* 3SCa
o
Anton Peršak: litekajofe leto


Vese/ř december v Trunu
POSLOVALNICA LJUBLJANA
Slovenska 54a, 1000 Ljubljana Tel.: 01/433 71 73 Fax: 01/433 62 05
E-poâla: inlo@gollturisl.si
POSLOVALNICA DOMŽALE
Ljubljanska 80, 1230 Domžale, p.p. 137 Tel : 01/721 96 80 Fax: 01/721 15 87 E-pošla: domzale@goll1urist.si
GDLFTURIST IP
TURIZEM IN RENT AGENCIJA Trdinova 3, 1000 Ljubljana Tel.: 01/433 7! 73, laks: 01/433 62 05 E-pošta. inlo@golfturist.Si
Vaš svelovalec za potovanja po naročilu: • letalske vozovnice • holelske rezervacije • izposoja avtomobilov • počitnice, potovanja in izleti • sejmi in stroKovna potovanja • jezikovni tečaji ». tujini • zavatovanja za potovanja
-Zl-hOl
Kosmač Žiga s.p., Mengeška 34B, Trzin, GSM: 041-774-834
•	elektroinstalaci je v novogradnjah
•	adaptacija starih elektroinstalacij
• domofoni, videofoni • šibkotočne instalacije • izdelovanje in predelava razdelilcev j • vzdrževanje • strelovodi
VSEM TRZINKAM IN TRZINCEM VOŠČIM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2002
Trgovina "Zastopnik"
Felix Trade, d.o.o.. Ulica pod gozdom 2, Trzin
Vabimo vas v našo prodajalno, kjer boste lahko izbirali različno blago:
•	tekstil,
•	kozmetiko,
•	avtio-video kasete,
•	filme za fotoaparate, baterije,
•	namizne prte,
•	pijačo,
•	darila,
•	vse za šolo,
•	obutev,
•	blago za gospodinjstvo,
•	in vedno nekaj novega - nepričakovanega!
Cene so zelo ugodne, ker je blago carinskega porekla.
Pri nakupih v mesecu decembru nudimo še dodaten popust v blagu!
NOVO V TRZINU!!!
V mesecu decembru odpiramo avtomatsko videoteko "videomat". V njej si boste lahko sposodili in ogledali preko 400 filmov v klasičnem videu in DVD formatu.
Bralcem Odseva in našim krajanom smo pripravili posebno ugodnost: - Kdor bo přišel z Odsevom in se vpisal v videoklub, bo deležen promocijskega vpisa -brezplačno.
Videoteka bo delovala neprekinjeno 24 ur na dan. Vpisovali bomo
od ponedeljka do petka od 11. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 11. ure.
V ULJENI V TRGOVINO ZASTOPN 2EUMO VAM VESEL BOŽIĆ ■i SREČNO NOVO LETO 2002.
d.o.o.
Podjetjc za trgovino in storitve
01/564 17 08
Vesele božične praznike in srečno A in uspešno novo leto 2002! ^^
Trgovina na Kidričevi 12 ima delovni čas! Od ponedelja do sobote od 7.00 do 21.00, ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00.
Trgovina Flis. Mengeška 9 Delovni čas:
ponedeljek - petek od 7.00 do 20.00 sobote	od 7.00 do 13.00
nedelje	od 8.00 do 12.00
Ob 18. uri vsak dan svezi krah! Pripravljamo narezke po naročilu.
Trgovsko podjetje Mimesa d.o.o., Dobrave 6, 1236 Trzin IOC Trzin, tel: 562-12-83
Našim stránkám in vsem občanom Trzina želimo vesele praznike in obilo sreče v novem letu 2002.
Sašo MEHLE
í, (ÂL, 1
Vesele božične praznike, V novem letu pa veliko zdravja, sreče in uspehov
Vam želi
©
banka domžale
Banka Domžale d.d., Domžale Bančna skupina Nove Ljubljanske banke
msv
3
DA BI BILO PRIHODNJE LETO ŠE BOUŠE
r
m etu 2001 vse bolj po-«^■■^/haja sapa. Začelo se je z veseljačenjeni ob rojstvu novih upov, ki jih je přineslo, zdaj pa kot da se skuša oddolži-ti za vsa neizpolnjena pričako-vanja in mogoče ludi bolečine, ki nam jih je pustilo, z najraz-ličnejšimi veselími prireditvami in zabavami, ki jih spravimo kar pod isto kapo z imenom Veseli december. Vsaj po lej plali nam bo leto 2001 ostalo v prijetnem spominu. Podobno kot prejšnja leta s prijatelji ugotavljam, da je tudi ve-seljačenjc naporno in cla člověk enostavno ne more pojesti več, kot mu dopušča želodec, popiti već, kot mu prenese glava in dovoiijo noge ter da tudi najlep-ših trenutkov ni mogoče razteg-niti v věčnost. Vse mine. Veselje, žalost, leta, življenje...
Tudi če nismo izbirčni in se udeležujemo većine zabav in veseljačenj, na kalere nas vabijo, kdaj pa kdaj le ostanemo sami, s svojimi mislimi, spomini in željami. Upam, da kadar se tako umaknete v svojo notran-jost. na svojo prehojeno pot lahko pogledate z več zadovoljstva kot grenkobe. K sreči pri tem lahko pomaga tudi čas, saj briše ali vsaj omili najležje izkušnjc človekovega življenja. Tudi naj-hujšo bolečino postopno ublaži in obruši in ko se oziramo nazaj, nam v spominu največkrat zasi-jejo podobe tistih lepih, zlatili starih časov. Spet zažari odsev srečnih trenutkov, ki se žal ne morejo nikoli več ponoviti. Čeprav zdaj mogoče živimo bolje, kot smo nekoč, se nam vseeno preteklost zdi lepša, pri jetnejša, kot negotov jutrišnji dan. Vendar se člověk ne sme preveč predajati spominom. Predvsem
ODSEV -glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: MiroStebe Namestnik odgovornega urednika: lože Stih Tehnični urednik: l'.mil l'evec Urednik fotografije: Joie Seljak Trženje: Jožica Valenfak
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Ostali člani uredništva: Mateja Erčulj, Tone Ipavec, Ur5a Mandeljc, NuSa
Malaii, Petra MuSić, Viklorija I'eCnikar - Oblak. Tanja PrelovJek Maroll, Kalja
Kebec, Mojca Trček, Peler Zalokar
Tisk: Marku Ravnikar s.p., Domžale
Naklada: I600izvodov
Glasile Odsev Izhaja enkrat mesečno In ga dobljo brezplačno vsa gospodinjstva In podjetja v Trzinu.
Naslednja številka Odseva izzide 20. januarja 2002. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 5. januarja na naslov: Odsev, Mengeška9,1236Ttzin ali na elektronski naslov odsev 96@hotmail.com
Uradne ure v uredništvu: Vsako sredo od 17. do 19. ure v
prostorih uredništva, v prvem nadstropju stare osnovne šole v Trzinu (Mengeška c. 22/1)
(01)564 45 67 S: (01)564 45 68
Slikana naslovnici:
Zimska narava vabi: Ne preživite zime za pečjo.
ISSN 1408-4902
(foto: Jože Seljak)
je treba misliti na příhodnost. Zgodovina naj ostaja le lep spomin in učiteljica za naprej, svoja pričakovanja in tudi energijo pa moramo pripravili na dneve in preizkušnje, ki še prihajajo. Pri lem je lahko moćno orožje opti-miz.em, Brez pozitivnega mišljenja, vere vase in samozaupanja se lahko vse ustavi in podre že na pragu jutrišnjega dne. Lahko računamo tudi na druge, na svoje najbližje, vendar bo vseeno predvsem od nas odvisno, ali nas caka světla prihodnost. Včasih je na poti k tistemu, kar si potihem želimo, kar preveč ovir, in dostikrat se nas večina zadovolji z malen-kostmi, ne pa z vsem, saj je cena za to kar previsoka. Večinoma imajo prste vmes še okoliščine in razmere, v katerih živimo. Prav zaradi tega je prav, da se, ko pričakujemo prihod novega leta, ozremo tudi okrog sebe. Da pogledamo, v kakšnem okolju živimo. Kakšne možnosti nam nudi naš dom, naša soseska, naš kraj, naša občina. Če nismo preveč pikolovski in zagrenjeni, lahko ugotovimo, da nam Trzin iz leta v leto nudi boljše možnosti za prijazno in urejeno življenje. Tudi leto, ki se izteka, je Trzinu přineslo kar nekaj novih pridobitev, tako da je naš kraj lepši in bolj urejen, kot je bil pred letom. Čeprav bi nekateri še vedno radi videli, da bi bil Trzin tak, kot je bil pred desetletji, to enostavno ni mogoče. Čas gre naprej îti prav je, da gre tudi naš kraj v korak z drugimi. Lahko zapišeino, da je bilo to leto celo že precej bolj umirjeno, kot prejšnja, ko smo se »borili« 7.a občino, za in proti centru T-3, za obvoznico itn. Trzin že postaja vse bolj urejena in zato mogoče ludi »dolgočasna« občina. Bilo je sicer še nekaj hude krvi, vendar še vse v mejah sprejemljivega. Predvsem prebivalce Mlak so nekoliko bolj razburkali nacrti za ureditev stojećega prometa, za ureditiv športnorekreacijskega parka in pričakovanja v zvezi s povezovalno cesto med OIC in ostalim delom Trzina. Tudi v coni je problem parkiranja vse bolj perec, v starem delu naselja pa so se največkrat pritoževali nad prornei-nimi razmerami. Bila je še cela vrsta drugih vzrokov za negodovanje, vendar jih na občini počasi odpravljajo, čeprav včasih tudi malo jio svoje in za nekatere ob-
čane povsem neuslrezno. Toda kam bi pa prišli, če ne bi imel vsak svojega mnenja? Vedno bodo takšni. ki bi stvari zastavili drugače, nikoli pa tudi ni mogoče ustreči kar vsem po vrsti. 1'rav zaradi tega v uredništvu Odseva želimo, da bi tudi lelo, ki nam trka na vrata, Trzincem přineslo vsaj takšno blagostanje, kot je letošnje. Da bi razreši-li še več nerešenih vprašanj in da bi na Občini v kar največji meri delali po željah občanov. Vemo, da bo prihodnje leto živahno, da bomo slišali nič koliko obljub in kritik, saj bomo v drugi polovici leta izbirali novo občinsko vodstvo. Tištim, ki bodo prišli na oblast po volit-vah, bo mogoče popraviti more-bitne napake sedanjega vodstva, vendar pa bodo prav vsi, ki bodo v prihodnje sedli v občinske fotelje, lahko delovali precej lagodncje, kot so Ijudje, ki so vodili našo občino v mandatu, ki se izteka. Treba jim je priznali, da so opravili dobro delo in da so našli toliko volje in prožnosti, da z delovanjem občinskega sveta in drugih orga-nov občine ni bilo težav in blokad, o kakršnih poročajo iz nekaterih drugih občin. Menim, da so postavili dobre temelje in da bo Trzin še naprej lahko uspešno sledil drugim razvitim in uspešnim občinani. Kar pa se tiče Odseva, pa menim, daje tudi naš časopis pomagal pri spreminjanju Trzina v uspešno in dobro delujočo občino. l udi zaradi informacij, ki ste jih občani našli v Odsevu, ste se lažje opredeljevali do posameznih vprašanj in se učinko-viieje in uspešneje vključevali v življenje našega kraja. Ni res, da novinarji najraje pišemo o aferah in škandalih. Naj-lepše je pisati o uspeh i h, zrna-gah in o dobrih ljudeh. Zato želim, da bi imeli v Odsevu v letu 2002 možnost kar največkrat pisati o lepih straneh življenja v Trzinu. Vsem občanom Trzina in bralcem Odseva pa ob tem želim tudi veselo prazno-vanje in da bi jim lelo dveh dvojk in dveh ničel přineslo umirjeno in srečno življenje v naši sredini.
Urednik

<
: k
Dragi občani in občanka,
pred nami so praznični in veseli dnevi, Dovolite, da Vam najprej čestitam ob dnevu samostojnosti, ob enajsti obletnici plebiscita in tudi ob deseti obletnici spre-jema Ustave RS in Vam obenem zaželim vesele praznike in srečno novo leto! V takšnih dneh se gotovo ne spodobi ote-ževati ljudem življenja s svojimi križi in težavami. Zato raje razmišljajmo o bolj vedrih plateh življenja! Vročica, ki je spremljala prehod iz stoletja v stoletje in celo iz tisočletja v naslednje tisočletje, se je polegla in življenje tudi v tem mlađem tisočletju teče dalje, kot da se ni nič zgodilo. ln prav je tako.
Kljub temu je ta mrzli čas kot nalašč za to, da v kakšnem toplem zapećku poteg-nemo črto pod iztekajoče se leto in se vprašamo, kako bi leta 2002 uresničili vse nacrte, ki jih Ietos še nismo uspeli. Marsikaj pa vendarle smo naredili tudi na Občini Trzin. V zadnjem časuje več ljudi na glas opazilo, da se podoba našega kraja lepša in to nas, tište, ki si prizadcvamo za to, navdaja z zadovoljstvom in nas hkrati obvezuje, da bomo storili še več.
Sam sem zadovoljen zlasti z novo kotlovni-co in prehodom na plinsko ogrevanje v trzinski šoli in s sanacijo atletske steže oziroma z ureditvijo športnega parka pri šoli v celoti. Omeniti je potrebno tudi to, da smo v tem letu položili fini asfalt že pravzaprav po vseh ulicah v OIC in dogradili tudi kar precej metrov pločnikov, ki še niso bili dokončani. Izpeljali smo razpis za izgradnjo drugega delà ulice Gmajna in delà ulice Dobrave in spomladi se bo gradnja začela. Končno smo zgradili razbremenilni kanal A med Ulico bratov Kotar in novo štiripa-sovno G 10 in tako uresničili načrt, ki se ga spominjam še iz časov domžalske občine, v proračunu katere so bila nekaj let vedno znova rezervirana sredstva za ta kanal in vedno znova so ostala neporabljena. Še bi lahko našteval: razpis za oddajo koncesije za distribucijo in prodajo zemeljskega plina, obnovo prostorov stare OŠ za potrebe vrtca, ki se zdaj končno bliža zaključku, če se ne bo pojavila kakšna nova ovira, in še kaj.
Tažave
Brez težav in sitnosti žal ne gre. Naj tokrat Ie omenim neskončno zapletanje s kabelsko televizijo, ki nam gotovo že vsem preseda. Telekom Slovenije, ki je, po mojem prepri-čanju, neupravičeno izkoristil svoj še vedno privilegirani položaj in preprečil, da bi Telemach na podlagi dogovora z občino vsaj poskusil uresničiti svoje obveznosti in obljube, sam nadaljuje z deli, četudi brez gradbenega dovoljenja za izgradnjo kabelske TV. Tudi inšpekcija žal proti podjetju v državni lasti ne ukrepa tako, kot bi pričako-vali. Skratka Telekom Slovenije še vedno namešča kable v že pripravljene cevi in, kot slišim, prepričuje občane, naj mu dovolijo speljati kable v svoje hiše, čeprav, kot rečeno, to počne brez ustreznih dovoljenj. To
gre tako daleč, daje eden od vodij inves-ticijskega oddelka Telekoma Slovenije med telefonskim razgovorom podpisniku tega spisa zagrozil, da bodo preprečili njegovo ponovno izvolitev za župana, kolikor namerava spet kandidirati, če jih ne bo pustil pri miru. Pa sem v svoji naivnosti mislil in celo verjel, da so se časi spremenili. In vendar gre pri vsem tem samo za to, da sije Občina prizadevala in si še prizadeva, da bi v Trzinu prišli do priključkov kabelske TV in programa čim višje kakovosti po čim bolj sprejemljivi ceni.
Koleda
Za zaključek mi dovolite, spoštovani občani in občanke, da Vam zaželim čim bolj vesele in lepe praznike ter veliko sreče, zdravja in veselja v letu 2002. Naj se Vam in tudi Vašim prijateljem in sosedom zgodi vse, kar želite, da bi se Vam zgodilo in nič od vsega tistega, česar si ne želite. Hkrati upam, da boste imeli tudi čim več razlogov za zadovoljstvo s svojo občino. Srečno!
Tone Peršak
Turistično društvo Trzin želi vsem občanom Trzina obilo zdravja, sreče in zadovoljstva v letu 2002, hkrati pa želi vsem Trzincem, da bi bil naš kraj v letu, ki prihaja še lepši in prijaznejši.
TD Trzin
Telefonske številke Občine Trzin so:
564 45 44, 564 45 43, 564 45 50 in 564 45 49 Fax: 564 17 72
Elektronska pošta: info@obcina-trzin.si Domača stran na internetu: http://www.obcina-trzin.si/
OPRAVIČILO
V	oktobrski številki Odseva sem v članku z naslovom Kdaj bomo dobili kabelsko TV v pogovoru s predstavnikoma Telemaha go. Vesno Brave in g. Miranom Mihčevičem objavil imena predstavnikov Odbora občinskega sveta Občine Trzin za gospodarske javne službe in komunalno infrastrukturo, ki so v pogajanjih s Telemachom postavljali za Telemach trda pogajalska stališča in predvsem v/trajali, da ta ne sme zviševati cen priključkov kabelske TV. To ni bilo pravilno, saj me je predstavnik Telemacha g. Mihačevič med pogovorom prosil, če teh imen ne bi omenjal. Ker je bil pogovor dolg in je večkrat prišlo do omembe imen članov omenjenega odbora, sem namreč narobe přecenil, da zahteva sogovomika ne velja tudi za druge omembe imen pogajalcev.
Z objavo imen pogajalcev sem tako prekršil zahtevo sogovomika, kar je po pravilih novinarskega kodeksa nedopustno. Opravičujem se sogovorniku g. Mihačeviču, predstavnikom Telemacha, še zlasti pa članom trzinske pogajalske skupine, saj sem jih z omembo imen verjetno spravil v neprijeten položaj.
V	svoje opravičilo naj vseeno napišem, da v komuniciranju zjavnostjo vse prepogosto govorimo v nedoločenih, splošnih, v vato zavitih načinih izražanja in da se vse preradi izogibamo poimenovanju ljudi, ki so odgovorni za razmere ali pojave v naši družbi.
Miro Štebe
OBČINA TRZIN Mengeška cesta 9, 1236 TRZIN
Datum: 12.12.2001 Številka: 74100-76/01
Na podlagi teksta g. Jožeta Seljaka »Praznik« v novembrski številki glasila Občine Trzin Odsev in določil S. člena Odloka o grbu in zastavi Občine Trzin (Ur. v. OT 3/2001) izdajam naslednjo
IZJAVO ZA JAVNOST
1.	IZOBEŠANJE ZASTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
Prvi odstavek 13. člena Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Ur. I. RS, št. 67/94) določa:
»Zastava se izobesi:
l.ob praznikih Republike Slovenije, in sicer:
-	na dan 8. februarja, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
-	na dan 27. aprila, dan upora proti okupatorja
-	na dan 1. in 2, maja, praznik delà
-	na dan 25. junija, dan državnosti
-	na dan 26. decembra, dan samostojnosti
Zastava se v primerih iz te točke izobesi na poslopjih, v katerih so uradni prostori državnih organov, organov lokalnih skupnosti, lahko pa tudi na drugih javnih objektih, na stanovanjskih hišah ter na drugih primernih krajih; zastava je izobešena ves čas
praznikov;«
2.	IZOBEŠANJE ZASTAVE OBČINE TRZIN
Drugi odstavek 17. člena Odloka o grbu in zastavi Občine Trzin (Ur. v. OT, št. 3/2001) določa: »Zastava se izobesi ob prazniku občine Trzin ter državnih praznikih ...«.
Občinski praznik:
Drugi člen Odloka o občinskem prazniku in priznanjih občine Trzin (Ur. v. OT, št. 3/1999) določa: »Praznik občine Trzin je 15. maj, dan, koje bil Trzin I. 1273 prvič omenjen v ohranjenih pisnih dokumentih.«
Državni prazniki:
Prvi člen Zakona o praznikih in delà prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Ur. 1. RS/1, št. 26/1991) določa: »Prazniki v Republiki Sloveniji so:
-	1. in 2. januar - novo leto
-	8. februar - Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
-	27. april - dan upora proti okupatorju
-	1. in 2. maj - praznik delà
-	25. junij - dan državnosti
-	1. november - dan spomina na mrtve
-	26.december - dan samostojnosti.
Prazniki Republike Slovenije iz prejšnjega odstavka so delà prosti dnevi.«
3.	OSTALI DELA PROSTI DNEVI
Drugi člen Zakona o praznikih in delà prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Ur. I. RS/1, št. 26/1991) določa: »Dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji so tudi:
-	velikonočna nedelja - velika noč in ponedeljek
-	binkoštna nedelja - binkošti
-	15. avgusi - Marijino vnebovzetje
-	31. oktober - dan reformacije
-	25. december - božič.«
Na podlagi navedenih pravnih podlag se v občini Trzin izobešajo:
1. in 2. januar,			zastava OT,
8. februar	zastava RS	in	zastava OT,
27. april	zastava RS	in	zastava OT,
1. in 2. maj	zastava RS	in	zastava OT,
15. maj			zastava OT,
25. junij	zastava RS	in	zastava OT,
1. november			zastava OT in
26. december	zastava RS	in	zastava OT.
Direktorica občinske uprave Polona Gorše Prusnik, univ. dipl. prav. I.r.
SPREJELI PRORAČUN IN PODRAŽILI ODVOZ SMETI
Na zadnji letošnji oziroma 34. redni seji Občinskega sveta trzinske občine, ki je tokrat izjemoma potěkala v pětek, so obravnavali kar precej pomembnih točk, vendar je vse delo potěkalo dokaj te-koče in brez zapletov, tako da so člani trzinskega vodstva sejo lahko zaključili že po dobrih treh urah.
Najpomembnejša točka seje je bila spreje-manje občinskega proračuna za leto 2002. Člani svela so se strinjali s predlogom, da naj bi v prihodnjem letu v občinsko blagajno přiteklo 555.892.946,00 SIT, skupni od-hodki pa naj bi dosegli vrednost 697.046. 314,00 SIT. Navidezni primanjkljaj naj bi pokrili z letošnjim prescžkorn. Ker je vlada v obdobju po prvi obravnavi predloga občinskega proračuna objavila drugačne nápovědi gospodarskih gibanj v prihodnjem letu in nekoliko drugačna izhodišča, kot so jih imeli načrtovalci proračuna ob pripravi gradiva za prvo obravnavo, je bilo temu primerno treba prilagoditi nekatere postavke proračuna. Po novem naj bi bili predviđeni dohodki nižji, saj naj bi bilo prihodnje leto manj denarja od dohodnine, manjši pa naj bi bil tudi bruto narodni dohodek. Na nekoliko spremenjene številke ob drugem branju so vplivale tudi nekatere postavke, ki so jih člani občinskega sveta vnesli ali povišali v proračun ob prvi obravnavi. Predvsem so povišali predvidene odhodke. Kot so se že dogovorili na prejšnji seji, so tako povišali postavko za nakup gasilskega avtomobila, v skladu s predlogom OŠ in ŠD Trzin so zvišali tudi postavko za delo z mladimi (povečali so načrtovane izdatke za
financiranje podjetniškega krožka na OŠ Trzin in za izdatke za izvedbo otroške olimpia-de v maju 2002), Ker bo treba obnoviti tla v otroškem vrtcu, so povišali tudi postavko za vzdrževanjc vrtca. Ker želijo pri štipendijah ohraniti enako število rednih in enkratnih štipendij za dijake in študente, so morali zvi-šati tudi to postavko. Več denarja so namenili tudi za spodbujanje razvoja kmetijstva ter na-črtovana sredstva za ureditev športnorekrea-cijskega parka v Trzinu. Da bi lahko zadostili vsem tem in še nekate-rim drugim manjšim povišanjem, so morali znižati predvidena sredstva za ureditev Jem-čeve ceste in za povezovalno cesto med OIC in Mlakami. Če bi se med letom pokazala možnost za posodobitev Jemčeve ceste ali za gradnjo povezovalne ceste, bi denar za to, kot so povedali, zagotovili z rebalansom proračuna oz. dodatnim prerazporejanjem denarja,
Ob tem, ko so sprejeli sklep o proračunu za prihodnje leto, so občinske svetnice in svetniki sprejeli tudi predlog letnega načrta razvojnih programov občine za leto 2002 in 2003 ter sklep o programu prodaje finančne-ga in stvarnega premoženja občine, seznanili pa so se tudi s programom javnih del v občini.
Prav tako brez težav so članice in člani občinskega sveta potrdili rebalans letošnega občinskega proračuna
Nekaj več pozornosti je nato pritegnilo poro-čilo predstavnika javnega komunalnega podjetja Prodnik, ki je člane sveta seznanil z na-Črti za sanacijo in razširitev odlagališča komunalnih odpadkov na Dobu. Ker je odlaga-lišče, kot smo že poročali, tako rekoč polno,
Občina Trzin
V imenu občinskega sveta, uprave, namestnika župana in vse h drugih sodelavcev želim
VSEM
OBČANKÁM IN OBČANOM
čim več veselja in radosti v času praznikov ter veliko sreče in zdravja v novem letu,
hkrati pa želim
VSEM
POD JETNIKOM IN GOSPODARSKIM DRUŽBÁM NA OBMOČJU OBČINE
veliko uspeha in čim manj pretresov!
župan Tone Peršak
so morali najti drugo primerno rešitev. Odločili so se za ureditev novega odlagališča v bližini oz. vzporedno z obstoječim odla-gališčem. To je omogočila ludi nedavno odprta avtocesta, ki teče v bližini odlagališča odpadkov, saj bodo deponijo lahko raz-širili na območju proti avtocesti. S tem bodo pridobili približno 330.000 mJ dodatne-ga prostora za odlaganje odpadkov, kar bo rešilo ta problem za kakih petnajst let. Pri naslednji točki pa je bilo podobno kot na prejšnji seji, ko so člani občinskega sveta podražili vrtec, Ie daje šio tokrat za po-višanje cene odvoza smeti. Cena bo višja, ker je država uvedla t.i. ekološko takso za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki bo začela veljati 1. januarja 2002. Kot smo izvedeli, je bil občinski svet, podobno pa je tudi na drugih občinah, tako rekoč postavljen pred zid. Taksa bo začela veljati po novem letu, pa če sojo občine potrdile ali ne. Županje ob tem za-trdil, da imamo v Trzinu srečo, saj za odvoz smeti plačujemo relativno nizko ceno, ugodno pa je tudi to, da bodo denar od takse pravzaprav dobili nazaj, saj bodo z njim delno financirali ureditev dodatne deponije na Dobu. Če ne bi prav zdaj imeli načrtov za odprtje nove deponije, bi ta denar le odtékal v državno blagajno. Svetniki pa so ob tem vseeno priporočilu podjetju Prodnik, da naj bi bilo v računih za ceno odvoza odpadkov, ki jih dobijo občani, jasno označeno, da gre pri višji ceni za takso. Po dokaj hitrem postopku je Občinski svet nato sprejel spremembi statusa sredstev, ki jih je Občina lani posodila Vrtcu Trzin. Po-sojeni denar, ki gaje Vrtec lani přejel za pokrivanje likvidnostnih težav, so s skle-pom namenili za pokrivanje izgub Vrtca v letu 2000.
Svet je nato še določil vrednost točke za izračun komunalne takse za leto 2002, določil vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, sprejel sklep o povprečni gradbeni ceni, povpreč-nih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter vrednosti nezazidanega stavbnega zemljišča, nato pa še določil povpreč-ne stroške komunalne opreme na območju občine v letu 2002.
Pred sklepom seje so člane občinskega sveta seznanili tudi z nekaterimi novejšimi dogajanji na področju investicij v občini. Svetniki in světnici pa so za konec postavili še nekaj svojih vprašanj in dali nekaj pobud.
Župan seje na koncu vsem zahvalii za uspešno delo v iztekajočem se letu in ob tem dejal, da je trzinski Občinski svet eden redkih v državi, v katerem delo poteka tako usklajeno in plodno.
Miro Štebc

