POMURSKI VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE LETOŠNJI 1. MAJ — PRAZNIK SREČE IN VESELJA MURSKA SSOBOTA 8. MAJA 1958 Leto X — Štev. 18 . Cena10.— Ljudje širom naše domovine zlepa ne bodo pozabili sproščenega praznovanja letošnjega Prvega maja. Jugoslovanski narodi so kot ena sama velika družina doživljali veličastni mednarodni praznik delavskega razreda, ki je plamenel v slednjem poštenem srcu. Bogata in borbena vsebina delavskega praznika je tako postala močna plamenica naše socialistične miselnosti. Vsa večja mesta naše domovine bila praznično odeta že dan, dva pred osrednjim praznovanjem, ko so na večer pred 1.. majem doživela spontane manifestacije, povorke, baklade in velike prireditve, ki so bile veličasten uvod v sproščeno štiridnevno praznovanje, svoj višek. Nebes nad glavnim mestom Beogradom in nad vsemi republiškimi centri je žarel v ognjemetih, ki so kot na povelje priklicali nad naše kraje ažurno brezoblačno nebo. Zapele so ulice, pela je vas od Djevdjelije do naše severne meje. Železnice in ceste so 1. maja sprejemale stotisoče veselih izletnikov. Kakšno nasprotje v primeri s praznovanji predvojnega Prvega maja, ko so v množice manifestantov zabijali kline kordoni žandarjev ter s pendreki dušili spontano izražena čustva tlačenega delavskega razreda. Ljudstvo Pomurja — ta umetno razdvojena enota, ki je šele po vojni dobila mnogo skupnega, kar veže in združuje oba bregova Mure — je bolj kot kdajkoli prej izpovedalo resnico, da je naše delovno ljudstvo enotno v težavah in v radosti. Sobota, upravno središče naše pokrajine, je s številnimi prireditvami in zborovanji imela še posebno slavnostni videz. Vsa društva in organizacije, mladina in pionirji so pripravili številna prijetna presenečenja, ki «o se dopolnjevala in tovorila vse dni praznovanja en sam veličasten spored. Prav prisrčno so proslavili delavski praznik v G. Radgoni. Na večer pred praznikom je priredil krajevni odbor SZDL akademijo, na kateri so nastopali godbeniki radgonske pihalne godbe, recitatorji in pionirski zbor osemletke. Višek praz- novanja so doživljali občani na starem gradu, kjer sta gorela dva kresova in sporočala našim sosedom čez Muro, da praznuje naša domovina 1. maj. Tudi sosednja Kapela, sedež znanega vinogradniškega gospodarstva, je veličastno praznovala 1. maj — predvsem v znamenju petja ženskega, moškega mešanega pevskega zbora Jivobode« na Kapeli ter pionir-ga pevskega zbora. Vešča pevovodjeva roka Ivana Vrbančiča je imela močan odraz v uspelem izvajanju pevcev. Proslavo so Kapelčani "posladkali" z veselicami in srečolovom. Kulturna prireditev in rajan je je razveseljevalo tudi vaščane Stavešinec v Prlekiji. Praznovanje pri Vidmu ob Ščavnici je imelo nadvse praznično obeležje. Posebno pohvalo zasluži vodstvo TVD s svojo slavnostno akademijo, na kateri so sodelovali vsi oddelki društva in pevski zbor nižje gimnazije. Gasilsko društvo iz Bučkovec se je proslavilo z lepim majskim drevesom na Moravskem vrhu, kjer so vaščani rajali ob velikem kresu. Celo v odmaknjenem Sovjaku in na Rožičkem vrhu so se domačini zbrali ob ognju in majskem drevesu. Akordi vesele godbe in zabavna skupina sa poskrbeli za okolico sproščenega veselja. Za čim lepše praznovanje delavskega praznika v Moščancih je poskrbela mladina, ki je skupno z ostalimi vaščani odkorakala z godbo in baklami na kraj kresovanja, kjer so izvajali zanimiv kulturni program. V Gradišču so pobudo SZDL za praznovanje sprejeli vsi vaščani z velikim navdušenjem. Skrbno izbran program so imeli, tudi v Šalovcih. Na večer pred 1. majem pa so rajali ob kresu ... Da, tako so praznovali naši delovni ljudje mednarodni delavski praznik. Polni nepozabnih vtisov so zopet na delovnih mestih, kjer neumorno kujejo svojo srečo. Prvi maj, praznik slednjega med nami, nam je to potrdil. I. pomurska brigada — štirikrat udarna Minulo nedeljo se je vrnila z avtoceste »Bratstvo in enotnost« I. pomurska brigada. 120 brigadirjev, ki so delovnimi uspehi priborili brigadi častni naslov štirikratnih udarnikov, je sprejelo navdušeno občinstvo na železniški postaji v Soboti z godbo. Ko so se brigadirji, med katerimi je 12 udarnikov, po zakuski razhajali na domove, je imel slednji med njimi solzne oči. Zdrav in moča kolektiv, ki ga je vodilo dobro vodstvo, je tudi tokrat dokazal, da so se brigadirji močno navezali na brigadno življenje, saj se jih je več kot polovica odločilo za ponovni vstop v brigado, ki bo v zadnji izmeni sodelovala v zaključnih delih te veličastne mladinske stvaritve. Mladinska naselja ob trasi bodoče avtoceste so medtem dobila nove stanovalce. Naslednica I. pomurske, štirikrat udarne brigade je sestavljena brigada "Jožeta Lacka« iz Pomurja, Maribora in Celja. Brigadirji so krenili na pot že minuli petek. O življenju in delu naše nove brigade bomo v kratkem poročali obširnejše. Avgusta, ko bo trasa dobivala že izgled moderne mednarodne ceste, bosta pohiteli iz Pomurja še dve brigadi, kmečke in študentske mladine. Mladim Pomurcem, ki so dosegli s svojim neumornim delom v najtežjih vremenskih pogojih veliko delovno zmago in prispevali neprecenljiv delež v boju za nove kilometre, iskreno čestitamo! Bb PROBLEM JUGOSLOVANSKIH NAFTNIH PODJETIJ TRANSPORT IN SKLADIŠČA Kot eno najbolj perečih točk razprave so posamezni delegati omenjali vprašanje transporta surove nafte, plina in naftnih derivatov. Lani so registrirali v direkciji JZ 182 reklamacij zaradi nepravočasne dostave cistern. Okrog 80 odst. vseh cistern v prometu pa ima pokvarjene glavne ventile, teko da često- krat uhaja nafta. Združenje je predlagalo direkciji jugoslovanskih železnic, naj temeljito obnovi ves prevožni park. Kaže, da se bodo tako že letos nekoliko izboljšale razmere pri transportu nafte. Pri izvozu nekaterih naftnih derivatov se je pokazala kot pomanjkljiva tudi embalaža. Tako se naša olja niso mogla dovolj uveljaviti na svetovnem tržišču. V vseh rafinerijah so precejšen problem tudi skladišča. Najbolj nezadovoljivo je stanje glede skladišč v reški rafineriji. Večje skladišče gradijo v Bakru, vendar ga ne morejo dograditi zaradi pomanjkanja sredstev. Lanska proizvodnja surove nafte znaša 101.872 ton več kot predlani. To je hkrati največji letni presežek po vojni. Proizvodnja naftnih derivatov v letu 1957 znaša 1 milijon 5 tisoč ton, t. j. 18 odst. več kot leta 1956. Vse tri rafinerije (SLsak, Reka in Bosanski brod) so udeležene pri tej proizvodnji z enakimi deleži. Pri izvozu je bil zabeležen porast pri motornem bencinu in butan-propanu. Izvoz butan-propana znaša kar 185 odst. v primerjavi z letom 1956. Uvoz naftnih derivatov se je povečal lani za okrog 9 odst. Lani je bil večji poudarek n* iskanju nafte.Plin so izkoriščala podjetja za proizvodnjo nafte v glavnem takrat, če je bilo to potrebno zaradi črpanja nafte. Pri rodni plin so doslej uporabljali kot gorivo, manjše količine pa tudi za razvoj petrokemije. Po mnenju posameznih strokovnjakov bo treba v prihodnjih letih uporabljati plin za gorivo ali za industrijsko predelavo, kajti za obe panogi ne bodo zadostovale zaloge domačega plina. Potrošnja tekočega plina za gorivo jo znašala predlani 3605 ton, lani pa 7341 ton. Število potrošnikov je znašalo lani okrog 55 tisoč, v prometu pa je bilo 68 tisoč jeklenk za transport plina. Ves ta plin je proizvajala lendavska »Nafta«. Letno povprečje porabe plina kot goriva znaša v naši državi 60kg, evropsko j povprečje pa je 100 kg. To pomeni, da potrošniki vendarl« raje posegajo po drugih energetskih virih — drva, premog, elektrika — zato bo treba urediti prodajo in cene plinu. PRED NEDAVNIM JE BILA V LENDAVI LETNA SKUPŠČINA ZDRUŽENJA JUGOSLOVANSKIH PODJETIJ ZA PROIZVODNJO IN PREDELAVO NAFTE TER PLINA. SKUPŠČINE SE JE UDELEŽILO OKROG 50 DELEGATOV IZ VSE JUGOSLAVIJE. Sobota sprejela štafeto mladosti Tudi naši kraji ob skrajni severni meji so se letos, kot vsa prejšnja leta vključili v že tradicionalno štafeto mladosti oz. tako priljubljeno Titovo štafeto, s katero so narodi Jugoslavije iz leta v leto potrjevali enotnost in pripadnost naši ve- ob akordih mestne godbe na pihala krenila v smeri Radenc proti Mariboru, kjer se bo združila z drugo republiško progo, ki ima izhodišče v Železnih dverih in prečka Ljutomer ten Ormož. Ker je bilo ob 2 republiških progah še 14 lokalnih — mladinskih in članskih prog — ter 62 pionirskih prog, je lahko vsak večji kraj počastil to veliko manifestacijo, ki je popoln izraz ljubezni ob vsakoletnih praznovanjih rojstnega dne predsednika republike. LJUTOMER ZA DAN MLADOSTI Vsa društva in organizacije v ljutomerski občini se z vnemo pripravljajo na dostojno proslavljanje 90. obletnice prvega slovenskega tabora. Poleg mnogih drugih kulturnih prireditev, ki bodo posvečene temu važne- mu dogodku, bodo v Ljutomeru bolj svečano kot prejšnja leta proslavili tudi Dan mladosti. Ob Dnevu mladosti bo popoldne v Ljutomeru koncert pionirskih pevskih zborov iz vse občine. Nastopilo bo okrog 800 mladih pevcev. V dopoldanskih urah se bodo pomerili najboljši telovadci z vseh šol v atletiki, rokometu in igri med dvema ogn;ema. Na svoje srečanje se pripravlja tudi nekaj pionirskih strelskih skupin. Ljutomerski pionirji-planinci bodo postavili na igrišču šotore in preživeli ta dan na prostem ob svoji taborniški kuhinji. Za uspešno uresničenje tega programa bodo skrbeli trije pododbori, domača Svoboda bo preskrbela mladinski film, ki si ga bodo lahko pionirji-gostje ogledali v prostem času, nastopajoče pa bodo pogostili. Ljutomerčani želijo samo, d* bi jim bilo vreme naklonjeno. M. J. VREMENSKA NAPOVED za čas od 9. do 18. maja 1958. V drugi polovici tega tedna čim dalje tem bolj nestalno vreme; sprva le kratkotrajne nevihtne plohe, proti koncu tedna pa trajnejši dež z ohladitvijo. V nadaljnjem poteku večdnevno razdobje lepega, pretežno jasnega vremena in postopno povečanje temperature. Proti koncu prihodnjega tedna, t. j. nekako od 17. maja dalje zopet nestalno vreme s pogostimi nevihtnimi plohami. Dr. V. M. Na Kapeli bodo razvili odredni prapor Teden mladosti je vedno bliže. Pripravljalni odbor na Kapeli se dobro zaveda važnosti tega dneva, .tedna naše mladine in bodočnosti, zato hočejo praznovati kar najbolje. V ta na- men je pripravil zelo bogat program. K sodelovanju je povabil gasilce, društvo prijateljev mladine, DPD »Svoboda«, mladinsko in pionirsko organizacijo. Za Teden mladosti so že • • povabili radgonsko šolo na fiz-kulturna tekmovanja. Pomerili se bodo med seboj v šahu, atletiki in športnih panogah, predvsem v odbojki in malem rokometu, za katerega so mladi Kapelčani zelo navdušeni. Pionirska organizacija bo ob tej priložnosti razvila svoj odredni prapor. Tudi gasilci ne bodo držali križem rok, ampak bodo imeli samostojen nastop. Pevski zbor, tako pionirski kakor tudi ženski, moški in mešani, se že tudi pridno pripravljajo na koncert, ki ga bodo prav tako imeli v Tednu mladosti, Ker je pač to Teden mladosti, bo največ prireditev pripravila mladina in tako bo v okviru tega praznovanja tudi šolska razstava, na kateri bodo prikazali rezultate pouka pri ročnem delu, pri tehničnem in likovnem pouku. Seveda bo šolska mladina imela tudi samostojno proslavo. F.K. Radgonski pionirji se pripravljate na glasbeni festival Pionirji radgonskih šol, ki jih je v občini 9, se že nekaj časa pridno pripravljajo na svoj glasbeni festival, ki bo 11. maja v G. Radgoni. V občini ni šole, ki ne bi srojila petja in na kateri ne bi obstajal pionirski pevski zbor. Na na j večji osemletki v občini, na radgonski šoli, delujejo kar trije pionirski pevski zbori; za nižjo, srednjo in višjo stopnjo. Na Kapeli imajo dva zbora, po ostalih šolah pa po en zbor, torej skupno 16 pionirskih zborov. Večina zborov bo zapela skupne pesmi, boljši zbori pa bodo zapeli samostojno. S tem II. glasbenim festivalom hočejo radgonski pionirji počastiti rojstni dan svojega ljubega maršala Tita. Pionirji-šahisti so tudi že opravili občinsko tekmovanje. Vsa prva mesta so odnesli radgonski šahisti, ki jih čaka sedaj težka borba z ostalimi občinskimi prvaki. Prav tako so najboljši košarkarji iz G. Radgone, saj sta moška in ženska skupina najboljši med pionirji v radgonski občini. Predvolilno vzdušje Za bližnje parlamentarne volitve v Italiji je značilna velika predvolilna razgibanost, o kateri sodelujejo vse stranke brez izjeme. V teh dneh je v Italiji vrsta predvolilnih zborovanj, na katerih govorijo prvaki posameznih strank o programih, o načrtih za bodočnost in o številnih obljubah, s katerimi želijo pritegniti italijanskega državljana. V predvolilni kampanji se posamezne stranke poslužujejo tudi prepovedanih sredstev. Značilno je vmešavanje cerkvene vatikanske hierarhije, ki je posegla o predvolilno borbo z namenom, da bi omogočila zmago demokrščanski strani. Tako je nad 280 italijanskih nadškofov poslalo navodilo o tem, kako morajo katoličani voliti. Poslanica nadškofov sicer ne omenja nobene stranke, vendar daje razločno vedeti, naj volijo demokrščansko stranko. To poslanico so prebrali o več kot 22.000 italijanskih cerkvah. Italijanski časopis "Corriere delta Sera" označuje to pismo nadškofov