Huialt'tiitorisprefa ВМ t.l5 ИдГдшапкпБо^е Verlag and SchrlfUeitimg: Klageniurt, BismarcJtrlag 13, РовМтЛ lift > Ввви*ч»гв4« (im wr*u» »ЛНмг) monatUeh 1Ш Ij- StoeteUgebttlir A.bbesteUune«B der Zeitunc Mr dan MmmA wtrd« mar #chriftli«h and bw Ua *. #м leedendtn Monat# angeaommen Nr. 82. Kralnbury, dem 26. April 1944. Stolna cerkev v Ronena bombardirana Nova mojstrovina zračnih gangsterjev - London: Porušenje le geslo časa Pariz, 25. aprila. V noči na 19. april so Angleži izvršili terorističen napad na Rouen. Gangsterski letalci so po znanem vzorcu odvrgli bombe kar tjavdan na mesto in zadeli tudi stolno cerkev Notre Dame; znamenje Normandije je bilo težko poškodo-v«no. Ko se je Francija od let^ po t_e_dmh že stokrat očitovala v najtemnejših poglav-jih te vojne, kakor v Cassinu, Florenci, Aach-nu, Niirnbergu itd. Temu, ki bi še vedno dvomil o namernosti te angloamerikanske uničevalne opojnosti, bo menda sedaj enkrat za vselej odprlo oči stališče londonskega večernika »Ewening Standarda«. Tam poziva major Oliver Ste- Tiainloblie zmede in grozovite omamljenosti wart vlado, naj vendar z nedvoumno izjavo zooet znašla v urejenem življenju, je stala enkrat za vselej odpravi tiste zadnje po- naiurei začudena in zavzeta pred kar ne- misleke, ki tu pa tam še v Angliji povzroča- poimljivim dejstvom: nepoškodovanim veli- jo kritiko glede porušenja kulturnih sporne- čanstvom svojih kulturnih spomenikov, ki se nikov po bombah zaveznikov. Ce se to ne jim je bil panterjev korak pohoda na Zapa-du neskončno previdno izognil kljub grozovitim, vse obsegajočim bitkam. »Katedrale žive!« ta nadpis je dal takrat v Franciji najpomembnejši časopis »Illustration« celi vrsti slik, in veselje nad rešenimi dragocenostmi nenadomestljive vrednosti je izzvenelo v teh besedah natančno tako čutno kakor začudenje zaradi nepričakovane obzirnosti nemške oborožene sile. Izmed visoko kvišku molečih katedral pa je bila ena, katero rešitev je celo zaslepljenega francoskega šovinista prisilila do spoštovanja pred vedenjem nemških vojakov: stolna cerkev v Rou-enu. Ko so bili segali zublji plamenov in uničenja že po tem krasnem spomeniku gotike, z njegovim 150 metrom visokim zvMi-kom in 25 dragocenimi kapelami, so bill nemški vojaki tisti, ki so sredi boja tvegali svoj« življenje, da so rešili uničenja to ка-menito spričevalo iz 13. stoletja. Rouenska katedrala, ki so ji петШ fbarb"a®rU jl'^ed^°postaU%r"ev britanske brezvestnosti. Ironija zgodovine je hotela, da ie bivši zaveznik - ki so mu nepoucljivi še vedno naklonjeni — uničil ravno to zgradbo, pri kateri je bil sovražnik dokazal svoje neskončno spoštovanje do kulture. Toda bombe anglo-amerikanskih letalcev, ki so sedaj porušile to krasno zgradbo, niso padale po pomoti a\i slučajno V njih se dokumentira miselnost do kulture Zapada, ki se je sedaj Zopet terorističen napad na Jugovzhodu Oberkommando der Wehrmacht je dne 22. aprila objavilo: V prostoru pri Sebastopolu in ob spodnjem Dnjestru smo zavrnili krajevne napade Sovjetov in razbili z zdruzenim topniškim ognjem znova nared stoječe čete. V vzl^dnl Bukovini, med Karpati in ^догпцгп Dnje-Sirom so lastni napadi v trdovratnih bojih pridobili sveta. Močni odredi nemških b^nih letal so v pretekli noči z dobrim uspehom napadli železniške naprave v Velikijem Lu-kiiu Jugozahodno od Narve so spodleteli ponovni napadi boljševikov na naše novo-pridobljene položaje. i. x v mostišču pri Nettunu smo odbili več kiml sovražnikovimi zgubami. l«^^ni ^ron ti so udarna krdela ob jadranski ah pognala tri sovražne oklopnjake i nj posadkami vred v zrak. Severnoameriški bombniki so dne la, ne da bi imeli razgled na tla, napadli vec mest v Jugovzhodni Evropi, zlasti BukaresW. Nastale so škode in zgube ljudi. Sile nemške in romunske zračne obrambe so odstrelile 19 sovražnih letal, večinoma štirimotorne bombnike. Nekaj britanskih letal Je v pretekli noči odvrglo bombe na prostor v K6lnu. zgodi kmalu, izjavlja ogorčeno, so vrhovni poveljniki za invazijo zaveznikov v nevarnosti, da bodo morda moteni v izvršitvi celotnega načrta po »kakšni fatalni obzirnosti«. »Porušenje .je geslo časa«, nadaljuje »Oliver Stewart«, fiieto rs»eno, аМ s« »tem sedet« stoln« cerkve, kavarne, templji, ali tovarnek Po rouenskem primeru naj svet presodi, ali smo mi ali naši nasprotniki poklicani bojevniki za kulturo človeštva. „Bospor - romunska reka" Ankara, 25. aprila. S kakšno zločinsko za-nikrnostjo se uporablja amerikansko zračno orožje, se vidi ponovno iz dogodka, ki se je v teh dneh pripetil v Turčiji. Zadnjo nedeljo je prisilno pristal neki amerikanski bombnik pri Sili na obali Cmega morja, ne daleč iz izhodišča v Bospor. Posadka sesto-ječa iz 8 mož, je bila radi internacije pripeljana v Ankaro. Amerikanski letalci so mislili po prisilnem pristanku, da so še vedno na romunskem ozemlju in so v razgovoru zamenjali Turčijo z Romunijo. Potrebno je bilo potrpežljivo nagovarjanje od turške strani, da so bili amerikanski letalci prepričani! da Kpnstantinopel (Carigrad) ni identičen s Konstanco in da Bospor ni romunska reka. Itlein$ki lelaski oddHki bombardirali BrKlol Uspešne pomorske bitke pred angleško obalo - 200. zmaga majorja Baera Oberkommando der Wehrmacht je dne 24. aprila objavilo: V prostoru pri Sebastopolu so Sovjetl včeraj napadli z močnimi silami z uporabo številnih oklopnjakov in bojnih letalcev. Naše čete so si po trdih bojih priborile popoln obrambni uspeh in uničile 57 oklopnjakov. Nemški lovski in bojni letalci so sestrelili 27 sovjetskih letal. Zaščitna vozila nekega nemškega konvoja so na morju zapadno od Sebastopola zbila šest sovjetskih bombnikov. V hudih obrambnih bojih zadnjih dni se je posebno odlikovala divizija protiletalskega topništva, ki ji poveljuje Generalleutnant Pickert. Uničila je v razdobju od 8. do 23. aprila 105 sovražnih letal in 82 oklopnjakov. Med Karpati in med gornjim Dnjestrom je pridobil napad nemških in ogrskih čet zopet sveta kljub trdovratnemu sovražnemu odporu. Protisunke boljševikov smo zavrnili. Jugozapadno od Narve Je bilo brez uspeh« več sovražnih napadov. Pri nekem napadu sovjetskih bombnikov na nemški konvoj pred norveško obalo smo sestrelili 40 sovražnih letal, od teh 37 v zračnih bojih in tri po zaščitnih vozilih vojne mornarice. V mostišču pri Nettunu smo razbili z združenim topniškim ognjem po oklopnjakih podprt nasprotnikov sunek jugovzhodno od Aprilije. S presenetljivim napadom enot nemške vojne mornarice na luko v Anziu smo potopili eno korveto, torpedirali en par-nik in povzročili obsežne škode na pristaniških napravah. Na jadranski obali so vdrla udarna krdela v sovražnikove položaje, uničila več oporišč in prizadela nasprotniku zgube Nemški brzi čolni so v minuli lioci potopili pred angleško obalo nek parnik srednje velikosti in v trdem boju z britanskimi ru-šilci in brzimi čolni težko poškodovali nek sovražen čoln. Dne 24. aprila zarana so lahke nemške pomorske bojne sile prisilile na morju pri Cherbourgu več skupin britanskih brzih čolnov k boju. Dva sovražna čolna je topništvo zadelo v polno, pri enem izmed njih so opazovali, kako se je potapljal. Severnoameriški bombniki so dne 23. aprila napadli več krajev v prostoru Wiena. Zlasti v Wiener Neustadtu so nastale škode in zgube ljudi. Po nemških in ogrskih lovcih ter po proti letalskem topništvu smo uničili 31 sovražnih letal, večinoma štirimotorne bombnike. Pri sunkih skupin sovražnih lovcev proti Za-padni in Jugozapadni Nemčiji ter nad zasedenimi zapadnimi ozemlji smo sestrelili deset sovražnih letal. V zadnji noči sta bila cilj napadov britanskih bombnikov obrežje ob Vzhodnem morju in mannheimski prostor. Sestrelili smo šest sovražnih letal. Major Baer. Gruppenkommandeur v nekem oddelku lovskih letal, je izvojeval v boju z britansko-severnoameriškimi letali svojo 200. zračno zmago. Močni oddelki težkih nemških bojnih letal «0 izvršili v pretekli noči strnjen napad na Bristol, kar je povzročilo obsežne požare in velika porušenja. Zedinjene države ho№o obdr/ali oporKfa Priznavajo namere ugrabljenja - „Podlaga za varnost Zedinjenih držav" Višek nesramnosti Lizbona, 25. aprila. Namen Zedinjenih držav, da tudi po končani vojni vsekakor ob-drže po amerikanski armadi na ozemlju zaveznikov opremljena oporišča in utrdbe in jih vzlic pogodbam ne Izpraznijo več, je sedaj, kakor poroča »New York Times«, izrecno potrdil tudi guverner države Ohio, Bricker, nekemu vodečemu .politiku Zedinjenih držav in kandidatu za predsednika v govoru, ki ga je imel v New Yorku pred klubom Union • Liga. Ta oporišča predstavljajo, tako )e izjavil Bricker, »absolutno podla-ao za bodočo varnost Zedinjenih držav.« Med sedanjo vojno so imeli dovolj prilike, sDoznati vojaško vrednost takih oporišč. Zakon nacionalne previdnosti zahteva, da uveljavljajo Zedinjene države svoje pravice do ' , ' '___»niožVih nanrav tudi v bo- Stockholm, 25. aprila. Anglo amerikanski vseh oporišč in ?da^p^e- zastrahovalni napadi na Evropo povzročajo doče, čisto vseeno, ) Ameriko popolnoma po volji zasnovateljev najtežje prečijo vsako možnost napada na AmeriKO. zgube med prebivalstvom zasedenih oze- Bricker je rekel, da je taka poiitiKa op melj, čeprav bi plutokracije rade prikazale rišč popolnoma v skladu s tradicijami UbA. te narodnosti kot svoje zaSčitence in zaveznike. Praktično pa se niti najmanj ne ozirajo na nje in ze s tem vzpodbujajo boljševiki, ki se tudi tukaj kakor drugod nadejajo, da bodo uživali koristi barbarskega vojskovanja »vojih zapadnih »zaveznikov«, ker špekulirajo na to, da bodo po razpoloženju, ki naraste zaradi bombardiranja proti Angležem in proti Amerikancem, ostali samo Sov-jetom naklonjeni občutki in da se bodo mor Pristavlja, da ni to nobena »totalitarna ali imperialistična' častilakomnost«, če si zasi-gura Amerika strategična oporišča na svetu, čeprav se zdi, da so po danes običajnih pojmih glede daljave ta oporišča še ze-Ip oddaljena. Treba je računati s tem, da se bodo spričo vedno bolj razvijajočih se hitrosti letal in Izgradnje letalstva ta oporišča pozneje enkrat sploh približala na daljavo nekaj ur od Zedinjenih držav. Ona so po- da pozabili njihovi lastni zločini. Tega se tem straž-e USA v hitro razgibajočem se sve boje tudi v Londonu in zaradi tega zopet en- - —f" "»ne- krat hinavsko izjavljajo, da »obžalujejo, hude zgube, ki so po zračnih napadih na primer morale nastati med francoskim prebivalstvom. Ampak ni dovolj tega, Angleži ie predrzno trde, da se je francosko prebivalstvo dalo po angleških letalcih pomoriti s stoičnim mirom, da, naravnost z navdušenjem, Švedska poročila Iz Londona si upajo pripovedovati Švedski javnosti, da so Pari-žani še pred nedavnim tako rekoč pozdravili opustošenja, ki »o jih napravili Angleži т njiboyih domovih. ^ tu. Hkrati je Bricker z vso jasnostjo inapo-vedal, da nameravajo Zedinjene države %* htevati za^e tudi po njih zasedene otoke na Pacifiku, če tudi jih posedujejo zavezniške države. Ameriški vojaki, tako je izrecno ugotovil, niso zavojevali otokov na Pacifiku zato, da bi jih pri bodočih mirovnih konferencah pri razpravni mizi z Imenitno kretnjo zopet opustili. Sicer bodo posestna vprašanja nekaterih izmed teh otokov nujno predmet diplomatskih »sporov«, toda Zedinjene države le pri razpravni mizi ne bodo dale opehariti. Preko avoj« vojaške vrednosti bode t* otoki in oporišča, tako je pristavil amerikanski guverner, prispevali tudi k temu, da pomagajo Zedinjenim državam, razvijati nova trgovska pota, in jim dmogočijo^ zaščititi svoje prekomorske zveze. Ta oporišča se tudi radi tega ne dajo otujiti, ker prldrže sedanje in nameravane bodoče prometne linije Amerike po vsem svetu. Ta glas iz USA, ki ne izhaja od kakega po-ijubnega človeka, bodo v Londonu vzeli s posebno pazljivostjo na znanje. Onemoglim Britancem ne preostaja nič drugega, kakor da s stisnjenimi pestmi v žepu In škripajoč z zobmi nemo trpe vedno bolj odkrite besede svojega stričnika tam preko velike luže o njegovih namenih dedovanja. Saj Churchill in tovariši niso hoteli drugače, ko so Podnetili vojno In pozvali Zedinjene države иа pomoč, kar je moralo nujno povzročiti tudi predajo emplra. Nova kršitev mednarodnega prava po Britancih *erUn, 25. aprila. Malo ur po potopitvi ne )^ega parnika švedskega Rdečega križa so Britanci z uničenjem španskega parnika »Jo-se Illuaco«, ki se je dogodilo v četrtek popoldne po osmih britanskih letalcih, vnovič zakrivili kršitev mednarodnega prava. Jas-"o označeni španski parnik nI bil samo bombardiran, ampak Iz najnižje višine napaden 'udi s krovnim orožjem Nič več židovskih trgovin na Ogrskem Budimpešta, 25. aprila. Minister za trgovino in promet je na podlagi vladne pooblastitve Iz naredbe o ugotvljenju židovskega premoženja odredil takojšnjo zatvoritev vseh židovskih trgovin. V smislu odredbe pride istočasno z zatvoritvijo trgovine tudi vsa zaloga robe pod zaporo. Nadalje je honvedski minister v neki v petek izišli naredbl odred-dil, da se morajo takoj oddati vsi v judovskem okraju nahajajoči »• radijski sprejemniki. 