LIST ZVEZE ŠTUDENTOV  LJUBLJANSKE  UNIVERZE
UREJUJE   UREDNIfKl   OOBORs   STANB   CEHOVIN,         DRAGU    COP,    MARJAN    KOPECKY,    DRAGANA KRAIGHER,   NIKO   LEHRMAN,   BO2O   LEVEC,   NIKO   TlCAR,   DUSAN   VOGLAR   IN   ALOJZ   2U2EK ODGOVORNJ    IN    GLAVNI    UREDNIK    DUSAN    VOGLAR.    UREDNlSTVO    IN    UPRAVA    LJUBLJANA POLJANSKA   6,   TELEFON   30-123.   TEKOCl   RACUN   600-70/3-567.    ROKOPISOV    NE   VRACAMO.    LETNA NAROCNINA   200   DIN.   TISKA   CASOPISNO   PODJETJE   ->DELO~.
LETO XI., STEV. 2
LJUBLJANA 8. FEBRUARJA 1960
Rnzgovor s predstavnikoma študentsfcega kluba okraja Novq mesto
ZA USPEŠNO DELO
SODELOVANJE VSEH ČLANOV
gilh,
' Delo in vloga študentovskih pokrajinskih klubov imata iz leta v leto večji pomen In obseg. Studentje so vrsto let po-vsem odtrgani od domačib krajev, zato tudl ne morejo slediti dogajanju na terenu s tisto pozornostjo, ki bi bila potrebna, niti ae poznajo v pravi meri gospodarskih in drugib. proble-mov, s katerimi se bodo srečali ob nastopu službe. Dober strokovnjak in javni delavec na terenu pa bo lahko le tisti, ki bo razmere, v kakršnih se bo po diplomi znašel, dobro Bpoznal že v času študlja. In prav tu odigravajo pokrajinski klubi silno važno vlogo. Predstavljajo prav tesno vez raed študenti in  štipenditorji,  vez  z  domačimi kraji...
sta oba imetl,a skoraj enak pro-gram delat so začeli razmišijati o zdiruižitvi. Ze la,nsiko l«to so priredili več skuipndh akcilj (obdsk podjetij v spodnjeim Po-s>avju itd.). Najprej so usitano-viLj skupen kootrdinacijsiki od-bar to sikiupen aikJtdv ZK.
l«*o jc, Po nwieniju mano-z dobro orgaiiiziiirafniim de_ mjuii ^n. viseisitiranstkio aiktivn^oisit-Jo stopdl v ospredje Študentov-ski klulb okraja Novo mesto. Na fcean pcxiro&3u ®ta 'bila še v pre-' " ' šolskem leitm dva kluba a Doleinjfilkii). Ker pa
FO RUM
Liubljanska študentariia — tokrat res drugače
MJlan. Duško in On so imeli le štiri dinarje pa niso obja-vili bankrota. V tem času se je njihovo premoženje gotovo po-večalo za nekajkrat nekaj ti-sočakov. Za to je preskrbel On, ki je še »-bruc« in včasih »ne zna takoj odgovoriti-«. Upamo, da tokrat ni bil v neprijetnem položaju, saj ga je vodila skrita brucovska mi-sel, dovolj suvereno pisati o ljudeh, ki jih mogoče pozna in o življenju, ki je daleč od njega. Sicer pa niti ni tako čudno, če piše o tem študent 3. letnika prava, ki se ima za bruca.
MI    DVOMIMO,    CE    JE    ZE
BRUC!
On ve celo, da so nekateri »marljivi*1 v predavalnici, la-boratorijih in pri študiju. Zdi se, da tega ne ve uredništvo TT, ki objavlja take pona-e-jene reportaže, ponarejenega življenja. Sicer pa je tudi to svojevrstna reklama.
Zelo neprijetno je, če nekdo rešuje integrale, ko še ne po-zna najenostavnejših matema-tičnih disciplin in vendar se tudi to dogaja. Tokrat se je lotil za TT podobne naloge bruc (bereš lahko tudi: študent 3. letnika pravne fakultete) Tomaž Cernej. Morda je hotel tudi on poleg tega, da je ustre-gel TT, nekoliko seznaniti lju-di s svojim imenom. Znano ime le prvi del nekoliko preveč dlši po »misticizmu dvajsetega stoletja.*1
Ne bi odgovarjali na te ne-slanosti in ponarejanja, če bi jih  Tomažek pridigal samo v
imenu treh iz sobe 1959, ker pa te laži meče na vse ljub-ljanske študente in še posebej kolegijaše, smo se le odločili v kratkem odgovoriti in vam predstaviti Tomaža bruca.
Nihče noče trditi, da štu-dentje samo študirajo. Vendar so ure brezdelja tudi sicer zelo drugačne od teh, ki jih tako senzacionalno opisuje Tomaž bruc, da človeku inako priha-ja. Se Tomaž bruc v teh letih študija niti toliko ni orientiral, da bi vsaj nekoliko poznal kako vse se »mladostno izživ-ljajo študentje v urah brez-delja.«
Pisec tega gotovo ne ve, kaj da bi ugotovil, da mnogi čas, ki ne spada v ure brezdelja, žrtvujejo za delo v raznih orga-nizacijah,/da si mnogi v »urah brezdelja« služijo denar s tem, da prevažajo mleko itd. To je zanj preveč. Pa ne samo to. Njemu je to tuje, kajti nje-gova razmišljanja se vrte okrog Marlynk in Brigitk in podobnih visokih problemov. Sicer pa sam sebe karakterizi-ra kot človeka ekstremov. Da, to je on. Tako ubog! In še nekdo je ubog, sicer ne bi tega objavljal. Ali pa ima o študeh-tih res tako mnenje. Vse je mogoče!
Kolegijaši, ali res tekmujete med seboj, katera soba bo imela največ »atomskih bomb-« in sploh »sodobnih idolov?« Vemo, da vas je nekaj šport-nikov, pa tudi sicer krepkih fantov, pa bi eno teh bledih revijskih izrezov žrtvovali za odlično sceno- Ne bi bilo na-pačno!                      S. Cehovin
velike geogirafske razsežnosti pa &o tedag irunogi z veldikim neza-uipiaTuj eim gledali na uspešno delo kilufoa... Nto, uspefai, ki So jih dosegld doSl^j, so to mmenje ovirgli.
Na podlagi idejnega progsa-ma obeh klubov in izkuš&nj združeneiga kiLu-ba v pretekleim letu j€ odboir pripravil za letoš-nje leifco oibširen i« kvaliteiten proigram dela. Več o programu Pa iSimio izvededi iz naz(govora s predsednjikom kluba in sekre-tarjem  aktiva  ZK.
»•Najprej moraim poudairiti, da delo kluba ne bi bil0 tafeo uspešjiio, če ne bi uživali veli-ke  materdaJne in moralne pod-
pore vseh otoradiRiih foruimov, je že v zaičeitiku .raZigovora po-udarii pTedBediniik tov. Skufca. »Kot najvažnejšo nalotgo srao &i aadali tesneijSo poveizavo z domačiiimi kraiji, s podjetji in diuigimj UBtanovami, ki nas šti-pendiirajio.«
Sisrteimaitiičino sto pdričeli obi-skovati občtine, ktjeo: so &e nji-hovi piredstavndki razgoviairjalli s predsitavnifci občin, sieikiretairji občintsikiih kamitejev ZK, pred- LMS, predstaviiiki de- uniiveTz i>n piredBtevniiki  podjetij-štipendiitoirjev. V vsern okraju je devet oibčiiij od teh Pa s0 jih že šest otoisikaid (fiireižioei, Videm-Kršlkov Metld-ka, Orniomelj, S©vnioa iin Seno-vo). Ostaile tri ob6iine bodo obi-skalj še
višarnja oskirbnlne v domovih.« V razigovoriiij so se študentje dioitaiknill tudi|probl«nna praks, ki s0 s« dosLe-j velilkotkrat iz-rodile v breizplodino prepisova-nje aktov v uradih. Prafcse naj bodo taike, dia se ^o praloti-kant pri fcem ttndii kaj naučil!
KADROVSKA VfRASANJA
»Mnogo smo go<voirili tudi o kadrovskem vpraišanju in šti-pendtjjati. Podjetja, kd žel€ dio-bi<ti čimprej dovolj do*bri<h stro-kovnjiakov, bodo v naij'krajšeim času raizpisala štipendiiije. Na podlagi razpisa bom0 svetovali ma'tu'ran,tom, na kateiro Lakulte_ teto niaQ se vpišejo, ozdroma kaitošne sitnotkovnjake trenutno najjbcilj potrebujejo in kj.e bo-do ruajLaže dobili štijpendijo. Predl.agali bomo tudi svoje pre>dstavn.i.ke v občiiniskie šti-pendijisike fcoaruiisije. T-e kotmisije Pa n|ai 1>i pri r«iševa«nju pro-šenj za štfp©ndije% oeiroma za podalijišanje in zvišanje 5tij>en-dije, upaštevale tudj mnenje klu'ba.€
(Nadaljevuije na L. »*r»ni)
Veselo na počitnioe! (Fioto: J. Znidaršifi)
MLADINA SE VRAŠČA
»Sklenild smio,« je povzei se-kretar Tisu, »da morajo bitd štipendisti in žibiperndiitoirji tes-neje povez.aini. Pcdj«itija i;n ®b-čine bodo viabiiLe štipendiste na važnejše seje in zasedianja, kj^r se bodo študenitje lahiko spo-znali z akitualniimi pr^blemd^ s prizadevanji deiovnega človeka. Prav taiko pa bodio morali tudi  ipenditorjev prd_  rned nais, da bo-do tudi oni spozmaili na.še ži>v-ljemje,   težave   in   prizad«vainija.
Na občina.h bod0 morali čdm-prej zbnaiti podatke o nem stanju štaideinitov. bodo morali vse možinosti za povišaanje   šttpendij    zairadi  po-
V DRUŽBENO PRAKSO
26. in 27. fmiuorfo je bil v Becgradu plenum CK LMJ, na katerem so sodelovali fudi pTedstavniki C0 ZŠJ in predsednlki 0K LMJ. Časopisje je o tem obširno pisalo, zato se bomo tu omejili samo na razpravo o »deološko-političnih problemih in o problemih ZŠJ
V diiskxasii'ji o tičnem d^elu tje prdfito do dajstvo, da pri teibiranju metode in otolik ideološke dejavnosti nLsmo računali na to, da delta-mo za mladiino. Ptrediavanja, di-skusije, debaitna veteri in ciruge oblike   ideolo§kega dela,  ki  jih
uporaibljamo, ne sipremenjend memtaliteli miladi-ne, današnjim druižbenim pogo-jfem — veliikemiu razvoju teh-nike in znanosti.
Vsebinsko smo siicer zajedi v iideološ-ko   ppobUemaitiiko   &koiraj  danasnjega časa.
MARKSISTIČN0 VZGOJO STUDENTOV
Marca začnemo
Nismo pričakovali takega za-nimanja in odziva med našimi študenti: 1968 prijavljencev za posamezne kolegije zgovorno priča o upravičenosti in potrebi take ustanove na univerzi.
Priznanje Pohorskim herojem
Zbor II. študentovske delovne brigade Pohorski heroji jc bil združen z rnajhno slovesnostjo. Navzoče, med katerimi je bil tudi predstojnik strojnega oddelka fakultete za elektrotehniko in Btrojništvo tovariš Smoli, je pozdravil nekdanji horec Pohorskega bataljona tovariš Čižmek-Bor. V svojem govoru je poudaril, da je ponosen. ker ,ie lahko botroval brigadi, ki je tako uspešno in častno nosila ime Pohorski heroji. Visoko odli^ovanje — Red dela I. stopnje. ki ga je prejela brigada za svoje uspešno delo na avto cesti Bratstvo in enotnost na odseku Paračin—Niš, pa dokazuje, da so študentje-brigadlrji vestno in častno izpolnili svojo dolžnost do družbe ter fapolnili obl?ubo.  ki so jo ob  formiranju dali po'iorskim herojem.
Upraričeno smo lahko ponosni na uspehe in požrtvovalno delo Studentov brigade Pohorskib llerojev, ki s svojim svetlim vzgledom kažejo pot, po kateri naj stopajo bodoče brigade; po poti Vpehov, častnega in požntvovalnega dela, kar je nemajhen prispevek k izgradnji naše boljše in •V«il«jde prlhodnosti.
Največ zanlmanja je po dose-danjih prijavah za kolegij So-cializem in kapitalizem sredi 20. stoletja, za katerega se je pri-javilo nad1 800 študentov, pred-vsem iz ekonomske, filozofske, pravne in ostalih družbenih fa-
kulitet. Študeo.tj« s teibniških fakiultet so se v največjem šte-vilu odločili za drugi kolegij Vprašanja socialistične izgrsfd-nje Jugoslavije. To zanimanje za našo socialistično graditev, družbeno in državno ureditev ter predvsem za probleme na-šega gospodarskega razvoja ne-dvomno kaže na vrzeli v danes še vse preveč enostranski vzgoji na teh fakultetah in bo-do zato v teom primeru predava-rvja v Centru pomembno dopol-nilo rednega študija. Tudi za kolegij Cerkev in religija smo dobili precej prijavnic; največ iz naravoslovne, medicinske in filozofske fakultete ter Višje šole za medicinske sestre. Ne-koliko manj študentov se je od-ločilo za kolegij Zveza1 komuni-stov Jugoslavije.
Izmed šestnajstih tem v do-polnilnem, izbirnem progratnu kolegija Vprašanja socialistič-ne graditve se je največ pri-javljencev odločilo za naslednje teme; Družbeni položaj in vlo-ga inteligence v sodobni druž-bi (418), Osebnost in družba v socializmu ter nasprotja med osebnimi in družbenimi interesi (271) in za temo Socialistična etika in vprašanja naših dni (199). Na tehfiiških fakultetah pa so se v največji meri odlo-čili za ekonomske teme: Eko-nomska politika FLRJ (235), Bkonomika podjetij (201), Pod-jelje v kapitalizmu in socializ-mu, družbena lastnina podjetja in državni organi, samostojnost podjetij — s pravnega aspekta (201), Temeljni pojmi politične ekonomije (111). Kljub zač«tnim
težavam so se priprave pribli-žale koncu in bomo v začetku mar«ca pričeli v Centru s pre-davanji po programu, ki so ga pripravili predavatelji v de-cembru in januarju.
Za organizatoroe kolegijev na posameznih fakulteteh, ki bodo skrbeli tudi za povezavo med fakultetami in tajništvom Cen-tra, smo pripravili v januarju poseben seminar. Na tem semi-narju, ki ga je vodil tov. Saksi-da z Instituta za sociologijo, so se udeleženci seznanili s psiho-loškimi karakteristikami po-edincev in kolektiva, predvsem pa z metodami praktičnega vo-denja posameznih griip udele-žencev v Centru.
Za udeležence, ki se bodo že-leli pred predavanji seznaniti s problemi, ki so zajeti v progra-mih kolegijev, in za tiste, ki se bodo morda pozneje hoteli po-drobneje spoznati s sodobno družbeno problematiko, pri-pravljamo seznam literature o vprašanijih iz programa kolegi-jfiv, kv so jo v zadnjih letih iz-dale založbe v Jugoslaviji. Raz-mislili bomo tud'i o možnosti naročanja vsaj tistih knjig, ki so za razutnevanje nekater«ih poglavij iz programa nujne in bi morale biti vsakemu udele-žencu dosegljive.
Da bi izkoristili čas do maja, bo treba končati s predavanji v Centru najkasneje v drugi po-lovici aprila. Zaradi tega bomo prisiljeni za nekatera predava-nja združiti več skupin pri-javljencev v posameznem kole-
 sistem ideoloikeiga izo-braževanjia ndismo dilerenciirali, da bi nudili tiistim, kti se zani-majo za ideološko- politična viprašanja le-ta na najvišjem, znan&tvenem nivoju.
V diskiisiji so ddisikutantd pred-vsem poudarjali negativne po-jiave in proibleme v ideološko-palitičnem dedu, medtem ko so le maio goviorili o uspehih im poziitivnih obilikah ideološito po-littičnega izoibraževanja.
Preds&dnik CO ZSJ, Fmanjo Sever, se je v svojih izvajanjiih omejil na vprašanja študdja. Ko ie govorii o šUud-ijekih. progira-mih je zakllj učiil, da so programi neaktualni (ne zajemajo rooder-nih znainstvefnih dosežfcov), da je v programih čutiti marksistič-mo tdejna uismeiritev saimo v tem, da p;rofe&»rji podaijajo samo di-alektično ,metodo, na kafcari sd mo,ra šitiudent &am ustvaritd mi-šltjenje in jo apli.cirati na vsa-kodnevni štuiddj. Za reailizaoijo reforme šotetva, 'bo potrefono viložiiti večje napore za razšiari-tev mateirialne osnove^ ker je zn®čilno za razvoj našega šol-stva, da &e ye po vojni ze šest-krat povečailo število študentov, medteim ko je ostala maiteriallna osniova šodstva ve<6 ali manij isita.
Predisednik ZLS Petair &tam-bolič je v svojem govoru pou-daril, da mecl NOB nismo mogli reševati življenoiskllh protoilemov miladine, po vognd snoo tudd v glavnem zahtevaii od mladLne napore In »amoodpovedi, sedaj pa, da iinamo stvarne možnosti, da rešujemo ta vprašanja. Ka-da,r razpiraivltjamo o mladiini rno-ramio upoštevati dva fafctarja:
Gosipodarski r-aizvoi po vojjni. ogroimno pov&čanje zaposlitve, odihod iz vasi v mesto, naši na-poird za dvig življenjske ravni, imajo velik vpliv na mladiino. Mladina je neiposredno zaiinte-resiirana za bolgši materialni položaj, za sistem nagrajevanja, za sitro-kovno  izobraževanje  itd.
Zdaj pa se vapoiredno z no-vimi per.-ipekit^va-mii  za vse slo'ie
tov. pri
 že rešuje tudi vfs&gl njenih probliemov na uičinkovi-teflši načln.
Bonba za socialiistLčno dizgrad-njo je talko močnai, da pot&gae za seboj mladino, ki ee hoiče iz-kszaiti. Naš sdisitem miogoče pov-sod ne običiutiimo, veirjetno bolj v podgeftjiih. ko»t v šolaih, zaj-ema pa vse podinoičtje dirnižbenega raizrvoja in ga je treba uipošte-vatl, ko anialliziiramo dejaivno6t mladine.
Pravillno 5«, da se boTimo za čimvečjo družlbeno <3eknra«nj« miadine.
Tiovairiiš Stamboldič ie naito go-voril o pommeniu (teihndiškega izo-braževanija mladiime. Retkea je, da je narašča-j.oče zaniimanje mladine za znan&tivenia in tehni-ška dognamja poziitiivno, ke*r po-speišuje Iizhod nekattoSnie vaške nniselnostti in siploiSno emanci-ij    iz zaoistalasti.
 koncu svojega govoira je  Stambolič poudairll, da ss  ideoloižfko-pofliitičnem d/elu  premalo čuti pomoč ZKJ. Pomoč ZKJ se še vedno izraža v scNdelovanijiu komiiteja ZKJ s komiteoeim LMJ. Na te-renu, družbenih organizaciijiah se mnogo raapravlja o veeh piro^ blemih a le malo o mladimi, skoraj n.i sitairejšth članov ZKJ, kl bi se iEkiHjučno posvetili pro-blemom iniladine.
Sestonek s predstavniki sindikatov
Studij&ka komisija pri UO ZŠJ pripravlja seistainek s pred-stavniki sinddkatov. Razgovora se bodlo udel<ežijXi tudl predstav-niki strokovnih zb&rinjc [n zdinu-ženj visokošolskih ppofesoirjev. Namen sestanika bo sprejeti ne-ko skupno načelno stiali,šže do študentskiih praks. Razgovor pa naj bi se lotil tudi vprašanja primerne stiimulacije študentov na praksi in nnožnosti, da se študent spozna "s celotnim deliom pod.jetja  itd.
skupino slušateljev napravili poseben, prilagojen program, ki bo upošteval posebne želje pri-javljencev in obveznosti štu-dentov do rednega študijskega de-La «a fakulteti.
Savin Jogan
 Sestanek predavateljev Centra  pri  tovarišu  dr.  Jožetu  Potrču
Rozgovor s predstcnmUd Združenfa slrojnikov
DOBRI ODNOSI S PROFESORJI
—  Gotovo se tudi pri vas po-javlja vista vprašanj, ki bi bilo vredno o njih pisati. Eno takih xelo  težkih  in  vedno  aktualnih
je gotovo vprašanje skrirot Kex je to splošen problem na skoraj vseh fakultetah univer-ze, bi bilo zanimivo in koristno izvedeti, kako je s tem pri vas in kako sikušati vi premostiti te težave?
—  Trenutao je to pri nas eno najbolj perečih študijskih vpra-ianj.   Vendar   kaže,   da  bo  ta problem      kmalu      odpravljen, predvsem    zaradi    razumevanja profesorjev    za    naše    težave. Vsak profesor posebej  je nam-reč podpisal   izjavo,   da   bo   v tem šolskem  letu  izdal  skripta
za svioj predmet, kolikor seve-da le-teh Se nimamo.
—  Torej imate realne pogoje, da boste nekako v jeseni popol-noma    preskrbljeni     z     vsemi učbeniki.