za eno izmed najnesramnejših manifestacij cerkvenih veljakov. V predvolilno kampanjo je posegel tudi generalni sekretar KP Italije Palmiro Togliatti, ki je bil več tednov bolan. Pred dnevi je govoril na velikem predvolilnem zborovanju o Rimu. V svojem govoru se je dotaknil vrste mednarodnih vprašanj in še posebej škodljivosti atomskega oboroževanja. V tej zvezi je grajal demokrščansko stranko, ki se je izrekla za ameriška raketna oporišča o Italiji. Stranke na levici so usmerile glavni udarec o volilni propagandi proti demo-krščanom, da bi oslabile njihove položaje in spodrezale korenine klerikalizmu, ki se bohotno širi na vsa področja. Socialistična in komunistična stranka Italije opozarjata o predvolilni kampanji na potrebo po spremembi sedanje zunanje politike, ki bi za Italijo lahko postala usodna v primeru svetovnega spopada. Obe stranki napadata politiko demokrščanske vlade, ki je pripravljena dovoliti na italijanskem ozemlju vzpostavitev raketnih oporišč. Nujen pogoj za uspeh strank levice pa je v njihovi enotnosti in v skupnem reševanju raznih vprašanj. Te stranke pa se dobro zavedajo, da je uspeh mogoč le o skupni akciji proti demo-krščanskemu absolutizmu. Krščansko demokratska stranka je o Italiji na oblasti že deset let in ima ose možnosti za najrazličnejše oblike pritiska na volivce. Kljub temu pa ne smemo pozabiti, da so zadnje parlamentarne volitve leta 1951 pomenile zaznaven premik na levo, kar je bila prepričljiva nezaupnica politiki demokrščanske stranke. -ar liki socialistični skupnosti in neusahljivo ljubezen do tovariša Tita. Nosilci štafetne palice so na svoji republiški progi, ki ima izhodišče v Lendavi, prispeli 7. maja tudi v Soboto, kjer je tri skupine mladincev, pionirjev, pripadnikov JLA in gasilcev sprejela dva-tisočglava množica meščanov. Na slavnostni tribuni so se zbrali predstavniki naših vodilnih političnih, družbenih in upravnih enot. Nosilce štafetnih palic, ki so se vključili v tok tega tradicionalnega pozdravnega teka. sta pozdravila tovariša Joško Slavič, podpredsednik OLO Sobota, in Jože Velnar. predsednik TVD »Partizan«, ki sta prebrala tudi pozdravne brzojavke za tovariša Tita. Ob koncu prisrčne svečanosti je lepo spregovorila pionirka Majda Toplak. Burno pozdravljena štafeta mladosti je Resolucija VIL kongresa ZK VII. KONGRES UGOTAVLJA, DA JE VES SOCIALISTIČNI RAZVOJ JUGOSLAVI JE V DOBI MED VI. IN VII KONGRESOM POTRDIL PRAVILNOST POLITIKE ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVI JE. OB TEJ PRILIKI SO BILI DOSEŽENI VELIKI USPEHI V GRADITVI MATERIALNE PODLAGE DRUŽBE, V RAZVOJU SOCIALISTIČNE DEMOKRACIJE IN DRUŽBENEGA SAMOUPRAVLJANJA, V IZBOLJŠEVANJU ŽIVLJENJSKIH POGOJEV DELOVNIH LJUDI IN V DVIGANJU NJIHOVE SOCIALISTIČNE ZAVESTI. PO ZASLUGI TE POLITIKE JE NASA DRŽAVA DALA SVO J PRISPEVEK K STVARI MIRU, KONSTRUKTIVNEMU MEDNARODNEMU SODELOVANJU IN NAPREDKU SOCIALIZMA. VIL KONGRES, KI JE PO IZČRPNI RAZPRAVI ODOBRIL REFERATE, POROČILO CK ZKJ, KAKOR TUDI PROGRAM IN STATUT, MENI, DA SO V NJIH PODANE PERSPEKTIVE NADALJNJE GRADITVE SOCIALIZMA, DOLOČENE GLAVNE SMERNICE IN NALOGE ZA AKTIVNOST ZK. GLEDE NA TO OPOZARJA KONGRES NA NASLEDNJE PRIHODNJE NALOGE: I. Zaradi nadaljnje krepitve materialne podlage socializma in naglega razvijanja proizvodnih sil je neobhodno v skladu s perspektivnim planom in resolucijami Zvezne ljudske skupščine ustvarjati skladnejši razvoj vseh gospodarskih področij. To bo zagotovilo stabilnejše odnošaje v gospodarstvu in stalno dviganje življenjskega standarda. Odločneje spodbujati specializacijo in kooperacijo v proizvodnji, zlasti v posameznih panogah industrije, tesnejše povezovati znanstveno raziskovalno delo s problemi gospodarstva, osvajati moderno tehnologijo in sodobne metode proizvodnje v čim širših razmerah. Bolje izkoriščati rezerve v obstoječih kapacitetah, sredstvih in delovni sili ter spodbujati materialno zainteresiranost in osebno prizadevanje delovnih ljudi. Gospodarski razvoj manj raz- vitih področij vskladiti s splošnimi načeli naše gospodarske politike in potrebo po odstranjevanju razlik v stopnji razvitosti. Zagotoviti racionalna vlaganja v gospodarstvo, da bi čim neposredneje in čim hitreje vplivala na naraščanje proizvodnje in dohodka. Izvesti ukrepe, da se oprema, organizacijske oblike in metode poslovanja v trgovini spravijo v sklad z naglim razvojem vseh vrst potrošnje, s politiko ustvarjanja stabilnosti trga in povečanjem življenjskega standarda. Modernizacija kmetijstva in njegova socialistična preobrazba predstavljata eno izmed najvažnejših nalog v borbi za nadaljnjo socialistično izgradnjo dežele.' Zato je nujno: Odločneje uvesti sodobne tehnološke procese in pospeševati proizvodnjo v vseh vejah kmetijstva ob istočasni krepitvi so- cialističnih odnosov na vasi; krepiti materialno podlago kmetijski!? posestev in delovnih zadrug, da bi čimprej postale moderni in močni socialistični proizvajalci in nosilci borbe za napredek kmetijstva in njene socialistične preobrazbe; krepiti in razvijati zadružništvo, posebno pa proizvajalno sodelovanje (kooperacijo) med zadrugami in individualnimi proizvajalci kot obliko, ki omogoča hitrejši razvoj močne socialistične kmetijske proizvodnje. Dvig življenjskega standarda ustvarjati v skladu s porastom storilnosti dela in narodnega dohodka v splošno-družbenih pogojih. Sistem nagrajevanja izgrajevati na enotnih osnovah in odmerjanju osebnega dohodka sorazmerno z učinkom dela vsakega posameznega delavca. Povzeti ukrepe za stabilizacijo tržišča, za družbeno kontrolo in preprečevanje dohodkov, ki ne izvirajo iz povečanja storilnosti dela, kakor tudi ukrepe za ekonomsko utemeljeno razdelitev dohodka med gospodarskimi področji in vejami. Usmeriti delo komune tako, da bo vzporedno s prizadevanji za gospodarski razvoj razvila čim širšo aktivnost za izboljšanje oskrbe, stanovanjsko-komu-nalne izgradnje, na razvijanju socialnih, zdravstvenih, prosvetnih. kulturnih in fizkulturnih služb, kakor tudi uslužnostne dejavnosti ki bistveno vplivajo na izboljšanje materialnih in kulturnih pogojev življenja prebivalstva. Podvzeti je treba ukrene, da bo stanovanjska gradnja hitrejša in cenejša, ter razvijati večjo zainteresiranost posameznikov za graditev in vzdrževanje stanovanjskega sklada. Posvetiti posebno pozornost in podvzeti ukrepe, ki bodo, ne da bi se dotikali osnovnih samoupravah pravic neposrednih proizvajalcev in komun, zagotovili plansko usmerjanje gospodarskega razvoja v skladu s potrebami skupnosti ob čuvanju osnovnih proporcev v gospodarstvu. Zveza komunistov si mora prizadevati, da bodo vse družbene sile delovale v okviru enotne gospodarske politike in ustvarjale nujno skladnost in povezanost splošnih naporov vse družbe in neposredne aktivnosti delovnih kolektivov, komun in drugih nosilcev samouprav-ljania, zatirajoč lokalistične in partikularistične težnje, ki slabe napore za hiter in bolj harmoničen razvoj gospodarstva in družbe. II. Socialna politika mora vse bolj spreminjati svoj značaj. Njene naloge se morajo razširiti s področja zaščite zdravja, skrbi za otroke in za delo nesposobnih ter zavarovanja za starost na področje splošne skrbi za človeka, družino, njihove vsakodnevne potrebe in preskrbo, njihov odmor, zabavo itd. Neobhodno je treba razviti družbeno kontrolo in večjo zainteresiranost posameznikov, delovnih kolektivov, komunalnih skupnosti in vseh družbenih či-niteljev, da bi se zagotovilo smotrnejše trošenje skladov socialnega zavarovanja. Zdravstveno zavarovanje je treba razvijati v smeri postopnega zajemanja vsega prebivalstva. Naloga družbene skupnosti, zlasti pa organov delavskega samoupravljanja in sindikalnih organizacij je, da se doseže polna zakonitost na področju delovnih odnosov, zaščite pri delu ter razvoja socialnih in zdravstvenih služb v podjetjih. Na področju zdravstvene politike je potrebno poleg materialnih naložb zagotoviti razvoj preventivne službe, hitrejše vzgajanje srednje-medicinskih kadrov ter zdravstveno prosvet-ljevanje ljudstva. III. Na področju prosvete, znanosti in kulture se postavljajo naslednje naloge: Izvesti reformo šolstva, kar pomeni zgraditi take šole. ki bodo kot družbene ustanove socialistične skupnosti maksimalno prispevale k formiranju strokovno sposobnih in socialistično izobraženih državljanov, kakršni so potrebni naši skupnosti. Posebno je važno hitreje vzgajati kadre za gospodarstvo. V tej smeri razvijati omrežje raznovrstnih strokovnih šol, ki bodo bolj ustrezale potrebam gospodarstva, kakor tudi vse oblike dopolnilne izobrazbe, izpopolnitve, posebno delavske univerze Ln podobne ustanove, kadrovsko in materialno preskrbljene ustanove. Ne zanemarjati vzgoje znanstvenega podmladka, bolj smelo reševati vDrašanja hitrejšega, racionalnejšega šolanja visokokvalificiranih strokovnjakov za gospodarstvo in druge službe. Glede na to podvzeti ustrezajoče ukrepe za skrajšanje študija na univerzah. Skrbeti za sistematično strokovno in ideološko vzgojo prosvetnih delavcev. Skrbeti, da se v bližnjem obdobju hitreje razširja šolski prostor in izboljša oprema, posebno v mestih in industrijskih naseljih. Posvetiti večjo skrb zagotovitvi boljšega dela kulturnih ustanov in skrbeti še posebno za tiste, ki najbolj učinkovito služijo kulturnemu dvigu širokih slojev delovnih ljudi, kot so javne knjižnice, film, radio in podobno. Sistematično spodbujati in pospeševati raznovrstno kulturno delovanje delovnih ljudi, boreč se za njegovo socialistično vsebino in umetniško kvaliteto. Krepiti znanstvene ustanove in jih trdneje povezovati z našo rakso in potrebami države. oriti se za še boljšo organizacijo znanstveno raziskovalnega dela, za racionalno porabo sredstev in za kar najustreznejše usmerjevanje kadrov h glavnim nalogam znanstveno raziskovalnega dela. Stalno skrbeti za dviganje novih znanstvenih kadrov. Širše razviti pobudo pri fizični vzgoji najširših ljudskih slojev, posebno mladine in pri tem zagotoviti čim večja sredstva za izgradnjo objektov in vzgojo kadrov. IV. Kongres poudarja, da ostane razvoj družbenega samoupravljanja tudi v nadaljnjem obdobju ena od osnovnih nalog Zveze komunistov in vseh socialističnih sil. V vseh organih komun, v delavskih svetih in drugih organih družbenega upravljanja mora biti vsa dejavnost prežeta z borbo za razvoj socialističnih družbenih odnosov in s skrbjo o vsakodnevnih potrebah delovnih ljudi. Utrievanje ih nadaljnji razvoj demokratizma v življenju in delu organov družbenega samoupravljanja ostane tudi v prihodnje stalna naloga vseh socialističnih sil. Odločno se je treba boriti proti vsakemu izpodkopavanju pravic proizvajalcev in državljanov. Neobhodno je še bolj zagotoviti seznanjanje delovnih ljudi z delom in poslovanjem organov družbenega samoupravljanja po zborih volivcev, s sestanki delovnih kolektivov in družbenih organizacij ter razvijati odgovornost teh organov pred delovnimi ljudmi za pravilno opravljanje njihovih pravic in dolžnosti. V nadaljnjem obdobju je treba tudi vnaprej vlagati napore za usposabljanje občin, da samostojno in čimbolj uspešno opravljajo gospodarske, družbene in državne posle. Nadalje je treba tudi razvijati neposredno in stalno sodelovanje ljudskih odborov in občin, njihovih zborov in svetov z delavskimi sveti in organi družbenega upravljanja ter ustanovami v svrho vsklajevanja in usmerjanja njihove dejavnosti. Nadaljnje usposabljanje delavskih svetov za izvajanje njihovih pravic in dolžnosti ter razvijanje njihove odgovornosti do skupnosti je naloga posebne važnosti tako glede na krepitev vloge delavskih svetov pri upravljanju proizvodnje, razdelitvi dohodka, pri tarifni politiki itd. kot pri reševanju vprašanj življenjske ravni delavcev. V bodoče je treba tesneje povezah aktivnost zborov proizvajalcev z delom delavskih svetov in na ta način povečati njihov vpliv na delo gospodarskih organizacij. Nadaljevati delo pri nadaljnjem razvoju in krepitvi organov družbenega samoupravljanja na področju prosvete, kulture, socialnega skrbstva in zdravstva, kakor tudi na .področju stanovanjskih skupnosti in komunalnih služb. Treba je nadalje izpopolnjevati delo predstavniških teles okrajev, republik in federacije ter njihovih organov ter posvetiti več skrbi razvoju njihove funkcije v pogledu koordinacije in usmerjanja aktivnosti komun, gospodarskih in drugih organizacij in ustanov, da bi se doseglo čim skladnejše delovanje celotnega mehanizma družbenega samoupravljanja. Neobhodno je treba vlomiti nove napore, da bi se povfečala strokovna sposobnost in izboljšalo delo vseh organov državne uprave ter strokovnih in upravnih organov in ustanov. Boreč se za vse širše sodelovanje delovnih ljudi v upravljanju na vseh področjih družbenega življenja, morata Zveza komunistov in Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije posvetiti največjo pozornost razvijanju zavesti državljanov glede njihovih pravic in dolžnosti in ustvarjanju socialističnega javnega mnenja kot ne-obhodnega moralno-političnega činitelja v razvoju socialistične demokracije. V. Zveza komunistov Jugoslavije bo tudi nadalje zastavljala vse napore, da se bo stalno krepila moč Jugoslovanske