POSTALI NAJ BI NAJBOU RAZVITA REGIJA SLOVENIJE
26. novembra je bila 5. izredna seja občinskega sveta, na kateri je razširjeni občinski svei razpravljal o skupnem razvojnom programu za območje občin Trzin, Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravce in Vodice ter o regijskem razvojnem programu za območje osrednje slovenske statislične regije.
Osem občin, ki ležijo severovzhodno od Ljubljane, so že pred časom podpisale sporazum o sodelovanju pri izdelavi skupnega razvojnega programa. Za to so se odločile, ker ugotavljajo, da imajo dosti skupnega, da paje njihov posamični glas v osrednji slovenski regiji ob močni Mestni občini Ljubljana prešibak, da bi lahko uveljavljale svoje specifične zahteve. Menijo, da lahko s pove-zanostjo bolj enakovredno stopijo ob bok drugim, hkrati pa naj bi s tem tudi zadoslili zahtevam Ev-ropske unije po uvajanju regij, s tem pa bi lahko računali tudi na denarno pomoč za nekatere svoje projekte. Občine so izdelavo razvojnega programa regije naročile pri svetovalnem podjetju Oikos d.o.o. z Vira, hkrati pa so sestavile ludi projektni svcl, ki naj bi zagotovil udeležbo širšc lokalne oz. zainteresirane javnosti pri pripravi programa. Že kmalu so za območje osmih občin izbrali ime »podjetna regija«.
Ob 15. obletnici začetka gradnje trzinske obrtno-indusirijske cone je Četrtni odbor OIC v sodelovanju s Turističnim društvom 6. decembra v avli Piramide připravil srečanje trzinskih podjetnikov. V vabilu na srečanje so zapisali, daje namen prireditve tudi ta, da bi se srečali v prijetnem vzdušju in se bolje spoznali med seboj, saj podjetnikom vsakodnevna naglica in številne obveznosti v mnogih primerih onemogočajo, da bi se sploh spoznali med sabo in da bi vsaj vedeli, s čim se kdo ukvarja.
Na srečanju so predstavili nekatere svoje dejavnosti, v slavnostnem programu pa so o coni spregovorili predsednik Četrtnega odbora OlC-e Trzin Iztok Kadunc, Franci Mušič, eden od pobudnikov za gradnjo OIC v Trzinu in v prvém obdobju najza-služnejši za urejanje cone, in župan občine Trzin Anton Peršak. V zabavnem programu, ki gaje popestril povezovalec in pevec Boris Kopitar ob spremljavi ansambla Charleston so podjetniki sproščeno Poklepetali in se strinjali, daje podobne prireditve še treba ponoviti. T|sti, ki so se lotili resnejših tem, so ugo-tavljali, daje cona praktično dograjena, da v nj ej sicer ni vse, kot bi si želeli, ven-
Ob tem pa poudarjajo, daje ambicija te regije, da bi postala najbolj razvita regija v Sloveniji. Menijo, da imajo za to kar nekaj prednosti. Poleg visoke produktivnosti ima to območje v primerjavi z ostalo Slovenijo nizko brezposcl-nost in visoko rast prebivalstva. Regija naj bi zagotovila svojim prebivalcem vrhunsko ka-kovost bivanja, omogočila naj bi jim kar naj-boljšc možnosti za osebni razvoj, na vseh pod-ročjih pa naj bi podpirala tudi podjetništvo in ustvarjalnost.
Kot je povedal predstavnik Oikosa Jurij Ko-bal, pripravljavci skupnega razvojnega programa menijo, da morajo občine iz te »podjetne regije« izkoristiti svoje danosti, predvsem pa ljudi in organizacije, ki razvoj lahko vodijo. Med prednosti regije uvrščajo njeno lego: strateško tranzitno lego (križišče poti vzhod-zahod, sever-jug, dobra avtocestna in druga prometna infrastruktura, bližina trgov, blizina letališča, policentričnost in mrežna struktura v prostoru), razvito podjetništvo, obrtniško tradicijo, podjetnosl, veliko kupno moč prebival-cev, visoko stopnjo razvitosti in ugodne naravne danosti.
Med temeljne ideje skupnega razvojnega programa so zapisali, da je treba voditi razvoj in ne slediti drugim območjem, dosegati je Ireba lokalno in globalno konkurenčnost 1er spodbu-
dar je naša cona vseeno ena bolje urejenih podobnih območij v Sloveniji. Ocenili so, daje še zlasti dosti težav s prepoznavnostjo in iskanjem posameznih podjetij, težave so s parkiranjem in tudi s spreminjanjem neka-terih poslovnih objektov v stanovanjske objekte, k še večjemu vključevanju cone v Trzin pa bi lahko prispevala tudi povezo-valna cesta med cono in ostalim delom naselja. Občina zdaj lahko še največ prispeva k razvoju cone in podjetništva na svojem
janje razvoja ljudi kot ključnega dejavnika uspeha.
V viziji příhodnosti regije, ki sojo predstavili, so zapisali, da naj bi bili cilji povezo-vanja ustvarjalni ljudje s kakovostnim kulturnim življenjem, kakovost življenja ter družini in zdravju prijazno okolje, v regiji, kot najbolj razviti v Sloveniji, naj bi doho-dek na prebivalca do I. 2006 znašal I 10 % povprečja ljubljanske urbane regije. Občine bodo v prihodnje izdelale cilje razvoja in strategije ter zasnovalc posamezne območne projekte, na koncu pa naj bi izdelale skupni razvojni program, ki ga bodo vključile v skupni Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije. Podrobnejše podatke o ciljih in strategiji skupnega razvojnega programa je že mogoče najti na spletni strani interneta z naslovom: http :/Avww. podjelnaregija.org/. Predstavniki trzinske občine so g. Juriju Ko-balu postavili vrsto vprašanj in dali več pobud, na koncu pa so sprejeli sklep, da so sprejeli informacijo o poteku priprave Skupnega razvojnega programa ter informacijo o aktivnostih Regionalnega razvojnega programa.
Miro Šlebe
območju s spodbujanjem še ugodnejših pogojev za njihovo delovanje. Opozorili so, da na območju Trzina, predvsem pa v coni, deluje že čez 600 obratovainic in da je v njih preko 1600 delovnih mest. Res daje v njih zaposlenih le kakih 300 Trzin-cev, vendar se to razmerje sčasoma lahko še izboljša. Verjetno pa bi bilo prav, da bi po prihodnjih lokalnih volitvah cona tudi v občinskem svetu dobila vidnejše zastop-stvo. (M.Š.)
15 LET OBRTNO INDUSTRIJSKE CONE TRZIN
pogovor z županom občine trzin g. antonom peršakom
_________________IZTEKAJOČE SELETO JE BILO USPEŠNO
Nekako je prišlo že v navado, da župana občine Trzin ob koncu leta v tej rubri-kl vprašamo za njegovo oceno úspěšnosti in dosežkov leta, ki se izteka, zato se tudi Ietos nismo želeli izneveriti navadi.
v
P
V_/ e gledam nazaj, kaj smo v občini naredili in česa ne, bi si upal Irditi, daje bilo to leto za nas uspešno, čeprav ostajata dva nedokončana projekta, ki mi, kot županu, grenita življenje. Eden se imenuje rekonstrukcija in modernizacija Jemčeve ulice. Vzrok je v zapletih z lastniki zemijišč, ki bi jih potřebovali za razširitev cestišča. Preprosto je preveč lastnikov zemijišč, ki ne žele prodati relativno ozkih pasov zemlje ob sedanji cesti, tako se projekt ne premakne z mrtve točke. Zdaj smo že dobili neko Studijo, kako bi bilo mogoče ta problem rešiti. Predlagajo nam rešitev, ki je v svetu sicer že precej uveljavljena, pri nas pa še ni tako znana. Po tem predlogu naj bi ulica v celoti postala območje umirjenega prometa, površine za pešce pa naj bi naredili kar znotraj same trase in ne s pločnikom, kot smo vajeni. To ne bi zahtevalo širitve ceste, ulico bi morali us-trezno označiti in tlakovati, vse pa naj bi bilo odvisno od discipline voznikov. Druga predlagana rešitev paje ureditev enos-mernega prometa, kar pa bi bilo dokaj težko izvedljivo, še zlasti za rešitev prometa, ki naj bi potěkal v nasprotno smer. Morali bi namreč iskati vzporedne preho-de, za kar pa bi bilo treba rušiti tudi nekaj hiš. Mislim, da bi bilo to še težje uresniči-ti kot samo širitev ceste. Drug problem, ki ostaja neřešen, paje izgradnja povezovalne ceste med obrtno cono in ostalim delom Trzina. Pri tem gre ravno tako za problem z zemljišči. V tem primeru pa imamo že vse pripravljeno za gradnjo, neřešeno paje lastništvo nekaterih parcel. Pri tem je treba reči, da gre za drugačno gradnjo, kot seje nekateri bojijo. Gre namreč za ulico in ne za cesto. Glede na to, da so na tistem območju po zazidalnem náčrtu predvideni objekti, ki bodo potřebovali dostop - ulico, bo treba to tudi urediti. Glede na to, da seje promet zaradi štiripasovnice in avtoceste na tistem območju precej umiril, se mi zdi, da tudi strahovi nekaterih, češ da bi povezovalno cesto vozniki lahko začeli uporabljati kot obvoznico za izogibanje zastojem na štiripasovnici, ni več upravi-čen.
Kar zadeva uspehov v preteklem letu, pa moram reči, da sem najbolj zadovoljen,
da nam je uspela plinifikacija osnovne šole. V prizadevanju za zmanjšanje onesnaže-nosti ozračja je to pomemben prispevek, da o ugodnostih ogrevanja samega ne govo-
rim. Zadovoljen sem tudi, da so se končno z mrtve točke premaknile stvari v zvezi s pri-zidkom k osnovni šoli. Zelo dolgo smo morali čakati na odobritev idejnega projekta s strani ministrstva za šolstvo. Ta projekt so končno odobrili in tako zdaj vemo, kaj bomo delali. Gradili bomo prizidek za potrebe devetletke in hkrati tudi za potrebe vrtca. Zdaj je že povsem jasno, da bo oddelek Palčića, ki smo ga uredili v prostorih stare osnovne šole, zares Ie začasen, dokler se ne bo preseli! v prizidek osnovne šole. Zdi se mi tudi zelo pomembno, da smo kljub všemu uspešno zaključili postopek za sprejem ureditvenega načrta za športni park na robu naselja Mlake. Ob tem bi želei posebej poudariti, da smo dejansko v kar največji možni meri upoštevali zahteve krajanov. Glede na to s koliko zemljišči občina razpo-laga, nam je športni park uspelo odmakniti od naselja v največji možni meri. Prepričan sem, da bo zeleni vmesni park lahko v za-dostni meri zaščitil bližnje stanovalce pred morebitnim hrupom. Rad pa bi opozoril tudi na to, da smo s tem, ko smo sprejeli načrt za športni park, onemogočili nek drug načrt, ki je bil že kar otipljiv. Za tisto območje so namreč že risali náčrte za gradnjo stanovanj-skega naselja zaprtega tipa. Šio naj bi za va-rovano naselje, zaščiteno z ograjo. Tisti, ki menijo, dajim bo zaradi športnega parka omejena možnost sprehajanja na tistem območju, tega tam tako in tako ne bi mogli početi. Ljudje v glavnem sploh ne vedo, kako daleč so bili že z načrti za tisto varovano nadstandardno naselje.
Pomembno se mi zdi tudi, da smo ob običajnih težavah uspeli speljati postopek za pridobitev koncesije za uvedbo zemelj-skega plina v Trzinu. Zdaj, kot verjetno veste, imamo nekaj težav s pritožbami tistih ponudnikov, ki niso bili izbrani, vendar upam, da bomo te težave v najkrajšem času odpravili. Če bo po sreči, bo spor v prvi polovici novega leta rešen in bomo potem lahko začeli postopek za pridobivanje gradbenega dovoljenja in kasneje tudi začeli z zemeljskimi deli. Vesel sem tudi, da smo kot ena prvih občin še v tem letu sprejeli proračun za prihodnje leto. Prav tako je pomembno, da smo ustvarili razpisne pogoje za koncesijo za dimnikarsko dejavnost na območju občine. Do zdaj je bilo to neureje-no, zdaj pa čakamo tudi na razpis za koncesijo za javno razsvetljavo v občini. Veljavna pogodba se bo namreč iztekla sredi prihodnjega leta. Po svoje pa smo tudi mi prispevali k rešitvi problema odlaganja odpadkov z območja nekdanje občine Domžale. Zdaj je v pripravi projekt za ureditev novega odlagališča v bližini dosedanjega. Žal nasje s tem v zvezi, podobno kot je bilo pri vrtcu, doletela podražitev, na katero pa občina ni imela vpliva. Vladaje namreč sprejela uredbo o taksi za odlaganje odpadkov in občinski svet ni mogel drugega, kot s sklepom podražiti odlaganje odpadkov, saj tudi če tega ne bi storil, bi uredba o taksi veljala in bi jo bilo treba plačevati. Moram pa v isti sapi povedati, da ima Trzin v primer-javi s številnimi drugimi slovenskimi ob-činami zelo nizko ceno za odlaganje odpadkov. Trenutno velja cena 610 SIT, po novem bo tako treba plačevati nekaj čez 1200 SIT za odvoz smeti. Verjetno bo podražitev pri krajanih naletela na neodobravanje, vendar je treba vedeti, da v nekaterih občinah, na primer v Radovljici, na Ptuju in še drugih že zdaj plačujejo za odvoz odpadkov tudi po štiri in pet tisoč tolarjev. Pa še nekaj bi rad povedal. Imamo pravzaprav izredno srečo, da smo prav zdaj sprejeli program za ureditev novega vzporednega odlagališča na Dobu. Ta taksa gre v državno blagajno za ure-janje odlagališč, tište občine, ki so prav zdaj začele projekte za ureditev odlagališč, pa bodo denar od takse dobile tako rekoč nazaj. Z njim bodo namreč lahko uredile odlagališča. Pri nasje to pravzaprav srečna okoliščina, nerodno paje v tistih občinah, ki so si pred parimi leti uredile odlagališča in so za to porabila kar nekaj denarja, zdaj pa bo denar od te nove
J
takse odtékal v državno blagajno in ga ne bodo dobile nazaj.
Ko smo že pri nezadovoljstvu nad višji-mi cenami, naj povemo, da je med Trzinci še čutiti nezadovoljstvo zaradi dokaj visoke zadnje podražitve vrtca. Slišati je vrsto očitkov na račun tega. Eni pravijo, da je za to kriv tudi odde-|ek Palčića, ki še ni odprt v prostorih stare šole. Krajani pravijo, da je za tisti oddelek vrtca treba plačevati ogrevan-je, da so za Palčico tudi že nastavljene vzgojiteljice, ki jim je treba izplačevati plače, kljub temu da ne delajo. Sirijo pa se tudi govorice o precej visokih plaćah v vrtcu. Pravijo, da naj bi vsaj tri zaposlene v vrtcu imele višjo plačo kot župan. Kako lahko komentirate te očitke?
Kar se tiče plač zaposlenih v vrtcih, moram reči, da imajo nekateri zaposleni v vrtcih po državi višje plače kot župani njihovih občin. To je dějstvo, gre pa po na-
vadi za dva ali tri zaposlene v posamez-nem vrtcu. Kar se tiče moje plače, naj povem, da nisem profesionalni župan in prejemam nadomestilo v višin polovice plače, kot bi jo dobil, če bi bil profesionalni župan. Lahko pa rečem, da imajo v vrtcu nekateri višje plače, kot bi jo preje-mal jaz, tudi če bi bil poklicni župan. Kar se tiče vrtca Palčića, pa moram reči, da delà v njem niso v nikakršni zvezi s povišanjem cene vrtcev. Zadnje povišanje je bilo v pretežni meri namenjeno zvišan-ju plač zaposlenih v vrtcih. Plače pa so se zvišale zato, ker je vlada v pogajanjih s sindikati vzgoje in šolstva podpisala sporazum o povišanju plač zaposlenih v vrtcih. Te plače pa plačujemo deloma starši, deloma pa občine in se v celoti plačujejo iz cene programa vrtca in ne iz kakšnih drugih virov. Občina za vsakega otroka plačuje najmanj od 20 do 80 % cene oskr-bovalnine. V Trzinu občina v večini pri-merov plačuje več kot 50 % cene vrtca za posameznega otroka, ne glede na to, daje v našem kraju kar precej staršev, ki imajo zagotovo dosti boljše dohodke, kot pa jih prikazujejo. Ob tem paje treba še enkrat poudariti, da za vzdrževanje vrtca in investicije ne pritoka denar iz cene vrtca,
ampak jih je dolžna plačevati občina iz drugih sredstev. Starši za igrače, za opremo in vzdrževanje vrtca ne plačajo nič. Plačajo le del cene za hrano, del plač zaposlenih in stroške, ki so neposredno povezani z izva-janjem programa.
Kolikor je meni znano, na račun vrtca Palčića še niso sprejeli novih vzgojiteljic. Res paje, daje bilo na začetku leta 1999, ko smo pričakovali odprtje vrtca, zaposlenih nekaj dodatnih vzgojiteljic, dve ali tri, vendar je šlo le za nekaj mesecev.
Kdaj pa bo vrtec Palčića končno odprt?
Vrtec je zdaj praktično v celoti dokončan. Manjka le še nekaj malenkosti, na vrsti pa je generalno čišćenje vrtca. Prav zdaj pa iz-delujejo t.i. projekti izvedenih del. Ko bodo ti narejeni, bomo zaprosili za tehnični pregled in ko bo ta opravljen, pa bomo lahko dobili uporabno dovoljenje. Če bo vse po sreči, bi lahko vrtec odprli v mesecu dni in pol, če pa se kaj zaplete pri tehničnem prev-zemu, pa se bo vse skupaj zavleklo še za kak mesec ali dva.
Pred kratkim ste postali predsednik Društva slovenskih pisatel jev. V imenu članov uredništva vam za to čestitam, vendar pa me zanima, ali bo ta funkcija kaj vplivala na kakovost vašega županovanja. Med ljudmi namreč krožijo razmišljanja, ali lahko uspešno opravljate tri funkcije: predavanja na akademiji, županovanje in predsedniko-vanje društvu pisateljev. Že prej sem rekel, da opravljam delo župana nepoklicno, pa vendar sem na občini v povprečju najmanj po osem ur dnevno. Dostikrat delam tudi ob sobotah in nedeljah. Funkcija predsednika Društva slovenskih pisateljevje neprofesionalna in ne-plačana. Je podobna funkciji predsednika
planinskega ali katerega drugega društva. Pravzaprav je to neke vrste častna funkcija. Seveda tudi takšna funkcija terja nekaj časa in energije, vendar je načeloma to funkcija, ki terja od člověka, da seji posveti po nekaj ur na teden: odgovarjaš na pošto, podpisuješ razne naloge, se dogo-varjaš s tistimi, ki v društvu delajo poklic-no, kdaj pa kdaj pa se moraš udeležiti kakšne prireditve, ki so največkrat zvečer ali popoldne. Stvar je nekoliko zahtevnej-ša, saj gre pri društvu za eno najpomemb-nejših organizadj civilne družbe v Slove-niji.Društvo ima določen ugled, saj združuje ljudi z ugledom v družbi. Res paje, da če sprejmeš takšno funkcijo, moraš opustiti tudi kakšno drugo dejavnost. Že nekaj časa nisem predsednik ali član no-bene stranke, prej pa sem bil na strankar-skem področju kar akti ven. Zdaj se lahko v večji meri posvetim delovanju za pisa-teljsko društvo. Prepričan pa sem, da moje vođenje društva pisateljev ne bo v nobe-ni obliki ogrožalo mojega delà v Trzinu. Po drugi strani paje treba tudi reči, da se položaj v občini tudi že počasi umirja. Ni več tistih pionirskih časov, ko sva bila prvo leto s sekretarko občinskega sveta praktično ves čas sama tu. Zdaj je na Občini zaposlenih že več uslužbencev, občina se vse bolj utrjuje, občinska uprava deluje. Prav zdaj imamo sicer težavo, da bosta v kratkem šli kar dve pomembni članici uprave na porodniški dopust. To je v času, ko v Sloveniji nataliteta upada, vzpodbud-no, na občini pa se že pripravljamo, da bomo obe bodoči mamici za določen čas nadomestili in da bo delo teklo nemoteno naprej. Moram pa reči, da tudi to ne bo dodatno obremenjevalo občinskega proračuna, saj kot verjetno veste, plače v času porodniškega dopusta zagotavlja država.
Miro Štebe
DVA NAŠA KRAJANA S ČASTNIM NASLOVOM »MOJSTER
«
a
Silvo Habat
15. novembra 2001 je bil za slovensko obrt velik dan. V Ijubljanskem hotelu Lev - Intecontinetal je 187 ljudi přejelo mojstr-ske diplome. Zadnje so bile podeljenc leta 1963. Ob prisotnosti predsednika države Milana Kuča-na, predsednika Državnega zbora Boruta Pahorja in nekaterih ministrov je Obrtna zbornica Slovenije pod geslom »Delo in znanje naredita mojstra« podělila mojstr-ske diplome prvim 187 obrtnim mojstri-cam in mojstrom. Med njimi sta bila tudi dva naša sokrajana: Brane Lap - tesarski mojster, in Silvo Habat - pleskarski mojster.
Brane Lap
Mojster je bil in ostaja sino-nim bodisi za kakovostno
• •» •• I obrtno storitev ali izdelek, ki mu kupee nima kaj očitati. I *3 ! fe Predsednik Republike Slove-i M nije Milan Kučan je ob pode-litvi mojstrskih diplom po štiridesetih letih čestital vsem, ki so přejeli diplome, in tištim, ki so ponovno uvedli podeljevanje mojstrskih diplom. Ob tem je dejal: »Zame je mojstrskost vrhunskost nekega pokliča.« Ob vstopu v EU bo mojstrska diploma splošno priznana tudi v drugih članicah EU. Iskrene čestitke obema mojstroma iz Trzina. Ponosni smo, da imamo v svoji sredini tudi 2 mojstra.
Ada Lovše Mušič

