"m
im. \Z

V
-taborniška revija
XXX* lili l^Öö IQoSiT

ZVEZNI DÔGÔDKI
pripravila Frane in Matija
Nov tabprniški priročnik
Borut Cerkveni~je tabornikom bolj poznan kot Crga. Poleg tega daje stare{ina Mariborskega obmo~ja paje velik ljubitelj narave in poznavalec divjih rastlin. Plod njegovega dela je tudi priro~nik Užitne rastline, ki ga bo v zbirki Tabornikov priro~nik v kratkem izdala Zveza tabornikov Slovenije. Crga bo v ilustriranem priro~niku predstavil skoraj 70 razli~nih užitnih divjih rastlin, bralci pa bodo poleg fotografij za prepoznavanje v njem na{li veliko uporabnih nasvetov za zdravje, zdravo prehrano in uporabo pri naravni kozmetiki in higieni. Priro~nik bo nepogre{ljiv pri obisku narave na potepih in bivakiranjih, saj vsebuje tudi obilo receptov za "preživetje v naravi"; za~imbe, solate, prikuhe, sladke jedi, namazi, marmelade in "eleji bodo popestrilijedilnik pre'ivetnikov. @e poleti se ponuja tudi priložnost za prakti~ni preizkus. V okviru specialisti~nih te~ajev bo Crga vodil te~aj za pre'ivetje v naravi z rastlinami za prehrano in zdravje.
Format priro~nika bo 12x17 cm, tako da bo svoje mesto na{el tudi v ~epu taborni{kih hla~. Priro~nik je prvi v seriji priro~nikov s podro~ja pre'ivetja v naravi, v okviru te specialnosti pa pripravljamo {e priro~nik bivanja in gibanja v naravi.
Pa {e to. Crga v teh dneh praznuje okroglo obletnico, ob sre~anju z Abrahamom mu ~estita tudi uredni{vo revije Tabor.
Crga v akciji
2
■ 1
Na Dan ustanovitelja skavtstva (Founders day), 22. februarja, smo se spomnili Lorda Roberta Baden Powella. Ob tej priložnosti bralcem revije Tabor poklanjamo eno izmed njegovih misli:
"@ivjenje je kratko, judje ga veliko zapravijo, ko postanejo rastline, pravzaprav nezadovoljne rastline. Malo potepanja po tej ~udoviti zemjijim, medtem ko "ivjo na njej, lahko pokloni {irino in razumevanja, ki razvijajo du{o posameznika ter dobro voljo in mir na svetu."
Techuana 2001
Resje mednarodni tabor Techuana 2001 kjub geografski blfini ~asovno {e zelo oddaljen, saj se bo zgodil od 3. - 12.av-gusta leta 2001. Se pa organizacijski odbor, v katerem sodelujejo tudi predstavniki ZTS, redno sestaja in v pripravljalnem obdobju "e izvaja planirane aktivnosti. Ena izmed aktivnosti je tudi zbiranje predhodnih prijav udeležencev. Tako bodo rodove uprave v tem mesecu med MA-ji in GG-ji opravili anketo o "elji po udele"bi na tem mednarodnem taboru. Predvideno {tevilo udeležencev iz {tirih dr"av (Italije, Avstrije, Nem~je in Slovenje)je 2.000, seveda pa bodo na tabor povabljeni tudi skavti ostalih skavtskih organizacij. V priprave so se z zbiranjem denarja vkju~ili tudi avstrijski Rotarjanci, pri~akujejo pa, da se bodo v podobne aktivnosti vkju~ili tudi "kolegi" iz ostalih dr"av. In {e moto odbora:"mednarodni tabor moramo pripraviti dobro, ne hitro."
vsebina
6- Avantura
po ledenem Pohorju
in Bela sled
nizka udeležba je razveselila udeležence, saj je zanje ostalo več krofov
Rumeni daljnogled -
Šokantno! Namerava IO res sprejeti nova pravila za kroj? ^ f
16
Taborova potuha
- vodova srečanja v marcu
20
SOS
- nova rubrika za vse vodnike, ki imajo težave s predstavljanjem taborniških znanj MČ-jem in GG-jem.
Kritika ZOT-aali kako preživeti koristen čas na avtobusni postaji, na katero avtobus sploh ne pripelje
30
34 Test svetilk
skrivnosti dobrih svetilk in baterijskih vložkov,
- vse
38
Iz prve roke
- posvet IO v Bohinju
V naslednji številki
TVIL - improvizirana reportaža
Zimovanja - vaša, naša in njihova zimovanja
Zakaj potrebujemo tekmovanja
Ae sem {e pred kratkim mislil, da so tekmovanja namenjena predvsem temu, da se taborniki družijo med sabo in da pokažejo svoje znanje, me vse bolj ~udi, da je udeležba vedno manj{a.
Sam sem {el na ZOT, edino orientacijsko tekmovanje, na kateremje bila udeležba solidna. Sicer {e vedno pod pri~akovanjem organizatorja, kije na nek na~in imel sre~o, saj organizatorji Glasa Jelovice in Bele sledi niso imeli te sre~e.
O koristnosti tekmovanj ve marsikdo povedati veliko zanimivega, pa tudi to, da se ne izpla~ajo. Kakoje mo"no, da se taborni{ko tekmovanje ne iz-pla~a. Ne re~em, da morajo rodovi na vsak na~in prirediti tekmovanje, ~eprav to pomeni pol leta pobiranja denarja od ~lanov, da lahko pokrijejo neznanski minus, ki so si ga pridelali z organizacijo. Gre za to, da nekateri - in s tem ne mislim nobene konkretne osebe - ob organizaciji tekmovanja pomislijo tudi na finan~no plat in ugotovijo, da bi nekaj dodatnega denarja gotovo pri{lo prav.
Vendar je kljub temu veliko rodov presre~nih, ~e uspejo speljati tekmovanje s pozitivno ni~lo. Tako so veseli tekmovalci, pa {e organizator nima skrbi.
Nere{eno ostaja le {e vpra{anje udeležbe. Tudi ~e pada sneg in de"uje - mar ni to {e ve~ji izziv, da se udele"i{ tekmovanja in doka"e{, da zmore{ tudi v nemogo~ih razmerah priti do cilja? Smo taborniki res postali turisti, ki se skrivamo med {tirimi stenami, ~e se pojavi le slutnja, da bodo nebo zagrnili temni oblaki?
Letos bo {e veliko tekmovanj. Udeležite sejih in pokadite, da ste pravi taborniki.
ne
nenje
Glavna urednica: h Odgovorni urednik: h Namestnik odgovornega urednika: h
Malus
Predsednik izdajateljskega sveta: Jože Petravčič Uredništvo: Jaka Bevk-Seki (ilustracije), Igor Bizjak, lan, Primož Kolman, line Koloini, Branka Lesnjak, njak, Frane Merela, Barbara Papež, Franci Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetličič-Medo (fotografija) in Barbara Železnik-Bizjak (oblikovanje). Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo in sport Republike Slovenije.
300-08-20, fax 001/313-180, E-mail: zts@ouest.aines.sl; WWW: http://www2.arnes.si/guest/ljzts1/index.html. Cena posameznega izvoda je 390 SIT, letna naročnina je 3500 SIT, za tujino pa 100 DEM. Tekoči račun: 50101-078-47184. Rokopisov, diapozitivov in fotografij ne vračamo. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za
TABOR po mnenju Ministrstva za kulturo RS štev. 415306/92 sodi med proizvode, za katere se plačuje 5%
Grafična priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana Tisk: Tiskarna Skušek d.o.o., Ljubljana a pri p
Naslovnica: Pugy
Početi vse in doživeti
Vslu'bi mi je v roke slu~ajnopri{la februarska {tevilka TABORA. Ko sem jo prelistal, sem bil prijetno presene~en. Ne samo to, lahko bi rekel, da celo nav-du{en nad prispevkom ojamboree-ju, kije letos potekal v Ailu. Pred letom dni sem prekinil 16 let dolgo gimnasti~no kariero, ki mi je vzela vse preve~ ~asa. Zato bi sedaj rad po~el vse, kar prej zaradi treningov nisem mogel. Zato bi te prosil, ~e mi lahko napi{es kaj ve~ o tem, kje, kako, zakaj, kdaj bo spet kaj takega, kotje bil ta jamboree. Star sem 22 let in {tudiram na fakulteti za {port.
Igor iz Maribora
To In podobna pisma, ki v~asih zaidejo na na{ naslov, so vzpodbudna. V "elji premagovanja samega sebe in doseganja vrhunskih rezultatov (bolj{e, vi{je, mo~-neje), vse preve~krat pozabljamo na tisto "vse", kar zaradi obveznih treningov ni bilo mogo~e doživeti. In potreba po "doživeti" namje malo mar, dokler imamo pred o~mi samo "ivljenje, torej "~iveti". Enkrat se ~lovek ustavi in potegne ~rto pod svoje "ivljenje. Toliko prej, ~e v sebi ne ~uti izpolnitve tistih drobnih "elja, ki ostajajo v du{i prekriti s prahom "vi{jih ciljev".
Ko napravimo inventuro in pobri{emo prah ugotovimo, da so {e vedno tam.
PUGY
Kdo me ima rad!?
Pozdravljeni. Ime mije Zveza. Mogo~e bi pismo sodilo v Skelotov -ebelnjak, a sem za Medota "e prestara. Zato se "e na za~etku opravi-ujem, ker zasedam te vrstice v na{i rev[ji, vendar se moram izka{ljati.
Opazila sem, da me taborniki nimajo preve- radi. Zanje ne naredim dovolj, od njih zahtevam same nemogo~e re~i. Odvajati morajo -lanarino, kije previsoka in od tega nimamo nobene koristi, od -asa do ~a-sa jim po{ljem neke pravilnike, ki se jih morajo dr ali, pa so tako ne ivl^enjski, v svojem naroju imam Zadrugo, ki je naj-draja trgovina na svetu. To so o~itki, kijih poslu{am "e dolgo in moram priznati, daje v mojih letih to kar veliko breme, ki ga moram prena{ati. V u{esih pa odmevajo besede: "Zveza bi morala...", "Zveza ni naredila...". Po vsem tem sem se za~ela spra{eva-ti, kdo sploh sem in kdo so moji "star{i"? Ali so to zaposleni v moji pisarni, morda ~lani izvr{nega odbora ali ~lani komisij, ali morda stare{instvo, ali pa taborniki v rodovih? Kup vpra{anj na katera ne najdem odgovora. Pa bi raje sedela nekje v gozdu pod smrekami in poslu{ala razigrano mno"ico tabornikov, od -asa do -asa pa bi pritekel kak popotnik, me objel in s ponosom rekel: "Rad te imam, rad sem tabornik".
Upam, da bodo zgornje besede koga predramile in mi bo pomagal pri iskanju odgovorov ter mi podal vsaj roko. Z NARAVO K BOLJ[EMU ALOVEKU!
Vaša Zveza
Glas Jelovice 1999
Opravi-ujemo se vodji tekmovanja Tinetu Radinji, ker ga nismo podpisali pod njegovo besedilo. Prvi stolpec reporta"e Glas Jelovice v februarski {tevilki Tabora je namre-njegovo delo in ne del -lanka Rafaela Kalana, kotje razvidno iz -lanka.
PREDSTAVITVE OSEBNIH PROJEKTOV
INŠTRUKTORSKIH TEČAJEV 1. STOPNJE
Predstavitev opravljenega osebnega projekta pomeni zaključek temeljnega tečaja za inštruktorje 1. stopnje. Zato Komisija za vzgojo in izobraževanje odraslih vabi na predstavitve projektov.
Predstavitve projektov udele"encev temeljnih te~ajev bodo: v sredo, 10. su{ca (marca) ob 17. uri - prva in{truktorska {ola (9. - 16. 8. 98) v ~etrtek, 11. su{ca ob 17. uri - druga in{truktorska {ola (16. - 23. 8. 98) in vsi udeleženci temeljnih te~ajev preteklih let, ki {e niso opravili predstavitve projekta.
Predstavitve projektov bodo potekale v sejni sobi na ZTS, Parmova 33 v Ljubljani, za -im bolj nazorno predstavitev lahko uporabi{ video rekorder, diaprojektor, grafoskop, tablo s papirjem in flomastre oziroma sredstvo, ki ga prinese{ s seboj. Na voljo bo{ imel(a) 10 minut.
Predstavitve projektov udeleencev nadaljevalnih te~ajev (generacija G[ 98) bodo v Gozdni {oli v Bohinju 13. in 14. su{ca (prihod v soboto ob 17. uri). Predstavitev osebnih projektov te-ajnikov nadaljevalnih te-ajev iz preteklih let bo v ~etrtek, 18. marca ob 17. uri v sejni sobi na ZTS.
Osebni projekt je naloga, ki sijo zastavi vsak te~ajnik(ca) v sladu s potrebami v rodu ali obmo-ju. Oblika predstavitve ni predpisana. V bistvu gre za poro-ilo o tem, kako si opredelil problem, kije osnova projekta, kak{en program nalog si si zastavil(a) in zakaj, da bi projekt izpeljal(a), kaj in kako si "e opravil(a), kak{ni so rezultati in na koncu tvoja ocena celotnega projekta (ovrednotenje). Za"eljenoje, da projekt odda{ tudi v pisni obliki (oblikujemo knjinico projektov, ki bodo kot pripomo-ek na voljo na-elnikom in bodo-im in{truktorjem). Prosim te, da na sede" ZTS po telefonu 3000 820 Poloni takoj sporo-i{ tvojo udele"bo.
OPOZORILO!
Tečajniki, ki ne bodo opravili predstavitve projekta temeljnega tečaja, se ne bodo mogli udeležiti letošnjega nadaljevalnega tečaja v Gozdni soli v Bohinju.
KVIO in vodje temeljnih tečajev
Udeleži se krvodajalske akcije tudi TI!
Lani se je krvodajalskih akcij udele"ilo 103.228 krvodajalk in krvodajalcev. Udele"i seje tudi ti, saj s tem lahko pomaga{ njej, njemu, prijatelju, sosedu, znancu, nekomu, ...
Se"ana
Slivnica
Fram
Vransko
[o{tanj
Ljubljana
Kranj
Benedikt v Slov. Goricah Pivovarna La{ko
2. in 3.3. 4.3.
3.3.
4.3. 4.3. 5.3.
8., 9., 10., 11., 12., 15., 16., 17 11.3. 12.3.
Vitanje Litija Bre"ice Pod-etrtek
Ljubljana - Univerza Zg. Kungota Oplotnica La{ko - Rade-e Ljubljana Radovljica - Bled
19.3.
18. in 19.3.
23. in 24.3.
25.3.
25.3.
25.3.
26.3.
26.3.
30.3.
31.3.
5
Avantura na ledenem Pohorju
Na pol poti zagledam za sabo
skupino tabornikov. Počakam jih v upanju, da bom naredil nekaj fotografij in zapisal izjave. Vedno bliže so, vedno manj me mika, da bi roke vzel iz toplih žepov. Tako ostanemo samo pri pogovoru, skupaj pa pridemo do tretje KT. Za nekaj časa se jim pridružim. Medtem ko na četrti KT rišejo skico terena in se bašejo s keksi, že tradicionalnimi na ZOT-u, ter čajem, se jaz odpravim v trgovino po najboljše kratkotrajno sredstvo proti mrazu - čokolado. Skupaj še poiščemo peto kontrolno točko, ki sta si jo bistra kontrolorja prestavila, ker: "na toti strani je plac za šotor, na oni pa ga ni blo."
Na progo sem namre- {el kar sam. Dali so mi karto z vrisanimi kontrolnimi to~kami, v roke sem vzel kompas in fotoaparat ter {el. Po pol ure hoje po visokem snegu sem se dokopal do prve kontrolne to~ke, na kateri sem ostal ravno dovolj dolgo, da sem videl najza-nimivej{i na~in signaliziranja. Zastavice lahko pozabite. Zvijanje trupa v raz-li~ne -rkeje dosti bolj razumljivo, pa {e zdravo za telo. Na "alost prinese le to~ke za izvirnost.
Pot, Pohorje je namre- prepredeno z njimi, me je vodila mimo doma~ije na vrhu hriba, in ~e sem bil "e ravno tam, sem povpra{al, kje to~no sem. Seveda so morali o~e po o~ala, medtem pa me je skrbno pazil njegov pes. Lepo se zahvalim in se odpravim do druge KT. Zapodim se po hribu navzdol, presko-~im potok in pridem na cesto, vendar prenizko, da bi se skozi gozd odpravil do KT. Aas me "e priganja in odlo-itev, da se odpravim do glavne ceste in potem poi{~em KT 3, se mije zdela {e najbolj-{a.
@elodec se tu in tam oglasi, da "e kar nekaj -asa ni jedel, in takrat se
spomnim ve~era pred za~etkom tekmovanja. V kuhinji je bilo najbolj veselo. Gru~a tabornikov je s skrbno razdeljenimi delovnimi nalogami sestavljala sendvi~e. Da ne bi pri{lo do kak{ne pomote, so odgovorni na tablo napisali celo recepte za sestavo. 4 x klobasa + 1 x solata + ... Popoln nadzor.
Ker moram ujeti {e ostale ekipe, pospe{im hojo. Po uri iskanja {este KT'.'. obupam in se prav leno odpravim do/ najblije ve~je ceste in po njej v dolino. Aevlji so popolnoma premo~eni, hoja po cesti pa noge {e bolj utruja. Ravno ko \se odlo~im, da grem naravnost v {olo, pride iz bli"njega gozda skupina GG-jev. Pridru"im sejim pri iskanju sedme KT.
Prihod pod kotom?
@e med potjo ugotavljamo, pod kak{nim kotom neki bi morali priti, ~e le-ta ni naveden. Mogo~e paje na drugi strani lista? Pogledamo - ni~. Kaj pa, ~e bi ga morali izra-unati v~eraj? Tudi to ne dr"i. Ae ne poznamo kota, lahko pridemo pod katerimkoli kotom, se veselimo. Ob prihodu na KT o kotu, prihodu in {e mnogih stvareh povpra{amo kontrolorja. Skomigne z rameni in podpi{e list.
Ostale kontrolne to~ke so zelo dale~, zato se dokon~no odlo~im, da se vrnem v {olo. Kon~no tri ure -istega po~itka, si mislim. Najprej eno uro lenarim in spro{~eno raztegujem otrple prste na nogah, potem pa se le zganem in odpravim v telovadnico. Zelo zgovorne tabornice in taborniki so z navdu{enjem prispevali ocene za Taborovo redovalnico, ob tem pa {e rekli kak{no ~ez organizatorja.
.aZf^-v.vC ' Z ; ■ i
* * ■«■«i
TABOROVA REDOVALNICA
Po podelitvi nagrad in odhodu ekip je v prostorih {ole zavladala skoraj mo-re~a ti{ina. Vsak je vedel, kaj mora narediti in nih~e se ni pritoževal. Zavidljiva marljivost po dveh napornih dnevih.
Matija
Vi ocenjujete ... mi zaključimo
Splošna ocena prav dobro
Vreme	odlično
Hrana	dobro
Lepota pokrajine	prav dobro
Težavnost proge	dobro
Druženje med ekipami	prav dobro
Ocene za Taborovo redovalnico je prispevalo 73 udeležencev, Tabor pa si je pridržal pravico, da povprečje zaključi navzgor ali navzdol.
V kuhinji je bilo najbolj veselo - gruča tabornikov je skrbno sestavljala sendviče.
8
ianjam o trotlziher, blondpruf programu
Vol - računalnikar, programer in tisti, ki v XI. SNOUB skrbi za to, da je ZOT tekmovanje, ki ga ni povozil čas
Ob vhodu v prijavni prostor ti v o~i takoj pade projektor, ki na platno projicira tabelo ekip iz ra~unalnika. Videtije bilo res ~udovito, vendar meje takoj zanimalo, ~e deluje tako kot bi moralo. Program, ki ga Vol razvija ^e tretje leto, je deloval brez napak. Volje {tudent ra-~unalni{tva, o~e pa je lastnik programerskega podjetja, tako da program ne bi mogel nastati v bolj{em okolju. Naj-zanimivej{i in hkrati tudi del programa, na katerega je Vol {e posebej ponosen, je algoritem, ki preme{a ekipe iz razli~nih kategorij injih razvrsti v optimalni vrstni red za vrisovanje in TOTI test.
Kon~ne ~ase so v ra~unalnik vna{ali s ~italcem ~rtne kode. Ko je ekipa prispela na cilj, je nekdo za ra~unalnikom samo od~ital ~rtno kodo, program paje poskrbel za negativne to~ke pri prekora-~itvi ~asa.
Vol vlaga ne~love{ke napore v razvoj programa, ki bo omogo~al programerju, da "bo lahko {el popoldne spat, pa ga ne bo nih~e budil, ker bo vsak znal delati s programom ". Kljub temu, da mu v treh letih to {e ni uspelo, ne odneha. Za naslednja leta obljublja popoln nadzor s pomo~jo ~rtnih kod. Vsaka kontrolna to~ka bi lahko imela svojo ~rtno kodo - in ne samo to - ~rtna koda posamezne KT bi lahko vsebovala tudi podatke o {tevilu to~k. Operater za ra~u-nalnikom bi ob prihodu ekipe na cilj tako le preprosto od~ital ~rtne kode in izra~un prepustil ra~unalniku.
Bilo je nekaj vpra{anj, ki s topografijo niso bila nepo sredno povezana, ampak veduta JE v topografskem priro~niku.
■V- to
ti ■ / M.