ljudske armade. V bodoče je neobhodna stalna skrb naše socialistične skupnosti ter vseh političnih in družbenih činiteljev za nadaljnjo krepitev obrambne moči države. VI. Kongres smatra, da je za usnešno ustvarjanje družbenopolitične vloge Zveze komunistov v nadaljnjem obdobju, za njeno nadaljnjo krepitev in razvoj, potrebno posvetiti posebno oozornost naslednjim organizacijskim, političnim in ideološkim nalogam: Zveza komunistov Jugoslavije je dolžna skrbeti, da v organih samoupravljanja stalno prihajajo do izraza napredne težnje in interesi delovnih ljudi, da vsak njihov član v skladu s svojimi možnostmi deluje v tem smislu kot družbeno-politični delavec. Vsak član Zveze komunistov se mora zavedati povečane vloge samostojnega delovanja in odločanja posameznika, posebno pa komunista, v številnih družbenih organih in organizacijah. Zato je bolj kot kdajkoli prej neobhodno zagotoviti enotno gledanje vseh članov in organizacij kot celote na osnovna družbeno-politična vprašanja. Potrebno je povečati odgovor- nost organizacij in vsakega člana Zveze komunistov za dosledno izvajanje splošne politične lini'e in sprejetih sklepov. Zveza komunistov, posebno pa njene organizacije v komunah in naseljih, morajo pokazati več organizacijske gibljivosti, da svoi način in oblike dejavnosti bolj kot doslej prilagajajo hitrejšemu razvoju sistema socialistične demokracije. V nadaljnjem delu bo zelo pomembna vsestranska uporaba raznih vrst aktivov in drugih primernih oblik, na kar se morajo bolj orientirati ne samo komiteji, temveč tudi osnovne organizacije. Treba je tudi naprej stalno delati za vzgojo kadrov, posebno še mladih. Posebno pozornost je treba posvečati vzgoji kadrov iz vrst delavcev. Da bi bolje uporabljali in pravilneje vzgajali vse kadre, je treba ostvariti večje možnosti mlajšim kadrom, da prevzemajo odgovornost in dolžnosti, pri čemer se istočasno razbremenjujejo tudi posamezni voditelji pretiranih obveznosti. Vodstva in organizacije Zveze komunistov se morajo pri tem boriti proti zastarelim kriterijem v ocenjevanju vrednosti in sposobnosti ljudi in proti pojavom birokratizma, rutinerstva in neprincipielnosti v delu komunistov. Zvezo komunistov je treba stalno krepiti s sprejemanjem novih članov, v prvi vrsti iz vrst delavcev in kmetov, ki se s svojim delom in ugledom posebej uveljavljajo v organih družbenega samoupravljanja ter v političnih in družbenih organizacijah, kot borci za socializem, za socialistične družbene odnose. Organizacije Zveze komunistov se morajo v boju za razvoj socialističnih odnosov stalno boriti proti birokratskim tendencam, kot tudi proti podcenjevanju usmerjevalne vloge organiziranih socialističnih sil v gospodarskem in družbenem razvoju, proti raznim pojavom lokalizma, samovolje, formalizma v upravljanju podjetij, ustanov in zadrug, proti anarho-malomeščanskim pojmovanjem in vplivom, proti vsemu, kar delavskemu razredu in delovnim ljudem otežuje, da bi prišli do polne veljave kot nosilci neposredne demokracije in samouprave v komuni. Posebno je potrebno, da osnovne organizacije in občinski komiteji v večji meri usmerijo komuniste in vse delavce iz podjetij, da čim močneje razvijejo svojo družbeno politično aktivnost v organih samoupravljanja in družbenih ter političnih organizacijah v komuni tako v mestnih naseljih ter na vasi. Komunisti in organizacije na vasi morajo biti pobudniki in organizatorji celotne borbe za pospeševanje kmetijstva in razvoj socialističnih družbenih odnosov na vasi, za splošni kulturni in drugi napredek vasi ter proti .zaostalosti in zastarelim navadam. Okrajni in občinski komiteji Zveze komunistov Jugoslavije morajo še v večji meri delovati kot celota, da se lotevajo, problemov kot politična vodstva, da razvijajo take oblike dela, ki jim bodo omogočila vključitev najširšega kroga aktivistov, da v večji meri pomagajo osnovnim organizacijam in da spodbudjajo družbeno politične «ile k reševanju osnovnih družbenih problemov. Naloga okrajnih komitejev kot tudi centralnih komitejev republik je, da tudi v, naprej delajo pri politični, organizacijski in kadrovski krepitvi ter usposabljanju občinskih komitejev, katerih vloga se je zelo povečala, da bi oni čim uspeš- (Nadaljevanje na 3. strani) VIL KONGRES ZKJ Ze v ponedeljek, il. aprila so se d slovenski prestolnici zbirali številni delegati za VII. kongres. Ljubljana je bila raznično okrašena kot še ni-oli doslej. Kamorkoli si se ozrl, si videl plapolati številne zastave, okrašene izložbe in veličastne napise, s katerimi so prebivalci Ljubljane pozdravljali delegate VIL kongresa. Posebno lep je bil ponedeljkov večer, ko so bile ulice polne ljudi, ki so pozno v noč občudovali z mavričnimi barvami razsvetljeno Ljubljano in veličasten ognjemet na Ljubljanskem gradu. V torek, 22. aprila so se okrog 9. ure že začeli zbirati delegati na lepo urejenem prostoru pred Gospodarskim razstaviščem. Kmalu na to so prihajali tudi številni domači in tuji gostje ter novinarji, ki se jim je nudila priložnost, da prisostvujejo delu kongresa. Se pred 10. uro je bila velika dvorana napolnjena. Delegati so zasedli osa mesta o parterju in na stopničasto povzdignjenih sedežih ob glavnem vhodu, tako da so bili vsi obrnjeni proti govorniškemu odru. Točno ob 10. uri je v dvorano vstopil generalni sekretar ZKJ tov. Tito. Toplo in navdušeno pozdravljen z aplavzom in skandiranjem - "Heroj Tito", »Mi smo Titovi - Tito je naši, ni mogel takoj začeti z delom kongresa, ampak je počakal, dokler se vzkliki in ploskanje ni poleglo. Toda brž ko je tov. Tito z govorniškega odra pozdravil delegate in goste, se je skandiranje in ploskanje nadaljevalo. Po otvoritvi in pozdravu so delegati zapeli Internacionalo in na predlog tov. Tita počastili z enominutnim molkom spomin vseh umrlih članov Z KI. posebno pa pokojnega Kidriča in Moše Pijade. Po izvolitvi delovnega predsedstva se je tov. Vukmanovič zahvalil za zaupanje in delegatom sporočil, da se je kongres začel točno na dan 88. obletnice rojstva velikega revolucionarja pokojnega Vladimirja lljiča Lenina. Ko je predsedujoči končal s kratkim govorom, ki ga je posvetil delu in življenju Lenina, je bil soglasno sprejet dnevni red. po katerem je nato potekalo delo kongresa. Med tem časom je odred ljubljanskih pionirjev pozdravil kongres in obsipal s cvetjem tov. Tita in delegate. Takoj nato je pod prvo točko dnevnega reda kongresa tov. Tito podal ekspoze o nalogah Zveze komunistov v zvezi z mednarodnim položajem in notranjim razvojem socialistične graditve. Vsi delegati so referat tov. Tita navdušeno sprejeli in ga med govorom večkrat prekinili z burnim ploskanjem in spontano pesmijo »Druže Tito, tebi se ku-nemo, da sa tvoga puta nikad ne skrenemo«. Toda to ni bila samo pesem, ki bi jo izzvala zgolj čustva veselja in zadovoljstva, ampak je to bila predvsem pesem prostovoljne zaprisege oseh delegatov za nadaljnjo neomajno zvestobo generalnemu sekretarju tovarišu Titu in CK ZK], ki nas je tako modro vodil v tem med-kongresnem obdobju. Politika miru in medsebojnega sodelovanja vseh držav, politika popolne neodvisnosti in nevme-šavanja o notranje zadeve drugih, kakor tudi politika fazoroževanja, je ves čas trajanja kongresa doživljala veliko odobravanje vseh prisotnih delegatov. Diskusija po poročilih je potekala zelo plodno v treh ločenih komisijah. Tudi tu so di-skutanti odobravali stališče CK ZKJ, tako na področju mednarodne politike kot tudi na področju notranje graditve socializma. Prav poseben poudarek je kongres dajal' nadaljnjemu razvoju naših komun, delavskih svetov in organov družbenega upravljanja nasploh. Ustrezno temu je bila pred zaključkom tudi sprejeta resolucija kot napotilo za bodoče delovanje vseh članov ZKJ. Sprejeta sta bila tudi Statut in Program, ki sta sicer nekoliko spremenjena od prvotnega osnutka, vendar pa ne v bistvenih vprašanjih, Te spremembe so plod široke razprave tisočev članov ZKJ, ki so oba osnutka preštudirali v predkongresnem času in poslali Komisiji za izdelavo Statuta in Programa dopolnilne predloge. Do konca meseca maja bo Komisija prečistila besedilo Statuta in Programa, nakar bosta stavljena v uporabo. Na koncu so delegati še izvolili 110-članski novi CK ZKJ in revizijsko komisijo. Rezultati volitev — tov. Tito je dobil vse glasove navzočih delegatov — so ponovno pokazali, kako veliko zaupanje uživa naše Partijsko vodstvo pri oseh delegatih VII. kongresa in s tem tudi pri vsem članstvu ZKJ. Izredna idejno-poli-tična enotnost in enodušnost sta se vtisnili vsem prisotnim globoko v spomin. Prav ta duh enotnosti, ki je preveval vse delovanje Vil. kongresa, je jamstvo, da bomo v bodočnosti iz dneva v dan uresničevali kongresne sklepe, ko se bomo še boli zavzetno borili za srečno vrihodnost naše socialistične skupnosti. Ivan Horvat NAJNOVEJŠE — NAJNOVEJŠE — NAJNOVEJŠE — NAJNOVEJŠE — NAJNOVEJŠE Soboški TVD »Partizan«, lanski republiški prvak v hokeju na travi, je danes odpotoval v Senovo na državno prvenstvo, ki bo trajalo od 9. do 11. maja. Na tekmovanju za državno prvenstvo bodo nastopala naslednja moštva: iz Slovenije TVD »Partizan« M. Sobota, iz Hrvaške »Jedinstvo«, Concordia, Maraton, Mladost in Elektrostroj, iz Srbije Cukorički in BASK. Moštva so razdeljena v dve skupini. I. sku- Cina: Jedinstvo, Concordia, BASK in Cukorički iz Beograda; II. skupina: »Partizan« So-ota, Maraton, Elektrostroj, Mladost. Igrali bodo vsak z vsakim, prvo in drugo plasirano moštvo bo igralo v finalu. Izjava načelnika »Partizana« in trenerja mladih hokejistov prof. Titana pred odhodom na državno prvenstvo: »Čeprav domala vsa soboška mladina igra hokej na travi in čeprav zadnje čas« vestno treniramo, smo vendarle oslabljeni v primerjavi z lanskim letom, ker nas je zapustilo 5 boljših igralcev. Nekateri od njih so se posvetili zaradi trenutno slabih finančnih razmer atletiki ali nogometu in so tako rekoč opustili sodelovanje na republiškem U državnem prvenstvu. Spričo tega, ker smo šele dva dni pred odhodom v Senovo kompletirali palice, s« ■ismo mogli v taktičnem pogledu tako pripraviti, kot bi se morali. Znano je, da tekmujemo z najboljšimi moštvi, ki poznajo in igrajo hokej že od 1923. leta naprej. Tekmovali bomo v članski konkurenci, kljub temu, da bodo v postavi pretežno mladinci in celo pionirji.« Trener TVD »Partizan« je sestavil za državno prvenstvo naslednje moštvo: Cam-, plin, Močan, Kokalj, Tuš, Feher, Miloševič, Sefer, Ludvik Nemeš, Štefan Nemeš, Kološa, Tomac, Jože Kovač, Titan, Fišer in kot sodnik-opazovalec Klepec. POMURSKI VESTNIK, 8. maja 1958 Utrinki z obiska v soboški bolnišnici ZA ZDRAV ROD Če govorimo o razvoju zdravstvene službe pri nas v širšem smislu, ne moremo mimo dejstva, da je zdravstvo tesno povezano z našo družbeno stvarnostjo in z njenim razvojem. Prav za Pomurje lahko rečemo, da je bila soboška bolnišnica kljub pomanjkanju zdravstvenega kadra in kljub tesnim in neprimernim prostorom kos svojim nalogam. Ob vsem tem pa je tudi na terenu premalo zdravnikov, kar soboško bolnišnico seveda še bolj obremenjuje. Očitno je namreč, da lahko le ob boljši povezavi vseh zdravstvenih ustanov v Pomurju in z večjim številom medicinskih sester preprečimo številna obolenja pri takih pacientih, ki prav zaradi prepoznega zdravnikovega posredovanja iščejo pomoč v bolnišnici. Uprava bolnišnice v M. Soboti si tudi prizadeva, da bi v Pomurju ustanovili šolo za bolničarke, ki bi po mnenju ravnatelja, dr. Franca Starca, perspektivno prerasla v šolo za medicinske sestre. Da je ta nkrep nujen, dokazuje razmerje med zdravniki in medicinskimi! sestrami, ki je v republiškem merilu 1:5 v korist zdravnikov. Med oddelki soboške bolnišnice je sorazmerno najbolj obremenjen ginekološki oddelek. Obrnili smo se na- šefa porodnišnice, ginekologa, dr. Sed-laček-Novak Milevo in jo zaprosil za kratek razgovor. Ker se bori zdravstveno osebje tega oddelka kljub sodobni opremi z raznimi težavami — v prvi vrsti bi omenili tesne prostore — bo kratek sestavek o delovanju porodnišnice prav gotovo zanimal vse naše žene, predvsem matere, hkrati pa naj bo signal našim zdravstvenim forumom, da bodo krepko podprli prizadevanje uprave bolnišnice po razširitvi te ustanove. Ginekolog dr. Sedlačkova meni, da 41 postelj, kolikor jih imajo na razpolago v porodnišnici, nikakor ne zadošča za tako velik okoliš, saj se zatekajo sem porodnice z obeh bregov Mure. Da je situacija še težja, so brez materinskega doma, kjer bi prebile prcdporodniški čas take porodnice, pri katerih je pričakovati patološki porod. Tako se zgodi, da morajo zaradi dolge ležalne dobe posameznih porodnic v porodnišnici napotiti nekatere v ptujsko ali celo v mariborsko bolnišnico. Razumljivo, da vzbuja tak napotek tukajšnje uprave negodovanje med ljudmi, ki je seveda povezano z nerazumevanjem, saj je uprava bolnišnice storila vse, da bi po njenem predlogu bili preurejeni že najdeni prostori za materinski dom, kar se bo po vsej verjetnosti tudi v kratkem zgodilo. Zelo kritično je ocenila dr. Sedlačkova tudi nizko raven zdravstvenega prosvetljevanja na podeželju. Sicer se je v zadnjih letih stanje malo popravilo, nedvomno