4. Jahrga'ia: Pravosodje pri banditih vH. Krainburg, 25. aprila. Zakoni vseh kulturnih narodov spoštujejo vsakemu človeku prirojeno čustvo ljubezni do njegovih najbližjih sorodnikov. To je slučaj tudi pri kazenski zakonodaji. Ta zahteva navadno od vsakega popolnoma pravilno v primerih hudih zločinstev, da pomagajo sodnim oblastim, odkriti zločinca. Zamolčanje dejstev je kaznivo. Izjema so najbližji sorodniki zločincev: starši, otroci, mož, žena, bratje in sestre. Nemške oblasti na Gorenjskem, ki se bojujejo zoper banditstvo, kaznujejo neprijavljeni e sploh le zelo redko. Ce morajo oblasti tu pa tam preseliti nekaj banditom prijaznih rodbin, prav za prav to ni kazen, ampak popolnoma naraven in absolutno potreben ukrep, da se izpraznijo škodljiva oporišča banditov. Popolnoma drugače, nečloveško in proti-naravno ravnajo komunisti z neovaditeljl. Sovjetski državi je ovajanje vseh »sovražnikov naroda« (t. j. komunizma) brez sleherne izjeme, brezpogojna dolžnost vsakega« državljana. Kot enega izmed največjih junakov Sovjetske zveze smatrajo desetletnega dečka Pavlika Morozova, čegar »junaški čin« je bil v tem, da je denunciral svojega lastnega očeta kot »narodnega sovražnika« In povzročil njegovo usmrtitev. Oče Pavlika Morozova se ni udejstvoval kot protlrevoluclonar; zabavljal je samo čez komunistični režim v krogu svoje družine in prijateljev, ker so mu, kakor vsem ruskim kmetom, ugrabili vse njegovo imetje in ga prisilili k delu v kolhozu. Enkrat je pretepel svojega desetletnega sina Pavlika, ki je bil nespodoben in razposajen dečko. Da se maščuje nad očetom, je šel potem Pavllk h GPU (zloglasni sovjetski politični policiji) in ovadil očeta z vsemi njegovimi sogovorniki. GPU je vse zaprla in usmrtila, Pavlika pa so proglasili za junaka Sovjetske zveze. Dobil je novo obleko, bombone, njegove slike so Izšle v vseh sovjetskih časopisih, v šolah so ga komunistični učitelji poveličevali kot zgled zavestnega boijševiškega fanta. Pozneje, ko je Pavlik, vzpodbujen po teh odlikovanjih, začel Izvajati ovajanje kot poklic in postal šiba božja svoje vasi ter so ga končno ogorčeni kmetje ubili, mu je sovjetska vlada postavila spomenik v njegovem rojstnem kraju. To pristno boljševiško miselnost so si v polni meri prisvojili Titovi banditl. Pred nami leži objava okrožnega komiteja pri KPS v Afllingu, ki naznanja, da je 13. L t. 1. »varnostna obveščevalna služba v jeseniškem okrožju« ustrelila dezerterja Iz partizanske vojne, približno 38 let starega Johanna Tro-jerja, kakor tudi njegovo mater. Johann Tro-jer je bil, tako pravi objava, novembra 1943. leta pobegnil iz taborišča partizanov in le-to Izdal nemškim oblastim; nato je začel,.čisto javno organizirati protikomunistično modro gardo. Kot vzroke za ustrelltev Trojerjeve matere navaja objava tole: »1. ker je prikrivala svojega sina, dezerterja Iz naših vrgt, 2. dopustila, da so se na njenem domu vršili sestanki gestapovsko plavih rabljev.« Iz citirane objave same se poda, da umor- , jeni Johann Trojer nI bil Izdajalec, ampak zvest sin svojega naroda. Kakor mnogo drugih je prišel prvotno, ker ga je zmedla zahrbtna propaganda, z odkritim srcem k partizanom OF misleč, da je tem v resnici blaginja naroda pri srcu. Ko je pa bil pobliže spoznal vodje partizanov in življenje v njihovih taborih, mu je bilo kmalu jasno, da se ljudje pri OF ne bojujejo za osvoboditev, ampak za predajo svojega naroda komunistični internacionali in za njegovo raznarodovanje ter da so za to največji in najnevarnejši sovražniki slovenskega naroda. Nato je zapustil vrste Izdajalcev in začel organizirati plavo gardo, da se bojujejo proti onim. Nastopal je »čisto javno«, toraj popolnoma v svesti si pravičnosti svojega dela ia zato so ga ubili Titovi banditl. Se značilnejši so razlogi za ustrelltev Trojerjeve matere: skrivala je svojega sina zerterja In dopustila, da je sprejemal v njenem stanovanju svoje, enako misleče prijatelje. Kako bi morala In mogla stara žena, tudi če bi hotela, onemogočiti svojemu sinu, da stanuje v njeni hiši, ki je bila pač tudi njegova. In sprejema svoje prijatelje? Seveda ne s silo. Torej bi morala ona Iti po bandit*, da bi ubili njenega sina I In ker tega ni storila, ker nI bila nečloveška, ampak norma), na, ljubeča mati, je po mnenju Titovih »osvoboditeljev naroda« zaslužila smrtno kaze«. Ali je še treba prepričevalnejšega dokaza za to, da je v vodstvu »narodne osvobodila« vojske« docela prepojeno s komunistične boljševiško mentalnostjo in popolnoma tuj« boljšemu delu slovenskega naroda, ki se priznava vendar h kristjanekl veri ia h krščanski morali* Stran 8. — it«T. S2. KARAWANKEN ■ O T B Sreda, 2в. aprila 1944« €< Shigemilsn; »IVemOfa bo zmagala« Izjava iaponskega zunanjega ministra predstavnikom nemškega tiska Tokio, 25 aprila. Ustanoviti čim največje sodelovanje z našimi zavezniki iz trojnega pakta, je nespremenljiva osnova Japonske zunanje politike, je izjavil Mamoru Shige-mitsu v nagovoru, ki ga je imel na predstavnike nemškega tiska, ko jih je v sredo sprejel v Tokiu. »Japonska in Nemčija sta — čeprav biografično daleč ločena — po svojih Idealih in ciljih istovetna. Mi imamo isti cilj in se bojujemo vsak na svojem bojišču proti skupnemu sovražniku. Ta skupna stvar združuje Japonsko in Nemčijo v nedeljivo celoto, in ta edinost daje nam obema absolutno gotovost, da priborimo našo zmago.« Zunanji minister je posvetil besede najvišjega priznanja sijajnim uspehom nemške armade, zmagi vztrajanja vsega naroda. »Nemčija bo zmagala«, ker mora zmagati. In tudi Japonska bo zmagala, kajti pravica se bo uveljavila. Shigemitsu Je potem opisal naloge Japonske v okviru pakta treh sil in njegov veliki cilj, doseči v velikem prostoru Vzhodne Azije sfero miru in blagostanja. Podčrtal je radostno pripravljenost vseh narodov Velike Azije, da sodelujejo pri tej veliki stvari. Ta se je vidno Izrazila v »skupni resoluciji« v novembru lanskega leta, katere vsebina je nespremljiva politična koncepcija . Japonske. Odločeni smo, da porušimo vse umetne ovire in da začnemo z novo politično enakopravnostjo in gospodarsko vzajemnostjo, ki jo smatramo za kardinalu« glavne poteze mednarodne harmonije. Jasnemu stališču osnih sil Je stavil Shigemitsu na koncu nasproti častihlepne načrte Anglo-Amerikancev, ki stremijo za tem, da bi kontrolirali surovine sveta in njegove prometne ceste ter monopolizirali svetovne trge. Pa še med seboj se ne plašijo, prelomiti svečane obljube, če jim to pride prav v njihove načrte, je izjavil Shigemitsu in poudaril, da so sovražni vojni cilji naperjeni samo na imperialistične razširitve sfere moči in pridobitve svetovne hegemonije. Tako ni nič presenetljivo, da njihovi narodi podvomijo o smislu vojne. - »Vedno smo zahtevali«, je na koncu vzkliknil zunanji minister, »mednarodno pravičnost in stremeli za novim pravičnim redom na svetu. Zares je pravičnost naše stvari tista, ki nam je dala neomajno bazo naše osne edinosti In ki nam podeljuje danes trdno prepričanje, da neomajno verujemo v našo končno zmago«. 113 anglo ameriških letal uničenih Sovjetl med Karpati in zgornjim Dnjestrom vrženi še dalje nazaj - Uspehi pri Narvl Oberkommando der Wehrmacht je dne 23. aprila objavilo; V prostoru pri Sebastopolu, ob spodnjem Dnjestru in v Bukovini so se vršili včeraj le krajevni boji. Nad Krimom so uničila nemška lovska in bojna letala рЛ samo eni zgubi 20 sovražnih letal. Med Karpati in zgornjim Dnjestrom so nemške in ogrske čete v trdih napadnih bojih vrgle Sovjete še dalje nazaj. Sovražni časovne vžigalnike na francosko glavno meslo „Nameravan je bil čim največji pokol}" - Pariško prebivalstvo se zgraža Pariz, 25. aprila. Uradni komunike francoske policije pravi, da so pri napadu v noči na 18. april samo v enem izmed zadetih in čisto opustošenih pariških predmestij ugotovili še 103 časovne vžigalnike, ki so naslednje jutro, ko so bila reševalna dela francoskih varnostnih organov v polnem teku, zapovrstjo eksplodirali in povzročili nadaljnje škode in žrtve človeških življenj. Pariški tisk izraža svojo nevoljo in svoj gnu* spričo te »najrafiniranejše oblike vojne proti civilnemu prebivalstvu.«. »Ti časovni vžigalniki«, tako piše »Echo de France«, »ki jih anglo-amerikanski teroristični letalci mečejo na naše hiše, so očiten dokaz za to, da imajo tisti, ki odrejajo te zračne napade, hkrati tudi željo, napraviti čim največji pe-kolj med civilnim prebivalstvom.« Najnovejši hudi zračni napadi so močneje kakor kdajkoli sprožili tudi v Franciji vprašanje po globljem smislu te vojne. Marcel Deat, ki v svojem uvodnem članku z nadpi-som »Med Huni in gangsterji« znova razgali cilje Sovjetov in njihovih anglo-ameriških pomagačev, o tej priliki opozarja svoje rojake na nevarnosti, ki bodo nastale za Francijo ravno tako kot za ostalo Evropo, če kontinent ne nastopi k skupnemu boju zoper svoje sovražnike. »Masa Francozov«, piše Marcel Deat, »si doslej še vedno domlS-Ijuje, da smo ml gledalci drame, ki se nas le posredno tiče. Ta popolna zmota nad resnico je ena izmed najhujših napak našega naroda, ki nanj Š# vedno vpliva parla- mentarno mišljenje. Toda te tjavdan na naša delavska stanovanja odvržene bombe, bodo trajno močnejše, kakor vsa sovražna propaganda. Gotovo je, da je Francijo zadela globoka bolezen, ki jo lahko ozdravi samo kinirgična intervencija. »Toda«, tako zaključuje Marcel Deat, »ta kirugična intervencija se bo izvršila in nekega dne bode potem tudi končnoveljavne ozdravljeni francoski duhovi.