—  Tako gladko  in  brez  ovir verjetno  ne  bo  šlo.   Predvsem nas skrbijo težave v zvezi s tl-»kanjem skrlpt. Z univerzitetno založbo imamo namreč tako sla-be izkušnje, da resno dvominio, če bo delo z izdajo skriot po-tekalo  tako v redu,  kot sl že-
tehnikov in na seminarju za mlade inženirje in tehnike v izobraževalnem centru CK LMS. 2e na interfakultetnem sestanku predstavnikov strojnih fakultet Jugoslavije v decem-bru 1958 se je izkristaliziralo mnenje, da vsi inženirji, ki so potrebni našemu gospodarstvu, ne potrebujejo najvišje fakul-tetne izobrazbe. Po mišljenju predstavnikov bi bilo potrebno večje število inženirjev s stro-kovnp izobrazbo med sedanjimi tehniki in inženirji z višjo fa-kultetno izobrazbo in manjše števtlo inženirjev z višjo fakul-tetno izobrazbo. Takšna razdeli-tev inženirskega kadra bi omo-go&ila, da dobi industrija čim-prej potrebno število sposobnih inženirjev in sicer s precej manjšimi stroški. Vsi ti razlogi s<> dali pobudo študijski kotni-siji, da je že od koncu pretekle-ga šolskega leta sprejela sklep o potrebi spremembe študija strojništva. Prvi osnutek nove-ga načrta je bil izdelan že v začetku julija. Namen načrta je bil prikazati, da je delitev štu-dija na dve zaključeni, vendar pa povezani stopnji v pravil-nerci Časovnem   okviru   mogoče.
ni morda samo naš problem, bi vendar radi z nekaj podatki ilustrirali sedanje stanje in obeneen omenili perspektive. Oddelek razpolaga v svoji seda-nji zgradbi z dvema predaval-nicama, dvema risalnicama, eno čitalnico in kinjižnico, šestimi laboratoriji, kotlarno in sobami za učno osebje. Vsa koristna po-vršina prostorov bi v primerja-vi s sodobnimi visokošolskimi in tehničnirni ustanovami zado-stovala komaj za 100 do 150 slu-šateljev — v zimskem semestru 1958-59 pa je bilo vpisanih 751 slušateljev in 150 absolventov. Potreb-ni bi bili za oba nižja letnika' (ali prvo stopnjo refor-miranega študija) dve predaval-nici z najmanj 250 sedeži, med-tem ko bi v višjih letnikih bilo potrebnih več manjših preda-vaLnic in risalnic zaradi dife-renciacije študija. Oddelek za strojništvo se že več let ukvar-ja s pripravo načrtov za grad-njo novega poslopja oziroma podaljšanja abstoječe zgradbe na Aškerčevi ulici. Tako bi v prvem in drugem nadstropju sedanje zgradbe pridobili pro-store, ki bi služili izključno za risalnice in manjše predavalni-ce, medtem ko bi v prizidku natnestill v pretežni meri pro-store za nove laboratorije ter k^bin&te ?a "čno ter pomožno u5no osebje. Glavni del potreb-nih novih prostorov z velikimi
risalnicatni in predavalnicami pa bo v bodočem objektu na Mirju.
—  Strokovne prakse so za vas zelo pomembne?
—  Zdi se mi, da ravno tu ni pravega razumevanja ne s sti*a-ni industrije ne s strani oddel-ka.   Zato   pripravlja   združenje študentov anketo, ki naj ugoto-vi  dejansko stanje. Anketa naj bi   pojasnila   vsa   vprašanja   v zvezi   s   strokovnimi   praksami. Združenje pripravlja tudi sesta-nek  predstavnikov   štipenditor-jev,     študentov     in     oddelka. Združenje pa teži za tem, da bi praksa  postala  obvczaa  in  del študija.
Predstavniki štadentskega kluba okraja Novo mesto  med   razgovon  na  občinskem  Uudskem
odboru Brežice
ZA USPEŠNO DELO
SODELOVANJE VSEH ČLANOV
 s 1. strami) a je tesnejiša pove-zava s srednješolcd. Dijaka je treba že sedaij iseznainiti s štu_ dijem na univeTZi, z vlogo štu-dentoivske o>rganiizacije i.n sploh s študenitovsikiim življendem. Tesneje pa se bod'0 poveizali fcu-di  z delavsko  in  kimeeko  mla-
NA OBISKU
PRl MAKEDONCIH
diino na terenu (v abLikd raz-nih predavanj, šipoTtnih sre-čamij i:td.). Taik,o st^ dva kolegia že imela. prediavanji na TSS v Brežicah. Še v€'5 predaivanj pa bodo pripravili v cikviiru delav-ske   umdverze.
 vrednosit teh raz- se je že pckazala. štu- so se že uideležili treh okrajnih »ej, plenuma OK ZK in OK LMS. Udeležili pa &o se tudi zaikiju^čiie pircslaive 40-letnice ZKJ. — V prtiihodnjem  pa imajo predviden  s piredsitavnaki občin  gosipodarskih
Uspelo predavanje na pravni fakulteti
limo. Skrbi nsa predvsem ne-urejenost in slaba organizacija založbe. Kljub temu upamo, da se bo to nekako uredilo.
—  V zvezi z reformo študija na naši univerzi je na vseh fa-kultetah zelo aktualno   vpraša-nje tristopenjskega študija. Ka-ko je s temi stvanni na oddel-
k1-! za strojniištvo?
—  O reorganizaciji visokošol-skega študija že dalj  časa raz-pravljamo v okvii'U oddelka i.a strojniStvo   pa    tudi    izven:    v Društvu   strojnih  inženirjev   in
Trenutno razpravljajo o traja-nju posameznih stopenj študija ter o poenotenju in v&kladitvi celotnega' strokovnega šolstva industrijskih, tehniških sred-njih šol in vižjih šol ter uni-verae. Vendar menimo, da bo zel& težko vse te in take načrte realizirati, preden ne bo vsaj delno urejen problem velikega pomanijkanja prostorov na od-delku za strojništvo.
—  Ali imate kake realne mož-nosti, da rešite to vprašanje?
—  Čeprav se zavedamo, da to
StudentJe tretjega let-nika mediclnske in sto-matološke fakultete so bili nedavno n^ kraiki ekskurziji v Skoplju. Na-men obiska je bil dvo-Jen: navezatj osebne IMijateljske stike s koTegi iz dragih univerzitetnih centrov in spoznatj nji-hove probleme.
Prisrčni in intimno prijatelj-ski osehni stiki med študenti obeh n&rodnosti so predstavlja-li vsefeino vsegabivaaja v Skop-Iju, to Pa se je odvij.aLo v času skijjpnegia ogledovanja, Skoplja an njegovih kontrastjov, ki &o pred-vs&m posledica hitre izgradnje tega, do Pr«d nedavnim najbolj zaostalega dela aaše države. Ljubljanski     študentiie     &o    s^
POVEZALI SMO SE
ogledali novoagrajeno medicin-sko fakulteto, mikrobiioiloški in-štitut, klinike in podobno. Ude-ležili so se predavanja na skop-ski medicinski fakulteti, si ogledali skopski športnt center Saraj in obiskali dramo. 2e prvi večer so našim študentam pri-redili mflikedonski kolegi dru-ž>»bni večer, ki se je kmialiu r&z-vil v sipointano manifestacijo prijateljstva med cb&ma naro-doma. Tako vzdtcšje se je stop-njevalo in vLadalo med vsem 6atsom bivanja v Skopiju do prisrčnega slove&a na moderni sfeopski želeiznižlci postaji^ kjer je ljubljanskim študentom že-lelo sTe&^o pot in skorajšnje ponovno svidenje klub pozni uiri veliko število skopekih študen-t&v medicincev in stomatologov. Ti bodo sponndadj Sloveneem vrnili o^bisk, skupna želja ob«h pa je, da bi taki stiki in taki obiski   postah   trad 'Cionalni.
predv&em pa o leto&njem per-spektivneim plaittu. Kasneje pa jim bo predsednik OLO razlo-žil tudd gospodarsiki pLan vsega
tiam pridražild oziroma da bi ustanovili v Zagrefc" sekcijo našega kliulba, so bilj takoj za to. Končno so to §tuden*Je iz aašili krajev Jn mnogo jih je tudj štjpendistov novomeiškega okraja.«
Predvidena &o tudi različna špartna srečanja s »rednješolci in z diruigimi klub1, udeležit; pa S'3 neimeravajo tuidi študentov-športnih iger v Kariovcu. ljeno pa je tudi  za dlru-
____„   živliemj«  (uspelo  bnico.
vanje), n-amesto dosedanjih aka_ ' ' i   peGov  pa   bodio   ocga-
pamloidanski ples.
Naij Ha koncu amieinimo š« cxrganiz.acijsiko in li^teraiiio gla-silo kluba — Studcfn/ta —, M ivh&ia mese^čno kot priloga Do-lenjiskega lista. Doslej je i-zšel že dvafcra/t. V njem študentj« sproti seznanjajo "Dolenjce s svoij imd priizadevainji, na skram-nih dveh stran-efli pa dobijo prostoir tudi literairni prtispevki.
Klub si je zadal veliko delo i-n dlosedainiji rezulta^i govdriio, da b,o ob podpoTi gospodarskih in poldtičnih oargamizaciij na te-renu ter z aiktivniin delom vseh svojdh člaaov vuapel ofošisr-nd progiram tudi realizi-rati.
Z RJiZŠllUEHE SEJE IZVBŠHLGJl SVET^ SRBfJE
 vsega tega ^fflo obi-skali že preoej podjetij. Povisod so nas kolektivii prijazno spre-jeli jn poikiazali veliko razuone-vainja za naše delo. Na.ilepše sino bili sprejeti v tovami zdra-vil Krkia, krje<r so naim obl'ju-bili, da bodo v najikrajš&m ča- sestaneik s svoji>m.i
Povečana potreba
po strokovnjakih
»Spoimliadi bomo organizirali ekskurzijo ali pob&d po parti-zanskih poteh v Belo Krajinio,« je po kratkeim prsrmoLku n,ada-ljeval tov. TS&u, »Prav taiko Pa se boimo na spoimlad spugtilj tudi   v Posavje ...«
»•Pozabili pa nisinao ruiti naših zagir&bštoih kolegov! V Zagrebu  študiirQ precej ljudi iz  krajev. Ko smo se r.az-govarjalj   z    njiimi,    da    bi    se
 diBfeusiija, ki se je razvila po uvodnih referatih, je pokazala iairedmj zanJamanje uni-verzitetinih organov za potreibe diiažbe po strotoovnjakih. Tako se je diskusija usmearila tudi na študijske H3)črte, režim študija. izpitne   rezultate  tn  število  di-
Druga medfiakuilrt«itna konfe-renca študentov ©radbenikov je pokazala, da je koordin.acirja že dckaii dab.ro razvita. Prva taika konfexeaca ie bila pred enlm letom v Sarajevu. Povabljeni &o bili predstavniikl vsielh g>radlbe-nih fakultet v diržavi. U&tanovli so koordimacijski odtoor, ki ga e&sftavljaijo po trifle člani iz vsa-ke fakult&te. Siklenidi &o, da se bo rediia letna kionferenca vrši-la vsako leio enkrat, izredna pa lahko nf& zaihtevo vsaij  te&h
V aprilu 1959 ie bil v Beo@ra-
dii ppvi teden gradtbenikov iz v®e <države. Koordivnacijsiki od-bor je organiziral naastavo skiipt, tučbenikov, pnogramov. daiplomiskiJi del to foitograifij. Lepo so blla oirganiziorana špoit-na 'tekmovasnja. OdkrlJd pa so turii ploščo padlim študeintom.
Pirvi teden šudentov gradbe-nlifcov je uspel. Navezall smo Stevilna   nova   po^znans^tva.   Na
raastavd emo apioz.niaili, da so &bu-dijsttci pro©rami zelo ratdični in bo treba za poenotenje študija še mnogo storiti.
Diruga redna konferenca fco-ordinaci-jskega odtoora .ie biia v Ljuibljani 21. in 22. novembira 1959. Udeležtli so se je kolegti iz Beoigrada, Zagreba, Sarageva in odbor našeig,a združentja.
Raepravljali smo predvsem o šu<3ijski iproblematitoi. ideološkjo-političnem delu in koordinaoij i.
Ugotovili &mo, da je proble-maitdika Ka vseh falkoiltetaih v glaivaem ista: pomanikanoe skript in učbenikov t©r nera-dosten asistentski kader.
Ziadalžili smo se, da se bomo samii zavzeli za po&pešiitev izda,-janaa ekript, ker smo mnemja, da so skripta osnovno dopolnilo predavanj in s tem edl&n izmed pogojev z.a sfcra'j&an. študij. Zafh-tevali bomo. naj v&ak profesor iizdia svoja skripta. Kdor pa jiih ni pripravtLjen i-zda^ti, naj pirfpo-
roči oziroma dwoM uporabo eoiaikovTedne sktripte z druge GF. Zgodi se namreč, da ne^kdo navajo tujo iiiteratuiro in tuje avtorje, pri tem. pa imajo n& dirugi GF kvailiteitna skripta, kjer se avtor oipiina prav na Ist-e tuje strokovnjakie.
Z oziirootn na posipešeni in m-tezivni študii občutimo veliko pomainjkanje asdstentskega ka-dra. Menimo, da bd moraia bili asiistentska meisrt/a bolj stirouli-rana, Lani se naimreč na deset rsapisanih. asdistentskiih roest pri nas ni Javiilo nitj dovolii initetre-sentov za vsa mesta, kaj šele, da bi bila mogoča isztoisra.
Pomenili smo se še o prlhod-njem tednu Studentov giredben."-kov, 'ki bo v Zagirebu. Kooirdi-nacdjskd odbor naii še v naprej sikrbi za stik in naj prlčne že takoj s piripravami, tako da njam bo teden, fcoit obllka pove-zovanja in zbližanja,  čim lepše
Razgovor s predstavniki sdruženja študentov-strojnlkov
V zafetku januarja je bila v Ljudski skupSčini Srbije pod predsedstvom Miloša Miniča razširjena seja IS Srbije, Univerzitetnega sveta in aniverzitetne uprave. Seji so prisostvovall tudi Krste Crvenkovski, član Zveznega izvršnega sveta in predstavniki UO ZŠJ.
bemiikiov in načlne zia zbpdjšanje tega stamja.
Poaidarjena fe bila patreba po porastu števila študentov na celi beo«Sraiski univezi, kakoar tudi cdlprava numerus claususa na večioi fakoiltet. Kot irešitev so diskutamiti predLagali oTSanl-zacijo paralelnih predavanj, kjer je to potrebno.
Diskusija je tudi pokazala po~ tr&bd Po raizšiiritvi inožnosti iz-rednega študija hn ustanavlja-nju novih univerzitetnih cent-i-!ov In fakuQte(t. Da bi dosegll te&niejžo piovezavo z iarednimi študenti, bi bilo treba orgBni-zirati dopisno šstudiranje. Prav tako >pa se mora izredni študij prenesti tudi na cne fakultete, lcjer do sedaj še ni bil uveden. Predvideva se usitainovitev ne-kateurih fakultet v Nišvi, Kregu-jevcu in Pjrištmi.
V reževanju materiaLnili vpra-šani študentov lahko prlčakuje-rnio temeljite sp.remem.ibe. Dcfei-va-nje štipendii bo težje kot do-slej, pati pa se bo zato mmogo bioli razvil sistem posoijil, kot ga imajo na Svedskem. Prav tako b<J Izvršni svet in Univer-zitetni sv^ pre.gledal možniosti zq gra^dinjo novih cfomov in. knjižfnvc.
Na seji so fzvolil akuipno ko-m.isijo IS in univ&rzitetaih <«r-ganov, ki bo pripravila ptftrebne predloge in izvršila setekcijo mišljenj.
SEDMO POGLAV E
Nekaj misli o proimgmidj, tisku in javnem mnenju
Lahko bd aapisal tudi osmo ali deveto poglavje. Prav nič &e ne bi spremenilo v obravnavanju n«kega vprašanja, ki je v ozki zvezi s ti&kom. To je propaganda, sinionim, za katerim se skriva vrsta najbolj drznih, najbolj skritih zahtev posamez-nikov, družbe ali celo posameznika-novinarja, ki naj v javnosti doseže določen učinek, k4 naj bo odraz vedno prav določenega mnenja ali stanja. Odraz, ki naj v javnosti doseže čim popolnejši in odgiovarjajoči ton, postane naj odraz večje skuptae Ijudi, javno mnenje.
In prav pogost je slučaj, da zapišemo »javno mnenje« in šele nato nekaj misli, s katerimi bočemo to javno mnenje označiti. Hočemo ga ponovno vključiti v krog kroženja za izpopolnitev določenih misli in zahtev, pri tem pa je transmisija — propaganda.
Ti trlje pojmi, praviaprav dva, ki sta ne-posredno povezana s tiskom, srefiujemo v vsakdanjem žlvljenju, v obliki, ki je mnogo-krat neopazna, a vendar vedno in povsod do-ločena in vnaprej ugotovljena. Le rcdki so primeri, ko tisk do posameznega vprašanja zavzame povsem nepristrano staliSče, ko1 je formalno in stvarno »na stvari« nezaintere-•Iran. Taki primeri so danes redki in prav je tako, saj tisk v vsaki družbi zavzema do-loteno mesto in opravlja določeno fankcijo. Od družbene ureditve pa je v veliki meri od-Vlsno, kakSno funkcijo bo imel tisk in na kakšen naftin bo svoje funkciie opravljal.
Ko spremljamo naš dnevni tisk, opažamo mto sestavkov, k! so si podobni, ki često-krat na isti strani opozarjajo na iste pro-fcltme in po navadi so delo istegra avtorja.
Primer nekega našega dnevnika, ki vsak dan po svojem posebnem poročevalcu poroča o »nesrečah« in »sodni kroniki«, je avten-ti^en pojav take propagande ali pojav, ki na določen način opozarja na vedno ponavlja-joče probleme, ki naj pri vseh bralcih, ali delu bralcev, doseže določen odraz, »da je promet na našil. ccstah revaren in da so vozniki motornih vosril v premnogih pri-merih premalo pazljivi in vestni«.
Tak način opozarjanja na določene proble-me ima prav gotovo določen namen. Ta je del politike lista ali družbe, ki je izražena na poseben način in namenoma tako izražena. To je propaganda, izraz, ki ni primeren za vse primere in vcdno. In vendar je!
Pri vprašanju obravnavanja pojma jav-nega mnenja navaja delo »Public opinion ...« primer: »Od prvega septembra 1939 do sedme-ga deceinbra 1941 je skoraj vsak ameriški državljan razmišljal o tem, ali bodo Zdru-žene države Amerike stopile v vojno all ne.«
Mnenja so gotovo bila deljena, o tetn so različno sodili državljanl v mestih, različno črnci in belcl, različno delavci in delodajalci. Pa vendar ugotavlja nek pisec v listu »Times«, da je »javno mnenje na strani tistih, ki menijo, da Združene države mo-rajo stopiti v vojno«, še predno je dejansko tako javno tnnenje bilo povsem točno ugo-tovljeno. To je bilo takrat vsekakor pravilno sklepanje, bilo pa je tudi del propagande, ki je bolj in vedno bclj utrjeva!a določeno in res povsem doloCeno javno tnnenje.
če pustimo ob strani pojem javnega mne-nja in se za trenutek zadržimo na drugem, prav tako pomembnem — propagandi, vidi-tno, da ima ta v tisku povsem določeno in ustaljeno obliko. Nove forme so toliko bolj zanlmive, uspešne in primerne.
Propaganda v tisku se odraža v vrsti že astaljenih oblik, ki so za posarnezne liste specifični. Nažin objavljanja, mesto, način obravnavanja, podpis ipd. so zunanji in naj-bolj vidni znaki take propagande oziroma načrtnega in vnaprej določenega usmerjanja bralca. Prav to propagando pa razni listi ob-ravnavajo na povsem svoj način z raznimi novinarskimi prijemi.
Mnogokrat je danes »propaganda«, ki jo posamezni Hsti objavljajo v svojih kolonah, povsena neopazna. Ona nehote stop:< v »drngi plan« dela in pripravljanja materiala, po-staja del akcije in naloge, ki "c nerazdružlji-vc povezana s samim novinarskim delorn,
Med glavnimi zunanjimi oznakami propa-gande v tisku što danes že več ali manj ustaljene nas!ednjo zna5ilnosti, kategorije: stran in mesto, naslov in vtis članka, vir (ponatis, ime pisca ipd.), dolžina in oprema čJanka, poleg teh nznak pa še nekaj drugih, k! pa niso toliko pomembne, da .bi jib omenjali.
Vrsto propagande ločijo že opredeljenost lista, ki predstavlja pravzaprav vedno neko
spccifičnost, dalje obravaavanje posameznih panog problemov in še celo izbor materiala ne zgolj v vseblnskem oziru, ampak mnogo-krat tudi v oblikovnem. Ta vrsta propagande je vedno določena, vedno vnaprej planirana h\ predstavlja v bistvn politiko lista.
Moderni tisk se nikoli ne zadovoljuje samo z zgoraj naštetimi oblikami propagande. Ved-no in vsebolj poskuša z raznimi novlmi sred-stvi in prijemi osredotočšti pozornost bralcev na svoje sestavke, si tako zagotoviti krog bralcev ter obenem na njih graditi svojo propagando. Ta sredstva in prijemi pa so premnogokrat tako različni, da jih je težko spraviti na nek sknpni Imenovalec, saj so v veliki meri odvisna od mnogih zunanjih faktorjev (polilifen, socialen položaj) pa tadi ljudi samih, njihove izobrazbe ipd.
V sodobni propagandi so zanimivi neka-teri posebni prijemi, ki skušajo v tisku do-seči določcn smoter ne zgolj s pisano besedo, arapak mnogo bolj z vizuelnlmi ačinki. Takc so danes znane izdaje posameznih časopisov, ki obravnavajo probleme zgolj v kratkih ob-vestilih, z mnogokrat neprikritimi sugesti-jami, v oblikl, kjer je vsa pisava velika. To no primeri raznih buivarskih listov, ki sku-šajo v zmedi in tempu današnjega življenja skrajšati postopek recepcije svetovnih po-litičnih ali domafiih problemov, pri tem pa sami usžvarjajo precejšnjo zmedo in zlasti nejasnosti, ki je prav tako lahko propaganda zahodne  civilizacije   in   družbenega  sistema.
Sodobna propaganda v tisku pa čedalje bolj nporablja kot svoje »posebno učinko-vito« propagandno sredstvo: fotografije, risbe, skice, karikature, statistične analize, grafi-kone ipd. Vizuelna propagandna sredstva so po mnenjii nekaterih stroko-vnjakov v tempn našega življenja mnogo bolj primerna in učinkovita kot pisana beseda. Dalje omenja-mo, da so vizuelna   sredstva   ve& ali manj
razumljiva ter da jih tako sprejema mnogo večji krog bralcev z dokaj različno izobrazbo. V ameriškem tisku zavzemajo posebno mesto slikaniee, ki jih smatrajo kot resen propa-gandni material, ki ga vsak povprečen pa tudi »nadpovprečen« državljan Združenih držav redno in z zanimanjem pregleda.