Kje so tisti keksi? Na katerem tekmovanju sploh so?!?
Edini pravi razsodniki o tekmovanju so - kot na vsakem tekmovanju - tekmovalci. Kaj so povedali o letošnjem ZOT-u in kako se je na odgovore odzval vodja tekmovanja Windy? Najglasnejši so bili taborniki, ki so bili na tekmovanju že lani. Pogrešali so namreč tisto čudovito doma narejeno drobno pecivo in nikakor jim ni šlo v račun, da ga letos ni. Uganka ni ostala nerešena, saj so dobri sponzorji dali toliko peciva, da niso uspeli pojesti niti tega, kaj šele, če bi ga spekli še doma.
TOTI test - posebnost ZOT-a -je bil tar~a tabornikov, ki zvesto prisegajo na topografijo in samo topografijo. Biloje nekaj vpra{anj, ki s topografijo niso bila neposredno povezana, ampak veduta JE v topografskem priro~niku, razlo i Windy. "Pa kak{ni IQ testi!!! Jaz ne poslu{am CITA," seje razburjala mlada tabornica, koje bojevito zagovarjala svojo pripadnost Take that, Kelly family ali pa morda Michaelu Jacksonu. Gujo in Matja^, avtorja testov, sta z vpra{anji ciljala na splo{no razgledanost. "Saj niso testi za Zoisovo {tipendijo," razlaga Windy - zadostuje redno gledanje televizije in branje Mikijevega zabavnika.
ZOT
Spet so se oglasili zagovorniki zelenjavne kuhinje in ostro protestirali, da vegetarijanska hrana ni navadna hrana brez mesa. Pot je bila nekaterim zares dolgo~asna, saj so skoraj ves ~as hodili po cestah in poteh, pa so {e vedno pri{li na cilj izven ~asovnice. Traser Primo" se z njimi ne strinja, sajje sam z uporabo le del~ka svojega orientacijskega znanja prehodil progo po hribih in dolinah in pri{el na cilj krepko znotraj ~a-sovnice.
Zmagovalne ekipe:
gozdovnice: Ta čudne, gozdovniki: Pasji kvartet, popotnice: FKK, popotniki: Ciniki, grče: Krmaki,
izven konkurence: Tito d.o.o.
Organizatorji ZOT-a se iz dna srca opravičujejo Zmajem, saj so njihovo Ekipo note, ki si je delila drugo mesto, razglasili za četrto. V tolažbo ostalim, ki jih organizatorji niso prizadeli - Zmajem so se že opravičili, popravili rezultate na domači strani in poslali nove diplome. Vse o ZOT-u najdete na: http:// www2.arnes.si/guest/mbzts1s/ zot
V petek, 29.1.1999 smo se spet zbrali, tokrat na Lovrencu na Pohorju, da se pomerimo v taborni{kih ve{~inah in zimskih spretnostih.
Aeprav je bil zbor ekip zaradi tehni~nih problemov prelo"en, smo se vseeno na{li, povedali najnuj-nej{e in "e za~eli s topotesti in vrisovanjem. Ekipe so
zdru"ile svoje znanje o orientaciji in se s skupnimi mo~mi prebile skozi zahtevne naloge. Zve~er nasje {e Artomir razveselil s svojim prispevkom; gledali smo namre~ diapozitive izjamboreeja v Ailu, katerim so seveda sledili tudi komentarji in kratka obnova velikega do"ivetja.
Koje Artomir nehal govoriti in smo se vsi zbudilije bil "e skrajni ~as, da se {e malo poveselimo in zaple{emo. Ob dveh zjutraj seje po~asi za~e-la ~aga (za Zmajev rod: "urka). Ko seje razigrano vzdu{je poleglo in smo odplesali {e zadnje po~asne pesmi, so nekateri obupali in se predali mamljivim sanjam in pri~akovanjem naslednjega dne, najbolj vrli taborniki pa smo se {e optimisti~no namenili odigrati kak{no taborni{ko igrico. Namen je bil dober, vendar so nas okoli{~ine (ura je odbila pol {est zjutraj in pred namije bil naporen dan) prisilile v nasprotno in tudi mi smo se (~eprav samo za pol ure) odpravili spat. Bujenjeje bilo (kot "e tradicionalno za ZOT) zelo prijetno, osebjeje delalo vso no~, da so lahko ekipe pravo~asno {tartale. Da, pred tekmovalcije bil {e en veliki (eden izmed najve~jih na ZO-u) izziv, orientacijsko tekmovanje. Ekip je veliko, konkurenca je nevarna. Kljub tekmovalnosti pa je seveda prevladoval prijazen, taborni{ki, prijateljski duh.
Na sami progi so bile kot vedno postavljene kontrolne to~ke, na njih paje bilo treba opraviti {e nekaj nalog. Mrzel zimski veter nas ni pregnal in tekmovalci so uspe{no opravili svojo misijo.
Ob vrnitvi vseh ekip (tudi tistih, ki smojih ~akali ve~ino popoldneva) smo kosili in se malo odpo~ili. Rezultati so bili kaj kmalu znani, najboj-{i so dobili zabavne majice in seveda pokale. Kljub razli~nim uvrstitvam so bili vsi tekmovalci zadovoljni z rezultati. Aas je, da se poslovimo. Povsod se je sli{alo: "Pridete na Belo sled? A ti lahko pi{em? Se vidimo na ROT-u!" in podobno. Kdo ve, kdaj se spet sre~amo. Morda na ZOT-u
2000...	Hojka
Povsod se je slišalo: "Pridete na Belo sled?"
Luna in pojavi v zvezi z njo
Primož
Luna
Vzhod Zemlje iznad lunine površine 4	Vit
■p1	
LUNINE MENE			
Marec:			
{~ip	02.03.1999	ob	08:00
zadnji krajec	10.03.1999	ob	09:44
mlaj	17.03.1999	ob	19:50
prvi krajec	24.03.1999	ob	11:20
{~ip	31.03.1999	ob	23:50
Pomlad se za~ne 21. marca ob 02:43			
LV.
je Zemljin edini naravni satelit. Navideznoje dovoj velika, da na njej lahko opazimo "e s prostim o~esom posamezne podrobnosti. Prav zato je bila verjetno tudi najboj opazovan objekt na no~nem nebu v zgodovini. S svojimi menami je o~arala prve astrologe ({amane, ~arovnike ali karkoli so "e bili). Po-mor{~aki so se z njeno pomo~jo orientirali, povezovali pa sojo tudi s plimovanjem morja. Po Luni so napovedovali vreme ali pa celo prihodnost. Kjub temu, da se Luna ka"e stalno v drugi meni, pa nam dejansko ka"e stalno isti obraz. Temuje krivo sre~no nakju~je, da se ravno v ~asu, ko se enkrat zavrti okoli Zemje, zavrti ravno enkrat okoli svoje osi. To pa pomeni, da njene druge strani z Zemlje ne moremo nikoli videti. Posneli sojo lahko {ele takrat, ko so prve sonde obkro"ile Luno. Najboj občudovanja vredni pa so seveda son~ni mrki. Spetje nakju~je hotelo, da je Luna ravno prav velika in daje ravno prav dale~ od Zemlje, daje njena navidezna velikost ravno tak{na kot navidezna velikost Sonca. Pribli"no dvakrat na leto se zgodi, da nekje na Zemlji lahko opazujemo son~ni mrk. Le na manj{em podro~ju in tudi ne vedno pa lahko opazujemo popoln mrk. Tak{no sre~o bomo imeli prav letos 11. avgusta. Na ta dan bo skoraj opoldne v Sloveniji tema. In to dobesedno. Tam, kjer bo jasno, boste lahko videli tudi zvezde in planete. Pa {e kak{en komet, ~e se bo ravno takrat zna{el v bli"ini Sonca. Sonce bo postalo ~rna krogla, okoli katere se bo {irila korona svetlih son~nih "arkov. To bo hkrati zadnji son~ni mrk sploh v tem tisočletju. Naslednji, ki bo spet viden iz Slovenije se bo zgodil {ele ~ez pol stoletja. Tudi lunini mrki pritegnejo pozornost. Ti so bolj pogosti in se dogajajo ravno ob polni luni za razliko od son~nih, ki so ob mlaju. Lunini mrki so vidni od povsod, od koder se lahko vidi Luna. Mrk povzro~i zemljina senca, v katero vztopi Luna. Aepravje zem-jina senca veliko ve~ja od Lune pa Luna ob popolnem mrku nikoli popolnoma ne izgine. Vzrokje v tem, da se "arki s Sonca vedno deloma lomijo skozi zemjino atmosvero in v njeni senci nikoli ni popolna tema. Zato takrat Luna sveti v rde~e rjavi barvi. Luna lahko na poti po nebu prekrije tudi kak{no zvezdo ali planet. Takrat govorimo o okultaciji zvezde ali planeta. Zanimivje trenutek, ko zvezda ugasne za temni del lunine povr{ine, ali pa se iza nje naenkrat pojavi. To~ni ~asi takih dogodkov nam pomagajo pri izra~unu to~nej{ih podatkov o gibanju Lune. [e bolj uporabna pa je bolj redka tako imenovana dotikalna okultacja, kjer se zvezda zgolj dotakne lunine povr{ine. Tako zvezda ve~krat izgine in se pojavi izza gorov[j na luninem robu. Z meritvami tak{nih okultacj zares
Á
10
ZNANE IZJAVE
lahko dobimo zelo to~ne podatke o luninem gibanju. Lunaje prav gotovo najbolj raziskan objekt v vesojju. Kjjub temu pa skriva {e ve~ skrivnosti. Verjetno najve~ja skrivnost je razmerje v velikosti med Zemjjo in Luno. Obi~ajno je razmerje med velikostjo planetov in njihovih lun veliko ve~je v korist planetov. Luna paje le {est-krat manj{a od Zemlje. Zakaj Zemlji ka"e stalno le eno stran ? Je to naklu~je ? Drzna hipoteza pravi, da je lahko celo umeten satelit neke civilizacije mnogo pred nami ...
Planeti na ve~ernem nebu
Meseca marca bomo lahko opazovali kar {tiri planete naenkrat na isti strani neba. Merkur, Venera, Jupiter in Saturn se ta mesec nahajajo navidezno relativno blizu skupaj, vsi pa so vzhodno od Sonca. To pomeni, da so vidni zve~er, takoj potem, ko se Sonce skrije za zahodnim obzorjem. Za mnoge bo zelo zanimivo opazovanje konjunkcje Jupitra in Merkurja (pojav, kjer sta planeta navidezno zelo blizu skupaj), ki se bo zgodila med 7. in 11. marcem. Merkur je namre~ "e tako ali tako redko viden na nebu, ~e pa je takrat {e v konjunkcji s kak{nim planetom, je to {e posebej zanimivo. Merkur se bo nahajal desno od Jupitra. Zanimivo konjunk-cjo smo imeli 23. februarja med Jupitrom in Venero (Ve~ernico). Planeta, ki sta na nebu najsvetlej{a predstavnika na{ega Oson~ja sta bila tako tesno skupaj, da bi povr{en pogled lahko opazil eno samo "zvezdo", ki paje tako svetla, kot nobena (so kaj takega videli v Betlehemu leta ni~ ?). No, Venera se sedaj "e po~asi oddaljuje od Jupitra, ki pa se priblfuje Soncu in v drugi polovici marca skorajda ne bo ve~ opazen v ve~erni zarji. Vsi {tirje planeti se nahajajo pred ozvezdjem Rib, ki nekako ustrezajo polo"aju znamenja Ovna iz astrologije. V eni izmed prej{njih {tevilk Tabora sem opisal, zakaj pride do razlike med astronomskimi ozvezdji in astrolo{kimi znamenji. Kakorkoli "e, Sonce vstopi v znak Ovna na prvi pomladanski dan 21. marca, vemo pa, da takrat, ko je Sonce v bli"ini, planetov zaradi njegove svetlobe ne moremo ve~ videti. Tako, daje bolje, da si za opazovanje planetov izberete ve~ere v za~eteku meseca.
Skrivnost uspeha v življenju ni, da človek dela to, kar mu je všeč, ampak da mu je všeč to, kar dela. (Churchill)
* Saturn	•
•	
Venera	
♦ Jupiter	a
Merkur	•
ZAHOD	
Zahodno obzorje ve~ernega neba po son~nem zahodu v za~etku marca
11
Bela
So dnevi
Sledi na pot
»Kaj narediš pri odrgninah notranjih
I naravnost za v knjigo rekordov: Ko podres rekord v pozabljenih stvareh, ko v naglici, da ne bi zamudil na tekmovanje, doma pozabiš gojzarje, "überhose" in (bognedaj!!!) celo taborniško rutico (ampak se kesam in pojoča travica še zdaj na vse pretege prepeva!). Ko podiraš rekord za rekordom v cestno hitrostnih dirkah in ugotoviš, da gre katrca tudi krepko čez 130 km/h, če zamujaš na tekmovanje. Ko ekipe iz cele Slovenije podirajo rekord v minimalni prijavi in se jih na štartu pojavi neizmernih 10?!?
Ampak gremo lepo po vrsti...
Organizatorji »Bele sledi« (Zmajev rod) so se zna{li pred obilico te"av. Naj-prejjimje "zagodel" sneg, kije zapadel nekaj dni pred tekmovanjem in jim na glavo obrnil progo in ~asovnico (~eprav sumim, da je sneg bil naro~en - konec koncevje »Bela sled« zimsko tekmovanje). Potem so spet ugotovili, da nas je ravnate[j O[ Vrhovci, kjer je bil glavni {tab tekmovanja, zamenjal za katoli{ke skavte, pa je po sistemu »Rode je nas,
Ravnatelj O[ Vrhovci je po sistemu: "Rode je nas, mi bomo pa njegove ov~ice," pozabil na polovico danih obljub
»Ne morem se odločit: al' bi bil kurirček al' pa ostrostrelec...«
IO
ice« pozabil na
mi bomo pa njegove ov~ice« [ polovico danih obljub. Da pa je bila mera polna, se je {tevilka prijavljenih ekip ustavila pri enormnem {tevilu deset (10)! Iz vesoljne organizacije ZTS, ki naj bi {tela deset ali petnajst tiso~ ~la-nov, seje tekmovanja udeležilo, reci in pi{i, 50 tabornikov!
Zmaji se ne dajo
»Dobro, se zgodi,« so rekli zmaji in z odli~no organizacijo in obilico dobre vo[je (k[jub vsem problemom ni mene, kot pregovorno te~nega pressovca, nadrl nih~e, razen ene kontrolorke, ki sem ji stopil na nogo, ampak to je "e druga zgodba...) speljali tekmovanje kot se {ika.
Za polurno zamudo so se tekmovalcem oddofili s pala~inkami (seveda {ele takrat, ko so vrisali vse KT-je, re{ili teste iz PP in @VN ter {e malo posignalizi-rali). Da pa smo laje zaspali, namje mo{ki del vodstva {e malo zaplesal. V minikah!
o v s
Ocena za umetniški vtis: čista desetka!
Končno v sneg
Vstajanje naslednjejutroje bilo de-finitivno prezgodaj. A kaj ~e{; ekipe je , ~akalo risanje skic, prebijanje ~ez minsko polje, streljanje s fra~o (baje seje tistemu reklo zra~na pu{ka, ~eprav je mene bolj spominjalo na fra~o...), signalizacija in seveda - preganjanje po rib~kih in dolincah skoraj do pasu v gu. Prav fletno, moram priznat! Ekipe so po dobrih petih urah bolj li manj na~rtovanega lutanja prikap-ale na cilj, direktno na kosilo in na -krofe! Ni kaj: kot so v razpisu obljubljali, hranaje bila res dobra.
Konec dober - vse dobro
V »hudi konkurenci« sta pokala domov odnesli ekipi Volkcov in Samorast-
13
Ni kaj: kot so v razpisu obljubljali, hrana je bila res dobra.

t
TABOROVA REDOVALNICA
Vodja tekmovanja Flšl razglaša rezultate: Slovenlja:ZTS - 2:0
Vi ocenjujete ... mi zaključimo
Splošna ocena prav dobro
Vreme	prav dobro
Hrana	prav dobro
Lepota pokrajine	prav dobro
Težavnost proge	dobro
Druženje med ekipami	prav dobro
Ocene od 1 do 5 je prispevalo 41 udeležencev, Tabor pa si je pridržal pravico, da povprečje zaokroži navzdol ali navzgor.