10
®ms
VEČJI H NEPRAVILNOSTI PRI PORABI PRORAČUNSKEGA DENARJA NISMO ODKRILI
December je čas, ko delamo najrazličnejše preglede In obračune za nazaj. Tehtamo, kaj nam Je uspelo narediti v iztekajočem se letu In delamo nacrte za naprej. Tokrat smo se odločili, da o delovanju In dosežklh naše Občine ne sprašujemo samo v vodstvu občine, ampak da za oceno povprašamo tudi tište, ki nadzlrajo delovanje občine in trošenje občinskega denarja. Najprimernejši sogovornik se nam je zdel predsednik Nadzornega odbora Občine Trzin Andrej Senica, ki je rad přistal na pogovor.
N
1 H aj najprej povemo, daje g. Senica po rodu Prekmurec iz Beltincev in da bo v kratkem, že v januarju, do-polnil 52 let. Po pokliču je ekonomist, v Trzinu pa z družino - tudi žena je Prekmurka, živi že dvaindvajset let. Predno je sprejel vođenje nadzomega odbora trzinske občine, pa je imel že kar nekaj izkušenj z lokalno samoupravo tudi na Občini Domžale.
Kako ocenjujete, da je trzinska občina v tem letu gospodarila z obřinskim denarjem?
Mislim, daje bilo to gospodarjenje dobro. Moram pa povedati, da se člani nadzornega odbora ne vtikamo v to, ali je bila kak-šna naložba smotrna ali ne. To je predvsem stvar župana in občinskih svetnikov, mi pa nadziramo, če je trošenje denarja zakonito in ali je občina porabila denar v skladu s svojimi pooblastili. Nadziramo na primer, ali je bila občina pri svojih investicijah varčna, ali je za posamezne naložbe med izvajalci izbirala najugod-nejše ponudnike, ali seje držala pravilni-kov in podobno.
Preverjali smo poslovanje Občine, porab-nikov proračunskih sredstev in javnih za-vodov in organizacij, pri katerih je sous-tanovitelj in solastnik tudi naša občina in moram reči, da smo s tištim, kar smo viděli, zadovoljni. Nepravilnosti, vsaj večjih, ni bilo. Biloje nekaj manjših nepravilnosti pri društvih, vendar menim, daje do tega prihajalo predvsem zato, ker niso bili pripravljeni na takšno preverjanje. Treba pa je reči, da ima večina naših društev in organizacij kar zgledno urejeno potrebno dokumentacijo in vse potrebne papirje, s katerimi so dokazovali svoje izdatke. Ne-kateri so bili sicer nekoliko bolj površni, vendar menim, daje najpomembneje, da so spoznali, kaj je njihova dolžnost na
tem področju. Kakšnih večjih težav ali ne-sporazumov ni bilo. Verjetno je bilo to tudi zato, ker ta društva prejemajo denar za svojo dejavnost iz proračuna in so zainteresirana, da bi tako bilo še naprej. Med največje porabnike proračunskih sredstev letos sodi Vrtec Trzin. Zanj je bilo treba odšteti približno 15 % proračunskih sredstev. To je tudi jasno, saj ga financira skoraj v celoti občina. Imeli smo dokaj podrobno preiskavo poslovanja Vrtca. Nepravilnosti pri tem nismo odkrili. Res je, daje bilo v Vrtcu relativno veliko napredovanj, kar podraži njegovo delovanje. Mislim pa, daje osnovna težava v tem, daje vrtec skoraj v celoti breme občine, čeprav vlada diktira pogoje za njegovo delovanje. Menim, daje ustreznejša ureditev pri financiranju šol, saj država v večji meri pri tem sodeluje.
Kako ocenjujete po tem, kar ste doslej çreverili, ali je naša občina draga?
Ce ocenjujemo delovanje naše občine s so-sednjimi ali sploh z drugimi občinami v Sloveniji, potem lahko rečemo, da ni predraga, če pa gledamo ločeno od tega, z vidika lokalne zakonodaje, potem je draga.
Mogoče bi bilo dobro, da za naše bralce predstavite samo delovanje nadzornega odbora.
V nadzornem odboru je 5 članov. Običajno se sestajamo enkrat mesečno, to je ob četrt-kih pred sejami občinskega sveta. Vsako leto naredimo načrt delà in nato v skladu z njim opravljamo posamezne nadzore. Vsaj en član nadzornega odbora sodeluje na vsa-ki seji občinskega sveta, sam odbor pa nad-zira poslovanje Občine in njenih organov ter trošenje proračunskega denarja. Redno opravljamo nadzore pri porabnikih proračunskih sredstev, na primer pri društvih, javnih podjetjih in javnih zavodih. Nekatere od teh nadzorov opravljamo usklajeno z nadzornimi odbori drugih občin, saj gre za zavode in podjetja, ki so v skupni lasti, na primer Javno komunalno podjetje Prodnik, Zdravstveni dom Domžale, Knjižnica Domžale ipd. Letos smo na primer nadzorovali občinske plače, poseben nadzor smo imeli v Vrtcu, precej pozornosti smo namenili nadzoru proračuna in njegovih rebalansov. Ob
tem smo delali delne nadzore, nismo pod-robneje preučevali vseh postavk proračuna.
Podlaga za naše delo je Zakon o lokalni samoupravi, seveda pa moramo upoštevati tudi Statut občine. Opravljamo redne letne nadzore pri vseh porabnikih občinskih sredstev, včasih pa izvedemo tudi nenapovedane, na primer če nas opozorijo na kakšne nejasnosti, če obstaja sum nepravilnosti ali če nam to priporočijo, na primer župan ali Občinski svet.
Kako poteka financiranje pri posamez-nih proračunskih porabnikih?
Vsako leto pripravijo program finančnih potřeb in napišejo poročila o svojem delovanju. Na osnovi teh poročil in programov občinski svet razdeli proračunska sredstva porabnikom. Ti imajo lahko včasih večje potrebe, na primer letos gasilci, ki kupu-jejo nov gasilski avto. V takem primeru občinski svet tem porabnikom nameni dodatna sredstva. Mi nadziramo, ali so ta sredstva porabili v skladu s programi in tištim, kar je predvidel občinski svet. Ta nadzor je nekoliko težavnejši pri tistih, pri katerih je denar iz proračuna le del sredstev, s katerimi posamezni porabnik posluje.
Kako pa nadzirate denar, ki ni bil po-rabljen? Občina lahko načrtuje dolo-čeno naiožbo, ki pa je kasneje ne izpol-ni. Ali preverite, kako so porabili ta sredstva?
V takih primerih občinski svet sprejema rebalans proračuna in sredstva prerazpo-redi oz. usmeri drugam. Mi nadziramo, če je poraba po tistem potěkala v skladu z rebalansom.
Kaj pa lastnina občine Trzin izven njenih meja?
Trzinska občina je, kot sem že rekel, so-ustanovitelj in solastnik nekaterih zavo-dov in javnih organizacij, ki so v skupni lasti vseh občin následnic nekdanje občine Domžale. To so zdravstveni dom, knjižnica, komunalno podjetje Prodnik v Domžalah, posebna šola v Žejah, počit-niški dom na Krku, ima pa tudi stanovanja v Domžalah in Radomljah in izven Trzina tudi dve ali tri parcele.
Miro Štebe
Če živimo samo zase našo osebnost načenja rja.
Victor Hugo