pa bi beležili večje uspehe, če bi bilo dovolj medicinskih sester. Le tako bi lahko prirejali še več zdravstvenih tečajev in posvetovanj, terenske sestre pa bi hkrati lahko boljše nadzorovale delo babic. Ta pomanjkljivost je po mnenju dr. Sedlačkove glavni vzrok, da so žene na podeželju zdravstveno slabo prosvetljene. K izboljšanju tega stanja žal najmanj prispevajo nekatere občine, kjer vplivajo na žene, naj ne hodijo rodit v bolnišnico, ker bi se pač radi izognili večjih stroškov, ne pomislijo pa, da pridejo v mnogih primerih porodnice v bolnišnico s hudimi komplikacijami in da so stroški neprimerno večji. Tako postopanje je seveda tudi v nasprotju z našim družbenim sistemom in bi ga ne smeli dovoliti. Kljub temu, da je vsakodnevna praksa in nadzorstvo zdravstvenega osebja v bolnišnici najboljša šola za zdravstveno prosvetljevanje mater, je začela delovati še materinska šola, čeprav nimajo za to primernih prostorov. Če omenimo še dispanzer, ki so ga ustanovili tukajšnji porodniški zdravniki, lahko trdimo, da so v soboški bolnišnici storili vse, kar je bilo v njihovi moči. Skoda je le, da se dispanzerja oz. posvetovalnic ne poslužuje več mater v pred in poporodniški dobi — predvsem žena s podeželja — ker bo le tako v polni meri dosežen glavni smoter ustanove: preprečiti bolezen oziroma jo zdraviti v njeni prvotni, milejši obliki. Boro B. Mladi 18-letni mamici Tereziji Bertalanič iz Ocinja pri Rogaševcih se je izpolnila vroča želja: sina je dobila tik pred prvomajskimi prazniki. Vesel dogodek je prinesel v hišo dvojno praznovanje. Strah najmlajše mamice, ki jo je navdajal pred porodom, je skopnel že takrat, ko so jo sprejeli v lepo urejeno porodnišnico, kjer bdi nad porodnicami noč in dan požrtvovalno zdravstveno osebje. Pomurje v Tednu Rdečega križa Prav zdaj v Tednu Rdečega križa je čas, da nekaj napišemo tudi o zdravstveno-prosvetnem delovanju v našem okraju. V Pomurju organizirata in vodita to delovanje prosvetna komisija pri okrajnem odboru RK in okrajna higienska postaja, pa tudi zdravstveni domovi in po- staje ter nekatere družbene organizacije v svojih okoliših. Komisije za zdravstveno-pro-svetno delovanje delujejo tudi pri občinskih odborih. Teh komisij je v okraju 10. Zdravstveno-prosvetno delovanje v obliki poljudno-znan-stvenih predavanj, ki informirajo ljudstvo o izvoru in poteku različnih obolenj, uresničujejo zdravstveni delavci, medtem ko opravljajo zdravstveno-prosvetno delo po šolah prosvetni delavci po organizaciji PRK. Po šolah so organizirani higienski kotički in higienski aktivi. Imajo zdravstvena predavanja, predvsem s področja osebne higiene in nalezljivih bolezni. Moška mladina se zdravstveno prosvetljuje s predvojaško vzgojo, ženska pa na zdravstvenih tečajih, ki jih prireja organizacija RK. Na vaseh in v mestih so se zelo obnesla zdravstvena predavanja s predvajanjem zdravstvenih filmov. Takih predavanj s kino predstavami o mrčesu, transfuziji krvi, raku, o negi dojenčka, trebušnem tifusu itd. je bilo lani 89 z 8644 gledalci. Organizacija RK ima sedaj 3 kino projektorje. Letos bodo zdravstveni domovi in postaje delovale sistematično na zdravstveno-prosvet-nem področju, zlasti za zaščito matere in otroka. Prirejeni bodo tečaji za zdravo prehrano nosečnice, za pravilno prehrano in nego dojenčka in malega otroka. Tečaje bodo imele medicinske sestre in babice. Za uspešno organizacijo zdravstvenih tečajev za žensko mladino bo okrajni odbor RK priredil seminarje za predavatelje, v zimskih mesecih pa bodo po- novno zdravstvena predavanja o stanju in posledicah tuberkuloznih obolenj v okraju, o tra-homu, o raku in njegovem zdravljenju itd., medtem ko bodo medicinske sestre imele več tečajev za hišno nego bolnika. -ika KJE JE OSTALA NOGOMETNA TEKMA ZA 1. MAJ? Radgonski »Partizan« nam je obljnbljal za 1. maj nogometno tekmo z Maro II iz Sobote. Nekaj dni pred praznikom so oznanjali plakati po Radgoni, da vabijo za Prvi maj »Ljubitele Nogometa« na nogometno tekmo, ki pa je ni bilo. Mar so se Sobočanci sku-jali? Nekateri Radgončani so čisto upravičeno godrnjali, ko so gledali s ceste na prazno nogometno igrišče in marsikateri bi uredil svoje praznovanje drugače, če bi bila tekma pravočasno odpovedana. Tako si radgonski »Partizan« ne bo pridobil »ljubitelov« nogometa. Še to: kdor ima opravka s plakati, naj napravi ta posel bolj skrbno. Razne figure, ki naj bi, ne vem iz kakšnega vzroka, predstavljale na plakatih žogobrce, so izgledale, kot bi jih delal kakšen cicibanček iz vrtca. Pa tudi naš jezik naj bo v bodoče izdelovalcu plakatov bolj pri srcu in naj nastane iz »ljubitela« slovenskega jezika ljubitelj. Radgončan NOVA UREDBA O KMETIJSKIH ZADRUGAH 'Nova uredba o kmetijskih zadrugah je izredno pomemben mejnik v razvoju kmetijskega zadružništva. Uredba v splošnem potrjuje razvojno stopnjo, ki io je že doseglo naše zadružništvo, čeprav je tudi res, da imamo v naši pokrajini še precej kmetijskih zadrug, ki bodo morale s posnešenim delovanjem dohiteti to razvojno stopnjo. Glavni smoter, ki ga uzakonjuje nova uredba, je v tem, da naj kmetijske zadruge poslej resnično povezujejo pridelovalce, svoje člane, ne le na papirju, temveč gospodarsko; zadružniki morajo postati dobro organizirana in v kmetijstvu najbolj aktivna skupnost, sestavljati morajo zadrugo kot pravo gospodarsko organizacijo, ki ima značilnosti dobro organiziranih socialističnih podjetij. V novi uredbi- je nedvoumno določeno delovanje kmetijske zadruge, ki ni več na podežel ju za to, da bi imela svoje gostilne in trgovine s potrošnim blagom, da bi opravljala poslanstvo komunalnega podjetja itd. Zadruga ima v samem kmetijstvu toliko težavnih in odgovornih nalog. da ii pač ni potrebno iskati dela drugod. Ce hoče kmetijska zadruga usoešno opravljati svoje poslanstvo v kmetijstvu, mora biti kar naiboliša, notranje urejena organizacija s popolnoma jasno določenimi pristojnostmi, odgovornostjo in delovanjem — z določenimi pravicami zadružnih članov, zadružnih organov, pravicami in dolžnostmi zadruge do skupnosti itd. V novi uredbr so določeni tudi organi upravljanja v kmetij- ski zadrugi: občni zbor. zadružni svet, upravni odbor in upravnik. Doslej sta imela pravico odločati predvsem občni zbor in upravni odbor; upravnik je bil sicer že obvezen za vsako zadrugo, vendar pa ni bil član upravnega odbora. Nekatere zadruge so imele tudi zadružni svet, ki pa ni bil obvezen zadružni organ. Poslej bo imel zadružni svet podobne pristojnosti kot delavski svet v podjetju, štel bo od 30 do 80 članov. Sestajati se bo moral vsaj vsake tri mesece. Zadrugo bo torej neposredno unravljalo mnogo več zadružnikov, kar je nedvomno velika pridobitev. Sejam zadružnega sveta bodo morali obvezno prisostvovati člani upravnega odbora in poročati o delovanju zadruge pred člani. Upravnik bo član upravnega odbora s podobnimi pravicami in dolžnostmi, kot jih ima direktor v industrijskem podjetju, zato ga bo tudi imenoval in menjal občinski ljudski odbor na že običajen način (razpis). Upravnik bo imel torej mnogo večje odgovornosti kot doslej in ne bo smel izpolniti nobenega sklepa, ki bi bil v nasprotju z zakonskimi predpisi, zadružnimi pravili, gospodarskim programom zadruge itd. Nova uredba torej oblikuje kmetijsko zadrugo v urejeno gospodarsko organizacijo, socialistično podjetje, ki bo najpomembnejša gonilna sila gospodarskega in družbenega napredka na podeželju. Razume 6e, da se je vzporedno s tem zelo povečala tudi odgovornost pri njenem upravljanju, odtod tudi novi zadružni organi upravljanja z jasno formulira- nimi dolžnostmi in pravicami, ki naj zagotove, da bodo člani-zadružniki v čimvečji meri ne- posredno soudeleženi pri uprav-janju, torej tudi odgovorni za nemoteno in pravilno delovanje svoje gospodarske organizacije. TEDEN SEJE SPET OBRNIL IN... Pretekli teden je v Pomurju minil v znamenju raznih kulturnih in drugih prireditev. V Vučji vasi je gostovala igralska družina PD iz Logarovec z veseloigro »V Ljubljano jo dajmo«. Gledalci so z zanimanjem sledili predstavi, a igralci so svojo vlogo dobro podali, več pozornosti pa bodo morali posvečati jeziku in izgovorjavi. Vaščani Vučje vasi radi obiskujejo igralske predstave, vendar pa želijo videti na svojem odru tudi kakšno resnejše delo, saj so tokrat gledali že tretjo komedijo v tej sezoni. V Ivanj-kovcih so praznovali svoj krajevni praznik letos že petič. Dvorana v domačem zadružnem domu je bila nabito polna. Slavnostni govor je imel Franc Vogrinec, predsednik domače ZB. Nastopilo je še več govornikov, nato so izvedli obširen kulturni program, v katerem so prispevali svoje točke: prosvetno društvo, TVD »Partizan«, pionirji runške in svetinj-ske šole. Poslušalcem je zlasti ugajalo ubrano petje svetinj-skih pionirjev Dod vodstvom Lije Apihove. Gasilci iz Gornjih Petrovec so v zadnjem času posebno aktivni na kulturno-prosvetnem področju. S štiride-janko »Dekle iz Trente«, ki so jo naštudirali v zimskem času, so prvič nastopili v čepinskem zadružnem domu. Predstavi je prisostvovalo okrog 200 vaščanov. Dve predstavi na domačem odru je obiskalo nad 450 ljudi. Za do uprizorjeno dramsko stvaritev je veliko zanimanje po vsej občini, zato so 4. maja gostovali tudi v sosednjih Šalovcih, gostovati pa nameravajo še v drugih občinah, od koder so že dobili precej vabil. Letos si nameravajo zgraditi svoj dom, da se bodo lahko potem v njem pogosteje shajali in izobraževali. Ves material so že zbrali, v kratkem pa bodo začeli z delom. Ko bo dom dograjen, bodo lahko v njem primerno shranili tudi pred leti nabavljeno motorno brizgalno. Petrovsko gasilsko društvo je prav gotovo med najboljšimi v občini. V Vučji vasi so pred kratkim zaključili kuharski tečaj. Na razstavi so žene in dekleta prikazale mnogo koristnih stvari, ki so se jih naučile v kratkem času. Tečaj je vodila tov. Bencikova in se zelo trudila, da so se tečajnice na- učile takih stvari, ki jim bodo prišle prav zlasti pri kuhanju in gospodinjenju na kmečkih domačijah. Na Cankovi so volivci sklenili, da je treba urediti cestno razsvetljavo. Nekaj sredstev so prispevali sami, drugo občina. Mladi vaščani si želijo, da bi spet začela delovati SD »Graničar«. Preteklo leto so imeli samo dvoje tekmovanj z vojaško puško, vendar slabo obiskanih, tekmovanja z zračno puško sploh ni bilo, prav tako ne občnega zbora ob zaključku lanskega leta. V vasi je precej ljubiteljev strelskega športa, zato je nujno potrebno oživeti strelsko organizacijo. TEČI JI ZA MOPEDISTE V SOBOTI? Soboško nvto-moto društvo posveča zadnja leta veliko skrb mladini in pionirjem. Letos namerava drn-štvo prirediti tečaje po vseh šolah v soboški občini s pomočjo prosvetnih delavcev. V teh, tečajih bi pionirje seznanili s cestno-varnostnimi predpisi, ki jih ljudje še premalo poznajo in je zaradi tega vsak dan veliko nesreč. Lani je bilo v Sloveniji 3024 prometnih nesreč ali za 42,6 % več kot predlani. Med pešci je bilo največ smrtnih žrtev pri otrocih do 14. leta starosti. Kolesarji povzročajo največ nesreč, saj ima vsak tretji Slovenec kolo. Glavni vzrok pri nesrečah je nenpoštevanje prometnih predpisov. Po krivdi pešcev je bilo 30 nesreč s smrtjo in 210 s telesnimi poškodbami. Dolžnost staršev bi bila, da bi svoje otroke poslali v te tečaje, ki jih bo priredilo drnštvo. Pionirji bodo lahko tekmovali s pridobljenim znanjem za značko. Izpite bodo opravljali pri drnštvu, ki bodo letos prav posebno svečani ob Dnevu mladosti. 