešča vse svoje člane, ki se bodo udeležili odbojkarskega tečaja v Rovinju, da se j /bero nocoj ob 20. uri na stadionu «Prvi maj» ter prineso s seboj potne liste.
j ostal Benedetti praznih rak, v ne- gnana, toda Italijan je iz nera-j deljo pa se je maščeval :n zrna-1 zumljivih razlogov ostajal raje gai. Zal take zmage pomenijo, ra- | v družbi kot bi se pognal sam zen f nančnih ugednosti, malo ali i na pot. Se pač ni čutil sposob-! nič-. Dejstvo je namreč, da solnega, kar dokazujejo njegove iz-ItaLjani letos, pa čeprav so šli Mave, češ da on ni Coppi. In tako množično v Francijo razdeljeni v se je moral v splošni lestvici za-razne ekipe, vsi brez izjeme raz- dovoljiti s sedmim mestom pred očarali. Nihče ni izstopil, niti E Baldinijem in celo za Angležem Baldini, ki v etapi na kronome- -Simpsonom.
ter ni bi; kos odličnemu Anque-1 g končno zmago na letošnjem ti u. Na hribovitih predelih Tou- : Touru je Jacques Anquetil ize-ra so pričakovali rapane Massi-, načil rekord Louisona Bobeta in
iiiiiiiiiiiiusiiiiiriiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiitiiiiiiiiiimuTiniiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiniiiiiiitniiMiinmniii Phylipa Thvsa, ki sta trikrat zrna-
l gala na «grande boucle». Uspeh
TOUR DE L AVENIR
Antonio Gomez Moral pred Italijanom Mainom
Anquetila je bil že davno pred-; viden. Samo Van Looy je raz-j umel, da je treba Francoza utru-j di»i še pred Pireneji. Toda Van ( Looy je imel smolo in se je mo-j ral odpovedati nadaljnji borbi. : Anquetil je tako izgubil najnevar-
VRSTNi RED NA CILJU ZADNJE ETAPE:
1.	BENEDETTI RINO (lSn,! 6.50’49’’ •
2.	Ongenae Marcel (Faema)-
3.	Beuffeuil Pierre (Mercierb
4.	Van Est Piet (Faema) z
ostankom 43”;	. ... t
5.	Baffi Pierino
Groussard; 7. Bailetti; »• — » ; 9. Sorgeloos ; 10. Graffi
II. Doom ; 12. Bihouee; U-14. Van Schil; 15. Sarti; inche; 17. Manzoni; 18- “ sard ; 19. Darrigade; 20. Leba 21. Van Tongerloo ; 22. Magna',, 23. Cazala; 24. Pambianco, Mahe; 26. Altig; 27. Desmet
re;,,3V
: 34. V*
iVAcinc ,	2.U.	n.,
28. Falaschi; 29. Sartore glade; 31. De Boever;
ckaert ; nitsen
33. Rostollan;
35. Ramsbottom; 36. ^
ker; 37. Azzini ;'Š8. Forestier,'
Poulidor; 40. Baens; 42. Hoevenaers;
KONČNA LESTVICA
114.31’^
1.	ANQUETIL
2.	Planckaert
3.	Poulidor
4.	Desmet G.
5.	Geldermans
6.	Simpson
4'Sz
z zaost.
Zmaga domačina v zaključni etapi
nejšega tekmeca in od tistega dne J. Massignan | dalje je Francoz samo čakal na' ?' “a‘fllnl i etapo na kronometer, ki mu jej p'" , orinesla toliko prednosti, da mul:,' i , e*s ; končni uspeh ni mogel nihče več ' Lebaune ! ogrožati. V lestvici po točkah pa j je na prvem mestu Nemec Altig.
Ta mladi kolesar, ki je močan po ravnini ir. še šibak na gorskih vzponih predstavlja odkritje letošnjega Toura.
PARIZ, 16. - Tudi amaterski Tour je končan. Tokrat zmaga [ mf^rhf spU>š^ lertvfé. C
ni pripadla domačinom in niti Italijonom, ki so na lanski dirki ! nevarni kolesarji so si hoteli za-
pobrali z De Rossom prvo mesto. .Letos se je najbolj izkazal gotoviti aplavz številne množice
ivs: vkpA’S;
je Benedettiju posrečilo, da se je
ker, Theiler, Bruder, Laeng!