Bazni tabor na južnem tečaju? Ne, kontrola na »Bell sledi!«
nikov. Je pa ta »huda konkurenca« in tako »ogromna« udeležba imela tudi svoje dobre strani: zmaj~ki so seveda pri-akovali konkretno nekaj ducatov ve~ tekmovalcev in toliko ve~ so prinesli tudi krofov. Zatorej bi se na koncu {e enkrat rad zahvalil vsem tistim, ki niso pri{li: res so nam teknili!
Matjaž E.
15
Sami svoje poti zidarji
Tokrat sem razmikala o sebi ob Coelhovi knjigi Peta gora.
"Videti si moder mladeni~, ki je spoznal in doumel veliko tistega, ~esar sam ne bom nikoli. Vendar pa meje narava nau~ila nekaj, na kar nikdar ne pozabim: vsakdo se mora tako kot pastir ozirati na tok ~asa in na letne ~ase; pastir lahko le tako pre ivi vse neizbežno, kar mu pride naproti. Skrbi za svojo ~redo, pazi na vsako "ival, kot da bi bila edina, ovcam, ki so povrgle, pomaga hraniti mladi~e in nikdar se ne oddalji preve~ od kraja, kjer je voda za "ivali. Potem pa se zgodi, da ovca, ki sejije to-
"Neizbe"no lahko pre"ivimo le z disciplino in s potrpe"ljivostjo,"je dodal pastir.
"In z upanjem. Ko tega ni ve~, ne gre ve~ izgubljati mo~i za boj proti ne-mogo~emu.
Ne govorim o upanju v prihodnost, pa~ pa o tem, da ponovno ustvari{ lastno preteklost."
(...)
"Tistega, kar si rekel prej, nisem ra-zumel,"je rekel Elija. "Tisto, da ponovno ustvari{ lastno preteklost."
"Ljudje "e leta hodijo tod mimo proti Tiru in Sidonu. Nekateri to"ijo, da
sti za dobro vzgojo svojega otroka - a le to, ni~ drugega. Kajti neuspe{no obdobje, ki so ga pre"iveli v Akabarju,jihje za ve~no zaznamovalo z bojazljivostjo; in nikoli niso zares premogli dovolj zaupanja vase, da bi si drznili storiti to, kar so si "eleli.
Vendar pa so mimo mojih vrat prihajali tudi zares sre~ni ljudje. Izkoristili so vsako minuto "ivljenja v Akabarju in naposled z veliko truda zbrali dovolj denarja, da so lahko potovali tja, kamor so si "eleli. Zanje je bilo "iv[jenje eno samo zmagoslavje in vedno bo tako.
Tudi ti ljudje so se vra~ali, a s pre-
liko posve~al, pogine po neumnosti ali v nesre~i. Lahkojo pi~i ka~a, lahkojo napade divja "ival ali pa zgrmi v globok prepad. A neizbe"no se zgodi, tu ni mo-go~e ni~esar spremeniti."
Elija je pogledal proti Akabarju in pomislil na pogovor, ki ga je nekega davnega dne imel z angelom. Neizbe"-no se zgodi, tu ni pomo~i.
v Akabarju niso dosegli ni~esar in da gredo zato sre~o iskat drugam.
Aez ~as se vrnejo. Tistega, kar so iskali, niso na{li nikjer, kajti kamorkoli jihje zanesla pot, povsod so nosili s seboj - skupaj z neumnostjo - te"o lastnega poraza. Nekateri od njih se vrnejo in veselo pripovedujejo, da so na{li slu"bo na dvoru ali pa da so imeli ve~ prilo"no-
~udovitimi zgodbami. Osvojili so vse, kar so hoteli, kajti bili so osvobojeni mej, ki jih postavlja zagrenjena preteklost."
Lrga