4. maja je soboško ADM priredilo veliko pionirsko tekmovanje v raznih disciplinah: vožnja s kiroji, kolesi, avtomobilčki in urejanja mestnega prometa, ki so ga tega dne usmerjali samo pionirji-prometniki. Društvo je tudi sklenilo, da bo nabavilo moped za pionirje, če bodo krožki zaživeli in če bodo sodelovale vse šole s svojimi pionirskimi odredi. Učenje bi bilo brezplačno. Za ostale člane AMD ima letos društvo predvidenih več tekmovanj. Tako je bila 4. maja društvena ocenjevalna terenska vožnja. Tega tekmovanja se je udeležilo precej članov. Za 1. maj je društvo priredilo tudi izlet v Logarsko dolino. Na svoji zadnji seji je društveni odbor sklenil, da bo priredil krajše brezplačne tečaje za mopediste. To so sklenili zaradi tega, ker mopedisti često ovirajo promet in povzročajo tudi nesreče zaradi neupoštevanja cestno-vnrnostnih predpisov. D. B. Velik požar v Gornjih Petrovcih 1. maja r dopoldanskih urah je nenadoma izbruhnil požar v Tovarni eteričnega olja v Gornjih Petrovcih, ki je last petrovske kmetijske zadruge. Vso poslopie je do tal pogorelo, uničene so vse destilacijske naprave. Posredovanje gasilskih čet ni zaleglo, ker se je ogenj močno razširil po vsem poslopju in zajel tudi borove iglice, iz katerih Dridobivajo olje. Požar se je po vsej verjetnosti zanetil iz lokomobile, ki je nameščena v tovarni zaradi pridobivanja pare. Po nepopolnih podatkih računajo, da je škode za okrog 1,100.000 din. Za ta znesek je tovarna zavarovana pri DOZ. Ker je ostala velika zaloga nepredelanih borovih iglic — v vrednosti 1 milijon din — je kmetijska zadruga že začela obnavljati poslopje; računajo, da bo tovarna začela spet obratovati čez dober mesec. Po obenem zboru radgonskega Kluba za konjski šport „Mejaš“ Množičnost Klub za konjski šport »Mejaš« v G. Radgoni obstaja že več let, vendar smo slišali zadnja leto o njem bolj malo. Saj ni čudno, ko pa je društvo bilo brez predsednika že tri leta. Kljub navideznemu životarjenju so bili nekateri društveni člani kaj aktivni; naj omenimo predvsem tov. Alojza Jnršo in Marjana Pre-skarja, saj je prirejal »Mejaš« vsako leto ob občinskem prazniku konjske dirke, ki so se jih udeležili tekmovalci iz vse Slovenije. Društvo ima tndi težave z zemljiščem, na katerem je urejen hypodrom, ki se more meriti z najboljšimi v Sloveniji, saj so dosegali tekmovalci na njem imenitne rezultate. Nekoč je bilo to zemljišče last »Mejaša« in je tndi gmotno pripomoglo, da je drnštvo laže gospodarilo. Vsekakor naj bi se odgovorni ljudje v Radgoni odločili, da bi »Mejaš« dobil spet svoje zemljišče. V vseh letih, odkar praznujemo v G. Radgoni občinski praznik, je bilo posebno svečano tisto popoldne, ko so bile konjske dirke. Nad 2000 gledalcev, od katerih je bilo največ kmetov iz vse občine, je prisostvovalo tekmovanju konj, kar je doaaz, kako zanimive so dirke za našega kmečkega človeka. Radgončan si nikakor ne more zamisliti občinskega praznika brez konjskih dirk! Kot smo rekli, je bil npravni odbor tri leta brez predsednika, pa je kljub temu žilavo deloval in prirejal popularne dirke s pomočjo in razumevanjem občinskega ljudskega odbora. Ob zadnjem občnem zboru, ki je potekal v živahnem pomenku, so člani sklenili, da bo treba poživiti delovanje »Mejaša«. Zato bodo pritegnili v društvo tudi lastnike pol-krvm.. in mrzlokrvnih konj, ki se bodo tudi lahko udeleževali dirk s svojimi konji. Tako bodo pritegnili v svoje vrste tudi delovnega kmeta in mu vzbujali smisel za prastaro prleško strast: rejo dirkalnih konj, ki so ponesli že toliko slave Murskemu polju daleč čez meje naše domovine. -ar Zmagovalci - Ljutomerčani V nedeljo 24. aprila je bilo v soboškem domu TVD »Partizan« tekmovanje za prvenstvo Pomurja v namiznem tenisu. Sodelovale so skupine in posamezniki. Med štirimi prijavljenimi skupinami moških je v finalu moštvo TVD »Partizan« Ljutomer (Prelog, Vilar, Klemenčič) premagalo LMS Sobota II 5:0. Pri ženskah je tekmovala samo skupina iz Ljutomera. Posameznikov se je prijavilo 20. V finalu je Prelog (Ljutomer) premagal Klemenčiča (Ljutomer) z 2:1. Tretje in četrto mesto si delita Miloševič (Sobota) in Vilar (Ljutomer). Pri ženskah je dosegla prvo mesto Kaukler (Ljutomer). Organizacija je bila slaba. Na tekmovanju pa smo se prepričali o velikem napredku soboških mladincev, posebno Roškarja — Žikija — Vogrinčiča in Kovača. Škoda je, da tem mladincem ne posvečamo več pozornosti, ker obstajajo vse možnosti, da bi se ta športna panoga lahko zelo dobro razvila v Soboti. TVD »Partizan« ima namreč lepe prostore, mize in tudi denarna sredstva, potrebno je samo malo več dobre volje in strokovnega vodstva. Graje vredno pa je to, da so sodelovale samo sknpine iz Ljntomera, Sobote in Rogaševec, ni pa bilo skupin iz Lendave, Radgone in drugih večjih središč v Pomurju. S. K. POMURSKI VESTNIK, 8. maja 1958 4 Jugoslavije o prihodnjih nalogah (Nadaljevanje z 2. strani) neje samostojno vodili v zapletenih pogojih vse razvitejšega družbeno-političnega življenja komune. Organizacija Zveze komunistov v Jugoslovanski ljudski armadi mora tudi v naprej še vztrajneje delati pri izgradnji armade, pri krepitvi njene idejno-politiene enotnosti kot tudi povezanosti armade in ljudstva. Se intenzivneje je treba razvijati tudi izven armade politično in družbeno aktivnost komunistov ter vseh pripadnikov armade, ker bo to prispevalo k njihovemu boljšemu razumevanju našega družbenega razvoja teh problemov, ki iz njega izvirajo. Treba je okrepiti medsebojno sodelovanje komitejev Zveze komunistov z vodstvi Zveze komunistov v JLA. Kongres podčrtu je posebni pomen ideološkega dela za krepitev idejno-politične enotnosti Zveze komunistov, za sistematično usposabljanje komunistov, da uspešno izvršujejo naloge za izgradnjo socializma, za razvijanje družbene socialistične zavesti delovnih ljudi ter uspešno ideološko politično borbo proti sovražnim elementom in raznim negativnim pojavom in težnjam. V tem delu je program Zveze kmounistov Jugoslavije močno orožje. Kongres nalaga obveznost vsem vodstvom, organizacijam in članom zveze komunistov Jugoslavije, da razvijejo široko aktivnost pri proučevanju in pojasnjevanju programa. Vsi člani Zveze komunistov in vse organizacije se morajo zavzeti, da bo program postal pomemben činitelj v idejno-poli-tičnem delu tudi ostalih političnih in družbenih organizacij, redvsem Socialistične zveze, veze sindikatov in Ljudske mladine, skratka, da ga osvoje vsi delavci. Organizacije in vodstva Zveze komunistov so dolžne razvijati ideološko aktivnost v najtesnejši povezavi s prakso socialistične graditve in smelo razvijati raznovrstne oblike politične in idejne dejavnosti. Treba je zagotoviti različne programe, prilagojene stopnji izobrazbe in zanimanju ljudi, skrbeti za boljše izkoriščanje že obstoječe in za izdajo nove literature, ki je potrebna za ideološko delo, ter posvetiti pozornost idejnemu dvigu komunistov, posebno pa novo sprejetih članov. Pri tem delu je treba nuditi večjo pomoč občinskim komitejem Zveze komunistov, zbrati čim večje število sposobnih kadrov in delati na usposabljanju novih, angažirati tudi druge politične in družbene organizacije, posebno pozornost pa posvetiti razvoju delavskih in ljudskih univerz in podobnih ustanov. Komunisti so dolžni posvetiti posebno pozornost vsem ustanovam in organizacijam, ki delajo za oblikovanje in razvoj socialistične zavesti delovnih ljudi, za prosvetljevan je in dvig kulturne stopnje delovnih množic (založniška dejavnost, tisk, radio, film, kulturno-pro-svetna in kulturno-umetniška društva itd.). V kulturni dejavnosti se je boriti za socialistično vsebino in krepiti sodelovanje ter spoznavanje pridobitev narodov Jugoslavije na področju kulture. Potrebno se je še bolj boriti za odpravo birokratskih tendenc in malomeščanskega gledanja ter drugih protisocialističnih pojavov in ostankov primitivizma in podobno. VIL Naloga in dolžnost komunistov je, da skupno z vsemi zavednimi državljani razvijajo delo organizacij Socialistične zveze in drugih družbenih organizacij v tem smislu, da te še bolj kot doslej vidijo probleme življenja mesta in vasi, da se še bolj osamosvojijo, skrbijo, da različne oblike sodelovanja delovnih ljudi v upravljanju političnega življenja dobijo čim večjo socialistično vsebino, da v njih pride do polnega izraza mnenje delovnih ljudi. Posebno-' pozornost je treba posvetiti političnemu dvigu žena in njih v tem vključevanju v organe oblasti in družbenega samoupravljanja, kakor tudi v vodstva političnih in družbenih organizacij. VIII. Organizacije in vodstva Zveze komunistov, kakor tudi komunisti, ki delajo v sindikatih, morajo skrbeti, da sindikalne organizacije svojo osnovno dejavnost tudi v naprej usmerjajo na razvoju delavskega in družbenega samoupravljanja. Sindikati se morajo bolj boriti za izboljšanje življenjskega standarda delavskega razreda z mobilizacijo delovnih kolektivov za nenehno povečanje proizvodnje in storilnosti dela ter za dosledno uresničevanje socialističnega načela nagrajevanja po storjenem delu. Vplivati je treba, da razdelitev dohodka, ki ostane za samostojno razpolaganje gospodarskim organizacijam, poteka v skladu s potrebami stalnega izboljševanja materialnega položaja delovnih kolektivov in nadaljnjega razvoja podjetja. V nadaljnjem obdobju se morajo sindikati mnogo bolj orientirati na reševanje problemov v komuni. Sindikati morajo biti eden od osnovnih nosilcev naporov za izboljšanje delovnih pogojev in dvig kulturnega ter splošnega standarda delovnih ljudi v komuni. Vplivati je treba, da se bodo razdeljevala sredstva komune na način, ki bo maksimalno izboljševal položaj delavskega razreda. Sindikati morajo tesno sodelovati z večino proizvajalcev v občini in okraju posebno zaradi vsklajevanja materialnih delovnih pogojev in poslovanja podjetij. Z zbornicami in gospodarskimi združenji morajo sindikati sodelovati zaradi hitrejšega razvoja storilnosti dela in upravljanja s proizvodnjo ter vplivati na njihovo politiko, ki bo ustrezala interesom vsega delavskega razreda. Posebno skrb je treba posvetiti problemom, ki se pojavljajo glede na zaposlovanje žena. kakor tudi raznim težavam, ki spremljajo to zaposlovanje. Neobliodno je, da sindikalne organizacije nenehno obveščajo delovne kolektive o gibanju gospodarstva v deželi, komuni in podjetju kakor tudi o vseh ukrepih in najvažnejših sklepih organov oblasti in družbenih organov samoupravljanja. Cim bolj je treba vzpobujati aktivnost sindikatov, da neposredno dvigajo zavest delavskega razreda v njegovi družbenopolitični vlogi in odgovornosti za gospodarsko in družbeno upravljanje in borbo proti vsem nesocialističnim pojavom in tendencam. Zato je potrebno organizirati razne šole in tečaje za splošno in politično izobraževanje delavcev, kakor tudi za pridobivanje ekonomskega in strokovnega znanja. Zveza komunistov mora pomagati sindikalnim organizacijam, da se pravilno orientirajo, organizacije še nadalje izgrajujejo in kadrovsko krepijo. IX. Kongres opozarja, da je delo pri socialistični vzgoji mladine ena od najvažnejših obveznosti Zveze komunistov Jugoslavije in vseh družbenih činiteljev. Poleg šolske in drugih oblik vzgoje bomo to v vse večji meri dosegali s še bolj vsestranskim vključevanjem mladine in ustvarjalnimi napori vseh delovnih ljudi pri socialistični iz- gradnji države, kot tudi z vse širšim sodelovanjem mladih ljudi v organih družbenega samoupravljanja in pri čim širšem vključevanju mladine in njenih organizacij v družbenopolitično življenje in v reševanje aktualnih družbenih problemov. Komunisti morajo posvetiti posebno skrb ideološki vzgoji mladine in pripravljanju mladih ljudi za politične in družbene funkcije, kot tudi za sprejem v Zvezo komunistov. Kongres poudarja potrebo po nadaljnji krepitvi Ljudske mladine Jugoslavije kot enotne, vzgojne in politične organizacije, da bi le-ta lahko čim uspešneje izvršila svojo nalogo v socialistični vzgoji, pri pripravljanju in usposabljanju mladine za zavestne borce in graditelje socialistične družbe. Komunisti morajo posvetiti večjo skrb pravilnemu delu in razvoju vseh organizacij, ki združujejo mladino. Naloga članov Zveze komunistov in Ljudske mladine je, da s svojo delavnostjo v teh organizacijah stalno prispevajo k ostvarjanju socialističnega lika mlade generacije naše države. X. VIL kongres Zveze komunistov Jugoslavije smatra, da se je v predstoječi mednarodni aktivnosti treba tudi nadalje odločno zavzemati za mir in odpirati pobudo in predloge, i prispevajo k popuščanju napetosti in urejevanju mednarodnih razmer s sporazumevanjem. Zveza komunistov se bo zavzemala za polno afirmacijo in uveljavljanje načel aktivne koeksistence med narodi in državami, s čimer bi se zagotovilo ekonomsko, kulturno in politično sodelovanje med narodi na bazi enakopravnosti in vzajemnega spoštovanja. Taka politika miru in aktivnega mednarodnega sodelovanja bi koristila vsem narodom, pri njenem izvajanju pa imajo posebno vlogo in odgovornost socialistične in progresivne sile. Zveza komunistov Jugoslavije stoji na stališču, da razlike v ideoloških glediščih ne smejo vplivati na odnose med državami in še posebno ne med socialističnimi deželami. Skrb za neodvisnost in varnost Jugoslavije mora tudi naprej ostati skupno z borbo za mir in krepitev mednarodnega sodelovanja, posebno s sosednimi deželami, naša osnovna orientacija v mednarodni politiki. VIL kongres Zveze komunistov Jugoslavije stoji odločno na stališču podpiranja borbe narodov kolonialnih in polkolo-nialnih"dežel, ker smatra, da je vsako nasilno zadrževanje teh narodov v podrejenem položaju, kot tudi vsako vmešavanje in ogrožanje neodvisnosti drugih dežel, nedopustno in škodljivo za interese miru. Odločno se je treba zavzemati za okrepitev organizacije Združenih narodov kot nenadomestljivega instrumenta miru in mednarodnega sodelovanja in v njej aktivno nadaljevati konstruktivno delovanje, ki ga je Jugoslavija izkazovala od same ustanovitve te organizacije. Zveza komunistov Jugoslavije bo sodelovala z vsemi delavskimi partijami in progresivnimi gibanji na načelih enakopravnosti, prostovoljnosti in vzajemne izmenjave izkušenj. Izhajajoč iz teh načel bo Zveza komunistov Jugoslavije tudi vnaprej vlagala napore za razvoj sodelovanja s komunističnimi in delavskimi partijami socialističnih držav, trudeč se, da se odpravijo težave, ki se x, tem sodelovanju pojavljajo. Delavski razred Jugoslavije, ki je vedno izpolnjeval svojo internacionalno dolžnost in istočasno iskreno podpiral borbo delavskega gibanja in progresivnih sil v svetu, bo tudi naprej na delu z načeli proletarskega internacionalizma pred očmi služil veliki borbi delavcev vsega sveta in vseh progresivnih ljudi za mir, svobodo in socializem. VIL kongres poudarja, da resnost in napetost mednarodnega položaja zahteva ne samo od