3’07”8 (nov svičarski rekord); 2.1 Italijani so tudi v tej dirki raz-Italija (Morale, Bruno Bianchi, j očarali : v štirinajstih etapah so Barberis, Fraschini) 3’08”6; 3. Ju-! prišli s Poggialijem do samo ene
Šnaj-
goslavija (Savič, Bošnar, der, Grujič) 3T1”6.
* * *
SABADEL, 16. — Druga italijanska reprezentanca je v srečanju s špansko zmagala s 116:90. Italijani so odnesli prvo mesto v teku na 400 m z ovirami po za-
zmage. Najboljši med njimi pa je bil Maino, ki si je počasi nabiral prednost, s katero je prišel do častnega drugega mesta. Od ostalih je Ferretti zasedel peto, Partesotti pa šesto mesto.
drugo in tretje mesto sta se uvr- slugi Elia Catole (53”), v teku stila dva zmagovavčeva rojaka. I na 200 m z Gerardijem (22”4), v
laiuminiititiiiiiiiiiii
ii«ii»iii»iiiiiTiiiiiiiiiti*tiiiiiit««iiiiiMiiiii«iaiiaiiiiii«iiii«iiiiiiiiiiia
Na nasprotni strani je bil Pickard, ki se je trdovratno boril, tako da je Italijan rabil precej časa preden je spravil Angleža na kolena. V ostalih dveh setih pa je Pietrangeli razpolagal s Pickar-dom kakor je hotel. Po eni uri in 19 minut igre je Pietrangeli povedel Italijo v vodstvo s 4:0. Gardini pa je dosegel zadnjo točko s tem, da je premagal Sangsterja v treh setih.
Izida zadnjega dne dvoboja Ita-lija-Anglija sta sledeča:
Pietrangeli-Pickard 8:6, 6:0, 6:1.
Gardini-Sangster 8:6, 6:3, 6:0.
* *
BAASTAD, 16. — Švedska se je z zmago nad Južno Afriko s 4:1 uvrstila v finale evropske cone za Davisov pokal. V zaključni tekmi bo Švedska nastopila v Baa-stadu proti Italiji in sicer od 27. do 29. t m.
V zadnjem dnevu tekmovanja je Šved Lundquist premagal Južnoafričana Dryslada 6:4, 8:4, 6:2, Schmidt pa je odpravil Segala 11:9, 6:4, 6:4.
# * *
CLEVELAND, 16. — Amerika se je z zmago s 5:0 nad Kanado uvrstila v finale ameriške cone, kjer bo nastopila proti Me-
stoli pa je Godbouta 6:2, 9:7, 6:4.
* $ *
GARM1SCH PARTENKIRCHEN, 16. — Avstrija je včeraj prvič osvojila srednjeevropski pokal, ki je rezerviran državnim reprezentancam z igravci izpod 23 let. Pokal sta v preteklosti osvojili Ita-
1.	Delvin Wouvermann
2.	Satre Pastis
3.	Marzio Desaix
4.	Diocleziano Lord Brummel
5.	Favonia Falesia
C. Spino Dover KVOTE:
12 — *89.003 11 — 103.624 10 —	9.542 lir
1
1
1
2
2
1
X
1
2
2
X
2
UVRSTILNI TURNIR ZA ODBOJKARSKO B UGO
V Padovi Bor doživel poraz
V drugi tekmi zmaga Tržačanov nad treviško ekipo
V nedeljo je bil uvrstilni turnir za napredovanje v odbojkarsko B ligo.	V Padovi	so se	zbrale	ekipe	CIAM	iz	Modene,
CSI Miani iz Trevisa in	Bor iz	Trsta.	Najboljšo igro	je	pokaza-
la ekipa iz Modene, ki je s svojimi močnimi in točnimi napadi večkrat zmedla	nasprotnike. Takoj za	njo se	je izkazala ekipa
Bora, ki je dobro opravila svojo dolžnost, a je imela nekaj kritičnih trenutkov, ki bi jo lahko privedli tudi do poraza proti razred ničjemu Trevisu.