izredno resna rubrika za družabno kroniko in druge norčije
[okantno!!!
Neverjetno odkritje novinarja RD - Konec zgodbe o enakopravnosti!? - Koga IO ZTS vle~e za nos?
Ob obi~ajnem terenskem delu (odkrivanje skrivnosti JFK-ja, kako so gradili pirami-de...)je novinar Rumenega daljnogleda prijel na sled izjemno {okantni aferi. Kot ka"e, nas IO ZTS "e leta vle~e za nos, ko nam kot spodnji del tabornijkega kroja predpisuje hla~e sumljivega kroja in nesramno ogabne barve, sami pa se obla~ijo po zadnji evropski modi. Naj novinarje namre~ v svoj objektiv ujel tajno agentko lO-ja, Francko Lepo-nogec, v njenem uradnem kroju, in "e ob hitrem pogledu na njeno spodnjo polovico se nam porajajo naslednja vprajanja:
1.	Kakjne privilegije imajo ~lani lO-ja, dajim lahko pogled po~iva na tako estetsko izoblikovanem delu... (kroji)?
2.	Zakaj so nas toliko let pustili v temi oz., zakajje navadnim smrtnikom prepovedana uporaba takjne garderobe?
3.	Kdaj bomo v teh krojih lahko videli {e ostale ~lane lO-ja?
4.	Kaj ima doti~na tabornica - agentka oble~eno pod krilom?
Za komentar smo poprosili ~astno ~lanico lO-ja Okorno Milko, kije ekskluzivno za Rumeni daljnogled izjavila:
»Ae bi sodila po fotografiji, bi rekla, daje vaj novinar naletel na tajni projekt komisije za popularizacijo taborni{tva. Glede na to, daje upad ~lanstva v veji PP ogromen, je ta projekt nujna in povsem logi~na odlo~itev. Novinarje posnel naj poskusni model, prototip (seveda kroja, ne tabornice!).«
Milka, zakaj se IO ni odlo~il in rejitev takoj lansiral med slovensko tabornijko srenjo?
»Potrebna so bila dolgoletna preizkujanja, saj smo ugotovili, da pri nepravilni uporabi spodnjega dela lahko pride do hudih in nepredvidljivih posledic, ki se, na"alost pokajo jele ~ez nekaj mesecev, praviloma ~ez devet.
Kako bo nov kroj vplival na razvoj slovenskega tabornijtva?
»Projekcjja IO ZTSje, da bo porast ~lanstva v prvi etapi pribli"no 100%, za je prib-li"no 200-250% pa v drugi etapi, ko nameravamo odkriti, kaj se nosi pod krilom. Ob tem je treba omeniti je to, da bo uvedba novega kroja verjetno odlo~ilnega pomena v prevladi ZTS-a v slovenskem skavtskem prostoru, saj predvidevamo, da bomo s tem zadali do-kon~ni udarec ZSKSS-u, ki se "e itak otepa s problemom dolgo~asnih krojev. To pa je tudi drugi razlog za strogo tajnost projekta, ker saj veste: sovra"nik nikoli ne po~iva.«
Milka, kaj ima komisija za popularizacijo taborni{tva v na~rtih za prihodnja leta?
»Prirediti in preurediti moramo je zgornji del uniforme, na~rtujemo pa je tuj kabine iz super prosojnega stekla.
Matjaž E.
17
Vodova srečanja
Vodovo
18
srečanje lahko razdelimo na več delov: uvodno seznanjanje članov s potekom srečanja, nove informacije od minulega srečanja in glavni del srečanja, ki naj zajema nekaj novega, kar člani še ne poznajo. Za konec pripravimo kratek zabavni del ali zaključek. Načrtujmo vnaprej. Ne pozabimo obvestiti članov o pomembnih stvareh. Potem nas običajno čaka obveščanje s pomočjo telefona. Tu je nekaj idej za februar.
Srečanja za mlajše MČ-je
Pi{emo z nevidnim ~rnilom - limoninim sokom ali mlekom. Pazimo, da je besedilo {iroko, risbica preprosta. Kar smo zapisali preprosto po~rnimo nad plamenom sve~e. Seveda ne preblizu, da se list papirja ne vname.
Izdelamo bralni znak ali zahtevnej{o pustno lasuljo iz tekstilnih trakov. Ali bo lasulja spadala k opremi klovna ali ~arovnice, pa se bo izkazalo kasneje.
Srečanja za starejše MČ-je
[ifriranje besedila ni nobena posebnost - nau~i-mo se ga tudi mi. [ifriranje s pomo~jo {tevilk. Recimo beseda TABOR - spremenimojo s pomo~jo {tevila 31. T + 1 ~rka = U, A + 3 ~rke = A ... dobimo UAC[S. [teviloje lahko poljubno. Drug na~inje s pomo~jo {i-frantov. [ifrant ima v vseh vrstah in stolpcih isto {tevi-lo ~rk. Posamezne kvadratke izrečemo tako, da se pri {tirikratenem vrtenju izrezana mesta nikoli ne pokrijejo. Tako po celotnem vpisu zapolnimo vsa polja s po eno ~rko. Brez enakega {ifranta je nemogo~e dobiti smisleno sporo~ilo.
Ocenjevanje razdalj lahko povzro~a neto~nost. Vzrokov za toje ve~. Pri priblfni oceni razdalje si lahko pomagamo s pal~evim skokom. Iztegnjeni palec na roki pokrije na razdalji stotih metrov pri izmeni~-nem pogledu z levim in desnim o~esom od 7 do 10 metrov. Najve~je napake nastanejo pri merjenju razdalj prek dolin, sotesk, pri slab{i vidljivosti ...
irečanja za mlajše GG-je
Transverzale, kro"ne poti in druga pe{ pota so primerni za nekaj dni hoje skupaj, ali pa samo za konec tedna. Ve-ina poti ima svoj vodni-ek z opisi. Poti so poleg obi~ajnih markacij {e dodatno ozna~ene s kraticami.
Spoznavamo lahko gradove na Slovenskem; kak{nega med njimi vklju-i-mo v naslednjo akcijo voda.
Orientacija ne poteka samo na terenu. Osnove lahko spoznavamo tudi na vodovem sre-anju. Razdalje med posameznimi to-kami lahko merimo s parnimi koraki, merimo -as prehojene poti, upo{tevamo vi{insko razliko, ovire na poti .. Zapi{imo -asovnico med raz-li-nimi to-kami na karti, kasneje preverimo na terenu. (@VN, str. 344-348, Preivetje v naravi, str. 90-96)
Srečanja za starejše GG-je:
Hoja po utrjenih poteh se v marsi-~em razlikuje od hoje po brezpotju. [e posebno v zimskem -asu, ko je dan kraj{i, pristopi pa teji zaradi snega, po-mrznjenosti tal ... Najpomembnej{aje izbira primernega cilja in opreme. (@VN, str. 147-161, Nevarnost v gorah, str. 11-50)
Fosili, minerali, razli~ne kamnine so lahko tema za vodovo sre-anje in kasneje za iskanje le-tega na razli-nih najdi{-ih. (Svet okrog nas, Kamnine, Narava v gorskem sveti, str. 30-74)
Simona Kos in Aleš Ferenc, Žerjavov rod, Dolsko
19
Pripravili
I I l^./IOIVI|l smo vam novo rubriko, namenjeno vodnikom. V njej bomo pisali nasvete vodnikom, kako predstaviti določene teme na srečanjih, zato vas vabimo k sodelovanju. Če imate kakršnekoli predloge, kaj naj predstavimo ali kako, nam prosim, pišite. Navsezadnje je rubrika namenjena nam vsem, ki smo vodniki.
znaka. Upam, da bo primer take igrice (z vsemi navodili) objavljen v eni od naslednjih {tevilk.
Ae si iznajdjjiv vodnik, bo{ sre-anje pripravil nekje drugje. Vnaprejjih bo{ obvestil, da bodo do tega kraja pri{li po potnih znakih. V primeru, da so to zelo majhni otroci, naj jih po mo"-nosti spremjjajo star{i, sicer jim na pot daj zaprto pismo, v katerem pi{e, kjeje sre-anje.
Za popestritev sre-anja (za vodnika in za -lane) lahko izdelujete potne znake iz razli-nih materialov. Tako lahko naredite potne znake iz snega, vej, -e{ar-kov, kamnov, obla-il, papirja, gline, plastelina, ... uporabite svojo domi{jjijo!
Vsekakor upava, da vam bo teh malo nasvetov v pomo-, v naslednji {tevilki pa si boste lahko prebrali kaj o predstavitvi tabornica MA-jem.
POTNI ZNAKI
Na sre-anje pride{ pripravljen - dokaz za toje {op fotokopij v tvojih rokah. Potem nadvse strokovno razio"i{ svojjm MAjem, da so to potni znaki, da so jih uporabljali partizani in{e kdo drug (ker itak ne ve{ kdo), na koncu pa jim naro-i{ naj se jih do naslednji- nau-ijo doma, ker pi{ejo test. To je res najslab{a mo"na varianta sre-anja z MA-ji. Njim to ni zanimivo. Test lahko uporabi{ le kot zadnje preverjanje tik pred kak{nim tekmovanjem ali pa {e to ne. To jih spominja na {olo.
Bo[je je, da jim potne znake nari{e{ na tablo (ali ima{ "e narisane na papirju) injim pove{ pomen. Nato ponavljaj njihove pomene (lahko tudi na ve- sestankih - vsaki- malo), dokler si jih ne zapomnijo. V to ponavljanje lahko vplete{ razli-ne igrice.
Lahko se igrate Spomin, kjer je na eni kartici narisan potni znak, na drugi pa pomen (ali pa prav tako potni znak). Tudi v igrico Alovek ne jezi se lahko vplete{ u-enje potnih znakov. Dolo-ena polja imajo lahko poleg narisan potni znak in otroci morajo povedati pravilen pomen
ZABAVNA SIGNALIZACIJA ? KAKO NEKI ?!
Verjetno "e vsi poznamo tisti slavni vodnikov rek: "Do naslednjega tedna se nau-ite Morsejevo abecedo, saj bomo pisali test!" Ne, ne, ne in ne! Nikoli ne recite tega svojim gozdovnikom, kajti neuspeh vam garantirava! Preberite si to stran in morda boste na{li kak{en predlog, ki bi va{im tabornikom signalizacijo pribli"al.
Najprej bi bilo lepo, da bi vsi vedeli, kaj signalizacija sploh je in kdo jo je uporabljal injo {e vedno uporablja. Pogovorite se z njimi, kak{ne vrste signalizacij poznamo in kak{en je njihov namen. Ne bova vam na{tevala teh vrst, ampak se bova predvsem osredoto-ila na problem, kako gozdovnika prepri-a-ti, naj se nau-i to nujno zlo.
Morsejeva abeceda:
Ena od mo"nosti, kijo lahko uporabimo na katerikoli daj{i akciji zgolj za popestritev programa,je dimna signalizacija. Sama imava s tem bolj malo izku{enj, vendar se vam spla-a pozanimati, kako to stvar izvesti. Nekaj -asa bo trajalo, preden boste "pogrunta-li", kako zakuriti ogenj, kak{no smre-je uporabiti, kak{no pokrivalo je prav{nje (da vam ne bo zgorelo, tako kot je nam), najteje pri tej vrsti pa bo seveda dekodiranje - dolo~iti kaj zabogaje pika in kaj -rta. Tu bodo pogosti stavki: "Ma, dej, glej, kaj dela{! Jaz "e pol ure tu oddajam, ko se ti {ele spomni{, da bo verjetno treba sprejemati!". Tudi prerekanja bo verjetno precej, prav tako pa ne bo manjkalo zabave. Pustite torej mladim nadobudne"em, da sami odkrijejo -udesa indijanstva.
Druga zabavaje splo{no znana tudi kot kategorija - signalizacija s svetilko.
Naj ne bo ovira starost. Naj poizkusijo, kajjih neko- -aka! Poleg te lahko poizkusite tudi s pi{~alko ali "vi"ganjem.
Zelo prakti-no je signaliziranje s pokanjem po mizi. Za to potrebujemo bolj malo pripomo-kov, predvsem pa veliko posluha.
Najbolj zabavna se zdi zadnja domislica. To je signalizacija z mečkanjem. Pa naj ne bo to z enim o-esom in z obema za piko in -rto, ampak kratek in dolg me"ik. Ta bo la"ja, a {e vedno zelo te"ka varianta.
Ostajamo pa pri problemu, kako naj te ljudi nau-imo znakov. Za-nimo z igrami. Lahko jih preprosto posedemo v krog in dolo-amo -rke ali povemo znake. Tisti, ki ga pogledamo, nam pove odgovor. V primeru, da ga ne ve, se obrnemo k nekomu drugemu in nadaljujemo z igro. (Poglede uporabljamo namesto imen zato, da imamo njihovo stalno pozornost, pa {e hitreje gre vse skupaj!)
Prav tako preprosta je igrica Spomin, ko na eno kartico napi{emo znak, na drugo pa -rko. To igro se moramo igrati v manj{ih skupinah (z najve- {ti-rimi igralci).
Obstaja pa (poleg ne{teto novih, ki {e -akajo na odkritje) {e ena igrica za u-enje Morsejeve abecede. Po parih se primemo za roke in si tako oddajamo sporo~ila. To lahko poteka na kak{nem vodovem izletu, zve-er, ko se "e umirimo in samo {e malo klepetamo z najb-lfjim sosedom. (Ina-ica tega je lahko telefon, vendar pri njem vmesni -leni lenarijo).
V na{em rodu seje za u-enje semaforja najbolj obnesla naslednja metoda. Najprej so si GG-ji sami pogledali
(za nekaj minut) abecedo. Potem smo se vsi zbrali na kup (28 ljudi) in izpostavili tri. Ostalim sem povedala, kdo mora koga od njih opazovati. "Igralcem" sem nato govorila -rke, oni sojih kazali, vsak od njih pa je imel pred seboj skupino, ki gaje popravljala in mu svetovala. Seveda smo se potem menjali.
Mogo-e bova kmalu sestavila tudi preprosto ra~unalni{ko igrico, vendar vas bova o tem {e obvestila.
To bi bilo vse za danes. Ae imate kak{ne predloge o tej temi ali vpra{anja o njej, nam pi{ite. Prav tako nam tudi sporo-ite predloge, o katerih temah naj vam damo nasvete.
Upam, da ste z novo rubriko zadovoljni in da nam boste pomagali narediti {e bolj{o! Lep pozdrav do naslednji-, ko bomo GG-jem predstavljali taborni{-tvo!
Barbara in Urban
1
Srakin 1
. m
1!IWMttaliiHlfflr
r " 4
TA
22
Ježek
Srakin odmev
Glasilo črnuških tabornikov Februar 1999, št. 1, letnik 7
Najprej ~estitke rodu Heroja Viteza iz Arnu~, ki bo 25. februarja praznoval 20. obletnico delovanja. Vse najboj{e!!! @ur nedvomno bo, opozarjajo v svojem glasilu Srakin odmev. V glasilu lahko preberemo, kako se navadno kopanje spremeni v mno"i~ni pomor. Zakaj so umrli ma~ka, pti~, mravlja in ~mrj je izletni{ki petorici ostalo neznano. Najbolj "iks-fajlovska" paje bila smrt desetih slepcev. Ali so se odlo~ili za skupinski samomor ali so dehidrirali na vro-~em asfaltu, do danes niso odkrili.
Da so Arnu~ani obiskali Kras ter od{li na zimovanje v Borovec ni skrivnost. Najnapornej{i dan v Borovcuje bil lov na lisico, {e posebej po "ivahni no~i. Vodnica Mojca, drugi~ ne pozabi doma kombinezona, ker nikoli ne ve{, kdaj te bo presenetila kepa snega.
Slovenija je s Krima videti majhna - to je potrdilo enajst tabornikov, ki so se kljub mrazu povzpeli na 1107 metrov visok vrh. Pametno seje prej pozanimati za to~en odhod vlaka iz vasice Preser-je nazaj proti Ljubljani, da ni treba drveti na postajo, nato pa pol ure ~akati na vlak.
Glasilo tabornikov Rodu Aragonitnih ježkov Cerkno Februar 1999, št. 1
Oglasili pa so se nam tudi iz Cerknega, kjer seje zgodila velika sprememba. V glasilu Je"ek nas obve{~ajo, da Rod aragonitnih je"kov (RAJ) ne združuje ve~ vseh cerkljanskih skavtov, {e vedno pa zdru"uje cerkljanske tabornike. Poleg tega vljudno vabjo star{e k sodelovanju in ~e bo zanimanje zadostno, obstaja mo"nost, da bodo ustanovili klub star{ev RAJ Cerkno.
De"evnega oktobrskega dne so se taborniki odpravili na tretje tradicionalno sre~anje gozdovnic in gozdovni-kov v Ajdov{~ino, novembra pa so izvedli no~no avanturo z lizikami, ali na-tan~neje, 14 tabornikov je moralo za sprejem v dru"ino GG podariti 'stražarjem' na KT liziko. Upamo, da so si '~u-vaji' nato umili zobe!
Je"ek pa nam posreduje tudi zanimivo informacijo: ali ste vedeli, daje bil dan pred 900 milijoni dolg le 18 ur? Vzrok za daj{anje dnevaje ve~anje razdalje med Zemljo in Luno. Poslali pa so nam tudi zbirko svojih hitov, ki so nastali v {tirih letih. Menije bila najbolj simpati~na pesem Wariwara (z opazko pod naslovom - Butast komad, nastal nekega ve~era v Dja{kem domu), pa {e osnov cerkjan{~ine se lahko nau~i{:
Na taborejne sli sma mi, dabre uole bli sma usi, bedn nec sitmaru ni, wariwara, wariwara!
Ka sma ejnkat se zbudil, sma hit pajidl in se umil, pal uodnikam sma težil, wariwara, wariwara
Kendič biu je totaln drist, s pištoulca kot an uelk fašist, uarn ni biu naben žurist, wariwara, wariwara.
Ka sma Kendiča umiril, sma šele se razvedril, takrat Žare je zavpil -wariwara, wariwara.
Tole pism se kampli, drugič se spejt uidmo mi, zdej še ejnkrat dejma usi, wariwara, wariwara.
Opravičilo
Na Taborov naslovje konecjanuar-ja in v za~etku februarja pri{lo mnogo va{ih glasil. A "al se dogaja tudi to, kar se je pripetilo nam. Ve~ino glasil se je, ko so v kuverti ~akali avtorico ~lanka, nekje izgubilo. Ne bomo krivili sne"nih razmer, pa tudi po{tarji niso imeli prstov vmes. Prosimo, ~e lahko vsi, ki ste poslali glasila, po{ljete glasila {e enkrat, da Jih objavimo v naslednji {tevilki. Res namje "al in se za neljub dogodek globoko opravi~ujemo vsem prizadetim.
Uredništvo
RAZPIS ZA SO[KO OLIMPIADO
Rod so{kih meja{ev iz Nove Gorice organizira v soboto, 17. 4. 1999 tradicionalno drugo So{ko olimpiado. Zabaven taborni{ki mnogoboj bo potekal v Novi Gorici in okolici. Leto{nja So{ka olimpiada bo vklju-ena tudi v praznovanje Mesta mladih, ki ga organizira Klub gori{kih {tudentov
(KG[).
Discipline So{ke olimpiade so:
•	orientacijsko tekmovanje - orientozgub
•	zanimiv nogomet na hoduljah - hoduljomet
•	premagovanje ovir -jabkohod
•	postavljanje {otorke ali {tabnega {otora z zavezanimi o-mi - kravodvig
Podrobnej{a pravila disciplin bomo prijavljenim ekipam poslali prve dni aprila.
Tekmovanjeje namenjeno trem starostnim kategorijam:
•	GG (letniki 87 do 84)
•	PP (letniki 83 do 79)
•	Gr-e (letnik 78 in starej{i).
Ekipo sestavlja pet (5) -lanov, ne glede na spol, ki morajo biti v popolni taborni{ki opremi (kroj in rutka). Nespo{tova-nje tega pravila, prav tako kot neprimerno obna{anje, se kaznuje s kazenskimi to-kami. Zbor ekipje v soboto ob 10.00 na travniku pred Perlo. Ekipe iz oddaljenih krajev lahko po predhodnem dogovoru pridejo "e v petek. Spali boste in bomo v {otorih, kijih prinesete s seboj. Oprema, ki jo potrebujete: {otor, spalka, armafleks, mena"ka in {otorska krila. Za"eljeni so glasbeni in{trumenti.
[tartnina zna{a 5.000,00 SIT na ekipo in vkju-uje zajtrk, kosilo in ve-erjo v soboto ter spominske rutke in nagrade za najbolj{e ekipe.
[tartnino naka"ite do petka, 2. aprila 1999 na "iro ra-un DRU[TVO ROD SO[KIH MEJA[EV, 52000-678-61075, s pripisom za So{ko olimpiado (fotokopijo polo"nice prinesite s seboj). Po tem datumu bo {tartnina 8.000,00 SIT. Prijave s {tevilom ekip po kategorijah in naslovom kontaktne osebe po{ljite na elektronski naslov -mejasi@iname.com, ali po po{ti na naslov - Melita [krlec, XXX. divizije 13d, 5000 Nova Gorica.
Vse dodatne informacije dobite na tel.: 065/23-843 (Melita) in 065/13-595-17 ali 22-160 (Vi~o).
Taborniški pozdrav - RSM
IŠČEMO TABORNI PROSTOR
Dru{tvo tabornikov Rod srnjak iz Logatca i{~e taborni prostor za taborjenje 80 ~lanov. @elijo si prostor s pitno vodo in urejenimi sanitarijami. Prosimo rodove, ki imajo take taborne prostore, da posredujejo ponudbe na naslov: Ale{ Hren, Ja~ka 85, 1370 Logatec, telefon: 061 743485.
RAZPIS ZA OSEBJE NA TABORU POSOČJE '99
Projekt Posoje '99 kot slovenski Evrokorakje tabor, namenjen otrokom iz ob~in, kijihje lansko leto prizadel hud potres: Bovec, Kobarid in Tolmin. Pri njegovi izvedbi potrebujemo pomo~ 120 slovenskih in tujih tabornikov in skavtov, starej{ih od 16 let. Tabor bo potekal od 17. 7. do 17. 8. 1999 v {tirih izmenah po {est dni, od torka do nedelje (za~etek prveje v torek, 19. 7.). V prvih treh izmenah bodo taborili otroci iz prej omenjenih ob~in, zadnja paje namenjena vsem, ki bodo na prvih treh sodelovali kot osebje (na programu zadnje izmene so razli~ne delavnice na temo ekologije, izleti, okrogle mize, rafting, projekti za Potni list za Evropo...).
Vsi, ki "elite sodelovati, se lahko odlo~ite in prijavite za eno od funkcij osebja:
•	VODNIK - njegova vlogaje predvsem spremljanje voda na delavnice, animiranje ~lanov voda v prostem ~asu ter druge vodni{ke funkcije; pri vsaki od prvih treh izmen lahko sodeluje 5 vodnikov, torej skupaj 15;
•	VODJA DELAVNICE - njegova nalogaje priprava, izvedba in vodenje delavnic za tabore~e otroke; sodeluje lahko 5 vodj delavnic na izmeno, skupaj 15;
•	ALAN DELOVNEGA OSEBJA - preko taborne izmene
" " "* "" "* " 23
24
lan delovnega voda (pomo~ v kuhinji, drva, higiena, administracija...), drugi del tabora pa neposredno pomaga pri obnovi Poso~ja; vseh ~lanov delovnega osebja na izmenoje 30, od tega 10 v delovnem vodu in 20 pri obnovi Poso~ja, skupaj 90 ~lanov delovnega osebja.
Prijavnice ter podrobnej{e informacije lahko dobite v pisarni ZTS na Parmovi 33 v Ljubljani. Prijave zbiramo do konca maja, prjavaje popolna {ele ob vpla~ilu simbolne cene 5.000 SIT (vanjoje v{teta prehrana, majica in rutka ter vsaj ena aktivnost na vodi).
VABILO NA NOT '99
Leto{nje no~no orientacijsko tekmovanje bo, kot "e vsi veste, potekalo v no~i s 27. na 28. marec, ni pa nam {e znan kraj tekmovanja. Torej: letos bo NOT v Vodicah, pribli"no 25 km iz Ljubljane. Tja lahko pridete z avtobusom ali lastnim prevozom, tisti zahtevnej{i pa se lahko vsedete v letalo in pristanete na brni{kem letali{~u. ki ni dale~ stran. Zbor vseh ekip bo ob 1700, zato vas prosimo, da se na O[ Vodice zberete in prijavite do 1630.
Vse ostalo o tekmovanju "e veste, saj ste zvedeli "e v februarski {tevilki Tabora. Ne pozabite se prijaviti do 19. marca 1999 na naslov: Helena Fakin, Ro"na dolina c.III/8, Ljubljana in pla~ati {tartnine, ki zna{a 8000 SIT na ekipo, na "iro ra~un Dru{tva tabornikov rod Mo~virski tulipani, Tr"a{ka 74, Ljubljana, {tevilka @R: 50101-67852373.
Propozicije tekmovanja se od lanskih razlikujejo le toliko,
da bo hitrostna etapa vredna 100 to~k namesto prej{njih 50,
lahko pa tudi pri~akujete proge daj{e od lanskih, sajje teren
brez omembe vrednih vzponov.
Vse ostale informacije o NOT-u skupaj s propozicijami si
lahko preberete na na{i strani:
http://members.xoom.com/rodmt
Taborniki rodu Mo~virski tulipani
.HIICOj,
v	v
STPM ali Se Ta Počasnemu Mine 1999
Tudi letos [TPM bo! Zgodil se bo, kot ponavadi, v {ir{i okolici Velenja in bo trajal od 7. do 9. maja 1999. Udele"i{ se ga lahko s svojo pet-~lansko ekipo, kije podkovana v orientaciji in podobnih taborni{kih ve{~inah, terje stara vsaj 13 let za kategorijo Babyface ali 18 in ve~ za Seniorje. Ae te zanimajo propozicije, jih lahko dobi{ na naslovu: Andrej Bra~i~, Ko"eljskega 1, 3320 Velenje, tel.: 063 / 852 - 370 ali po{lje{ mail na peter.vrckovnik@guest.arnes.si ali pogleda{ na doma~o stran rodu Jezerskega zmaja. Letos premierno poleg vseh ostalih nagrad podeljujemo tudi pokal »ferko« (za naj fer ekipo). Vse ostale potrebne informacije bo{ lahko prebral v naslednji {tevilki Tabora. Pri~akujemo vas!
Jezerski Zmaji
V Gozno so poči
o na :nice
Vsi, ki {e ne veste, kam bi {li ob koncu tedna -termini v Gozdni {oli v Bohinju so {e prosti. Lahko hodite na izlete v okolico, ali pa smu~ate na Voglu in Kobli. Podrobne informacije dobite v pisarni ZTS.
v
99
VODNIŠKI TEČAJ JPN OBMOČJA
Rod kra{kih viharnikov iz Postojne, v ~asu od 25. 4. 1999 do 1. 5. 1999 organizira vodni{ki te~aj za vodnike MA in GG. Te~aj bo potekal v taborni{ki ko~i na Ma~kovcu. Podrobnej{e informacije bodo udele"enci prejeli pisno ob prijavi. Prijave do 6. 4. 1999 sprejema Ga{per Rupnik, Tr"a{ka c.4, 6230 Postojna; tel.: 067 23-276. V prijavi navedite ime in priimek te~ajnika, naslov, leto rojstva, telefon in smer te~aja (MA, GG). Cena te~aja zna{a 13.000 SIT na udele"enca, vsoto naka"ite do 13.4.1999 na @.R.: 52200-678-92815, sklic: 254-15-99, Rod kra{kih viharnikov Ul. Prekomorskih brigad 6, 6230 Postojna.
VSI NA KOLO, SAJ BIČIKLETA ŽUR BO
Jadranski stra"arji "e pripravljajo traso in vabijo, da si na koledarju rezervirate 24. in 25. april 99. Takrat bo v okolici Izole potekalo dvodnevno orientacijsko tekmovanje z gorskimi kolesi "Bi~ikleta "ur". Ker ekipo sestavljajo trije ~lani, se "e sedaj za~nite ozirati nokoli. Tiste najbolj{e boste "e sedaj opazili trenirati (razpoznavni znak bodo ledene sve~e pod nosom).
Pa {e to. Iz zaupnih virov smo izvedeli, daje na Primorskem tla~ilk (pump) "e zmanjkalo, saj sojih pokupili organizatorji. Ni pajasno, alije to ote"evalna okoli{~ina za udele"ence, ali pajih bodo podjetni taborniki ob progi prodajali obupanim ekipam. [e nasvet; pazite na risalne "ebji~ke.
Ve~ informacij na http://www.na{a-pumpavsenapumpa.si.
(milostno) odlo~ili, da znova organiziramo nojbolj fino In super in oh in sploh tekmovanje: Bra~i~eve dneve! Letos se bodo Bra~i~evi dnevi odvijali in zavijali - ne boste verjeli - v Slovenskih Konjicah, in sicer 20. marca, leta gospodovega 1999-ega. In kaj bomo po~eli? Malo se bomo sprehajali, malo bomo risali, malo bomo signalizirali, malo se bomo povijali, malo bomojedli (!!!), malo bomo vozlali, VELIKO se bomo zabavali ({e posebej ko bomo "{latali" kontrolorke in - hopla!- kontrolorje)! Fino, ne? Ja, {e malo »tehnikalij«: zbor ekip bo ob 8.00 zjutraj pred gasilskim domom v Slovenskih Konjicah (pri cerkvi na levo - "ne morte zgre{it!") Rok prijave je do 15. marca 1999. Cena te neverjetne avantureje borih 6.000,00 SIT, za ekipe, ki bi rade pri{le en dan prej in ga {e malo po"urirale (tradicionalen "ur zagotovljen!), pa enega jurja ve~. Za to ceno dobite kosilo (tisti, ki bodo celo no~ "urali {e zajtrk), na{itek in poleg dobre organizacije {e lepe nasmehe na{ih sexy kontrolorjev in kontrolork. Prijavite se lahko po telefonu 063/ 754-332 (Katja) oz. 041/736-342 (Matja") ali po po{ti: Rod Belega konja, p.p. 55, 3210 Slov. Konjice, tolar~ke pa naka"ite na ".r.: 50720-678-72429, s pripisom »Za Bra~i~eve dneve«. Torej ne pozabite se prijaviti pravo~asno (zamudniki bodo pla~ali enegajurja ve~!!!) Propozicije dobite po po{ti (po prijavi), za vse dodatne informacije pa sta vam na voljo zgornja telefona.
Rod Belega konja
NEPREKLICNO
NAROČAM REVIJO TABOR
p\	V* V	• I	•
Bracicevi dnevi
Leto je naokoli in ker vemo, da ste nas mo~no, mo~no, mo~no pogre{ali, smo se
IME IN PRIIMEK:.
ROD:....................
ULICA:.................
•••••••••••••••••••••i
POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAJ:,
NAROČNIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA
Legenda:	
topo.	topo testi
pp.	test znanja prve pomo~i
'vn.	test znanja 'iv[jenja v naravi
vrisov.	vrisovanje
morse.	signalizacija morse
ve~.	ve-erni dogodek
min. t.	negativne to~ke
zr.p.	streljanje z zra-no pu{ko
k.t.	najdene kontrolne to-ke
m.p.	prehod minskega polja
skica	skica pod kotom
prih.	prihod pod kotom
sem.	signalizacija semafor
Aas	-asovnica
hit.	hitrostna etapa
S	se{tevek
Ekipe:
101	- Leseni kamni;
102	- Huligani;
103	- Note;
104	- Pasji kvartet;
106	- Jager~ki;
107	- Pankeri;
201	- Bejbe;
202	- Ta -udne

c^coc^r—• to
o^	lo
e^e^cor—.cocococo
L-OC^	LO
L-OC^C^C^C^
rt^uouo
^ to co
Organizatorji tekme se ponovno zahvaljujemo vsem rodovom, ki so se tekme udele'ili kljub obilnim sne'nim padavinam. Posebna zahvala {e ekipi Rumenega daljnogleda. Va{ih vtisov, pohval in kritik se veselimo.