komunistov, temveč tudi od vseh progresivnih sil vseh narodov sveta, da napno vse svoje sile v borbi za ohranitev miru. Kongres smatra, da zahteva borba za mir danes posebno okrepljene napore vseh narodov za ustavitev tekmovanja v oboroževanju, za postopno raz-oroževanje, najhitrejšo splošno ustavitev poizkusov z nuklearnim orožjem, ustavitev in prepoved proizvodnje nuklearnega orožja ter uporabo atomske energije izključno v miroljubne namene. Posebno je danes potrebno zoperstaviti se vsem ukrepom, ki bi mogli poslabšati že itak napeti mednarodni položaj in otežkočajo pozitivne napore za mednarodno sporazumevanje, kot je izgradnja in širjenje baz za raketno orožje, oboroževanje z raketnim in nuklearnim orožjem Zahodne Nemčije in tem podobno. Zato podpiramo odločitev ZSSR po enostranski ustavitvi poiskusov z nuklearnim orožjem in bomo pozdravili sleherno pobudo, ki bo prispevala k popuščanju napetosti, ker je ohranitev miru danes najvažnejši mednarodni problem. Doseženi uspehi v gospodarskem in družbenem razvoju, porast socialistične zavesti delovnih ljudi ter enotnost narodov naše države nam omogočajo, da še odločneje nadaljujemo borbo za socializem, za razvoj socialističnih družbenih odnosov, za vedno boljše pogoje življenja in dela delovnih ljudi naše dežele, za (»krepitev mednarodnega položaja Jugolsavije. Jugoslovanski komunisti bodo tudi nadalje smelo šli po tej poti in vztrajno obvladovali vse težave in ovire. Kongres poziva komuniste in vse delovne ljudi Jugoslavije, da tudi nadalje kot doslej z vnemo in nesebičnim prizadevanjem izvršujejo postavljene naloge na poti nadalnjega razvoja socializma v naši deželi. Ljubljana, 26. aprila 1958. VIL kongres Zveze komunistov Jugoslavije Družbena prehrana V pomurskih mestih je družbena prehrana sicer mnogo manjši problem, kot o industrijskih pokrajinah, toda še vedno je vprašanje, o katerem razpravljajo povsod, zlasti o ženskih društvih, kjer govorijo o razbremenitvi gospodinje, zlasti zaposlene žene. Gostinska zbornica beleži 150 delavcev in uslužbencev, ki se ne hranijo doma, temveč v gostinskih obratih. To je za štiri največja mesta o Pomurju vsekakor malo in ne predstavlja realne številke, kajti družbene prehrane v menzah bi se gotovo poslužilo znatno večje število zaposlenih prebivalcev, če bi bili za to boljši pogoji. Trenutno obstaja v vsem Pomurju le ena menza odprtega tipa, v Lendavi, v glavnem za delavce in uslužbence podjetja Naftes. V ostalih mestih Pomurja podobnih menz ni, čeprav so se zlasti v Soboti že pred leti močno potegovali za tako menzo. To je važno ueo-toviti predvsem zato. ker trdi gostinska zbornica, da je an- ketirala abonente po gostinskih obratih in so se ti z večino izjavili proti menzi. Cene abonentski hrani se su-čejo okrog 100 din za kosilo, za večerjo pa okrog 60 din. Glede na podražitev, zlasti mesa, to sicer ni pretirano, toda če upoštevamo razne druge možnosti, bi se ta cena lahko dokaj znižala. V Soboti bi lahko organizirala menzo podjetja, zlasti Tovarna mesnih izdelkov, Tovarna mlečnega prahu s sodelovanjem še katerega drugega podjetja. Menzo bi lahko oskrbovali s primernimi, cenenimi živili, ki jih drugače ni mogoče ali pa le redko mogoče dobiti. Upoštevali bi lahko tudi povrtnino in druge pridelke iz večjih vrtov, ki bi jih lahko dali na razpolago taki menzi. Razen tega pa bi v teh menzah lahko imeli tudi na pol pripravljeno hrano, hladne obroke ali bi na podoben način pomagali ženam, ki so zavoslene in še poleg tega skrbijo za prehrano družine. Na ta način bi se cene obro- kom znatno znižale in tudi število interesentov za prehrano v menzi odnosno iz menze bi se znatno povečalo in ne bi obtičalo pri številu tistih, ki nimajo drugega izhoda kot abonma. S tem ne mislimo očitati gostinskim podjetjem, da niso storila vsega, kar je mogoče za družbeno prehrano ali česar podobnega, s čimer bi jim prav gotovo delali krivico. Hočemo samo poudariti, da abonma v gostinskih obratih ni edini izhod in da smo glede družbene prehrane vendarle še na slepem tiru. Pomanjkanje doslednosti nam poudarja zlasti primer mlečne restavracije, ki se je spremenila o bife s skoraj samo alkoholnimi pijačami. Ta primer Kaže, da se dober namen prehitro izuri o imenu pretirane skrbi za rentabilnostni račun, ali točneje, pod firmo tega nagiba. Mnogo težje kot o mestih je z družbeno prehrano na vasi. Gostilne na vasi navadno nimajo tople hrane ali pa sploh nobene in se izogibajo kuhanju, zlasti zato, ker trdijo, da ni odjemalcev. Pomanjkanje mesnic in oddaljenost od središč za oskrbovanje je drugi izgovor. Tretji pa je pomanjkanje osebja, ker ne smejo zaposliti tuje delovne sile. Toda predpisi narekujejo, da morajo gostilne dajati poleg pijač tudi hrano, zlasti za delavce in uslužbence, ki nimajo možnosti, da bi se hranili doma. Skrb za prehrano malega kroga ljudi z minimalnimi koristmi ali pa celo brez njih vsekakor ne ugaja gostincem na vasi, pa tudi drugod, vendar je v mestih več razumevanja za vprašanje prehrane delavcev in uslužbencev. Tega, da bi družbena prehrana imela za posledico zmanjšanje nekaterih dajatev, kot so prometni davek in pavšal, pa go-, stinci ne morejo terjati, kajti v tem primeru je bolj opravičljiva pomoč občine menzam. -or. OB OBLETNICI OSVOBODITVE LJUTOMERA Srečni dnevi v maju 1945 Vsak človek doživi v življenju iz-reduo prijetne trenutke, ki jih hrani kot najsvetlejše spomine do konca svojih dni. Za ljudi, ki so sodelovali v NOB, so bili taki trenutki takrat, ko je bil uničen zakleti sovražnik vsega svobodoljubnega človeštva — nemški fašizem. Prve dni meseca maja 1945 sem bil z manjšo partizansko skupino v gozdovih tik ob Ljutomeru. Podnevi smo izpolnjevali v civilu razne organizacijske naloge po vaseh in se pripravljali za prevzem oblasti, ponoči pa smo morali ostati v gozdovih, ker so bile vasi prenatrpane z okupatorsko vojsko. Prijetno pomladansko sonce je zdramilo naravo iz zimskega spanja, ki je bilo izredno dolgo zlasti za nas borce; nam je bila zimska doba skrajno neprijetna, posebno takrat, ko je bilo treba iskati prenočišče v hladnem snegu. Gozdovi so zaživeli. Poprej gole veje je krasilo mlado zeleuo listje, s katerim so se poigravali lahni pomladanski vetrovi. Bogato okrašeno gozdno drevje je postalo skrbna streha in zaščita za partizanske borce. Zvončki so odcveteli, tudi prijetno dišeče vijolice so pričele zapirati svoje cvetove, a namesto njih je zraslo tisoče novih bajnih rož. Zadihala je pomlad in ■ao obetala resnično življenje. Spomladansko razpoloženje je nastalo tndi med našimi borci, ki so vedeli, da je mrka zima za vedno za nami, in v nas samih je nastopila resnična pomlad, pomlad težkega pričakovanja, po kateri smo hrepeneli polna štiri leta. Naš življenjski smoter se je naglo približeval. Se nekaj ur in naša sre'a bo neizmerna. Noč od 6. do 7. maja 1945 smo preživeli v gozdičku pri Ljutomeru. Da je bilo spanje slajše, smo polo- je. Večkrat so zapeli tudi mitraljezi. kuj neki se dogaja po vaseh?! Ali se je pričela zopet borba s kakšno skupino partizanov?! Toda detonacije so bile izredno zamolkle, ka- kor takrat, ko so spuščali v zrak večje grodbene objekte! Bilo je nepozabnega 7. maja 1945. Prijetna toplina jutranjega sonca me je zbudila. Novega okrog sebe nisem opazil. Okolje je bilo tako kot včeraj in predvčerajšnjim. Bilo pa je izredno mirno jutro. Strelov ni bilo slišati, kakor da bi ne bili več na bojiščih. Vladala je popolno tišina. Napotil sem se v bližnjo vas Ra-domerje k družini Novak, kjer smo bili neštetokrat, soj nam je bila izredno naklonjena. Na vprašanje, če ve, kaj je novega, mi je odgovorila Novakova mati, da se ji zdi čudno, da to jutro še ni videla nobenega nemškega vojaka. S Stefanom Joho sva se napotila v civilni kmetski obleki v Ljutomer, da sama ugotoviva, če je kuj novega. Na poti v Ljutomer ne vidiva nobenega okupatorskega vojaka. Pruv tako je bilo v samem Ljutomeru, ki se še ni mogel zavedati, da sovražne armade ni več. Ceste so bile popolnoma prazne. Napotim se najprej v občinsko pisarno. Tudi tu ni bilo nikogar. Ali je vendarle res, da se je morala hitlcrjeva armada, ki je bila že več mesecev težke bitke z zmagujočo Rdečo armado in bolgarskimi divizi- Na partizanskem mitingu o Ljutomeru o prvih dneh svobode jami, končno umakniti tudi iz Prlekije? Da, res jel Vzela jo je noč, o še predno je morala- odriniti, je uničila vse, kar se je dalo. Kmalu je v meni prevladalo prepričanje, da smo končno — svobodni. To izredno prijetno čustvo je pričelo prevevati slovenski Ljntomer. Naša sreča je bila nepopisna, tako neizmerna, da se je ne da opisati no papirju. Pričelo se je objemanje z zavednimi Ljutomerčani. V očeh so se iskrile solze veselja. 9. maja 1941 so nas esesovci odpeljali iz Ljutomera v izgnanstvo, a po štirih letih — 7. maja 1945 se vračam kot zmagovalec, in to celo kot prvi partizan v osvobojeno metropolo Prlekije; to je vendar višek sreče, kakršno lahko doživi človek le redkokdaj v svojem življenju. Proti večeru so začele prihajati naše enote iz Prekmurja in Medži-murja, pa tudi ostali prleški partizani, ki so imeli pomotoma še manjše praske s prodirajočo bolgarsko vojsko, so prišli v svobodni Ljutomer. Drugi dan dopoldne smo priredili množici prebivalstva na Glavnem trgu prvo proslavo v počastitev osvoboditve Prlekije. V svojem referatu sem izjavil med drugim: »Ljutomer je bil slovenski, Ljutomer je slovenski in Ljutomer bo postal slovenski tako, kakor do sedaj še ni bil nikoli.« Razpoloženi partizani pa so zapeli »Hej brigade« in druge borbene pesmi. In svoboda je bujno zaživela. Rado Pušenjak POMURSKI VESTNIK, 8. maja 1958 3 žili na hladno zemljtf sveže smrekove vejice, na katerih smo prav prijetno počivali. Toda noč je bila nemirna bolj, kakor običajno. Gozdno tišino so prekinjale močne eksplozi- RAZPIS za tečaj Politične šole pri CK ZKS (OD 2. SEPTEMBRA 1958 do 30. JANUARJA 1959) Tečaj Politične Sole je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstva, ki že delajo v organih delavskega in družbenega upravljanja in jiin je zato nujno potrebno osnovno znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, tečajih, o osnovnem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih prejemkov ter tudi o stažu in funkcijah v političnih organizacijah in družbenih organih pošljite do 25. janija 1958 na upravo Politične šole pri CK KZS, Ljubljana, Parmova 39 in tudi na svoj občinski komite ZKS. Solo ima tudi internat za slušatelje, ki so domu izven Ljubljane. O sprejemu v tečaj bo vsak posameznik pismeno obveščen, in sicer najmanj 14 dni pred pričetkom tečaja. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole oziroma na občinskem komiteju svojega področja. SOBOŠKA KRONIKA Poroke, rojstva in smrti od 26. aprila do 3. maja 1958. Poročili so se: Tadija Jagličič, študent iz Kragujevca in Vera Ferenc, študentka iz M. Sobote; Jožef Bednar, uslužbenec iz M. Sobote in Marija Geder, uslužbenka iz Murske Sobote. Rodile so: Avguština Bransberger iz M. Sobote, dečka; Marija Hozjan iz M. Sobote, dečka; Katarina Horvat iz Crensovec, deklico; Roža Dora iz Motvarjevec, dečka; Irena Kozic iz Veščice, dečka; Marija Kos iz Krajne, dečka; Antonija Vavpotič z Radenskega vrha, deklico; Irena Sarka iz Hodoša, deklico; Frančiška Litrop iz V. Polane, dečka; Marija Sraka iz Gančan, dvojčka — deklico in dečka; Antonija Spilak iz Beltinec, dečka; Cecilija Gerenčer iz Strehovec, deklico; Jožica Gorjup s Tišine, deklico; Elza Dreven iz šalinec, deklico in Kristina Lapoši iz Kroga, dečka. Umrli so: Anton Novak, višji sodni oficial v pokoju iz Puconec, star 87 let, ter Mihael Križanec, dimnikarski mojster iz Radgone, star 64 let. NESREČE IN NEZGODE Težke poškodbe na glavi je dobil 25-Ietni L. M. iz Dobrovnika, ko je padel z voza, ki so ga krave nenadoma potegnile. Z motorja je padel 39-Ietni A. F., sodarski pomočnik z Janževega vrha. Zlomil si je levo nadleht in nogo. Tudi 31-letni M. P. iz Bunčan se je peljal z motorjem, padel in si močno poškodoval levo podkolenico. S kolesa je padla G. V., uslužbenka iz M. Sobote, in si zlomila levo nogo v gležnju. Na izletu je 14-letna dijakinja Majda Zavrtnik tako nesrečno padla, da si je zlomila levo nogo v gležnju. POMURSKA NOGOMETNA LIGA ▼ ▼. kolu Pomurske nogometne lige se bosta srečali v nedeljo, 11. maja naslednji moštvi: Radgona : Rakičan II Igrišče NK »Radgona«; sodil bo Perkič; pričetek ob 15. uri; službujoči Svetozar Krstič. Rezultati tekem iz prejšnjega kola: Sobota II : Rakičan 4:1 Turnišče : Radgona 9:4 TABELA PNL Radgona Nafta II Sobota II Turnišče Rakičan II 5 4 9 1 19:11 6912 19:1 7 6393 23:19 6213 11:14 9 9 10 4 9:1 8 KUPIM LOKOMOBILO v dobrem stanju od 6 KS. Ponudbe s tehničnimi podatki poslati na Kmetijsko zadrugo G. Petrorci. 