domžalski galeriji je bila od 7.11.- 17.11.2001 odprta prva razstava Vojna za Slo-venijo 1991, ki joje pripravil Center za vojaško zgodovinsko dejavnost SV in 00 ZVVS Domžale. Avtor razstave je bil Janez J. Svajcer, oblikovanje je opravil Albin Mikulič, oblikovanje plakata in tehnične priprave za razstavo paje pripravil Damijan Cajhen s sode-lavci. Fotografije na razstavi so posneli različni avtorji. Posebnost razstave je bil prostor, namenjen trzinski bitki in bojnim zastavam ter 55. OŠTO Domžale. Na razstavi so přikazovali tudi dokumentarna filma o vojni za Slovenijo 1991 in o trzinski bitki. V uvodnem govoru nam je spregovoril predsednik 00 ZVVS Domžale g. Dominik Grmek. Orisal je potek priprav in vojne dejavnosti na našem območju v letu 1991 vse do odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije v oktobru 1991. Med drugim je poudaril, da smo kljub razorožitvi TO Domžale - Kamnik v letih 1990- 1991 organizirali ma-nevrsko strukturo narodne zaščite in prve bojne akcije in bitke za samostojnost Slovenije pričakali oboroženi in odlo-čcni, da uresničimo plebiscitarno voljo slovenskega naroda. Spomnil je na dogodke usodnega dne, 27,6.1991, ko je v zgodnjih jutranjih urah oklepna enota JLA prodirala iz Borovnice preko Ljubljane skozi Trzin in nato skozi Mengeš, Moste pri Komendi vse do letališča na Brniku. Kako je ob tem pred seboj povozila vse, kar se ji ni moglo upreti, in kako je takratna JA v nekaj "rah spremenila mir v vojno. Dejalje, daje zadovoljen, ker so takrat domžalski in kamniš-ki teritorialci naredili svoje in dali s tem svoj neizbrisen pecat kratki, vendar učinkoviti in zmagoviti vojni za Slovenijo. Ob koncu svojega govora je Prosil za minuto molka v spo-n»in na Edvarda Peperka, pripadnika diverzantskega voda
Kamnik, kije bil smrtno ranjen v bitki pri Trzinu, in na vojaka Petra Petriča iz sestave enot 31. OŠTO iz Kranja, ki je pádel v boju na Brniku. Domžalska Županja Cveta Za-lokar Oražem, ki je razstavo tudi odprla, paje v svojem govoru opozorila, kako krivična je bila vladna politika do spomina na osamosvojitveno vojno za Slovenijo 1991. Naj na kratko omenim še nekaj zgodovinskih podatkov o vojni za Slovenijo leta 1991:
ka JLA, saj smo se bali možnosti, da JLA ne bi spoštovala pod-pisanega.
Za bolj plastičen oris takratnega dogajanja naj zapišem še vsebini dveh grozilnih letakov, ki so jih 27. junija 1991 nad Slovenijo trošila letala JLA:
Prebivalci Slovenije! Z odločitvijo Zveznega izvrš-nega sveta in v skladu z ústavními pooblastili Zvezni sekretariat za notranje zadeve
zlorabljajo vaše življenjske interese. Vabimo vas na mir in sodelovanje! Enote Zveznega sekretariata za notranje zadeve in JLA bodo svoje naloge izvrševale dosledno in energično. Vsak odpor bo zlomljen.
JLA je z oboroženo silo nasto-pila proti slovenski poti v samostojnost prvič 23. maja 1991 v Pekrah. Tanki JLA so slovensko mejo na Přímořském zasedli 26. junija. Glavni oboroženi napad na slovensko samostojnost paje JLA zadala naslednji dan, 27,juni-ja, v zgodnjih jutranjih urah. Odpor slovenske vojske - TO in milice, seje začel z barika-dami in se je nenehno stopnje-val. Enote in vojašnice okupatorske JLA so bile povsod ob-koljene, kjer pa so imele slovenske obrambne sile taktično prednost, so prehajale v napad. V brezizhodnem položaju JLA in zvezne milice v Sloveniji je bila ob sodelovanju medna-rodnih predstavnikov 7. julija 1991 na Brionih podpisana deklaracija o trimesečnem moratoriju, s katero so bili oboroženi spopadi končani. Navkljub podpisu pa smo bili v TO pripravljeni na najhujše vse do odhoda zadnjega voja-
in enote JLA prevzemajo nadzor nad državno mejo. Ta korak je izsiljen. Neposredno so ogroženi teritorialna integriteta Jugoslavije, mir in varnost prebivalcev in izvrševanje mednarodnih obvez, ki jih ima SFRJ.
Prebivalci Slovenije, ostanite doma in na svojih de-lovnih mestih. Ne dovolite, da
Razstava Vojna za Slovenijo 1991 je bil prispevek slovenske vojne k ohranjanju spomina na najbolj pomembno ob-dobje slovenskega naroda in k počastitvi desete obletnice vojne. Fotografije in dokumenti so zbrani iz cele Slovenije. Zbrali so jih: slovenska vojska, veterani, predstavnik! policije, civilne zaščite, muzeji in posamezniki. Tako smo ob 10. obletnici pripravili prvo veliko razstavo o vojni za Slovenijo.
Vsi branilci v tej vojni smo naši domovini ohranili samostojnost in neodvisnost, kar se ni zgodilo od prve slovenske države Karantanije. Med tem obdobjem pa so se slovenski vojaki borili in usposabljali za druge države, ideologije in zastave. Vojni uspehi slovenskih vojakov, policistov, tak-ratnih pripadnikov TO in milice so omogočili mednarodno politično dejavnost, kije na koncu pripomogla k mednarodno přiznáni samostojni in demokratični državi SLOVENIJI.
Danilo Kastelic
Gomcs.p.
Mengeška 71 Tain
rtv
servis
telefon: 01 721 38-93 GSM: 041 644-121
Popravila: - TV sprejemnikov, ■ PC monitorjev, - audio naprav.
Montaža klasičnih in SAT anten ter avloakuslike
NASEL JE NA HRIBU ONGER ŽE DA JE DRUGAČEN VIDEZ
O bmočje T-5 na zahodnih pobočjih Ongra v zadnjem času dobiva drugačen, nekoliko prijaznejši videz. Čeprav je večina »pravovernih« Trzincev še vedno prepričana, da gre pri tem naselju za trzinsko sramoto oz. grob in škodljiv poseg v podobo kraja, »odprta rana« nad Zarebr-jo ni več tako v nebo vpijoča. Upamo, da bo podoba prijetnej-ša za oči, ko se bodo v tište hiše vselili ljudje, ki bodo svoje domove olepšali z zelenjem in cvetjem. Delà na območju T-5 zdaj pravzaprav stojijo, saj gradbinci, kot kaže, čakajo na lepše vreme. Del naselja v grobem že nakazuje končni videz, na vzhodnem koncu pa, sodcč po sliki, ki pred gradbiščem kaže, kakšen naj bi bil končni videz T-5, gradbince čaka še kar nekaj
delà. Po naši nestro-kovni oceni bodo tam verjetno še morali kopati in razstre-Ijevati skale, kar nikakor ne bo všeč bližnjim sosedom, ki že kar predolgo trpi-jo gradbišče v svoji soseski.
ZRAK V TRZINU BO ČISTĚJŠÍ
K ot smo napovedali že v prejšnji številki Odseva, so pred kratkim v trzinski osnovni šoli prešli na ogrevanje s plinom. Pre-ureditev šolske kotlovnice za plinsko kurjavo je bila ena večjih letošnjih opravljenih naložb v občini, nesporno paje to eden naj-večjih letošnjih prispevkov k čistejšcmu ozračju v Trzinu. Zaradi ogrevanja s trdim gorivom je bila šola namreč eden večjih ones-naževalcev zraka v tistem delu Trzina. Zdaj bo onesnaževanja precej manj, čeprav je zanimivo, da plin niti ni cenejši od dosedanje kurjave. Verjetno bo treba o tem neskladju spre-govoriti tudi še kje drugje, saj bi bilo prav, če bi država spodbujala ogrevanje na ekološko manj sporne načine. Otvoritev kotlovnice
v OŠ so povezali tudi z odprtjem prenovljene atletske steže ob šolskem igrišču.
Ko že govorimo o plinu, pa povejmo še novičko, da so v Mengšu, kjer so se, podobno kot v Trzinu, odločili za plinifikacijo občine in so izbirali med istimi koncesionarji za ureditev plinskega omrežja in nato oskrbo s plinom, že prišli do podpisa pogodbe s Petrolom, ki so ga izbrali za konce-sionarja. Tudi v Trzinu so koncesio-narja že izbrali, vendar so se tisti, ki niso bili izbrani, pritožili, Upamo, da bodo spor, podobno kot v Mengšu, řešili v najkrajšem času.
ROŽE ČAKAJO NA SONCE
S
k-/ pomladi smo hvalili Turistično društvo in občino, kako lepo so okrásili ograje na dveh trzinskih mosto-vih s cvetličnimi koriti. Ta korita so jeseni nekaj časa samevala, zdaj pa so v njih posajene mačehe, ki začuda dobro prenašajo mraz in potrpežljivo čakajo na čase, kojih bodo verjetno zamenjale druge rože.
ZALEDENELAPŠATA
V teh dneh je potok Pšata v več-jem delu okovan v led, kar je bilo v zadnjih letih kar redek pojav. Mnogi starejši Trzinci pa se še spominjajo, kako je včasih Pšata vsako zimo za-ledenela in kako so se lahko po njej drsali in vozili s sankami. Led paje včasih prinašal tudi nevšečnosti, saj so se ledene gmote, ko seje led začel topiti, pogosto nagrmadile v prave jezove inje Pšata zato takrat pogosto poplavljala. Trzinci so si pomagali tako, da so ledene plošče sekali in jih z drogovi spuščali po toku. Ledene plošče stari Trzinci še zdaj imenujejo »kore«.
Center za sociálno delo Domžale želi vsem poslovnim sodelavcem in občanom vesele božične in novoletne praznike, v letu 2002 pa obilico zdravja, strpnosti in razumevanja v družinah in delovnih sredinah. Namesto novoletnih voščilnic smo denar namenili Društvu rejnic in rejnikov Domžale
gee®?
13
PREDNOVOLETNO SREČANJE STAREJŠIH ORČANOV
KLOPCE
^ lovenijaje ena najlepših dežel na svetu. Ker leži na približno 42 Lzemljepisne širine, v pasu, kjer so vsi letni časi skoraj enakomerno razpore-jeni, nam vremenski pogoji dajo zmerno vroča poletja in ne prehude zime. Vseeno pa zimski čas Sloveniji prinese tudi nekaj snega in zimske idile, hkrati s tem Pa tudi nekaj nevšeč-
I	"^aii.
J. udi letošnje srečanje starejših občanov, ki gaje v nedel-jo, 16. decembra, priredil župan občine Trzin g. Tone Peršak, je bilo spet nadvse prisrčno. Prireditelji so poskrbeli za res prijeten kultumoza-bavni program, v katerem ni manjkalo glasbe in tudi smeha ne. Posebej je treba pohvaliti malčke iz vrtca Žabica, ki so pod vodstvom Gaš-perja Pogorevca, ki je skrbel tudi za po-vezovanje programa, pogumno in lepo zapeli nekaj otroških pesmic. Dobro so se odre-zale tudi pevke dekliškega pevskega zbora Žolne, že tradicionalni gost prednovoletnih srečanj starejših občanov Uroš Kurent pa tudi tokrat ni razočaral s svojim igranjem na harmoniko. Odlično
sta ga spremljali tudi mlajši sestrici, ki bosta prav gotovo nekoč dobri pevki. Program pa so popestrili tudi kar upokojenci sami, še zlasti je treba omeniti nastop gospe Lučke Župan in gospe Vovkove in tri starejša poskočná dekleta, ki so s svojim skečem nasmejale udeležence. Svoje paje prispeval tudi župan s svojim govorom in seveda tudi ansambel Charleston s pevko Andrejo Zupančič. Bilo je res prijetno. Nenazadnje paje treba pohvaliti tudi vse, ki so okrásili avlo in mize ter pripravili okušen prigrizek. Še zlasti je treba omeniti domiselne praznične pogrinjke.
Vsi dobri gospodarji se na zimo pripravijo z drvmi, gostinci po-spravijo letne mize in klopce; žal pa za naše občinsko vodstvo kaj takega ne velja. Nihče ne naredi nič, da bi pospravil klopce in podaljšal njihovo življenjsko dobo za nekaj let. Res da s prepadom socializma tudi zime niso več tisto, kar so nekoč bile, toda letošnja nam je prav zdaj le pokazala nekaj zob. Z lepim zimskim tihožitjem Vam želim srečno novo leto. (J.S.)
NIMAŠ LASTNIKA
— ____________________________________. '
v križišču ulice Rašiške čete z Mlakarjevo že od začetka meseca leži znak nimaš prednosti enostavno na tleh. Ne vem, morda je res delo objestnežev, vendar ne verjamem, da bi ga enostavno pustili, ker je bil pritrjen na drog obcestne svetilke. Mislim, da mu je zob časa pregrizel nosilce. Koje za-padel sneg, pa seje enostavno skril. Ko sem ga fotografiral, sem ga očistil, da se bolje vidi. Upajmo, da se ne bo zgodila prometna nesreča, saj če ni tega znaka, Mlakarjeva proti Merkatorju ni več prednostna cesta in velja desno pravilo. Kdo je lastnik, kdo nadzira in kdo je dolžan čimprej popraviti to prometno past? Mislim, daje pravi naslov Mengeška 9, I. nadstropje. Res daje mesec december mesec zabave in obdarovanj, vendar upam, da občinski proračun ni čisto izpraznjen in da bo naša »bogata« občina zmogla vsaj še to popravilo. Upam, da se bo to zgodilo še letos.(J.S.)
PS.: Morda je sedaj Občina Trzin sprejela novo višino za prometne znake inje to le poskus ali se bo odlok prijel. Nerodno je, da bi moral biti potem znak tudi obrnjen tako, da ne bi ležal na eni od stranic.
LETNI ČASI
V osnovni šoli smo se učili, da ima leto štiri letne čase. V enem drevo cveti, ozeleni in na jesen mu odpadejo listi. Na sad-nem drevju takrat lahko oberemo tudi plodove. V Mlakah pa
Ijudje leto upoštevajo le delno, saj pozabijo, da jeseni drevo izgubi liste in da jih je treba pospraviti. Listi mašijo odtoke v kanalizacijo, kot kaže fotografija. Ce bodo kanali, ko se bo sneg topil, zamašeni, se bo ponovila slika izpred nekaj let, koje bila Pre-šernova ulica, ne ulica - ampak Prešernovo jezero, nekateri prito-ki vanj pa so tekli kar skozi dnevne sobe. (J.S.)
Vse živali jedo zelje, pa je samo zajec kriv.
14
SGĚ®?
hň KRATKO IZ SOSEDN JIH OBČIN
DOMŽALE SO PRE JELE UGLEDNO NAGRADO EVROPSKE KOMISME
oncc novembra so v Bruslju podělili nagrade Centra evropske komisije za varstvo okolja in regionalni razvoj, namenjen občinam in mestom iz držav Srednje in Vzhodne Evrope, ki svojo zakonodajo in varovanje okolja najbolje prilagajajo merilom Evropske unije. Na razpis seje prijavilo 122 občin iz držav kandidatk za polnopravno članstvo v Evropski uniji, med 13 nagrajenei pa sta bili tudi občina Domžale in Mestna občina Maribor. Domžale so prejele glavno nagrado za celosien pristop k varovanju okolja. Kot je povedala Županja sosednje občinc Cveta Zalokar Oražcm, ki je v Bruslju prevzela nagrado, gre za petletno obdobje, saj so v Bruslju primerjali razmere pred petimi leti in stanje zdaj. V Domžalah se lahko pohvalijo, da so v občinski zakonodaji sprejeli celo vrsto odlokov s tega področja in da so prvi v Sloveniji sprejeli strategijo varovanja okolja, usklajeno z Agendo 2000. Na območju domžalske občine deluje ena največjih in ludi najsodobnejših čistilnih naprav v Sloveniji - centralna čistil-na naprava v Šludi, v katero se stekajo tudi odplake iz Trzina. S kanalizacijo so opremili že skoraj 80 odstotkov občine, le še dve vasi nimata vodovoda, v prizadevanja za varovanje okolja pa se v sosed-nji občini zelo učinkovito vključujejo tudi šole, vrtci, društva in občani.
najdbe, ki pričajo o stalni poseljenosti tega območja. Kot je izjavil direktor Muzeja Mengcš Janez Škrlep, obstaja tudi nekaj znakov, da so zanimive najdbe možne tudi na območju naše občine. Zavzema se za sodelovanje Trzina z Mengšem tudi na tem področju.
GRAD JASLE DOŽIVLJA USODO TRNULJČICE
'î^rzinci smo dokaj navezani na jabelski grad, saj ga imajo mnogi kar za našega, pa čeprav stoji v sosednji občini. Grad je v desetletjih po drugi svetovni vojni žalostno propadal, zdaj pa se mu, kot kaže, obetajo lepši časi. Koje Mengeš postal občina, so začeli iskali možne poti za njegovo zaščito in oživitev. Najprej so iz gradu izselili stanovalce, nato pa so poskrbeli za obnovo grajskega ostrešja. da bi tako preprečili njegovo nadaljnje propadanje. Kot so nam povedali predstavniki kranjskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedi-ščine, so se njihovi strokovnjaki zavzemali za to, da grad obnovijo in da mu hkrati dajo novo namembnost, ki bi preprečila njegov propad. Po posvetovanju z Ministrstvom za kmetijstvo so se odločili, da naj bi v gradu uredili sedež državnega cenira za razvoj kmetijstva in podeželja. S tem bi slovensko kmetijstvo v gradu dobilo pomembno, evropsko primerljivo, ustanovo, ki bi pomagala pri prestrukturiranju našega kmetijstva in pri njegovem vključevanju v evropske integracije. Poleg omenjenega centra pa bi v gradu lahko uredili tudi manj-šo spominsko zbirko, možnosti za nekatere svoje dejavnosti pa naj bi tam dobila tudi lokalna skupnost. Zdaj obnovo gradu fuiancirata Ministrstvo za kmetijstvo in Minisirstvo za kulturo, obstajajo pa tudi dobre možnosti, da bi z denarjem pri tem pomagala tudi Evropska skupnost. V gradu so že poskrbeli za zaščito pred talno vlago in za odvodnjavanje, grad so statično in protipotresno okrepili. V njem so podrli nekatere naknadno pozidane stene, i zidov so odstranili freske in zanimivejše strope, ki jih zdaj restavrirajo. Ob lem so odkrili še nekatere freske in druge starejše gradbene elemente, za kalere prej niso vedeli. Po obnovi bodo freske, strope in druge zanimive elemente vrnili na prvotno mesto. Obnoviti in uredili pa nameravajo tudi okolico gradu. O načrtih in obnovi gradu bomo podrobneje poročali v eni od prihodnjih številk.
V MENGŠU ODKRIU PRVI AVARSKI GROS
_KULTURNI DNEVIVIHANO
V	lhánu je bil pred 120 leti rojen eden najpomembnejših slovenskih jezikoslovcev dr. Anton Breznik. V počastitev njegovega spomi-na so zato v lhánu letos prvič pripravili kulturne dneve, ki so trajali ves leden, in med katerimi so pripravili vrsto zanimivih prireditev. Dr. Anton Breznik je bil nesporno osrednja osebnost slovenskega slavističnega delovanja v obdobju med obema svetovnima vojnama.
V	okroglih 40 letih delovanja je Slovencem zapustil kar štiri slovnice, dva pravopisa in množico strokovnih člankov in razprav, iz katerih je in še črpa slovenska slavistika. Bilje duhovnik in učitelj, več let pa ludi ravnatelj škofijske klasične gimnazije v Sentvidu, zato je morda ravno to razlog, da doslej širši krog Slovencev ni poznal njegovega delà, čeprav smo se pravil slovenščine učili prav s pomočjo njegove slovnice in pravopisa. Dr. Anton Breznik pa je opravil tudi izjemno znanstveno delo na področju zbiranja in zapisovanja ljudskih pesmi in izrazov. Že v dijaških letih je za zbirko dr. Karla Štrek-1 ja začel zbirati slovenske ljudske pesmi. Ihan je s približno 350 zbranimi ljudskimi pesmimi najbolje »obdelana« slovenska vas na tem področju.
V delu Mengša so pred kratkim začeli posodabljati infrastrukturne nape-Ijave, predvsem kanalizacijo. Pri razkopavanju Za-družniške ulice pa so naleteli na po-membne arheološke najdbe, ki so prava mala senzacija za arheologe. Med grobnimi pridatki enega od grobov so namreč našli predmete, ki grob skoraj zanesljivo opredeljujejo kot grob pripadnika plemena Avarov. Doslej na območju Slovenije še niso našli avarskega groba, čeprav so vedeli, da so Avari preko naših krajev hodili na roparske pohode v bogato Padsko nižino. Avari so bili namreč bojevito nomadsko ljudstvo, ki je živelo predvsem v Panonski nižini. S svojo konjenico so kot zavezniki Praslovanom dostikrat pomagali pri osvajanju Balkanskega polotoka, njihove grobove pa so odkrivali predvsem na Madžarskem in Hrvaškem, še zlasti v Baranji. Doslej so pri zadnjem izkopavanju v Mengšu našli že 16 grobov, štirje so bili skeletni, 12 paje žarnih. Domnevajo, da
datirajo v 7. stoletje oziroma v starejšo železno dobo. Prav ostanki iz lega ob-dobja so v Sloveniji relativno redki, zato so najdbe v Mengšu izjemnega pomena tudi za celotno Slo-venijo. V Mengšu so že doslej našli številne zanimive
75.0BLETN1CA DELOVANJA PRVEGA ZDRAVSTVENEGA DOMA V SLOVENIJI
5
lc vedeli, daje v Lukovici pred 75 leti začel delovati prvi zdravstveni dom v Sloveniji? V novembru so se v Lukovici spomnili obletnice in namenu predali prenovljen in posodob-Ijen zdravstveni dom sestre Jelke Komatar. Ministrstvo za narodno zdravje seje pred 75 leti odločilo za t.i. asanacijo, s katero so skušali izboljšati zdravstveni položaj na Slovenskem. Lukovica je ležala ob zelo pomembni prometni povezavi med Štajersko in Kranjsko v osrednjem delu Slovenije, hkrati paje bila zaradi neurejenih zdravstvenih razmer pogosto leglo epidemij tifusa in drugih bolezni. Takrat je imela Lukovica le 112 prebivalcev, ki so živeli v 16 hišah, higienske razmere pa so bile izjemno slabe. Poleg ureditve zdravstvenega doma pa so poskrbeii tudi za vodnjake in odlagališča smeti ter greznice in s tem izboljšali zdravstveni položaj v vasi. Lukovica seje zdaj krepko razvila. Ni več težav z zdravjem, Trzinu paje lahko za vzgled, kako lahko tudi manjše naselje dobi svoj zdravstveni dom.
KOLESARSKE POTI V OBČINI DOMŽALE IN NJENI OKOLICI
O
KOLESARSKE POII V OBČINI DOMZALK IN OKOUQ

omisija za turizem Občine Domžale je pred kratkim izdala zloženko Kolesarske poti v občini Domžale in njeni okolici. V njej je predstavljenih pet posameznih in ena krožna kolesarska pot. Poti po-tekajo po območju nekdanje občine Domžale, v zloženki pa so tudi tehnični opisi posameznih poti in opisi naravne in kulturne dediščine ob poti.
Na žalost v zloženki ni nobena od poti zarisana tudi preko območja naše občine, čeprav bi se verjetno dalo izrisati kakšno možno različico. Res paje, da bi bilo prav, da bi tudi v naši občini namenili še večjo skrb urejanju kolesarskih poti. Še zlasti povezava z Ljubljano je slaba.
NAŠ ŽUPAN NA ČELU SLOVENSKIH PISATEUEV
nS" ot verjetno veste, je bil naš župan Amon Peršak nedavno tega \~> izbran za novega predsednika Društva slovenskih pisateljev. Gre za prestižno funkcijo, saj člani Društva slovenskih pisateljev že več desetletij v Sloveniji igrajo vidno vlogo pri oblikovanju javnega mnenja in tudi pri usmerjanju družbenega življenja. Po izvolitvi je bilo v različnih medijih mogoče zaslediti veliko intervjujev z g. Per-šakom, vseeno pa smo ga zaprosili, da prav za Odsev in občane svoje občine pove, kakšne smernice si je zadal ob tem, koje prevzel krmilo pisateljskega društva.
Zdi se mi, da bo zelo pomembno in hkrati tudi najtežje, da bi društvo, ki je v zadnjih letih pod vodstvom mojega kolega Evalda Flisar-ja doseglo veliko na področju rednih dejavnosti za uveljavljanje slovenske knjige, na tem področju ohranilo doseženo raven. Gre za nekaj akcij, kot je na primer Vilenica - redno letno srečanje pisateljev tako rekoč iz vsega sveta, na katerem podeljujemo srednjeevropsko literarno nagrado, potem vsakoletni pomladni knjižni sejem ob Mcdnarodnem dnevu knjige. Sejem seje zelo dobro »prijel« tako v Ljubljani kot Mariboru pa tudi že v nekaterih drugih mestih. Mislim tudi na organizirano sodelovanje Društva in njegovih članov s šola-mi. Gre za redne nastope članov društva v srednjih in osnovnih šo-lah. V mislih imam tudi serijo nekaterih rednih nastopov in prireditev v prostorih društva, kot so predstavitve knjig, razna srečanja z domačimi in tujimi pisatelji in pesniki. Menim, daje društvo na vseh teh področjih doseglo kar lepo raven. Vse to bom skušal ohra-niti vsaj na doseženi ravni. Dogovarjamo pa se tudi, da bi v Velenju ponovno organizirali vsakoletno srečanje slovenskih pisateljev in pesnikov, vključno tudi z literárními teoretiki in kritiki. Šlo naj bi za podobna srečanja, kot so nekoč že bila na Štatenbergu. Opažamo namreč, da gre za pomanjkljiv dialog znotraj društva in tudi s tistimi, ki spremljajo dogajanja na področju literature. Mislim, da bi bilo dobro ta dialog spet nekako spodbuditi. Z organizatorji v Velenju se o tem že dogovarjamo. Tretja stvar, ki se mi zdi pomembna, paje, da seje društvo po osamosvojitvi nekoliko umaknilo iz političnega prostora v ozadje, zdaj paje po mojem že nastopil čas, da bi se pisatelji spet posvetili nekaterim pomembnim javnim vprašanjem, ki pa na prvi pogled niso povezana z literaturo. Ne bom rekel, da se mora društvo vrniti v politiko, kar bi bilo nesmiselno, zdi pa se mi prav, da se društvo spet posveti nekaterim t.i. nacionalnim temam. Pri tem gre za nekatere politične odločitve, ki imajo lahko pomembne posledice tudi za vprašanje jezika, nacionalne identitete. To je konec koncev povezano tudi z vključevanjem v Evropsko unijo. Na daljši rok se pri takih stvareh lahko pojavijo pomembne posledice za razvoj jezika, naroda in njegove kulture. (M.Š.)
NAŠ EMILTEHNIČNO UREJATUDINAJSTAREJŠO SLOVENSKO REVUO
C\f" aš tehnični urednik Emil Pevec je pred kratkim sprejel po-J V membno funkcijo tehničnega urednika Planinskega vestnika. Osrednje slovensko planinsko glasilo, ki izhaja že od leta 1895, je letos dobilo novo vodstvo, ki obljublja novo podobo in tudi novo strategijo Vestnika. Vidno vlogo naj bi pri tem odigrala tudi podoba samega Vestnika, zato velik pomen pripisujejo tudi tehničnemu uredniku. Ker Emila poznajo po tehničnem urejanju številnih publi-kacij Mladinske komisije PZS, so mu zaupali tudi tehnično urejanje Planinskega vestnika. Emil je izziv sprejel, saj meni, da se bo lahko pri tem kaj novega naučil, hkrati pa želi po svoje prispevati k ohranitvi in razvoju Planinskega vestnika. V decembru smo že přejeli prvo številko Vestnika, ki jo je tehnično uredil Emil. Treba je reči, daje revija prav lična, vendar pa na Planinski zvezi obljubljajo, da bo imela po novem letu povsem novo in so-dobnejšo podobo. Emil, navijamo zate! (M.Š.)
KAKO SEJEVTRZINU VČASIH ŽIVELO...
Iz kronike duhovnije Trzin
Pater Pij Žankar (1876-1935)
mesecu decembru mineva natanko sto let od nove maše trzinskega rojaka, frančiškana p. Pija Žankarja. Temu sloves-nemu dogodku so bili Trzinci priče, še predno je kraj dobil lastnega dušnega pastirja, in sicer na četrto adventno nedeljo, 22. decembra 1901, v prenovljeni trzinski cerkvi. Pridigal mu je sofaran p. Otokar Aleš, doma z Rašice, ki je bil takrat gvardijan (predstojnik samostana) v Novem mestu.
P. Pij Žankar seje rodil I. 1876 pri Pájku kot četrti otrok staršema Petru in Marijani r. Posulnik. Krstili so ga za Petra. Ljudsko šoloje končal v Trzinu in se potem šolal v Ljubljani. L. 1897 je pri redovniški preobleki dobil ime Pij. L. 1901 je napravil slovesne redovne zaobljube in bil 15. decembra v Kamniku posvečen v mašnika. Šest let je bil kaplan in katehet pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah in eno leto spovednik na Brezjah. L. 1911 je postal župnik-namestnik v Žabnicah pri Trbižu in tam ostal, dokler ni bil kraj zaradi povojnih razmer odvzet slovenski frančiškanski provinci. V tem časuje imel dušnopastirsko skrb za Marijino božjepotno cerkev na Svetih Višarjah. Iz Žabnic je p. Pij přišel v Ljubljano za samostanskega predstojnika. Koje bila v Spodnji Šiški ustanovljena nova žup-nija sv. Frančiška (1922), je postal tam prvi župnik-vikar. Bilje vesten spovednik inje dolga ure presedel v spovednici za glavnim oltarjem frančiškanske cerkve. Vrsto let je bil stalni spovednik raznim hišam rcdovnic. V Trzinu je zadnjikrat maševal I. 1933, doma-čo vas paje še obiskal naslednje leto ob pogrebu brata France-ta. P. Pij je umri za rakom 31. maja 1935 inje pokopan pri Sv. Križu (Žale).
V »Cvetju z vrtov sv. Frančiška« je tisto leto izšla naslednja pesem »Blagemu patru Piju v spomin«:
Novomašna podobica p. Pija Žankarja
Ljubitelj tihe, skromne spovednice; do konca v njej ste delali zvesto. Plačilo Vaše sveto je nebo. Nam pa preko lie poize solzice.
Iz duše vse ljubili ste Višarje; srce Vam je objelo vroče župljane, tamkaj bivajoče. Zdaj ste v svitu večne zarje.
Veseli vzklikate Mariji: »Zdrava!« in Bogu večnemu: »Neskončna slava!« Sredi angelskih prejasnih čet prepevate vsi blaženi trikratni: »Svet!«
Dr. Bogdan Dolenc
sozvočje glasu inorgel
Megle zastrle, oče Pij, so Vaše lice. Grob prepregle Vaš so že cvetlice. Velik ste bili dobrotnik naš. Kristus zdaj je večno Vaš.
T
i retja adventna nedeljaje v trzinski cerkvi izzvenela ob poslušanju duhovne glasbe, s katero sta poslušalce obdarili sopranistka in operna pevka Ana Pusar Jerič in organistka Katarina Arlič. Advent je čas hrepenenja, upan-ja, pričakovanja nečesa lepega, velikega, pa tudi čas notranje priprave in umiritve. V bogoslužju prevladuje vijolična barva spokornosti in kesanja. Tako so bili uglašeni tudi duhovni spevi, ki sta jih umetnici izbrali za adventní nedeljski večer. Mraz je sílil v ogreto in razsvetljeno cerkev, a jima ni mogel do žive-ga in ni načcl kristalno jasnega glasu niti hitrih prstov. V predahe med skladbami je župnik Pavle nadrobil nekaj duhovitih in vzpodbudnih misli. Besedila pesmi so se nenehno vračala k Mariji, kakor da bi hotele povedati: Brez nje ne bi bilo ne adventa ne božiča. »Blagoslovljena si med ženami in blagos-
lovljen je sad tvojega telesa« - v teh vzvišenih besedah je bilo slišati napoved božične skriv-nosti. Temu seje pridruževala misel na drugi Kristusov advent (prihod), na dovršitev sveta, na poslednje reči. »Reši me, Gospod, večne smrti.« Marija, »prosi za nas, grešnikc, zdaj in ob naši smrtni uri.« A resnoba je bila ovita v razpoložcnje veselja in upanja: »Zbudi se, veseli se, hči Siona, vriskaj, hči Jeruzalema!«
Odhajali smo obogateni z lepoto in razsvetljeni z lučjo, ki je moč-nejša od zunanje teme. Hvala vama, umetnici Ana in Katarina, za pesmi upanja in hrepenenja!
dr Bogdan Dolenc
V trzinski fami cerkvi sv.Florijana je bil v nedeljo, 16 decembra, koncert sopranistke in operne pevke Ane Pusar Jerič. Na orglahjo je spremljala prof. Kataiina Arlič.
Vsa besedila iz bogatega programa, ki ga je na končenu povezoval g.Pavle Krt, je poslovenil dr. Bogdan Dolenc; poslušalci so pevko lahko spremljali v izvirniku in převodu
Ko so izzveneli zadnji akordi Verdijevega Requiema - Libera me ali Reši me, so prisotni ljubitelji petja přiznané opeme primadone in ljubitelji orgelske glasbe obe nastopajoči nagradili z burnim aplavzom.
Gospa Ana Pusar Jerič seje v nagovoru zahvalila poslušalcem in organizatoijem. voščila srečo in zadovoljstvo v prihajajo-čem letu. povedala, da rada živi v Trzinu, ki je vsak dan lepši, in da bo vesela pova-bila za še kakšen nastop v domačem kraju.
Turistično društvo Trzin, ki je koncert organiziralo, se zahvaljuje vsem. ki so prispevali k njegovi uspešni izvedbi.