Kot prvi sta	stopili na	igrišče
ekipi Bora in Modene. B-ekipa državnih prvakov je takoj prešla v vodstvo s 5:0. Bor je to razliko počasi nadoknadil in celo prešel v vodstvo s 6:5. Emiljanei so se takoj opomogli in zmagali s 15:9. V začetku drugega seta je Borova ekipa zaigrala odlično in povedla z 9:2. Ko je vse kazalo, da bo tokrat set pripadal slovenskim fantom, so se ti zmedli. To pa je izrabil CIAM in zmagal spet s 15:9.
V drugi tekmi dneva je spet nastopil Bor, tokrat proti Trevisu. Bor je kot prerojen zaigral in si gladko osvojil set s 15:8. V začetku drugega seta je spet nastopila že znana kriza. Tudi Treviso je to izrabil in zmagal 15.8. V tretjem setu se je zmeda v iržaški vrsti še nadaljevala, tako da je Treviso že vodil 14:9. Borovi fantje so se zavedli
nevarnosti, se zagrizeno vrgli v igro, nadoknadili točko za točko in po dolgi izmenjavi servisa končno izenačili. Pri tem stanju si je tudi Treviso opomogel in večkrat odvzel servis Boru. Končno pa je le-ta ob navdušenju prisotnega občinstva zmagal s 16:14.
V zadnji tekmi dneva je CIAM gladko pometal Treviso z visokim rezultatom.
Bor je nastopil v sledeči po-(kap.), Veljak S.,
Vitez,
stavi:	Jurkič
Drasič, Mijot, Veljak Škrinjar m Orel.
Posamezni izidi tekem so naslednji :
CIAM Modena - Bor 2:0 (15:9, 15:9)
Bor - CSI Miani Treviso 2:1 (15:8, 8:15, 16:14)
CIAM Modena - CSI Miani 2:0 (15:1, 15:7)	F- V.
V zadnji etapi so se najbolj izkazali Avstrijci, ki so izvedli napad, toda na končnem cilju je zmaga pripadla domačinu Bache-lotu pred rojakom Cauvetom in maroškim predstavnikom El Fa-roukijem.
VRSTNI RED NA CILJU ZADNJE ETAPE:
1. BACHELOT JACQUES (Fr.) 4.16’54” ;
2.	Cauvet Alban (Fr.);
3.	El Farouki Abderralman (Maroko) ;
4.	Damm Hans (Avstrija);
5.	Csenar Robert (Avstrija);
6.	De Jongh;
7.	Varga;
8.	Janssen z zaostankom 15”; 9. Jaisli; 10. El Gourch; 11. Arze; 12. Van Heel, 13. Zanin (It.); 14. Vynche; 15. Matignon ; 16. Ripfel; 17. Binggeli; 18. Majoral; 19. Hent-ges; 20. Hintermueller itd.
KONČNA LESTVICA
1. GOMEZ MORAL
2.	Maino
3.	Janssen
4.	Vyncke
5.	Ferretti
6.	Partesotti
7.	Crinnion
8.	Hugens
9.	Nijdam
10.	Velez
11.	Heeb
12.	Momene
13.	Jaisli
14.	Bračke
15.	Knops
16.	Silva
17.	Monty
18.	Poggiali
19.	Vastiau
20.	Carton 25. Bongioni 32. Zanin 37. Giorza
54.47’53’
z zaost.
t’54”
2’03”
2’44”
7’36”
9T2”
12’21”
13’07”
13’35”
14’37”
15’22”
15’43”
16’23“
17’02”
17T4”
19’31”
19’53”
22’08”
22T2”
22’38”
25’00”
35T1”
41’30”
ROKOMET
BUKAREŠTA, 16. — Romunija je po zmagi v finalnem srečanju z Dansko 8:5 (5:2) osvojila naslov svetovnega prvaka v rokometu za ženske. Jugoslavija, ki je zgubila s 6:5 (5:2) proti Češki se je uvrstila na četrto mesto.
vrinil med prve in zmagal v zaključni etapi Toura. Italijan je tako prišel do dela aplavzov, a največ jih je seveda požel ljubljenec pariške množice Anquetil.