0-431 POMURSKI VESTNIK Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomorski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragaa Flisar — Uredništvo: Morska Sobota, Stefana Kovača 16 — — Telefon 138 — Uprava: M. Sobota, Koeljeva ulica 7 — Telefon: 93 — Oglasni in naročniški oddelek: Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnina četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev Naroč. aa inozemstva 1000 dia — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račnn pri Komunalni banki, M. Sobota, štev. 64-KB-1-2-365 — Tisk Pomorske tiskarne v Morski Soboti Spomladansko in poletno škropljenje sadnega drevja Na osnovi temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ št. 26/54) in odloka o razglasitvi češpljevega kaparja in sadne pršice — rdečega pajka — za rastlinska škodljivca (Uradni list LRS št. 5/58) odrejamo obvezno spomladansko in poletno škropljenje sadnega drevja na celotnem področju okraja Murska Sobota. 1. Organizacija Tehnično izvedbo akcije zatiranja prevzamejo kmetijske zadruge. Zato si morajo kmetijske zadruge pred pričetkom akcije oskrbeti dovolj aparature, kemičnih sredstev in zaščitnih oblek. Kemična sredstva je treba naročiti takoj, da bodo pravočasno dobavljena. Kmetijske zadruge so dolžne pravočasno usposobiti škropilnice in formirati ekipe, ki bodo škropile sistematično vse sadno drevje na okuženem območju z rdečim pajkom ali ameriškim kaparjem. Posebno pozornost je treba posvetiti obnovljenim plantažnim nasadom sadnega drevja. Člane škropilnih ekip je treba poučiti o ravnanju ■ kemičnimi sredstvi za letno škropljenje. Pri občinskih ljudskih odborih naj se osnujejo komisije, ki bodo akcijo temeljito pripravile in nadzirale njen potek. Občinska kmetijska služba mora sodelovati pri organizaciji akcije in skrbeti, da se izvaja v smislu temeljnega zakona o varstvu rastlin. 2. Zatiranje Na celotnem področju okraja Murska Sobota se mor« izvršiti dva ali trikratno letno škropljenje sadnega drevja. za spomladansko in letno škropljenje proti rdečemu pajku in ameriškemu kaparju so na razpolago naslednja kenučna sredstva: Tik pred cvetenjem: Ekatin, Systox, Metasystox, Pes-tox (vsi 0,1 % koncentracija), Diazinon (0,5 %). Med cvetenjem: Tedton, Clorocide (0,1 %). Po cvetenju: Ekatin, Metasystox, Pestox, Systox, Foa-ferno 20, Paration (vsi 0,1 % koncentracije), Diazino (0,5 V.). Naštetim sredstvom se lahko primeša Dithan ali Li-rotan (-300 gr. na 100 lit.) ali bakreno apno (0,5 do 0,9 %) zaradi istočasnega zatiranja škrlupa. Samostojno, t. j. sama zase pa se lahko uporabljajo tako pred kakor tudi po cvetenju naslednja sredstva: žveplena apnena brozga 1—1,5% Cosan, Thiovit (0,3 %) Sumbarit in Sumporol (1 %). Pri škropljenju z navedenimi sredstvi je potrebna velika previdnost, ker so zelo nevarna ljudem in živalim. Skropilci morajo biti primerno oblečeni (zaščitne obleke), zaščiten pa morajo imeti tudi obraz. Pred pričetkom škropljenja je treba opozoriti bližnje čebelarje, da preprečijo čebelam izletavanje za nekaj dni. Paziti je treba tudi na podkulture v sadovnjaku, da se ne zavžije ali pokrmi takoj po škropljenju. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Kmetijska inšpekcija MURSKA SOBOTA Čestitki Tovarišici Hildi Geder, uslužbenki, želi na novi življenjski poti vso srečo kolektiv ČZP "Pomurski tisk«, Murska Sobota Srečnima zakoncema Radi in Jo ž e tu Kolar ob rojstvu sina iskreno čestita kolektiv ČZP Pomurski tisk, Murska Sobota. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nedelja, H. maja 1998 Dr. Anica Gregorc-Kastelic, stanuje v Stefan Kovačevi ulici. Ordi-nira v sploini ambulanti od 8. do 12. ure. v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju. TEDENSKA DEŽURNA SLUŽBA od 12. do 18. maja 1958. Dr. Miloš Borovšak. stanuje t Kolodvorski ulici — novi blok. PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI od 23. do 30. aprila 1958. Verona Cinč iz Bakovec, Ana Idič is Kroga, Marija Temlin, Julija Horvat, Terezija Novak in Josip Cer, vsi iz Kuštanovec, Marija Po-dlesek st. in Marija Podlesek ml., obe iz Salamenec, Marija Karoli ir Rakičana, vsi navedeni že drugič; Verona Zver iz Lipe, Irenka Bakari in Sarika Novak, obe iz Bodonee, Stefan Car, Pavla Branko, Marija Novak, Elizabeta Berglez, Vilma Berke in Ludvik Berglez, vsi iz Salamenec; Marija Zavec, Marija Cer in Marija Novak, vsi iz Kuštanovec; Zlata Fridrih, Slavica Martinuzi. Ana Martinuzi, Milan Martinuzi in Stefan Martinuzi. vsi ir M. Sobote. Nedelja, 11. maja — žiga Ponedeljek, 12. maja — Pankracij Torek, 13. maja — Servacij Sreda, 14. maja — Bonifacij Četrtek, 15. maja — Dan zmage Petek, 16. maja — Janez Sobota, 17. maja — Mojca KINO MURSKA SOBOTA — od 6.-8. maja ameriški film: »Po morilčevi sledi«; od 9. do 11. maja ameriški barvni film: »Skrivnost močvirja«; od 13. do 15. maja jugoslovanski barvni film: »Pop Čira in pop Spira«. LENDAVA — od 9.—11. maja ameriški film: 9 SMRTONOSNA POMLAD Že zdaj sem se smejal ob misli, da si bo Franc za to priložnost pripel najlepšo značko dobrega strelca. Zadnje dni sem zahajal k Joži samo na kratke popoldanske obiske. Zelo malo sva govorila, potihoma sva oba mislila na sredo. Včeraj popoldne me je iskal v »Griffu« neki raznašalec. Prinesel je pismo z neznano žensko pisavo na ovitku. V pismu je bilo samo tole: — V važni, zelo važni zadevi bi želela govoriti z vami. Čakam vas ob šestih. Margit Čokonai. — Ura je bila komaj pet. Med tem časom so mi prišle na pamet najbolj nemogoče reči. Kaj le more biti ta tako važna stvar. Čokonai morda nujno potrebuje denar. Ti reveži verjetno mislijo, da sem še vedno premožen. Potem sem mislih da gre za dvoboj ali za kakšno družinsko sceno, morda za ločitev. Nekaj minut sem se zadržal ob misli, da sta morda zvedela za moj namen, da poročim Jožo in da me hočeta opozoriti na njeno preteklost. Toda ne, to je vendar neumnost. Komaj sem dočakal šesto uro. Točno ob napovedanem času sem pozvonil pri Čokonaijevih. Sobarica me je odvedla v spalnico, kjer je gospa Čokonai vezla oblekco za otroka. Takoj prvi hip sem videl, da bo kmalu postala mati. Na njej ni bilo ničesar več od nekdanje Margit s plavimi, od pisalnega traku umazanimi prsti. Malce se je zredila, postala lepša in opazil sem, da je nenavadno resna, naravnost svečana. Ko sva si sedela nasproti in ostala sama, je odložila vezenje. Z nasmehom me je gledala naravnost v oči: — Veste morda, zakaj sem vas poklicala? — Nimam pojma, — sem odgovoril. — Mojega moža ni doma. Poslala sem ga od hiše, da bi lahko nemoteno govorila. To me je še bolj začudilo. Za hip je pomolčala, potem pa se mi je zazrla globoko v oči: — Edit je bila včeraj pri meni... Roka se mi je nervozno zganila. Zopet je nastopil trenutek tišine; z roko si je mirno popravljala gube na obleki. — Odkar sva postali sorodnici, sva se zelo vzljubili, — je dejala in se izognila mojemu vznemirjenemu pogledu. Hip pozneje me je vendarle pogledala. — Veste, da je Ahrenbergu vrnila zaročni prstan? — me je nenadoma vprašala. Čutil sem, da sem strahovito bled. S široko razprtimi očmi sem jo gledal, tako da je zopet umaknila pogled. Potem je z nekoliko trepetajočim glasom nadaljevala: — Poglejte, resno bi rada govorila z vami. Morate se sestati z Edito! Žena sem in vam to lahko bolje pojasnim. Edit ni kriva. Vi se v gotovih primerih ne morete vživeti v duševno stanje žene. Edit ni imela moči, da bi vam odgovorila na zadnje pismo. Okrog ust se mi je zdaj polagoma začrtal grenak, utrujen nasmeh. Toda niti glasu nisem mogel spraviti iz sebe. Zbral sem vso svojo energijo, da sem ji lahko odgovoril. Sele po dolgem premolku sem lahko tiho spregovoril s čudnim, hripavim glasom. V mojih besedah je bilo precej ostrine: — Kaže, da ne veste, da sem jaz... materialno popolnoma propadel. Cokanaijeva me je ošinila s toplim, milim pogledom: — Vse vemo. Stricu Otonu so do podrobnosti znane vaše izgube na kartah. i Po dolgem premolku je nadaljevala: — Poslušajte, pridite jutri popoldne okrog šestih, tako kot danes! Potem je dodala: — Tudi Edit bo tukaj... Dolgo časa ji nisem odgovoril. Potem sem popolnoma tiho vprašal: — Ve Edit, da bom prišel? Gospa Čokanai je molčala, se smehljala in končno rekla: — Z njo sem se že dogovorila. Vstal sem. Roka mi je drhtela, ko sem si zapenjal zgornji gumb na plašču. Gospa Čokanai me je gledala in ko se ji je molk zdel že predolg, je vprašala: — No, boste prišli? — Ne vem, — sem komaj slišno odgovoril. Upravni odbor Kmetijske zadruge z o. j. Apače razpisuje naslednja delovna mesta: RAČUNOVODJA z ustrezno kvalifikacijo in večletno prakso v zadružnem knjigovodstvu KVALIFICIRAN TRGOVSKI POMOČNIK za skladišče odkupa Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po dogovoru. — Ponudbe poslati na naslov Kmetijska zadruga z j o. j., Apače, komisija za sprejem uslužbencev. Upravni odbor Komisija za razpis delovnih mest pri Splošni bolnici v Murski Soboti razpisuje naslednja delovna mesta: 1 BOLNIČARKA 1 SALDOKONTIST 1 PISARNIŠKI REFERENT Pogoji : ustrezna strokovna izobrazba Pravilno kolkovane prošnje s predložitvijo ostalih dokumentov pošljite do 15. maja upravi Splošne bolnice, Murska Sobota. 0-426 Kmetijske zadruge, kmetovalci! Nudi se vam izredna priložnost za nakup okopalnikov z osipalno glavo In ročnih slamoreznic 40% popusta Pohitite, dokler traja zaloga. Podjetje AGROTEHNIKA-SERVIS, Ljutomer, tel. 32 POMURSKI VESTNIK, 8. maja 1958 5 M ■ ■ H ■ A ■ Umrla je ciganska kraljica V Lendinari v Italiji je pred dnevi umrla v neki bolnišnici Mimi Rossetto, kraljica evropskih ciganov. Še malo pred smrtjo je kadila pipo, jedla papricirana jedila in se krepčala s slivovko — v začudenje vseh zdravnikov. Vsaka druga žena na njene mestu bi že od tega davno umrla, so rekli v bolnišnici, -jer še niso videli takšnega bol-■ika. V času njene bolezni se je levilo prebivalcev italijanskega mesteca Lendinare več kot -odvojilo. Na ulicah in po trgih e bilo videti luksuzne avtomobile, ciganske vozove, tako da ko imele mestne oblasti težave, Lam spraviti toliko gostov — Testih podanikov ciganske kra-jice. Na tisoče! jih je bilo, tako !a niti sama kraljica ni na-ančno poznala njihovega števila. Prišli so iz Švice, Avstri-e, Francije, Španije, Nemčije, kasneje pa tudi iz Portugalske, Jugoslavije in Anglije. Že za njene bolezni so začeli igibati. kdo bo njena nasledni-ali Dindo, Duio, Bepi, Ma-rika, Sirma ali katera druga. Mimi je bila ciganska kraljica nekaj let, odkar je na Turinu umrla prejšnja kraljica Terka. Mimi ni zasedla ciganskega prestola popolnoma po ustavni poti, temveč je prevzela vladarske dolžnosti samo začasno, dokler ne bi na velikem ciganskem kongresu v Gonzagi izvolili nove kraljice. Toda nova začasna kraljica Mimi Rossetto, ki je potomka stare plemenite ia bogate ciganske rodbine, je kitro postala priljubljena med podaniki zaradi svoje modrosti in dobrote, tako je sploh niso volili na ciganskem kongresu. Po njeni smrti vodi »državne« posle regentski svet na čelu z Mariko, mlado in lepo ciganko, ki ima malone vedno v ustih pipo. Marika sama šofira svoj razkošni ameriški avto, prerokuje ljudem bodočnost, skrbi za svoje otroke, da rokah pa ima polno dragocenih prstanov in zapestnic. Že ta nakit je veliko bogastvo. v nurnberškem zaporu Že dalj časa je bila jetnišni-ca v Nurnbergu za nekatere obsojence pravzaprav prijetno letovišče. Spričo podkupovanja so je nekaterim znanim kriminal- cem posrečilo znatno izboljšati svoje življenjske pogoje v za- poru. Od časa do časa so se ce-o zabavali v mestu. To afero so povsem po naključju odkrili pred mesecem dnL Prav v hipu, ko se je neki detektiv pripravljal, da bo zapustil znani nočni lokal, v katerem je šampanjec tekel v potokih, je opazil neki par, k; je odhajal na plesišče, da bi zaplesal rockn roli. Detektiv ni verjel svojim očem: ta nemški »Elvis Presley« ni bil nihče drugi, kot eden izmed njegovih starih »klientov«, znani goljuf, ki bi moral presedeti v zaporu še dve leti. Brž ko je orkester nehal igrati in sta goljuf in njegova plavolasa partnerka sedla v baru, je detektiv pristopil k njima in začel spraševati. Goljuf ni ničesar tajil. Priznal je, kaj se je dogajalo v niirnberškem zaporu. Odkril mu je, kako je prišlo do tega, da pije šampanjec s plavolaso lepotico v razkošnem nočnem lokalu, namesto da bi spal na slami r jet-nišnici. Vendar pa goljufu ni bilo treba oditi iz zapora, da bi se lahko prijetno zabaval in pil. Takoj po uradnem zapiranju jetnišnice so moderno jetniško kuhinjo spremenili v bar in restavracijo, v kateri so obsojenci lahko dobili izbrana jedila, francoska vina, angleški whisky in havanske cigarete. Upravnemu odboru jetniške-ga »hotela« je predsedoval Hans Miiller, goljuf, ki ga poznajo skoraj vse evropske policije. Ta odbor je ob denarni odškodnini »odobraval« odhod v mesto čez dan ali ponoči. Z dohodkom od teh taks je odbor podkupoval jetniške paznike. Detektiv je bil presenečen, ko mu je goljuf dal ključ od jetnišnice, ki ga je dobil od paznika, da bi po izletu v mesto lahko šel nazaj v zapor, ne da bi vznemirjal stražo. KDO JE UBIL ILONO FABER? Na Dnaaa in v vsej avstrijski jav-uaati je vzbudila veliko vznemirjenja vest o uboju 21-letne manekenka Ilone Faber, hčerke uglednega radaika v ministrstvu. Morilec je dekle zadušil in zakopal v parku sredi Dunaja. Z obdukcijo so ugoto-vtli. da je bil v njenih pljučih pe-sek, kar pomeni, da je bila še živa, ko jo je morilec zakopal. Pred nekaj tedni so na Dunaju začeli prodajati kriminalni roman, ki opisuje umor mladega dekleta iz sgledae hiše, katere truplo so našli sredi parka v središču Dunaja. Tragična usoda Ilone Faber je zelo podobna dekletovi smrti iz tega romana. Policija skuša s svojim aparatom odkriti zločinca. V ta namen izkoriščajo televizijo, kinematografe in tisk. Prebivalce so prosili, noj policiji takoj sporočo imena ljudi, ki so brali omenjeni kriminalni roman. Po doslej zbranih podatkih je namreč zločinec storil umor pod vplivom TUDI TO SE ZGODI ZAČELA JE PRI SEBI Tisoč in dva dolarja nagrade (okoli 60f tisoč dinarjev) je dobila aradnica Myrthle Deyo od zavarovalne družbe v St. Paulu (ZDA) — v tej atanovi je bila zaposlena — za predlog o racionalizaciji poslovanja v podjetju. Myrthle je predlagala in obrazložila, da je treba ukiniti — nje-delovno mesto. NENAVADNA STAVA Neki angleški brivec se je šel stavit, da bo na hrbtu kamele pre-jeadil 2 in pol kilometra dolgo glavno ulico svojega mesta. Ce ga kamela ae bo vrgla s sedla, bo dobil 50 funtov šterlingov, če pa ga bo, bo moral svojega nasprotnika zastonj briti in striči do konca življenja. ZAKONI ZA MARSOVCE Občinski svet v Golfportu v ZDA namerava uveljaviti z glasovanjem dva predloga, ki naj veljata za marsovce, če se bodo pojavili v tem mestu. Po teh predlogih bodo vsi marsovci morali oddati orožje v mestnem komisariatu in nobeno nenavadno pripravo ne bodo smeli spustiti v mesto. ŠTIRIDESET BREZPOSELNIH OBSOJENCEV Obsojenci, štirideset po številu, v znanem ameriškem zaporu Sing-Si.f so postali žrtve ekonomske krize. Bili so pomiloščeni pod pogojem, da si najdejo delodajalca. Toda zaradi trenutnega povečanja brezposelnosti v ZDA in recesije delodajalca ne morejo najti, zato še naprej sedijo v zaporu. DA BI SE REŠIL NELOJALNE KONKURENCE Lastnik kina v italijanski vasi Tirano se je skušal znebiti nelojalne konkurence televizije s tem, da je ponoči plezal po strehah in s sekiro uničeval televizijske antene. 