« nasprotni napadi so se Izjalovili. V južnem odseku vzhodne fronte se je v zadnjih tednih posebn* sikazal brandenburški 176. bataljon strelcev, ki ga vodi Hauptmann Wrona. Jugozahodne od Narve so naši napadi v močvirnatem svetu dalje napredovali kljub žilavemu sovražnemu odporu. V Italiji se niso vršila nobena posebna bojna dejanja. Severnoameriški bombniki so 22. aprila v večernih urah napadli več krajev v Zapadni Nemčiji Zlasti so nastale škode in zgube ljudi v stanovanjskih predelih mest Hamm in Koblenz. V težkih zračnih bojih in po protiletalskem topništvu je bilo uničenih 37 severnoameriških letal, večinoma štirimotornih bombnikov. Britanski bombniki so v pretekli noči izvršili zastrahovalne napade na več mfest v Zapadni in Srednji Nemčiji, zlasti so nastale škode in zgube med prebivalstvom v stanovanjskih predelih DOsseldorfa in Braunschweiga. Sile zračne obrambe so uničile pri teh bojih kakoi tudi nad zasedenimi zapadnimi ozemlji 76 britanskih bombnikov. Brza nemška bojna letala so v pretekli noči % dobrim uspehom na,padl# posamezne cilje v Vzhodni Angliji. Pet rušileeT In 166.000 brt izločenih Močni nemšiii bojni odredi so bombardirali Hull - Pridobitev sveta na Vzhoda Podelitev Eidienlauba FUhrerhauptquartier, 25. aprila, fiihrer je 16. aprila podelil das Eichenlaub zum Ritter« kreuz des Eisernen Kreuzes (hrastov list k viteškemu križcu železnega križa) General-oberstu Heinrichu Gottfriedu pl. Vietings-hoffu, zvanemu Scheel, vrhovnemu poveljniku neke armade, kdt 457. vojaku nemške oborožene Sile. Oberkommando der Wehrmacht j# Лп» 21. aprila objavilo: Na bojišču pri Sebastopolu, ob spodnjem Dnjestru in severno od Jasija so Sovjetl včeraj brezuspešno napadali. Med Karpati in zgornjim Dnjestrom so nemške in ogrske čete še dalje prodirale kljub trdovratnemu sovražnemu odporu. Ogrske čete so po trdem boju zavzele mesto Ottinya. Jugozahodno od Narve so se naše čete, H so jih učinkovito podpirali bojni letalci, ubranile mlinih sovražnih nasprotnih napadov in т boju prodirale naprej Iz Italije razen uspešnih p od vzeti) lastnih udarnih čet, pri katerih je sovražnik utrpel visoke krvave zgube, ne poročajo • nobenih posebnih dogodkih Odredi nemških bojnih in bombnih letal so podnevi z dobrim uspehom napadli sovražna oporišča v prostoru pri Lancianu ob jadranski obali in v pretekli noči cilje v mostišču pri Nettunu. Nad italijanskim prostorom smo včeraj sestrelili 12 sovražnih letal. Nemška bojna in torpedna letala so ▼ pretekli noči izvršila hud napad na nek sovražni oskrbovalni konvoj pred severnoafriško obalo. Potopila so na morju pred Alži-rom dva rušilca, štiri tovorne ladje z 29.000 brt ter »BO veliko petr#Ie|sk# Udjo. 13 trgovskih ladil I 103.000 brt, dve veliki ladji za prevoz čet in trije rušilci so bili težko zadeti. Skupine sovražnih bombnikov so podnevi in ponoči napadle cilje v zasedenih ozemljih. V pretekli noči so Izvršila britanska letala zastrahovalni napad nad obmestje Kolna. Nastale so zlasti v stanovanjskih četrtih znatne škode na poslopjih in zgube med prebivalstvom. Cilj napadov posameznih britanskih letal je bil ozemlje državnega glavnega mesta. Sestreljenih |e bilo pri težavnih obrambnih prilikah 12 sovražnih letal. Močni odredi nemških bojnih letal so v pretekli noči bombardirali pristaniško mesto Hull na angleški vzhodni obali. V prostorih, kamor so merili, zlasti v pristaniškem ozemlju, so opazovali več velikih razsežnih požarov in močna razdejanja Ubežniki, ki prihajajo ix Bukovino, poročajo, da so tja vdrle sovjetske čete zasegle vsa živila. Boljševiške čete odvažajo vse žito brez ozira na proteste kmetov In jih spravljajo v Cemovice, da dopolnijo zaloge sovjetskega proviantnega urada. Tudi vse zaloge koruze so zasegli. HANNES PETER STOLP, SREĆONOSN^ POSTELJA DONNE DIANE Urhakar Raehhekuti: MiHaldaulich* Rvman-KerraiponJam, Laipiif C1 »Stari ropar I* godrnja Peter, ki j#f videl v njem malopridnega tovariša osumljenega grofa Kalotaja. »Kako, prosim, gospod Bautz?« vpraša grof Kiš. »Ali sem kai rekel?« poizveduje Peter. »A takol Ampak, gospod grof, bila je vendar vojvodinja tista, ki je trdila, da morajo čebele piti viski, ker je potem strd boljša. To je nekdo pov^al vojvodinji in ta nekdo je to zvedel od vas, gospod grofi« »Potem pa moram takoj govoriti z vojvo-dinjo«, je bil ves iz sebe čebelni človek. »Zdi se mi, tu je neka oseba, ki širi v mojem imenu najgorostasnejSe stvari, samo da bi spodkopala moj ugled v čebelarstvu. Toda tega ne bom trpel, bom že našel tega podleža! Hvala vam, moj mladi prijatelj čebel « Grof Kiš je odvihral iz sobe in šel iskat vojvodinjo. Peter se je veselo smejal in deset minut kasneje se je že odpeljal z avtom iz garaže. Z zasenčenimi lučmi je drsel voz po gozdni poti. »Ustavite tu«, reče Flora pridušeno. »Takoj pred nami je lovska koča.« Peter pritisne za zavoro, da voz pri ustavljanju na noben način ne bi zacvilil. Potem je ugasnil luči. »Pridite!« šepeta Flora, ki je že stopila iz voza. Peter izstopi,, si priveže robec čez obraz In nato se splazita zarotnika naprej. Noč je bila temna, kot nalašč za ljudi, ki nameravajo vlomiti. Nekje )• zaskovlkal čuk. »Groznol« reče pritajeno Flora, In se zdrzne. »Le pogum«, šepeče Peter, »veliki gang-oter Bautz ]• pri vas.« »Tu na cll|u svat« zasika Flora, ko se prikaže iz teme nenadoma lovska hiia. Nobe-no okno nI bilo razsvetljeno. Peter se popraska za ušesom. »O tem si pa Se nisva na jasnem, kako bova prišla v hišo«, reče tiho. Vrata vendar ne moreva vlomiti.« »Za božjo voljo na to še pomislila nisem v razburjenosti«, de Flora vsa prepadena. »Toda morda je kako okno odprto. Napniva nekoliko najine oči.« Nočni prikazni se plazita okoli hiše. »Poglejte! V nadstropju je okno odprto«, se nenadoma zveseli Flora. »Sem že videl«, mrmra Peter v robec, ■ katerim si je zakril obraz. »Samo rad bi vedel, kako naj pridem gor.« »Poskusite splezati po žlebu«, predlaga Flora pritajeno. »To je precej tvegana zadeva«, s« glasi pridušeno izza Petrovega robca. »Žleb se bo zlomil in jaz bom klavrno padel na križ.« Flora pristopi k hiši. »Tukaj je strelovod«, vzklikne. »In ta j« napeljan mimo odprtega okna. Naprej gospod Bautz na delo I« »Vlamljanje sem si pa predstavljal lažje«, meni Peter. »V filmu delajo ti dečki vedno z odpirači, in opazovati jih pri delu je bil užitek, če...« »Presneto«, jezno šepeče Flora, »AH sem morda zato prišla z vami semkaj, da mi boste pripovedovali iilmske zgodbe?« »Menil sem samo«, se Opraviči Peter. »Pripravite se že in splezajte po strelovodu navzgor«, priganja Flora nestrpno. »Ze grem!« godrnja Peter. Z obema rokama o zagrabi za železno vrv in se vzpenja počasi navzgor. Z utripajočim srcem in od strahu razprtimi očmi je zasledovala spodaj Flora plezalno turo svojega zaveznika. In olajšano si oddahne, ko je videla končno izginiti Petra skozi odprto okno. Peter se je znašel v sobi, kjer je bilo temno kot v rogu. S trudom je zatrl sopihanje, ki je bilo posledica napora. »Ti si mi lep vlomilec«, zamrmra po kratkem odmoru. »Se žepne svetiljke ne vzameš seboj. Taka prekleta tema I Ko bi le mogel najti stikalo.« Peter tipa v temo. Otipal je stole, klopi in končno še mizo, okoli katere se je plazil. Nekaj časa je že lezel ob njej, ko je končno le spoznal, da je miza okrogla in da je tekal ves čas okoli nje. Tiho je zaklel in nadaljeval s svojim raziskovanjem. Nenadoma se je ob nekaj spodtaknil in se znašel kakor je bil dolg in širok na tleh, pri čemer je prevrnil nek visok predmet, na katerem je menda stala vaza, ki se je z ropotom razbila. . »Vrag te vzemi!« preplašeno zine Mter. V sosednji sobi se nenadoma prižge luč. In skozi odprta vrata sosednje sobe se oglasi nekdo s piskajočim glasom. »Ali je kdo tukaj?« »Ne!« odgovori Peter ves zmeden, ki *1 je nato iz Jeze nad tem nepremišljenim neumnim odgovorom skoraj jezik odgriznil. Hitro se je dvignil in hotel stopiti v temo za vrati. Pri tem početju pa je prevrnil svetiljko, ki je padla na nekaj, kar je menda bila steklena omara napolnjena s steklenino. Peklenski truSč je bil to, ko so padale črepinje kozarcev po tleh. »Vraga«, sedaj sem vas pa vendar zalotil, Sandor!« so oglasi visoki piskajoči glas. »K viskiju ste se hoteli »praviti! Pridite takoj semkaj« Grof Kalotaj, to je bil namreč možakar z visokim glasom, se je ves tresoč od jeze dvignil s postelje, »i nataknil copate in od-drial preklinjajoč v temno sobo. kjer je domneval, da se je njegov služabnik Sandor spravil nad hiioi bar. Ko n t* pojavU aato „IVe bodite v skrbeh za nas!" Mala skupina novega letnika Reichsar' beitsdiensta sedi prvi dan v skupni sobi. Kakor vsako leto je bil tudi letos grah s slanino sprejemno kosilo. Prve ure zmede, ki nastanejo ob vstopu v vojaško skupnost *o minile. In sedaj sedijo med na pol nabaia-nimi slamnjačami in upornimi omarami, ki nisq hotele obdržati vsebino, pravkar prejeto T oblačilnici, in ob visoko obloženih mizah, vsak pred listom papirja. Ali ni ukazal vodja čete: »Pol ure prenehajte in vsak naj hitro piše domov, kako je dospel, da ne bo mati v skrbeh!« Te preproste besede so zadele v srce. Kako so jo le mogli pozabiti, njo, ki je stala na kolodvoru in postajala vedno manjša, dokler ni bil viden le še bel robec, s katerim Je mahala v pozdrav? Oni so sicer glasno peli ob oknih, toda aid ni imela mati drobne solze in velike skrbi v očesu za velikega dečka, ki te Je ledaj prvič odpeljal od nje stran. »Ne bojte se zame!" tako so pač pisali, ki- kor to store možje v zibajočih se podmornicah ali v valečih se oklopnjakih za topovi, katerih cevi so še vroče od borbe. Kajti oni nosijo sedaj tudi vojaško obleko in govore, morda še podzavestno, isto govorico. Cel6 nekoliko robato, kakor da ne bi vedeli za skrbi, ki so jih povzročili. Ta vez iz prvih dni njihovega službovanja postaja vedno trdnejša. Kmalu pozna mati novo domovino sina tako dobro, kakor da bi jo videla z lastnimi očmi. AH ni že tisočkrat stopala z njim po poti ob jezeru, ki jo ima njen najstarejši tako rad, ali ne pozna vseh njegovih tovarišev, skoraj tako kot da bi bil njen sin? Ali ga ne vidi pri vajah ali kako se pri tekmovanju smeje podi s tovariši po zeleni trati? Ali ne opazi, kako postajajo njegove poteze iz dneva v dan bolj trde, kako se skoraj neopazno spreminja, dokler ni z vsakim dnem bolj podoben sliki, ki jo o njem nosi v srcu: Takšen naj bo, kakor je bil njegov oče, ki je takrat ostal ob Volhovu... < Glejte kako sedaj resnično stopata po »Njegovem" taboru, kjer plapola nad smrekami živordeča zastava z lopatami, kjer se zrcalijo pisane lesene hišice v jezeru. Pogleda skozi okno v hišo za delovno orodje, v dolgih vrstah stoje lopate, ogrebala, rov-nice in se veseli žuljev na 'sinovi roki, katere ji s ponosom pokaže. Tu je zopet bleščeče čista pralnica s svetlimi posodami, iz kuhinje pa diši nedeljski guljaž. »Fant, kako lepo imate tukaj!* Ne sliši njenih besed. »Mati, tu prihaja nai vojni učitelj!« Sedaj stoji pred zastavo, pred katero je sin pred nekaj dnevi prisegel zvestobo Fflhrerju. Skrbno dvigne ozki trak s srebrno prepono, da more mati brati besedo, katera njim toliko pomeni; Ržev. Služi v oddelku, ki je bil v preteklem letu na vzhodni fronti. Ve, da so njegovi tovariši pred njim v njegovi starosti obvarovali svoj del jarka pred vsemi napadi in si zaslužil) poleg mnogih železnih križcev tudi . ta srebrni trak, katerega šo • јропошот pri- Ifđlli na zdstavo, Tem ki so padli za zastavo, v čast, bodočim v opomin. Tiho stojita mati in sin. Skrivaj opazuje njegov obraz. Ali je še to isti, kateri ji je še pred nekaj meseci obljuboval v svojem mladostnem sanjarjenju grad in ki je v svojih bahaških sanjah o bodočnosti vse preveč mislil na zaslužek? AH ne izpolnjuje nekaj drugega sedaj njegovo življenje In mišljenje, nekaj, kar se skromno in preprosto imenuje služiti? Ko Je zvečer čakala na postaji ozkotirne železnice in so prihajali iz daljave zvoki mi-rozova, jo Je nenadoma prešinilo osrečujoče spoznanje. Sedaj ni več samo moj, dala sem ga vsemu narodu in vendar ostane moj. RAD-Kriegsberichter Springer. med razsvetljenimi vrati, ga je zadela Petrova pest v brado. Grof se je znašel takoj na tleh in boj se Je končal s Petrovo zmago. In Peter se ni dolgo pomišljal. Naglo |e pokleknil h grofu, ki se Je nahajal ▼ sanjski deželi in ga povezal z vrvmi kakor zavoj. In ko mu Je zamašil napol odprta ue«a Se s cunjo je bil za Petra skrajni čas, da se je umaknil za vrata še nerazsvetljene »ehe. Zaslišal je korake na stopnicah. Peter Je pravilno domneval, da je to ihi-žabnik Sandor, katerega je privabil ropot. Vrata so »e odprla In v sobo le planil elu-žabnik. »Gospod grof, kaj pa Je?