Ta propaganda v tisku ima prav gotovo določen namen. Skuša ustvarjati javno mne-njc in se mnogokrat poslužnje prav tcga jav-nega mnenja, da bi povsem zanesljivo do-segla svoj propagandni cilj. Učinkovitost take ptopagande v tiskn je odvisna od uporabe nckaterih zgoraj našfetih tnetod dela, vse-kakor fa so vse originalnosti in novi pri-5emi mnogo bolj zanesljivi regulatorji pro-pagande in javnega mnenja.
Prikaz — propaganda, tisk, javno mnenj« Še več ali manj splošnega značaja. Uporab-nost teh metod je spioššno mogoča. Za nas ostane zanimivo zgolj vprašanje. ali je raz-merje teh treh kategorij uporabno za ves svetovni tisk, za različne dražbene ureditve.
Kategorija javnega tnnenja je v zadnjih letih prišla do popolnega izraza v zahodnem svetu. Skozi to kategorijo skušajo reSevati važne probleme, prav to javno mnenje pa je mnogokrat mistifikacija dejanskih druž-benih razmerij, odnosov med ljudmi in tnnenja.
Vsak tisk skuša doseči določen namen, saj ima v vsaki družbeni ureditvi tudj določeno funkcijo. Vendar sredstva propagande niso vedno in izključno le »propaganda«.
Na vprašanje, ali je to razmerie kategorij značilno tudi za naš tisk, lahko rečemo, da nl. Tisk v socialistižni družbi ima svojo po-scbno funkcijo in nalogo. Določena tehnična sredstva in načini so zgolj posrednik naloge in družbene funkcije, ki jo iraa tak tisk ˇ naši skupnosti.
Jat.
Ameriški študent
tokrat z druge plati
Giede na svojo bučno deželo se ameriški študentje zabavajo preveč tiho. Kot da prezirajo plebejske zabave - varieteje in music halle - zaradi katerih je Amerika postala na doiočen način znana tudi iiven svojih meja. Na splošno pa ameriški študent mnogo več razmišlja o svojem študiju, kct pa o zabavi.
vizijske aparate boste našli le v malokateri študentovski so-bici — zaradi nizke ravni pro-grama.
slušalce študente in druge po-seben šarm. Naslovi kompozi-cij so vezani na šaljive dogod-ke s fakultet in kot kompozi-
mirne kavarne z glasbenim av-tomatom kot bogato opremljen bar s črnskim orkestrom. Oko-Dobra zabava je največkrat      Ameriška dekleta so v tem   li vsake univerze je vrsta ka-odvisna   od   globine   študento-   oziru precej različna od naših.   varn,  ki so okrašene s šport-
nimi   trofejami,   pridobljenimi v dvoboju z drugimi univerza-
Studentje  dosti  bolj  Ijubijo   torje   navajajo   najbolj   znane
profesorje in sicer po vzdev-kih, ki so znani med študenti.
SPORT
vega žepa, ki pa ni nikjer po- Ce ste spoznali dekle, je po-sebno globok. Amerika pred- polnoma naravno, da jo takoj stavlja
v tem oziru izjemo. Študij je tu zelo drag. Osnov-ni izdatki — vpisnina, stano-vanje in hrana — se gibljejo od 1400 dolarjev na državnih univerzah do 2500 na Harvar-du ali Yallu.
Dolgotrajen študij je tu stvar, ki se najmanj izplača. To upoštevajo ameriški štu-dentje tudi takrat, ko mislijo o zabavi.
STIKI Z LJUDMI Stiki z Ijudmi in spoznava-
povabite v kino, gledališče ali kavarno. Vendar tega ni sma-trati za neko posebno naklo-njenost ali začetek globljih vezi.  Tudi  dekleta  čufijo  po-
Sport je najbolj priljubljena zabava ameriških študentov in zanj žrtvujejo največji del svojega prostega časa. To po-spešuje tudi dejstvo, da so univerze s športnimi rekviziti izredno dobro opremljeni in da
mi.
VIŠJE SFERE
Zabava, kot tudi mnoge dru-ge stvari v tej deželi, je precej
trebo po takih sestankih, ki se   odvisna od cen. Devet najbolj   so zelo uspešno razvita šport-največkrat   končajo   s   'prijet-   znanih   ameriških   univerz   je   na tekmovanja med posamez-
združenih v tako imenovan »lvy league«, kjer znaša čla-narina  tudi 500  dolarjev  me-
in   »na   svi-
nim   pogovorom denje«. Ameriško pojmovanje mora-
le je dalo svoj pečat tudi sti- sečno. Tudi ostale cene so te-kom med študenti in študent- rnu primerne in dostop ni do-kami. VČasih je bilo dekletom voljen vsakomur. prepovedano stopiti celo na dvorišče univerze. Ostanek te-
nimi univerzami.
Toda pisati o športu  bi bi-la posebna tema.
»Motorizirana potepuha«  pogost pojav  na  ameriških  cestati
Po   arhitekturi   in   navadah so   te   šole   vedno   oponašale
nje je eden od osnovnih ele-   ga predstavlja danes le obja-   ameriške univerze. Zadnji krik
mentov dobre izobrazbe v Ameriki. Amerikanci se ne družijo  v  skupine  ali  »druž-
va 6b vhodu, da so ženski obi-   mode je, da se študentje obla-
ski na univerzi nezaželeni.         čijo   v   zanemarjene   in  stare
Sestanki z dekleti se v glav-   obleke.    To    naj    predstavlja
be«, ki so neločljive. Nasprot- nem vr§e v ]cinih, gledališčih, prezir do navad navadnih dr-no,    želijo    spoznati    čimveč   kavarnah    in    že    omenjenih   žavljanov.
punchih. Vendar to ne pome-
ni,   da   tudi   dekle    prispeva
svoj delež.
MOTORIZIRANl  SPRE-
HODI. Če ima študent avtomobil je
seveda  mnogo  privlačnejši.  —
Videti  je,  da je  tako povsod
na svetu. — Sprehodi z njim
matski coctail. Seveda skrom-   se navadno končajo z motori-   nQ  plesne  zabave, punche  in nejši.      Potrebna     je     samo   ziranim potepanjem po bhznji   cenene iziete. majhna količina sadnega soka   okolici — oblika zabave, ki jo , malo alkonola. Vainejie je,   ^f^^   »%   ™*   in zelo ^ljuUi^. Storaj ni
v   prirodo«,   ki  pa   se  precej
Vzgoja strokovnjakov na mehiških univerzah
Ijudi.
Šolske oblasti in študentov-ska združenja skrbe, da na-pravijo stike med študenti lažje. Ena izmed rednih oblik so punchi. V pravilniku har-vardske univerze piše, da mo-rajo biti ti vsako sredo od 4.-6. ure popoldne.
Punch   spominja   na   diplo-
da sta čas in mesto za sesta-nek določena vnaprej in da je
Za te mladeniče je zelo va-žen »konjiček« in kolikor je nenavadnejši, toliko bolj je študent v čislih.
KREATIVNA ZABAVA
To  ekstravagantno  siromaš-
tvo  si   lahko  privoščijo  samo
bogati. Povprečni in siromašni
študentje   se   morajo   omejiti
Kreativna zabava je poceni i zelo priljubljena. Skoraj ni študenta, ki ne bi bil član or-
dostop omogočen vsemštuden-   razlikuje   od   evropskega   poj-
movanja — za nje pomeni to izlet z avtomobilom, ki ga zle-pa ne zapustijo. Na marsika-terem bulvarju vidite stoječe avtomobile   in  v   njih   objete
gneča manjša in število deklet   pare, ki uživajo Čare noči, reke
in parka. Na klopeh, ki so raztresene po parku, boste le težko našli kak parček.
tom.
Druga oblika so plesi, ki pa se ne razlikujejo dosti od tovrstnih zabav v naših ples-nih   dvoranah,   razen   da   je
in fantov približno enako.
SESTANEK   Z   DEKLETOM
^Date« — sestanek z dekle-
tom je obvezna stvar v statu-
su   študenta.   Študent   se, bo
počutil  družbeno zelo  ogrože-
nega, če od časa do časa ne   valcev Paula Anke in F. Pre-bo   imel   kakršnega   koli   se-   slyja. V modi je klasična glas-
stanka z drugim spolom.
kestra, pevskega društva ali dramske skupine. Predstave teh skupin zelo propagirajo in so zelo pTiljubljens. Izv&j&lci se ttudijo, da jinn dajo posc-ben študentovski ton in jih osvobode vseh neprijetnih strani rednih predstav.
Pred univerzo prav lahko zagledate tak prizor :skupina Uudentov, med katerimi so nekateri   oblečeni   v   gasilske
Zanimivo je, da med Ituden-    obleke, drugi v drese rugbyja,   drž.avall ti ne boste našli dosti obože-   tretji nosijo na glavi nemške              •
in ameriške čelade, zelo dobro   Q|ovau izvaja     promenadnp     glasbo. Program ima  za  šievilne  po-
Da bi zadoistiia poitreb&m na-glega indui&trijsk/eg.a razvoja Mehike, je mehiiška bamka ptri-praivila značilen štipe^ndij ski na-črt, ki onvogoča prejeminikam, da si šLriijio znanje z obiskova-njem tujine im s taTnikajšnjim študijem. Dei tegia denarja pa je namenjen za nabavo tehnične opreme in materiala, na kaite-rem bi štiipendiisti uporabili zna-nj©, ki so si ga pridobili v tu-iini. Pri iizdielovanju tega naičr.ta ie Mehiški banki pomagal pose-ben odbor
inštituti trpijo pomanjkamje vi-sokio kvalificnamh striokovnja-kov- Zato bodo zda.i s tem no-vim n»čin>om štipendiranja omiogočili izpioipotojevanje secia-njim stno'kc?v:nj,akcm, ti pa hodo v bodoče sikrbelj aa premagiova-nje po-trelb po kadrih. Breselili bodo taidi nekatere fiakultete v podircčja, kjeir se industrija na-glo  razvija.
Z   namenoim,  da  bi  prešli   te kvamititativne in 'kvalitativnepo-
 so
prišlj na idejo štipendij za štu-dij v mozemistvu. V teenem so-delovainju z odfoorom ^a imdu-sibrijo pri Mehiški bainki in Teh-nični pomoči Združenih narodov so izdalali štipendijski plan, ki ima naraen razšimj&ti pedagoške iakuSnje i,n teoiretl'čno znamje profesorjev tehničnih predme-tov, šolanje predavadelijskih ka-dirov za vzgojo kvalificiranih dlslavcev in omogoiiti speciali-ziacijo jinžieniirjev, ki so zaposJe-ni v industriji.
Dinamičen razvoi industrij© zahtevia boljšcP vzgojo tehničnih kadrov. Nadalje ziah-teva strokovniiaike, kvalificiirainie delovodje, spretne obrtnike, ki so zmiožni vzpodbujati svioje ko-lege pri izboljševanju imdustrij-skih procesov. Mehiška baimka je pcikazala veliko patriioitizmia a t-em, da se je Lotila reševanja enega naovažnejših problemov industrijskega razvoja Mehiik© in sipoz.nala pravo rešitev le v dobri vzgioji  strokovnjaikov.
Pred ted-ni so &e vrnili v Me-hiko prvi prejemniki teh šti-pendij. V tem primeru so to bili delkani tehaiškiih k\ tehnolioških fakulitet ter sodelavci Narodne-gia pialitehničniega iin.stitu.ta. Obi-sikali ao Fra-ncijo. Anglijo, Nein-čijo in Belgijo- Njiitoova naloga n| bilia pridolbiti si neko poseb-
Glas levih v Franciji
VZDR2EVANJE RAVNI
stem
bo in priznan jazz. Tudi tele-
Sodobna inkvizicija
5.      januar      (Reuter-AFP).   štrajku 18. junija 1959. Tedaj
Frankističnim silam v Geroni   je  namreč   varnostna   policija
(severozahodna Spanija) so bi-   Jefatura de Seguridad že ne-
le    danes    dodeljene    izredne   kaj  dni pred začetkom poza-
okrepitve   z   nalogo   »hitrejše   prla Večino delavskih  in  štu-
postaja, da bo ohranil svoje dostojanstvo. Bolj sem cenila udarce kot njihova vprašanja; bilo jih je vsega skupaj osem, zasliševali   in   mučili   so   me
v teh
vrnitvi so paripove-o študijskih tečaj ih, pTOfesorjev, o zadržanju o metodiaih dela v la-boraitorijih in — kar je najvaž-nejše — 6 sodelovianju medumi-verzami in industrij»ki:m.i cen-b?L Birez dvcma bodo mehiiške univerze te iztkiu:šnje koiristnio uponablle; ravaio v z-adinijem ča^ siu pripraivljajjio nov nai6rt teh-nolo&kega poulka z namenom, da iziboljšaiio onganizacijo delovne-ga sitetema.
Na to  miis©l  so priišli, kio  so
ZVEZA   LEVIH   SOCIALISTOV FRANCUE
Nova partija v francoskem političnem življ enj u, UGS, je stama kom-aij dve leti. Razen av-tonomine socialitstične partije ]© to partija, ki je z nekoliko ne-odvisnih sfcupin, kot na prim&r skupina bivaih KPF združeaa okrog časopiisa »Tribunia komu-. nizima« in tvori novo sociali-stično levico, ki šteje okrog os&m do d&vet tisoč članov. 40 odstotkav vsoh članov partije je študentov in deliavcev. Se-stavijajo jo bivši člatii KPF in
SPF, ki so bili iziključeni iz teh partij; bivši pripadniki leviča.r-skih tokov iz drugth parUj in neodviisini politiki. p0 svojem ideološkem prepri6anju so v partiji marksisti, ateisti, ki niso rnairksisti, krščansiki demokirati, radikali, anairhisti^ trockisti itd. Do dane3 še nimajo enotnega programa, ker se še ne ve, če bo prišlo do zdiružitve z Avto-nomno sociiailislično partijo, o čemer že precej časa razprav-ljaijo. Siceir pa je v organizaciji 6 tak6 različnimi ideološkimi nazari   članstva   težk0   ustvariti
lTvldacViIe^gverTlskega"opor^   dentskih" voditeljev, ki so bili    obenem. Sedaj  je to trenutno   pregledovali potrebe tehaidnega šča.   Včeraj   so  policijske  sile   zadolženi za to veliko akcijo.    že mimo, toda nekoč Vam bom
cel   dan   vodile   ostro   borbo z   majhnim   odredom,   ki   mu
Zaradi  tega  se  napovedanega dne    velik    del    prebivalstva
načeluje, kot trde uradni ma-   sploh  ni  upal  odzvati  pozivu dridski krogi, Francisko Saba-   na   enodnevni   splošni   štrajk.
Le  v  večjih  mestih  so  pone-
ter, znani anarhist in udele-ženec državljanske vojne na republikanski strani.
Ni miru med oljkami. Tra-dicija se nadaljuje, čeprav morda v manjši meri in z manjšim uspehom kot priča-kujejo napredno misleči Span-ci in opazovalci v tujini. »Poj-dite v našo deželo in zavpijte vsem na uho — Španci smo po-stali strahopetci; to je dosegel Franco« — so bile besede ne-kega barcelonskega študenta ob  ponesrečenem vsesplošnem
Srečcmje mladine
balkcmskega in jadran-
skega območja
Mladina in študentje balkan-skih dežel in jadranskega ob-močja se bodo srečali v Buka-rešti v času od 30. januarja do 5. februarja z namenom, da bi podprli prijateljstvo in sodclo-vanje narodov tega področja. Pobudo za to manifestastjo je dala lanskoletna romunska de-legacija na 5. skupščini Svetov-ne federacije demokratične mladine v Pxagi. 26. in 27. sep-tembra lani so predstavniki mladinskih in študentovsklh or-ganizacij iz Albanije, Bolgari-je, Grčije, Italije, Jugoslavije in Romunije v Bukarešti usta-novili pripravljalni komite, ki je pozval k sodelovanju v&e mladinske in študentovske oi-giB:ni7iaci'j e s tega pociro^čja in ostale organizacije, ki jih zan;-majo   mladinski   in   študeatov-
Glavna tema srečanja bo pri-spevek mladine in študentov in njihovih organizacij za ustano-vitev brezatomskega pasu na Balkanu in ob Jadranskem morju.
Poročila, ki jih izdaja pri-piravljalni komite, kažejo, da vlada v vseh omenjenih deže-lah za to manifestacijo veliko zanimanje. Po dosedanjih prija-vah se bodo srečanja udeležlli tudi predstavniki Svetovne fe-deracije demokratične mladine (WFDY), Svetovno združenje mladLne (WaY). A±SS, COSKJ. :n prdstavniki stalnega komiteja Afriško-azijske tnladinske kon-feTen€e ':<n :::?¦'.¦ .,-:.Lk' madm-»kih organizacij SZ in Madžar-•ke — dežel, ki meje na Balkan ki Jadransko morje.
O «rečanju bomo še poro<5a'li.
v
kod ustavili delo oziroma boj-kotirali električno cestno že-leznico. Tako se je torej že dvajset let trajajočemu fašiz-mu posrečilo, da je zatrl mar-sikatero iniciativo svobodo-ljubnih gverilcev. Sicer pa se v ta namen poslužuje vseh sredstev, ki so mu na razpo-lago. Od junija do decembra lani se je vojaški svet sestal na petih sejah in izrekel kaz-ni omejitve svobode do 20 let. Na te so bili ob koncu leta obsojeni tudi številni udele-ženci in zagovorniki junijske-ga štrajka, medtem ko so nje-govi voditelji v tem času že prestajali kazen.
Med študenti, ki so bili ob tej priliki aretirani, je že od junija letos zaprta v ženski kaznilnici 20-letna študentka filozofije Maria Rose Borras iz Barcelone. Objavljamo odlo-mek iz njenega pisma staršem, ki priča o sodobnih inkvizlcij-skih metodah, ki se jih poslu-žuje pri zasliševanju Francova policija.
»Moji ljubi, srečna sem, ker se čutim še dovolj pri zave-sti, da morem pametno ukre-pati, kljub temu, da so z me-noj strahovito postopali. Vsak trenutek je zame grozen, toda najhuje sem trpela pet dni v ječi varnostne policije. Prvo zaslišanje — pravzaprav pre-tepanje, ki je trajalo od pol devetih zvečer do šeste zjutraj — in potem spanje na tleh moje celice. Tedaj sem naj-huje trpela; bilo me je strah, da me znova ne pokličejo in prično spet pretepati. Vendar z menoj niso postopali tako strogo, kajti mene so le suvali v trebuh in tepli po glavi, me vrgli in razpeli po tleh ter me udarjali z gumijevko po geni-talijah. Bili so trenutki, ko sem mislila, da ne morem več dlje zdržati; toda to ni bilo nič v primerjavi s tem, kar so počenjali z mladeničem, ki je bil z menoj, Heliosom Ba-biano. Pretepali so ga z želez-nim kolom in ko sem ga vide-la, ni mogel izreči niti besede, tako zelo so ga zdelali.
To me je zelo bolelo. Prvega dne so ga tepli pred menoj in potem mene pred njim, da bi videli, če bova spregovorila, toda vse je bilo zastonj. Spo-znala sem marsikaj, kar se tiče trpljenja: človek trpi, toda čim bolj  trpi, tem odločnejši
pripovedovala o vseh podrob-nostih  posebej.
Po petih dneh pri poli^iji, ki so bili, kot sem že rekla, najhujši, sem prišla sem v je-čo.
Rada bi Vam povedala še veliko stvari. Ne morem, pa-pir je popisan. Ljubim "\Las, bodite srečni kot le lahkb mo-rete biti. Sama uživam srečo na svoj lasten način. Izberite dragoceno svobodo, ki jo uži-
osebja mehiške industirrje. Na-gel razvoj iindusitrializacije de-žel© je povaročil poimanjkanje inženiirjev razli^inih strok, na cirugi sitrani p>a se je pri nekate-rih vejah indtiistrilje opažalo, da imiajo nekateri stiriokiovnjaki sla-bo podlagc?. posebno v pogledu upravljania s stroiji im optremio, tndustritjsikega planiranja, kon-trole in adiminastracije. Brez dvoinia j© izvor teh pamamjklji-vosti na področju tehnološkega §tudija.   Skoraj    v«i
TELEGRAMA
AVSTRIJA. Ob ponovni zahtevi za izboljšanje študija je Unija socialističnih študentov predložila načrt zakona o tem vprašanju. Načrt predvideva pravico zahteve finančne podpore vseh tistih av-strijskih državljanov, ki imajo kvalifikacije za vpis institucije viš-jega šolstva in nisa starejši od 30 let, seveda ob slabem socialnem stanju in dobrimi učnimi uspehi. Maksimalni dohodki staršev ne smejo presegati 3500 šilingov mesečno, poleg 500 šilingov, ki jih do-biva vsak otrok v družini. Pomoč bi dajali v obliki brezobrestnega posojila, izplačana pa bi morala biti v petih letih po končanem študiju.
ZAHODNA NEMCIJA. V Gottingenu je bil nedavno položen temeljni kamen novega študentovskega naselja za 6000 študentov. Rektor je izjavil, da je to doslej največji objekt v Federalni repu-bliki in bo služil kot model za študentovsko naselje na drugih univerzah.
Studentovsko samoupravljanje v naselju bo solidna osnova za skupno življenje v naselju. To študentovsko naselje, ki ga bo se-stavljalo 36 zgradb, bo stalo 5,5 milijonov mark.
program, ki bi g« sprejela ve-čina * članstva. Vse nazli6ne struje v UGS trenutn,o zdru-žuje aktuaJna politična situaci-ja v Francioi, o kateri imajo bolfj a.ld mamj enako stališče, na primer potreba Po prene-hanju vojne v Alžiru, nevar-nost povečanja stroškov živ-ljenjiskega standarda, borba proti oiivljanju fašiizma, anti-kolaniiai-jzem, bo^ba za neod-visno, izven blokovsko politiko Francije. Kar pa se tiče per-spektivne politike, posebno perspektiv bodoče Francije, nimajo  enotnih  stališč.
STALJSCA     I>O     NEKATERJH VA2NIH   VPRASANJ
Ceprav so me<l članstvom razlike o vreti važnih vprašanj, lahko govorimo tudi 0 stalisčih večine do dolo^enih problemov.