3 SOBOŠKE PODOBE S TBEMI TODA... Zelo resno in preudarjajoče ae sprehaja ta »psiček« po soboških ulicah in si ogleduje izložbe, zlasti po Kocljevi ulici. Manj ga zanima zelenjava in špecerija, bolj privlačna pa je tudi zanj izložba mesnice kmetijske zadruge, kjer se ponujajo razne dobrote. Tudi skozi odprta vrata rad pogleda. Rad bi si privoščil kakšen posebno sočen komad, TODA ta presneti nagobčnik... Bogata izbira tehničnih predmetov, zlasti radijskih aparatov, električnih strojev in naprav, privablja prebivalce mesta, zlasti še vasi, pred izložbe »Tehnoprometa«. Najbolj privlačna je izložba takrat, ko je televizijski prenos televizorja v izložbi. Tudi hladni dnevi niso ovira, čeprav bi radi gledali televizijo kar doma, TODA te presnete cene... Dolga vrsta gospodinj pred prodajalno mlekarne je bila ob prvem maju izredno dolga. Gospodinje so pač pekle in pripravljale za ta praznik marsikatero dobroto, mlekarna je prodajala in prodajala in bi ji bilo kar prav, če bi vsak dan imeli tak promet kot te dni pred tem delavskim praznikom. Prav tako je bilo tudi pred novim letom in še ob katerem prazniku, TODA vsak dan ni praznik... Najdražji nogometni klub na svetu Španski nogometni klub »Real Madrid« je zbral v svojih vrstah 11 igralcev, ki veljajo na svetovni nogometni profesionalni borzi 300 milijonov dinarjev. To je v resnici edinstvena zbirka nogometnih mojstrov, s katerimi se ne more ponašati noben klub na svetu. Najdražji od vseh Realovih movanjuzacup evropskih prvakov ima tudi največji in najbolj razkošni stadion v Evropi, ki sprejme 120 tisoč gledalcev. Stadion je 10 km od Madrida in ima poleg igrišča še športno bolnišnico, športno gimnazijo, krojaško delavnico, brivski salon, kopalni bazen itd. POMEMBEN JUBILEJ (OB 120 LETNICI VARAŽDINSKE ČITALNICE) V preteklih aprilskih dneh je minilo 120 let od ustanovitve »Ilirskog čitanja društva« v Varaždinu. Skozi varaždinske šole »o šle med tem generacije vzhodnoštajerskega dijaštva. Ta srednješolska mladina je z upom in strahom spremljala vsak najmanjši narodni migljaj: nosila z narodom vso bol predmarčnih dni, delila z njim vso radost ilirske zamaknjenosti, pa čutila z njo vso gorje porevolucijskih let — dobo »Bachovih huzarjev«. Zato ob tej obletnici obudimo spomin na one Slovence, ki jim pripada častno mesto v varaždinskem, ali celo v splošno hrvaškem kulturnem okolju. Prvi dokument o hrvaških biblio--kah imamo iz Dubrovnika že v 15. loletju. Prvo večje žarišče biblio-k je, kot pri Slovencih, treba iska-i pri cerkvah in Samostanih. V 16. loletju je bila na Hrvaškem najdlje urejena biblioteka v lepoglav-kem samostanu pavlinskega reda. tem stoletju sc pojavi tudi domači zrn* za biblioteko — »knjižnica«. začetku 17. stoletja se osnujejo na Irvaškem prvi samostani jezuitske-i reda (Varaždin 1634), ki začnejo rž ustanavljati knjižnice. Vodi jih daj že posebni knjižničar »pater ibliothecarius«. V dobi narodnega preporoda (ili-zem) dobijo knjižnice, ki se poja-ijo pod imeni »Ilirskog čitanja dru-evo« (Varaždin), »Čitateljstveno 'ruštvo slaveno ilirsko« (Karlovac), Društvo Čitatelja ilirskih« (Križev-i) in »Ilirska čitaonica« (Zagreb), esto narodni značaj. Docela narod- 0 obeležje pa jih odlikuje v 60 letih preteklega stoletja, ko se zač-iejo snovati — kot na Slovenskem turodne čitalnice — prve ljudske ;>učke) knjižnice: Vukovar (1860), raljevica (1861), Nova Gradiška 1 871), Jastrebarsko (1872), Osijek 1878). čas pred varaždinsko narodno čitalnico Doba ilirizma je močno razgibala se sloje hrvaške družbe. Grof Jan-o Draškovič je 1855 pisal očetu hrvaškega ilirizma dr. Ljudevitu • aju: »Moja stara fželja je, da se stanovi »Znanstveno društvo«, ki bi moglo koristiti jeziku in pravopisu. Brž ko se vrnem, se morem s teboj in z drugimi razgovarjati. Prav bi bilo, ako se ti do tedaj z drugimi poštenimi in pametnimi rodoljubi o tem pogovoriš«. Nekaj mesecev kasneje (30. julija 1835) je Gaj objavil v »Danici« članek v smislu Draškovičevih idej »Nekoja društva slavjanska kao sredstvo narodne izobraženosti« in temu je v avgustu sledil drugi članek »Društvo prijatelja narodne izobraženosti ilirske«, kjer pravi med drugim, da so sredstva, s katerimi bi se mogla razširiti prava izobrazba ilirskega naroda, dvojna: 1. znanstvena izobrazba članov, 2. zbiranje knjig in rokopisov, ki se tičejo hrvaškega naroda. Vse to poteka v cilju, da se osnujejo ilirske knjižnice in nacionalni muzeji. Varaždin — ki je v začetku narodnega preporoda (1835—1848) igral najvidnejšo vlogo med hrvaškimi mesti — je leta 1836 stavil hrvaškemu saboru predlog, da se osnuje »Društvo za uzgajanje narodnega jezika i literature u Zagrebu«. To bi naj bil nekak začetek kasnejše »Ju-goslavenske akademije znanosti i umjetnosti u Zagrebu«. Vlada, ki bi naj ta predlog potrdila, je z odgovorom zavlačevala. Goreči Ilirci so hoteli to misel za vsako ceno uresničiti; oprijeli so se tedaj tudi enostavnejše oblike: začeli so ustanavljati čitalnice — društva, ki jih je smelo dovoliti tudi mestno glavarstvo. Čitalnice so v tej dobi edine sposobne javno združevati odtujeno meščanstvo, s pomočjo narodnega gledališča in javnih nastopov pa buditi narodni ponos. Prva taka ustanova »Ilirskog čitanja društvo« je mogla nastati najpozneje v začetku leta 1838 v Varaždinu. Pismo, ki ga je pisul hrvaški politik Dragojlo Kušlan iz Varaždina dne 23. febr. 1838 dr. Ljudevitu Gaju v Zagreb, prikazuje čitalnico že kot notranje zgrajeno ustanovo z 80 člani. Prav tako je čitalnica že tedaj naročala »Ilirske Novine«, »Serbske Novinc«, »Ost und West Bliittcr«, imela Stulijev slovar, Babukičevo in Berličevo slovnico. Izposojanje knjig je potekalo že v današnjem smislu. Kdo je ustanovitelj varaždinske čitalnice? Osnoval jo je v skladu z Draško-vičevimi idejami varaždinski notar Metel Ožegovič — narodnjak, ki se je vso predmarčno dobo na saboru v Požunu (Bratislava) požrtvovalno boril zoper madžarizacijo hrvaških šol, v revolucijskem letu 1848 pa na saboru kraljevine Dalmacije, Hrvat-ske in Slavonije zanosno pozdravil edinega delegata iz Slovenije dr. Stefana Kočevarja iz Središča. V svojem pozivu 15. januarja 1838 piše Ožegovič: »Cilj pako ovog Društva če biti, što najviše Slavjanskih, ko-je sebi srodnih Novinah, najmre Ilirskih i Serbskih, kakono i Čeških deržati«. Zvesta ilirski ideji je čitalnica mogla, ob veliki denarni podpori članov kupovati vse važnejše knjige in časopise slovanskih narodov. Med predplačniki Vukovih srbskih narodnih pesmi (1844) se nahaja »slavna čitaonica« v Varaždinu. Leta 1839 je prišlo do preosnove čitalnice. Pravila, ki jih je sestavil društveni tajnik, gimnazijski profesor Henrik Hergovič, so med drugim do- venskega dijaštva: Jernej Ci-ringer (iz Hoč pri Mariboru), Martin Strajnšak (Videm ob Ščavnici), Jurij Korošec (Videm ob Ščavnici) — so sopotniki v šolskem letu 1837/38. Celih deset let pred njimi bodi Anton Kreft iz Grabonoša (Videm ob Ščavnici). Kot sošolca se družita Jakob Holc (iz Ljutomera) in Franc Muršič (iz Branosla-vec pri Ljutomeru), v času či-talniške reorganizacije 1839— 1810). Matija Reich (kasnejši taborski govornik Božidar Raič) pa ob kvartanju zabava pustolovca Toma Trstenjaka in Jakoba Svetonjo, (oba iz Vidma ob Ščavnici). Morda v samoti si »belijo glavo«: Blaž Terman (iz Miklavža pri Ormožu), Ivan Vinkovič (iz Dedonec pri Radgoni), Ivan Aleksander Simonič (iz Ivanjkovec), Matija Šinko, Lovro Herg in Matija Kosi (iz Središča), Ignacij Greiner, Ivan Korada, Franc Holub, Jurij Žabot in Josip Vajs. To je le nekaj onih dijakov, ki jih je mogla varaždinska čitalnica — v nasprotju s šolo, tedaj docela latinsko ali morda celo madžarsko orientirano — zares nacionalno vzgajati ali pa ilirsko prevzgojiti. Po reformi šolstva 1849 je varaždinska gimnazija spadala pod graško namestništvo; zato se je število Slovencev sedaj še povečalo. Imetfa slovenskih učiteljev in profesorjev: Marko Grošelj, Ljudevit Tomšič, Da-, vorin Trstenjak, Ivan Macun, Slikanica »MRKI« izostala zaradi nepredvidenih tehničnih ovir. Ivan Vinkovič, Sebastijan Žepič, Fran Bradaška, Janez Trdina, Luka Zima, Josip Zitek, Matija Valjavec, Fran Erjavec, Ivan Tušek, Valentin Mandelc, Božidar Flegarič, Josip Križan. Josip Stare, Fran Celestin, Ivan Beniger. Franjo Marn, Avgust Musič, Franjo Magdič in Mijo Vamberger — bodo ostala v zgodovini hrvaškega šolstva zapisana z zlatimi črkami. V dobi absulutizma (1851 — 1868) je čitalnica, sedaj že pod imenom »Dvorana«, životarila. Nemškutarstvo, ki se je močno usidralo v Varaždinu, je trgu dajalo nemški značaj. V borbi z nemško »Kazino« je »Dvorana« častno zmagala: njen predsednik Ivan Kohl organizira vrsto predavanj srednješolskih profesorjev o aktualnih narodnih vprašanjih, koncerti hrvat-skega pevskega društva »Vila« (ki je bilo pod okriljem »Dvorane«) so bile največje manifestacije slovensko-hrvaške vzajemnosti v času stare Avstrije- Po prvi svetovni vojni je napredna jugoslovanska omladina ustanovila v Varaždinu »Grad-sku-pučku knjižnicu«, vendar je do 1. 1945 knjižnica v glavnem životarila. Danes ima »Gradska knjižnica« preko 31.000 knjig; zbrala je v glavnem vse jugoslovanske časopise in revije (Novine Ilirske, Vijenac, Savre-menik, Jugoslavenska Njiva, Nova Evropa, Srpski književni glasnik, Matica Srpska, Ljubljanski Zvon, Knjige Matice Slovenske, Hrvaške Matice, Naše pravice itd.). Varaždinska čitalnica je v času svojega obstoja izvršila veliko politično, nacionalno in kulturno poslanstvo pri prebujanju narodne zavesti Medjimurja in Vzhodne Štajerske. To pa- je vsekakor dovolj, da se je spomnimo ob 120-letnem jubileju. ZMAGO VRBNJAK POMURSKI VESTNIK. 8. maja 1958 O asov in verjetno sedaj tudi najboljši igralec na svetu je Di Stefano, ki je »vreden« 70 milijonov dinarjev. Njemu sledi Coppa, ki »stane« 60 milijonov, Gento 30, Joseito 15 milijonov in drugi. »Real Madrid«, lanski zmagovalec in letošnji finalist v tek- ločala, da morejo obiskovali čitalnico tudi dijaki varaždinske gimnazije. Nekateri gimnazijski profesorji, kot že imenovani Hergovič — ilirec, ki je 1838 poslal Oroslavu Cafu (tedaj teologu v Gradcu Katančičevo »Cvitje« in Vitezovičevo »Odi-ljenje Sigetsko« — prične prvi med hrvaškimi profesorji poučevati ilirski t. j. domači jezik. Hergovič je poleg Metela Ožegoviča najzaslužnejši za dvig narodne zavesti v Varaždinu, saj je Varaždin med prvimi hrvaškimi mesti, ki skuša uradno uvesti Gajev pravopis. Ta Hergovič je bil učitelj prav v času, ko so varaždinsko gimnazijo obiskovali mnogi Slovenci. Slovenci v Varaždinu In na Hrvaškem Bili so časi, ko je mogel mimo varaždinske gimnazije le redko kateri izobraženec Vzhodne Štajerske. Središčani, Ormož, Ljutomerčani so pošiljali že izza 17. 'stoletja svoje sinove skoraj brez .izjeme v varaždinske latinske šole. V počitnicah so se ti dijaki vračali domov s kajkavskimi knjigami. Dela kajkavskih piscev Tita Brezo-vačkega (»Matjaž Grabancijaš dijak«), Matije Jandriča in razkričana knjiga Štefana Fuč-ka niso bila nobena redkost. Na domu Božidarja Baiča pri Tomažu (blizu Ormoža) je bila, kot sam pripoveduje, cela omara polna kajkavsko-hrvaških knjig. V času največjega razmaha varaždinski čitalnice (1858— 1848) je na tamkajšnji gimnaziji študirala cela plejada slo-