« je zaklical. »MoJ Bog!« je zakričal, ko je opazil na tleh pove- zanega grofa. *Kaj pomen'?« »To pomeni«, spregovori Peter « giobokim, hreščečim glasom, medtem Vo se je bižal služabniku, ki le v brezmeinem strahu begal po sobi, »da je kapitan gangaterjev Jak obiskal to hišo. Dragi dečko, n?He»iih napre-mišljenih kretenj I Stoj mimo, sicer izstrelim v tvojo ljubko glavico nekaj fižolov!« B* z narejeno divjostjo je zatulil« -Roke na hrbet!« Na smrt preplašeni služaonlK jv ubogal ukaz. Groza se mu Je zrcalila v očeh in strmel Je kot začaran v maskirenq^a Petra. »Tako, dragi mol«, nadalje]« Peivr r rio-bokim, hreSčečim glasom iii veže služabniku roke, »potem dobiš v ust* sladek cup celj in stvar bo т redu.« * Flora Je »tala pred hl*o In trepetala p# vsem telesu. Strašen ropot, ki ga je povzročil po sobi spotikajoči se Peter in glasovi lo se slišali tudi ^ozi odprto okno v noč lo Floro mrzlo spreletavalo po hrbtu. »MoJ Bog, gotovo sta grof in eluiabnlk zalotila Petra«, Je mrmrala s trepetajočimi ust-mi in ni se zavedla, da je spregovorila Petrovo ime. Zdrznila se je, ko Jo je prešinila hromeča misel. Mittwooh. M. Aprtl 1#4*. KABAWANKBJr ВОТв Kfltp s. — Хт. И. Finnlands Maischdl mit zur Bewahiung out Weder Waffengewalt nodi Bombenterror - Ridttlinlen Mr die Zukunft rđ. Berlin, 25. April. Finnlands erster Soldat, dcr Marschall Mannerheim, hat jetzt anlafilich der Vcrbandstagung der finnisehen Waffen-briidcrvercinigung seinem Volk und in erster Lini« seinen Soldaten die Richtlinien fiir die kommende Zeit gegeben Richtlinieu, die infolge ihrer enormen Bedeutung fiir den Kampf und die Entschlossenlieit des finnisehen Volkes auch in Deutschland ein aufmerksames Echo finden. zu-mal sie die Widerstandskrafte in dera verbiin-deten Volk aufrufen deren Mobilisierung auch stets das Anliegen des deutschen Volkes bleibt. Immer hohere Anforderungen — so rief Mannerheim den bewahrten Soldaten des ersten finnisdien Winterkricges zu — stelle der Krieg an die Ausdauer des ganzen finnisehen Volkes. 7.П den Lasten, die der langwierige Kampf dem finnisehen Volk auferlegt habe, fiige der Feind in steigendem MaBe seine Versuche hinzu. durch zielbewuBte Propaganda die Widerstandskraft Finnlands zum Erlahmen zu bringen, um am F.nde damit doch das zu erreichen. was weder Waffengewalt nodi Bombenterror enszuISsen Termochten. Diese Meldung erfolgt in einem Augenblick. da man sich offenbar in Moskau entschlosMn hat, die bisher gewahrte Vorsidit, die diplo-matisch« Einhullung der wahren Ziele wieder fallen zu lassen und offen auf das Ziel ninzu-steuern, das man auf dem Verhandlung«- und Aeitationsweg nicht zu erreidien vermodite. Am 2* April gab jedenfalls der stellvertretende AuBenkommissar Wysdiinski auf der Presse-konferenz in Moskau den Vertretern der so-wjetiechen und auslandischen Presse bekannt, nadi den letzten Verlautbarungen iiber die Nicht-annahme der Waffenstillstandsbedingungen habe sich nunmehr die sowjetische Regierung ent-schlossen, die Verhandlungen als beendet anzu-eeben. Wahrend auf der einen Seite der Marsdiall Finnlands die wertvollstcn Krafte zum Wider-etand aufruft und an die Tage des Winters er-innert, da das Land, auf sich gestellt, dem welt iiberlegenen Gegner sich entgegenstemmte, sucht der Bolschewist mit offenkundig boswilligen Unterstellungen die finnische Sache und das Ver-halten der Hnnischen Regierung zu diffamieren, die in diesem Falle ja nichte anderes tat, als iinmogliche Bedingungen eben als unmoglich и bezeichnen. Da die Sirenenklange aus Moskau, die (olcbe schon ein« xiemlidi miBtSuschend« Ver- fuhrunssmusik darstellten. vcrklungcn sind, hort man in Finnland wieder mit vermehner Auf-merksamkcit die schicksalhaften Worte des daten Mannerheim, der dem Ungewissen die Ge-wifiheit cntgegenstcilt' Jeder Krieg ist hart, und der Krieg der heute ausgefochten wird, sudii vergeblich seinesgleichen in der GesdiichU der Menschheit. Er verlangt nicht nur von aen F^nt-kampfern, sondern auch von dem %em Zucht und Harte. Nur eherner Wille. kalte Berechnung und geistige Festigkeit konnen. ver-eint mit der Kraft der eigenen Waffen, dem Volk Widerstandskraft und dem Staat eine Zu- kunft nach den Sturmwellen der Gegcnwart sidicrn. Worte eines Mannes, die zu jedem spredien. der. in der Gereditigkeit seiner Sadie wurzelnd. entsdiiosscn ist, den einzig moglidien Weg der Ehre zu gchen. Neue Eickenlnnbtrager FQhrerhauptquartier, 25. April. Dei Fabrer rerlieh am 13. April das Eidienlaub zum Rit-terkreaz des Etsernen Kreuzee an Hauptmann H 0 g r e b e, Bataillonskommandear in einem Grenadierregiment, als 454. Soldaten der dent-sdien Wehrmadit nod dem Major Rudolf G f i s-I e r, Kommandeur einee Pionier-Bataillons, ait 455. Soldaten der deutsdien Wehrmadit. Moskau fordert wieder einmal die zweite Front Verlegene engllsAe Entsdiuldlgongen-Das warnende Beispiel der Nettono-K3mpfe *, Stockholm, 25. April. (o-st.-Bericht.) „Was wartet Ar eigentlich?" fragt des Kreml-Orjan „WoiM T Rflbotsdii Kla6" in einem Artikel die Weetmadit«. Waium immer nod mil der vielver-sprodieneD nnd echon seit eo tanger Zeit angekiin-diKteu Inveeion warten? Mit offcner Ironie schreibt die Zeitedirift; .Nun hat die Welt «idi edion so sefcr koge Zeit das Gerede iiber einen groBen Schlaj! anhoren miissen. den die WeetmaAle von Westen und Siiden her eusteilen wollen Wit unser-seits haben nicht so viel geredet. AuRer dem Luft-kriej. der nidit fiberschatzt werden soli, ist bisher nidte xeediehen. Die versprodienen Operationen wurden nicht eingeleitet. Warmn dieses ewige Zogern?" Wie iouner hat man in England die«e neuesten Mahnungen dei Мовкаввг mit verlegenen EntsAul-digungeo Ku beaotvort-en versucht Vor allem wird jetit in der englieden Preaee hervorgehoben. dafi ediliefilich die Invasion, die man irgendwann einmal zu unternehmen beabsichtise. mit keinerlei andereu militarisdien Operationen der Voraeit verglidien werden konne und man eicb also soznsagcn auf mili-tarifdiem Nenland befinden werde. So ist man leidit-ginnig i^ug. ilie brtteren Erfahmngec des Italien-FeldzugM ftk Haoptgniod Mr die ..zogerade Hal-tung" nod die mandimal ak tibertrleben langwieri* betraditete Vorbereitungsjeit heranszustreidien.. Typlsch fiir diese Schilderungen, wie eie |etzt t3g-lidi in der englischen Presse erechcinen. let der Be-ridit ein« sdivedisdieo Korreepondenten, ig dem et sBter aaderem heifit: „Ei laBt «idi nidit leugneo. Die Biillanten an Geneialobeist Hube verliehen Der „einarmfge" OberbefeWshaber 1st fDr die ganze Ostfront ein Begriff Berlin, 25. April. Der Fiihier Terlieh *m 20. April daf Eidienlaub mil Sdiwettcrn und BrilUnten »» Ritterkreui de( Eiierncn Kreuzet м Generaiobent Ham H B b I, OberbefehUhaber tinir Arm#*. GcBcraloberet Hube. der ale Frontoffizier Im ersten Weltkricg einen Arm verloren hatte, aber troW-dem im jetzigen K rief seine Truppen mit bervorrasen-der Tapferkelt und groRter. auch unter den sdiwie-rigsten Kampfbedingungen nie ermiidender Energie fiihrte, iat dcm jesamten deutsdien Heer aeit langem eiu Begriff. Der „einormig# Kommandeur einer Panxerdivision durchbiach im Sommer 1941 im Siid-•badinitt der Ostfront м der Spitze einer Vorana-ebteilung die Stalin'inie und erhieit dafur daa Ritter-krenc. Fiir leinen entscheldenden Anteil an der Er-oberoog Ton Nikolajew und жп del Vemichtungi-ediladit von Kiew wurde er schon wenige Monatt ваА der Verleihung dee Ritterkreuze« mit dem Eidienlaub aungeKeidinet. Im Sommer 1942 bradi er ak General der Panzertruppeo und Kommandieren-dar General einee Paneerkorp* In kiihnem StoB bi* tur Wolga noidlidi Stalingrad vor und wehrte dort niit seinen Truppen in monatelangen, sdiwersten Kampfen den immer wieder in starken Massen an-renoendeo Fcind ab. Am 21. Dezember 1942 verlieh ihm der Fiibret daliir alt 22. Soldaten der deutecben Wehrmacbt die Schwerter. Dr«imal 1st Generalobemt Hube aeitdem im Wehrmaditberidit genannt worden. Der letzte grofie Sdilag gegen den Feind gelang ihm, alt er in den ersten Apriltagen dieses Jahres mit einer starkeren deutsdien Kampfgruppe in helden-bafteffl Kampf die EinsdilieBungsvcrsudie mehrerer sowjetisdier Amiecn und zahlreicher Panzerkorps ver-eitelte, die im Riidcen in beiden Flanken sdiarf nadi-driingendcn Bolsdiewisten abwehrte und die fcindiiditn Verbiinde. die sidi seinen Divisionen entgegenstelltcn. iiberrannte. Unter auBerordentlidi boben Verlusten der Bolschewisten an Mcnschen und Material erzwangen sidi die von Hube gefiihrlen deutsdien Verbande den Weg nach Westen und .stehen heute Im unver-minfcrten Gefiihl ihrer Oberlegenhelt fiber die F "nd Angriff im Kampf gegen den Weiter« drei feindliche Flugzeuge wurden am deB die Deutsdien ali« Vortereitnnjjeii treffen konn-ten, um der gjplanten britisdi-nordamerikanisdien Invasion M begegnen- Audi die eUiierteii Luft-aogriffe haben die deutsdien AbwchrmaBnabm« nidit stSren oder gar vertiojem konnen. Weder die augcnbliAlidien nodi die kOnftigen Operationen der alliierten Luftwaffe werden. so segt man in London, irgendweldie groBeren Bresdien in den Atlantik-wa.ll sdjlagen konnen. durdi die dann die alliierten Truppen mehr odet weniger nnbehindert hinditrdi-kommen konnteo." Da* haben gerade die Kampf« in Tt«]ien end-gultig bewieeeo NidM einmal die ediwersten Bom-ben konnen verhindem. daS di* gefahrlidisteo Kampfe zu End« ansgetragen werden m&55en. Di« lange Vorbereitungezeit der AllUerteo hat im abii-gen. eo erklart man hl«r weiter, den Dentedien je-niigesd Gelegenheit geboteo. damit modi #i« Are Abwdirvorbereitongen immer mehr entwidteln konn-ten. Audi hier bat der Italienfeldsng bewieeeo. daS di« ersten Landnngsoperationen kidit тов ainrm (nt!idilo»sen vorgetra^enen GegeiMtoB ашп Einholt gebnidit werden konaea. Imphal vdlllg efngesđilossen Sdianghai, 25. April. „Die Schlacht um Imphal nahert »idi mit Riesensdiritten ihrem Ende, da die Verteidiger vollij tingesdiloseen nod ihnen «Ile Riidc-Kugsmdglidikeiten abjesdmitten aind" arklarte der stellvertretende |apanisdie Atmeespredier auf einer Pressekonfereni. Vereinigte indisdi-japamsdie Streit-kriifte stipden nur nodi fiinf Kilometer von Imphal und 13 Kilometer von Dimapur entfernt. mit dessen Fall ebcnfalls in Kiirzc mi redinen sei. Wenn sidi in der Endphase des Kampfes das Angriffstempo etwaa verlasgsame, so nur, nm dem Feinde ktinerUi М5{-Hdikeiten sum Entweidieo м (eben. Kadi Meldung aus Tsdiungking haben fapanisdM Troppen an еЈпеш der widitigsten Funkte des diine-sisdien KriegssdMnplatzee neue Operationen begon-nen. Nidi einem diineeisdien Heeresberidit iiber-sdirittcn sie am Morgen dee 18. April im Gebiet weetlidi Kaifeng (Provinz Honan) den aenea Lauf des Gelben Flusees an drei Stellen und *ind aujeo-blidclidi bei dem Orte Faiesa in sdiwere Kiinipft mit den TadiungkingtruppeB verwidtedt. Am* 19, April wurden aus starken feindlidien Luft-streitkraften, die iiber Rabaul ersdiienen, drei Ma-•War er dir nicht auch recbt wWrlg? Und wle etolz let er! Ich mdcht« nur wlesen. worauf er »ich "o viel eloblldet. Docto w<«l nicht gar auf »eine FUBe ? Haat du nicbt bemerkt, wie unfOrmllch dleee slnd? Auch auf seine Stimme kann er sich nichte zu-gute tun. Btwas H&Blicheree und Unertrilgli-chere* let mir noch gar nicht vorgekommen. Habe 1Л nicht recht?