LESTVICA PO TOČKAH
1.	ALTIG (Nemčija)
2.	Daems (Belgija)
3.	Graczyk (Francija)
4.	Benedetti (Italija)
5.	Darrigade (Francija
173 točk 144	»
140	»
135	»
131	»
12.	Anglade
13.	Datms
14.	Baharr.ontes
15.	Wolfshohl
16.	Desmet A.
17.	Van Schil
18.	Hoevenaers
19.	Carlosi
20.	Mahe
21.	Darrigade: 22. Cazala;^2J no; 24. Rostollan; 25. co; 26. Van Est Piet; pillo; 28. Puschel itd.
13«
'42
m
m
19i
23«.
jjJ
j**i
tri
35*23'
39'ldj
42$
115'
ot'
27. C«1
LESTVICA GORSKE NAGRADE
1.	BAHAMONTES (Sp )
2.	Massignan (Italija)
3.	Poulidor (Francija
4.	Gaul (Luksemburg)
5.	Planckaert (Belgija)
6.	Pauwels (Belgija)
7.	Wolfshohl (Nemčija)
8.	Campiolo (Španija)
9.	Anquetil (Francija) 10. Anglade (Francija)
137 77 ’ 70 ’ 57 ’ 37 ’ 35 ’ 33 ’ 32 ’ 31 ’ 21 ’

ZA EVROPSKI NASLOV SREDNJELAHKE KATEGORIJE
Duilio Loi brez tesai odpravil Fortunata Manco
V zadnj*i rundi k. d. Loievega izzivača
CAGLIARI, 16. — Svetovni prvak welter junior kategorije Tržačan Duilio Loi je v nedeljo zvečer premagal po točkah pred 35.000 gledavci izzivača Fortunata Manco in tako ohranil naslov evropskega prvaka srednjelahke kategorije. Loi je še enkrat dokazal, da spada med najboljše boksarje in da mu leta in dolga ter
wv-w.w^j rvo ANDBIČ Ì
VWVWAWA
Travniška kronika
vw T1C. vavwwawav KONZULSKI ČASI wwv
S tem predlogom je von Paulió poslal tudi kopijo Davillo-vega pisma. Na koncu, kjer ga je Daville tako laskavo omenil, je lastnoročno pripisal: «2e poprej mi je bila večkrat dana priložnost, da sem usmeril pozornost na bujno domišljijo gospoda Davilla in na njegovo nagnjenje k pretiravanju».
Vse poletno popoldne je Daville z Davno urejal papirje in mu dajal navodila.
Davna je bil mrk kot vedno, na čeljustih so mu podrhtevale napete mišice. Za njegovega sina je bilo že sklenjeno, da bo dodeljen carigrajskemu poslaništvu. Daville je obljubil tolmaču, da bo to zadevo, ki se je zataknila zaradi velikih sprememb v Franciji, v ministrstvu uredil. Misleč samo na svojega lepega in pametnega dvaindvajsetletnega sina, je Davna trdil, da bo konzulat likvidiral kakor je treba in odnesel vse do zadnjega peresa in koščka papirja, pa če bi ga na kose razsekali.
Ker nista utegnila končati, sta nadaljevala delo tudi še po večerji Sele okrog desetih je Davna odšel.
Ko je ostal sam, je Daville začel ogledovati na pol prazno sobo; v njej je gorela ena sama sveča in preganjala gostečo se temo. Okna so bila brez zaves. Na praznih stenah so se svetile bele lise — tam so do včeraj visele podobe. Skozi odprto okno je odmevalo šumenje reke. Z obeh turških sahat kul* je bila
ura, najprej bližnja, potem ona v Donji čaršiji, kakor da posnema prvo.
Konzul je bil utrujen, toda razburjenje ga je kot čudna moč držalo čilega pokonci in je še naprej urejeval svoje osebne papirje.
V kartonskih, platnicah je bil povezan z zelenimi traki rokopis njegovega epa o Aleksandru Velikem. Od štiriindvajsetih zamišljenih spevov jih je bilo napisanih sedemnajst, pa še ti niso bili dokončani. Ko je prej pisal o Aleksandrovih pohodih, je venomer videl pred seboj «generala», toda odkar že celo leto doživlja polom živega osvajalca kot svojo osebno usodo, ne ve, kaj bi povedal o vzponu in padcu tistega davno umrlega iz svojega speva. In tako leži začeto delo sedaj pred njim kot logična in časovna abotnost. Napoleon je prešel veliki lok svojega vzpona in padca in se znova dotaknil tal, Aleksander je, pa še nekje v poletu, zavzema «sirijske klance» pri Isosu in ne misli na padec.