*— o^oo^ruotor-^co
-o
C£L
V
99
V tem,
Kaj se je dogajalo
Priporočamo:
http://idrija1.skavt.net/tprostor/tp_index.htm
Na strani, ki se bo se razvijala, je moč dobiti koristne podatke o tabornih prostorih po Sloveniji. Stran pripravlja Hrabri mišek (dmakuc-@skavt.net), član stega Idrija 1.
' kotičku vas bomo odslej obveščali o dogajanju na taborniških konferencah na USENETu (glej Tabor 12/98), novostih na spletnih straneh, morda bomo poročali tudi o dogajanju na našem kanalu #ZTS na IRCu. Zagotovo pa se bo našlo še kaj zanimivega. No, preden začnem bi rad povedal le še to, da malo dvomim, da bo ta rubrika, ki naj bi se kasneje v Taboru redno pojavljala, res zanimiva za bralce Tabora. Prosim vas, da mi zato posredujete svoja mnenja na moj elektronski naslov.
Poglejmo najprej na konferenco si.org.zveza.tabornikov. Vjanuarjuje namre~ doživela pravi preporod. V enem mesecu je bilo objavljenih ve~ ~lankov kot v prejjnjem letu. Pa pojdimo lepo po vrsti. Prva novost, kijoje mo~ opazitije, da si lahko na konferenci ogledate izvle~ka iz Taborni{kega vestnika in PoRODa (po{te rodovom); {e posebno koristen je slednji, saj se je izkazalo, da se nemalokrat zgodi, da informacije iz po{te ne prispejo do prave osebe znotraj rodu.
Pravi plaz sporo~il pa seje sprožil na temo prenove doma-
~ih strani ZTS
Najbolj radikalen predlog je bil, da bi postavili neuradne domače strani ZTS.
na Internetu. Dogodku je botrovalo sre~anje nekaj tabornikov na taborni{kem kanalu #ZTS na
IRCu. Vsi s(m)o se strinjali, do so na tem podro~ju potrebne korenite spremembe - najbolj radikalen predlog je bil, da bi postavili neuradne doma~e strani ZTS. V nekaj manj kot enem tednu smo nato skupaj nanizali ogromen seznam idej, hkrati smo si "e sku{ali razdeliti naloge. Na{e navdu{enje je prekinil Igor - Bizi, kije povedal, da zaradi obsežnosti na{e organizacije birokratskimlin~ki v ZTS nekoliko po~asneje me-ijejo in da bi trajalo {e ogromno ~asa, da bi uspeli na{e ideje po uradni poti spraviti na svetlo. Tako ideja o neuradni strani kljub temu, daje bila odlo~itev o pridružitvi vseh pobudnikov k Podkomisiji za Internet soglasna, {e vedno ostaja aktualna. Lepo presene~enje pa smo pri na{i nameri do"iveli s strani ZSKSS - skupine, ki vodi projekt SkavtNET. Trije fantje, Matej, An~ej in Ga{per so nam namre~ ponudili pomo~ pri oblikovanju in postavitvi strani, "e sedaj pa seje Igor iz RGT z njimi dogovoril o zdru"itvi Slovenskega skavtskega imenika z njihovo bazo podatkov - zadevaje bila dokon~ana prav v ~asu pisanja tega ~lanka.
Bubi, RAJ Cerkno klemen.kenda@guest.arnes.si
http://imenik.skavt.net/
Skupen skavtski imenik za Slovenijo - v njem najdete vse slovenske skavte - tako člane ZTS kot ZSKSS.
Na konferencah se je našel tudi tale oglas: Naprošam vse lastnike starih številk revije Tabor (letnik 1952/53, 1965, 1967-70, 1973, 1984-90), ki le-teh ne potrebujejo več, da mi jih odstopijo ali prodajo. Marino, tel. (061)349-098
Prihodnjič
recenzija "Skavtske tlačenke 1" ki jo je izdala ZSKSS
kako se v resnici obnese nov sistem posredovanja podatkov o članstvu
27
Kranjski taborniki v
V sredo, 27. 1., me je zjutraj prebudil telefon. Dure, na
drugi strani žice, mi je sporočil, da je v kombiju še prosto mesto za v Sarajevo. Zbor malo pred sedmo v Kranju, obvezna oprema pa gojzarji, spalka, armafleks in hrana za prvi del vožnje.
V no~i s srede na ~etrtek sem bolj malo spal. Razmi{ljal sem, kakoje videti Sarajevo, »olimpijsko mesto« sedaj, nekaj let po vojni. V ~etrtek zjutraj sem bil malo pred sedmo uro neprespan na zbirnem mestu pred kinom Center v Kranju. Bil sem prvi in edini, kije tudi po{teno zmrzoval. Mraz, ki je silil vame z vsemi svojimi zobmi, me je delal nerazsodnega, tako da sem pri~el dvomiti o na{em odhodu. To~no ob sedmihje s te"kim dizelskim glasom priropotal Fa s kombijem Mestne ob~ine Kranj. Kmalu za njim so pricapljali tudi ostali udele"enci: ure, MC in oni (RS@-ml), Lrga (RSO), Klinjo in Sadjovc (RZJ).
Pot nasje, s kraj{imi postanki za razne male in velike potrebe, vodila po Dolenjki, ~ez slovensko-hrva{ko mejo, mimo Zagreba, po avtocesti »bratstva in enotnosti« do Slavonskega Broda. Tu smo se preko pon-tonskega mostu, ki ga je postavil SFOR na mestu poru{enega, odpeljali ~ez Savo v Bosno. V Bosanskem Brodu (sedaj Srbski Brod), obmejnem mestu Republike srbske, so nas srbski policisti skrbno pregledali in izpra{ali, kam in kod potujemo, zvezni policisti konfederacije BiH so nas opazovali samo od strani in z varne razdalje.
Sledi vojne se vidijo na vsakem koraku. Kar nekaj ~asa smo rabili, da smo se popolnoma (skoraj) navadili na poru{ene hi{e. Do Doboja smo se brez problemov vozili po Republiki srbski. V Doboju smo se ustavili, da bi si malo poplaknili suha usta in na na-{e presene~enje smo na bencinski postaji dobili skoraj samo slovenske izdelke (la{ko pivo, Fructalove soko-
ve,...). Na koncu mesta zopet pontonski most in preko mostu "e federacija BiH. Na meji ni zapornic, mrgolelo paje preprodajalcev, ki so ponujali cigarete, kasete, avto radie in {e veliko druge, po ve~ini pokradene robe. Na enem koncu mosta so nas pozdravili srbski policisti, ki so nas hitro spomnili na starojugoslovansko milico, na drugem koncu pa so bili policisti federacije, katerih videz pa je deloval mnogo bolj evropsko.
Pot nasje vodila preko Maglaja mimo Zenice, kjerje bila za ~asa SFRJ najveja "e-lezarna, do rudarskega mesta Kakanj. Toje bil kraj na{ega snidenja s sarajevskimi taborniki, odreda Mraku{a. Preden smo na{li hotel Sretno, smo prevozili mesto podolgem in po~ez. Ko smo za pot vpra{ali taksiste, so nam sprva hoteli ra~unati vsako informacijo, po dolgotrajnem prigovarjanju Klinjota so se omeh~ali ter nam razlo"ili vsaj tri raz-li~ne poti do hotela. Nekako smo se uspeli prebiti do hotela, kjer so nas ~akali "e najmanj tri ure gostitelj Dino in taborniki splitskega skavtskega zbora. Vsi so na{i stari znanci, saj smo se spoznalijeseni v Splitu, kjer smo bili RS@-mljevci na kulturni prireditvi »Plava nota 98«. Prijateljstvo, ki gaje ure sklenil s »Sarajlijami« v Splitu, nasje tudi pripeljalo v Bosno.
Odpeljali smo se proti planinski ko~i na Bobrovcu. Spremljevalec Zoki namje svetoval, naj kombiju nataknemo verige in avantura po bosanskih hribih seje pri~ela. Po Zokijevih besedah naj bi se do planinske ko~e povzpeli preko dveh kraj-
Sarajevu
{ih vzpetin, toda "e po prvem vzponu smo vedeli, da bo {lo s kombijem precej te"je, kot s tankom. Prvi so to ob~utili Split~ani, ki so se obrnili "e sredi prvega klanca, verige pa so spravili na varno v neki trgovini v Dalmaciji. Pogled iz kombijaje bil zelo "a-losten. Vas, velika pribli"no dvesto hi{, je bila po"gana in poru{ena do tal. Z grenkobo v srcu, v~asih zaradi vasi, ve~krat pa zaradi kombija, smo napredovali zelo po~asi. Kon~no zagledamo na{ cilj, planinski dom na Bo~ici. Ob prisr~nem pozdravu na{ih gostiteljev tudi zelo so~en komentar na na{ ra~un: »Ovi ludi Slovenci, do{li sa kombijem do gore!«
Sprejeli in pogostili so nas enkratno. V tako veli~astnem trenutkuje tudi na{ oni, zaprise"en vegetarijanec, postal gurman za bosanske mesnejedi. Ob spro{~enem razgovoru so nam predstavili svoje "elje in na~rte za prihodnost, razkrili pa so nam tudi, s kak{nimi te"avami se sre~ujejo po kon~ani vojni. Najvejo oviro za njihovo ponovno rast in razvoj predstavljajo obse"na podreja Bosne, polna min in drugih neeksplodiranih ostankov tragi~ne vojne. Sledilo je presene~enje, ki so nam ga pripravili otroci s petjem njihove himne in spu{~anjem zastave. Slovenci "a kar nismo vajeni, da otroci tako s srcem zapojejo himno svoje domovine.
Dva dneva v ko~i na Bo~ici sta hitro minila. V soboto nasje pri~akalo presene~e-nje v obliki pol metra novo zapadlega snega. Vrnitev v dolino je bila avantura zase. Po dobri uri ga"enja smo se spustili do vasi, kjer nas je pri~akalo novo presene~enje. Zlomljena klju~avnica na Dinovem golfu, ukraden avtoradio ter izprazrjem rezer-
gorivo, so bili nova dobrodo{lica. Ceste seveda niso bile splu"ene, tako da sva z oni-jem porivala kombi na vsakem manj{em klancu navzgor in deskala kot ive ute"i po divjih klancih navzdol.
Iz Kaknja smo se odpeljali v Sarajevo. Vodil nas je Dino. Na vhodu v mesto, iz predmestja Vogo{~a (tu so v ~asu SFRJ izdelovali zelo popularne golfe), nasje pozdravilo nepregledno pokopali{~e, v daljavi na hribu televizijski stolp in blokovska naselja s preluknjanimi stenami. Na poti do Dino-vega stanovanja smo se peljali mimo Zetre, poleg je pokopali{~e na pomožnem stadionu. Po kraj{em po~itku in obvezni kavi pri Dinu, je sledil ogled mesta Sarajeva. Dino namje vneto pripovedoval, kaj vse so do"i-veli v mestu med vojno. O~i smo imeli na pecljih. Mestni klini~ni center, predsedstvo BiH, po{ta, Pravna fakulteta, centralna knjižnica, voja{nice nekdanje JLA. Vsaka stavba s svojo legendarno vojno zgodbo in istimi posledicami bojev v mestu.
Kombi smo parkirali pred slovensko ambasado ter se po~asi odpravili proti Ba{-~ar{iji. La~ne kot volkove nasje Dino peljal v ~evabd"inico @e[jo. Enkratna, okusna, obilna in za Gorenjce {e poceni ve~erja v obliki ~evap~i~ev, pleskavic, lepinj injogur-ta. Ko smo dodobra poskrbeli za na{e prazne "elod~ke,je sledil ve~erni ogled in sprehod po Ba{~ar{iji. Majhne uli~ice s trgovinicami, džamijami in skoki v sla{~i~arne na baklave, »tujjumbe« in druge sladke radosti orientalskega izvora. V mestuje bilo {e vedno videti precej posledic vojne, toda veliko ve~ino so jih "e popravili, nekatere pa bodo ostale kot pomnik prihajajo~im generacijam. Sledilje ve~er ob bosanskih narodnih pesmih. Enkratno vzdu{je. V ljudeh je polno "ivljenjske radosti, polno "e[ja in upanja na novo prihodnost. Malo pred spanjem je oni zavrtel {e {tevilko mestnega radia M. Sledilaje Aida (ena izmed najbolj popularnih bosanskih nacionalnih pesmi) v obliki glasbene "elje ter pozdrav vsem sarajevskim tabornikom.
V nedeljo smo se odpravili zajtrkovat v buregd"inico na Ba{~ar{iji. Dobrega bure-ka na kile. Po zajtrku nakupi v trgovinici s spominki in ogled plo~nika, od koderje Ga-vrilo Princip zanetil prvo svetovno vojno. Poizkusil sem tudi vodo iz vodnjaka poleg Gazi Husrev-begove d"amije. Legenda pravi, da kdor pije vodo iz tega vodnjaka, se bo
vedno vra~al v Sarajevo. Sledilje ogled prve bojne ~rte. Odpeljali smo se na trdnjavo Vratuk, od koder je najlep{i razgled na celotno mesto. Dino namje sproti razlagal, kako seje mesto branilo in kje so bile kritine to~ke. Posledice vojne so stra{ne. Mine sredi mesta, poru{ene hi{e, bloki, dvoj~ici -UNISovi stolpnici, po{kodovana Skenderi-ja, po"gane {ole in stolpnice z ve~jimi in manj{imi luknjami v stenah. Sledilje obisk Dinovih star{ev in obvezna pogostitev s »kahvo« (izraz za tur{ko kavo). Po kavi smo se odpeljali na Grbavico, kjer sta oni in ure kupila vsak svojo vre~o kajmaka, midva s Klinjom pa kaseto za onija. Od Koketa in njegove Aide je bil ~isto prevzet. Ker se je "e naglo približevalo poldne, smo sklenili zaklju~iti na{e pohajkovanje po Sarajevu ter se odpraviti proti Kranju. Vo"nja preko Republike srbske pono~i ni najbolj varna.
Ceste na poti domov so bile zelo slabo splu"ene, tako daje imel ure za volanom v~asih kar malo prete ko nogo. Pa vendar smo {e pred no~jo sre~no prispeli na hrva{-ko mejo, kjer sta imela ure in hrva{ki carinik najbolj{e namene, prvi da pripelje kajmak do Kranja, drugi da ga prevzame on. Malo pred deseto smo prispeli na slovensko mejo. Mi in dve vre~i kajmaka smo komaj ~akali, da pridemo v Kranj. Malo pred polno~jo se je na{a {tiridnevna avantura kon~ala.
Hvala Sarajevu, tabornikom odreda MRAKU[A in Dinu, ki so nas tako prijazno sprejeli in pogostili. Obljubljamo, da vam vrnemo vse po vrsti ob va{em obisku v Kranju, v mesecu maju.
ZOT ZOT ZOT ZOT ZOT ZOT ZOT ZOT ZOT
V. v ••
UI CJ JI ll I številki Tabora smo izvedeli, da kratica NOT pomeni Ne Organiziraj Tekmovanja (ker te bodo vsi spljuvali). Upam, da se organizatorji letošnjega ZOT-a ne boste strinjali s to trditvijo, ko boste prebrali tale članek.
Pridrvimo na ZOT. Nastanitev v telovadnici. ..zbor ekip....Organizatorji smo tukaj za vas.... sestanek vodij ekip....kdor nima prevoza naj pove, bomo organizatorji poskrbeli, da pridete do avtobusa, ki pelje v Mari-bor...zanimivi TOTI testi.... malce nam kruli v "elod-cih.......zabavno vrisovanje....kje so pa na{itki........malce nam kruli v "elodcih........in potem zabavni ve~er!!!
Muska od stene do stene ampak nikjer nobenega did"eja.....zraven se nam na ekranu od{tevajo
sekunde do {tarta......veselo pre-
sene~enje, ko ugotovimo, da smo dobili tudi vegetarijanske sendvi-
~e.......spimo nekaj uric ali pa
tudi ne......{tart.....prijazni kontrolorji in kontrolorke......dirkamo ~ez progo in re{ujemo naloge.....kajje s prihodom pod kotom.....ja, ni ga.......O.K.......prisopihamo na cilj.......vr"emo vase
joto......po~asi bo treba nazaj proti daljni Ljubljani......dobesedno
Znajdemo se sredi sneženih poljan....kje je avtobus....a je to sploh postaja.....avtobusa ni.
daljni.....spra{ujemo organizatorje kajje z obljubljenim prevozom......~akamo........spra{ujemo organizatorje, kdaj so
kak{ni avtobusi.....hmmm........napokamo se v tri avtomobile
in drvimo......drvimo.....ampak kam......nih~e ne ve, kjeje postaja na katero nas peljejo....znajdemo se sredi sneženih po-
jan....kje je avtobus....a je to sploh postaja.....avtobusa ni....
za~nemo ustavljati vse prihajajo~e avtomobile.....nekateri
nas skoraj povozjjo, drugi nas prijazno odpeljejo do Maribora.......v eni uri 10 tabornikov sre~no prispe na postajo.......dve
uri in pol na vlaku......spimo.......kaj pa rezultati......ena ekipa tretja, druga, kije padla za eno uro iz ~asovnice pa ~etr-
ta....."n~ jasn".......gledamo rezultate ZOT-a na internetu.
.......ena na{a ekipa si deli drugo mesto, ta druga ekipa paje
na ~etrtem mestu......"{e zmeri n~jasn".......na{itkov {e zmeraj ni.......ampak vseeno smo se imeli v redu.
Leseni kamni & co
Oprostite, ali lahko tele tri mulce zapeljete do Maribora?!
Tudi
letos smo se Zmaji udeležili ZOT-a v zelo velikem številu. Pripeljali smo 3 GG, 1 PP in 1, 5 ekipe GRČ. Tekmovanje je potekalo dobro, brez zapletov. Topoti, vrisovanje, proga, za vse je bilo poskrbljeno. Problem (saj veste, vedno se najde kdo, ki v stvari vidi problem, danes sem to jaz) je bil s prevozi.
Iz Ljubljane smo se v Maribor pripeljali z vlakom. Preprosto in udobno. Do Lovrenca pa seje bilo treba "e malo bolj potruditi. Na sre~oje enega od na{ih ~lanov pripeljala mama z avtom, kije potem prepeljala tamale v Lovrenc, pomagal pa
ZOT ZOT ZOT ZOT ZOT ZOT ZOT ZOT ZOT
Odpeljali so nas do ''postaje''. Res je delovala kot avtobusno postajališ~e.
jije tudi nekdo od organizatorjev (traser). V soboto, ko naj bi ujeli vlak v Mariboru ob petih, pa ne enega ne drugega ni bilo nikjer ve~. Mi pa v Lovrencu, bogu za? Organizatorji so sicer poskrbeli za prevoz do avtobusa, s katerim pa mi ne bi mogli ujeti vlaka. Zato so nam svetovali naj gremo na naslednji vlak ob osmih in naj si do takrat ogledamo Maribor. Ogled bi nam vsekakor koristil, ne vem pa , kako bi nas gledali star{i na{ih GG-jev, ko bi ob enajstih pri-kolovratili domov.
Ravno sem se za~ela ozirati po telovadnici, koga naj za~opa-tim, da nas zapeje do Maribora, ko pride novica, da pelje {e en avtobus in da imamo {e nekaj minut ~asa, da ga ujamemo. Ni pa pejal iz Lovrenca, ampak od "Drave". Zato smo se zbasali v tri avtomobile in odpeljali so nas do "postaje". Resje delovala kot avtobusno postajali{~e. Ena od voznic seje odpeljala pogledat gor po cesti, ~e bus "e prihaja. Vsa nasmejana se je vrnila in zagotovila, da gre. Kmalu ni bilo nobenega od treh avtomobilov ve~. Mi pa smo ostali na postaji in lepo ~akali. Malo nas je zeblo. Malo smo bili utrujeni od proge. In smo ~akali. V daljavi seje sli~alo {ume-nje reke. Na Zemjoje po~asi legala senca, mi pa smo kar ~akali. Busa ni bilo ob dolo~eni uri, pa tudi dvajset minut pozneje ne.
Zna{li smo se na drug na~in in vseeno ujeli vlak. Slu~ajno sem potem sre~ala enega od na{ih treh ''voznikov''. Povedala sem mu, da tisti bus ni pri{el in da tudi postaja verjetno ni bila prava. Rekel je, da ni~ ne ve, da ni vozil prvi in da to ni njegova stvar.
Super. Morda se organizatorjem res zdi, da si morajo tekmovalci prevoz priskrbeti sami. Lahko pajim pri tem vsaj pomagajo. S kak{nim listom o voznih redih busov in vlakov, kakr{ni so obi-~ajni na tekmovanjih. Ae pa tega niso sposobni naj vsaj ne odlagajo GG-ekip v totalnih rovtah, na zastarelih avtobusnih postajah, ker tam mimo pa~ ne pripelje noben bus.
Sinica, ZR
kritika
... vsi ne razmišljajo tako kot ti. Potem prihaja do kratkih stikov in ljudje zastonj ~akajo avtobus tam, kjer ga sploh ne bo.
Saj ni ZOT, pa je!
JU, pa še kako je. Pa tudi še kdaj bo, verjetno že kar drugo leto. Letos smo sicer nekaj stvari malo zamočili, ampak smo se iz njih tudi kaj naučili. Pa lepo po vrsti:
1.	Kadar da{ na tekmovanje prihod pod kotom, ne pozabi vpisati na {tartni list kota, pod katerim prihajajo ekipe na KT.
2.	Kadar ob|jubi{ tekmovalcem, da jih bo{ spravil na avtobusno postajo, daj {oferjem natan-na navodila, kam naj peljejo, ker vsi ne razmi{jajo tako kot ti. Potem prihaja do kratkih stikov in ljudje
zastonj -akajo avtobus tam, kjer ga sploh ne bo. Ali {e bolje: "zrihtaj" avtobus.
3.	Kadar da{ rezultate na internet, se skrbno prepri-aj, -e so pravilni in ne verjemi na slepo ra--unalniku, karje izra-unal.
4.	Naslednje leto pripravi vozni red avtobusov, vlakov in ostalih javnih prevoznih sredstev in ga daj "e vnaprej na internet, tako da si bodo lahko vsi "e vnaprej izra-unali, kdaj se bodo vrnili domov, da ne bodo star{i komu skakali za vrat.
5.	Nujno napi{i -as umika KT, tako da bo{ lahko pravo-asno kon-al tekmovanje, ne pa {ele takrat, ko se vrne zadnja ekipa.
6.	Daj pi{kotke na vse KT.
7.	Ne zamujaj.
Za vse oslarije se tekmovalcem opravi-uje-mo. Potrudili se bomo, da do njih ne bo ve- prihajalo. Tekmovalce in vse ostale pa prihodnje leto spet vabimo, da se udele"ijo ZOT-a. Spet bomo poskrbeli za pi{kotke na KT, za sneg in za najbolj mrzel vikend zime. Zagotavljamo vnetje grla in en teden {olskega dopusta!
Windy
31
J—l
5-. in od drugod
Člani ,
BELE VODE - naš zimski raj
Nekateri smo bili prvič na drsalkah
32
I voda Lakotniki (RJZ Velenje) smo prednovoletno zimovanje letos že drugič preživeli s postojnskimi RKV-jevci. Tokrat na našem terenu. Poleg nas - GG-jev, so bili na zimovaju tudi MČ-ji in PP-ji. Uživali smo vsi, še posebej pa mi!
Biloje.. .{e nikoli tako! V programu smo imeli kar nekaj zimskih disciplin - kot se za zimovanje spodobi. Ena izmed njihje bila sankanje z lo-patkami, kro"niki, gumami in vsem, kar nam je pri{lo pod roke. Na drsalkah smo bili prav spretni in smo v hokeju skoraj premagali doma-ine!
Pohod na bli"nji hrib - Sveti Kri" - sploh ni bil tako napa-en. Na vrhu smo ob pi{kotih pri-a-kali son-ni zahod, nato pa z lopatkami in gumo nazaj v dolino.
Po zelo dobri predstavitvi alpinisti-ne opreme, ki stajo s sabo prinesla Kekec in Matja", smo to seveda tudi preizkusili. Ve-ini seje spust 30 metrov v globino za vedno vtisnil v spomin. [li smo se tudi jamarje in v Moli-ki zjalki odkrili nekaj spe-ih netopirjev.
Na{a vodnika - Mojca in Matja" - sta nam pripravila no-no presene-enje. Ob enih pono-i sta nas zbudila in nas peljala na no-no sankanje. Po sankanju naj bi si v kuhinji spekli {e pala-inke, a smo se izkazali za prave LOLEKE (tako seje imenoval na{ vod). Vsi bi jih jedli, pekel pa nih-e. Tako smo se morali zadovoljiti kar s kruhom in marmelado. Bili smo tudi ustvarjalni. Iz Fimo mase smo si izdelali obro-ke za rutice, poslikali smo si maj-ke, izdelali novoletne vo{-ilnice...
Ob spro{-enem vzdu{ju smo imeli veliko pridnosti za pogovore in igre, ob katerih smo se dodobra spoznali in izvedeli marsikaj novega. Postali smo dobri prijatelji in kar prehitroje napo-il -as slovesa. Zdaj doma obujamo spomine in "e na--rtujemo novo sre-anje. V upanju, da se -im prej spet sre-amo, po{iljamo pozdrave vsem, ki so bili z nami v Belih Vodah.
Vod Lakotniki, RJZ
S Prešernom v Sveto deželo
Zadnjič me je malo zanimalo, če imamo na Vrhniki Rod Ivana Cankarja - nimamo. Kaj pa recimo v Vrbi Rod Franceta Prešerna? Tudi nimamo. Dobro, imamo kaj podobnega (vsaj Rod Vilija Resnika) v vsej vesoljni Sloveniji? Seveda - nimamo. Ampak ne boste verjeli: rod oz. odred France Prešeren obstaja -v Beogradu! Odred s sedežem na Dedinju obstaja pod tem imenom že preko štirideset let. To pa je že skoraj toliko, kot je sam dr. France Prešeren obstajal v Sloveniji!