MIKLAVŽEV SPREVOD PO TRZINU
je nato krenil proti gostilni Narobe in naprej proti župnišču, kjer je Miklavž obdařil tudi gospoda Pavleta Krta.
Utripajoča luč gasilskega avtomobila je sprevod usmerila v novi del Trzina, nekajkrat se je oglasila sirena, vendar na cesto ni privabi-la prav dosti otrok. Nekateri so skrivaj pritiskali svoje noske na okenska stekla, vendar jih starši niso pospremili naproti Miklavžu. Sprevod je krenil tudi proti hiši našega župana. Vrata je odprla njegova žena, saj je bil prvi mož naše občine na službeni poti. Sprevod je nato krenil pred lokalčke na Kid-ričevi cesti. Tudi tam je bilo le malo otrok, ki so začuđeno opazovali Miklavža, ta pa jih
je obdařil z bonboni. Končna postaja Mi-klavževcga sprevoda po Trzinu je bila pred okrepčevalnico Barca. Tam so angelčki zapeli nekaj pesmi, Miklavžu pa so vsi obljubili, da bodo pridni. Miklavž seje vrnil še naslednji dan, kjer je v kullurnem domu obdařil vse trzinske ot-roke. Lepo je biio gledati malčke, ki so veseli in nasmejani zapuščali dvorano. Ul-ripajoče lučke po Trzinu pa so že napove-dovale nove zabave veselega decembra v našem kraju in seveda tudi prihod še katerega od dobrih belobradih mož.
Jože Seljak
L/eto se izteka, že čez nekaj dni bo tudi na koledarjih zapisana nova številka. Ne-kakšen uvod v vesele dni iztekajočega leta je bil Miklavžev sprevod po Trzinu, ki ga je v začetku decembra pripravilo Društvo prijateljev mladine.
Kočija, na kateri seje peljal Miklavž v spremstvu angelov in parkljev, se je najprej ustavila v starem delu Trzina, pri Jurju, kjer je bila zbrana množica otrok s svojimi starši. Miklavž je otroke obdařil z dařili iz trgovine Pri Jurju, parklji in angeli pa so starejšim otrokom dělili bonbone. Sprevod
V DRUŠTVU PRIJATELJEV MLADINE DEJAVNI TUDI V DECEMBRU
ČAROVNIK GREGA
Letošnje leto - 2001, je leto prostovoljstva. V Društvu prijateljev mladine že ves čas svojega obstoja člani sodelujejo kot prostovoljci. Prizadevajo pa si, da bi v svoje vrste pridobili nove člane in članice, ki bi s svojim prostovoljnim delom pomagali na različnih področjih. Ena izmed prostovoljk, ki seje pridružila društvu, je tudi Špela Buh, ki z inštruiranjem pomaga učencem osnovne šole, da premagajo učne težave, ki se jim porajajo pri angleškem jeziku.
Z aktivnim sodelovanjem na področju prostovoljnega delà so člani društva v petek, 14.12., v avli osnovne šole Trzin organizirali praznično likovno delavnico. Udeležili so seje učenci osnovne šole, otroci iz vrtca ter njihovi starši. Vseh udeležencev je bilo 35.
Delavnico je tudi tokrat vodila gospa Breda Podbevšek. Izdelke, ki so nastajali pod njihovimi pridnimi in spretnimi rokami, to so bile novoletne voščilnice in svetleči lončki, so namenili prodaji, izkupiček od prodaje pa humanitarnim namenom. Društvo se zahvaljuje vsem udeležencem delavnice, ki so del svojega pros-'ega časa namenili prostovoljnemu delu. Društvo je v veselem decembru pripravilo nastop čarovnika Gre-ga, ki je trzinskim otrokom zelo dobro znan, saj je v Trzinu že nastopal spomladi, na otroški olimpiadi. Tudi tokrat je otroke in njihove starše navduševal in zabaval s svojimi čarovnijami, ki J'h spremlja s pesmimi.
veselo dogajanje decembra seje s predstavo čarovnika Grega vključilo tudi Društvo prijateljev mladine Trzin. V torek, 11. t. m.,je čarovnik Grega s svojim petjem in čaranjem dobro ogrel kar lepo zase-deno dvorano kulturnega doma v Trzinu. Publika so bili predvsem otroci, prijetno pa so se zabavale tudi mamice in očki, ki so na predstavo pripeljali svoje nadebudneže. Grega, ki smo ga spoznali že ob vođenju otroške olimpiade, je s svojim nevsiljivim temperamentom osvojil mlade poslušalce, da so z njim peli, ploskali in poskakovali. Z živahnimi otroškimi pesmicami je ogrel publiko tako, da mu ni bilo težko dobiti prostovoljcev, ki so sodelovali pri njegovih ča-. Čeprav so se mladi trudili, da bi ugotovili, kako čarovniku uspevajo triki z vrvicami, robčki, vato in dru-gimi pripomočki, to nikomur ni uspelo. Predstava seje kar prehitro končala. Upamo, da bo čarovnik Grega še kdaj přišel med naše najmlajše.
rovniških trikih
martina lencek vem, da za gojence nisem leterapevtka
■	________r~
V času veselega decembra se predajamo zabavam in veseljačenju, pa vseeno naveličani vsega dobrega niti nismo najbolj zadovoljni sami s sabo in svojim življenjem. Vedno se da še bolje, še lepše. Redkokdaj pa pomislimo, da gre lahko tudi slabše in težje. Med nanti je tudi sorazmerno dosti ljudi, ki so tako ali drugače ovirani in jim ni dano, da bi lahko svet sprejemali, doživ/jali in uživali v takšni meri kot vsi ostali Čeprav so invalidi ovirani v gibanju, pa je lahko njihov svet vseeno lepši, če jim stojimo ob strani in jim pomagamo, da to vsaj delno dosežejo.
i. decembra je bil svetovni dan invalidov, zato smo se pogovarjali z Martino Lenček -delovno terapevtko v Zavodu za usposabljanje invalidně mladine Kamnik, ki se že 15 let trudi, da bi obogatila in polepšala življenje mladim invalidom. Je Ptujčanka, omožena v Trzinu, in je poleg delovne terapevtke tudi mati in zena, ki rada potuje.

-"A ; i V
.■MsmiiBBifciiini«
L 5~' M-UH.....
Pogled na Zavod
Kdaj ste se odločili za svoj poklic? V Mariboru sem končala srednjo zdravstveno šolo. Ne spomnim se, kje sem izve-dela za delovno terapijo, ki je le ena od smeri v okviru Visoke šole za zdravstvo. Tam sem bila sprejeta, in sem se vpisala. Ves čas sem si želela, da bi dělala prav v zavodu v Kamniku. Zavod sem spoznala v času izobraževanja. Že med šolanjem sem hodila spraševat za službo. Seveda je bilo delovno mesto dolgo zasedeno. Tedaj tudi domovi za stare in drugi zavodi Se niso sprejemali delovnih terapevtov. Kas-neje pa seje to polagoma spreminjaio. Pol leta sem dělala v domu upokojencev v Ljubljani, nato sem sledila svoji dolgolet-ni želji in se zaposlila v Kamniku. Kakšne oskrbovance imate v Zavodu? Pri nas so otroci od male šole pa do konca srednje šole. Razredi osnovne šole so manjši. To je redna osnovna šola, z rednim programom, vendar je ta individualiziran. Vsebine so iste, le obseg je zmanjšan oz. je razvlečen na leto in pol, tako da učenci v treh letih opravijo dva razreda. Ves čas je na razpolago toliko spremljcvalcev, kot je potrebno, da otrok funkcionira. Občas-no pa se vključujemo tudi strokovni de-
lavci: logopedi, fizioterapevti, defektologi, specialni pedagogi, delovni terapevti in drugi.
Učenec pa lahko izdela razred običajno - v enem letu.
Pri nas so otroci različnih prizadetosti. Otrok je lahko popolnoma samostojen in ima le kakšno telesno okvaro, ki je vidna ali ne. Lahko potřebuje dializo dva do trikrat te-densko, in zaradi tega pogosto manjka pri pouku v redni osnovni šoli, zato težko sledi rednemu programu. Drugi so lahko popolnoma odvisni od druge osebe in sami ne morejo niti jesti, iti na stranišče ipd. Takšen otrok potřebuje obsežnejšo oskrbo.
Kdo so spremljevalci?
Vsi naj bi imeli srednjo izobrazbo in seminar za spremljevalca. So redno zaposleni, saj gojenci pomoč potrebujejo vsak dan. Včasih nam pomagajo fantje, ki civilno slu-žijo vojaški rok. Ti delajo s skupino, ki ni tako zahtevna, pa kljub temu potřebuje pomoč.
Kako pravite otrokom v Zavodu? Obsta-jajo polemike okrog pravilnega izraza. Na Visoki šoli za sociálně delavce jim rečemo uporabniki.
Gojenci, mladostniki, otroci.
Jim rečete invalidi?
Gibalno ovirani, a niso le to.
Je to dnevni center ali pri vas gojenci tudi prespijo?
Večina jih přespi, saj je to zavod za gibalno ovirane otroke in mladostni-ke za celo Slovenijo.
Kako pogosto vaši gojenci živijo doma? Se kdaj zgodi, da starši nočejo skrbeti za svojega otroka?
Zgodi se, da starši nočejo skrbeti za svojega otroka. V takšnem primera posreduje socialna služba, ki mu lahko priskrbi rejniško družino. Zadnjih deset let se trudimo s tem, da otroci čim pogosteje bivajo doma. Včasih seje to zgodilo na pol leta -
za novo leto, prvomajske praznike in še kakšen praznik. Zdaj pa hodijo domov redno, enkrat na teden ali vsakih 14 dni. Převoz organizira Zavod ali društva, lahko pa tudi najamemo kombije. Nekatere pridejo iskat starši sami ali pa uporabljajo javni prevoz.
Koliko gojencev je v Zavodu?
Letos je vključenih čez 170 otrok, čez 30 jih je v dnevnem usposabljanju - vključe-ni so v pouk, hodijo na terapije, v vzgojni skupini naredijo naloge in skupno preživi-jo prosti čas, potem pa se vrnejo domov in zjutraj spet pridejo. Poleg tega je okrog 80 mladostnikov, ki so vključeni le v srednjcšolske programe.
Naš Zavod je zelo odprt. Ves čas se kaj dogaja, učenci živijo aktivno, skupaj gremo na zimovanja, letovanja, imamo plavalno šolo, šolo dobre drže, veliko interesnih dejavnosti ...
Koliko učencev je v razredu?
Najmanjši razred ima tri učence. Po potrebi so razredi kombinirani. Sicer pa je v razredu največ do petnajst učencev.
Pridejo v vašo osnovno šolo tudi ostali otroci, ki nimajo nobenih težav? Samo v srednjo šolo pridejo tudi dragi dijaki. Predvsem tišti, ki jim ustreza po-časnejši tempo. Lahko imajo npr. težave z glavoboli.
Kateri izobraževalni programi obstaja-jo pri vas?
Mladostniki se pri nas lahko vključijo v srednjo ali poklicno šolo upravno-poslov-ne ali elektro smeri. Možno je obiskovan-je kamniške gimnazije, vključitev v nižje poklicne programe srednje tekstilne šole, ki prevzame praktični del, teorija pa potěká v Zavodu. Imamo pa tudi program celostnega usposabljanja - postrehabilita-cijski program, v katerega se lahko vključijo tišti, ki so zaključili osnovno šolo, vendar ne morejo v celoti slediti rednim srednješolskim programom.
Plavanje v kranjskem bazenu, kjer po Halliwickovi metodi poteka za gojence ZUIM, po potrebi pa tudi za otroke spremljane preko mobilne službe, plavalno opismenjevan-je oz. učenje plovnosti, sproščenosti in varnosti v vodi.