Večkrat se je mučil, da bi spev nadaljeval, vendar je vselej jasno sprevidel, da njegova poezija obmolkne v bližini resničnih dogodkov.
V ovoju je bil tudi začetek tragedije o Selimu III., ki Jo je začel pisati ob odhodu Ibrahim paše, ko se je spominjal svojih dolgih pogovorov z vezirjem o nesrečnem, omikanem sultanu.
jatelja Jeana Villeneuva, ki je lani umrl nagle smrti na ladji blizu Neaplja. Pismo je iz 1808. leta, napisano kot odgovor na neko zaskrbljeno Davillovo pismo;
«... Verjemite, moj dragi, da vaše skrbi in črne misli niso upravičene. Danes še manj kot kdaj prej. Veliki in izredni mož ki sedaj krmari usodo sveta, ustvarja temelje boljšega in trpežnejšega reda za dolge, dolge čase. Zato se moremo popolnoma opreti nanj. On je najboljše poroštvo za srečno bodočnost nas naših otrok in njihovih potomcev. Le mirni bodite, dragi prijatelj, kakor sem miren jaz; moj mir temelji na tem jasnem spoznanju...»
Daville je dvignil oči s pisma in se zastrmel v odprto okno-skozenj so priletavali nočni metulji, ki jih je privabila luč. Iz sosednje ulice je zadonela pesem, skraja plaho, potem pa čedalje močneje. Musa Pevec se vrača domov. Glas mu je hripav in oslabel, petje pretrgano, toda pijača ga še ni strla, še živi in še zveni v njem tisto, kar je von Mitterer nekoč imenoval «Urjammer» — prastok! Zdaj je Musa zavil za vogal svoje ulice; njegov glas odmeva tiše in tiše, v vedno večjih presledkih kakor klicanje človeka, ki se potaplja; priplava na površino’ vnovič, potem pa potone še globlje.
Pevec se je že odzibal v svoje dvorišče. Glasu ni slišati več. Spet popolna tišina; šum vode je ne moti, temveč jo dela še bolj enolično in gosto.
Sahat kula — stolp z uro.
Med papirji so bile prav tako vse čestitke in poslanice v verzih, ki jih je zlagal ob raznih slovesnih dogodkih in proslavah raznih ljudi in režimov. Klavrni verzi, posvečeni izgubljenim stvarem in oseham, ki sedaj pomenijo manj ko pokojniki.
Nazadnje so prišli na vrsto svežnji računov in osebnih pisem, povezani z vrvico, orumeneli in scefrani na konceh. Ko jih je razvezal, se je papir sesul kot ruševina. Nekateri so stari že po dvajset let. Daville na prvi pogled spozna posamezna pisma. Vidi pravilni in odločni rokopis svojega najboljšega pri-
Tako tone vse. Tako je potonil «general» in pred niim toliko silnih ljudi in velikih gibanj.
Ko je Daville spet ostal v nemoteni nočni tihoti kakor za-meden, se je za trenutek usedel, prekrižal roke in zablodil s pogledom. Bil je razburjen in zaskrbljen, toda ne preplašen. Navzlic vsej negotovosti in težavam, ki ga čakajo, se mu je zazdelo, da se je sedaj prvič, odkar je v Travniku, malce razvedril in zagledal košček poti pred sabo.
(Nadaljevanje sledi)
naporna kariera niso najmanj škodila njegovi boksarski tehniki. Loi je bil naravnost odličen in je pokazal inteligentnost, hrabrost, silo in tudi popolno tehniko.
Manca ni razočaral, vendar ni bil kos bolj gibčnemu Loiu, ki se je znal vedno pravočasno izmikati nevarnim udarcem. Čeprav je večkrat ostro napadel s stra-hovitimi udarci, ki bi vsakega u-ničili, Loia ni mogel spraviti iz ravnotežja. Evropski prvak je bil nenadkriljiv posebno v odbijanju udarcev. Takoj zatem se je pognal proti tekmecu, katerega je večkrat zadel z levico po obrazu ali po telesu, s čimer je prisilil Manco, da je prekinil napad in se umaknil. V deseti run-di je postala borba zelo razburljiva. Manca se je moral boriti z majhno rano na desni strani obraza, a v naslednji je začel Loi krvaveti z desne obrvi. Gledavci so že pričakovali, da bo zdravnik prepovedal Loiu nadaljevanje, toda evropski prvak je z ostrimi napadi dokazal, da ga poškodba ne moti in je celo v zadnji rundi spravil Manco za nekaj sekund na tla. Se prej je Manca ostro napadel v upanju, da bo zmedel ranjenega Loia, kar pa se mu ni posrečilo.