« ple Taube aber antwortete gaa* unbefan-geo: »Ich geetehe, ich habe auf dies alles nicht acb1«regeben, denn ich muflte immer selnfen Kop', die Scheitergewerkscbaft en. Auch Angehorig« der Gaswerke in Manchester slnd in den Strelk getreten. Die englische Regie-rung hat da'raufhln angeordnet, nach den Griinden der Streiks zu forschen. Falls betriebsfremde Personen ak Anstifter festgestellt werden, kann das vor zwei Tagen vom Arbeitsminister Bevin erlassene Antistreikgesetz in Kraft treten, da es sidi in beiden FSllen um Betriebe handelt, die kriegswichtig sind. Die Arbeit in den streikenden Betrieben konnte nur durdi den Einsatz voa auirachtarlukMi warden. etran 4. — štev. JH. SAKAWANEKK BOTB Sreda, že. крЛл 1М4> Sktwimit za zlatimi tMeikattti _ PO DOGODKIH POSNETO POROČILO ■ SPISAL JORG REHOFF Grit je poklmal in prišepetal svojemu ameriškemu tovarišu: »Ti, tale je na oči veliko preveč reverend, da bi bil to v resnici!« »Jezik za zobe!« je šepetal ta nazaj, vtem ko je drugi Amerikanec počasi vstal in v najlepšem čikaškem slangu pozdravil duhovnika. »Usedite se, reverend! — Norma še en vleki za gospoda!« Kmalu so se ti štirje možje poglobili v resne pogovore, kar so dokazovali klici po vedno novih viskijih. »Gentlemeni — srce me sili, da vam povem, kako srečnega se počutim, da sem našel ravno vas«, je izjavil reverend Pillington svečano. »Propagation .Society, po katere nalogu si prizadevam pridobiti tudi v Birmi nove ovčice za našo cerkev je velikopotezna. Dopušča mi svoboščine in čas. Oboje mi je omogočilo, da ■e nisem nikoli potikal po deželi. Tako sem našel tudi Saikhoa Ghat in zato sem v ogla«# Iskal tri gentlemene, ki se proti visokemu plačilu ne bi plašili majhnega izleta v nepoznano Birmo.« »Va.še mnenje o,majhnem izletu' je dobro, reverend!« je pihal Fhil Hughes kot glasnik Bvojih tovarišev Angležu v obraz. »Vi imate v resnici živce! Tudi jaz poznam deželo nekoliko in vem, da je ravno ла severu še veliko gorovij in dolin, ki jih doslej še ni videlo nobeno belo obličje. Ampak potovanje v take pokrajine — brrr!« »Gospod podeli moč tistim, ki nameravajo etoriti kaj dobrega!« je šepetal udano reverend. >No, potem bomo že prišli precej daleč!« ae je nesramno režal Grk Simopulos. Kljub temu so se začeli resno raagovarjati o pripravah. Pogoji so bili ugodni. Reverend Pillington si ni želel nič drugega, kot njihovega spremstva, da bi stražili tovor, s katerim se je nadejal vrniti iz Saikho Ghata. Ni povedal, za kakšen tovor gre. Kot protidajatev jim je kupil opremo za ekspedicijo in povrh še obljubil, da bo vsakemu izmed njih izplačal 5000 dolarjev. Oisto navadna kupčija. Tisoč dolarjev predujma je prevzel Phil Hughes in jih s spretnim prijemom spravil v svojo zamazano denarnico. Nato so možje segli po svojih širokokrajnikih hi se poslovili od svojega novega gospodarja. »Kar metlo bom požrl če je ta fant v resnici o. k.! Duhovnik si ne naroča takih ljudi, kot smo mi, v beznico, ki je sam ne bi smael nikoli prestopiti«, je menil Sparrow*. >Ne govori budalosti. Svoj denar imamo In bomo storili to, kar se od nas zahteva.« Phil Hughes je bil prekinjen: »Morda tudi ne« se je režal Grk. Drugi dan dopoldne je zginila mala potna družba iz Sadiye v vzhodni smeri... Pot je kmalu postala zelo težavna. Ker niso vzeli s seboj nobenih tovornih živali, so preklinjali Amerikanca in Grk pod težo svoje prtljage. Gric se je kot prvi odločil, da je odvrgel pet steklenic viskija, ki ga je bil vsak izmed njih vzel s seboj kot krepčilo. Pri reve-rendu je pa bilo videti, dasi je bil starejši od onih, kakor da sploh ne bi čutil svojega bremena. Vtem, ko so se drugi spoditikali nad strnjenimi gorskimi grebeni^ v gosti džungli dolin, izpili cele litre vode iz votlih debel in vsak dan postajali bolj sitnl^ je bila dobra volja reverenda vedno večja, čim dalje so prišli naprej. »Gentlemeni, poskusite tudi vi tako!« j« menil nekega dne, ko so sedeli okrog majčkenega ognja v taborišču, »na takšnih potovanjih ne pijte niti kaplje alkohola, ampak soljen čaj, kakor domačini na meji Birme in Kitajske in potem morate pri hoji veliko bolj upo-gibati kolena, ne pa tako kakor bi poskušali koračiti posebno dojmljivo po dvorani kakšne- Der Koniyf tcmzt / von Wemei Ide Novembernebel rieselt endlos durch di# triiben StraBen der kčniglichen Residenz Berlin. An diesem Abend strahlt heller Llchter-schein aus den Fenstern des Schlosses. Drin-men ist es warm und singen die C^igen, vor dem Tor stehen die Posten irbstelnd in den l^Snteln und starren in die Nacht. Im Festsaal hat sich eine glSnzende Gesell-schait zusammengefunden, aber die Zfige des Kčnigs sind verschlossen, und um seine Au-gen liegt ein trflber Schimmer. Hin und wie-der wandern sie tiber das Antlitz der edlen, leidgepruften Frau an seiner Seite; um die weichen Lippen der Kdnigin Luise schwebt zwar ein LScheln, aber ein ganz feiner Grif-fel grub in ihre reine Stirn die Runen dee Todes. Wie immer trSgt sie den Schal um den Nacken. Sie schauert zusammen, da sle jetzt in das Dunkel der Nacht durch das Fen-eter einen Blick wirft: so unsicher und un-gewifi liegt die Zukunlt PreuBens an diesem [Wintertag des Jahres 1809 vor ihr. Da klSren sich ihre Zflge, und ein unaus-eprechlich reines Licht strahlt aus Ihren blauen Augen Der Hofmarschall stellt dem kdniglichen Paar zwel Menschen vor, an de-men jetzt die Blicke der vielen WOrdentrS-ger und GSste hSngen. Es sind ein schon ergrauter Mann in Hsuptmannsuniform und ein schlankes Midchen, das gerede die Zwanzig erreicht habe.n mag. Tief sinlct lie beim 7Premoniellen Hofknicks zusammen und nelgt das Haupt mit den hellblonden Locken. Neben ihr stehn mit einem ehrfurchtigen Sen-ken des Kopfe* Ihr Vater, der Stargarder Postmeister und ehemaUge Hauptmann von Hagen. In dem weiten Rund des Saales wird es un-gew6hn!ir;h still. Alle blicken mit Spannung auf die vier Menschen: auf den Kftnlg, der jetzt dem Hauptmanii von Hagen auf die Schulter klopft und eini^e Worte in seiner abgahacktcn Wei»e spricht, auf die Kflnigin, die dem Medchen die weifle Hand zum Kusse gfa, newyorskega hotela. Ampak to je končno vaša zadeva!« To rekši, se je obrnil in eno minuto pozneje že globoko zaspal. Čemerno eo ti trije prihodnje jutro vstali • svojega nenavadnega, primitivnega ležišča. šlrokopleči Hughee je nekoliko zaoetal in ee posvetoval * evojimi tovariši: »Prav za prav bi ga morali... 12.000 dolarjev ta 300 angleških funtov nosi pri sebi celo premoženje! Preatel sem to zadnjič' nekoč, ko J« apal.« »Pozabil si, da sami tukaj ne moremo ne naprej ne nazaj. Doslej smo mu sledili. Kompasa nimamo nobenega, tudi nobenih zemljevidov in domačinov nismo srečali vso pot še nobenih!« je odvrnil Sparrow«. >Bilo bi nevarno za nae, če bi м vmlll bre* Angleža, saj nas je videla polovica meeta, ko ■mo opoldne odpotovali!« je zaključil Grk ta neraxveeeljiv pogovor. In VM je pristno! Prihodnji dan eo prehodili krajSo progo kot navadno. Koliko časa so bili prav za. prav že ■potoma? Reverend je smehljaje sfkomizgnil, drugi so bili pozabili zabeležiti si dneve. Ali so bili trije tedni? Ali je bilo štirinajst dni? »Gentlemeni, pripravite se, da bost* na oči na zunaj kolikor mogoče ugajali!« je šepetal reverend tisti dan popoldne. »Jutri smo v Saikhoa Ghatu. TI trije so še težko čakali. Nova dežela, ljudje, ki jih razen reverenda Se ni bil videl noben belec! Nekje v temni duši teh klatežev se je pojavilo nekaj takega^ kakor pristno predhodno veselje odkriteljev. Polni predhodnega veselja so korakali prihodnji dan naprej, šli so preko nekega gorskega grebena, potem zopet v neko dolino. Bilo je razmeroma hladne. Džungla je bila v dolini postajala redkejša. Iz daljave na nekem lahno vzbočenem pobočju so odkrili nekaj njiv s koruzo in prosom, poleg nizkega čajnega grmičevja. Vmee so se vila ozka vijugasta pota. Znenada so bili možje obstali. Cisto razločno so slišali iz daljave kovinsko bobnenje gonga, nato je zazvenel čistejši glas, nato zopet gloč-Iji. »že nas javljajo knezu v Saikhoa Ghatu!« je izjavil reverend z zadovoljnim smehljajem. In potem so bili končno tako daleč. Pred belimi možmi se je razprostirala, ko eo zavili po ozki stezi, malo da ne neskončno močna pletenina palisad iz bambusa, ki je bil izredno gosto zasajen. Pred neko ozko odprtino v tej pletenini, kjer je bilo ravno prostora za enega človeka, sta stala dva Birmanca. Bila sta nekoliko bolj tenmorjava nego njihovi sopiemenjaki iz doline, jasno se je poznala kitajska mešanica. Njihovi gosti črni lasje so bili spleteni v visoko pritrjeno kltO in so se svetili, kakor da so lakirani. Smehljajoč sta se pozdravila reverenda. Na tri pustolovce ki bo radovedno gledali okrog sebe, sta gledala z nezaupanjem. »Kakor vse kaže, so reveži. Samo kmetijstvo in nekaj koz in ovac...« je momljal Phil Hughes. Njegovo predhodno odkriteljsko veselje ga je bilo že precej minilo. In vendar eo še isti dan debelo gledali od začudenja. Začel« se je # tem, da sta — ko so s« bUd izdatno najedli v neki gostilni v koči ob robu velikega čednega trga, ki ga je okviril krog nizkih koč — prišla v gostilno dva, krasno oblečena Birmanca in pregovorila ne'kaj besed v nerazumljivem jeziku. Reverend je odgovoril in vstal; »Pojdite z menoj, gentlemeni, nima nobenega smisla, da bi vam kaj prikrival. Vi bi to — spretni kakor ste — dovolj hitro dognali. Knez nas pričakuje!« Povedli so jih v največjo kočo na trgu. Na tleh so bile pogrnjene krasne preproge, solidno reicht, es dann aber an die mtitterliche Brust zieht und ihm einen Kufi auf die Stirn haucht. Sie zieht das errdtende M&dchem neben tich auf den gepolsterten Sitz und plaudert itrah-lend mit ihr, dabei IftRt sie aber deren Hand nicht los, die sie hin und wieder liebko-send t&tschelt. Da klingt das Sprechen in der Gesellschaft wieder auf. Wer es noch nicht wuBte, der erf&hrt es jetzt: Ja, dieser Haupttnann von Hagen i#t ein grimmiger Franzosenfeind. Beinahe hitten Der Soldatenkdnig, selber um seiner Spar-samkeit willen verschrien, hatte von den boshaften Geschichten gehOrt, die Ober die Knauserigkeit des Generals von X. im Umlaut waren: er habe aus Geiz seine Braut so lange vertrbstet, bis es zu spSt zum Helraten gewesen wSre; und um seine Hosen zu scho-nen, sSBe er zu Hause nur mit einem Kutschermantel bekleidet, den er im heiBe-sten Sommer nicht auszdge und der im Winter den Ofen ersetzen mOsse. Stets zu derben Sp&Ben bereit, stellt* der Kdnig eines Abends im Tabakskollegium den General zur Rede, warum er noch ni# von ihm eingeladen worden sei? Er fUhr* keinen eigenen Haushalt und &Be im Wirthaus! suchte der General die dro-hende Gefahr abzuwenden, der als gebflrti-ger Westfale um seiner Aussprache willen gewohnt war, sich bei den PreuBen seiner Haut zu wehren. Aber Friedrich Wilhelm I. beharrte, dafl man im »K6nig von Portugal« eine ausgezeichnete Tafel fOhrel So gab es kein Entweichen mehr, und der General muBte den K6nig zum Mittagessen einladen. An dem abgemachten Tag aber erschien der KOnig durohaui nicht allein, sondern er pohištvo is leea teak, И mu tropska vročina nič ne move, je stalo ob stenah pokritih a preprogami, če je človek natančnejše pogledal tja... V tem trenutku so mislili ti trije, da ne smejo verjeti več svojim očem. »Ali so to res samo pristni...« je Šepetal prevzeti Simopulos. Reverend je prikimal: »Da, vse pristni rubini. Tukaj v gorah nekje je rubinov na pretek. Ta lisjak tam«, pri tem je pokazal na kneza, ki se je od svojih dvorjanov razlikoval po okrasu na vratu, »ne izda, kje jih najdejo. Hoče mi prodati samo nekaj kamnov, Unco (26,5 g) za sto dolarjev...« Reverend se je milo smehljal. V glavah pustolovcev je začelo delovati. Hughes se je prvi zavedel: »Vi torej napravite pri tem kupčijo 2 — z...« »20.000 odstotki, gentlemen!« »Vsa čast, sir!« je krakal Jack Sparrows navdušeno. »Veliko preveč previdno mister Pillington!