Letos ste praznovali 20- letnieo mobilne službe, katere članica ste tudi vi. Kaj je mobilna služba?
Mobilna služba je namenjena gibalno ovi-ranim otrokom, ki živijo v domačem okolju. Vključeni so v redne vrtce, osnovne ali srednje šole. Želijo ostati v svojem okolju, ker so nanj navezani. Potrebujejo pa pomoč. Gre za sodelovanje z učitelji v šoli, ki se v teh primerih znajdejo v zelo zahtevni vlogi. Marsikogaje strah, kako bo zmogel pravilno pristopiti k drugačne-mu otroku. Povemo jim, kako naj posto-pajo, kaj smejo storiti v določeni situaciji in česa ne ali kaj in koliko zahtevati od otroka oz. mladostnika. Velikokrat Ijudje mislijo, da otrok, ki je telesno oviran, tako in tako nič ne more. V resnici pa marsikaj lahko.
Mobilna služba naredi pregled oz. obisk na šoli, svetujemo v konkretni situaciji in izvedemo obravnave. Če je otrok iz okolice Kamnika, je lažje, lahko ponudimo še terapevtsko obravnavo, sicer pa so tudi v vsakem zdravstvenem domu posebne ambulante s terapevti, ki so za to usposob-Ijeni.
Kot delovna terapevtka sem le ena izmed članic skupine te službe, ki ni samostojna, ampak je ena od dejavnosti Zavoda.
Kako izveste, kateri otrok, ki ni vključen v Zavod, potřebuje vašo pomoč?
Lahko je to prošnja staršev, šole ali osebnega zdravnika. V vsakem primeru je potrebno sodelovati s starši. Kdo od delavcev skupine se vključi v obravnavo, paje odvisno od problema.
Ali starši kdaj ne želijo vaše pomoči?
Včasih se zgodi. V takšnem primeru to rešuje socialna služba.
Kaj pa se zgodi s tistimi, ki kon-čajo osnovno šolo oz. srednjo šolo? Večina nadaljuje šolanje pri nas. Veliko se jih odloči za nadaljnji študij, ker se še veliko težje zaposlijo kot njihovi zdravi vrstniki. Ko zapustijo Zavod, lahko gredo domov in tam iščejo zaposlitev. Če nimajo kam iti ali starši ne morejo skrbeti žanje, ker so sami stari, bolni, gredo v dom upokojencev.
A
^mmmmamm,'
MOWBÏÏITOZMJBOE,
, " ci
Nagrajena slika srednješolke na temo hendikep.
A / \
Misel, ki nas vse spremlja in poudarja aktivno vlogo posameznika v vsakdanjem življenju, šolanju, kakor tudi v procesu habilatacije in rehabilitacije.
Pomislite, da mora mladostnik, ki je končal srednjo šolo,je inteligenten inje njegov problem le ta, da se ne more gibati, inje fi-zično odvisen od pomoči druge osebe, živeti le med starimi ljudmi. Če je v tej ustanovi večja skupina mladostnikov, še gre, kadar paje izključno med starejšimi, ki imajo po-polnoma drugačne interese, paje to veliko težje.
Tisti, ki gredo živet v Studentske domove, imajo nekaj stanovanj, prilagojenih potřebám invalidov, vendar paje težko zadovoljiti potrebe vsem vrstam gibalno oviranih. Obstajajo tudi stanovanjske skupine v okviru Sončka - zveze za cerebralno paralizo.
Kako dolgo že delate v Zavodu?
V Kamniku sem 15 let. Ker sodelujem tudi v skupini poklicnega usmerjanja, sem se-znanjena s trendom pogostejše menjave služb. A sem mnenja, da so za to primernej-še druge oblike zaposlitve npr. pisarniške. Pri nas je namreč delo zelo pestro, vsako leto dobimo novo generacijo gojencev, ki jih spremljamo vse do zaključka šolanja. So zanimivi, gledaš jih, kako rastejo, vsako leto se srečamo s kakšnim novim problemom, v katerega se bolj poglobimo.
Vsako leto se lotimo kakšnega novega projekta, ki tudi zahteva veliko energije in pridobivanja novih znanj. Je pa delo zanimivo tudi zaradi svoje interdisciplinarnosti.
Seveda se ljudje tudi navežemo drug na drugega.
Marsikdo, ki pride v naš zavod, ima krizo; prvošolčki drugačno od tistih, ki pridejo k nam le v srednjo šolo. Tištim, ki jih sprej-mem jaz, rečem: »Najdi si osebo, ki bo tvoja.« Mislim, da potrebujejo nekega zaupnika, kljub temu da so dnevno v stiku z mnogimi ljudmi. Pogosto se navežejo prav na terapevta, ker so obravnave individualne. Tem zaupajo svoje probleme. Dostikrat ga moraš samo poslušati, včasih potolažiti ali mu dati kakšen nasvet. Spre-meniti pa mora sam. Vem, da nisem le terapevtka, ampak tudi učiteljica, nadomeš-čam starše, sem zaupnica, prijateljica.
Vaš družinski konjiček so potovanja. Imate dva otroka, 9 let staro Neli in 12 let starega Nejca. Najrajši obiščete tuje kraje kot popotniki, to pomeni, da sami določate smer oz. ne greste turistično. Kdaj ste začeli popotovati? Oba z možem sva že prej veliko potovala Začela sem ob koncu srednje šole, kasneje sva nadaljevala skupaj. Sledilo je nekaj let premora, takrat smo odšli le na morje ali v hřibe. Potem smo začeli obiskovati sosednje države. Na Madžarsko smo odpotovali z avtom, v katerem smo tudi přespali ali pa smo spali v šotoru. Koje bila Neli stara 3 leta, smo z vlakom odpotovali na Sicilijo. Imeli smo le dva nahrbt-nika. Spomnim se, daje Neli rekla: »Tu notri imamo pa kuhinjo, kopalnico, pa spalnico.« Bili smo skupaj tudi v Kanadi. Z možem sva po dolgem času sama obis-kala Afriko, lánsko leto smo bili na Kubi.
Kaj vam pomenijo potovanja? Vas ni nič strah teroristov, letal?
Če bi vprašali Nejca, bi vam povedal, da je z avionom naj lepše. Na potovanjih se čisto prilagodim svetu, v katerem sem. Predvsem v svetu, ki ni po-polnoma civiliziran, vidiš, da materialnc dobrine niso vse, ljudje so odprti. Na teh potovanjih doživim veliko pozitivnih stvari. Ljudje ti pomagajo. Doma morda sploh ne damo možnosti, da bi se to zgodilo, ker ne iščemo, nočemo, ne vidimo, da ti nekdo ponuja pomoč. Na potovanjih pa si zelo vesel, enako tisti, ki ti pomaga. In tudi ti lahko marsikomu pomagaš.
Na Kubi seje zgodilo, daje bil camp za-seden, naslednje mesto pa 40 km oddalje-no. Kubanci ne smejo sprejeti tujca v svojo hišo. Kljub temu smo se ustavili pri neki družini, ki jo je naš šofér poznal, in jih vprašali, če bi se dalo prespati v vasi. Sprva so rekli, da težko, zaradi policije. Ker pa si močno želijo stikov z ostalim
Santiago de Cuba: Martina Lenček s hčerko in možem
svetom, so se dogovorili s policisti in nas r sprejeli kot svojo družino - kot da smo s njihovi. Izpraznili so spalnico in nam po- p
nudili vse: »Kar je naše, je vaše.« Še vedno si dopisujemo. Nazaduje so napisali: »Pa ne pozabite, da imate tukaj družino.«
Kako se odločite, kam boste odpotovali, glede na to, da gresta tudi otroka?
Potovanje prilagodimo. Popotništvo osta-ja. Hranaje popotniška, vendar je vedno vmes tudi topel obrok. Na Sicilijo smo odšli s skupino - z društvom Popotnik, in je že to predstavljalo neko varnost, četudi to ne pomeni, da smo bili ves čas skupaj, imeli pa smo določene ugodnosti npr. ce-nejše vozovnice, povedali so, kje se dobro spi, kje je vse ceneje ... Neli si želi v Indijo, zase menim, da še nisem pripravljena. Nejca pa trenutno zani-majo velemesta.
Izvedela sem, da sta bila vaš mož in Neli pred kratkim celo gosta v popotniški oddají na TV 3 pri Janinu.
Da. 3. decembra sta bila v studiu, kjer sta predstavila del potovanja po Kubi, nada-Ijevanje pa bo predvajano 24. decembra.
Bi želeli za konec še kaj dodati?
Le to, da svoje delo rada opravljam.
V.P.O.
NAGRAJENI LIKOVNI USTVARJALCI IZ OŠ TRZIN
niti likovna delà kar iz 178 slovenskih šol.
V svojem poročilu so člani komisije zapisali, da so bili pre-senečeni nad novimi motivi, nad brezkončno otroško do-mišljijo pri iskanju in izražan-ju le-teh in tudi nad sposob-nostjo likovnih pedagogov, da skupaj z učenci izberejo likov-nemu problemu primeren motiv in likovno tehniko. Med desetimi nagrajenimi šolami je bila tokrat tudi naša osnovna šola. Učenci sedmih razredov iz Trzina so se letos pod mentorstvom učiteljice likovnega pouka Nene Prhavc odločili.
let sodelujc s Svetom za preventivno vzgojo v cestnem prometu RS in Zavodom za šolstvo pri pripravi priljubljene akcije Otroci odraslim. Otroci iz slovenskih vrtcev in šol v okviru te akcije pošiljajo na razpis svoja likovna delà s področja prometa, lahko pa sodelujejo tudi z drugimi, prosto izbranimi temami. V akciji vsako leto sodeluje več otrok. Letos je strokovna komisija tako morala pregledati in oce-
da bodo na natečaju tekmovali s svojimi likovnimi deli s področja računalniške grafike. Pod vodstvom svoje likovne pedagoginje učenci naše šole namreč že nekaj časa vztrajno raziskujejo možnosti računat niškega likovnega izražanja. Kot je strokovna komisija zapisala v oceni prispelih del iz Trzina, je za naše mlade likovnike računalniška grafika postala enakovredna klasični.
Skupinsko nagrado so tako iz Trzina přejeli: Katarina Miku-lič (13 let - računalniška grafika Zvezda), Rok Bertoncelj (13 let - r.gr. Skozi prostor), Ana Porenta (14 let - Paraziti), Meta Stražar ( 14 let -Mavrica) in Boštjan Verbič (14 let - Misija z Marsa), med posameznimi avtorji paje diplomo přejela Katja Habat (15 let) za računalniško grafiko Klo(v)n. Vsa nagrajena delà so bila raz-stavljena v avli občine Kamnik, Petrol pa jih je objavil tudi v lični publikaciji, ki sojo lahko dobili obiskovalci razstave.
&sm
Zlato nima rok, pa vendar vse naredi.
Gruzlnskl
OTROŠKI ŠOLSKI IN OBČINSKI PARLAMENT
VESELI DECEMBER V VRTCU
J V a grd, dolgočasen, mrzel in oblačen dan seje zgodil šolski in občinski otroški parlament. Udeležili so se ga predstavniki (predsedniki) vseh oddel-kov na naši šoli, župan občine, ravnatelj šole, pomoćnica ravnatelja, svetovalna delavka, mentor šolske skupnosti, nena-merno pa smo pozabili povabiti predstavnika Zveze prijateljev mladina, katerega bomo v prihodnje sigurno z veseljem sprejeli medse. Najprej sem jaz (najmanj pomemben član parlamenta) ponižno naredil uvod v temo letošnjega šolskega parlamenta »MOJ PROSTI ČAS«. Polona, kot
»glava«, je vodila razgovor, ki seje po pričakovanju zavlekel. Vsi predstavniki parlamenta so poročali o svojem prostém času. Najbolj je bil duhovit skeč Zale in Eve na to temo, ki sta ga pripravili pod mentorstvom Urše. Pa vendar so na dan kmalu prišli podobni problemi kot že na vseh predhodnih parlamen-tih (garderobe, kolesarnica, bazen itd.). Pogovarjali smo se tudi o tem, daje v Trzinu premalo ustanov za mladino, kjer bi lahko mladina preživljala prosti čas. Odgovorni osebi, župan občine in ravnatelj šole, sta nam obljubila, da bosta poskušala ugoditi vsem željam. Izvedeli smo tudi, da bo v decembru v Domžalah regijski otroški parlament, kjer bosta našo šolo predstavili s skečem Eva in Zala, februarja je pa načrto-van 12. državni otroški parlament v zgradbi skupščine Slovenije, katerega se bo udeležil tudi predstavnik učencev šole Trzin.
Čez nekaj časa seje parlament Ie kon-čal in vsi smo veseli odšli domov, saj bo naslednji parlament šele naslednje leto. V tem času bomo živeli v upanju, da se nam izpolnijo želje in da bo izbrana zanimiva tema za 13. otroški parlament.
Simon Klavžar
J"L esec december je prav zares najbolj vesel mesec v letu. V tem času se za otroke v mamičini in očkovi službi in po raznih društvih prireja največ představ ter prireditev, ki so praznično obarvane. Seveda se na teh prireditvah otroci najbolj veselijo obiska dobrega moža, ki prinese darila. Pa naj bo to Miklavž, dedek Mraz ali božiček. Veselo in pestro se imamo tudi v vrtcu. Proti koncu meseca novembra se pričnejo priprave za okraševanje vrtca. Že kar tradicionalno je, da v tem času povabimo k sodelovanju tudi starše. Ti pridejo popoldan v vrtec in skupaj z otroki izdelujejo raznovrstne izdelke, s katerimi okrasijo igralnice. Zaposleni v vrtcu v tem času izdelamo tudi novoletne voščilnice, ki jih prodajamo, denar pa porabimo za nakup igrač. Miklavževanje je običaj, ki je že dolgo raz-širjen po vsej Sloveniji. Miklavža nestrpno pričakujejo posebno otroci, saj jih prav on obdaruje, jih za pridnost nagrajuje, poredne pa prepusti kaznim spremljevalcev, parkelj-nov. O Miklavžu je ohran-jenih več legend. Ena izmed njih govori o treh ubožnih mladenkah. Poročile bi se, a jim revni oče tega ni mogel omogočiti. Ker so bile žalostné, jim je Miklavž pono-či prinesel tri zlata jabolka. Tako so dobile lepo doto in postale srečno neveste. Od tod nemara izvira šega, da Miklavž otrokom ponoči v nastavljene posode prinaša darove. Zato jabolka z orehi vred sodijo med obvezne darove za pridne otroke v noči od 5. na 6. december. Pričakovanje Miklavževega prihoda je spodbujalo in še danes spodbuja otroško domišljijo. Skoraj v vsej Sloveniji si rdečo zarjo ob večerih pred miklavževim razlagajo tako, češ da »Miklavž peče piškote«. V Ljubljani in okolici menijo, da ima Miklavž svojo pekárno v Mengšu.
Močno seje razširila tudi navada, da otroci Miklavžu pišejo ali rišejo svoje želje. Na okno položijo pismo; zjutraj ga seveda ni.
V	vrtcu smo tudi letos pripravili Miklavžev zajtrk, ki je za otroke zelo zanimiv. Ob svečkah in pisanih lučkah nestrpno zajtrkujejo, ker pričakujejo obisk Miklavža. Tudi Ietos je přišel in jih seveda obdaroval.
Na ljubljanskem gradu smo si ogledali lut-kovno predstavo Žabji kralj, ki joje upri-zoril Mini teater. Ta danje bil za otroke res nekaj posebnega. Peljali so se z avto-busom, kar je za njih veliko doživetje, si ogledali Ljubljanski grad in še predstavo. Obiskali smo tudi Kulturni dom v Trzinu, kjer smo si ogledali predstavo Miklavž prihaja. Nastopali so učenci osnovne šole.
V	vrtec pa smo povabili dijakinje Srednje vzgojiteljske šole iz Ljubljane, ki so nam zaigrale igrico O goski, ki seje učila peti.
V	nedeljo, 16. 12., so imeli v osnovni šoli prednovoletno prireditev tudi trzinski sta-rostniki. Povabili so tudi nas z željo, da jim popestrimo kulturni program z nasto-pom. Z otroki smo se v vrtcu veliko pogovarjali o obdarovanju in razveseljevanju
ne samo njih, ampak tudi starejših ljudi, zato so z veseljem prišli na nastop in zapeli pesmice, ki so ogrele srca in pričarale nasmeh na obraze vseh prisotnih.
Petra
flVŤoMrn/o VIDMAR
Nudimo vse ovtolicarske in avtokleparske storitve
Habatova 7B, 1236 Trzin, Tel.: 01/721^5-03
22
mas
NACRTI ZA PŘÍHODNOST J
Evo Mioč in Zalo Mušič v januaiju čaka kratka petminutna igrica, ki jo bosta predstavili na Otroškem parlamentu. Pri-zorček, ki ga bosta odigrali, smo videli pred nekaj leti že tudi v Trzinu ob prazniku marnic.
S celo skupino se bomo takoj po novem letu lotili nove celovečerne predstave. Kot je Jože napisal že v prejšnji številki, bomo nastopili z otroško igro Pepelka. Pred tem
pa nas čaka še veliko delà: sprva je potrebno napisati scenarij. Med scenariji, ki že obstajajo, ni nobene klasične Pepelke. Tako da bom scenarij napisala sama s pomočjo avdio in videokaset, glasbo pa bomo vzeli po Disneyevi predstavi. Upajmo, da nam bo uspelo. Naj ob tej priliki povabim vse mlade, ki bi si želeli igrati v tej predstavi, da se nam pridružijo. Dobimo se lahko na vajah, ki bodo na začetku januaija vsak torek ob 17. uri. To so načrti, ki jih pripravljamo z osnovnošolci.
Kmalu pa bodo v dvorani Kulturnega društva Franc Kotar Trzin začeli pripravljati musikal. Scenarij sta napisala Jure Lajovic ter Igor Razpotnik. Stvar bo potěkala pod vodstvom "Glasbenega gledališča Alenke Vidrih", v koprodukciji s KUD-om Trzin.
Zaenkrat scenarij še nosi naslov "Bar iz-gubljencev", obravnava pa temo, ki nam je v današnjem svetu precej znana. Zato vabim k sodelovanju vse, ki bi radi sodelovali. Vse skupaj bo trajalo približno dve leti. Potřebovali bomo orkester, se pravi, če kdo obvlada kak inštrument in bi se nam rad přidružil, ga bomo z veseljem sprejeli. V januarju bomo imeli avdicijo, ki ne bo tako grozna, kot se sliši. Na njej bomo izbirali plesalce z dobrim posluhom. oziroma pevce z znanjem plesa (stepa...). Še enkrat: vseh, ki si želite sodelovali, bomo strašansko veseli.
Info: Igor - 041/979-735 ali Urša -041/287-662
Urša
MIKLAVZEVANJE 2001
D obro se še spominjam, ko sem bila majhna, kako sta dve dekleti hodili po hišah, da so starši prijavili svoje otoke za obdaritev ob godu svetega Miklavža. Nekoliko manj je v spominu kratka igrica, ki je bila na tisti dan v trzinski cerkvi. Potem pa se še spominjam govoric, kako je Miklavž obiskoval trzinske otroke pred Zastopnikom.
Kasneje so se razmere spremenile. Pred osmimi leti sem prvič pripravila igrico ob godu sv. Miklavža. Ko sem brskala po svojih starih scenarijih in gledaliških listih, sem našla polno zanimivih stvari. Prav začuđena sem bila, ko sem našla podatek, daje leta 1996 v predstavici z naslovom "Miklavžev večer" igralo 27 igralcev, mislim, daje takrat nazadnje na odru stala gospa Mici Perne z vlogo tete ter 13 članov glasbene spremljave. Vsako leto seje ekipa menjala, večala ... Scenariji so bili vsako leto drugačni, letos pa smo po sedmih letih ponovili tistega iz leta 1994: "Miklavž prihaja", opereta v treh dejanjih. Na koncu smo jo malo skraj-šali zaradi bolezni med igralci. Pri glasbi mi je zopet pomagal Franci Banko (Hvala ti!). V igrici je igralo dvanajst odličnih mladih trzinskih igralcev (Res ste bili "špica"!). Posebna zahvala gre tudi Janiju Mušicu, ki mije pomagal pri organizaciji z dařili in vsem ostalem. Pri predstavi so pomagali tudi: Jure Lajovic, ki seje samo zaradi dobrega sv. Miklavža "zgodaj" zjutraj pripeljal iz Bohinja, daje postavil osvetlitev, Igor Razpotnik, ki je bil sprva
zadolžen za glasbo, paje zaradi službenih obveznosti odpovedal prvi dve predstavi. Prvi dve? Ja, včeraj, 10. decembra, je sledila še ena ponovitev iste predstavice, ki je bila namenjena vsem otrokom iz trzinskega vrtca. Tako smo zaključili z predstavicami, ki smo jih pripravili za trzinske otroke. Igrali pa smo tudi za druge otroke: naš Miklavž je s svojim delom pričel že 1. decembra z obiskom v Celju, 2. decembra smo bili v Mostah in Radomljah, 3. decembra -v Vidmu Dobropolje, Grosupljah, Ivančni Gorici, 4. decembra - v Kamniku ter na Bakovniku. Istega dne seje sv. Miklavž s kočijo popeljal tudi po Trzinu. Naj se na koncu zopet, tako kot zmeraj, zahvalim: Občini Trzin, ki je prispevala daři-
la, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Trzin, ki je vso pot po Trzinu spremljalo sv. Miklavža na zapravljivčku, ge. Muši-čevi in ge. Ipavčevi, ki sta zapakirali dařila, vsem angelčkom in parkeljčkom ter sv. Petru, Krišpinu in Gerardu. Na koncu gre največja zahvala KUD-u oziroma Jožetu Štihu z željo, da bo drugo leto bolj pri moči in si bo lahko ogledal našo »razgra-jaško sodrgo«.
Urša
I»
Nobena vrata niso tako trdno zapahnjena, da jih dařilo ne bi odprlo.
Nemški
0>
ktobra 2001 seje za Strelsko društvo Trzin pričela nova tekmovalna sezona. Tudi letos nastopamo v 1. ligi s pištolo, v 2. s puško in v 3. ligi v oběh disciplinah. Za nami sta že prva dva ligaška kroga, s pričakovanimi rezultati. Očitno se bomo v l.ligi s pištolo ponovno borili za 3. mesto, v 2. ligi s puško pa za uvrsti-lev v 1. ligo. Ta cilj skušamo realizirati že tretje leto zapored, zato upamo, da bomo letos cilj končno izpolnili. Med najboljšimi slovenskimi střelci se ponovno pojavljata Srečko Vinko in Andreja Blažič, ki sta že izpolnila norme za nastope v slovenski reprezentanci, z zelo dobrimi rezultati pa nastopajo tudi ostali. Ob obnovi strelske opreme lahko pohvalimo predvsem prvo ekipo s puško v sestavi Irena Perne, Jernej Adlešič in Božo Habjan, ki so celo osvojili prvi turnir 2. lige, slednja pa sta zelo uspešno nastopala tudi na Mednarodnem tekmovanju za pokal mladosti v Zagrebu. Naj omenim, da trenutno dosegamo rezultate okrog 580 krogov, o kakovosti teh dosežkov pa se lahko prepričate ob rezultat i h Rajmonda Debevca s 590 do 595 krogov. Če smo v preteklih letih nekoliko godrnjali, da v zadnjih letih nismo uspeli pridobiti oziroma zadržati mladih strelcev s puško, pa seje letos pojavilo lepo število mladih strelcev in strelk, ki se preizkušajo s pištolo. Pod odličnim vodstvom Srečka Vinka dose-gajo presenetljive rezultate, ki merijo celo na državne naslove. Vse boljši so tudi bivši mladinci s puško, ki so medtem že postali člani, saj ob rednih treningih nizajo zmage v 3. ligi.
Kot sem že omenil, smo přejeli povabilo za nastop na mednarodnem tekmovanju v Zagrebu, ki smo se ga z veseljem udeležili. To so velika tekmovanja, kjer se lahko preizkusi psihično pripravlje-nost strelcev. Jernej in Božo sta dokazala, da sta psihično dovolj pripravljena, saj sta s 579 in 578 krogi dokazala, da lahko rezultate okrog 580 dosegata tudi na največjih tekmovanjih. Tekmovanje smo izkoristili tudi za promocijo šeste »Prehodne skirce Borisa Paternost«, ki bo 5. in 6. januarja 2002 v Trzinu. Udeležbo so ponovno potrdili střelci iz Avstrije in Hrvaške, naj-verjetneje reprezentanca BiH, povabili pa smo tudi střelce Italije in Švice. Vsekakor si prizadevamo, da bi tekmovanje za Prehod-no skirco Borisa Paternosta pridobilo naziv mednarodno in kas-neje mesto v mednarodnem koledarju zveze U1T oziroma ISSF.
Tudi letos vabimo vse občane Trzina, da si ogledajo tekmovanje za Prehodno skirco Borisa Paternost, ki bo potěkalo 5. in 6. januarja 2002 v telovadnici osnovne šole Trzin. V soboto bodo nasto-pali v disciplini s pištolo, nedelja pa je namenjena disciplini s puško. Prav gotovo bodo nastopali najboljši slovenski střelci, vključno z Rajmondom Debevcem, střelci Hrvaške in Avstrije, za gledalce pa bo najbolj zanimivo streljanje v finalu, ki bo izpelja-no v obeh disciplinah predvidoma okrog 15:00 ure, vsak strel pa boste lahko spremljali na velikem platnu.
Lep strelski pozdrav
Damijan Klopčič
NOVICE IZ PROSTOVOUNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA TRZIN
P
o mesecu premora se vam znova og-lašamo, tokrat s kar nekaj novicami. Prva je, da smo gasilci decembra postali dos-topnejši, saj smo dobili svoj telefonski priključek. Zdaj imamo v gasilskem domu svojo lastno številko: 01/ 564 46 60. Takoj pa moram povedati, da ta številka ni namenjena prijavam požarov in drugih nesreč. Ce bi kdorkoli prijavil požar na to številko, bi moral gasilec, ki bi poziv dobil, obvestiti regijski center za obveščanje (112), da bi le ta sprožil po-zivnike oziroma sireno. S tem bi izgubili kar nekaj dragocenega časa. Tako naj za prijavo kakršnekoli nesreče šc naprej velja številka 112. Le tako bomo lahko v kar najkrajšem času posredovali. Za vse druge zadeve oz. za kakršnekoli nasvete pa smo vam na voljo na zgoraj navedeni številki.
V januarju pa bomo izboljšali tudi alarmiranje trzinskih gasilcev. Našo staro dotra-jano motorno sireno bomo zamenjali za nove sodobne elektronske sirene, ki imajo Več prednosti. Med drugim imajo večji domet in usmerjen zvok, prožijojih iz
centra za obveščanje (112), kljub izpadu elektrike lahko nemoteno delujejo, imajo pa tudi možnost predvajanja govora oz. obveš-čanja občanov preko siren, kar do zdaj ni bilo možno. Nove sirene pa imajo še nekatere druge manjše prednosti. Najbolj razveseljiva novica pa je, da smo že naročili podvozje za novo gasilsko vozilo. Bili pa smo tudi na razgovoru z izdeloval-cem nadgradnje. Dogovorili smo se, da bodo nadgradnjo končali do konca septembra 2002. S tem smo zelo blizu uresničitvi dol-goletnih želja. Seveda pa je vse pogojeno s financami, o čemer ste lahko brali tudi v prejšnjih dveh številkah občinskega glasila. Kljub kar znatnemu deležu denarja iz občinskega proračuna bomo morali zbrati še kar nekaj denarja in tu računamo predvsem
na pomoč občanov in podjetnikov. Zbi-ranja denarja v ta namen se bomo lotili v začetku prihodnjega leta in prepričani smo, da se nam bo s skupnimi močmi vse izšlo v skupno dobro nas vseh. Ob koncu iztekajočega leta, ki gaje za-znamovala 95-letnica društva, bi se najprej iskreno zahvalii vsem, ki ste nas podpírali in nam pomagali. Hkrati pa vsem občanom in njihovim najbližjim v priha-jajočem letu 2002 želimo obilo zdravja, sreče in uspehov v zasebnem in tudi v poslovnem življenju.
Z gasilskim pozdravom NA POMOČ!!
Predsednik PGD Trzin
Jože Kajfež
Vsem občanom in občankam Trzina ter vsem, ki nas podpirajo, želimo v letu 2002 obilo sreče, zdravja in uspehov!
Vaše prostovoljno gasilsko društvo Trzin
lX o
SD TRZIN
LETNO POROCI LO O DELU KOLESARSKE SEKCIJE FELIKSI
V
sezoni 2000/2001 smo se člani Kolesarske sekcije Feliksi udeležili kar enajstih kolesarskih prireditev in tekmovanj po Sloveniji. Sodelovali smo na naslednjih prireditvah: tekmovanje v Kamniško Bistrico, tekmovanje na Dobeno, maraton treh občin: Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobro Polje, Crnuški maraton, Maraton češenj - Brda, Maraton Franja,_Rudijev memorial Krško, Vzpon na Vršič, Družinski maraton Šmarna Gora, družinski vzpon na Jezersko in celoletni koiesarski vzponi na Pance. Naše uvrstitve so bile na tekmovanjih zelo spodbudne, med vid-nejšimi rezultati pa velja omeniti še zlasti: prvo mesto Frenka Omahna, drugo mesto Blaža Pozmana in tretje mesto Roka Poz-mana na 45 kilometrov dolgem maratonu treh občin (Ivančna Gorica, Grosuplje, Dobro Polje) ter drugo mesto Andreja Lju-beška na 90 kilometrov dolgi progi na istem maratonu. Na Rudi-jevem memoriálu v Krškem je Blaž Pozman osvojil odlično peto mesto, njegov brat Rok pa seje na tem 45 km dolgem maratonu uvrstil na mesto za njim, bilje šesti. Na 90 kilometrov dolgi progi na istem maratonu pa sta se odlično odrezala tudi Simon Dane in Andrej Ljubešek. Na cilj tekmovanja, na katerem so nastopili tudi nekateri najboljši slovenski profesionalci, sta prišla z glavnino kolesarjev, in to z odličnim časom 2 uri 17 oziroma 2 uri 23 minut. Na istem maratonu in tudi na maratonu v Črnučah smo Feliksi přejeli tudi pokala za najštevilčnejši ekipi. Za celoletno kolesarjenje na Pance je bila z družinskim pokalom nagrajena družina Pozman, zlate medalje pa so ob tem přejeli
ČISTILNI SERVIS!
STANOVANJA, HIŠE ALI POSLOVNI PROSTORI !
•	ČIŠĆENJE STEKLA
•	TALNIH OBLOG
•	OBLAZINJENfcCA POHIŠTVA ( SEDfcŽNt GARNITURE, STOLIJOGIJI...)
•	GLOBINSKO ČIŠĆENJE NOTRANJOSTI OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL ■ STROJNO ČIŠĆENJE, IMPREGNACIJA IN KRISTALIZACIJA MARMORJA
•	STROJNO ČIŠĆENJE IN IMPREGNACIJA VINASA, PARKETA...
IZDELAVA IN MONTAŽA SENČIL!
•	LAM. ZAVES IN ŽALUZIJ
•	ROLOJEV
•	ZATEMNITVENE TERMOREFLEKTIVNE IN PROTIVLOMNE FOLIJE
SLIKOPLESKARSKE STORITVE!
li
clean bear d.o.o.
Pod gozdom 17, 1236 TRZIN
tel/fax: 01 / 564 16 82, gsm: 041 / 630 - 671
e-mail: samo.music@siol net
Marjan Kozina, Marko Ručman, Drago Pozman, Frančiška Pozman in Blaž Pozman. Bronasti medalji pa sta přejela Marta Ručman in Primož Vidmar.
Med pomembnejše pridobitve naše sekcije v přetekli sezoni šteje-mo to, da smo v okviru sekcije dobili tudi zelo dejavno žensko ekipo, ki jo sestavljajo: Milena Stražišar, Lidija Kozina, Francka Pozman, Marta Ručman in Andreja Ručman. Hkrati pa smo v svoje vrste dobili tudi več novih članov. Felikse so tako okrepili: Lojze Stražišar, Milena Stražišar, Marjan Kozina, Lidija Kozina in Jana Kozina, Janez Burger, Andreja Ručman, Jure Bernik, Mateja Pavlič in Primož Vidmar.
V prihodnji sezoni nameravamo naše delo še okrepiti, med najpo-membnejše náčrte pa uvrščamo pripravo prvega odprtega kolesar-skega občinskega prvenstva Trzina in udeležbo naših članov na čim večjem številu kolesarskih tekmovanj po Sloveniji. Sestaviti nameravamo tudi ekipo vsaj petih aktivnih tekmovalcev, pridobiti pa nameravamo tudi čim več novih članov in hkrati tudi kar največ novih pokroviteljev.
Kolesarska sekcija Feliksi
Čistilni servis
Primož Zorec s.p. Depalavas 5, Domžale
Tel.: 01 / 72 41657, 041 / 695 339,01 / 72 42 489
Čistimo: • vse vrste oblačil, tudi perllo • vse vrste preprog • vse vrste zaves (tudi lamelne zavese) • tapisone ln tople pode ter marmor
Prldemo na dom, po dogovoru lahko tudi ob vikendih ln praznikih. Čistilni servis Imamo v Depall vasi tik ob cesti z velikim parklrlščem.
Odprto Imamo vsak dan od 7h do 18h, ob sobotah od 8h do 13h.
Vsem zvestim stránkám tudi vsem novim stránkám želimo vesel božič in srečno novo leto.
W8D
25
SMUČARSKO DRUŠTVO TRZIN VABLJENI NA ZIMSKE RADOSTI
Po dveh sezonah zatišja zaradi blage zime bo šlo, kot kaže, v tretje rado tudi na smučišču v Dolgi dolini. Nepričakovani sneg je na belo strmino v drugi polovici decembra za konec tedna že zva-bil na desetine smučarjev, zlasti otrok. Aktivisti Smučarskega društva Trzin so zagnali obe vlečnici, veselo paje tudi v topli bru-narici ob izteku. Trzinski smučarji imajo v tej zimi veliko načr-tov, največ pa bo seveda odvisno od matere Narave.
Teh 15 centimetrov snega, ki je pádel v noči načetrtek, 13. decembra, in mraza, kije sledil, so se člani SDT razveselili kot majhni otroci in takoj začeli s pripravami. Poteptali so smučišče in zgla-dili progo ob vlečnici ter brunarico založili s čajem, kuhanim vinom in ostalimi okrepčili. Tudi cesta je lepo splužena, tako daje z avtom mogoče priti prav do smučišča. Osnovnošolce so obves-tili, da bo smučišče konec tedna nared in ti so se odzvali na pova-bilo. V soboto je progo preizkusilo kakšnih 20 smučarjev, v ne-deljo pa jih je bilo že prek 30. Ob otvoritvi sezone je bila smuka brezplačna. Na smučišču stalno dežura najmanj šest članov SDT. Predsednik društva Tone Župan, kije tudi učitelj smučanja.je otrokom, od katerih nekateri že dve leti niso stali na smučeh, pokaza] nekaj osnovnih prvin in zabava seje pričela. Na delih proge se sicer že kaže trava, vendar po trditvah vira iz prve roke, nade-budnega smučarja, to ne predstavlja nobene ovire. Po viru iz
druge roke, Agencije RS za okolje, pa naj bi kmalu zapadel nov sneg, ki bo poskrbel za idilično belino. Kot naključni obiskovalec ne morete spregledati marljivega tajnika SDT Rada Pestotnika, ki nas je tudi založil z všemi informacijami.
Ob ugodnih vremenskih razmerah bo smučišče v Dolgi dolini obratovalo vsak konec tedna od 10. do 16. ure, med novoletnimi prazniki od 26. decembra vsak dan in seveda med počitnieami konec februarja, ko naj bi tudi organizirali smučarske tečaje. Vikend pred novim letom naj bi bil še posebej živahen, ko načrtuje-jo izvedbo občinskega prvenstva v veleslalomu. A o tem nekoliko kasneje. Otroška smučarska karta stane 800 tolarjev, za člane SDT 500, cena za odrasle paje 1.200 SIT, za člane 1.000. Prvi konec tedna je smučarje na vrh glavne proge (250 metrov) vlekla ena vrv, v prihodnje pa bosta delovali dve vrvi glavne vlečnice. Vsaka prenese osem do deset otrok. Pred zimo so člani SDT z zemljo zakrpali luknjo ob vznožju vlečnice, tako da zdaj otroci nimajo več težav s šunkom vrvi. Druga vlečnica je namenjena najmlajšim, ki se prvih korakov učijo na 30-metrski progi.
Prvi sneg so poteptali kar s smučmi, v primeru debelejše snežne odeje pa bodo uporabili teptalec (ratrak po domače), ki si ga Tr-Z|n deli skupaj z občinama Domžale in Mengeš. Teptalec je pri-
meren tudi za urejanje tekaških prog, ki naj bi bile speljane na ravnini pri posestvu Jable. V trzinskem društvu že dalj časa san-jajo o snežnem topu, ki bi v veliki meri zmanjšal odvisnost od vremena, pogajanja z občino o nákupu le-tega pa pravkar poteka-jo. Najbolj ugoden bi bil odkup topa od mengeškega smučarskega društva, ki ima dve takšni napravi, a zaradi energetskih težav lahko uporablja le enega.
V SDT pa imajo tudi večje skrbi. V gradu Jable, ki ga prenavlja-jo, bo namreč kmalu nastal Kmetijski center Slovenije, in obstaja možnost, da bo onemogočen dostop do smučišča. V tem primeru SDT že razmišlja o morebitni novi lokaciji smučišča, ki bi lahko bilo nad obrtno cono Trzin (t. i. L'sičinkove njive). Proga bi bila tam sicer nekoliko daljša, vendar ima obstoječe smučišče veliko boljšo lego, saj je na njem večji del dneva senca, zato se sneg dlje zadrži (sonce posije od 11.30 do 13. ure). Škoda bi bilo vložene-ga delà in sredstev v Dolgi dolini, zlasti brunarice. Seveda pa pri SDT upajo, da bodo našli dogovor, ki bo zadovoljiv za obe strani in da bo v Tihi dolini še naprej glasen vrvež.
Na prej omenjenem občinskem prvenstvu se bodo tekmovalci poměřili v 14 različnih kategorijah, od najmlajših do veteranov (1. vožnja ob 10.00, druga ob 13.00), nato pa bo sledila podelitev medalj, srečelov in zimski piknik. SDT bo s tem seznanilo občane na oglasnih deskah v trgovinah in lokalih ter otroke v osnovni šoli. Kot zanimivost, proga naj bi imela 14 zavojev, čas pa bo merjen z elektronsko štoparico. Tudi za Startne številke bo po-skrbljeno. Pred dvema letoma, koje bilo pol metra snega, seje na občinskem prvenstvu v Dolgi dolini zbralo več kot 300 tekmoval-cev in gledalcev. Upajmo, da bo tako tudi letos.
In nenazadnje, Smučarsko društvo Trzin še naprej vabi nove člane. Društvo ima uradne ure ob petkih od 18. do 20.ure v stari osnovni šoli. Za vse informacije se lahko obrnete tudi na tajnika SDT Rada Pestotnika na telefon: 040 234 234.
Peter Zalokar
m
ONCER
PO 1R2IN
Planinsko društvo Onger Trzin vam v prihajajočem novem letu želi veliko sonca in	,a,odno
širnih razgledov z naših gorskih vršacev.	LETO GORA
šahovske novice
N a zaključnem turnirju kamniško-domžalske lige v Komendi smo sestavili ekipo Bar Repek Trzin, za katero so igrali Župane Rado, Bajec Borut, Hozdič Idriz in Čokan Mirko (Domžale) in med 13 ekipami dosegli 8. mesto. Igrali smo 5 krogov, 2-krat 15 minut, švicarski sistem.
Ekipa Bar repek Trzin na zaključnem turnirju Domžalsko Kamniške lige iz leve proti desni: Župane Rado. Bajec Borut. Čokan Mirko in Hozdič Idriz.
Učenci šahovskega krožka osnovne šole Trzin so se udeležili prvenstva posameznikov OŠ domžalske regije. V skupini letnik 1993 (1. in 2.razredi) smo imeli I igralca (Močnik Denis). V skupini letnik 1991 (3. in 4. razredi) smo imeli 4 tekmovalce (brata Kmetič Blaž in Nejc, Cajhen in Kotar Nejc). Tekmovanje je bilo 26.novembra v Domžalah. Vsi so igrali dobro, najbolje se je odřezal Kmetič Nejc, ki je med 20 tekmovalci zasedel 12. mesto.
Naslednjič bo šio bolje, kajti večina je igrala šah na uro prvič, na krožku smo trenirali z urami le 2-krat.
Državnega prvenstva v pospešenem šahu, ki je bil letos v Rogaš-ki Slatini, seje udeležil iz trzinske sekcije samo en igralec. V soboto (l.december) je bilo tekmovanje posameznikov (9 krogov 2-krat 15 minut, švicarski sistem). 13-letni Luka Lenič (I. kat) iz Domžal je osvojil 3.mesto z istim številom točk kot državni prvak Zupe Miran (IM).
V nedeljo je bil še ekipni del, katerega se ekipa Trzina ni udele-žila. Državni prvak je postala ekipa Maribor Branik, 2.mesto je osvojila ekipa Vele Domžale.
silvester habat navdušil v avstriji j
V	začetku decembra je bila v Linzu v Avstriji mednarodna vzdržljivostna dirka z motorji mini moto. Tekmovanje je potěkalo v dvorani na približno 300 m dolgi razgibani progi z nadvozi in podvozi. V močni mednarodni konkurenci 16-ih tekmovalcev iz Nemčije, Avstrije, Švice, Češke in Slovenije je med juniorji zma-gala švicarska državna prvakinja 17-letna Angela Stump. Tekmo-valaje z motorjem, ki je bil nekoliko večji od drugih, imenovan Midiin pamore, s kar 12 KM in 50 ccm. Na izvrstno drugo mesto seje uvrstil nadarjeni Trzinec, 11-letni Silvester Habat, ki je tek-moval na dosti šibkejšem motorju z le 4.2 KM in 40 ccm, kar samo povečuje odlični dosežek. Dirka je trajala 22 minut, v tem času pa so tekmovalci prevozili 46 krogov. Silvester Habat pa je bil edini, ki je zaostal za zmagovalko manj kot en krog.
V	konkurenci 18-ih dvojic, ki so vozili dveurno vzdržljivostno dirko, so se tekmovalci menjavali po pravilih na 20 minut. Le Mans v malem, bi lahko rekli. Skupaj z Marjanom Habatom je vozil tekmovalec iz Lichtensteina Richie Steiner. Tekmovala sta z motorjem, ki premore 9 KM in 40 ccm. Po številnih težavah z motorjem in padci sta v 261 krogov dolgi dirki zasedla 7. mesto. Na koncu sta zaostala za 10 krogov.
Veliko obela - Silvester Habat
Silvestru je na dirki v Avstriji motor odlično pripravil mehanik Boštjan Trampuš iz Kopra. Za letošnjo sezono se mu vsi Habato-vi fantje zahvaljujemo za izvrstno opravljeno delo pri pripravi motorjev skuter in mini moto za dirke.
Miran Kokalj
Mladinski odsek PD Onger Trzin želi vsem Trzincem v novem letu vse dobro - poleg tega pa Vas želi opozoriti še na to, da je leto 2002 razglašeno za MEDNARODNO LETO GORA - o tej temi pa boste lahko kaj več prebrali v prihodnjih številkah Odseva.
KodSkalnih taborov Domžale Četa Trzinske skerce Trzin
IZLET NA PLANINO STADOH
; S taborniki smo odšli na izlet na planino Stador, ki je visoka ' 1050 m. Na ta izlet je odšlo približno 50 tabornikov. Iz Trzina 1 nas je bilo 10 in 2 vodnika (Jure Anžin in Damjana Spruk). ' Najbolj številčen je bil prav naš vod, ki se imenuje Nore kobi-lice. Pred OŠ Trzin smo se zbrali ob 8. uri zjutraj in čakali na avtobus, kije zamujal. Koje pripeljal, smo takoj vstopili in se odpeljali proti našemu cilju. Zaradi ovinkaste ceste ni manjkalo slabosti, zato smo se kmalu ustavili. Ko smo přispěli pod hrib, smo se pripravili na vzpon. Med hojo smo se morali kar nekajkrat ustaviti, da smo se zbrali, saj so bili nekateri zelo upehani. Po približno dveh urah hoje smo prišli na vrh in tam počivali, jedli, pili, se zabavali in nagajali drug drugemu. Imeli smo tudi priložnost ogledati si jadralne padalce, ki so imeli odskočišče prav s tega hriba. Na vrhu smo bili kakšno urico, nato pa smo odšli proti avtobusu. Spuščali smo se po drugi poti, ki je bila bolj mučna, saj smo del poti přehodili po asfaltu, po katerem pa ni prav udobno hoditi. Med vožnjo domov k sreči ni bilo nobenemu slabo; razlog za to je bila tudi druga pot, kijoje izbral šofér, saj ni bila tako vijugasta. Pred šolo smo prišli približno ob 18. uri, bili smo zelo utrujeni, zato smo vsi hitro odšli domov.
V bolnišnici Pranja
Vsi udeleženci smo polni vtisov s tega izleta, zato že komaj čakamo naslednjih dogodivščin. Saj res, čaka nas novoletna čajanka. Upamo, da na njej ne bo nikomur slabo.
Blaž Verbič in vod Norc kobilicc
N;
ašemu županu najprej iskrene Čestitke ob izvolitvi za predsednika Slovenskega društva pesnikov in pisateljev. Potem še opravičilo, ker je citat iz naslova, ki sem ga uporabil v svojem prispevku v encm od Odsevov (maj 2001) vzel osebno in dobesedno. Nikakor nisem hotel dvo-miti v inteligenco gospoda Peršaka, pravzaprav ga kot osebnost na slovenski politični sceni celo zelo cenim in sem bil tudi pristaž njegovih političnih strank. Toliko bolj bi pričakoval, da citat iz filma-kome-dije bratov Coen (v originalu sicer: O Brother, Where Art Thou?) ne bo vzel dobesedno. ln toliko bolj sem bil prepričan, da bodo postopki v zvezi z graditvijo športnorekreacijskega parka (ŠRP) demokratični in bo mnenje krajanov upošteva-no.
To mnenje je bilo zelo jasno izraženo v Stevilnih pripombah v ustreznem zvezku ob javni razgrnitvi načrta ŠRP, številnih Prispevkih v Odsevu, na zboru krajanov v kulturnem domu in v peticiji krajanov z dne21.4. 2001. Krajani nismo kategorič-no Proti ŠRP, mislimo pa, da za naše potrebe zadošča v zmanjšanem obsegu, tako da ne bo posegal v gozdne površine, da bodo prevladovale travnate površine in ne ^folt, da bo ustrezno oddaljen od nase-
lja, ne bo povzročal dodatnega motorizira-nega prometa po ulicah in ne bo ogrožal pešcev in kolesarjev, saj ustrezne površine žanje niso urejene. Krajani smo glede na odziv na javno razgrnitev načrtov upraviče-no pričakovali, da bodo na Občini náčrte za ŠRP ustrezno popravili in jih znova razgrni-li v razpravo. Žal je občinska oblast ravnala drugače in sprejela prvotni načrt ŠRP s samo nekaj kozmetičnimi popravki (objavljeno v občinskem Uradnem vestniku v no-vembrski št. Odseva). Tako ostaja v náčrtu velik zidan objekt (dim. 24 x 18 m, zaradi katerega bodo sekali gozd) in motoriziran dostop po Mlakarjcvi ulici. Kot v posmeh vsem se upoštevanje pripomb kaže v zmanjšanju števila parkirnih mest (iz 54 na 34) in odmiku ŠRP od stanovanjskih površin za maksimalno (?!?) 12 m (predlagali smo 50 m). Maksimalno 12 metrov pomeni seveda lahko tudi minimalno 0 metrov -nič !!! Maksimalno torej lahko imamo nekaj demokracije, lahko je pa tudi nimamo.
"Kdo je tu nor, " sem se spraševal že ob pogledu na prazna igrišča ob šoli in megalomanske náčrte na Občini. Resnici na ljubo je treba povedati, da se zgodi tudi to, da so bistveno bolj polna kot na fotografijah, ki sem jih přiložil članku. Vendar zelo redko. ŠRP potrebujemo, da se otrokom in mladini iz novega delà Trzina ne bo treba voziti na
rekreacijo k šoli, ne potrebujemo pa jih toliko, da se bodo k nam rekreativci vozili od drugod. Zelo potrebujemo urejene par-kovne površine, da se bodo mamice in oč-ki z otroškimi vozički imeli kje sprehajati in malčki igrati v peskovniku, ne potrebujemo pa dodatnega prometa po naših ulicah.
Tu seveda ne gre za norost, gre pa za bistveno pomanjkanje posluha za potrebe krajanov. Sem smo vendarle prišli (ali tu ostali) zato, ker je tu mir inje blizu nara-va. Če bi iskali kaj drugega, bi ne živeli tukaj. Od tega okolja ne pričakujemo, da se bo bistveno spremenilo, temveč da se bo uredilo. Posegi naj bodo zato prijazni do ljudi in okolja. Ne gre za zaviranje razvoja, kakor nam podtika g. župan, gre za razumnost in občutek za ljudi in nara-vo. Gre za to, daje občinska oblast tu za to, da služi nam, ne pa da hlepi po zado-voljevanju nekih namišljenih norm, kot je npr. rekreativna površina na prebivalca. Pustimo norme birokratom, mi v Trzinu imejmo gozd, zelenje, varnost in mir! Pozivam občinsko oblast k ponovnem razmisleku o vsebini ŠRP in načinu, da najdemo rešitev, sprejemljivo za vse, vse krajane pa k aktivnemu sodelovanju !
MS
mm
mm