Desetdnevna avantura se bo začela na Dedinju, od koder jo bomo z luksuznimi avtobusi mahnili proti Grčiji.
V glavnem: Odred France Pre{eren v Zvezni republiki Jugoslavjjl u"iva kar velik ugled, saj je navsezadnje v letu 1998 dobil najvišje priznanje, ki ga odred lahko dobi: naziv "Odred orlova". Temu na ~ast so organizirali nadvse privla~no avanturo: križarjenje po Sredozemlju z obiskom "Svete zemlje" in {e cel kup zanimivih krajev. Ker bi seveda "eleli, da bijim kdo recitiral Pre{er-na v originalu, so zraven povabili tudi nas, Slovence.
Desetdnevna avantura se bo za~ela 29. 6. 1999 na Dedinju, kjer se bomo nalo"ili na luksuzne avtobuse in jo mahnili proti Gr~iji. Po nekaj "gr{kih" postankih se bomo v Atenah vkrcali na ladjo tipa Titanik (mislim glede na velikost, ne na zanesljivost), kjer se bo{ ob u"ivanju na prekrasnem Egejskem morju lahko prepustil razvratu, ki ga ponuja ladja: "iva glasba, kazino, dutyfree shop in seveda - kar nekaj bar~kov (za pitje soka in coca-cole!) Mimogrede si bomo ogledali Rodos, Ciper, Afroditin otok, dvorec Richarda Levjesr~nega,
brhke domorodklnje In {e sto In eno ~udo. Peti dan bomo pristali v Izraelu -v Halfl. In seveda krenili direktno za Nazaret In Jeruzalem. Ogledali si bomo slavni ■ "zid solza", obiskali j kak{en ducat svetih mest In se krstili v reki Jordan.
Po Izraelski lzku{njl bomo {etri dni krParlll po Egeju, obiskovali otoke In spet otipavali doma~inke, dokler se deveti dan, po ponovnem ogledu Aten, ne bomo vkrcali na avtobuse in se odpravili nazaj v ZRJ. Organizator na dan prihoda domov (v Beograd), to je 8. 7. 1999, obljublja {e deset dni pogre{ane vro~e lepinje s kajmakom.
Cena desetdnevnega križarjenja je od 550 DEM + 400 DIN do 610 DEM + 400 din, odvisno od tvoje starosti, zajema pa vsak dan zajtrk, kosilo, ve~erjo, prevoz z ladjo in avtobusi, dvodnevni izlet po Izraelu in {e nekaj tehnikalij
O
* } *
(vize in podobno) Glede lepinje s kaj-makom pa nisem popolnoma prepri-~an, tako da kak{en dinar le prihranite za vrnitev!
Dodatne in bolj natan~ne informacije (npr. natan~en program) lahko dobite na odredovem Emailu: scoutpf@Eunet.yu ali pa kar pokli~ite na ZTS.
■*l33
Baterijske svetilke
»Poglej,,
; kako dobra je Petrova svetilka !« To slišimo na vsakem taborjenju ali večdnevnem izletu. Da bo takih občudovanj vedno manj oziroma bomo vsi imeli samo še dobre svetilke, smo se odločili pripraviti tale mini test baterijskih svetilk. Žal se moram opravičiti, ker tole testiranje ne bo čisto pravo, kakršnega sem si sicer zamislili, ker zaradi objektivnih vzrokov pri zastopnikih nisem uspel dobiti svetilk - so razprodane.
Ko kupujemo svetilko
-	svetilka mora biti vodote-sna - zaščitena proti dežju
-	ne kupujte svetilk, ki uporabljajo večje baterijske vložke, če bomo svetilko potrebovali samo občasno
-	svetilka ne sme biti iz krhke plastike, ker bo verjetno podlegla poškodbam, ki jih lahko dobi v natlačenem nahrbtniku.
Katero svetilko kupiti
Kakor za drugo opremo, moramo tudi za svetilko natan-no vedeti, za kaj vse jo bomo potrebovali, ker bomo le tako lahko kupili tisto ta pravo, ki bo vedno pri roki, ko jo bomo potrebovali, ne da bo le"ala na dnu predala ali pa se bo kje na polici na njej nabiral prah. Menim, da je najprimernej{a svetilka za nas -elna ali naglavna baterijska svetilka, za kateroje zna-ilno, da sijo z elasti-nimi trakovi nataknemo na glavo ali po potrebi tudi na -elado, -e jo potrebujemo. Svetilka nam omogo-a, da imamo prosti obe roki, kiju lahko s pridom uporabimo za druge namene, namesto da eno roko zaseda baterijska svetilka.
Vrste čelnih svetilk
Seveda pa na na{ih glavah ni neomejeno prostora, zato se bomo morali odpovedati recimo avtomobilskemu akumulatorju in se pa- sprijazniti z manj{im virom elektri-ne energije. Baterijske svetilke bom razdelil po velikosti v dve skupini.
34
Manj{e, laje in nadvse prakti~ne so tiste baterijske svetilke, katere kot vir elektri~ne energije uporabljajo 2, 3 ali 4 majhne okrogle 1.5V baterijske vložke (baterije) AA velikosti. Taka svetilka bi morala biti v vsakem nahrbtniku, ~e se "e ne boste odlo~ili za kak{en veji in tudi draji model. Svetlobni snopje dovolj mo~an, da nam svetilka pono~i povsem zadovoljivo osvetli pot, da se lahko varno gibamo po terenu. Njena {ibka to~ka so le baterije, ki imajo manj{o ka-_ paciteto (ker potrebujejo manj baterij, si lahko zato »privo{~imo« draje in bojj{e baterije z vejo kapaciteto, pa se razmerje mo~i malce zblfa).
V drugo skupino pa bom uvrstil tiste svetilke, ki kot vir elektri~ne energije uporabljajo plo{~ate 4.5V baterije, ki so na~eloma pritrjene na elasti~ni trak na nasprotni strani kot telo svetilke in je zaradi tega svetilka dobro uravnotežena. Lahko paje baterija povezana s svetilko z dajj{o "ico, takojo lahko spravimo v "ep, lahko sijo s posebnim trakom obesimo okoli vratu ali pripnemo preko ramen. To nam pride lahko zelo prav pri izredno nizkih temperaturah, ker na ta na~in s telesom ogrevamo baterijo in ji zato precej podalj{amo »"ivjjenjsko
dobo«. Vendar pa pri nas ni tako mraz, zato menim, da so svetilke, ki imajo baterije lo-ene od svetilnega dela, manj primerne oziroma nerodne.
Baterijski vložki (baterije)
Kakor v ve-ini primerov, tudi za baterije velja star pregovor: Ve- denarja, ve- ... svetlobe. Glede na to, kak{ni so njihovi sestavni deli, jih lahko razvrstimo v {tiri skupine.
V	prvi skupini so »navadne« baterije, ki povsem zado{-ajo za ve-kratno kratkotrajno uporabo svetilke, pa tudi ne »ste-ejo« ve-, ko se izrabijo, kar je bil {e pred nekaj leti dokaj reden pojav.
V	drugo skupino sodijo alkalne baterije, ki imajo {e enkrat ve-jo kapaciteto elektri-ne energije kot navadne, so pa zato tudi draje. Uporabljamo jih takrat, ko potrebujemo svetilko po ve- ur skupaj, ali pa -e gremo na dalj{i izlet, in v primeru, da se nam baterije izpraz-nejo, ne bomo mogli kupiti novih. So zelo zanesljive in tudi ko jim bo za-ela mo- pe{ati, bodo {e lep -as dajale dovolj energije, da bo svetilka {e uporabna.
V	tretji skupini pa so litijeve baterije, ki nudijo {e ve- elektri-ne energije kot njihove alkalne sestre, so pa tudi
ELDERIN
zelo drage injih v na{ih svetilkah ni mo- zaslediti. Pomembna prednost teh baterijje, da dobro delajo tudi pri zelo nizkih temperaturah, s -emer se vse ostale baterije ravno ne morejo pohvaliti.
V zadnji, -etrti skupini pa so tiste baterije, kijih je mo-, ko se izpraznejo, ponovno napolniti s posebnimi polnilnimi napravami (polnilci). Obstajajo dve vrsti baterij: nikelj-kadmijeve in mangan-hi-dridne. Prve so cenej{e in imajo tudi manj{o kapaciteto. Za te baterijeje zna-ilno, daje na njih navedena kapaciteta in lahko tudi sami izra-unamo, koliko -asa bo svetilka neprekinjeno svetila. Ae je kapaciteta baterij recimo 800mAh inje v svetilki "arnica skozi katero te-e tok 200mA, potem bo svetilka neprekinjeno svetila 4 ure, kar paje seveda v veliki meri odvisno tudi od temperature okolice okrog baterije.
SALEVA
Trik
Baterije nam dajejo električno energijo s pomočjo kemične reakcije, ki poteka pri nižjih temperaturah dosti počasneje in seveda tudi obratno. Ce so baterije mrzle (pozimi) in odpovejo, lahko iz njih »iztisnemo« še nekaj elektrike tako, da jih vzamemo iz svetilke (fotoaparata ali drugih baterijsko napajanih naprav) in jih v pesti segrejemo ali pa jih damo na toplo za nekaj minut v kakšen notranji žep oblačila. Na noben drug način baterij NE SMEMO segrevati, ker lahko eksplodirajo.
35
Proizvajalec	Vrsta	Svetlobni	Baterijski	Cena	Opombe	Ocena
(zastopnik)	svetilke	snop (m) (nav./hal.)	vložki	(priblTno) SIT		
Petzl	Saxo	30 / 100	4 x AA 1.5V	3.000	Svetilka se lahko	★★★
Treking					sname s traku in se	
{port					uporablja kot klasi~na	
Ljubljana					svetilka	
	Micro	10 / -	2 x AA 1.5V	4.000		★★★★★
	Zoom	30 / 100	1 x LR12 4.5V 3 x AA 1.5V (z adapterjem)	6.000		★★★★★
	Arctic -	30 / 100	1 x LR12 4.5V	8.000	Bater|jski vlo"ek je na	★★★
	Chrono		3 x AA 1.5V (z adapterjem		dalj{i "ici	
	Megabelt	30 / 100	3 x LR14 1.5V 3 x AA 1.5V		Baterijski vlo"ek je lahko pripet na samo svetilko ali pa si ga zataknemo za pas	★★★
	Duo	20/100	4 x AA 1.5V		Svetilka ima vgrajeno navadno in halogensko "arnico in je primerna za ekstremne pogoje	★★★★
ELDERID	Ultralite	30 / 100	2 x AA 1.5V	6.000		★★★
K&K Trade						
@iri						
	Powerlite	30 / 100	4 x AA 1.5V	7.000		★★★
	Enduro	30 / 100	1 x LR12 4.5V 3 x AA 1.5V (z adapterjem)	7.400		★★★
Ferrino	Lens	-	3 x AA 1.5V	4.000	Zelo dobra "arnica,	★★★★
Iglu {port					ker je svetlobni snop	
Ljub[jana					lepo skoncentriran Pri sunkovitih gibih z	
Salewa					glavo se parabola	
ProMontana					rada povesi	
Kranj					(potrebno je pritegniti vezni vijak)	
Kaj je v naših trgovinah
Pri nas sem uspel izslediti svetilke treh proizvajalcev.
Treking {port (Ljubljana) uva"a svetilke Petzl, ki imajo tudi pri nas "e dolgoletno tradicijo. Sprva so imeli pomisleke, ~e{ da se njihove svetilke itak dobro prodajajo in dajim testiranje lahko bolj {kodi kot koristi, nato pa so le pristali, da bodo tudi oni dali eno svetilko na preizku{njo, ko bo pri{la nova po{iljka iz uvoza (takrat bo Tabor "e iz{el). Pri njihje na voljo najve- razli~nih modelov svetilk, za katere je zna~ilno, da so robustno izdelane, vodotesne (proti deju), imajo prilagodljiv snop svetlobe in rezervno "arnico. Svetilke so na voljo prakti~no v vseh trgovinah s planinsko in alpinisti~no opremo.
K & K Trade (@iri) uva"a svetilke Elderid injih na{e testiranje ne zanima, ker da bodo svetilke samo ob~asno uva"ali, ~e{ da se ne spla~a. Njihove svetilke so zelo natan~no izdelane, so pa iz tr{e in precej tanj{e plastike kot Petzl-ove, kar {e ne pomeni, da so zaradi tega tudi bolj krhke, kar "al nisem mogel preveriti. [katlica za baterjeje v celoti izdelana iz trde plastike. Tudi pri njih lahko nastavljamo svetlobni snop, so za{-~itene proti deju in imajo rezervno "arnico.
Pri tretjem ponudniku pa bi te"ko rekel, kdo res izdeluje svetilko, kerje ve~ uvoznikov v bistvu iste svetilke, ki se razlikuje le po barvi elasti~nih trakov. Tako Iglu {port (Ljubljana) uva"a Ferrino svetilke, ProMontana (Kranj) pa Salewa, cena je pa enaka. Svetilka je robustno izdelana, vodotesna (proti deju), nima nastavljivega svetlobnega snopa, ima pa rezervno "arnico. Pri Iglu {portu so bili takoj za to, da testiramo tudi njihovo svetilko, vendar se je zataknilo, ker je po{la zaloga. ProMontano oziroma PD Matica, kjer so svetilke Salewa tudi na voljo, pa sem izsledil prepozno, da bi se lahko dogovoril za testiranje.
Marko Svetličič - Medo
Posvet izvršnega odbora ZTS na polovici
mandata
Bolj jasni cilji in usklajeno delo med posameznimi področji
Določiti,
38
bo treba prioritete, na katerih bo v prihodnje temeljilo delo ZTS; cilje, ki jih bomo kratkoročno uresničevali, pa bolj konkretno predstavili rodovom. Le na tak način bomo dosegli skladnost ravnanj z načeli in strategijo razvoja, usklajeno ravnanje in kvalitetno delo pa lahko boljše predstavljali v družbi in s tem dosegali povratne učinke. Več poudarka bo treba posvetiti vlogi in delu območnih organizacij, s tem pa bo omogočeno lažje operativno delo celotne ZTS. Potrebno bo tudi več usklajevanja med področji, za to pa bodo odgovorni predvsem člani Izvršnega odbora in njihova delovna telesa.
To so glavni poudarki predlogov za delo v drugi polovici svojega mandata, ki sojih na posvetu IO ZTS sredi meseca februarja v Bohinju oblikovali ~lani tega izvr{ilnega telesa Zveze tabornikov Slovenije. Na drugem tovrstnem posvetu (prvi je bil konec januarja 1998) so razen Mateje [u{ter{i- Dimic, na-elnice za odnose ZTS z javnostmi, sodelovali vsi ~lani IO ZTS in strokovne slu"be.
@ivahna razprava seje za-ela "e pri analizi statisti~nih podatkov, ki naj bi na nek na-in osvetlili stanje v organizaciji. Rast -lanstvaje pojenjala, pove~uje se {tevilo murnov in pa popotnikov, {te-vilo gr- se zmanj{uje. Prihaja do vedno
ve-jega razkoraka med dejanskim {tevi-lom -lanstva in pla-animi -lanarina-mi. Drasti-no se je pove-alo {tevilo neregistriranih rodov, kar kljub povi{anju nekaterih kriterijev za registracijo signalizira, da rodovi za -lanstvo v ZT pri-akujejo ve-jo »ponudbo« ugodnosti in ustreznej{o podporo njihovemu delu.
V nadajjevanjuje sledil pregled doseganja ciljev po posameznih podro--jih. Analiza je bila u-inkovita, ker so si -lani IO "e pri postavljanju ciljev oblikovali kriterije za analizo dela. U-inko-vitost paje pokazala tudi realno stanje. Podro-je programa je v hudi kadrovski stiski, saj se pozna "e ve- kot enoletna odsotnost pomo-nika na-elnika za PP, manjka pa tudi motivacija za delo v programskih komisijah. Razloge bi lahko na{li v neizvajanju pripravljenih programskih aktivnosti na nivoju rodov, seveda pa ti-jo najbr" tudi kje drugje. Univerzalnega recepta za izhod v krizi ni, verjetno pa bo pri prenosu smernic dela po posameznih vejah v izdatni meri pomagala pomo- obmo-nih organizacij. Ve- -asa bo potrebno posvetiti vodnikom ({e posebej po opravljenih vodni{kih te-ajih), motivacija pa bo tudi mo"nost potrjevanja in{truktor-skega naziva skozi delo na programskih projektih. Na podro-ju vzgoje in izobra-"evanja kadrov se sre-ujemo s problemom nerealiziranega izobra"evanja za dolo-ene funkcije ali funkcionalna
j- za izol S pojljej
znanja, ki izhajajo iz "e[ja po bolj{em delu v rodovih, vendar rodovi nimajo izoblikovane kadrovske politike, ne namenjajo ali nimajo finan~nih sredstev za izobraževanje ali na izobraževanje o napa~ne ljudi. Krivda ni samo ani rodov. Tudi ZTS ima verjetno interes, da njene ~lanice na dolo~enih podro~jih delujejo kvalitetno. Za to pa potrebujejo znanje in usposobljenost, in to jim moramo ponuditi na najbolj dostopen na~in; tudi brezpla~no, fi-nan~no pokritje pa zagotavljati iz drugih virov.
Na podro~ju mednarodne dejavno-stije trenutno problem evidentiranje izmenjav s tujino na nivoju sodelovanja med rodovi in tujimi skavtskimi skupinami, kakor tudi odhajanje manj{ih skupin na aktivnosti v tujini. Tu ne gre za kontrolo ali omejevanje, ampak bi ~eleli, da se taborniki predstavijo v naj-boj{i lu~i, oboroženi s pravimi informacijami in propagandnim materialom. To podporo jim bo komisija v {e ve~ji meri nudila tudi v prihodnje. Fun-dacijaje zaživela. Strategija zbiranja in porabe sredstev fundacijeje oblikovana, potrebujemo le {e kapital. Dileme, ki nastajajo, bodo razre{ene skozi krepitev zavesti, daje fundacija na{a in bo uspe-{na le z zavzetostjo vseh, ki jim alijim je taborni{tvo nekaj pomenilo. Tega pa ne moremo trditi za projekt Taborni{ki dom v Ljubljani, ki že dolgo vrsto let os-
tb
taja na papirjih. Birokracija v zadnjem ~asu pospe{eno melje in oblikuje zadnje dokumente za za~etek gradnje, ta pa upravi~eno vzbuja strahove. Pri oblikovanju finan~ne konstrukcije izgradnje doma naj bi pomembno vlogo za zbiranje fi-nan~nih sredstev odigrala ravno fundacija. Ta pa v svojih novih dokumentih izgradnjo doma ne opredeljuje kot trajno nalogo - financirala naj bi nakup in ureditev tabornih prostorov po Sloveniji, sofinancirala izobra"evanje vodij in izdajanje strokovne taborni{ke literature. Smo po tej odlo~itvi za uspeh fundacije "rtvo-vali »paradnega« konja?
Tudi na podro~ju posebnih nalog, kijih izvajajo ~lani IO ZTS,je "ivahno. Pobude o vej vlogi pri oblikovanju mladinske politike so kon~no padle na plodna tla. Vendar bo potrebno {e veliko vode in sonca, da bodo oblikovanajasna stali{~a, kaj ho~emo - oblikovati »koalicijo« nestrankarskih mladinskih organizacij in vplivati na demokrati~ne procese v dru"bi ali samo izkoristiti potenciale, ki jih podro~je mladinskega dela v ~asu evropskih integracij ponuja. Trendi sodelovanja med "podobnimi" organizacijami so prisotni "e dalj ~asa in z odlo~nej{imi koraki bo potrebno skozi sodelovanje uveljavljati idejo o potrebah mladih (ne glede na pripadnost posamezni organizaciji). Enako kot mladinska politika tudi podro~je duhovnega razvoja potrebuje novo dimenzijo - nov korak na poti trdnega uveljavljanja temeljnih na~el duhovne vzgoje v ZTS. Nekatere elemente smo vgradili v program in vzgojno-izobra"evalne procese (vzgoja za mir, lai~nost...), vzgoja za vrednote se izvaja skozi prisego in zakone. V zadnjem ~asu sku{amo temu delu skozi proces sprejemanja Vzgojne izjave dodati formalno obliko, potrebovali pa bomo {e kaj ve~, da nas bo okolica in dru"ba kot take tudi sprejela. Na podro~ju usklajevanja pravilnikov in drugih aktov ZTS se stvari po~asi odvijajo, sajje le-teh dokumentov veliko. Ureditev podro~ja taborjenj v dr"avnem predpisu pa posega na podro~ja ve~ ministrstev inje vpra{anje, v kak{nem ~asu, ~e sploh, bo mo"no priti do ustreznih re{itev. Rodovi do sedaj {e niso izkoristili mo"nosti pravnega svetovanja in pomo~i pri re{evanju konkretnih problemov na tem po-dro~ju. Cilji in delo na podro~ju odnosov ZTS zjavnostjo zaradi odsotnosti na~el-nice niso bili obravnavani. Seje pa izoblikovalo mnenje, da bo na tem podro~ju potrebno vlo"iti veliko naporov in za oblikovanjejavnega mnenja zagotoviti tudi podporo strokovnjakov, da bomo dosegli "eljene rezultate uveljavljanja in prepoznavnosti v dru"bi.
......
I
¡v