« Razen Simopulosa noben Človek ne bi mogel pojasniti na kak način sta ob povratku iz Saikhoa Ghata prišla ob življenje Sparrows in Hughes. Pa tudi Grk je ostal neizvesten. Morda se je bil še enkrat povrnil v Saikhoa Ghat — h knezu, ki je varoval pisane bankovce reverenda kot zaklad, ko je le-temu dal nateh-tati cel jerbas žarečerdečih rubinov. Kdo ve? Izginile so pa bile tudi usnjene mošnji, ki Jih je bil vzel reverend s seboj, ko so se vračali domov. Ugotovljeno je bilo, da je zginil X njimi nekega dne Hughes, da je Sparows s hudimi kletvicami sledil svojemu tovarišu in da se je reverend Pillington shujšan in neobrit pojavil nekega dne v Sadiyl in se šp isti večer z železnico odpeljal dalje v Citagon. En mesec pozneje je podlegel na krovu ladje »Queen Adelaide«, ki je ravno plula mimo A-dena v Rdeče morje, zadet od srčne kapi. Niti brzojavka Foreign Offica, ki je čakala nanj T Port Saldu, ni mogla dati kakršnegakoli pojasnila ker je bila tri mesece pozneje po izrecnem povelju komisarja v Aleksandriji uničena. Reverend je bil veliko preveč previden, so ugotovili njegovi naročilodajalcl v Londonu. Vsaj kakšen zemljevid bi bil lahko napravil, da bi se bil lahko našel ta tajinstveni Saikhoa Ghat, o katerem so bili Birmanci v gorovju samo vedeli, da nekje obstoja. In da bi se iz nepoznanih rudnikov te dežele lahko dal kriti največji del potrebe sveta glede rubinov, če ... Reverend Pillington je bil sicer dober agent Foreign Offica, toda ni povsem dobro opravil tega, kar so pričakovali od njega. — Konec — if O svetu Nazoren zgled za to, v kakšni meri napreduje boljševizacija nekaterih južnoameriških držav, daje poročilo v listu »Daily Worker«, po katerem je bila razveljavljena prepoved založništva boljševiškega slovstva. Nato je bil brazilski knjižni trg že v čisto kratkem času tako rekoč preplavljen po knjigah In časopisih boljSeviSke vsebine. Zt neka] mesecev, tako piše britanski tednik »Statist«, čakajo na angleških borzah na že tako dolgo obljubljeno invazijo. Od tedna do tedna se bolj glasno pritožujejo, da morajo že talko dolgo zaman čakati. Kakor poroča neki amerlkanski vojni dopisnik iz Italije po newjorSkem TT poročilu, je neki USA bombnik z 10 člani posadke iz devetih različnih dežel Izvedel prvo svojo nalogo. Razen Kanadcev, Mehikancev, Ircev in Kitajcev, so imeli — reci in piši — enega Amerikanca na brodu. Približno polovica novačenih v USA so nesposobni za službo in sicer večji del radi duševnih hib, ugotavlja severnoamerikanskl minister mornarice Knox v nekem mnogo zapaženem članku v »Colliers Magazine«. sie ihn in Stettin erschossen. Das war in den Novembertagen 1806. gerade vor drei Jahren. WShrend der Magistrat in der Stadt Stargard verkanden lieB, man шбде alien Forderungen der einmarschierenden Feinde nachkommen, hatte der Postmeister und Hauptmann von Hagen noch in der Nacht zum S. November alle kčniglichen Gelder durch EilRuriere dem KOnig naeh K6nlgsberg nachgesandt. Als dann die Franzosen, die am 5. November durch die alten Tore einmarschlerten, die Kassen beschlagnahmen wollten, fanden sie keinen roten Heller mehr darin. Dariiber wurden lie erbost und lieBen den Postmeister vor das Stettiner Kriegsgericht stellen. bracht« ein betrSchtliches Gefolge mit, dem auch die Taiel im »Kfinig von Portugal« ge-rtlhmt worden war und das sich einen be-sonderen SpaB von dieser Einladung ver-sprach. Den Wirt konnte das nicht in Verle-genheit bringen, weil er die Zahl der Gaste unter der Hand erfahren hatte; der General von X. Indessen s ah sich als Gastherr einer reichen Tafel, die von ihm nicht bestellt war. Darum, als der Kdnig nach genossener Mahl-zeit scherzte: Er wolle von nun an h&ufiger sein Gast seini und die iibermiltige Tafel-runde dem vermeintlichen Gastgeber auf dieses Versprechen zutrank, nippte er nur an seinem Glas, statt es pflichtgemSfl zu leeren. Sie hitten daheim ein Sprichwort, sagte er in seiner westJilischen Mundart; Wer eine Kuh kaufe, brauche die K&lber nicht mitzu-bezahlen, die sie geworlen habe! Und als der K6nig verdutzt fragte, was er damit meine? rief er den Wirt, ihm einen Taler far das zu bezahlen, was Seine Maje-st&t der Kfinig als sein Gast verzehrt habe; und fOr sich selber legte er einen weiteren Taler hinzu. Sich die Obrigen Herrschaften auf seinen Beutel zu laden, habe ihn weder sein Vater reich genug, noch seine Mutter dumm genug auf dit Welt gebracht. ( ZRCAVIO ČASA ) Po smrti državnega ministra Gauleiterja Adolfa Wagnerja je Fuhrer postavil Gauleiterja.. Paula Gieslerja za bayernskega ministra des Innern in za Gauleiterja za Gau Mun-chen - Oberbayern. Nadalje je Fuhrer postavil Paula Gieslerja kot naslednika umrlega ministrskega predsednika. Ministrski predsednik Paul Giesler bo pa tudi Se nadv ^ Ije vodil posle bayernskega državnega mini« stra za uk in bogočastje, financ in gospo-darstvo., Abesinski negui je energično protestiral proti nameri Osi nasprotne vlade, da bi dobil Viktor Emanuel dovoljenje za vstop na zamorsko celino. Ce bi italijanski bivši кгаЦ kljub temu uresničil svojo namero, pa zahteva on, da mu ga izroče, da se bo pokoril %* zločinstva, ki jih je zakrivil med vojno T Abesiniji. Velikanske dobičke niso dosegli samo ▼«. liki koncerni, ampak tudi srednje velike tovarne Zedinjenih držav in so napravili v 1». tu 1942. najboljše kupčije, odkar obstajajo, piše newyorski časopis TM. Vsak deseti vojak severnoameriške arma-de je baje zamorec, pravi neko poročilo уш Washingtona. Tačas služi že devet odstotkov črncev pod zvezdnim praporjem, od teh so polovico poslali na prekomorska bojišča. Ce to ne pomaga... Nove severnoameriške stopnje činov za admirale, ki omogočajo admiralu Kingu in admiralu Leyhyju, da nosita na ramah šest zvezd, so povzročile, kakor pravi nek amerikanski vojaški ča«o-pis, bojazen, da bo Anglija iz razlogov prestiža, da se na zunaj obdrži prednost na morju, ustvarila še višja admiralska mesta in uvedla činovne stopnje z osmimi zvezdami. Angleški poveljnik v Jugovzhodni Azl|l lord Mountbatten je preložil svoj glavni stan iz Novega Delhija v Kansy na Ceylonu; tako je sporočila službena angleška poro-čevalna agencija. Kriminaliteta mladine na Angleškem se )• po navedbah lista »People« med tem tako grozovito razpasla, da.niti ле vedo več, kam bi spravili po sodišču obsojene mladostno zločince. Tako številne poboljševalnice kakor jetnišnice v državi so že davno docela prenapolnjene. Prvikrat v zgodovini Portugalske so r»-cionirali kruh v Lizboni in okolici. Ker ae trdovratno vzdržuje govorica, da so Zedi-njene države zaprle izvoz vsakovrstnih živil na Portugalsko, je bil v zadnjih dneh naval na prodajalne zaradi nakupa amerikanskih testenin. »Karkoli bo sovražnik tudi poskušal, n# samo japonsko brodovje, ampak tudi celokupna japonska armada sta pripravljeni, da ga uničujoče porazita.« S temi besedami j« poudaril kapitan Mačušima trdno nado Japoncev v zmago. Te Izjava Je odgovor -n« pretnjo severnoameriškega admirala Ernsta Kinga, češ da je prišel čas, prisiliti japonsko brodovje na Pacifiku k odločilni bi&i. 145.082 častnikov in moštva je po navedbi vojnega ministra Stimsona zgubila severnoameriška armada od vstopa Zedinjenih držav v vojno do 7. aprila. Čilski predsednik Rios je sporočil ministrskemu svetu, kakor poroča list EFF is Santiaga de Chile, da ni voljan izvršiti kakšne spremembe v kabinetu. V političnih krogih smatrajo to nedvoumno izjavo kot težek udarec za ljudsko fronto. Ogrski državni upravitelj je, kakor uradno objavljajo, postavil podmaršala Johanna pl. Včrčša za novega načelnika honvedskog« generalnega štaba. Sie hatten sich gern an dem treuen Manne geršcht und ihn in den Sand gestreckt, wag-ten es aber doch nicht, da die Abfertlgung des Geldes noch vor Ihrem Einmarsch ge-schehen war. Dafflr konnte sich der Postmeister dann In den folgenden Jahren vor Einquartierung des verhaflten Feindes nicht retten. . „ Inmitten der Wirren und VerdrieBllchkel-ten der Besatzung war dem treuen Manne die Tochter Stolz und Liebe. Sle blieb gela#-sen, behandelte den Feind aber mit elsiger H6flichkeit. Keiner der vielen Offiziere aber konnte es je erreichen, daB ihm Mademoiselle von Hagen erlaubte, sle zur Tafel oder gar zum Tanze zu fiihren. So fliistern die GSste und blicken mit Rflh-rung auf das Bild. Dann aber klingen welch die Takte eines Menuetts auf. Der K6nig verabschiedet den Hauptmann mit einem herzhaften H&nde-druck, wendet sich dann zu seiner Frau, die sich mit ihrem Schatzling erhebt, spricht mit ihr wenige, gute Worte. Er verneigt »ioh leicht vor der Postmelsterstochter und reicht dem Madchen, das wie von Blut ttbergoesen vor ihm steht, den Arm: er ftthrt si* *um Tanz. Wieder wandern viele Augen hinter dem Paare her, das jetzt die ersten zierlichen Menuettschritte macht: Der KOnig tanztl Wufiten Sie sdma... .. daB der neuzeltllche Ar*t telne Diagnose nicht nur nach den eigentliohen Krank-heitssymptomen, sondern auch nach dem Ge-sichtsausdruck des Patienten stellt* ... daB Franz Grillparzer volle ftlnf Jehre an seinem Trauersplel »Des Meere# und der Liebe Wellen« gearbeitet bat? ... daB man Im Mitt»la1ter nicht wenlger als sechzig verschiedene Pestheilige kannte, welche die Menschhelt vor dem »schwarzea Tod« bewahren sollten? Die EinlduUIlQ / Yon Wilhelm ScbiUer бгМж, 2в. aprila 1944. EAKAIVANKEN Ж PTE etTATi 5. — stev.es. Iz naše listnice Iz kroga naših čitateljev Skrajni čas je, da posežemo vmes PriobCujemo sledeči dopis enega izmed naših bralcev na Gorenjskem: V zadnjem času večkrat čitamo v našem 11. etu razne zanimive Članke o O. F. Vsa ta raz-motrlvanja In odkrivanja, zahrbtnega komunizma, ki se skriva v O. F., so zelo koristna In poučna za naše nevedno ljudstvo. Toda ial, da po vseh krajih Gorenjskega ljudje v to še nimajo pravega razumevanja in to zato, ker teh satanskih ciganov še niso Imeli prilike dejansko spoznati. Kar pa trpijo po O. F. ljudje v hribovskih vaseh lo okoli njih, to je pa že neznosno. Precejšen del poštenega moškega prebivalstva, nekateri z vsemi družinami, zapuščajo rodno zemljo, odhajajoč v tujino z željo, da si ohranijo vsaj golo življenje pred lastnimi brati '— Kajni —. To je glavni cilj Slovenske osvobodilne fronte, pomoriti poštene In delavne ljudi , prisilno odvesti v gozdove ali pa raz-gnati po svetu. Tako da se bodo potem na tem slovenskem grobišču mastili kakor krokarji pri svoji mrhovini. Ti volkovi v ovčjih (Plačilih naj si nikar ne delajo nobenih utvar glede žrtev, ki padajo zadnje čase po Gorenjskem, v doglednem času bodo prejeli zato hudo kazen. Vsakemu nasi 1stvu je še sledila reakcija. Prizadeto ljudstvo Ima tudi oči In ušesa. Do sedaj se še samo šuSlja o vaših zločinskih organizacijah, o zapeljevanju naše mladine po kOTnunističnih mladinskih organizacijah, pri katerih so največ zastopana dekleta in to od 14. do 20. leta/ Ve poštene, verne slovenske matere, ali se zavedate, kakšno odgovornost nosite pred Bogom in našim narodom — ko bo vas in vaše hčere klical na odgovor? Kakšne naj bodo to bodoče gospodinje in žene svojim možem ter kakšen bodoči rod? To vprašanje si zastavite enkrat, očetje in matere, ko premišljate o nadaljnjem obstoju našega slovenskega naroda. Banditl in njihovi poma-gačl vendar x nekim sadizmom pregovarjajo In poganjajo naše očete In brate v gozdove, da tam krvavijo za židovski komimizem. Slovenska narodnost pa jim je deveta briga. Dve leti že kričijo o izdajalcih. Z dejanjem na kratko povedano pa je stvar taka, da delajo to sami. Saj jih ni nič drugega, kot velika usta, če jih je kje 200 skupaj, pa drugI dan že objavijo njihovi trobentači, da Je bila cela brigada z 2000 možmi. Tako potencirajo vsa poročila, ki niso nikomur v korist, le narodu v po^n. Bno pa je gotovo, s svojim življenjem so se bandlti ločiU od ostalega civiliziranega »veta, postali so navadni roparji in zločinci. če je med nami še kaj usmiljenja in volje do obstanka, je skrajni čas, da posežemo vmes 5n rešimo, kar se da še rešiti, da rešimo prisilne mobilizirance, domače zapeljance in njihove družine počasnega, toda sigurnega pogina. Vaa, terenoe, domače zaupnike, raznašake In razSirjavalce boljSeviSke propagande, kakor vas dobavitelje hrane, zdravil banđitom, vas zdravnike, mlinarje, lekarnarje, trgovce, vaške zbiratelje In teroriste, ki vlečete z mu-čitelji slovenskega naroda opozarjamo in vam dajemo na znanje, ako ne prenehate, bodo lepega dne čltateljl tega lista čltali vaša prava imena. Ta dela, ki ste Jih storili pri tej nedolžno preliti krvi. kUčejo po maščevanju. Toliko samozavestnih mož in fantov pa ima še vedno Gorenjska, da vas razkrinka in spravi na kolena, če ne prenehate s svojimi krvnimi nasiletvi. Trpeči slovenski narod pa že kaže s prstom na vas. Poštna spremna številka spada k podatkom k odpošiljatelln Državni minister pošte opozarja ponovno, da je v interesu vseh, ki imajo opravka s pošto, da dodajo svojo P(^tleitz^(po^ Spremno številko) podatkom, o-odpoSiljatelju na zunanji etrani poštnih jk>šlljik in v napisu pisem, računov in drugih trgovskih formular-jev. Kot pripomočki za ustanovitev poštne epremme številke bodo v doglednem času i^a-ni seznami vseh krajev v Veliki Nemčiji z navedbo poštnih spremnih številk in velika karta, le katere bodo razvidna področja posameznih poštnih spremnih štervillk in razdelitev Gauov . V»rl*« NS.