KAJ LAHKO TRZINSKA MLADA POPULACIJA	/
PRIPOMOREK...?	J^'^HHU
X,
Najprej lo. K študentskému dogajanju v Domžalah. Če smo natančnejši, k Študentskému klubu Domžale. In če smo še bolj na-lančni, kar je na tem mestu edino pravilno, polem je treba omeniti tudi Studentski klub Kamnik, ker oba kluba tesno sodelujeta, zanemariti pa se ne smc, ne, še najmanj pa zanemariti, oba Servisa. Se pravi, govorili bomo o Študentskem klubu Domžale in Kamnik ter njuni vlogi za oba Studentska servisa. Vsaj zaenkrat, (do)k(l)er ni v Trzinu (ker ste pač trzinski bralci inje sestavek napisan za vas) lastnega, trzinskega kluba Studentov. Mislim na tak ta pravi Studentski klub, podprt s Studentskih servisom, tako kot se gremo v Domžalah in Kamniku. ln zdaj, če se vrnemo k naslovu, kaj lahko lrzinska mladina stori za domžalski klub? Brez manipulativnih intrig in govoričenj o velikem možnem prispevku lahko mirno po-vemo, da ... veliko. Razlog? Gre za precej veliko skupino ljudi, ki bi lahko, no, palec gor - dol, predstavljala kakšno četrtino dom-žalskega kluba. Kakšne so realne številke, mi ni znano, zalo v nadaljevanju predposta-vljajmo, da gre dejansko za približek neka-
ko lemu podobni številki. In ko enkrat pride-mo do takih številk, vemo, da stvari niso zanc-marljive.
Da ne bomo zašli pregloboko v politične in revolucionarne misli, pa čeprav naslov tega ses-tavka skorajda malo namiguje na taka dejanja, obmimo stvari na glavo. Kaj lahko Studentski klub Domžale pripomore k življenju trzinske mularije?
Da bi razlago začeli pri glavnem in največjem projektuje verjetnost blizu ničle. Ker je to skorajda nemogoče, ker glavnega projekta ni. So pa sezonski projekti, imenovani tudi zvez-de stalnice. Ena je na primer ravnokar mimo. Brucovanje v hali Komunalnega centra. Krst brucev, na kratko. Ta in ostale jesenske zabave so bile letos vse tematske. Rdeča nit bruco-vanja je bil Bruce Lee. Brusli in bruci. Ostale jesenske zabave? Halloween ima tako ali tako svojo temo. Party time paje ena celodnevna sobotna zabava, namenjena vsem klubovcem, ki so imeli na taisto soboto rojstni dan, poleg tega pa smo proslavili sado ve jesen i... kostanj in kuhano vino.
Potem naslednja taka zvezda stalnica je Pool-party. To pade na en majski dan, potreben pa je bazen in sonce. Razlogov in tem za najraz-ličnejše zabave se najde še preveč, tako da se
vedno nekaj dogaja. Tudi kultura in šport. To dvoje predvsem v Trzinu. Kultura v KUD-u, šport pa v Taubiju. KUD Franceta Kotarja priredi tudi kar nekaj koncertov, kulturno-umetniških in aktualnih. Za vsake-ga nekaj.
Sport delimo na več delov. Eden je enajste-roboj. Ta se dogaja na enajst različnih mestih v enajstih različnih disciplinah. Spet za vsakega nekaj, ludi za Trzin in v Trzinu. Najbolj aktualenje Taubi center v Trzinu, kjer se trenutno odvijajo nogometne tekme med klubovci. Športni dogodki se potem delijo tudi na zimske in poletne. Trenutno zanimivi zimski športi so predvsem smučanje in učenje bordanja na Kopah in l'ohorju, novoletna rajanja in sankanju podobne do-godivščine. Vse to in še več. Poleti gremo nekajkrat na morje, malo jadrat, smučat na vodi in tako dalje. Vmes in zraven pa hodi-mo na potepanja, obiskujemo sejme in prireditve, jih prirejamo sami, skratka, če povza-memo ideje in udeležbe iz Trzina, imajo še kako pomembno in strateško vlogo. Pa ne da vam pihamo na dušo... Torej...na kratko in okvirno smo odgovorili na vprašanje iz naslova, nova dějstva in argumenti pa sledijo...
I.ep Studentski pozdravi
MALO ZA SALO - MALO ZARES: Znanstvena obravnava možnosti obstoja Božička.
1.	Nobena znana pasma jelenov ne zna letetl. Na srečo pa obstaja še vsaj 300 000 vrst organlzmov, kl jlh je treba še klasificirati In čeprav večina od njih odpade na insekte in mikrobe, možnost za leteče jelene še vedno obstaja.
2.	Na svetu je kakšnl 2 milijardi otrok (pod 18 let). Vendar, ker se Božlček (kot vsaj kaže) ne ukvarja z muslimani, hlndujci, Judl In budisti, se ta številka skrčl na 15% osnove, torej na bednih 378 mllljonov. Svetovno povprečje je 3,5 otroka na družino, teh je torej 91,8 mllijonov. Predpostavljamo, da ima vsaka družina vsaj enega pridnega otroka.
3.	Božiček Ima 31 ur časa, da razdeli dařila. To pa zato, ker Ima opravka z različnlml časovnlmi conami In rotacijo Zemlje, če seveda ob-vlada logiko in potuje od vzhoda na zahod. Opraviti pa mora 822,6 oblskov na sekundo (ob prejšnji predpostavk! o enem prldnem otroku na družino). Z drugimi besedami, na voljo Ima 0,001 sekunde časa, da parkira sanke, skoči dol po dimniku, napolnl štumfe, zmeče darila pod novoletno Jelko, spravi vase kaj hrane, ki leži naokoli, spleza nazaj po dlmnlku, skoči na sani In se odpelje do naslednje hiše. Če upamo, da Je vseh 91,8 mllijonov postankov enakomerno razporejenih po Zemlji (ln zaradi lažjega računanja bomo to kar prlvzell), potem je razdalja med dvema hišama 1,26 km, celotno potovanje pa Je dolgo 121,5 mllljonov km. In v to sploh ni vraćunana pot In čas, kl gre za to, kar mora vsak člověk storiti vsaj enkrat na 31 ur (tja kamor gre še Božlček peš). Skratka, Božičkove sanke drvljo s 1050 km/s, 3600-krat hltreje od zvoka. Za prlmerjavo - najhltrejše vozilo, sonda Ulysses, se premakne samo za 40 km vsako sekundo. Vrhunsko trenirani jelen pa lahko teče največ 24 km/h, pa še to ne prav dolgo.
4.	Teža sank Je še ena zanlmiva zadeva. Če vsak froc dobi srednje veliko škatlo LEGO kock (0,9 kg), potem sanke tovorijo 340 200 ton, brez Božička, ki pa ga vsi brez izjeme oplsujejo kot obllnega. Oblčajen jelen na tleh vleče največ 136 kg. Tudi če leteći Jeleni vlečejo desetkrát več, jlh potrebujemo več kot 7 ali 8. Namreč kar 250 100, kar pa poveća težo sank na 372 330 ton. Luksuzna čezoceanska ladja Queen Elizabeth tehta komaj četrtino tega.
5.	372 330 ton pri 1050 km/s ustvari opazen zračni upor. Jelenčkl se segrejejo tako kot shuttle, kl prihaja v atmosfero. Vodllnl par Jelenov tako absorbira 14,3 trilijonov (10 na 18) Joulov. Na sekundo. Vsako. Skratka, zelo kmalu bosta oba Jelenčka zagorela In izpostavila zračnému uporu naslednji par, ki pri tem prebije zvočni zid. Celotna ekipa Jelenov bo Izparela v 0,00426 sekunde. Medtem bo Božlček izpostavljen centrlfugalnemu pospešku, 17 500-krat večjemu od gravitacijskoga. 110 kg težak Božlček (morda Je shujšal) je tako prikovan na sani, kot da bi tehtal 1925 ton (dokler ne bo po 0,00426 sekunde přišel na vrsto za Izparevanje). Ce Je torej Božiček kadarkoll razdeljeval darila, potem Je zdaj mrtev. Vendar, vse do sedaj smo računali na to, da obstaja samo en Božiček. Izračunave mu dajejo bolj-še možnosti za prežlvetje, če upoštevamo, da Jlh Je več. Namreč, 1000 Božlčkov (1 kllobožiček) ali pa kar milljon Božlčkov (1 megaboži-ček) bi s timskim delom naredilo vse oblske v Istem času z manj napredno tehnologijo (In ob manj Izparellh jelenih).
Kdo pa opravlja zračni nadzor za megabožička? Milljon sanl In 12 mllljonov Jelenov zavzame opazen kos neba. Če upoštevamo, da vsaka posadka ni vlšja od 1,5 m, potem megabožlček zaseda 1500 km vertikalnega zračnega prostora. Mlmogrede, zračni koridorJI za potniš-ke linije morajo Imeti vsaj 200 m medsebojne visinske razlike. Seveda pa kar pogosti prlstankl niso všteti. Tudi zračni prostor v višini dimnikov mora biti zelo prometen, še zlasti, ker hiše težljo k temu, da so nagnetene blizu skupaj. Torej - čeprav se megabožlček Izogne izparevanju jelenov, mora najbrž imeti velike izgube v zračnih trčenjlh.
Srečno novo leto, pa ne pozabite prlžgatl kakšne svečke v spomin na Božička!
PETARDE, PETARDE
Miren. tih večer. V naselju se sliši le šepet tišine, ko nenadoma poći BUM, BUM. BUM. Po vrsti se oglasijo tudi vsi psi. Najprej tisti živčni, ki so od svojih gospodarjev přejeli negotovost, nervozo in nestrpnost, nato iz solidarnosti še vsi ostali. Miru je konec - nepreklieno.
Mislim si: »Spet revež, ki doma ne najde posluha in mora na ta način izražati svoje nezadovoljstvo, da ga noben ne opazi, da ga nihče ne posluša.«
Razmišljam, kako nesreČni so ti otroci in kako obupno si želijo.
da bi jim kdo prisluhnil, saj imajo toliko povedati.
Zelo jih razumem, pa četudi me moti pokanje in objestno ve-
denje Ne morem pa razumeti staršev, ki svojemu otroku kupijo
petarde.
Mogoče pa.
Morda želijo, da njihov otrok izrazi napetost, ki je v njem, da ne bo zavrt, seveda. Morda je to udobneje, kot ure in ure poslušati z medeno govoričenje drobne osebice, ki si tako želi biti z nami, ko pridemo domov, mi pa rve najdemo štika z njo. Naj kar televizija nadomesti pogovor, saj tam je polno oddaj za otroke. pa tudi videokaseto smo kupili v ta namen. Naj ga oblikuje družba, da bo čimprej postal neoseben kot vsi ostali in bo lažje prenašal tegobe življenja Petarde pa, kupili smo jih mi, odrasli Morda je tudi v nas nekaj neizživetega, morda bi tudi mi radi kaj povedali, pa ne najdemo pametne besede, ki bi segla do srca Bomo pa s petardo pokazali, kako razmišljamo, da bodo ONI že videli. Kdo, pa itak ni bistveno. Važno je le, da niso z nami, ko jih potrebujemo, da ne najdejo razumevanja za nas Saj poškodb je res tako malo, kot bi bilo očitno, da je tisti, ki meće petarde, že s svojo osebnostjo dovolj kaznovan.
Rudi
IZ TRZINSKE CRNE KRONIKE
7. 11.2001 in 10. 11.2001 - TATVINI IZ PODJETIJ V IC V IC še kar kradejo. NN storilec je 7. 11. 2001 v popoldanskem času iz pisarne enega izmed podjetij odnesel žensko torbico z vsebino. Neopazno jo je popihal. Podobna zgodba seje ponovila 10. U. 2001, koje storilec přišel v direktorjevo pisarno in izkoristil njegovo odsotnost. Ukradel je prenosni računalnik in mobitel. Očitno tudi pri belem dnevu nismo vami.
14. 11.2001 - KRŠITEV JAVNEGA REDA IN MIRU V ZASEBNEM PROSTORU
Na Mengeški cesti so se sprli, zato so morali posredovati policisti. Do spora je pri-
šlo med tremi strankami. Kršiteljica se bo zagovarjala pri sodniku za prekrške.
22. 11. 2001 - VLOM V OSEBNI AVTO
Ja, kaj hoćemo. Ženske se Se nismo naučile, da ne smemo v avtu puščati stvari, ki bi mamile lopove. Pred pekárno Pečjak je neznanec vlomil v avto tako, daje razbil steklo na vratih in vzel žensko torbico. Denarja najbrž ni dobil, saj je lastnica, »raj-tam«, vzela vsaj denarnico, daje lahko medtem kupovala slastné žemljice?
25. 11.2001 - INTERVENCIJA NA JAVNEM KRAJU
Pijan gost je razgrajal v gostinskem lokalu Olimpik. Ker ga niso mogli pomiriti, so
poklicali policisté. Očitno gaje nekaj res hudo ježilo, saj se tudi policajev ni ustrašil. Přistal je v záporu do iztreznitve.
PROMETNE NESREČE Z GMOTNO ŠKODO
V novembru so se na območju občine Trzin zgodile tri prometne nesreče z gmotno škodo.
19. 11.2001 sta se zaletela dva voznika osebnih avtomobilov, ker nista upoštevala desnega pravila.
•	23. 11. 2001 je voznik tovornega vozila oplazil parkiran osebni avto.
•	30. 11.2001 je bila za nesrećo kriva prekratka varnostna razdalja.
V.P.O.