Glede Alžira smatja UGS, da je treba tokoj vojno in za-četi pogovoire na principu priznavanja pravice neodvis-nosti alžirskega naroda. Glede ostalih franoosikih kolonij za-stopajo mišljenje, da morajo biti neodvisne, kar pa ne iz>-klijiuičuje možnosti njihave združitve s Francijo na osnovi spoštovanja neodvisnosti in te-ritorialne  integracije.
Glede oirganizacije socialisti^č-ne družbe smatrajo, da*mora iti preko deilavskega eamo-upravljanja, kot ga že ima Jugoslavdija, s tem, da se pri-lagodii pogojem v pasiameznih deželah.     Dalje    smatrajo,     da
»priimer   in   upanje«.
ljanje ljud&kih množic v uprav-ljanju družbenega življenja in proizvodnje ali z drugimi be-eediami: zapostavljanje stične demokracije je biroknacijo v SZ in Vzhodni Evropi. V UGs smatrajo, da je to zapostavljanje rezultat pro-gramskih ciljev in ekonomskih težav.
O sodobnem diružbenem raz-voju na ziapadu meaijo, da se je kapita.lizern spremenil, da nd več tisto, kar je bil za časa Marksa, in »amerijo staliniz-mu, da je na isti način tolma-6il kapialiizem. UGS je Za so-dedovanje s KiPF v prepiriča-nju, da brez KPF francoski de. lavski razred ne more dosti do-seči. Vendar ee z oz«i.rom na njen dogmanizem in birokratd-zem po njihovem mdšljeinju se-daj ne more pričakovati neka pozitivna evoluoija v KPF in zato UGS simatra, da se latvko s kostruktivno kritiiko izven KPF mnog pripomore za njeno destaliniziaeijo.
V odnosu d0 stališča gled» »lige sindikatov« v kapitalfeimu smatrajo, da s-e je dosedanj« aktivnost obstoječih sindikatov omejevala samo na borbo za povečanje mezd. p0 njihovem mišljenju pa morajo biti sindd-kati borbene oirganizacije de>-lavskega raizreda, ikji ee bore za politične cilje in postaivljajo politične ziahteve. Zato so za enotno^t siindikialnega gibanja y Franciji in v tem sim.islu sma-trajo, da bodo z aktivnostjo svojih č-lanov prisp&vali k temu cilju. Clani UGS so namreč organizirani v različnih sindi-katih i,n si s svojo aktdvnostjo prizadevajo združiti aktivnoet več sindllkalnih centrov glede določenega   vprašanja.
Glede medn&rodnih odno&ov menijo, da se moraj,0 razvijati na osnovi miroLjubne in aktiv-ne kceksistence im kot primer navajajo ziunanjo poilitilko naSe dežele; &0 proti blokom, ke-r po njihovem mnenju ogirožajo sve-tovni  mir.
VPLIV   UGS
Glede na to, da je partija stara komaj dve leti, je morda še prezgodaj delati zaključke o njenem vplivu. V njenih vrstah so se zbraii v&činom,a intelek-tualci z viisako izotoirazbo in po izjavah samih voditeljev se njeni vplivi izven teh krogav še ne čutijo dovolj. Vpliv par-tije se najbolj čwt[ v Pariz.u, posebno na univerzi. Sekcije UGS na univeirzj in visokih šo>-lah so z orga-nizaoijami KPF in SPF iniciatorji števi'Lnih skup-nih akcij. v skcijah UGs na fakultetaii se zbLra pr&cejšnje število študentov črne Airitea, ker v nje,i vidijo partijo, ki najbolj adekvatno odraža nji-hove   politične   konc€pte.
Najaktualnejše    vpnaišajnje    za
lahko     pride     do    socialistične    UGs je danes združitev s PSA,
Z mednarodnega tekmovanja študentov - fotografov. Vladlmir Valenta — Pod večer
ureditve v posameznjh deželah na različne načine, odvisno od zgodoviniskih pogojev, in s tem v zvezi, da lahko otostaja v socialisti^ni deželi v©Č partij. Glede notranjega razvoja v Sz v ^asu stalinizma smatrajo, da je v tem času pri§lo do bi-rokratskega piačenja marksiz-ma in da je ostajal neenako-praven odnos rned socialistič-nimi deželaimi. Zato je bil od-por FLRJ stalinizmu na ideolo-škem področju in odpoir neema-kopravnim odno&oim med soci-deže4ami       zanj©
t. j. organizacija enotne partd-je. Pristop Mendes Francea in njegovih pristašev v PSA, kot tudi skupine bivših poslaincev, ki s0 zapustili Guy Modletovo partijo, je ojačalo PSA. Zdnu-ženje UGS s PSA b[ prispeviailio k okrepitvi tis-tih sil v Franci-ji, ki aktivno nasprotujejo Peti republikj in pome.niilo madialj-nji koraik k enotnosti francosk« levice.
PANORAMA MISLI
0 KULTURNEM ŽiVLJKNJD NA UNiVERZI
Akademski pevski zbcr Tcne Tomšič
Predvsem denarna sredstva
Dosedanji predsednik zbora Zvone Zalar:
V začetku letošnjega študij-skega   leta  se je  k  avdiciji, ki
sinio jo rs-zp:sali. prijavilo okrog trideset študentov, od katerih smo jih sprejeli okrog petnajst. Pri avdiciji smo imeli zelo strog kriterij, saj smo zelo gle-dali na kvaliteto glasov in glas-beno predizobrazbo prijavljen-cev. Morda so se prav zato no-vl pevci tako potrudili, da že po nekaj tednih v kvaliteti štu-
dija   skoraj   niso   zaostajali   za starimi pevci in pevkami.
Letos smo začeli z delom ta-ko resno, kot morda še nobeno leto doslej, saj bomo prvič v zgodovini zbora naštudirali dva celoveč&rna samostojna koncer-ta v sezoni. Prvi koncert smo že imeli, drugega pa nameravamo pripraviti za konec maja in bo z razliko od prvega obsegal spored slovenskih in jugoslo-vanskih narodnih pesmi. Ze pr-vi   koncert  je   pokazal,    da    je
iikademija za igralsko umetnost
Več pestrosti v naše delo
Predstavnik AIU im doseda-nji pred&ednik Kulturne ko-misije  Milan  Ljubiič:
Združenje ZSj na Akademiji za igralsteo umetnost deluje v organizacijskem pogledu prav tako kot druga zdiruženja. Nje-na specifičnost pa je v tem, da jo lahko tretiramo k©t &110 azmed kulturnih staupin na na-ši univerzit ki bissvojim delo. vanjem lahko precej prispeva-Xa k umetnostni vzgoji študen-tov. Vendar so vsaj za sedaj v kulturno življenje ne more-mo vkiljmčitj tako, kot bi že-leli, ker nag pri tern ovira 1U7. težav. Največja ovdna P\ri tem je dejstvo, da brez dovoljemja rektorata akademije niti pred širšo javnostjo niti pred štu-dentovskim občinstvom sploh ne smeino  nastopati.
Zaradi tega smo e profesorji v neprestaaih sporih^ saj je treha za vsak javni recitacijski nastop tudi posamezinikov imeti ta dovoljenja. To motiviirajo s tein, da je naš način dela čisto študijski in ga kot takega ni treba prikazovati javnosti.
Taka ozkost po na&em mne-nju ni umestna, ssj se v š'tu-dentcvsko kultarno živfljenje skoraj ne morertio vfeljučiti, čeprav bj lahko vsaj sedaj, ko ni žtudentovske armaterske gle-dališke skuipdne. lahko preoej prispevald k giledališki in spdoh umetnoistnj ter es^tetski vzgoji študentov. Tako pa nam je sko-raj onemiagcčen sleherni nas-top za študente, kaj šele za ostalo otočjnstvo ali pa gostovanja za delovne Ijudi po naših indu-strdjskih središčiih in do-ugih republikah. S komedijo KaT hočete želimo obiskati naše za-mejce v Trstu in na Koroškem, pa tudi h tega verjetno ne bo nii.
Pri -našeim vsakdanjeim deliu nas ovirajo tudi zeLo težki štu-dijski pogoji_ saj moramo po-leg študija na akademiji vpi-»ovati kot B-predmet še en tuj jezik na filozofski fakulte-ti. To se na.m za omogočanje kasnejše zaposlitve zdi sicer primerno, ne zdii Pa se nani to čisto doko6n,a rešitev, saj ceta-jajo radio, fiilm in televizija iz l€ta v teto b;rez mlade-ga, stro-kovno   uspoi-obljenega   kadra.
V kultuirneim živijenju na univerzi opažam, da se šbuden-tovske kultuirne skupine štu. dentoin   vse   premail0   predstav-
 i« jih ti ne pozin/ajo do_ volj. Zato so kirivi odbori teh stouipin, študentje, ki se za njd-hove redike nastope ne zani-majo dovolj, pa tudi Kulturna komi&ija, ki je že nekaj let na-aaj samo razdeljevala finančna sredstva pcNsameznim skupinamo, za množičnost v kulturnem živ-Ijenju Pa nd storila sikorai ni-česar. Zdi se ^, da je prav p»reteklo letto tudi pri tej komi-sij.i priinesilo prelomnico v os-novnem konceptu njenega delo-vanja. In tudi v kulturnem življenju na univerzi se naoraj0 stvari   bistveno   spremeniti.
Naloga študentovskega kiul-turnega življenja ni v tem, da bi imelo le bleščečo fasado, samo kvaliitetne kulturne sku-pine, ki bj na ziunaj predstav-ljale šdršo študentovsko kultur-no degavnost, katere Pa v bistvu skoraj ni. Skupine bi raorale delati predvsem za š1n-dente in jim s svojimi zmož-nostmi pomagale vzgajati umet-nosini in estetski okus. Pri-znati rooramo, da se danes za kuilturno dejavnost zanima sil-no malo študentov in da u?pehi
(Nadaljevanje  na  C    strani)
treba za umetniško tako težak program mnogo truda in po-žtrvovalnega dela, saj zahteva naštudiranje takega sporeda tri do štiri mesece zelo intenzivne-ga študija. To je seveda pove-zano z mnogimi težavami, saj je treba poleg študija tudi po-gosto nastopati na raznih pro-slavah in akademijah, čemur se ne da izogniti, ker je tudi to ena izmed nalog našega poslan-stva.
Točnega načrta nastopov in gostovanj v tem letu še ne mo-remo povedati. V poletnih me-secih bomo verjetno priredili študijsko letovanje ter morda odšli na kakšno inozemsko tur-neoo, vendar o tem ne vemo še nič definitivnega. Radi bi nare-dili tudi daljše gostovanje po slovenskih industrijskih sredi-ščih, vendar je to zvezano s te-žavami predvsem finančnega značaja, saj smo doslej še vsa-ko tako turnejo zaključili z de-ficitom. Sploh so denarna sred-stva največja težava, ki ovira našo skupino pri še uspešnejše-mu delu. Prav to nas utesnjuje, da ne morecno tako polno, kot bi lahko, vršiti svoje osnovne naloge — posredovati pevsko umetnost našim študentom in delovnim ljudem industrijskih središč. Letos je to vprašanje denarja še posebno akutno, saj se nam z dvema novima kon-certoma tudi stroški zelo dt»čut-no povečajo in najbrž bomo le & težavo vse to zmogli.
Studentom se za njihovo kul-turno udejstvovanje in sprem-ljanje žive kulturne dejavnosti nudi vsako leto več. Zanimanje študentov za to vprašanje je ži-Vo, čeprav bolj pasivno kot ak-tivno, kar dokazuje dejstvo, da je za razne študentovske abon-maje precej interesa. Kljub te-tnu zanimanju pa je' številka ti-stih, kl se s kultumim delom aktivno ukvarjajo zelo nizka1. Razumljivo je, da bi široka ak-cija za ustanavljanje novih sku-pin in vključevanje študentov v
kulturno živlijenje terjalo -ano-go večja finančna sredstva, kot so bila temu namenjena doslej. Brez teh sredstev si ne moremo predstavljati uspešnega delova-nja skupin, ki bi zajemale večje število študentov.
V kulturnem življenju na univerzi bi biVo treba iti mno-go bolj v širino, vendar še en-krat poudarim, da to brecs po-trebnih finančnih sredstev ne bc šlo. Dames pi>:d.;!tavljaic študentovske kulturne skupine eminenten vrh slovenske ama-terske kulturne dejavnosfi in se lahko kosajo tudi s profesio-nalnimi skupinami. Zato bi bilo povsem upravičeno, da bi naše skupine dobile pomoč mdi 'z republiških sredstev, saj bi lah-ko tudi mi precej prispevaii k ohranjevanju tradlcije slovon-ske zborovske kulture.
Za študente bi lahko vse §tu-dentovske     kulturne      skupme
wit>ravliiale vsaj enkrait me-sečno prireditve, ki bi jim mo-rali dati zanimivo vsebino, morda v obliki abonmajev. Pre-pričan sem, da bi to vzbudilo zanimanje študentov, ki v delu ZŠJ na fakultetah v tem jzi-ru ne najdejo ničesar (morda so čais>tna ziem.q medic;nci). &tn-dentovska organizacija bi tudi morala naše skupine med štu-denti bolj popularizirati in vzbuditi zarvienanje za njihovo delo.
Od študentovskih kulturnih skopin je letos prvi nastopil APZ Tone Tomšič
Študentovski pokrafinski klubi
Premalo načrtne vzgoje
Predsedndk komisije z.a po-krajinske kluibe Pri Univ©rizl-tetn&m odboru Tone Kuštrdn:
Predvsem moram poudaritii, da kultunna dejavnost po po-krajinskih klanbih ne predstav-Ija več tolikšme vsefbine njiho-veigia dela, kot jo je morda pred leti,   saj   imaio   danes   bistveno
drugaidne naloge. Sedaj naj bi bili le nekakšnj posredniki med kultumim živldenjem uni-verze. in domačjmi kraji, s ka-terimj $0 čedailje tesneje pove-zanj^ s kultuirnim življenjem umiverze naj bi bili povezani le v toliko, da prirejajo nastope študentr.'vsk:h   kulturnih   skupin
Tomislav   Perazič:   Sončni  zahod
na podežeiljiu, ostali kultum-i deiavnostj na univerzi pa naj se   kar   najbolj   vestno           ^
Kulturna   komisija.
Kljub taki osnoviii dela kluibov Pa tudi kulturna degiavnost n.i zaneimairjena, če-prav ni tako živ,a in po-membna kot pred leti. Iz pofcrajmskih klubov so izišle kvaditetne sku-pine kot AkadeimKki pevski ztoor Viinko Vodiopivec, Koro-ški akademski oktet in Zenski koTOški vokalni kvairtet. Poleg teh se še sedaj pojavljajo ob-časino mainjše skupine, ki poleg že 0'bstojeičili nastopajo po raz-nih prireditvah doma na tere-nu. V vrstah kkibov pa irnamo tudii precej kultiuirndh delavcev in arganizatorjev, ki dekuieijo v domaičih kultumo - prosveitnih ^ Ze v začetku letoš- leta sta bdli v okviiru de-La pokrajrnskih klubov dve večji prirediitvii, aaiključna pro_ slava j^ulbilejnega leta v Murski Saboti t&r literarno glafibeni večeir v Sežami. Do konca leta pa se bo v«Tij«tnio zvrstilo še ndz manjiših prlirediitev po ra<z-ndh krajih naše domovine, pri-reditev večjega absega, kot so bili Trboveljiski in Brekmurski kulturni festiival, pa letos naj-brž ne bo.
Slabosti v kulturnem življe-nju na uaiiveTiz,i vadim že v silno pomamjklijivi estetski vzgoji mladeiga 51oveka na sredsijiih solah. Tatoo pridej.0 štiudientje   na   unBtveinzo    skoraj
nezadnteiresirani za doigajanje. Zlasti glasbena in likovna vzgoja je sedaj v šol-skem sistemu tako nenačrtna iu pomanjkljiva, da neke raz-gie-danosti študentov v teh vejali umetnosti skoraj ni pričakova-ti. Zato Je težko misliti^ da bi Kulurna komisija pri Univerzi-tetnem odboru v tem pogledu to lahko uspešno nadoknadila. Zato bi bilo treba začetj s kuitiurao vzigiojo tam, .. kj&r je čutiti največje zanimaSje rnedf študenti. To bi bilj morda filmski klubi, kasneje Pa bi preš.li na ostala umetniostna po-dTOčja. Opažam, da se s t0 Pr°-blematiko ukvairja vee premalo študetntovskih orgainiitzatorjev. Ziasti po zdiruženojih je indivi-dualna propaganda in delova-nje vse premajhiio. Tudi ostala funikcionarji ZSJ se za to zvrst delovanja študentovsike organi-zacije skooraj ns zanimiajo, ozi-roma jim ti problemi sploh ni-so blizu iin jih ne čaitij.0 dovolj. Tudi v ve^d^ib. sLovenskih kul-turnih inistitucijaih opažaanti vse premalo načrtnosti v umet-nostni vzgoji (radio, založbe,  itd..
Čepirav kulturna dejavuost ni giavni cilj dela pokrajinskiih klubov Pa je koristno, da pri-rej ajo gostovanj a kultaraih sku« pin na podeiželju in tako pn-bližajo študentovska prizade-vanja terenu ter da vplivajo na svoje člianstvO', da se vkljuiči v kuilturne    skupjne   na   univerzi.
Robert Cantwell spada v idejni krog generacije ameriških proletarskih pisateljev iz tridesetih let, iz dobe velike ekonomske krize v ameriškem gospodarstvu. Na-predni pisatelji, ki so se zbirali okrog časopisa THE COMRADE, so sprejeli program, ki prekinja s pisanjem o »jesenskih vetrovih, ki se poigravajo z dekliškimi lasmi« in je njegova naloga, da »manlfestira socialistično misel v umetnosti in književ-nosti«. Ukvarjajo se z neposrednimi problemi razreda, h kateremu se prištevajo, s tisoč pritneri gladu, preganjanja, ponižanj, brezposelnosti, borbe...
VSA JAVNOST JE PONORELA OD STRAHU. PREISKOVALCI SO STRELJA-LI NA POTNIKE, CE NISO NA NJIHOVO ZAHTEVO TAKOJ OBSTALI. NEKEGA STRA2ARJA SO OBSTRELILI IN UBILI LASTNI TOVARISI ... V PRVIH DNEH PO TRAGEDIJI SO PO VSEJ DRZAVI BREZ RAZLOGA ZAPRLI OKROG TISOC LJUDI, Z NAMENOM, DA BI PREPRE-CILI DA BI VEST PRODRLA DO JAV-NOSTI, IN DA ONEMOGOCIJO VSAK ODPOR.
Cim so vstopili v šolo, je Kelly vedel, da &e je zgodilo nekaj resnega, in nasled-nje štiri dni, vse dokler se niso srečali v gozdu z wobbliji, v času torej, ko so zaži-gali letake in se preganjali skozi dež za wobbliji, je živel obseden od strahu, na valovih vznemirjenja. ki mu ie v glavi ustvarjalo zmedo in zaradi katerega se je življenje odvijalo z vrtoglavo naglico. Stvari &o se dogajale nenadno, nepričako-vano in vse se je spremenilo. Ljudje so se spremenili, mesto in gozd pa sta bila čudna. Pričakoval je, da bodo wobbliji začeli stre-ljati. oni pa so samo delili letake. Udeležil se je pogona za vojsko wobblijev, pa je na-letel samo na nekega stanega norca in na drvarja, ki je pred nečim bežal. Toda že prvo jutro, čim so vstopili v šolo in jih je gospodična Greer pozabila klicati, je vedel, da je stvar resna. ZačeLi so si šepetati, celo dekleta so sd šepetala. Paul Collins ga je dregnil s pestjo v hrbet in rekel: -Spet germanofili^, toda še preden ga je utegnil vprašati. odkod to ve, se je bučno in vzne-mirjeno o^lasil zvonec za zbor
Gospodična Greer je rekla »VSTANITE«. •MIRNO«. »NAPREJ MARŠ«. 2e od za-letka vajne naprej so prihajali v razred in
Iribuna
odhajali iz -njega z vojaškim korakom. Velik gramofon je igral »Zvezdice in proge vekomaj marširajo-«. Ko se je Kelly obrnil proti dvorani za prireditve in se prestopal na rnestu. medtem ko se je četa obračala, je zagledal najmlajše otroke, kako se na drugi strani dvorane neskladno prestopajo na mestu. V tem ko je glasba postajala vse balj bučna, so dvorano polnili novi in novi razredi. Vznemirjenje v njem je raslo in pričel je drhteti. Se je korakal na mestu: •>Zvezdice in proge vekomaj.'..-« so donele naprej, otroci so mrko udarjali z nogami Do naoljenem podu; nekdo je s treskom zapiral okna. Paul Collins mu je zaklical: "-Spet germanofili Tj nisem rekel?« Upra-vitelj, ki ie stal na odru, je počasi dvignil roko, jo nato spustil ir> s tem dal znak, naj dijaki prenehajo korakati. prav v trenutku, ko je utdhnila glasba.
Tedaj se ie vseh polastilo vznemirjenje, ki jih ni vei zapustilo... Upravitelj se }e obrnil proti zastavi na zddu in stegnil proti njej roko. Ponosno je vzravnal glavo. Uči-telji, ki so stali pred odrom, so dvignili roke proti zastavi. Dolgo, vse dokler ni v pro-storu nastal nemdr, se niso niti premakndli. V tej tišini je Kelly mogel slišati enako-merno hropenje žage in od časa d-o časa predirni pisk strojev, ki so vlačili hlode iz gozda. Roke krog njega so bile usmerjene proti zastavi, ki je mrtvo visela na zidu, v glavj pa se mu je ponavljalo večno marši-ranje zvezdic in prog. se ponavljalo, vse dokler mu hrbtenice ni prešinilo drhtenje, resnobne besede. ki so jih poslušno mom-ljali, pa so mu pričele odzvanjati v glavi kot udarci bobna pri maršu. PRISEGAM ZVESTOBO SVOJI ZASTAVI, so spregovo-rild učiteljd, otroci pa so jim mrmraje odgo vorili, prisegam zvestobo svoji zastavi.