Ob navedenem se nismo dotaknili pomembnega podro~ja ureditve sistemskega financiranja organizacije, niti podro~ja slu"enja, solidarnosti in prostovoljstva ter vkju~evanja v dru"beno dogajanje. V dolgoro~nih izhodi{~ih zapisano »usklajenost na~el in ravnanja« lahko prevedemo v »od besed k dejanjem«.
Za v razmislekje to kar precej. Posvetje bil, konec koncev pomemben in seje izkazal za koristnega. Predvsem v lu~i realne ocene stanja in oblikovanja izhodi{~ - ta se bodo oblikovala {e na nekaterih prihodnjih delavnicah za posamezna po-dro~ja. Potem bo nastopil ~as za oblikovanje ciljev, oblikovanje prioritet in akcijskega na~rta; in v tem se bodo verjetno na{li in svojo vlogo odigrali tudi ~lani organizacije.
Pugy
* -k B. -C »
Atva >

S V0* T , ^f « i
I[KI VINTGAR ni zanimiv samo
Ki >
¿T* *■ t» * *
«i1 H
poleti, ko se ob njem tarejo »pikni-
+ i ■ " ■ ■ 1
karji«, ampak je vreden ogleda tudi
pozimi. Sneg oblikuje skelet, ki {e bolj
poudari skelet soteske in voda se spre**	■ * h. f' ' u
meni v ledene slapove. Koje sonce visoko na nebu, lahko skozi led opazujemo mavrico. Kot bi -lovek stopil v ledeno kraljestvo.
- v	jii
■ . S^d-i^elovanja. fiarave pa je mo-Aidetijudi v^odzemju. VELIKA PASICA ■ sicer ni obse"njjama, ponuja pa zara^todio-nosti|h majhnega obiska veliko ohranjenih zna-ilnostijamskega sveta. Opazujemo lahko veliko oblik in velikosti stalagmitov in stalaktitov, naravni most, kamnite slapove in tudi prave netopirje. Pri vhodu se po{evno spustimo v »sprejemno« dvorano, potem pa nadaljujemo raziskovanje .v ve- smereh (zanimivoje, da se navidez kon-an rov ob natan-nem pregledu {e nadaljuje).
i~na svetloba, tema .in »rskanje po zgodovini
Ne skriva pa dolina samo ledenega kraljestva, ampakje v -asu NOB skrivala tudi ranjence. O tem pri-ajo ohranjene sledi PARTIZANSKE BOLNICE KRVAVICA. Ko -lovek po premagovanju preprek kon-no dospe do »ambulante«, ga spreleti srh. Verjetno si ob pogledu ■■■.	na »bolnico« tudi v najbujnej{i domi{-
L " ■.; jji te"ko predstavljamo, v kak{nih raz-1	. merah in s kak{nimi nad-love{kimi na-
■	pori so [judje ohranjali ranjence pri "iv-
ljenju.
i
i J.
H. ^	^
¿t
mffi&ZM
l^f t..'	i ifFtVc ■
*W
F-M
¡ikflr< &«f -

- ES*
■ j■■■
C
SP^VV1
^^RHIBvifljlJlhko za-nemo "e na ljubljanski avtobusnip^t»ji, od koder se s prT^esM^Sftjbuiom^lIpeljemo do I{ke vasi (avtobus vozi tudi ob sobotah in nedeljah). Od tu se sprehodimo do Doma v I{kem Vintgarju. Od tu nadaljujemo po markirani poti proti Krimu in po cca 250 metrih vzpona opazimo odcep za bolnico Krvavica. Po ogledu se vrnemo do odcepa in nadaljujemo navkreber do glgvnlga kolovoza. Na kri" i{~u zapustimo markirano pot in po deston kolovozu nadaljujemo proti vasi GornjJIcLPo dobrem kilometru in odcepi na katefejMa\^m^evoH^olfcljem kmetiji. Po50-ih metrihje na le|i strani'ceste vhod vjamo. Zajamo seveda potrebujete primerno obla~ilo, gojzarje ali {kornje, -elno svetilko in tudi -elada ni odve~. Vrnemo se po glavni cesti skozi G|rnji Ig, na kri" i{~u zavijemoTevaJfDti l{ki višina roliujise, predeircesta zavije v gozd, poi{~emo Mj~njico. goztlp-a pot nas pripelje prav do avtobusne postaje. ^r
Čeprav
Zdravo!
se zdaj, ko tole pi{em, zunaj {e vse {ibi pod kupi snega, je pomlad pred vrati. Tudi na novo uvo-"en praznik zaljubljencev, Valentinovo, oznanja, da se bodo sr~eca medvedkov, gozdovnikov in popotnikov (da o gr~ah ne bi...) znova vnemala za pripadnice nasprotnega spola. In obratno, seveda. Ob vsem tem sem se spomnil pesmice, ki so jo v~asih ob tabornih ognjih peli nekoliko starej{i taborniki. Takratni MAkije sicer nismo povsem razumeli, vedeli pa smo, da opeva nekaj ne povsem primernega. In take pesmice smo si poleg mastnih vicev najprej zapomnili (to, da tudi vicev nismo razumeli, a smo se vseeno smejali, je druga {torija). Pesmica sicer ne sodi strogo med taborni{ke pesmi, a ima zanimiv nauk. In ker smo taborniki mladinska vzgojna organizacija, mislim, da bo kar prava:
u ?T VUSS
Primož
Janezek in Micka GJanezek in Micka v hrib gresta prav raDda kjer je mehka travicaD7 in oba sta mlGada.
Kjer je, kjer je, žaba ima perDje,
kjer je, kjer je D7žaba ima reGp!
Da pa v vasi pri ljudeh ne pri{la bi v zobe, rekla sta, da gresta v hrib, v hrib nabirat gobe
A ~ez mesecev devet, že tak hudo blo je, da {e Micka morala v bolnico zato je
Pa pri{la je {torklja, prinesla je tri pobe, zdaj pa obadva kolneta te presnete gobe.
41
det
MALO NIŽJE IN MALO VIŠJE
rv «v • • V
FI CJMIL sem se pritoževal nad pomanjkanjem snega, članek pa zaključil:"Če zapade dovolj snega,...". In je, zapadlo ga je dovolj. V gorah razmere sicer niso idealne, a za silo bo že. Začuda je snega v nižjih legah pravzaprav skorajda več kot visoko zgoraj. Res je v tem trenutku že marec, vendar za ljubitelje zimskih radosti to še zdaleč ni konec zime. Glede na njen slab začetek, jo bomo pač nekoliko podaljšali v pomlad.
Po tako obilnem sne"enju, kot nas je doletelo v drugem tednu februarja,je mo"no smu-ati vsepovsod. V visokogorju po obilnem sne"enju sprva vlada pre-cej{nja nevarnost sne"nih plazov in nekaj dni celo na strmej{ih pobo-jih v ni"-jih legah. Zato je to -as, ko izku{enej{i lahko izkoristijo ugodno prilo"nost za ko "presmu-jivih" ci
trani (vsaj
jev, ki so hkrati po dru zanje) v druga-nih okoli{-inah premalo atraktivni. Za manj ve{-e ali za tiste manj zagrete paje to odli-na prilo"nost za sre-anje s prvinami turnega smu-a-nja na ravno teh istih terenih.
POLHOGRAJSKA GRMADA (898 m)
Je eden izmed ciljev, kakr{ne omenjam zgoraj. Sam gri- s svojim strmim, piramidastim vrhomje sicer znana poletna izletni{ka to-ka Ljubjan-anov in okoli-anov, a meni se nekako mota po glavi popoldansko smu-anje tamkaj. Res je, da sem bil osebno tod samo enkrat, pa {e to poleti, a strmina seje zde prava in tudi nepora{-enega sveta bi se na{lo nekaj. Seveda bi bil to tudi -isto fin izlet mlaj{ih tabornikov, pogumnej-{i pa morda res lahko poizkusijo (vsaj delni) spust s smu-mi.
Dostopa sta dva. Prvi nas pripelje do Doma na Govejku, ki je oddaljen prib-li"no dve uri hoda. Ta varianta je bolj priporo-ljiva le, -e je Polhograjska Grmada le eden izmed gri-ev katere bomo obiskali med celodnevnim (poletnim) izletom. Drugi dostop, ki je namenjen izklju-no obravnavanemu vrhu in je primernej{i v trenutnih zimsko-pom-ladnih razmerah, pa vodi iz Polhovega Gradca -ez Gonte ali Setnico (1.30 h).
NANOS (1262 m)
Nanos je skoraj vsem Slovencem poznana gora, le da se marsikdo svojega "poznavanja" gore niti ne zaveda. Namre- nikomur, ki se pelje po avtocesti iz notranjosti proti morju, prav gotovo ne more ostati neopa"ena mogo-na ple-ata gora z visokim v nebo {trle-im oddajnikom vrh nje, katero zagledamo desno od cestninske postaje Razdrto.
m Nanos "e ome-
njal. Predlagal sem vzpon iz Vipave oziroma iz Gradi{~a, preko Gradi{ke ture. Danes vam predlagam vzpon iz Razdrtega. Za~etek poti na severni strani avtoceste je nemogo~e zgre{iti, saj ga prakti-no vedno ozna~uje kolonica parkiranih avtomobilov. V nadaljevanju sta mo"ni dve varianti. Strma je primerna za vzpon, položna pa za sestop. Na prvi,
Izhodišče: Polhov Gradec, dostopen z avtobusom ali Dom na Govejku (734 m); Casovnica: Iz Polhovega Gradca 1.30h, od Doma na Govejku 2h;
Težavnost: lahka označena pot;
Zavetišče: Dom na
Govejku (734 m, tudi Mihelčičev dom, 061/611429, odprt stalno); Primernost: tudi pozimi primerno za MC-je, (če je ledeno, pač obrnemo), nekoliko večji (recimo mlajši GG-ji) lahko poizkusijo s smučmi (izogibajte se drevesom); Vodniška literatura: karta Okolica Ljubljane 1:50000, vodnik Slovenska Planinska Pot in drugi vodniki;
tako imenovani strmi poti (direktno prekoju"nega pobo-ja), bomo v bli"ini vrha sre-ali nekajjeklenic, zato previdnost ne bo odve-. Potrebnoje tudi nekaj oziranja za markacijami, ki so ob-asno
-T J
^ l w<?
Blaga "smučišča" Nad sitim glave Med vzponom na Nad silam glavo lahko opazujemo "gnečo" na Vratcih, ki predstavljajo naravni prehod z Vršiča v svet Mojstrovk.
nekoliko skrite. Ae se odlo-imo za po-lo"nej{o pot (rahel ovinek na zahodno stran), nas steza pripelje mimo cerkvice sv. Jeromna (Hieronima), kateraje star in -astitjiv simbol hriba na katerem se nahaja. Vzpon na Nanos je v zimsko-pomladnem vremenu, {e posebno kadar ni vetra, prav po"ivjajo-e do"ivetje. Ob obilnih sne"nih padavinah paje seveda tudi Nanos pobeljen. Nekajkrat sem ga videl tak{nega in tedaj me je spreletelo. Morda bi se na{la kak{na mo"nost na njegovem vzhodnem po-bo-ju...
Izhodišče: Razdrto, dostopno z avtobusom; Casovnica: Iz Razdrtega 1.30 h - 2.00 h; Težavnost: Strma pot je delno zavarovana, položna pot je nezahtevna; Zavetišče: Vojkova koča na Nanosu (1248 m, telefon: 067/24-529 ali Ivan Biščak 067/23-336), oskrbovana vse leto, ima 6 postelj in 36 skupnih ležišč;
Primernost: po položni poti primerno tudi za najmlajše, strma pot le za starejše GG-je; Vodniška literatura:
tistemu, ki ga zanima na kratko omenjena Gradiš-ka tura, priporočam vodnik založbe Sidarta: 50 zavarovanih plezalnih poti;
RATITOVEC (1667 m)
Ratitovec zaradi svoje lege na severni strani Sel{-ice ne sodi ve- v [kofjelo{-ko pogorje, pa- pa ga pri{tevamo med spodnje bohinjske gore. Sam hrib je mogo-na ple-ata tvorba, ki z juga nekako podpira mogo-nejelovi{ke gozdove in s svojimi strmimi bregovi prepre--uje, da bi le-ti odtekli v globoko Sel{ko dolino.
Najkraj{i pristop na njegove grebene ter na njegov najvi{ji vrh - Gladki vrh, pod katerim stoji tudi ko-a, se ponuja zju"ne strani. Izhodi{-e je Prtov-(1011 m), slikovita vasica, do katere pridemo iz @eleznikov (cca 7 km, asfaltna cesta). Od tod sta mo"ni dve varianti. V zimsko-pomladnem -asu priporo-am desno, ki vodi skozi krnico Razor, po katerije mo"en tudi spust s smu-mi.
NAD SITOM GLAVA (2087 m)
Je zaradi svoje slavne sosede Male Mojstrovke (2332 m) in neizrazite lege malo znan in obiskan vrh. Nahaja se zahodno nad prelazom Vr{i- (1611 m) oziroma vzhodno od "e omenjene MM. Na tem mestu jo omenjam predvsem kot mo"en za-etni{ki cilj za vse tiste, ki bi se radi poizkusili v visokogorskem turnem smu-anju. Dostop je z Vr{i-a