	
Krije vse odeja ena, revne in škrlalasle, zgrinja travica zelena vsem enake prtiče.	
ZÂHVÂLÂ	
Jesen se Se ni poslovila, ko smo na zadnjo pot pospremili dobrega moža, očeta, dedija, brata in strica	
JOŽETA VEHOVCA»	
	
PAVLI NOVEGA	
Lepa hvala vsem, posebno župnikoma Pavletu Krtu in Bogdanu Dolencu za lepo opravljen verski obred, Franciju Banku za glasbeno spremljavo v cerkvi, trzinskim gasilcem za spremstvo na zadnji poti, gospodu Sitaiju za lepo zaigrano Tišino, vsem sosedom in prijateljem za podaijeno cvetje in sveče, za izrečena sožalja, za besede, ki so tolažile ob tako nenadni izgubi, in vsem, ki ste nam stali ob strani.	
	Vsi njegovi
Žalost je kot velika zakladnica, ki jo odpiramo samo najbližjim.
Mongolski
Naše življenje je kot urno kolesje, ki se ne da več naviti, ko se enkrat odvije.
Naše življenje je kot skladba, v kateri se mešajo črne in bele note, da dobimo lep akord.
Življenje je kot ogenj:
njegov začetek je plamen in konec -
pepel.
G nizinski
30
man
STRAN
«m m mmmm w msmw w m§(L®tmîm
Ker v urednišlvu Odseva ne vemo za vsako prirediiev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, ki pripravljajo kako zanimivo prireditev. da nas o lem obvestijo. Vročo stran ureja Tanja Prelovšek Marolt. zato se s svojinu podatki obraćajte nanjo (lel.šl. 7213-529). PokličiteTanjo in za vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci!
12.1.	Planinsko društvo Onger Trzin - Izlet: Dobeno - Rašica
Mladinski odsek
ESP Društvo upokojencev Žerjavčki
Žerjavčki vabijo vse upokojence - člane in nečlane vsak ponedeljek od 16. ure dalje v gostišče Bor pri Mercatorju v novem Trzinu tW Strelsko društvo Trzin
Strelsko drušlvo vabi vse ijubitelje strelskega športa vsak dan od 18. do 20. ure na strelišče. tW Planinsko društvo Onger Trzin - Mladinski odsek
MO PD Onger Trzin vabi v svoje vrste mlade, ki jih zanima »odkrivanje nekoristnega sveta«. Planinski krožek v OŠ Trzin je vsako sredo ob 15. uri (v učilnici zemljopisa), dijaki in študenti pa ste vabljcni vsak drugi četrtek v mesecu ob 20.00 v društveno hišico (projekcije diapozitivov, dogovori za ture,...).
ESP Smučarsko društvo Trzin
V primeru ugodnih snežnih razmer bo smučišče obratovalo vsak vikend od 10.00 do 16.00 ure. V času novoletnih in zimskih počitnic pa
bo obratovalo vsak dan od 10.00 do 16.00 ure.
ř2?* Športno društvo Trzin - Šahovska sekcija
Šahovska sekcija Trzin nadaljuje s ponedeljkovimi srečanji ob 19,30 uri. Informacije o turnirjih - iniernet www.sah-zveza.si, telcteksi stran 599 ali 041-679-515 Rado
Sekcija Veteranov vojne za Slovenijo
Sekcija Veteranov vojne za Slovenijo obvešča člane in vse, ki še niso člani. da imajo vsak prvi četrtek v mesecu ob 18. uri srečanja v prostorih stare OŠ Trzin, Mengeška 22. Vse veterane vojne za Slovenijo vabijo. da naj se jim pridružijo.
zamuda -e ž (u)
1.	glagolnik od zamuditi: oprostiti komu zamudo; opravičljiva zamuda; zaradi zamude vlaka priti prepozno v službo / plačilna zamuda; zamuda roka / trudili so se, a brez zamude ni šio; pri tem delu prihaja do zamud / biti v z.amudi z izdelavo načrtov zamujati / obravnavati šolske zamude izostanke
2.	čas med predvideno, določeno in dejansko uresničitvijo česa: zamuda se manjša, veča; nadomestiti zamudo / vlak ima pri prihodu pol ure zamude / prihajati, pripeljali, priti z zamudo pozneje, kot je predvideno, določeno; sestanek seje začel z zamudo; izpolniti obljubo zmajhno zamudo
zakasniti -im dov., zakasnil (i i)
<3
Zna bit', da bodo enkrat tud1 točni!
O
O
o
1.	narediti, povzročiti, da se kaj začne, nastopi pozneje, kot se predvideva, pričakuje: huda zima je zakasr^a pomlad; slabo vreme je zakasnilo žetev / zaprte meje so zakasnile gospodarski razvoj upočasnile // narediti, povzročiti, da kd^kam pride pozneje, kot se predvideva, pričakuje: slaba cesta nasje zakasnila
2.	nepreh., knjiž. priti kam pozneje, kot je določeno; zamuditi: vlak je zakasnil deset minut; nekoliko je zakasnil k zajtrku; tisti. ki so zakasnili, so ostali lačni
3 ne narediti, ne začeti delati česa ob času, kot se predvideva, pričakuje: ietos so zakasnili z obiran-jem i ribez bo zakasnil z zorenjem zakasniti se 1. začeti se, nastopiti pozneje, kot se predvideva, pričakuje: cvetenje se je zaradi mrzle pomladi zakasnilo; poletje seje zakasnilo; govorna sposobnost seje pri njem zakasnila 2. ostati, zadržati se kje dalj, kot se predvideva, pričakuje: kadar je večerjal pri njih, seje zmeraj zakasnil; predolgo seje zakasnil v mestu in ne bo přišel pravočasno domov / če se boš zakasnil, kar tam přespi / zima seje zakasnila je dolgo trajala zakasnjen -ena -o in zakasnjeli -a -o redko zakasnel: zakasnjen obiskovalec; zakasnjeno cvetenje
KOMO
I renk Moćnik s.p. Trzin, MengeJfa c. 69 in podružnica Zg. larše, %amniška 24,1235 'Radomlji Tel & 01/ 564 147, ÇS'M: 041/798-069, 'Jax; 01/56414S
•	vodenle poslovnih kn|ig za samostalne podletnlke ln vse vrste podleti]
•	fakturtranle
•	Izračun 00V In Izdelava DDV obrazcev
•	Izdelava vseh vrst zaključnih bllanc
•	Izdelava napovědí za odměro dohodnlne
•	Izračun amortlzaclle ln revalorlzaclle za osnovna sredstva
•	Izdelava Izplačllnlh list za delavce ln zavezance
•	Izdelava vseh plačllnlh nalogov
•	prllave ln odlave delavcev
•	davčno svetovanle
•	flnančno svetovanle
•	zastapanle
•	priprava dokumentaclle za prldobltev kredltov
•	pomoč In svetovanle pri odplranlu pod|et|a ali s.p.
•	pomoč pri organlzaclll poslovanla
•	pomoč pri dohodnlnsklh napovedlh za leta 2001
Knllgovodskl servis "KOMO" 2ell vsem svolím poslovnim partnerjem vesele praznike ln srečno novo leto.

vrtnarstvo gasperlin
Moste pri Komendi 99, 1218 Komenda Tel.: 01/83-41-471 Fax: 01/83-41-692
Popestrite si praznični čas z lepo BOŽIČNO ZVEZDO, pripravili smo vam veliko in ugodno izbiro:
lai a iftjyjçiitpn: jaaai
»JJtthm&teiiii'AJ 'W
iûWPl
OPTIKA
•v
Martina Skofic
Ljubljanska 87, Domžale Tel. 721-40-06
dan 8
00
\ s.l
9UBAT PETER HP COMMERCE d.
Vblcjí % âafliii 1
jíj^if-^uuía. 5« 1236 "7iy* OáaefMCtiatHica. je odfinata txd 7. da 22. uxc. leie^ut: Ot/ UÍC^M: 564 /7 43 ÇSWt: 041/ 755 5X3
"V<ie**t- timdcew- Od&eo<z
in na&iitt- tzuftcem. feéimo- oêiùi tafdùte, yCKÍoWÍjatlKi. Ùl jcOuwfa v ietu 2002
Passat limuzina Že od 32.577 DKM (3.681.207 SIT').
Passat Variant Že od 34.805 DEM (3.932.936 SIT').
Prihranek: 316.400 SIT*. Bora
Že od 27.818 DEM (3.143.408 SIT*) z brezplačno elektronsko klimatsko napravo!
Prihranek: 312.000 SIT'.
* Cene v SIT so informativne in odvisne od valutnih razmerij. Slike vozil so simbolne. Stevilo vozil in modelov je omejeno.
DOMŽALE
Informacije Ljubljanska e. Domíale Tel Ol 721 SO S9 www.as domiale-serviS.»' |
Kovinska galanterij Prodaja in razrez pločevine
Trzin, Mengeska 55 tel. & fax: 01/564 45 OO
SREČNO 2002!
Na iasi 6 in Blatnica I. 1236 Trzin e-mail: PR05T0R.doo@5l0L.NET Tel.: 01/563 70 03. 563 10 M5. fax 01/563 70 OM, G5M: OMI 69M 28M
Izdeluiemo: Lokacijske dokumentacije, prostorsko izvedbene akte, projekte visokih gradenj, projekte nizkih gradenj. projekte zunanjih ureditev in projekte notranje ureditve,
Izvajamo: Gradbeni inženiring. strokovne nadzore in svetovanje v gradbeništvu.
V Podjeli.- ,.a prosio.^ nonlve J
X interm
Podjetje za inženiring, svetovanje in nadzor, Trzin, Kidričeva 14/d, Tel./fax: 01/ 564 41 95 GSM: 041/ 614-649.
Vsem bralcem Odseva in našim kupcem želimo obilo topline, zadovoljstva in zdravja v letu 2002
(BAHNE)
Těsnila Trzin, d.o.o.,
Jemćeva c. 12. 1236 Trzin

Želimo vam srečno in uspešno novo leto 2002
(m
papirnica
čačka
se priporočttmo.
trzin. kioričeuo 11. tel: 01/ 560 17 10
mem srňlčem oomin v0ščim0 vesele božične PRttžNlKE in iim želimo obilo
sreče v noue m letu 2002.
Jesen prinaša veliko dobrot.
Tudi prihranke!
Polo
Že od 15.650 DEM (1.768.450 SIT«). Prihranki do 244.000 SIT*
Izjemno ugodno posojilo, tudi na 72 mesecev!
mesnica
Trzin.
Dobrodošli i* Trzinu driteva I1, tel.: 01/ .»(i l Hi 00
oílprlo vsak ilan en ponedeljka od 8.00 do 19.00 I sobota od 7.00 do 111.00
rVn jciiiiii stránkám se hvtiljjnjemo za obisk in jim v limo vesel lut živ in sreěno novo leto.
jjfc. GOSTILNA
NAROBE
01/564 20 90
Občankam in občanom Trzina, našim
dragim gostom, želimo vesele božične praznike in srečno novo leto.
Delovni «os:
ponedeljek	14. do 19. ure lorek od 9. do 12. in od 14. do 19. ute
sredo	14. do 19. ore četrtek od 9. do 12. in od 14. do 19. ure petek od 9. do 12. in od 14. do 19. ure soboto - sprejtmom po noroiilu
Obveščom stranke, da sem preselit solon s Testenove 119 na Testenovo 115, Laka pri Mengšu - za glavno (esto Trzin-Mengeš
Tel.: 01 564 16 59, GSM: 031 772 065 Vsem stránkám in brakem Odseva želim srečno leto 2002.
PIKAT d.o.o. TRZIN
Projektiranje, inženiring, krovstvo, adaptacije, trgovina. Špruha 42, 1236 Trzin, Tel.: 01/562-22-18 , Fax.: 01/562-22-19, GSM: 041/662-815
IZVAJAMO:
•	Krovsko kleparska delà, Al, Cu, Rf
•	Vse vrste kritin - Gerard, Decra, Trimo, Tuftile, S-metal, Tondax, Bramac, Esal...
•	Irolaterska delà, klasične izolacije
•	Akustična izolacija stropov in sten
•	Adaptacija streh in konstrukcij
•	Knauf stene - montažni stropovi
•	Hidroizolacija ravnih streh
•	Stresna okna Velux
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo poslovnim partnerjem in občanom Trzina_

Podjetje zo komerciatni inženiring d.o o Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. Trgovina z gradbenim materialom
Krakovska 4b. Domžale	OD OPEKF /IO QTPPČw/ir/i rgovma z gradbenim materialom
telefon: 01/722 05 60 : 01/722 00 20	X/	.	, z9 Stranje la, Stahovica
fax: 01/721 32 88; e-mail: dom@sam si	S® ™n°9° VeC "! lelef™:o01/83 27 030 • 07/83 27 035
fax: 01/83 37 045: e-mail: sl@sam.si
Vsem našim kupcem in poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike in srečno ter uspešno novo leto 2002.
Hvala za dosedanje zaupanje. Trudili se bomo, da bo tako tudi v bodoče
www.sam.si
Kraíki prSut brc? kosti, VP
95,-
Kava VELE 100 g
269,-
Napolitanke, Il Castelloi leinik, 300 g