In republiki, ki jo predstavlja.
Besede so postajale vedno krepkejše, vedno bolj  živahne in  samozavestne.  En
narod.  EN  NAROD! je zavpil in  stegndl roko še više, NEDELJIV! V svobodi - V SVOBODI; - in pravtici - IN PRAVICI! Za vse.
PeM so. Zdaj so že vedeli, da gre zares. Učitelji so bili bledi. Prestrašenim in vzne-mirjenim otrokom je bila pesem v olajša-mje. Ko so prišld. do mesta, kjer je bilo treba dvigniti glas, so glasovi svobodno zadoneli. DOLGO NAJ BLESTI TI DOMOVINA, S POSVECENIM PLAMENOM SVOBODE. -Prd naslednji kitici je Kellyja še močneje zajelo tdsto na pol čudovito, na pol boleče vznemirjenje, ki ga je preplavljalo s krep-kim, vznesenrim ponosom. Amerika! Ame-rika! Bog naj te blagoslovi! In krona tvojo blaginjo. Z bratstvom. Od enega blestečega morja do drugega. Pri blestečih tnorjih in fftestih iz alabastra so se kljubujoče besede dvignile še više in ko je bilo pesmi konec. so pred očmi stala kakor živa in se ble-stela prostrana, bogata polja in gozdovi. Alabaster, alabaster, si je ponavljal in se trudil, da bi si kot kak zaklad zapomrril to čudno. redko besedo, katere ni mogoče uporabljati ter jo v miislih polagal z dru-gami globokimd besedamii vred, z neodvis-nostjo, veličastnostjo in svobodo, na kup dragocenih besed, ki jih je mogoče samo prepevati.
Sedli so in upravitelj je zrl vanje z res-nim obrazom. »Dečki in deklice,« je sprego-voril, >'•ne vem, kako naj vam začnemgo-voriti o tem.' Strašna stvar se je pripetila. gotovo strašnejša od same vojne — vena, da boste razumeM. kako strahovit je ta zločin in vem, da boste danes, ko boste odšli do-mov — kajti danes ne boste imeli pouka — odšli v miru in ne boste kričali, niti se ne boste igrali na šolskem dvorišču. Hočem, da si zapomnite, — upam, da tega ne»boste nikdar pozabili, — da danes pouka ne bo v spomin na štiri hrabre ljudi, ki &o umrli, ki so bili ubiti, ko so branili svojo domo-vino in vse, kar nam ona pomeni. Ti štirje Ijudje so mrtvi in počastimo jih lahko samo na en način: tako, da se v tišini razddemo s šalskega dvorišča.«
Pogledal je po zboru Njegov glas je bil resen in vznemirjen. »-Ne vem, kako naj vam povem,-« Je prt^el ponovno. »Ti štirje
ROBERT
DOGODKI V
ljudje niso umrli v boju s sovražndkom iz kake tuje države. Ustrelili so jih izdajalci njihove lastne domovine... Še včeraj so korakali skozi Centralijo, v povorki, prd-rejeni v proslavo obnovitve miru v svetu. Zapomnite si to. Niso korakali proti sovraž-nikovim jarkom, kjer bi vedeld, da gledajo smrti v oči. Ne. Nisa korakald v boj. Ko rakali so prav tako, kot ste vi, otroci, kora-kali na to zborovanje, mirno, da bi poča-stili hrabre Ijudi, svoje tovariše v orožju, ki so umrli v Vojni. Njim na čelu je bil raladii kapetan. katerega ime vsi poznate, zelo hraber in zelo mlad človek, ki se je hrabro boril v Sibrrdji in tisočkrat brez strahu gledal smrti v oči. Imenoval se je Warren Grimm.-« Zastal je, otroci pa so se začeli nemirno premdkati. »Nenadoma, ko je povarka šla mimo prostorov raddkalcev, ie začel nekdo streljata. Ubit je bil Warren Grimm in še trije drugd«.
Ponovno je zastal. Na obrazu se mu je zopet pojavil tisti izmučeni izraz. Odprl je usta, da bi spregovoril, pa jih je nenadoma spet zaprl: stopal je po odru in iskal pravo besedo. V prenatrpani dvorani je bilo sli-šati pritajeno hrumenje. Kelly je globoko vzdihnil, prestrašen in vznemirjen, kajti upravitelj ni bil več podoben človeku, ki ga je poznal, to ni bil več starec, ki je pre-daval diržavni ustroj in vohljal po hodni-kih, temveč nekdo drug. spremenjen in po-tlačen. KAJ SEM TI REKEL? mu je pri-šepnil Paul in Kellv je pomislil, da ni prav,  šepetati  v tako svečanem trenutku.
Upravitelj je počasi spregovoril: »Ne vem, otroci, kaj vam je znanega o neki organizaciii. ki se imenuje Industrial Wor-kers of the World, I. W. W., — možno je ceio, da očetje nekaterih od vas z odobra-vanjem gledajo na to organizacijo — rte vem in ni moja stvar, da bi o tem govaril. Vem
pa, da so člani te organizacije, ne glede na to, v kar po svojih trddtvah verujejo in ne glede na to, koliko nedolžnih delav-cev so zavedli, vem, da so krivi za strašni zločin. Vem, da so oni ubili četvorico mla-dih vojakov, ki so se srečno vrnili iz strašne vojne klavnice. In preprdčan sem, da bi tistj od vaših očetov, ki z odobrava-njem gledajo na to organizacijo, če bi le mogli zvedeti resnico o njej, če bi si mogld le za trenutek ogledati trpljenje, nesrečo in agoaijo, ki 30 povzroča ta organizacija in videti muke teh bednih ubitih dečkov, — tedaj vem, da bi ji odbili kakršnokoli podporo; vem, da bi opsovali in prekleli vsakogar, ki bi prišel k njim, da bi jim pridigal izdajalske. neameriške doktrine te organizacije.-«
V glasu mu je začelo zveneti ogorčenje tožnika. Kelly je zrl vanj s pnitajenim ob-čutkom strahu, z občutkom, da ga nekdo tlači. Zdelo se mu je, da je upravitelj gle-dal prav vanj, ko je rekel: VAŠI OCETJE. Vprašal se je, če upravitelj ve. da je nje-gov oče rekel: To je vojna bogatašev. — »Ubijalci!*1 je vpil upravitelj. »Ali vest1*-kaj to pomeni? Si sploh morete zamisliti, kaj pomeni. ležati v zasedi, se skrivati in čakati z namsnom, da bi ubijali in z za-vistjo v srcu, in potem streljati, da bi ubili, da bi ubili nedolžnega človeka, — človeka, ki mčesar ne sluti? Če ste bili v Centraliijil, boste razumeli. da se lahko kdor koli z tibiia^skimi nakanami skrije na Seminar-skem griču pa v hišah ob ^lavni ulici in strelja v mrožico in pobegne, ne da bi se izpos-tavljal nevarnosti. In to je tisto, kar so ubijalci, ki so usmrtili Warrena Grimma in Dala Hubbarda. tudi stonli. Warrena Grimma je zadel str^el v trebuh in umrl je v strašnih mukah. Dala Hubbarda je ulfll zločinec. ki je hotel še eno. no<?lednj>
Todi y veseli družbi si pevci APZ radi zapojejo
Erivin Sylvanus in njegova drama
Korczak ln otrod je drama naprednega nemškega pisatelja Envlna Sylvanusa. Uprlzorllo jo je kot prvo predstavo v nenemškem jeziku na Kksperimentalnem odru v Križankah Ljudsko gledališče iz Celja.
Z dramatiko se je pričel ukvarjati Sele v zadnjem času, prej se je ukvarjal z lirlko. Korczak in otroci je njegova tretja drama.
Moje obieajno, že konvencio-naLno vprašan,,ifc: Kako «o j>0> ljudje sprejeli? (Zraven sem si m^silil: Nemci najbrž niso biH preveč navdušeni nad tem, da Jih nekdo spominja na senčna-te plati Tretjega rajha, na mno. iične umore, pokole ...)
J&z in moje drame Nemčiji niso prijetoe. Tudi bokiiku ni prijeten zdravnik, ki mu pre-reže gnojno rano.
LjoKije reagiiraio različno. Pre-kmjajo predstave. Prihaj-ajo k m€>ni z z.atgotovili: prav ste ime-li. Pošiljajo anonimna grozdlna pjisma. Mi odobiravajo, ploskajo.
Kadair vidim tiste, ki odfoa-jajo iz dvoran tihi, zgroženi, ee mi zdi, da s©m dosegel svoj na-men. Ti so začell razmišljaU-In če bodo raamišljali še na-aledinji dem, ko bodo stvar pre-spali,   potem   sem   res
Korczaik je kot: Poglejte, Nem-d, Tojaki, kaj se je zgodilo. Spoimnite se, kaj ao najdsti po-čeli z Zidi. Spotnnite se na to, kar se ne bi smeilo zgoditi. In kair se ne sme niikdaur, nikdar v&č zgoditi. Spomnite se na sra-moto pred tloveštvom, ki so jo macisti opravičevali v im&nu vas samih.
Korozak je bll svetovno zinan zd<ravnik v Wainszawi. Bil je pripadniik inaroda, za kaiberega so nieOeaiterl ekilenili, da ga je tireba izbtrtaartl z oibličja sveta. In za temi raekaterkni je zavpil htara! veliik, prevedik del nem-škega naroda. Korczak pa je bil zoam, svetovno zina<n zdiravniik. V swj©m domu je o©krbova'l šesitin§eistd€<set oitrok, šestinšest-desat žicnvskih otrok. In go-spodje iz SS niso hoteli, d-a bi ©ovražna propagandia proglasila Korczaka za mučenika. NLso bxr teli ubili Zida Korczafca. Le njegiovih šesti«žestd©seit otroik. Ponudili so 2idu KJorczaku živ-ljenje, če neopaziiio odpelj« svo-^iih šestinše3|tdese1t malih Zicov v plinsikio celico- Žld Koirczaik ni bo^^i. Taiko se paič ni dalo sto-ri'U ni* več.
Dan«9 se po zidoviih zopat po-jiavljia-jio kljuikasti kiriži.
In ljudje mi dakazujejo, k<A nekoliko trdoglavcmu otiroku: Ni res, •nacisti niso pomorili šost mUijono\' Zidov. Samo dva milijona so likvMiraJi, največ tri.
Zonglirajo s številkami, jo ee s števllkami.
Mordla bi jim hobel povedati tole: Oglejt^ &i Korczaikia. Spo-znajte Korczeika. Ste videli Kor-zcafca? Nacistl so ubill dv-a ali tri ali bolikor že hočete milijo-nov Korczakov. Ljudi, ki jih poznate.
Daines &e po zidovih zopet po-javliaiio kljulcasiti križi.
Nemci, spomaite se n-a Kor-czaka!
In ljudje, človeštvo: Ne le na Korczaika. Vsi tisti, ki mlsiite, da ste vred-ni več od druge sku-pine Ijudi:
Od čirncev v Južnl Afriki.
Od čarnoev v Ameiriiki.
Od Alžircev v Alžiriji.
Spomnite se!
Ustvarjalne sile revoludo-narne dobe se zrcalijo tudi v umetnosti, literaturi, kulturi sploh. Reakcionarna romanti-ka, smešno obrnjena v prete-klost kot izraz restavracijskih družbenih in političnih teženj, ni bila nikoli niti od daleč kos kulturnim vplivom francoske revolucije, kakršni so na pri-mer odmevali tudi v Goethe-jevem Faustu ali pa so našli svoj adekvat v Beethovnovi muziki. Reakcionarna romanti-ka se je morala umaknitl rea-lizmu, ki je literarno ustrezal družbenim spremembam na zapadu (Dickens v Angliji, Balzac v Franciji).
Kulturno pomembni duhovi ne glede na narodnost, umet-niško, odnosno literarno šolo in stil z zaupanjem zro v re~ volucionarne dogodke. Herzen in Puškin zasledujeta potek ju-lijske revolucije 1830, komaj šestnajstletni Lermontov ji na-piše navdušene stihe...
Pri zaostalih srednjeevrop-skih in vzhodnoevropskih na-rodih, kjer spričo objektivne nedozorelosti revolucija ni bila sposobria vzvaloviti Ijudskih množic, kamor pa je njen ev-rop&ki vpliv segal vendarle, vsaj med ozko plast progre-sivnih kulturnih krogov, najde izpoved »svobodoumnosti-« in novega humanizna v prvi če-trtini in polovici 19. stoletja svoj individualni odnos v po-sameznih umetniških tvor-bah...
Strahoten je bil prepad med Prešernovimi umetniškimi stvaritvami in takratno urad-no slovensko resničnostjo. No-benega mostu ni bilo med nji-ma. Bila je lahko samo borba med življenjem in smrtjo.
Mar si je mogoče zamisliti kakršen koli most med umet-niško kulturno vrednostjo Prešernovega književnega dela in kulturno bedo, da, protikul-turnim pomenom in protikul-turno vsebino vse takratne slo-venske reakcionarne resnično-sti?!
Nobenega dvoma ne more biti v naslednjem: Prešernova
pesem je ne samo zaradi svoje kulturne višine v splošnem po-menu besede, temveč tudi po svojem svetovljanstvu in po svojem demokratičnem huma-nizmu, torej po vsej svoji de-mokratični vsebini... dovolj izrazit produkt tistih evrop-skih, v bistvu revolucionarnih no - demokratičnih kulturnih tokov, ki so nujno odražali in spremljali evropsko demokra-tično revolucijo...
Protislovje    med    izpovedjo Prešernove velike umetnosti in
Ob
Prešernovi obletnici
Ovidova Pisma
Knjigam na polici antlčnih pisateljev in pesnikov Je Dr-žavna založba Slovenije pred kratkim pridružila še Ovidove Zalostink« (Tristia) in Pontska pisma (Epistulae ex Ponto) pod skupnim naslovom PISMA IZ PREGNANSTVA. Prevedel jih Je JOSIP JURCA in jim dodal uvod ter opombe, v kate-rih je pomembno zlasti podrobnejše opozarjanje na paralele med Ovidom in našima pesnikoma Prešernom in GregorčiCem. Zbirka je bila izdana v počastitev 2000-letnice Ovidovega roj-stva, ki smo jo praznovali marca 1958.
naho resničnostjo je končno' ukinjeno. Ukinile so ga naše Ijudske množice. Prešeren nam je danes dražji kot kdaj koli poprej. Hkrati se zavedamo, da lahko naša kultura ostane vredna Prešernove umetnine in njenih izročil samo tedaj, če BO ZAVESTNO ČRPALA IZ TISTIH          USTVARJALNIH
LJUDSKIH    SIL,     KI     NISO VKINILE          PROTISLOVJA
MED NASi.) KULTURNO DE-DISCINO 1N NASO RESNlC-NOSTJO, TEMVEČ SO RES-NIČNOST IN NJENE RAZ-VOJNE PERSPEKTIVE PO-MAKNILE ŽE DALJE OD TE-GA, K ČEMUR SO LAHKO SAMO SLUTILI TUDI NAJ-BOLJŠI KULTURNI DUHOVI , IZ   NAŠE   PRETEKLOSTL        '[
(B.   Kidrič:  Nekaj   misli  ob \ obletnici Prelernove smrti)      I
Zalostinke in Pontska pisma je Ovid spesnil v drugem de-setletju našega štetja, ko ga je cesar Avgust pregnal v daljne Tome ob Crnem morju (današnja Konstanca). Name-sto Ijubezni, ki je bila prej glavna tema Ovidove poezije, stopi sedaj na- to mesto pre-gnančevo trpljenje. Ko prebi-ramo knjigo, se pred namiraz-grinja viharno morje, na ka-terem krhka ladja z Ovidom-pregnancem le za las uteče po-gubi, in širna stepa ob Črnem morju z ostrim podnebjem, s trdnjavico Tomi, ki komaj brani svoje prebivalce pred napadi barbarov. In pesnik nam pripoveduje o bolečem slovesu od Rima, žene, prija-teljev, preklinja sovražnika, vzpodbuja ženo, poveličuje zvesto prijateljstvo, se spomi-nja doma in žene, prosi za mi-lost, upa in spet omahuje, praz-nuje svoj rojstni dan — sam, sredi barbarov ,ne da bi lahko s komerkoli spregovoril eno samo latinsko besedico, sam in obupan —  edina  uteha  mu je
le pesništvo ,čeprav ga dolži, da je prav ono (oziroma nje-gova pesnitev Ljubezenska umetnija) krivo njegove ne-sreče.
Ovida imamo v glavnem le za pesnika Ijubezni. To je po-vršnost, ki naj jo odpravi iz-daja njegovih Pisem iz pre-gnanstva. »Ni domišljije to sad, ne umetno sestavljena tvorba, inoje trpljenje samo ustvarja iz sebe si snov,« prdvi o njih Ovid sam v začetku pete knji-ge Žalostink. Lahkotnemu in ironičnemu opevanju Ijubezni, pijanosti nad sijajem »zlatega Rima«, celo bleščeči oblikovani plati — vsemu temu se odpove in pesi %i le še o bridki^ nesreči pregnanca, o osamelosti, o pri-jateljstvu, zvestobi, pesništvu, slavi... Ovid ni bil filozof, bil je »šaljivi pevec Ijubezenske nežnosti« — toda v pregnan-stvu razmišlja in njegove pesmi so sedaj polne misli in izre-kov, ki jih za njim ponavlja Evropa vse do danes. V takšna nasprotja je zajeto Ovidovo umetniško    ustvarjanje    in    z
vsem tera, ne le z lahkotnim in dovršenim stilom, je treba računati, ko govorimo o nje-govem kulturnem pomenu.
Kljub vsej učenosti, ki jo kaže v širokem uporabljanju mitoloških tem, motivov in imen, kljub resnosti in doii-vetosti, idejno ne sega v take globine, kot bi pričakovali. V veliki meri še vedno ostaja plemič uglednega rodu, zaže-leni družabnik in slavni pes-nik zlatega rimskega cesarstva, predan sijaju in užitkom svoje dobe. V svojern trpljenju tam v Tomih, daleč od svojega Rima, je sam, strahotno sam — ker še vedno ostaja prejšnji individualist, pesnik Avgusto-ve dobe, ki se namesto z di-rektnim političnim udejstvo-vanjem ukvarja z Ijubezensko poezijo in le redko še s slav-Ijenjem — toda nerazmišljujo-čim — cesarja in rimskega ce~ sarstva. Pesnikovo trpljenje ostaja strogo individualno in nima tiste splošno pomembne globine, kot smo je navajeni v novejši evropski poeziji (By-ron, Prešeren...). K vsemu temu moramo dodati še upa-danje umetniško oblikovalne moči, ki se v Pismih iz pre-gnanstva jasno kaže in ki ga, priznava tudi Ovid sam, spO~ radična razvlečenost, ponav-Ijanja vedno iste in iste misli: Zena, prijatelji — rešite me iz te strašne dežele. To je pa druga stran Ovidove poezije, kakor nam jo je prikazala knjiga Državne založbe.
Več pestrosti
(NadaljevaJije s
 strani)
nažih sfcupin Še zdaleč niso cdTaiz tnnožičnosti in splcšnega kmlturnega  stairja   na   univerzi.
Zato bi moral bitj prvi ko-rak za vzjbuddtev zaindmanja študentov ta, da bi kulturn« skupine v obliki touiltuirnih ma-tinej na&rtno prikaizovale do-eežtae svojega dela študenitcnm.. Skrbno izforan program s pri-mernim komeintarjem ter mor-da impraviziiraiiim razgovorom s poslušailci foi prav gotovo vzbudil zanimainje študentov.
Za slatoosti v študentov.skem ku'ltu.meim žiivljenju so pra-v gotovo koreniine že v s'lno P°-manjkljivi umetnosti vzgaji na sredngih   šolah,    kjer   mladega
 v tem smisliu sploh ne vz.gajajo (morda je ponelcod izjema književma uanetnost). Tako je treba še&e sedaj na unjverzi odpr-avljati kulturno nerazgledanost im pomanjkijivo umetnostno izobrazbo. To Pa mora biti tudi ©snoviia naloga kulturaih skupin, saj lahko u@otovd.mo smeše>n paradoks, da &o te skupin.e skorag bolj zna-n<i in prizaane v tujfrij kot pa med študenti, od koder izha-jajo.
V naše kulturno življenje bi biiio potrebno vnesti tudi več pestrotsti, saj se sedanje kul-turne skuipine bavijo samo s petjem in plesom. NujiHo je, da uvedemo tudi nove oibldke — raizstave slušateljev Akademije uporabljajiotih uimetnosti, kon-certe študentov Akademije za glastoo, nastopeslušateljev Aka-demije za igralsko umetnost, razstave umetoiške fotografije vseh študentov, ki se s tem ukva.rjaijio in ne samo v Stu-dentovskem naseljoi in Aka-demskem kolegiju) v kafcšai ljubljamskj umetnostni galeriji, obuditi v življenje fiilmski klub, za kar inuamo že predavatelje, strokovno literaturo in i^bor filmov. le primerne dvorane ne
monemo še dobiti. S takimi ob-Iii'ka'ini bi tudi zanimanje štu-dentov za kulturno živiljenje zraslo.
Piri vsem tem pa ne fei smeli delati sanio poisamezniiki, tem-več bi morala nuditi veliko po-moč zdTuženjd, ki se dcJsl&j za to sploh niso menila. To 3e tudi glavni vzrok, da je štu-dentovska gkdališka skupdna pri Delavskem odm tako ža-lostno raizpadilia, saj po njdh ni bilo niii biirokracije, ki bi obvestiLa štu-denle o skupini in jo v&aj malo propagirala. Zalostno je, da se nucwaroo pos^liuževati za r&klo-mo takih sredstev kot so tisk, radio in plakatiranje, ko Pa imamo svojo argan.izaeijo^ ki bi nas  laliko uspešno podprla.
Vse to je tudi ovira za uva-janje novih oblik kulturnega delovantja, naimreč bojazen, da \>q odpovedalo prav pri teh organizadjskih [a tehničnih po-slih, kj&r bi naim ravno zdru-ž«nja lahiko ogroonno pcwnagala. Če se ta odnos združeinj ne bo spremenil, verjeteo tudi kul-turno življenje na univerzi ne bo tako živo, kot t>i po svoji pom&mbnosti   moralo   bdti.