Izhodišče: Železniki, dostopni z avtobusom oziroma Prtovč (vozilo); Casovnica: Iz Železnikov 3.30 h - 4.00 h, s Prtovča 1.30 h;
Težavnost: Lahka označena pot;
Zavetišče: Koča na Ratitov-cu (1642 m, tudi Krekova koča, Rado Goljevšček, 064/ 66-489, 064/617-440, zdaj odprt ob vikendih in praznikih);
Primernost: s Prtovča v kopnem primerno tudi za najmlajše, iz Železnikov za GG-je, tudi v snegu, le za nekoliko večje; Vodniška literatura: karta Škofjeloško pogorje 1: 40000, vodnik Turni smuki in drugi;
prav kratek (2h) in enostaven, saj se pravzaprav povzpnemo le naravnost navzgor v bli"ino prvih skal in nato zavijemo desno ter nadaljujemo vse do vrha. Ae Vr{i- ni prevozen, je dostop s Ko-e na Gozdu (1226 m) le malenkostno da[j{i (3h), aje zato dalj{i tudi smuk ({us po cesti).
ALBATROS
. \
c

mm
1 /t'III
s 1
\ Ï
v 1
Večerno sonce obliva Triglav
m§ DNE SIRAN
Komisija za mednarodno dejavnost vabi

S
44
> Ija za mednarodno dejavnost ZTS bo od 26. do 27. marca organizirala spomladanski posvet članov komisije. Namen posveta je preko članov komisije vzpodbuditi člane organizacije za mladinsko delo na področju mednarodne dejavnosti in razvijati ter vzpodbujati interes za aktivnejše sodelovanje na področju mednarodnega sodelovanja in s tem gibljivosti mladih.
Na posvetu bomo pregledali predstavitve udele"be na mednarodnih akcijah (skozi diapozitive in razlago nas bodo vodili udele"enci teh akcij) s poudarkom na prenosu znanj v organizacijo, predstavili rezultate dela podkomisij (evaluacija doseganja zastavljenih ciljev) in oblikovali cilje podkomisij in celotne komisije za MD v naslednjem obdobju. Poleg tega pa bodo imeli -lani KMD mo"nost, da se skozi izobra"eva-nje {e bolj aktivno vkju-ijo v mednarodne aktivnosti; trening predstavitve organizacije, njenih temeljnih na-el in predstavitve dela v organizaciji, trening komunikacijskih ve{-in in ve{-in potrebnih za pove-anje mo-i aktivnega odlo-anja ter u-enja tujih jezikov za potrebe dela na tem podro-ju.
Na posvet ste vabljeni vsi, ki bi "eleli v bodo-e sodelovati v Komisiji za mednarodno dejavnost ZTS. Razlogov ni treba posebej poudarjati, saj "e podro-je kar samo kli-e po akciji, pogoji za sodelovanje pa so: pripravljenost za delo, vsaj srednje{olska izobrazba, dobro poznavanje taborni{tva - praviloma vsaj vklju-enost v in{truktorsko izobra-"evanje ter pogovorno znanje angle{-i-ne.
EUR*FAX
Konec skupne ideje?
Eurofax, bulettin Evropske skavtske regije ima novo zunanjo podobo. Ta spre-membaje povezana z odlo-itvijo evropskega komiteja WAGGGS, da bo poslej lo-eno informirala svoje -lanice. Tako bo vsebina Eurofaxa v bodo-e namenjena le -lani-cam Evropske regije Svetovne skavtske organizacije (WOSM). Tako seje po konferenci v Luksemburgu in preselitvi prostorov evropskega biroja WOSM iz Bruslja v @e-nevo prekinila {e zadnja vez, kije v preteklem obdobju v Evropi dru"ila obe skavtski organizaciji.
http://www.scout.org/europe/eurofax
PISARNA ZTS
»za mednarodno dejavnost« Parmova 33, 1000 Ljubljana Tel.: 300 08 20, fax.: 313 180 e-pošta: ZTS@guest.arnes.si
Veliko možnosti za druženje
in zabavo
Izmenjave, nacionalni tabori in
mednarodna srečanja
Na sede" ZTSje v zadnjem -asu prispelo veliko pro{enj in ponudb za mednarodno sodelovanje. Zato vabimo vse zainteresirane rodove, -ete, vode ali posameznike, ki bi "eleli sodelovati v izmenjavah s tujimi skavtskimi skupinami, naj nam to namero -im prej sporo-ijo v pisarno ZTS.
Poleg tega pa Svetovna skavtska organizacija in druge nacionalne organizacije pripravljajo {tevilna sre-anja z razli-no tematiko in razli-nimi udele"enci, a le enim ciljem - dru"enje in zabava.
ICELAND 1999 - simfonija življenja
Islandski skavti, ki smo jih imeli priliko spoznati v ~asu bivanja v a||u po jamboreeju, vabijo na Islandski nacionalnijamboree, ki bo od 13 do 20juljja 1999. V duhu teme sre~anja bo poudarek na druženju, glasbi, igri umetnosti, kulturi in zabavi. Poleg tega bodo udeleženci lahko spoznali ko{~ek narave, ki se v marsi~em razlikuje od na{e (ledeniki, gejziri, termalni vrelci.). Islandci bodo svojo gostoljubnost izkazali tudi kot gostitelji udeležencev, organizator pa najamboree vabi tudi skavtske glasbene skupine, soliste ali zbore, ki bodo za prebivalce glavnega mesta Reykjavika pripravili pravi koncert. Tabornina zna{a 260 USD, rok prjjave paje 15. april, zato pohitite in ne zamudite. http://www.scout.is/jamboree
LANDSTR£F - novo skavtsko leto z novimi idejami
Vam primanjkuje idej, kako izvajati skavtski program v okviru voda, ~ete ali rodu? Po-temje vikend na Danskem prava priložnost za vas. Od 10. do 12. septembra 99 bo v Randersu blizu Aarhusa v Jutlandu v organizaciji Danske skavtske organizacije KFUM potekalo sre~a-nje okoli 2.000 doma~ih in tujih skavtov. Namen sre~anja vodij dru"in, ~et in rodov starih nad 17 let Je izmenjava idej, mnenj in izku{enj ter re{evanje konkretnih problemov na po-dro~ju izvajanja skavtskega programa. Tabornina zna{a le 395 danskih kron, po sre~anju bo mo"no tudi podalj{ano bivanje pri doma~inih. http://www.kfumscout.dk
SNOWJAM - prvič v snegu
»Pravo zimo«, kije v februarju obiskala tudi na{e kraje, bodo zagotovo do'iveli tudi udele'enci prvega zimskegajamboreeja, ki ga organizirajo skavti iz Quebeca. Po podatkih meteorolo{kih opazovanjje povpre~na debelina sne'ne odeje ve~ kot meter in pol, 'ivo srebro v termometrih pa vztraja na oznaki -10 tudi ve~ tednov. Vendar organizatorji ponujajo {tevilne zimske dejavnosti, za katere so bili prikraj{ani udele'enci vseh »letnih« jamboree-jev (najamboreeju v Bad Ischlu v Avstriji leta 1959je padal sneg). Za udele'bo se na posebnih prijavnicah lahko prijavite v pisarni ZTS, prijave pa so mo'ne do 30.junija 99. http://www.jamneiges.org
MOOT 2000 - PO JUŽNI ŠE SREDNJA AMERIKA
Po uspe{nem MOOT-u na [vedskem, ki so se ga udele'ili tudi {tevilni na{i ~lani,je sedaj na vrsti Mexico. Iz organizacijskega odbora 11. svetovnega skavtskega MOOT-a smo dobili informacijo o vi{ini tabornine za to sre~anje. Za udele'ence iz Slovenije ta zna{a 380 USD. Organizatorji 'e zbirajo prijave, za predhodno prijavo in pla~ilo pa nudijo od 5 do 10 odstotni popust (31. marec in 30. september 99). Po mnenju organizatorja bo sre~anje enkratno in nepozabno do'ivetje. To smo lahko za~utili tudi iz predstavitve sre~anja najamboreeju v Ai-lu, kjer so se mehi{ki skavti {e posebej potrudili.
MOOT-a se lahko udele'ijo ~lani ZTS (~lanice WOSM-a) v starosti od 18 do 26 let, seveda pa so vabljeni tudi starej{i (mednarodno osebje). Predprijave na posebnih prijavnicah pobite v pisarno ZTS.
http://www.moot2000.org.mx
/
d
ti?
y
makei 'pur " fngsic
rWiRLD ^«UT MOOT
^♦UT MONniA
i« co ¿000
45
z znanjem do pravega odgovora
Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. Arko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevllko, kije pred vpra{anjem. Ob pravilni re{itvi bo{ dobil geslo, kije povezano zjamboreejem v Allu. 1. VTacnuje bilo vza-etku marca tekmovanje: D -NOT, G - Tabornik v IMPRO ligi, V - Bela sled.
2.	Priloga Tabora ojamboreeju v Allu Ima naslov: U - Alle, S -Manana, R - Ju"na obzorja.
3.	Eno od dobrih del skavtov v Kostarikije: A - varovanje "elvjih jajc, E - elektrifikacija revnih obmo-|j, R - u-erje dru in, kako se uporablja pra{ek proti diareji.
4.	Handicap Internationalje organizacija: T - ki pomaga ljudem s cerebralno paralizo, D - pomaga ljudem, ki so postali invalidi zaradi vojn, G - ki pomaga umsko prizadetim osebam.
5.	Katere od na{tetih delavnic ni bilo najamboreeju v a||u? O -folklora In ro-ne spretnosti, H - znanost In tehnologija, I - Izdelovanje smu-l In alpsko smu-anje.
6.	Eden od projektov najamboreejuje bil dan služenja lokalni skupnosti. Kak{no pla~llo so dobili udeleženci tega projekta? P - 10 US$ na uro, F - na{itek In majico, M - hvaležne poglede doma-lnov.
7.	Vod, kije najamboreeju uspe{no prestal krst proge pre"lvet-ja,je dobil naziv: I - Jekleni machoti, O - @elezni vod, [ - Supermen.
8.	Katera od trditev je pravilna? S - prvi- v zgodovini je Imel jamboree svojo lastno radijsko postajo, J - televizijski programje na
jamboreeju ojamboreeju potekal 12 ur dnevno, a - najamboreeju nI bilo ~asoplsa zaradijezikovnih te"av.
9.	Na jamboreeju so imeli svoj denar, ki se je Imenoval: B -orel, K - kondor, L -jastreb.
10.	Kje bo 20. svetovni skavtskijamboree? N - v Angliji, T - v Kanadi, U - na Tajskem.
11.	Kako bomo taborniki pomagali pri odpravljanju posledic potresa v Poso-ju? P - organizirali bomo tabore za otroke, ki bi bili sicer prlkraj{anl za po-itnice, saj se bodo star{i ukvarjali z obnovo prizadetih objektov, A - z Izdatno finan-no pomo-jo, M - s prostovoljnim delom strokovnjakov za protipotresno gradnjo.
12.	Kateri krajje najbli"e Lisci? J - Zidani most, C - Jesenice, K - Maribor.
re{itev iz {tevilke 2/99: OGLASNA DESKA, RODOVO GLASILO.
»Preko petdeset ekip "e drugI dan trudoma, a neustra{eno gazi novo sled v pravkar zapadli sneg. Aeprav premo-eni, premra"eni In do pasu v snegu se poganjajo mladci In mladenke z neverjetno lahkoto - vonj po zmagi je premo~an; biti naj-boJj{i med najbojj{imi, prvi Izmed stotih, edini med Izbranimi...«
Dobro, tak{ne In podobne -lanke smo brali pred desetimi, dvajsetimi leti. Pa danes? Organizatorje sre~en, -e se mu prijavi ve- kot dvajset ekip, moli boga, da ne bo deja ali, bog-nedaj, celo snega, pa -etudl je na sporedu kak{no zimsko tekmovanje, ker to pomeni, da bo udele"bo odpovedala vsaj -etrtina tekmovalcev. In -e se ekipe "e prijavijo, se organizator zjo-e nad njihovo pri— ■i ■> prav|jenostjo. Ae se "e ne Izgubijo na progi, se "e sko-^ raj po{kodujejo med signaliziranjem ali risanjem skic..
■	Pa se vpra{am, kam vse to pelje. Dobro, roko
^^ ^^ na srce, {e so rodovi, ki ohranjajo tradicijo In ^^^ na tekmovanja po{i|jajo dobro pripravljene ekipe, so pa presneto v manj{ini. In -e ve{, da bo{ na tekmovanju zmagal {e preden za-ne{, zakaj bi se potem sploh {e trudil? Pa ml bo spet rekel kak{en vol~l~, daje to prav kul, -e se na progo podajo -isti "luzerji", pa se potem Izgubijo, pa da se s tem krepi vodov duh.
Ja, morda prvl~, pa drugl~, tretji- pa "e kar rahlo dvomim, da bo to ekipo {e zabavalo.
Na nas je sedaj, da se odlo~imo, ~e taborni{ka tekmovanja sploh {e potrebujemo. Konec tekmovanj pomeni konec "u|jev, konec "muskelfibra", konec dolgih, ob knjigi "Signalizacija" pre-u-tih no-l. Hkrati pa konec tekmovanj pomeni konec dru"enj s taborniki sosednjih rodov, konec brezkon-nih zabav, konec tako slove--Ih In "e skoraj pregovornih taborni{kih romanc; saj veste: on, ona In kitara In potem samo {e on In ona.
... In povpre-nl slovenski tabornik se bo po-uti prav prijetno praznega, z dobro mero ob-utka brezkoristnosti In zape-karstva. Morda pa se bo nekdo spomnil In ravno zanj priredil tekmovanje
na Internetu?	,, . .. ,,,,
Vas stric Volk
nagrajenci in nagradni razpis številka 3
Pravilno izpolnjen kupon {t. 1je poslalo 36 bralcev TABORA, pravilne re{itve so AMERIKA, AILE, ANTILI, LEV, ZIMOVANJE, 'reb paje izbral naslednje: knji'no nagrado zalo'be Egmont so prejeli Tja{a Janovljak iz Ljubljane, Gregor Ilnikar iz Ljubljane in Borut Bruder iz Me"ice. Baseball ~epice (podarja Flo&Boy, d.o.o.) so dobili Ivan Hribar iz Ilirske Bistrice, Miran [kolc iz [o{tanja in [pela Krasko iz Ljubljane. SIDARTINO knjigo iz prej{nje {tevilke - Julijske Alpe Severni pristopi -je dobil Domen Horvat iz Ljubljane, knjigo Jame injamarji paje prejel Marko Jerebi- iz Ljutomera. Tri DROGINE nagrade so prejeli Peter Grgini- iz Postojne, Du{anka Lepej iz Kopra in Vid, Ana Bahor iz Velenja. Podjetje JAZON, d.o.o.je obdarilo Primo'a Kmeta iz [kofje Loke, na ajdove omlete v gostilno LIEBER pa bo {el Vod Duhci iz Kranja.
Re{evalcem s pravilnimi odgovori bomo z "rebanjem razdelili naslednje nagrade: knji ne nagrade zalo be Egmont, tri baseball -epice (podarja Flo&Boy, d.o.o.), tri nagrade DROGE PORTORO@, nagrado podjetja JAZON, d.o.o. in povabilo gostilne LIEBER na ajdove omlete za dve osebi. Nagradne kupone po{ljite najkasneje do 15. aprila na naslov: Rev[ja TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici.


J	
	^ \
	r
J
J
HERMES SoftLab Litijska c. 51, 1000 Ljubljana tel.: + 386 61 1865 200 fax: + 386 61 1865 270 http://www.hermes.si