Kako liberalni nemčurji o naših volitvah modrujejo in brodijo! Do aedaj so nasi politicni naaprotniki precej tibo djali z volitvami. Le pomalem ae spravljajo na svitlo. Tu pa tam tudi že rogovilijo med kmeti, vendar brez zdatnega uspeba. Zato pa včasih kak liberalen piauu v kaki uemški novini zacvili in spodbuja liberalne kokote, naj se vzbudijo in za6nejo po stari navadi Slovencem kokadajokati. Eden izmed takih se je oglasil iz Maribora v judovski novini ^Deutscbe-Zeitung" ter tako-le o našib zadevah brodi: ,,kmet8ko Ijudstvo na Spod. Štajerskem je v rokab slovenskih klerikalcev tako, da nemški liberalci nič ne opravimo v celjskem, ptujskem in Ijutomerakem okraju; ti ao za nas (nemcurje in brezverne liberalce iu judovske pristaše) zgubljeni. Boljše je v brežiškem in mahrenberšketn (pisun se moti in piae vedno: slov. bistriakem) okraju; tukaj bodeta apotekar g. Šnideraič v Brežicah in grajščak g. Šmit v Mahrenbergu (pisun piše: v Slo?. Bistrici) zmagala in nemškemu liberalizmu zveata ostala? (No, hvala Bogu, takaj ae mož zopet vara, Slovenci že vemo pri čem da smo glede goapodov Šnideršiča in Šmita; to sino že meseca februarja t. 1. v dobrem redu imeli; ae torej čisto nič ne bojimo). Vbo mo6, pravi mariborski piaač, bodo Slovenci tedaj in vse sile združili, da proderejo v mariborskem okraju ter izvolijo notarja g. Radaja pa kmeta in župana g. Fluberja in tako premagajo nemška liberalna kandidata (nDeutscbliberale Eandidaten") Seidla in Seederja. Uže se vozijo župniki in kaplani marljivo po okraju simotamo, kupujejo kmetom vina injimtudi kako brezplačno nakaznico ali karto za v nebesa v roke stianejo. (Menda po kaki železnici, pri kateri se judovski podvzetniki bogatijo in mastijo na skodo kriatijanom! ?). Borba bo huda, vendar zmagali bodo nemški liberalci". Tako modruje in glede naših pridnib narodnih duhovnikov nesramno blebeče in laže piaunaki škric. Za reanico takim grdunom itak ni mar, ampak hotel je mariborake in druge nemakutarje dregnoti, da se ohrabrijo in junaški telebnejo na volilno borbo za Seidla Seederja in za nemški liberalizem, ki je po njegovi izpovedi pri nas v toliki nevarnoati! Ali bo ovo dreganje rea kaj pomagalo, to se bo že skoro pokazalo. Nam Slovencem pa bodi to tudi v opomin, da rok ne držimo križem, ampak vsak stori svoje. Zmaga je nam povsod mogoča, tudi v inariborskem — št. lenart — alov. bistriškem okraju. Doaedanje volitve volilnih mož niso alabe. Seidl še nikder ni voljen in tudi biti ne more. Eajti v Rožpahu, kder ima pose8tvice, so volitve že zgotovljene, tudi pri sv. Jakobu v Slov. goricab in v Eamci, kder je častni srenjčan. Zato ae niti na voliače ne bo smel priti. Glede g. Seederja pa so naai kmetje že precej začeli z glavami kimati, z ramami migati in aprevidati, da političen uradnik nikakor ne sodi za poalanca. Svitli ceaar dajo voliti, da bi zvedeli, kaj ljudatvo misli, želi in ho6e; cesar ho6ejo glas Ijudstva sliaati ne pa glaau kakega okrajnega glavarja. Ta glas itak že pozuajo in vejo, da ne more in neame drugačen biti, kakor je glas miniatrov na Dunaju ! Za dobrega poalanca sodijo le možje, ki so neodviani od goapoake, ki tedaj tudi reči smejo in tirjati, kar apoznajo, da bi ljadatvu bilo koristno in potrebno! Uradnik tega nemore storiti, sicer ae zameri naprejpostavljenim in lehko zgubi službo in kruh.