-0«nT*rlMt and Dracker*i KJmtM Kljuwnftrt. — Verlawleitert Proslava Fnhrer|evega rojstnega dne v Kralnbnrgn „ljubezenska premiera" v Krainburgn Proslava FHlhrerjevega rojstnega dne, prirejena po Ortsgruppi NSDAP v Krainbur^ je postala dojmljivo slavje vseh Nemcev Kraln-burga. že nmogo časa pred začetkom slavja so prišli udeleženci od vseh etrtnl т Partei-heim na Goetheplatzu. Bila je peetra slika: praznično razpoloženi ljudje, veeele vrst« Hitler-Jugend, politični vodje in formacij« NSDAP, NS-Relchekriefferbunda in Številni zastopniki oborožene sil« «o prišli. Slavnostna dvorana je komaj sprejela veliko Število udeležencev. Slavnostl je dal dostojno obeležje pevski zbor HJ učiteljišča ж slavnostnimi pesmimi in reki. Potem j« Pgr- Burger slavil življenje Flih-rerja in je posebno orisal njegov vojaški potek življenja. , . . Tudi Kreisleiter Pg. dr. Pflegerl je slavil človeka, FUhrerJa, bojevnika In politika Adol-fa Hitlerja in oevetlil njegov značaj In geni. alnost kot steber njegove veličine. Krasni epe v: >Herrgott steh dem Fllhr»p Tsei«, se je kakor prlsi-čna prednašana molitev priključil zadnjim besedam Krelsleiterja. S počastitvijo Ftihrerja in pesmima nacije se j« končala slavnost FUhrerjevega rojstnega dne. Kreis RadmftnnidorI Neumaxbtl. (Slavje.) FUhrerjev rojstni dan Je našel tu& slikovito, v Karawankah le. žeče mesto Neumarktl v prazničnem razpoloženju, okrašenih hiš, izložb in odprtih src. Za 19. uro je Ortegruppenleitung der NSDAP povabila na zborovanje v dvorani >Na skalcl«. Prostor je bil gosto napolnjen. Dekleta BDM pod vodstvom ge. Loisl so otvorile slavnost. Po H. Beethovnovi romanci, umetniško predva- jani po gospć StrselboVi (klavir) In gospodu ing. Smoliku (violina), je peveko tovarištvo pod vodstvom Pg. Kggerja vzorno zapelo slavnostno pesem. Pg. Reinisch je čital >o vojnem prostovoljcu Adolfu Hitlerju«. Slavnostni govor j* imel Propagandaleiter Kreisa Rad-mannedorf Pg. Oberdorfer. Kr«ii St#in Domaoluil«. (Proslava FUhrerjevega rojstnega dne). V prostoru za uslužbence nekega obrata je Ortsgruppe Domschale proslavila FUhrerjev rojstni dan. Pevski zbor pod vodstvom pevovodje Oberrauterja je zapel zbore; »Eine Trommel geht in Deutschland um« In »Herrgott, eteJi dem FUhrer bel«. Orts-gruppenlelter Themesl je imel slavnostni govor, poln vernega zaupanja v edinstveno osebnost Ftihrerja Adolfa Hitlerja. Naši vojaki pozdravljajo domovino z Vzhoda pošiljajo gorenjski fantje, ki vrše tam vojaško dolžnost vsem gorenjskim znancem in znankam najlepše pozdrave. Mal Franz, Mari Ludwig, Bogataj Bartel, Kerchlltar Rudolf. Z Zapada sledeči grenadirji: Franz Lapp, Moste-Komenda; Kari Trojer, Ober Zarz; Emil Mersch, St. Martin bei Ldttai; Omann Leopold, Zwiachenwassern; Franz Boschitsđi, Vikrtsche; Franz Leben, Unt. Wesnitz; Stanislaus Judesdi, Kamker; Josip Anitschlmer, Pre-dassel; Franz ScMcofitz, Mlaka bei Krainburg; Stanislaus Schwegel, Krainburg; Vinzenz GSol-maier, St. Anna bei Neumarktl. Z Vzhoda: SoWat Srebrnjak Franz Iz Win-klem, bel Kralnburg. Roparski nmor \ KleinhirdiM Dne 15. aprUa 1944. ob 7. uri je mladostni, delomrzml kmetijski delavec Albert Stampfer, nazadnje stanujoč v Aigen, občina Kleinkirch-heim št. За., Kreie SpitUl a. d. Drau, umoril v KleiHikircWieimu St. 32 etanujočo 5» letno kmetijsko delavko Marijo Gasser z namenom, da jo oropa. Maria Gasser je bila nekaj dni pred tem na obisku pri materi Alberta Stampferja In je omenila v prisotnosti tega, da ima prihranjen denar. Ko je Albert Stampfer to slišal, •e j« odločil, da Gaeserjevo ob dani priložnosti umori, da bi im»l možnost prisvojiti si njene prihranke. Dne 15. aprila 1944. je ta načrt umora Izvršil. Ob 4. uri je prišel do hiše Klein-kirchheim St. 32, odpri hiSna vrata z vitrihom, zaprl vrata ^et od znotraj in se skril v veži za jedilno omaro, ki stoji blizu zadnjih vežnih vrat. Morilno orodje — leseni bat je položil pripravljen za prijem v nasproti omari nahajajoče se korito. Domneval je, da bo Gasser. jeva zjutraj prišla do zadnjih vrat_ in bi jo v trenutku, ko bi hotela odpreti zadnja vrata, zgrabil od zadaj, vrgel na tla in z batom ubil. Šele ob sedmih zjutraj je priSla Gasserjeva z Rodbinska kronika iz Gorenjske Ktratm авв^ — Verlaiwleitert Ш. Bniil Heiwtn. ~^aaDUcbriftleiter; Friedrich Horttmann. ZnrwH kt Anwirenliete Nr 1 rdltiz Kreis liramburg St. Qeargem. Rojrtv* т meeeou marcu: Anna Kopatsch. St. Georgen; Franz Steffe, HUlben; Pranzieka Steffe, HUlben; Maria Stem, Hra-etie; Aloieia Kroscđiel, St. Georgen; Franz Kri-B^etz Mitterdorf; Johann Kaculak, Mall-nitz In Maria Scđiunker, Olecheitk; — Umrll eo: Michael Kuscher, Lwaach; Alois Poleiner, Olscfaeuk; Stamlslaug Likoeer, Hotemasch; Marianne Markuta, St. Georgeo; Johanna Krcper, St, Georeen tn Franz Kopetz, Ober-feld. Zirklach. Meseca marca so bill rojeni: Ervin Tratnik, Zirklach; Anjoa Blascb, Grad; Mathil-de Grtlz, Sittichsdorf; Franz RqmUt, Unter-femig; СугШ Sluga, Grad; Josef Martlniak, Grad; Gabriele BoUta, Zirklach; Maria Glo-botschnik, Zirklach; Franz Rogel, Untei-temig. — Umrll so; Gertrud Widmer, Oberfem^; Katharina Petritech, Waechze; Johann GrUz, Sittichedorf; Antonla Jersche, UMchebery; Franzieka Koscbel, Unterfemig. Laak a. d. Zaier. Meseca marca so bUi rojeni: Josef a Hartmann, Zauchen; Maria Karlin, Werloch; Franzlaka Bradeechko_ Dragu; Franz Woschner, Moskrln; Johann Pv-'ewodmik, Laak a. d. Zaier, Unterpulfem; Josef Jenko, Draga; Josefa Sicherl, Laak a. d. Zaier, Brtlckeng; Vinzenz Kuralt, Oberfeichting; Ladielaus Pri-moecliitz, Helligengeist; Maria Krlschel, Go-descMtz; Franzdska Zof, Oberfeichting; Joeef BoBatei, Ratendorf; Anna Swolschak, HeUi-ffengeist; Josef Skerblsch, Sutna; Josef Ml-klaJtschitsch, Ermem; Kaslmlr Sowa, Schwar- ill. nK'-i^iwiiiwyil^wi gornjega nadstropja in šla proti zadnjim vratom. Ko jo je Stampfer zgrabil od zadaj, da , bi jo vrgel na tla, se je postavila v bran, ga a praskanjem po obrazu ranila in je še Wiko pribežala do sprednjih vežnih vrat. Stampfer je zgrabil bat, skočil za Gasserjevo in jo ubil pri sprednjih vežnih vratih в 5 udarci bata po glavi. Udarci so bili tako močni, da. se je pri tem razdrobil gornji del bata. Potem je šel Stampfer v stanovanjsko sobo Gasserjeive in tam oropal listnico s 135.30 RM gotovine, moško nikeljnasto žepno uro s pokrovom, en par volnenih rokavic, in karte za obleko in živila. Preden je zapustil kraj storjenega dejanja, je Stampfer, da ga ne bi mogli spoznati, oblekel plašč Gasser je ve in si zavezal na glavo njeno ruto ter tako preoblečen zapustil hišo v Kleinkirchheim št. 32. Stampfer ee pa tega ropa ni mogel dolgo veseliti. Se istega dne ob 16. uri je bil od kriminalne policije v Klagenfurtu sporazumno z oroiSijško postajo Kleinkirchheim aretiran in krivda mu Je bila dokazana. Predan bo Land-gerlcbbi radi obsodbe. zenberg; Maria Kalan, Dorfern; Johann Prl-moechltz, Laak, Unterpulfem. — Umrll so: Johanna Hrlbernlk HelUgengeist; Matthaue Doliner, Breenltz; Maria Bertoozel, GodeeLjubezensKa premiera«, ki ga bodo 28. aprila predvajali v Krainburgti; V odmorih med nastopi ni za operno pevko Vero Warden nič lepšega, kakor da ee igra z malim Bisl, nekim pet letnim gledališkim otrokom. Ona Ima pač otroke rada, slavna, mnogo obletavana Vera, in najraje bi sama enega rada imela, če bi k temu ne spadal mož. Ona pač še ni našla »pravega«, in če se razgleda v krogu svojih znancev, no potem ea-ШО smejoč se lahko odmlgne. Tako se je zasidrala v Verind glavi zamisel, da bi vzela moža, samo da bi prišla do otroka in da bi otrok imel očeta, po prvem otroku pa takoj zahte. vati ločitev. Ali je resnično samo pomanjkanje moških, ki je dosedaj preprečilo ustvaritev tega načrta, ali nI mogoče samo strah pred tem eksperimentom? Vsekakor ne misli Vera, ko se seznani s komponistom Ascel Berndtom, čigar operetno revijo pomaga pripravljati, na ta svoja komplicirana načela, ampak se zaljubi v njega brez postranskih misli, ravno tako kakor se zaljubi ženska v moškega, ki ga najde vrednega v ljubezni. In on, ki se ni drznil verjeti v tako srečo, je popoln ljubimec. Po indiakreciji zve o zadevi »ločitve po prvem otroku« in je toliko bolj ogorčen o njemu namenjeni vlogi privldnega zakonskega moža, ker je njegova strast za Vero resnična in globoka. Oa P-e razume, da Vera ni nikoli na to pcrmislllft, da bi mu resno prisojala v njeni teoriji Izmišljeno vlogo. Prijatelji hočejo po-magatl" ali napravijo nesrečo še večjo. Vse kaže, kakor da sta se ona za vse čase razprla. АП čustva, ki jih imata drug do dragega, poderejo vse po razumu in okolici postavljene stene in končno emo priča priborjeae in zato tem večje notranje sreče. Vse to je k igra • priapodobo v Jedru — In to v pestrem, ХаћЈсет, veselem gledališču, ki tudi najtežje nlkcrii ne vzame vprav zares. Vesti iz Ljubljane in okolice Preokret na Goriškem. Prebivalstvo na Tolminskem se je tam že skoraj povsem otreslo tolovajskega pritiska. Ljudje se za grožnje gozdnih tolovajev in domačinov terencev prav nič več ne zmenijo in si svoje življenje urejajo tako, kakor je to njim najbolj prav. Veliko domačinov je že pristopilo k Slovenskim na^ rodnim stražam, mnogi, ki so se znebili gozda in tamkajšnje »tovarišije«, pa so se prostovoljno javili na delo, samo da jipi ni več treba delati tlake za razne »intemationalce«, kakor sedaj že skoro povsod pravijo tolovajem. Ta, označba pa je zaree tudi utemeljena, saj Je prav našim preprostim ljudem vsak dan bolj očitno, da tako zvana »narodna osvobodilna vojska« nima z našim narodom nobenega o-pravka več; vanjo namreč s silo mobilizirajo v zadnjem času ljudi z vseh vetrov, kakor pač pridejo I tolovajem »pod roke« — Zanimiva so tudi poročila iz idrijskega kota, ki prav tako potrjujejo, da je med ljudmi opaziti velik preokret. V Idriji velja to še prav posebej za rudarje, ki so se jim tolovaji do smrti zamerili z neko svojo nameravano akcijo, ki bi lahko zahtevala mnogo domačih življenj, če ne bi bila pravočasno odkrita in preprečena. — S komurkoli danes govoriš, slišiš približno isto: Preveč smo zaupali, varali smo se, toda naposled smo spoznali. Sedaj smo spet na svoji pravi narodni poti, s katere nas nič več ne odvrne. Komunizmu je pri nas odklenkalo prav zato ker se je v vsem pokazal ne le nenarod-nega. temveč protlnarodneg^a. Mlaka; Natascha Margaretha Kise, MUnkendorf; Johann Hriber, U. Palowltsch; Marian Moditz, Duplitz; Joeef Gerkmann, Theinltz. — Umrli so: Peter Luder, Fuechine; Anna Pla-chuta, roj. Rak, Brische; Bartholom&ue In Josef Riffel, MUnkendorf; Josef Nowak, Unter-berg; Maria Tschebul, roj. Schurbi, Podgier; Maria Golob, MUnkendorf; Karl Reich, MUnkendorf; Theresla Samlen roj. Erjauscbek, Goditsch; Josef Birk, Stein; Johann Molj, 4fn(Tl ^ žalostnim srcem naznanjamo vsem TP sorodnikom, prijateljem In znancem vest, da smo mesto veselega snidenja dobili žalostno vest, da je nai ljubljeni sin In brat Branimir Fr. Skrabeli PioBier, v cvetoči mladosti, star komaj 19 let, padel junailce smrti na Vzhodu dne 23. marca 1944. Njegovo truplo počiva daleč proč od njegove mile rodne zemlje. Pokopan ]• na nekem vojaškem pokopališču. Naj počiva v miru In na svidenje nad zvezdami. B1 r nb a u m pri ABllngu, ▼ aprilu 1944. Ferdinand. Marija, alarli, Ednarl, Albert, To mislav, Hotimir, bratjt in oitalo lorodatvo. Globok* petrtl naznanjam«, (U ]• nai ar čne ljubljeni sin in brat Kerschllsch Johann Grenadier, v cvetoči mladosti, kemaj 19tih pomladi, pe težkih poikedkah 22. 