(Konec v prihodnjii številki)
Marjan  Tršar:  Trojica
CANTVCELL
CENTRALIJI
preden ga ulove, — ubil ga je zločinec Wesley Everest, ki je z glavo plačal svoj zločin. Ne bi hotel, da bi vam v mislih bili ti štdrje ljudje samo imena, ki ndčesar ne pomenijo. Misliti si morate, da je to ne-kdo, ki ga poznate in ljubite — da so to mladi Amerikanci, kd so vam kot rodni bratje. mladeniči, ki so komaj nekaj let starejši od vas, ki imajo očete in matere, ki sedaj žalujejo za njimi, kot bi tudi vaši starši žalovali za vamti, če bi vas nekdo ubil, mladeniči z l-okami, pestmd in blešče-6imi očmi, mladendči, vedno pripravljeni na smeh neustrašeni in prijazni, ki so jih zve-rinsko ubili, — zamislite si, kako kriče, ko umirajo v strašnih mukah. Mislite nanje! Spominjajte se, ko boste danes odhajali, da smo zaprli šolo v spomin na štiri mlade Amerikanoe, ki so darovali življenja za sr/ojo domovino — ki so darovali življenja za vas — prav tako, kot če bi ti štii-je ljudje padli na bojnem polju. Vem, da se morem zanesti na vas, da se boste spominjali, da boste odšli tiho in da na dvorišču ne boste kričali. Zdaj hočem, da vstanete — tiho — In da eno minuto stoje, tiho molite, med-tem ko bom jaz ponovil imena štirih ljudi, fci so padli. da bi Ainerika živela.«
Tiho so vstali. Z globokim glasom je prečita imena.
»•Kapetan Warren G.rimm-«.
Sklonili so giave.          ~~
»¦Dale Hub^ard.
Ben Ca^^asranria.
Aifred ^^c Alfresh.
obljubljnmo da ne bom.o ndkda:r tx>-2abila. da ste žrtvovali za nas svoja živ-ljenja.-«
Nikdar ne hom^ rnozabiii! V tišini so odšli iz r-Nooior^a Vorriar ^.b ni zanus+ilo nliti vznenTi^eni^ niti v'is da se dogaja Bakaj vzv:š»nee;a. niti občutek bolečine in
žalostti. Pred nočjo pa se je dogodilo še toliko stvari^ da je Kelly mislil, da se živ-Ijenje ne bo nikdar več vrnilo v vsakdanji tdr. Odšel je s Paulom Collinsom, da bi vi-del puške, ki jih je Paulov oče pripravil v svoji sobici; videl je nove stražarje pri vhodu v tovarno in pri dohodih v mesto. Nato je raznesel časopise, medtem ko so skauta pobirali germanofilske letake, ki so se skrivnostno poja.vljali po ulicah; prišlo je tudi do nekega pretepa, nekega prepir-Ijivca paso izgnali iz mesta. Tedaj mu je oče prepovedal, da bi odhajal iz hiše. Zju-tra.i pa &o vsi tisti letafci, ki so jih zažgali, zopet ležali po ulicah in ponovno so jih zažgali. Potem so se odpravili v hribovje. v pogon za wobbliji, tam pa so našli samo tega bolnega drvarja in starca z razbitim obrazom. Vendar je v vseh prevladoval občutek. da ni varno hoditi po gozdu. In nihče ni vedel, kaj vse se bo še zgodilo.
Ko so šli iz šoie, mu je Paul rekel: »Wobblije in gea*manofile bomo vse oobili.* Paulov oče je bil v mestu načelnik poli-cije in je to vedel. V hribih je cela vojska wobblijev, wobbliiji pa hočejo zapreti vse tovarne in delovišča. Paulov oče ie imol v svoji sobici zaboi vojaških pušk in krogla iz vojaške puške prebije celo železndški prag, po doižini. Wobbliji, kd so pobegnili \7. Centralirje, skušajo prodreti do gozdnih delovišč* v pogorju, zato vsi gozdovi kar mrgolijo. Kelly je poslušal vse to in gledal proti gozdovom. kii mu prej nikdar niso pov7,ročali strahu.
Zdaj pa je bilo drugače. Globoko v sen-ci, pod vjsokimi debli, v varstvu grmovja. so ge neslišno premikali izdajalci — Ne-amjeričanl Slišal je Ijudi, kako govore: -Oozdovi so polni wobblijev.« Prej je to pomeniio samo drvarje na oddaljenih de-loviščih, kj ao ved.no stavk3.1it    lenuh« in
germanofilsko razpoložene puntarje, kl med vojno delajo težave. Sedaj pa se je zdelo, da v zelenih gozdovih kar mrgold ljudi. Prej so bili wobbMiji močni na de-lovižčih, niso pa mogli priti v Paradise, ker so gospod Colldns in vsi novi stražarji in člani odbojkarskega kluba Paradise Lumber Company grozili, da jih bodo pre-bičali in pobiii, čim se prikažejo, jih na-mazali s katranom in povaljali po perju in izgnali iz mesta, če le pisnejo. Sedaj pa so bili tu, v gozdovdh. Gozdovi so mrgoleli od njdh. Plazili so se, neameriško potuhnjeno, skozi gosto grmovje in germanofilsko mol-če hiteli skozi goščavo šibja. Ves dan je Kelly gledal v zeleni zid drevja in razmiš-ljal o sivkasti sodrgd ubijalcev, ki so se skrili v njem.
Prišla je večerna poštna kočija in raz-nesel ie svoje časopise. Bilo je še petin-dvajset odvečnih izvodov TACOMA TRI-BUNE in SEATTLE STARA, toda nobene-ga izvoda UNION RECORDA. Prodal je vse odvečne izvode. Stari drvar, ki je ved-no kupoval UNION RECORD, ga je vpra-šal: »Zakai ne prodajaš delavskega časooi-sa?« Kelly pa je ponosno odvrnil: »Jaz raznažam ameriške časopise.-« Stari drvar ga je pogledal s studom in rekel: »Ti raz-našaš..., misliš.« V časopisu je pisalo, da so enega od wobblijev, Wesleya Everesta, že linčali. Osem novih so vrgli v temnico. Vsi bodo ubiti. Prav jim je. V časopisu je pisalo. da ie v Centraliji položaj napet in da se je bati, da bi mogli izbruhniti novi spopadi. Pisalo je. da ie guverner Hart priprav.ljen na akcijo. V vseh časopisih je bil guverner Hart pripravljen na akcijo in Kelly je razmnšljal, kaj neki guverner počne, ko ves čas samo stoji pripravljen na akcijo.
Zvečer pa so se. med predstavo v kinu, spst začeli nemiri Na žagi so tulile sirene /a alarm. Ljudie so v teku zapustili pred-stavo. Skozi mesto je dirjal voz in v slabi <;vet]obt se ie videlo. kako leže frtaki po Iesenih pločnikih In vrtovih pred hišami kot suho Hstje. S^ražarii so streliali v voz. Pred kinom se ip /Kv^p mn"7:ra. liudie so se pričeli razgovarjati. Pod motno ulično svetilko so Liudie pritajeno in vznemirjeno
podajali drug drugemu letake. Kelly je na hitrico prečital enega: GUVERNER HART, POSLUŠNO ORODJE TOVARNARJEV, je pisalo. Nato z veliki črkami: JE BIL TO UBOJ? RESNICA O CENTRALIJI. To so bild germanofilski letaki in vedel je, da jih ni treba čitati. WESLEYA EVERESTA SO LINCALI IN IZNAKAZILI. KER JE BRA-
NIL DELAVSKO DVORANO___DELAV-
CI. BRANITE ZRTVE NAPADA V CEN-TRALIJI!
Skauti so začeli zbirati letake in jih se-ždgati. Vodja skautov je iztrgal Kellyju letak iz roke in ga vrgel v ogenj. »Tako se to dela, Kelly,« je rekel ostro. Odvlekel je Kellyja do mesta, kjer so se ostali člani patrole Črnega Orla postavilj v vrsto kot vojaki. Kelly ni maral vodje skautov. Ime-noval se je Froggy Anderson, bil je učitelj telovadbe in imel je spričevalo o dokon-čani srednji šoli, vendar so se mu otroci posmehovali, ker je preveč govoril. Kadar so šli na izlet, jim je Froggy Anderson ka-zal razne vrste drevja, nji^ovo listje dn posebne znake ter jjm pojasnjeval, da ob-stajajo ženska in moška drevesa, prav tako, kot so m&d ljudmd moški in ženske. Skauti so govorili, da je Froggy Anderson kdaj pa kdaj izginil v gozdu. da bi objel kakšno lepo drevo ženskega spola. In vedno, ka-dar je pripovedoval zgodbe ob tabornem ognju ali po sestankih poučeval skautske spretnosti, su je posajal otroke na kolena.
Zdai Je bil odrezav in odločen. »Dobro, tovariši,* je rekel. '>Zberite letake. čimveč jih morete, in jdh prinesite meni. Ne zadr-žujte se nikjer in ne prepirajte se. temveč samo zbirajte. letake, čdmveč morete. Pa-troli, kii bo zbrala največ, bomo dali pri-znanje.«
Skoraj do polnoči so tekali po ulicah, zbirali letake in jih prinašali na ogenj. Paul Collins je rekel, da bo njegov oče vsem kupil nove uniforme zato. ker zaži-gajo letake.
Ponoči je bilo čuti pretep v skladišču goriva in stražarji so izgnali iz mesta ne-kega crvarja. Zbrala se je mno?ica ljudi in nekdo jim je poskušal govoriti, pa je inženir pripeljal lokomotivo iz kurilnice in
privezal vrv sirene, tako da nihče ni mogel slišati, kaj jim tdsti človek govori. Kelly je še vedno zbiral letake, ko ga je našel oče. Iskal ga je že od tedaj, ko so začele tuliiti sirene. Prisilil ga je, da je odvrgel letake in odšel z njim domov. Doma ga je zgrabil za ramena, ga tresel in mu govoril z glasom, ki je drhtel od jeze: »Ne mešaj se v to, sinko. Si razumel? Če te še enkrat zalotim, da počneš kaj takšnega, te bom tolkel toldko časa, dokler bo še kaj življe-nja v tebi.« Kelly je odšel v posteljo, na pol bolan od vznemirjenja in sramu, in med-tem ko so ostali otroci še vedno tekali po ulicah in so s.9 ljudje menili po vogalih, se mu je v glavi vrtelo od mdsli o wob-bldjih v gozdu, o svobodnih, blestečih m/ sfcih iz alabastra in o mrtvih vojaMh, kak» leže na ulici kot t.isti štirje drvarji. ki jih je pobilo, ko se je zmšil veliki žerjav in katerih telesa so pripeljald v mesto in so Iežala stegnjena na tleh tovorne postaje, vse dokler ni prispel mrtvaškd voz in jih odpeljal.
Zjutraj so se spet pojavili letaki in skaute so oprostdli pouka, da so jih Šli pobirat. Na vodni stolp je nekdo ponočl napisal BRANITE FANTE IZ CENTRA-LIJE. Okrog tovarne je bilo še več stvs^-žarjev, na cesti pa množica ljudi s puškaml gospoda Collinsa. Letaki so bili enaki onim, ki so jih že prej zažgali, ampak zdaj jih 1e bilo več in bilo je utrudljivo, da so jih moraM zopet zbirati in zopet sežigati, ko pa
so jih že enkrat sežgali___Opoldne so ŠU
v pogon za wobbliji v gozdove vzhodno od Paradisa in tu sta Kelly in Pau! Collin« našla tista dva wobblija. drvarja. ki j« pred nečim bežal. in norega starca z raz* bitim obrazcm.
(Konec v prihodnjj številki)
Opomba: Wobbliji, člani organizacije I. W. W., International Workers of the World, »med-narodne zveze delavcev«, ameriške podruž-nice Kominterne.
 Olymipjia
 da greano z njii)mi na smutarskj iziet, na kaitetrem bo_ do izvediLi simiuičairsiko tekmova-nje za študeinte. Pireteklo nede-ljo smo se jim pridirujižilii, Na Vrtsiti je bilo prvemsfcvo zia štu-deinite gozdiairstoa i« RMTK fa-kuitete.
Organiizatarji &0 za razljfco Od Prejšmjiiih dveh podiobnih iz-iletov v Kranjskio gotro niaimera-vali izvesti tekmova<nje v Zle-beih pTd   Medmem.   Ta   n,jihiova
 pa je imeta za posle- da se mnogi prti|jiavlj©nci  udeiežilii izleta, talko da se Je o'b diveh Kiompasoviih avtobu. eiiih zbralo le mekaj nad štini-deset sanuičairjev im izleitnikov. En avtobug je zadiostoval in »o se vsi »nia'bastali« vanj, drugega Pa ao poBlail] nazaj v gatražo. Sk>er je nekaj študenitov vs,o vožnjo stalo, vendair se zato ni-80 preveč razbuirjaLi. Študenti seveda tiudi niso ziatajili v po-gledu točnost^ tako dia je avto-bus odiriindl miaJl© pred pol Otsmio uno.
Preden pa smo se odpeljali, nas je vodstvo prdjetrvo prese-nefcilo s teim, dia &o spiremendli cilij izieta. v Zlebeh so bile za-ii juižnega vreimena neugodne  nazmere za izvedlbo te*k_ movanja. Studerutom je biL0 dia-n>o, da z glasovanjem odlačijo, e^i gredo na Knvavec ali v Krainjsiko goro. Izid je bil taile: eoa tretjjima za Kranijstoo goro,-©stali zg Krvavec. Na podlagi slabo utemeljenah razloigio-v fi-nančnega značaja, pa smo ee monali podrediiti ifiainjšini (žal so Mli med njimi tiudii člami vodstva), in odpeljali smo s© v Krtamjsfco goiro. Med vožnjo je  bdlo precej negodovainja glede deimokmtičnio^ti odiloi&ainja, ven_ dar so se tudli najbolj tirdovrat-&i zastopniki načel demotoracije i      ko   stimo   v   bližini
Smučarji smo bili v Kranjski gori
vratca. Novopeičenii sodniki na vratcih &o v rediu iizvrševaM svojo dolžniost im teikmovalce, ki so zgirešili viratca, prijazno nagovairjali, da se vrnejo in pravilno »vzamejio« vradca. Po-hvaliitj je treiba veliko uvidev-nost le teh tetomovalcev, ki so s sviojim discipliniiirainirn vede-njem olajišalj delo neizkušeme-mu sodiniškeimu kadru.. Tako ni bdl noben tetomovalec drakrvali-ficiran. Le nekaj jdti je podleglo borbj s hitroisitjo, vraitoj in &miučml in &o odstopili od tek-inovanja.
Progo ©o vozili tudi telbmovalci Olyimpie, seveda iizven konku-rence. Na te^kmovaaiju pa smo iimeli tudii mlade gosJte, te'čajni_ ke neikega simiUičarsfcega tečaja, ki so tako preizikusiiLi doslej osvooeno znanje. Poikazoli so, da že pirecej zmajo, saj so nekateri od njdh dioseigli čase, k,i bj si jdh želel mairsiteateri od naših smuičarjev.
Organzacija t€'kimovanja je bd-la z.a sferomno, inteimo priredd-tev kar dobira. Precej so k te-mu pripomogli »niovopečeni« sodniki, ki so s svojdim delom memda razbremeinild n&kiaj smu. ^airjev Olympie, da so ti lahko tekmovali. Zelelj bi si lahko boljšo olbv^ščevalno službo, saj sm© rezrutate epoznali šele ob ccdhodu iiz Kranjske gore. Pa tudi Bedaij v Ljubljani ne razpo-lagamo z naitančnejšimii rezul-talti.
Ko je boJio teikonoivanje pri kraju, smo že lepo pospraviii za seboj. Smmčairjem se je za-hotelo š© nekarj neoirganizirane vadbe in voižaje in s0 pohiteli k vzpeiDjača. »Boisi«, epremilije'-valci, kateanim sta se pridmžila
REZULTATI DVEH SMUCARSKIH NEDELJ
Smučarskega prvenstva študentov AGG fakultete, elektro-strojne in prawie fakultete, ki je bilo 17. januarja v Brsnini v Kranjsiki gori se je udeležilo 62 tekmiovalcev, od tega sedem Studentk.
Tekmovanje je dalo sledeče rezultate:
Studentke: 1. Pipan Marija (AGG) 0.62.0; 2. Cučulovič Erika (el.-str.) 1.29.0; 3. Pogačnik Alenka (pr.) 1.47.0.
Studentje: 1. Jemec Janez (AGG) 0.54.0; 2. Ražič Niko (AGG) 0.61.0; 3. Tomažič Tomo (AGG) 0.62.0; 4. Rosina Aleš fe>ravo) 0.62.0; 5. Pungerl Jože (elektro) 0.63.0; 6. Kuhar Ignac (strojna) 0.63.0; 7. Pajer Jože (B,tnoana) 0.65.0.
Izven konkurence so bili v A razredu doseženi nasledrvji Kezultati:
1. Jamnik Tomaž 0.53.0; 2. Sarec Janez 0.57.0.
V nedeljo, 24. januarja pa so biili na vrsti študentje fakultete za rudarstvo, metalurgijio in tehnično kemijo, štu-dentje gozdarstva in tekstilne kemije ln filozofije. Tekmovalo je pet študentk in 30 študentov.
Studentke: 1. Klarič Vera (fil.) 3.05.8; 2. Rode Ana (tekst.) 3.34.8.
Studentje: 1. Rak Inko (rudar.-metal.) 49.0; 2. Gido Rozman (rudar.-metal.) 51.0; 3. Doleček Valter (kemija) 55.0; 4.  Smuc  Matjaž  (tekstil.)  55.9;  5.  Pirkmaijer   Saža  (gozd.)  58.8.
smučairsike opTeme, aanpak P°~ vseim v »oivdlu«. Spirva je ^P6-šadija« z Ziavisitjo opazovala prijetnio smuiko svojih kolegov, potem pa smo se odilioičild za od_ hod v višje predele s sedežno žičnioo. Miarsdikdo od nas j€ bil prvdkirat v Kranoski gori, odkar obstoji ta koristna ustanc/a in se nam je vsem stvair zdela nadvse prijetna. Le predolgo Čakanje miorii vse one, jjj bi se radi hitro »zategnili« po Vitran. cu navz^or. Končno smo le pra-šili na vTsto in vožnja nam je taiko prijala, dia smo presedli še na drugi del. Tak0 smo &e v kra*kem čaisu znašli nad 1500 m vdsoko. Vreme je "b-ilio še dokiaj , tateo ^a smo iimeili precej  še posebej pa s0 nas  gioire v ziamejstvu in  je bilo vsem pran/ žal, da niismo bili bolje pcdkovand v zemljepisu, da bi vedelj^ kaj v®e simo videli. Naš fotorepor-ter se je n.a vnhu taikoj odpra-vil isikat lepe motive, ostalj pa sm,o se izpoistiavild vedno bolj poijemajočim somčndm žarkom. Voznd red žičnice in pričetek mrzlic sapic sta n,as prim&ra-la, da smo se kmalu odp.ravild navzdol, tudj tofcrai; seveda z žič^idco im spet smo morali umiaiknitj poglede, ko smo se s-reoavaili s smučarji, kd so se peljali navzgor. Vedno ssmo ču-tiU očitujoiče pioglede na sebd češ, poglej penizioniste, kair brez snvučk s& vozdjo z žičndco, pa čepTav &o saimi mlada, zdravi fantje. No, pa je tudi t0 miini-lo in že srm0 hiteli k aivtobtisu zaradi pregovora: »Kdor prej pride, prej ugod.no sedi«, saj smo vsi vedeli, d>a je v avto-busu nekaj sedežev premailo. Tam pa so 'bili tiidj že nekateri smiulčarji, ki &o že koinčali svoje smučairsko  uv-eiljiafvljainje.
Ogledali   smo   sd    tudj tekiruovanja.    'B&k>    n protestov, torej bi se     ho n,0  odipeljald.  Ne gre pa, da bi prekdmili  tradicijo, zato smo še malo počakali, poitem pa se več ali   main.i   udiotono   razvrstili na sedeže  in   poleg  njih   in  se   le odp-eiljali. Ob zvakiih radia nam je vožnja hiitiro niinila.
Z nepriifoaikfvvainiiim ilzletom Sim,0 bili nadvse z.adovioljni, le doima j,e. v čašo lepih diaživet)i(j kaniOia gren/ka toaplja. Domači narnreč niso opaizili prav nii>5 uspeha miorjega prizaideivanija, sprecmeniti v nekaj uiraih vsaij deloma bairvo kože. Izleti pa bod0 še vse do marca in upam, da bom drugič imel Več uspe- tudi v tem oziru. Vs&m štu- \ , ki niimajo čafia aii fi- | h možnosti za dailjše bi- ' vanje na smuičiščih, pa piriiporo-čam, da se udeleiaijo teh izletov, ki jih v okvim Zveze štude.n-tovskiih športnih orgaiiizaci.i prirejajo  simiuičarjd   Olympie.
Tržan
Sturen
Lesc uigotovdli, da se nam obeta lepo, sončmio vreme.
