636
Prva številka, z naslovom „Slovensky Sokol", je izšla 15. julija. List izhaja vsak mesec; urednik je Karol Štiasny. „Telov. Jednota Sokol" ima več nego 3200 udov. — Dva meseca pozneje je zborovalo žensko društvo „Živena", ki ima 3500 udov. Zborovanje se je vršilo v New-Yorku, kjer biva na tisoče Slovakov. Meseca junija je bilo v mestu Hazleton, Pa., zborovanje »Pensilvanske Slovenske Rimsko- a Grecko katolicke Jednote", ki šteje 7000 udov. Društvo ima svoje glasilo »Bratstvo". — Veliko slovaško društvo je v Ameriki „Narodny Slovensky Spolok", ki ima 21.000 udov. Tekom meseca februarija, ko je „Nar. Slov. Spolok" obhajal petnajstletnico svojega obstanka, je pristopilo k društvu 1500 novih udov. Glasilo društva je list „Amerikansko-Slovenske No-viny." „Katolicka Slovenska Jednota" je največje slovaško društvo v Ameriki in šteje 27.000 udov. K temu društvu pristopi vsak mesec nekoliko sto novih udov, tako da bo h koncu tega leta gotovo imelo že 30.0000 udov. Društveni list je tednik »Jednota". — V Pittsburgu izdaja tvrdka P. V. Rovnianek & Comp. dnevnik „Slovensky Dennik" na štirih velikih straneh in v New-Yorku izhaja dvakrat na teden „Slovak v Amerike". V Pittsburgu pa izhaja tudi enkrat na mesec »Rarašek", humoristični mesečnik na štirih velikih straneh.                                                  Fr. Št.
Prvi slučaj v poljski književnosti. Poljaki dozdaj niso še imeli niti ene knjige, ki bi jo bil spisal kaj preprost kmet. Sedaj se je zgodil prvi slučaj te vrste: Jantek z Bugaja, mlad vaški pesnik, preprost kmet, je izdal zbirko pesni pod naslovom „Blade kwiaty z wiejskej chaty". Zbirka ima 123 strani in velja 3 krone; obsega 62 pesniških proizvodov, med katerimi so pesmi verske, domoljubne in erotične; razen tega se nahaja v knjigi tudi nekoliko basni in pripovedek. Knjiga je posvečena sloveči poljski pesnici Mariji Konopnickej in kaže lepo nadarjenost pisateljevo.
Seweryna Duchiriska. V 80. letu svoje starosti je v Parizu umrla odlična poljska pisateljica Sew. Du-chihska. Porodila se je leta 1825. v Košajcu in že v 16. letu se je omožila s Tomažem Pruszakom in po njegovi smrti 1. 1864. se je omožila v Parizu s Frančiškom Duchifiskim, poljskim zgodovinarjem. — Na literarno polje je "stopila pred 50 leti, v dobi ko se poljski književnosti ni godilo baš najboljše. Inteligenca je poljsko književnost prezirala, čitajoč večidel le knjige iz tujih književnosti, zlasti iz književnosti francoske, v kateri so se takrat lesketala imena: Balzac, Viktor Hugo, Sand, Dumas. Poljsko slovstvo takrat ni bilo ubogo, sijale so še znane tri zvezde na obzorju poljske književnosti, a Poljaki jih niso znali ceniti. V tem času je začela kopica navdušenih rodoljubov pod vodstvom W6jcickiega buditi zopet med poljskim občinstvom ljubezen do domačega slovstva, in k tej kopici je spadala tudi rajna S. Duchiriska.   Težaven
je bil takrat položaj pisateljev, šeležavnejši pa pisateljice. O ženskih pisateljicah so se širili razni epigrami in smešnice, ker Francozinja Sand je v tem času v slab glas pripravila vse ženstvo, ki se je pečalo s pisateljevanjem. V takih razmerah je Duchiriska začela svojo pisateljsko delavnost, in v nekoliko letih je vkljub vsem zaprekam postala priljubljena in spoštovana poljska pisateljica. Pisala je v verzih in v prozi najprej za mladino in pozneje tudi za od-rastle. L 1853. so izšli njeni zbrani spisi v 4 zvezkih.
Cvetočagaloa na Igu.
L. 1854. je Duchiriska izdala dva zvezka „Gaw^d i powiešdi", leto pozneje 4 zvezke „Powiešči poetycz-nych". Svojo pisateljsko spretnost je poizkušala tudi na dramatičnem polju, ali delo ji ni uspelo. Od leta 1856. se je pečala tudi z pedagogiko in je prevela ter izpopolnila delo Eichhoffa pod naslovom „Obraz literatury šredniowekowych ludow a mianowicie Slo-wian i Niemcow". Ustanovila je in nekoliko let urejevala  časnik  za mladino   „Rozrywki dla mlodocia-