rekori
4’20”9 prejšnji italijanski ki je bil za 5”9 slabši.	^
Istočasno z zenskim dv0 ,jj»' so bili moški dvoboji Fram Švedska, Francija - Poljak8 ,(, Švedska - Poljska. Francij8 j. premagala Švedsko 52:46, P° •
pa 60:38, medtem ko je
lej";,*
klonila Švedski v razmerju
iMiiiMiiin iiiiiini mm iin,||, ,,,,,,,11111111

Odkriti ostanki visoko razvite civiliza#
(Nadaljevanje s 3. strani^

samo egiptovskim r, ,
Vse, kar so v lem mestu ustv,8iJ(f roke takratnih ljudi, je nL
pisno mogočno, ogromno,
senetljivo, da se tega n8
ujej»
popisati. Zgradbe se dvi8u ^ do 70 metrov visoko, tu s°ctfj gromna stopnišča in kilo(,V||,i j
galerij, predvsem pa nešteV.
t'’9:
Loieva zmaga ie bila jasna kot še nikoli. Sodnik je prisodil devet rund Loiu, štiri Manci, medtem ko sta se ostali dve končali neodločeno.
V PARIZU
Nov italijanski rekord v ženski štafeti 4x100 metrov prosto
PARIZ, 16. V nedeljo se je zaključil ženski plavalni dvoboj med Francijo in Italijo. Italijanke, ki so po prvem dnevu zaostale za 4 točke, so si v drugem zagotovile zmago za točko razii-ke in sicer 44:43. Naj večji uspeh so Italijanke dosegle v štafeti 4x100 m prosto, ko so s Passa-gnolijevo, Pacifioijevo, Beneckovo in Sainijevo izboljšale s časom
kupi, predstavljajoči božaas ^ živali in ljudi, čudna bit j®-_t(j. so na pol živali na pol ljudi ;
Arheolog Grošlje se že n 0i-
let prebija skozi džunglo- _
kriva kamen za kamnom' ,r t.išče za svetiščem teraso cj raso, ki so prej bili prekrit' f bujne vegetacije, zakoP80
,t>- •
humusu, nekako zadušeni v f
gozdu drevja, korenin, trave ovijavk.
V letu dni dela smo >z^°?ro'l
kubičnih
okrog 70.000 kamenja in zemlje, pravi ^5 lje. Pri tem delu upora*9
najmodernejša sredstva in ar
tode, nost. Zgradbe
Obstaja pa neka "V cO in spomenik'1 r lokai t* -i,
bili izgrajeni iz dokaj ‘"~th ga materiala, poroznega <lj8, 0i’
ki je zdaj, potem, ko je
kopan, podvržen učinku '■ je je, poleg tega pa ga naP8tiaj,H nekakšen bakcil. Rešujejo f tako, da jih skrbno čistijo- jr men za kamnom, osvobajaj jo šaja in tudi zdravijo z n v> vrsto antibiotikov. Odkopa*1 ^ bo treba še najmanj oHro& \« zgradb. Ko bodo vse zSg*e |« luč dneva, bo to predstav 1.^ bržčas najmanj tašno turi**! r privlačnost, kot so jo do,l[j{|i> giptovske piramide, ali an spomeniki.	*
UREDNIS I VO: TRST - UL. MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predaj 55« — PODHUZNICA GOHICA: Ulica S. Pellico Ml. Tel. 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 ur - Vnaprej: - > letna 1800 lir, polletna 3500 Mr celoletna «400 Ur — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno »60 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ- AIJIT U/.h l-i"h,|li^ Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodnj banki v Ljubljani 600-14/6-37# — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega atolpca: trgovski 100, finančno-upravm 150, osmrtnice 120 Ur. = Mali oglasi 30 lir beseda. — Vil oelasi se naročalo or< upr»v'-
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trat	V