Avtotous nas je odliožil v sami Brsnini in isimiučairijd &o se takoj predali beli ofpcijinasiti. Smučairji Olympie pa so pripravljiaili pro-go za teikimovanje. S pripraviaimi 610. bilti iraizmeiroima hitro gotovi. Tudi izletnikd in spreimljevalci iekmovailcev sio bli povabljeni k sodelovanju in so P° kriitki in jasni razlagi osmovndh pnavil za  v slalomiu niapredo-
tudi dva predsitavnika študen-tovskega feta, pa so tudi poča-sd priroimiali z,a njiimi k ži&nici. Sevedia je bilo izirečenih precej »ciTii(leikii!h« besed na račun mu-haste usode, ki nas je nepri-pravljene pripedjalia v zimsko-špotrtni   oentetr,   ne   samo   brez
ja v
vali v kointroilorje pri vratcih. Med teikmovaloi so bila tudli deikleta, ki so sPrva gliasino P'no-tesitiirala, ker so moriala voziti po i&td progi fcot fantje. Vendar so se kagneje kljub temu (seve-da z bolj ali manj diramatičnd-itti ziapetlyaji) sptistjle od same-ga za'četka. Ta prvd del proge pa j« ne samo za dekleta, pač Pa tudi za diruge predstavljal hude težave in mniogi so p>riš.li navzkir!i'ž s sminčmi, pa tudi s  n  pravHmo vožnjo   sikoej
FOTO: JOCO
Gornik
Mariborčani v šahu najboljiši
24. jainuarja je bil &ahovski brzo-potezni turnir med študentovskimi pakrajinskimi Mubi. Turnir je <w-ganiziral in vodil študentovski klut> Zeniea, organizacija turnirja je bila ena njegovih. prvih večjih j
Na turinirjii je sodelovaio 8 klu-bov od & priijavljenih. Ekipe so bile dokaj izena^ene. razen Mari-borskega aicademskega kluba, ki je polkazal očitoo premoč. Levji delež ao jim na tem turnlrju prav gotovo prinesll njthovi trije prvo-kategornau,
Končni Virstni red:
1. Maribor&ki a)kad©nis.ki kluto (Maivrie, Studnička, Horvat, Maje-1«) 2OJ5;
2.—3. Pfcujski akademski kluib (CI16. Mavrič F., Mavrič E., Detoe-ljak) in AkadGimjs4ci kluib Lašiko (Draksler. Sprajc, Jaabec, Suhelj in Kepe) 15,5;
4.  Študentovslld klub okraja No-vo mesto (Picek, Tisu, Dejak, Hro-vatid) 15;
5.  Zemiiški študentovski klub (Glo-govac, Teletoak. Todoroviž, Dosta-nič. Poljak) 14,5;
6.  KluJb goriških študentov (Tin-ta,  Sinkovec,  Grgič,  Mozetič)  11,5;
7.  Klub   pirekmurskilh    akiademi-kov    (Jecelj,    BoLčič,    Hajdinjak. Koroš&c)  11;
8.  Prleški      štud«ntovskl      klub (Prelog, Zagernik, Poštrak. Poto^-nlk) 8,5 tooke.
Mariborčani so za osvojeno prvo mesto prejeli od organiiziatorja v trajno last pokal. Predsedniik MAK j€ iizjavil po turnirju: »Zadovoljen sem z organizacijo in z našim usipehom, ki smo ga na tihem predvidevali že na začetku turnir-ja. Ce bi naži fantje igrali resneje, bi bila lahko razlika še večja.«
Predsednik študentskega kluba Zenice tov. Dostanič: »Z organizi-ranjem danažnjega turnirja smo hoteli doseči, da pričnemo z med-klubskiml srečanji, kar .ie del na-šega prograima, da zbližamo in na-
vežemo tesnejše stike med zeni-škimi in slovenskimi študenti in da se naš novoustanovljeni klub pokaže tudi v ja.vnosti. Z rezulta-tom naše ekiipe n.isem povsem za-dovoljen^ Upam, da se botao spo-mladi, ko too na vrstl nogomet ali odlbojka bolje odirezaJi.«
Začetek medklubskilb. srečanj je torej tukaj. Upajmo, d'a lx«no v prihodnjih mesecih še večkrat lahiko brali o podobnih tekmova-njih, ki kažejo na aktivnost po-krajinskih študentovskih klutoov, prav tako pa tudi na želje in po-trebe študentov po večjiem in bolj množičnem udejstvovanju na ša-hovskem in športnem področju.
Prvenstvo univerze v namiznem tenisu
V stekienii divoirani v Praža-kovi ulioi j<e bilo 27. ja-nuarja prvenstvo Ijuibljanske univeirze v namiznem teoidsiu. Tekrnovaiai so billi razdeiljieiii v cbve s*kupiini in isicer ®o igrali v A reigisifari-rani igiralci, v B pa neregastiri-rani. V A je bilo prijavlljenih 36 šttidienitov, v B pa 92, V žeaigki kankuireinci pa je pniišila na prvenstvo le §na študieintka.
A skupina:
1.  To.m!ažlč  (ekon.)
2.  Koojan (pravo) 3.-4 Stadima   (ekon.)
Sazonov (gradb.)
B skupina:
1.  Unaaaiič     (rud.-metal.)
2.  Wallas (gradbena) 3.-4. KJemenčič (rud.-m©t.)
Stres • (geodezija)
Razširiti delovanje
Zupan
Studentovski  taborniški   klub
obstaja .na univei-zi že tretje le— to. O nijegovem dosedanjem de-lovanju labko rečemo, da je biLo iprecej pa,siv(no. Vznoik te-mu je, da klub ni znal, oziroma ni imel možnosti pritegniti v svoje vr&te oimveč študentov tabornikov.
Ce se bežno ozremo po skle-pih in programu dela, ki so si ga zadali na lanskoletnem obč-nem zboru, vidimo, da so t© na-loge uspešno rešili. Najbolj po-hvale vredno je, da se je 31 čla-nov od skupno 54 udeležilo de-lovnih akcij in to z velikim uspehom, saj je med njimi 6 udarnikov in trije pohvaljeni. Med1 počitnicami so se udele-žili tudi treh pohodov po par-tizsnekiih pot-eh: pohoda na Je-lovico v sklopu bohinjsko-bistriškega odreda, pohoda po poteh XIV. divizije in obiskali so PohOTje, kraj, kjer je juna-
Agronomi športniki
Rak
 agronomi je vedno vladalo veliko zanimanje za šport, vendar se je v vsem dosedanjem šport-nem ude.istvovanju opažala ne-množičnost in presiaba organiza-cija. Vsega tega se je združenje agronomov zavedelo in je letos skleniLo. da ustanovi samostojno športno   sekcijo.
Ustanavn: občni zbor Je bil 16 januarja 1960. Stevilna udeležba je pokazala navdušenje agronomov za športno udejstvovanje. Najve^ so govoril: o bodoCem delu, ki naj zajame čim širši krog študentov, tudi tistih, ki se seda.1 s športom ne ukvarjajo. Gojitl je treba čim-več športniih panog. Na medfakul-tetma   prvenstva   je   treba   poslati
močnejše ekipe kot dosedaj. Zato, je treba pregledati najprej lastne vrste in organizirati prvenstva med letnlki. To bo pomembno tudi za poživitev športne dejavnosti na sami fakulteti, za vključevanje no-vih ljudi v vrste športnikov. V na-črtu deLa je tudi organizacija po-vratnega srečanja z zagretoškimi študenti agronotnije v atletiiki, ša-hu. odbojki, namlznem tenisu in košarki.
Prvi uspeh nove Sportne seltcije je pTostor, ki so ga dobili na raz-polago. še ta mesec bodo začeli z vadbo v vs&h panogah, ražen za nogmet in strelstvo, plavalci pa bodo verjetho morall počakatl do
polet.1a. ali pa se bodo morali za-dovoljiti s suhim treningom v te-l<D'vadnici.
Se vedno velik problem športne sekcije je pomanjkanje finančnih sredstev, ki so potrebna za orga-nizacijo srečani, posebrvo srečanja z ZL.grebškimi agronomi ter za na-bavo najpotrebnejših rekvizitov: žog za ko.šarko, nogoinet in odboj-ko, loparjev in žogic za namizni tenis, šahovskih desfc ter zračne puške. Ko bodo prebrodili ta pro-blem, se bo delo nove športne sek-cije razmahnilo, šport bo med agronomi postal množičen — to je najvažnejše — jn usjpehi na med-fL.kultetnih sreianjih bodo 2e ve^ji. Maruši* Ivan
ško izkrvavel Pohorski bata-ljon.
Izletov, ki so jih prirejali, so se vse premalo udeleževali. Po-manjkanje časa je kaj slabo opravičilo za to. V bodoče bo-di prirejali izlete vsako nede-ljo, in sicer v manjših skupinah 4—5 Ijudi, ker so doslej pri več-jih izleth nastale težave zaradi tega, ker so bili udeleženci iz različnih fakultet in je bilo težko vzkladiti prosti čas. Poto-valni tabori so uspešna oblika delovanja, saj si poleg oddiha in razvedrila, ki ga nudi tabor-jenje, seznaniš tudi z novimi kraji. V bodoče bodo ti tabori še boli zaživeli. fgj imain na razpolago dvanajst šotorov — trojk, kar je pri sedanjem šte-vilu članstva precej.
V marcu in aprilu so organi-zirali vodniški tečaj na osem-letki Vič. Tečaj je bil vestno pripravljen in izveden. Tu so ustanovili tudi novo taborniško enoto, ki pa žal po svoji usta-novitvi junija ni zaživela zara-di počitnic in sprememb med učnim kadrom, ker je s tem na-stala vrzel v vodstvu enote. V jeseni so bili stiki znova vzpo-stavljeni, vendar je bilo stanje takšno, da je bilo treba pričeti vse znova.
Tudi na športnem področju študentje-taborniki aktivno de-lujejo. Udeležili so se tekmova-nja okrajnih taborniškin. enot v strelja-nju, šahu, odbojki in na-miznem tenisu. Zmagali so v streljanju, šahu in odbojki ter so bili ekipno končni zmagova-Iec tekmovan.ia. V bodoče bo to tekmovanje postalo tradicional-no  ter bodo   skušali   pritegniti
,Limveč taborniških enot Ijub-Ijanskega okraja. Udeležili so se tudi Pohoda ob žioi okupi-rane Ljubljane.
Bilo je š» več večjih ali manjših akcij, ki so bile bolj ali manj uspešne. Pri vseh teh akcijah so spremljale klub do-ločene težave. Ena glavnih ovir za še bolj uspešno izvedbo akcij je bil finančni problem. Denar, ki so ga dobili od okrajne zveze so porabili za nabavo rekvizi-tov, obljuba občinskega odbora SZDL Vič pa je ostala žal le obljuba. Tako so bili v precejš-ni meri prepuščeni lastni iz-najdljivosti in prav zaradi po-manjkanja sredstev je marsika-tera akcija žalostno propadla.
Problem članstva, ki je glav-na ovira za uspešno delo v klu-bu, bodo' rešili z boljšo prapa-gando med študenti. Od tabor-niškib. enot pos-ameznih krajev bodo zahtevali seznam članov, ki prihajajo na študij v Ljub-Ijano, saj se večina teh ne vključi v študentovski taborni-ški klub. Predlog, naj bi bila na vsaki fakulteti taborni§ka eno-ta, vse bi pa skupno tvorile ta-borniški odred, bi, mislim, š<» največ doprinesel k pcvečaiij« članstva  v   klubu.
Bolj aktivno delovanje in s tem večje zanimanje za klub, pa bo brez dvoma doseženo z novo obliko delovanja taborni-kov. Taborniška organizacija naj bi postala oblika družbene-ga delovanja na vseh področjih. Našira študentom tabornikom sedaj, ko imajo na razpolago -.-cisit-^r. to r^ bo fcežko, zato pri-čakujemo od njih v bodoče )l» večjo  aktivnost.              B. E.
V času brezdelja
No, kaj pa misliš! Otrok pri njenih letih!?
ZDAJ BOMO PA UKRADLI IDEJO NBKI DRUGI TRJBUNI, OZI-ROMA »SKUSAMO NA-CETE MISLI NADALJE-VATI, IZPOPOLNirrl, ALiI« MALO MANJ PU-BERTETNO   NAPISATI-
Akademski kolegLj, soba Ste-vilka 1960.
Joj, joj, joj. Polno Marilynk in Brigitk, izrezanih in prilimanih na stene. Joj, joj, joj, celo Armstrog je med njimi in Sput-nik. Sirašno originalno in doži-veto.
In tehtna vprašanja novin&rja. ki najbrž še ne zna stenografi-rati. In pozorna, silno pomemb-na kretnja, s katcro preloži dudko iz enega kota ust v dru-gega:
»Ali vas morda pogled na te podobice osveži med študljem?«
»Ne, ne, kje neki! Nalimali smo jih zato, ker je zid umazan, kar je sled mladostnega izživ-ljanja.«
»Joj, joj, joj! In kje ste dobili
to Anlto Ekberg, to atomsbo, atomsko, atomsko bombo?« Tu bi moralo glediti &e precej be-dastih narekovajev, a ni prosto-ra. Potem bi moralo slediti še i precej izgubljanja minut. ur, dnevov, tednov, mese«ev, let, pa ni časa- Potetn kolektivno PO" grruntajo vsi skupaj, da so brez ficka in Tomaž, ki najbolje pri-poveduje in opiše tako stanje, pove štorijo, ki bi jo noben fca-sopis pod soncem ne objavll. Tista Tribuna pa jo je, ker ima Tomaž teto v uredništvu. Ne bomo mu očitali mistJciama, sa-mo ielimo, da Tista Tribuna pošlje Tomaževo teta k nam, da jo izšolamo za pisanje gasllskih vesti, pisanje o bodoči inteli' genci pa naj v prihodnje pre-pusti nam.                    Sčurek
P. S.
Ko bi bila slika študentovske-ga brezdelja res tako revna, koi je neslano napisano v Tisti Tri-buni, neslano bi lahiko upra-vičeno obupali nad našo študen-tarljo.
ABSURD V SEMINARJU
Bila je nevihta, bilo je mrt-vih. Na obrazih študentov lepe umetnosti so bili namesto oči nekrologi, namesto jezikov težki venci, rože. Za one, ki jih ni več, in za tiste, ki bodo prišli. In neverjetno, v seminar lepe umetnosti je stopil ab-surd. Studentje strmijo in po-slušajo, poslušajo in strmijo, pa vseeno ne razumejo. Ab-surd razume, govori, ne ra-zume in spet govori. Ko svoje telo posadi na močan stol, za-gede njegovo mesto nekdo iz-med  študentov.
Govori, bere, jeclja. Se ni prebral polovice popisanega papirja, že je ves prepoten. Njegov jezik ni več disciplini-ran, govori kar po svoje, ravno nasprotno od tistega, kar je prej napisal.
Absurd bi rad govoril, pa le posluša. V rokah drži zvezček in preudarno lista po njem. Ko študent to opazi, mu zač-ne curljati po čelu. Študent obrne   poslednji   list.
Absurd vstane, vzame kredo in piše po tabli. Tabla je pol-na številk. Množi, deli, sešteva, odšteva, koreni, potencira, in-tegrira. Nekajkrat s^ mu za-takne, ko pa le uspe, se obrne proti avditorju in njegov obraz se smeje od tihega zadovolj-stva.
Študentje topo strmijo v pi-sano tablo. Absurd je skoraj nekoliko  užaljen.
V tem se razprava odvije od nerazumljivosti do konfuz-nosti in absurda. Nekateri so sklonili glave, drugi se držijo za želodce, da ne bi bruhali. Le najpogumnejši še vedno to po strme v s kredo popisano tablo. Nekdo se le okorajži in ves bled in prepadel jeclja: »Meni se zdi, da to vendarle ni tako dobra naloga, da bi jo lahko predlagali za Pre-šernovo nagrado«.
~Se  vidi,   da   ne  hodite   na
predavanja in seminarje. Od-slej bomo diplomske in semi-narske vaje ocenjevali kolek-tivno po naslednji šabloni. Za boljši pregled bomo vsako na-logo razdelili na novosti, ki jih vsako delo prinaša, upoštevali bomo koliko tujk je organsko vključenih v tekst in to zelo natančno in končno se moramo še danes sporazumeti s kakšno raziskovalno metodo bomo ugotavljali 'kvaliteto   in   koli-
čino porabljenega papirja. Vse te faktorje bomo ocenjevali s številkami od minus 0,573 do 3,3/7. Dobljeno vsoto bomo de-lili z 1,32, dobljenemu številu pa prišteli faktor S, ki varira od 1,959 do 2,960. Tako bomo v naslednjem obdobju prišli do popolnoma objektivnih kolek-tivnih ocen seminarskih in di-plomskih del. Odgovornosti, pa kljub tako natačno izdelanem sistemu, nočem prevzemati na-
se, zato bomo ocenjevali skup-no: JAZ, tovariši asistenti in moji tovariši slušatelji.
UPAM, DA VAM JE SEDAJ VSE POPOLNOMA RAZUM-LJIVO!?!«
Epilog: Dva študenta nekje v zadnji klopi sta si že nekoliko opomogla.
Prvi: Da, to pa ti je sistem-ček. Ga razumeš?
Drugi: Skoraj razumemGA!? NIKO L.
NAŠE GLOSE
»Aslstent  mi   je  sprejel  pro-       »O,  le  zakaj  sem tako
gram!«                                            in izpit je č«z pol ure!«
»Kafeo pa to?«
?—«
Kafeo pa to?«                                »—?—«
Včeraj eem ga zasaiil z mojo       »sinoči sem v kinu sedel pred
»Ni mu tolifoo do glave, kot za nov klobuk!« je potem na-vzočim pojasnLi Freunoe.
sestro.«
Prvl bruc: »Bratec! V tistih dveh knjigah z.a naš študij je 10 kil.«
Drugi bruc; »Da . . . vem. Z eno, ki je ležailia na poribanih tl€h, b!  me mati kinaliu ubila.«
profesorjem.«
»Kaj si dabil za Dedka Mraza?«
»Sporočilo od doma, da Mi-klaivža ni več.«
Tine: »Pravijo, da na Veneri teko  reke  navzgor.«
Tone: »Da( pravijo, da se bo eicktrika   pocenila.«
Tine: »Ampaik, Tone. strela fr-damana. Za noben razgovor nisi! Toda, rečenn ti: ko bo moj sin  diplomiral,  pojdem tja  po-
Janez in France sta neikoliko z.amudila. Avtdbusiiua vrata so prip-rla Janezu glavo !n je kriičal na vse
Fakirjeva solata
France Prešeren — Branko Šomen: SOBICA DOMAČA
Preljuba, topla sobica domača, kjer postelj mojega stoji kolege! Zakaj me žeja zla iz tvoje nege speljala spet je kot golj'fiva kača.
Ne vedel bi kak v mačka se prebrača ves vermouth, rum in šmarnica prekleta. kak hlačnica se v hlačnico zapleta. Ne bil široke ceste zdaj b'igrača!
Bila je ulica kot steza parka in kot žvečilni gumi raztegljiva, brezkončna kakor morje, jaz pa barka,
TRI TRAVESTIJE
France Prešeren — Branko Šomen: TRI ŽELJE ANASTAZUA ZELENCA
Če želje bi veljale kaj, bi želel tri reči: dekle, en prima stan in fič bile bi želje tri.
»Čemu, povej, ti bo dekle?« Da v postelji kosti pogreje mi, ko tok se spet za večkrat podraži.
»čemu, povej, ti prima-stan?« Da lahko ženko brž dobim, če se le malo pobaham, da vse noči v njem sam prespim.
»čemu, — povej, ti zelen fič?« Da vozil bi vse dni — od Most se tja na Vič, dokler štipendija vzdrži.
Geodeti so pr«d 5olo merill cesto. K njlm j« pristopll ne-kdo in jiti prosdl, naj ga 1«-merijo. Takoj 9o privoliili in na-merili 195,12345 cm s poridirž-kom, da peta decimaHka ni zanes-Ijiva.
»Hudimana,« je rafcea mož, »na notrsnjo upravo moram. V osebni mi že 15 i«t piže: vlšina 172 cm.€
Prijatelj: »Pravijo, da na igralski  samo afne guncate.«
Profesor: »Ah, pojdi no! Uči-mo že, todia giusiCa jih ne nobe-den«.
»Upri se! V dirugem letnibu univ&rze si, pa te š© vedno si-lijo k violini!«
»Saj sem se, pa so me prepi-sali na tolavir.«
OSTAVKA
Izibriihnii je in skoiil na mizio, da smo ©a vsi videli;
»Ne, nič več! in komur koli to povem: blagajnik ne bom več! Vsak ml dopaveduje, da nima. Včeraj me je nekdo vpra&al, o<l kod imam novo kra-vato! Hudi<5a, pa že dva meseca lovim ta drobiž po univerzi. Posliušajte, članarino sem pla-čal in ne maram več biti bla-g»jnik. pika.c
NATECAJ
Vabitno vse pisume, ki bi radi br«z truda zasluiili, naj nam sestavljajo nove, zanimive, prirvlačne,         il
ki rada sidro v pojstlo bi spustila, a se je že pred sobo potopila — telebnila v odprta usta jarkal
RADIJSKE REKLAME
za   novapečeni    pralni    pražek OSKAR.
Svoje  umotvore naj  predlože fear vratairju v selekcijo.
RTV  Ljnbljana
KAKO   OBVARUJEMO BICIKLE PRED TATOVI
FILOZOF, ki je tutii taborni1
JUiHITEKT
21GR0N0M
PRAVNIK, ki pa tega pravzaprav ni nameravd
ŠTUDIJ V VELIKI ČITALNICI
France PreSeren — Branko Šomen:
BRUCV
Kdo zna
butelki izpit', ki na mizi tej sta!
Kdo ve
lenobo odgnati, ki kljuje srce
od zore do mraka, od mraka do dne!
Kdo uči
prepisat vas vaje prešpricanih dni, ¦prfoksom nikoli več priV pred oči, se faksa izognit, da te ne vmori!
Kako
bit' hočeš ti bajta in ti pretežko
po krokanju nosit pokonc' je glavo!
Stanu
študentskega spomni se, pij brez strahu!
Knrjižniča.rja v velifci so obziidah z rmlečnimi šipami. Najibrž z.ailo, da ne bi kilepe>tal z v&aiko punco, ki gire mimo. Morda tudi zato, da se ne bi videlo, kako smrči za pultom. To |e lepo: prideš k luknji v mlečnih šiipah ln ta-koj dobiš stik z nji.m.
»Rad bi dobil Medvedove Iz-brane narodne pregovore«, mu zauplsjlvo pojasniš in daS llstek, ki sd ga s trudam izipolnil v ka-talogu. Mladi knjižničar ga mar-ljvo vzame in da na kuip:
»čez pol ure bo.«
Ti gireš sedeit, po možnoisti v prvo vrsito in oakaš. Ko prebe-reš ves VUS, ko v mislih mami sestaviš jediiilnik za prihodnj te-den, ko na drofono stotič preštu-diratš nemogočo arhitekturo či-tadnice, ko skrbno oceniš siegna neisproti sedečih kolegic (seve-dia, ®amo če se nahaijaš v prv; vrs'ti), se spommiš, da ie pol ure žč mimo.
»Rad bi svojega Medveda«
»Da, samo poiskati ga moram, potrpite kakšno uro.«
»Kaaaako? Brej ste rekli pol ure..«
*No, kakšno minuto. Ta kniji-ga se boLj ma^o rabi in je ni moč taiko hitro najta.«
Hudiča, in greš v avlo in ne-kaj časa hodiš v l*oncentri'čniih krogiii okoli edinstvemega stop-niš6a, gledaiš, kako dekleta žve-čiSo klobase, kaiko fantje na glaa zmerjajo drug drugega v težko razumljivem jezifcu. Po-tem se vsedeš na mairmorru* ograijo, bingljaš z nogami in gliedaž na uro in si želiš kakšno zanimivo lj'ubeze.n. ki bi ti po-žrla ča,s. Sploh se počutiš kot razrahljan živčni vozel, kajii jutn imaš izpii*. pri kaiterem ne bo šlo brez Medvedovih pre-govorov.
- *Rad    bi    že    enkrat   svojega Medveda.«
Mladi gospod knjižničar se ne m^ore odfcrgati od pogovora o taborniškem signaJizi-ranju. Ti mia v miisliih privoščiš, d,a b! se najedel vitriola (to je neka hu-dia zadeva, ki "dol žeine), da bi se    mu   trebuh    nepremostljiva
povečal, da bi mu vrag zvrtal iukndo pod pazduho in skoznjo napeljal vrv za sušenje perila Toda gospodek še ka>r napr^j debatLra preko m^ečne ograje in pouda^rja, da je siignalizi'ranje najučiinkovitejše na dva metra rszdalje. Ti z^ubiš oblast nad seboi in zavpiješ:
»Medved!«
Gospodsk se ozre in pogled se mu zjaisni:
»A, vi ste. Smolo iimate. Vašn knjigo si je sposodil neki Niko Minica.« Tebi se nekje pri sred-n';em ušesu utrga refleks in ad-dirja v male možgane, ti ga posl.ie.io v hrbtenico, ta v trtico. od tam se pa sam-oiniciativno vrne v veoje možgane in te pr:-sili, da začudeno zineš:
»Saj sem vendar jaz NLko Minica.«
»Kakooo, vi ste Niko Mlrnica? Ksiko se to-rej( še enkrat vnpate zahtevati Lst.o knjiigo? 9te jo izguibili. kaj? Ali mislite, da bomo nasedli im bUi ob knjigo? Ne norčujte se iz nas. sa>i ima-
mo vendar admAniiStiracijo!« Se-daj se ti bliskoviito hitro cedj. po žila-h dvom nad seimkn sebojj, neg.o'tovost, nesitrpnost, sknratka obup in aploh polbLazna sotor-vica, Rad bi prišel do besede, toda knjižaiičar te zasuje z očlt-ki in zahteva, da za kaczen. knji-go takoj vrneš in omogočiš, da t.!. za vedno zaiplenido izkaznioo.
»Toda, pokažite ml vemJajr li" stek, kjer piše, da ianam knji-go!«
Bibliioitekair tl ponudi naročii-ndco. ki si jo dopoldne s trudom ispolnil. Ce lmaš ko'li>čkaj pari-s-otnosti d^ulia, io zgrabi z obe-ma rokarna, steoi ven in sedi na kakšno kolo
Ce se ne boš prehitro spom-nil, da si izkaznico in številko sedeža pustii v knjiž.inki, bol mi,rno &pad in padel pri iepdtu. V naisiprotneim prLmeiru pa n© boš Lmel rraiirne noiči In boš ne-prespan padel.
JOMI
STITOENTOVSKA TMBUNfi ZOPET OHVELR
NOVE OBLIKE DELA
Zaključni prizor s srečanja skopskih in ljubljanskih medicincev v Skopju
DELO KOMUNISTOV NA SLAVISTIKI
Qsnx>vnia organizacija ZKJ *ia
 fakulteM. se j« jeseni a na tri osnovine orgaal-zacije. Zaradj velikega števiia olanov in razcepljeniosti fakiulte-t* na devet klubov je biio delo arganiizacije preoej otežkiočeni> Po reargatnizaciji naj bi prišLo do večjega raizmaha v delu ko-niuinistov, predvisem v povezavi • št-udeotovsko organizacijo. JViamjše osnovne orgainizaciije bi lahkio im«le tucii večji pregled c delu svojih članov in nad do ^ajanjem na stolicah. Vloga po-eivmezaiih komuni&tov in tud; ce-lot<ne organizacio e nai bi se bolj čulila v študentovskih vnstah KvaJiteta dela o&novne organi-zacije na slavistiki pa se od lam-ekega leta n[ bietveoio spremeni-la. Deio članov bi se moralo od-raža^ predvi&em v k-lub-u, kjer bi moraij skrbeti za kadrovske, so-ciajne, največ pa za študijske probienvo študenitov. Po letnikih naj bi se mtaniavili sveti letni-kov in Studijske grupe. Da ss nLsio uisianovljemi, je kriv.o pred-vsem zmotoo minenje nekateriin, da &o za svete letnikov letnilkj premaohni itd. Prav osiiovna orgiainizacija bi moraia bi.ti glav-ni pobudmk za to delo-
Tudi študijska komisija pn odboru kluba se je znašla pred nekaterimi konkretnimj naloga-mi. kj pa jih ni opravila do kraja. Prav sveti letnikov Pa bi
bili v veliiko pomoč študijskiko-misiji, bili bi tiati organ, ki bi dajai veliko pobudb za delo in bL bili nepoisredein realizator že-Ija študentov.
Ideo.loško-polrti&no delo n,a slavistiki je nekako zamrlo. Se-kreitariat osniiovne organizacije je nameraval prirediti predava-nje o vlogj intelektualca v so-dobni družbi. Predavamja še nj bilo, ker niso uspeli dobiti pre-davatelja. Nasproitno pa je bil dbsežen lep uspeh pri vpisova-nju v Center z,a marksist i6no  V  tečaj   se  je  prijavilo
65 študentov. od tega jih je nad 50 odstotkov nekomunistov, ve-liko pa se jih še ni prijavil<J, ker je zmianjkalo prijavnic
Upajmo. da bo delo komuni-stov na slavistiki v dirugem &e-nrestru uspešne«jše i<n da bodo tudl klufeu v veliko pomoč. Vse, česar nisio napravili doslej, lahko opravijo v prihodnjiih niesecih.
S prediavanjem tiov- Marij© Vjlfan O profolemih sodoibine In-dije je letos sredi jiamuairja za-oela z delom Studentovska tri-buna. Zaradi nekaterih objeik-tivniih razlogov je pričela raz-m.eroma zelo pozno z delom.
Na podlagi dosedanjih rezul-tatov in izkuš&ni si bo Ideolo* škcf-kulturna komisija P'ri UO ZŠJ prizadevala Tribuno vse-binsko paglobiti, to se pravi. za-jeti s svoijimi predavanji terna* tiko. ki }e res aktualna in zani-miva za študante. Predvisern si bo Tribuna prizadevala priteg-niti in zainteresiipati za to obli-ko siplošnega izobraževanja čim širši krog študentov. To pa ji bo uspelo le taibo, če bodo razgo-vori vn predavanja kvalitetna in res atotualna. Kvaliiteta pia je predvsem odvisna od dznajdlji-vosti i'n razgledanosti predavate-lja in organiizatorjev. Zato Pa bcrdo vabil) k sodelovaiiju maše vidne politične i-n kultume de-lavoe ki bodo že sami zagcrtio-vilo Z13 kvaljteto predavain.i
Aktualni in tehtni vsebini
naj ustreza primerna oblika
dela
Tribiuna bo široka in splošna študentovska mandfestacija — to pomeni, da ji ne bo nainen in cilj le splcŠBa izobrazba štu-denifea, ampak tudi in predvsem aktivttiost poslušalcev samih. To Pa ie moč doseči le s spreme-njenimi, izvirnimi oblifcami de-la.   Ne  akadi&msiko   predavanje,
Rudarji
Sestcmek s študentl iz prakse
30. januarja 1960 je bil v ka-varni ŠN razgovor s študenti iz prakse, ki študirajo na teh-niških fakultetah. Razgovora so se udeležili predstavniki so-ciološkega društva Slovenije, predstavnik rektorata univer-ze, predstavniki tehniških fa-kultet, predstavnika UK ZKS in UO ZŠJ, predstavnik Dru-štva inženirjev in tehnikov Slovenije. Na tehniške fakulte-te se je na podlagi odloka ZIS vpisalo okoli 30 študentov. Na sestanku so razpravljali pred-vsem o študijskih problemih in o načinu in obliki pomoči tem študentom.
Aktivno delo komisij
Najlbolj aktivna je bila komi_ sija za inozemske sti!ke_ katere glavna naJoga je bila, razpore-diti kandddate za inozemsko prakso. V sodelovainju z vseimi zainteresiranimi in upoištevajoč njiihove želje in predloge je to nalogo   kar  uspešno   rešila.
V okviru svobodne kiatedre s0 na združenju organjziirali preda-
0 vlogi komunistov
29. januarja 1960. je bilo v veliki dvorani sta-re Ljudske skupščine uspelo predavanje v okviru ciklusa, ki ga UK ZKS skupno z UO prire-ja za vodstveni politični aktiv ZKS in ZŠJ na ljubljanski univerzi. Pre-davala je tov. Vida Tom-šič O vlogi komunistov in njihovi idejno-politič-ni aktivnosti.
vanja in predvaj a*ij e filmov. Oboje je pnav lepo uspelo, sa>) je bila" udeležba zelo dobra. To kaže, da je med študenti dovolj zanimianja za kvalitettna preda-vanja in strokovne filme. Kaže, da bj delovanje na tem podro6ju še bolj okireipiM.
Sportno življ&nje na fakulteti je sedaij v zimskem času oaneje-no predvsem na tekmovanja, ki niso vezaina n^ prostor, saj ve-nio, da so športni pr&stori velik profelem vseh ljubljainskih fa-kultet. Izvedli so tefemovainje v brzopoteznem šahiu, za kat©ro je bilo veliko zaainnanje. Prav tako sodeluje efcipa fakultete na medfaku.ltetneim prvenstvu v od-bojki v 0'kviru prograjna zSSO. Pripravljal'na d^ia za tradicio-nalno športno ^ečanje tehmolo-ških fakultet Beognada, Zagre-ba, Ljubljane &o v poln&m te-ku. Izivoljen je bil poseben ko~ ordinacijski odtoor, ki P'riprav_ Ija in vodi to afccijo.
Svobodna katedra na kemiji začela z delom
Še več takih predavanj
Fluorografiranje je  tuUJ  letos  ;:ajeio  vse studente
V akviru svobodne katedre so kemiki, kot ©ni izmed prvih, organizirali svoje prvo predia-vanje. Tema (perspektivni na-&rt kemijske industrije v Slove-n.iji) in pa predavatedj — dekan fakullete tov. Modic — sta za-gotavLjala, da b0 predavanje kvalitetno in zanimivo. Zato nas je tembolj presenetil0 »zanima-nje«, ki so ga za predavanje po-kazali kemiki. V prediavalnici se jih je zbralo le okoli 60, kar je
Uspelo predovanje na pravni iakulteti
V ponedeljek, 25. januarjia 1960 je bilo v Zborni&ni dvorani uini-verze predavanje, ki ga je pri-red,iil odbor združenja pravni-kov. Govoril je ure-dnMc ziunanj© politiin«' redakcije RTV Ljublja-na tov. Stane VilhaT o »Zuna-nje političnih problemjh Afri-ških  in Azijskih držav«.
za ta'ko kvalitetno in zanimivo prredavanje vsekakor premalo. Vzrobov za tafco majhem cbitsk je več: neprimeren čas, presLa-ba agitacija in. Pa tudj to, da se študentje pripravljiajo na iz-pite.
Predavatelj je lep0 im pre-gledmo orisal razvoj kemijske industrije v Sloveniji ter njene perspektive za bodočniost. Stu-dentje »o z zanimianjem sledili ter ma kianou iziraizili željo, da &e pod^dbna predavanja ponovno organiizirajo. Upaimo, da bo na prihodmijih predavanjih, nasled-nje bo že v marcu, tudj obisk minogo večji, z,a kar b0 moralo poskrbeti združenje in sveti let-nikov z večjo agitacdjo.
amptaik nazgovor, lntervju, di-ekusija, svobodno križanje in vsklajevanje mnenj naj pred-stavljajo način, kako se bo iz-ražala prizadetcjst naših študen-tov do aktuial-nih vprašanj. K naao-rnosti   in   zanimjvosti   teh
Sodelcvanje in koordiniranje
Studentje se bodo pri teh svo-jih prizadevanjih povezali in tes.no sodelovali z ideološko ko-misijo pri UK ZKS, ki jim bo organizacijsko in idejno poma-gala realizirati zastavljeni pro-gram.
Prvo predavanje
Studentovske    tribnne    je    bilo predavanje  tovarišice M. Vilfa-
nove O sodobni Indiji. Preda-vanje je potekalo v obliki raz-govora. Janez Čemažar, član UK ZKS, je predavateljici «a-stavil nekaj splošnih, okvirnih vprašanj. Nato se je razvila plodna in živahna debata o splošnih problemih sadobn«ga sveta. Predavanja je poživil kratek diafilm, ki ga je posne-Ia v Indiji delegaeija SZDL. S. J.
Fotoklub »Brazda« na agronomiji
Tovarišica   Marija    Vilfan   med predavanjem
pnediavanj — bolje bi bilo reči razgovorov — bodo mnogo pri-spevali kratfci filmi in diapozi-tivd, ki nad bi poživili in iliistiri-rali O'bravnavano temo.
Neiposireden povod za ustano-vitev fotoklutoa je biilo povatoilo fotokluba A&ronomija z zagireb-§ke aginonoimske faikuiltete za udeležbo na I. fotografski razistavi agronomskih fakulte.; FLRJ. 27. 10. 1959. je bila uista-novna skupščina fotoMuba Biraz-da. S.kiupščine se je udeležilo poleg številnih študentov tuda nekai profesorjev. Na usitanovni skuipščini so precej govoirfill o bodočem delu, na prvem mestu je bila s^eveda udefležba na raz-stavi v Zagrebu pa iizvedba fo-totečaija in izprtov, ureditev prositorov — teimniice za t&hndč-nia  dela.  Profeiscirji so  nafcazali
možnost, da bi fakulteta raizpi-sala natečaj za najboljše stiro-kovne fotografije, ki naj bi bi-le nagrajene in odkupljeoe. Or_ ganizirali naj bi tudi dcbatne več&re in strokovna posvetova?-nja  članov.
Ob ustanoviftvii 3« iimel klud 49 članov, danes pa jih ima že 65. Kiub je sodeLoval na Taz-stavi v  Zagrebu, kjer je  dobdfl.
Vesti z ekonomske fakultete
Eriia iz-med redkih fakiultet, Ha katerj so si svobodne katedre že pridobile svojo veljavo in sloves, je e:konoms,ka fakult-eta. V okviru svobodnih kateder je bilo v jaeiujarju že tretje zand-mivo predavanje, ki ga je ime-la dr. Radimila Stojanovič, red_ ni profesor beogirajske ekonom-ske fakiutete. Predavala je o in-vesticijah v socializmu.
Predavanja so bila doibro obj-skana, čeprav so bil,a organizi-rana v času, ko se študenti in-tenzivno pripravljajo na izpite. Zelelj bi, da bi bdia v bodoče predaviainja organiziTaina v Pri" mernejšem času, kar bi prjteg-nilo še več študentov.
Predavanje o perspektivnem planu LSS
Zveza študentov ekanoonske fakultete je 21. jamuarja organi-zirala aktualno in zanimilvo pre_
da,vanje   61ana   Izvršnega   sveta
LHS Toneta Boleta-----perspek-
tivni plan LR-S za leto 1960.
Predavanja se je poleg veli-kega števila študentov ud&ležilo tudi precej pro(fesorjey in asi-stentov. Obisk je pokazal, da si študentje želijo še več tako zia-nimivLh in aktualnih predavanj s področja našega gospodar-stva.
*
Osnutek c inverziji študija in tristopenjskem študiju
Slovo   od   kolegic
 svet ekoinomske fa-kultete je da.i v raz,pravo odbo-ru ZŠJ in csnovnim organiza-cijam ZKS osmutek o inverziji štfUidiij a in tri&topemjskem študi-ju. o osnutku bodo razpriavljala tudi druištva ekonioimiistov, zato pričakujeimo, da bo razprava nudila dovolj smerndc zia čim-boljšo izvedbo nadaJjnje refor-me v smisLu inverzije in tristo- študija.
tri nagiraide- Izvedel je navezal pa a'e tudi sitike z za-girebškimi fotoairnaterji, vendar so naleteli na razumevanje pri fakuilletni upravd, ki je imlade-mu klubu priskočiia na pomoič. Potrebe kluba &o še dositi večje, saj zahteva zlaisti opirema temnice precejšnija finančna eredistva. Detl &rec)jtev je oblgu-biil Okirajni odlboT ijudlske teii-nike-
NaiLoge, ki si j,ih je zedal klub, so prece«j obširne, zato b.o po-trebno veliko naporov vsega odboira in vseh članov kluiba, če bodo hoteli, da hodo nafloge tudi Izpolndli
Zadnji ostanki zgradbe UO ZŠJ na Miklošičevi cesti. Na njenem mestu bo zrasla i»oderna samo-
postrežna trgovina.
Krvodajalska akcija ljubljanskih študentov
Social.no ekonomiska komialja pn UO Z.ŠJ na ljubljanski uni-verzi je izvediLa krvodajalsko akcijo, ki delno še vedno po-teka. Vzpostavljema je bila zve-za z občinskimi odborii RK na Vitu, za Bežigradom in v Cen-tru. poley pomoči študentov pri dajanju krvi, organizira socjal-no ekonomska komisija aktive RK po potsaimeznih fakultetath. Naloga   teh   aktivov   bo   prjdo-
Večer arabskih študentov
28. januarja 1960 je bil uspel družabni večer, ki so ga priredili arabski študentje v Mednarod-nem študentovskem klu-bu, ki je bil pted kratkim ustanovljen. Večera so ge udeležili tudi pred-•tavniki UO ZSJ.
bitj študente za tečaje prve po-moči in za tečaje 0 ncgi bolni-ka na domu. Tako bodo študent-je pokazali pripravljenost, da tudi sam,i prispevajo nekaj za skupnost.   Odgovorni   organj   pa
bodo prcuičiili možnosti, kako bi pomraigali študentom pri prema-govanju materialnih težav, ki Se pojavljajo v zvezi z dvigom cen v SN in AiK in ki so posledica ukimjtve pomoč.i  CAE.E.
Uredništvo »DELA« sprejme v redno oziroma honorarno zaposlitev tovariše, ki imajo veselje do novlnarskego dela in so že sodelovali v Tribuni, Delu ftd.
V koHkor nimajo popolne fakultetne izobrazbe, jim bomo omogočili dokončanje študija.
Ponudbe pošljite uredništvu »Dela«, Ljubljana, Tomšičeva 3.
Prvo predavanje
v okviru svobodne katedre na gradbeni fakulteti
18. januarja je bilo prvo pre-davanje: O dr*užbeno-ekonom-skih osnovah stanovanjske re-icTme. Predaval j€ predsed-nik Zavoda za urbanizem ing. Marjan Tepina. Tema pomeni sicer navidezen odniik od pr-votno pripravljenega programa, vendar se v bistvu ujema z nje-govo prvo točko (perspektive gradbenišfcva v luči novega sta-novanjskega zakona), kar se je
posebno pokazalo v diskusiji. Udeležba je bila dobra, saj je bila px*edavalnica na Tržaški cesti popolnoma zasedena.
Z veseljem smo ugotovili, da je bilo med poslušalci t.udi ve-liko članov DIT, profesorj^v ?n asistentov. Študentje želimo z noimi še tesnejšega sodelovanj v taki ali drugačni obliki.
M.  P.
Družbena vzgoja
5. februarja je bil pod pred-sedstvom Borisa Ziherla, pred-sednika ideološke komisije CK ZKS, v Klubu poslanoev žirši eestanek, na katerem so raz~ pravljali o nalogah koTnunistov pri idejno politični vzgoji mla-dine. Na sestanku so bilj člani ideološke komisije CK ZKS, člani Glavmeg,a odibora SZDL, čland predsedstva CK LMS, predstavniki okra'jinih partij-skih in mladinskih forumov ter kot    gost    Nikola    Vujadinovič,
član Zvezne komisije za vzgojno delo pri SZDL Jugosla-vije.
Uvodni referat je Imel Stame Kranjc, predsednik CK LMS. Pouidii.ril je skrb za sistema-tično razvijanje ideološko poli-tičnega dela med mladino v zadnjih letih, posebej še šte-vilne nove obldke marksistit-ne vzgoje mladine. Prikazal je kaj vse je v nnmitlih letih v teni pogledu storila mladinska org*ni7*cija.
 y&J Jk, IZSLA fKVA 61fc.Vli.KH \rtstu.-. ¦ > i a»1La <S.UJ NASUlJNIK »S'ri;L)KN'l'SKW..,< i.lMrt.- T č\ JK IZHAJAL OD 20 MARCA 1949 UREJEVAJLl SO GA FRANCl AMBROZlC, DAKO BRATOS RUDI MAHKOTA MIL«)S KOBL VIILAN STARIN rN MILOS MIKELN, KI JE TUDl UREDNIK PRVEGA LETNIKA .TRIBUNE« PRVl LETNIK OBSEGA 9 STEVILK — ZADNJO UREDI STANE SAKSIDA - KJ IZHAJAJO STIRINAJSTDNEVNO NASLEDNi LETNTK UREJUJE BORIS MIKOS. EVIA 4 STEVILKE LETA 1953 PREVZAME S 10 STEVILKO UREDNTSTO PRIMOZ KOZAK IZmE 18 STEVTLK OD CETRTEGA LETNIKA DALJE IZHAJA CASOPIS V 20 STEVILKAH NA LETO BOGDAN PLESA UREJUJE LIST OD 17 STEVILKE TV LETNIKA DO 1S. 8TB5VILKEI   V,   LETNIKA.   KO   GA   ZAMENJA   JANKO POPOVIC  IN  UREJUJE LIST DO 3   STEV   TX   LETNIKA