1П. 44. za vedno pre-minul. St. Velt /*awe, IK IV. 1944. %alu)eč# drulima Keraehl* Vsem sorodnikom, prijateljem In znancem naznanjamo tužno vest, da j« umrl naš ljub-IJani sin, oz. brat Indrei Bilenz, Grenadier, dne 15. aprila v lazaretu na Vzhodu za posledicami zadobljene rane, star komaj 25 let. St Veit / Weichselsdoi. ^alujočii oie Jakob, mati Antonija, bratje: -- "»Чве, vojak na Vzhodu, Peter, voiak RAKA KRN BOTE greda, ge. аргВа IMA. Vorverlegung des Zuckerbezuges ftir die 68. bis 66. Znteilungsperiode. Dm Landesernilhruiigrsanit Kamten gibt fUr den Reichs-g&u K&mtem und ale Referat Emaiirung imd Landwlrtschaft dee CđZ fUr di# besetzten Gebiete Karntene und Kralne be-k&nmt: PUr die 66. bis 66. Zuteilungaperiode wird den Verbrau-ebem die Verpflichtung: auferlegt, den ihnen ftir diese Peri-odeti Bustehenden Zucker wie folgt vorweg'zubeziehen: Der Zucfcer ftir die 63. und 64. Zuteilungaperiode muS schon In der 6(2. Zuteilungaperiode, das ist in der Zeit vom 1. bis 28. Mai, 1944, bezogeu werden. Der Zucker fiir die 65. Zutellungs-periode muB schon in der 63. Zuteilungsperiode, das ist vom 29. Mai bis 25. Juni bezogen werden. Der Zucker filr die 66. Zuteilimgsperiode ist schon in der 64. Zuteilungaperiode, das ist vom 26. Јгт! bis 23. JuU 1944, zu beziehen. Die hlerzu nAtlgen Zuckerkarten werden rechtzeitig an die Verbraucher auagegeben. Klagenfurt, den 12. April 1944. I^ndesernilhrungsamt Kamten. Ausgabe von Flelsdisdimalz an Stelle von Buttersdimalz Dm Landesemahrungsamt Karaten gibt fiir den Reichs-gau Kamten und als Referat Ernahrung und Landwirtschaft de# CdZ fiir die besetzten Gebiete Karntens tmd Krains be-kannt: 5n der 82. Zuteilungsperiode, das ist in der Zeit vom. 1. bW 28. Mai 1944, erhalten die Verbraucher Fleischschmalz an Stelle von Butterschmalz auf die Bestellscheine und Klein-abecJmitte iiber ButterscChmalz, und zwar werden an Stelle voa 80 Teilen Butterschmalz 100 Telle Fleischschmalz auagegeben. Die Ausgabe des Fleischscdimalzes erfolgt nicht durch die Lebenemittelgeschafte, sondern durch die Fleischhauer. Etna Vortestellung von Fleischschmalz iet nicht erforderlich. Die Bezugsabechnitte Uber Butterschmalz sind ungtiltig. Die gemeinechaftlich verpflegten Personen ertialten an Stelle von Butterochmalz ebenfalls Im gleichen Verhaltnis Fleischschmalz. Vegetarier die regelmaBlg beim Emahrungaamt den FleLKbumteLUBCh vomehmen, konnen die Bestellscheine und Klednabschnitte ilber Butterschmalz beim Em&hnmgsamt ge-gen Releemarken fiir Butter umtauschen. Xlageafurt, den 10. April 1944. Landesemahrungsamt Kamten. Hausbrandkohlenversorgung 1944-45 Der Beauftragte fiir die Ko'hlenbewirtschaftung der Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark und in Oberkrain gibt bekannt: Das neue Kohlenwirtschaftsjahr 1944/46 beginnt am 1. Afpril 1944 und endet am 31. Marz 1945. Der gesteigerte Bedarf der Riistungswirtschaft und an-derer kriegBwlchtiger und lebensnotwendiger Verbrauchs-steUen verlangt, daB im neuen Kohlenwirtschaftsjahr Ein-speningen im Hausbrand erzielt werden. Die bii^erigeai Beetimawmgen liber die Hausbrandkohlen-VMWorgimg bleiben im weeentlichen unverandert. Als Gnmdlage ftir die Versorgung der Verbraucher gel-ten aucfe im Kohlenwii-tschaftsjahr 1944/45 die in die Kun-deaUeten der Kohlenhandler eingetragenen, vom Wirtschafts-amt iiberpriiften und auf den sparsamsten Verbrauch richtig-geeteUten Jahresbezugsmengen, ohne daB ouf diese Mengen ©in Lleferanspruch beeteht. Eine Neueintragung in die Kun-demkartei ist nicht notwendlg. Jeder Verbraucher erfahrt von seinem Kohlenhilndler die vorauesichtllchen Bezugsmengen. Bin Wechsel des Handlers ist grundsatzlich nicht gestattet. Die Verbraucher sind verpflichtet, art- und sortenahnli-che Brermstoffe anzunehmen. Verbraucher, die lagern konnen, verlieren die Bezugs-berecbtiguTig, werm sie zum Zeitpunkt der vom Handler an-getootenen Lieferung die Annahme verweigern. Auf die kriegsbedingten Schwierigkeiten bei der Belie-femmg der Verbraucher durch den Kohlenhandel wird be-sonders hingewiesen. Die Verbraucher sind angewiesen insbesondere w&hrend de* Vbergang^eiten Im Frilhjahr und Herbst auBerst zu sparen, um sich dadurch fiir die Wintermonate einen entspre-chenden Vorrat zu schaften. Jeder Verbraucher ist verpflichtet, alle Umstžlnde, wel-che eine Herabsetzimg der auerkannten Brennstoffmengen Folge haben, ohne Aufforderung iiber seinen Kohlen-htodler dem zustandigen Wirtschaftsamt bekanntzugeben. Insbesondere haben Umquartierte aus luftgefahrdeten OeMeten jede WohnungsverSnderung ihrem Kohlenhandler und dem zust&ndigen Wirtschaftsamt zu melden. Die naheren Bestimmungen sind den Kundmachungen des KoMemhandels zu entnehmen. Der Beaiiftragte fttr die Kohlenbewirts<'haftung der. Chefs der Zivliverwaltung In der Untersteiermark und in Oberkraln. Roggenerzeugnisse statt Speisehartoffeln Das Landesemahrungsamt I&rnten gibt fUr den Reichs-р,'Ш Karnten und als Referat Ernahrung und Landwirtschaft dee CdZ fUr die besetzten Gebiete Karntene und Krains bekannt: Jene Inhaber des Bezugsausweises filr Speisekartoffein, welche nicht mehr als 100 kg Speisekartoffein eingekeUert habMi, erhalten zum Ausgieich fUr die gesenkte Speisekar-toffelration auch in der 6i2. und 63. ZuteiKmgsperiode einen Sonderbezugsaueweis zum Bezuge von Roggenmehl bzw. Rog-genbrot. Dieser Sonderbezugsaueweis wird an die in Frage kommenden Verbraucher nicht automatisch ausgegeben. Die Verbraucher mllssen vielmehr denselben unter gleichzeitiger Voriage ihres Bezugsausweises ftir Speisekartoffein rasch-mttglichst bei ihrer zust&ndigen Kartenausgabestelle abholen. Oie Warenausgabe auf die Abschnitte dieses neuen Sonder-boeugsausweises erfolgt gleich wie in den letzten 3 Perioden. Klagenfurt, den 24. April 1944. Landeeemahrungeemt K&rnten. Die Deutsdie Arbeitsfront, Ireiswaltung Srainburg, Abtellung AirbeitseliiHatB und Auslanderbetreuung Itofolge Aufiendienst, Weibt die Abteilung an den Tagen Dieaetag, Mittwoch und Donnerstag filr den Parteienveritehr geechlossen. Dringliche Angelegenheiten werden an diesen Ta-gee nur naoh vorheriger fernmtindlicher Anmeldung erledigt. Die Betrlebeftihrer warden gebeten, ihre Gefolgschaftsmit-glieder durch Anschlag dementsprechend m verstandigen. Dnitsdie Arbeitsfront und Kreiswaltung Krainburg, Abt. Arbelteelneati und Auslkenderbtreuung (oddelek za do-lovno elušbo im oskrbo lnozenu>«iv) Zaradi zunanjega poslovanja je oddelek ob torkih sredah im četrtkih zaprt *a promet s strankami. Nujne zadeve le redujejo ob takih dnevih le po predhodni telefonski prijavi. Betriebeftihrerjl ee naprošajo, da obveete o tem svoje uslužbence s ustrezno nabito objavo. tHalio^asi Službo dobi Sprejme inteligentno gospodično ali vdovo po možnosti z znanjem nemškega jezika, starost do 35 let, v svojo optično trgovino. Hrana in stanovanje v hiši. Takojšen nastop. Optiker J. Schleb-nik, Domschale. 3022-1 Rabim nujno za Karnten delavca za lesno stroko. Oskrba in zaslužek dober. Ponudbe na K. B. Krainburg. 2974—i IMlaJSege dekle« « kmetov *prej- j mem za posprivljinje sot>, pp-' moč v kuhinji in zunaj. Ponudite se na upravo lista pod znakom „Služkinja", okraj Stein. __ ____________54« i—I Iščem služkinjo za poljska in domača dela ne malo posestvo. Nastop s I. majem. Dopise na K. B. Krainburg pod „Pridna in zvesta". 3026-1 Krankheit* Jeder Kronke Ia6t eine Lutke m der Kampffront der Heimot cRen. Der Witle zursdinelien Oesundung ist desholb Pflicht; er muR die Kunst der Arzte und die Wirkung bewdhrter Arzneiniittel unterstutzenl AS TA ARZNEIMH'TEL Sprejmem mizarskega vajenca z vso oskrbo. — Andrej Kregar, St. Veit/Sawe, Oberkrain. 2946—1 Službe išče jtausfrauenhdndesauoer , Nach jeder schmutzigftn Hou$* orbeit - Schuhputzen, Heizen, Kartoffetschalen usw.- saubert ATA allein oder mit etwa> Ш Seife leichi die Hdnde. ATA, Ш der treue Helfer bei ollen Ш Reinigungsarbeilen in Kuche und Haus, solite stets griffbereit an je-dem Spulstein stehen. Herflesteih in den Persil-Werfrgim(tigtcs Bdufparrn mid dasVcrmo-gmsfpaim bri drrom6tcn unddltrftcn BaulparkalTc in dm Dotwii-Alpaiflduni Beratungsstelle: Klagenfurt, Domgasse 9, Ruf 28-53. Prodam velik jesenov štor (tnalo) primeren za kovača ali mesarja. Cena do jo RM. Naslov v K. B. Krainburg. _2887—6 Prodam dobro ohrajeno % violino s škatljo in lokom, cena 150 RM. Kos Peter, Friseur, 8-eiter Durchlal? 2, Krainburg. 3016-6 Prodam kravo, ki bo 2o. maja teletila, za RM 900, Naslov: Jo-hann Kcrn, Ober Duplach i6, Oberkrain. __ Prodam kravo, dobro rnlekarico za RM 700. Naslov pri K. B. Krainburg. Državni uradnik, vdovec, 40 let star, z 10 letnim sinčkom, premožen, želi znanja v svrho že-nitve z gospodično ali vdovo do 35 kt staro posestnico ali trgovko. Ponudbe če mogoče s sliko, ki se diskretno vrne na K. Bote Krainburg pod „Državni uradnik". 2940—21 Radi pomanjkanj* znanja želim spoznat) gospodično od 20 do 30 let, katera ljubi mir, ljubezen in svoj dom. Zaželena je Hika, ki se diskretno vrne. Dopise na K Bote, Krainburg pod „Novo življenje". 2763-21 Kupim Mali posestnik in profesionist, ločen po krivdi žene z dvema ytro-; koma, želim spoznati dekle ali vdovo v starosti od 24—34 let, tudi ločenke po krivdi može niso izključene, v svrho gospodinjstva. Po sporazumu tudi takojšnja že-nitev. Prednost imajo brezdomke. Cenj. dopise je poslati poštno ležeče pod C. M. B. Zoltsdhadi. ' 2961—21 Kupim bencinski motor, nov ali nekoliko rabljen, 6 do 7 ks. Ponudbe na K. Bote Krainburg. _2997—7 Kupim dobro ohranjen otroSki .voziček. Eich 99, bei DomsAale. 3037-7 Kupim od 2 do S let staro kobilo ali konja. Naslov pri K. B. Krainburg, 3038-7 Menjam Menjam dobro ohranjen športni otroški voziiek za dobro žensko kolo. Naslov pri K. Bote Krainburg. 3°49-'5 V ljubezni neizkušen fant, srednjih let, obrtno naobražen, išče sebi primerno družico, ki bi imela veselje do vpeljave lastnega obrata. V poStev pridejo samo resne ponudbe s sliko na upravo K. Bote Krainburg pod značko „Diamantna bodočnost" 2934—21 ZAHVALA Ob priliki smrti in pogreba moje ljubljene soproge in sestre MInke Schinkowelz roj. Rejc, so nam bila Izražena številna sožalja in podarjeni venci in cvetje, za katere s« tem potom vsem najlepše zahvaljujem kakor tudi vsem prijateljem in znancem za udeležitev na njeni zadnji poti Krainburg, Idria. Žalujoči soprog in sestra. V globoki žalosti naznanjamo rsem prijateljem in znancem, da j# nal nad vse ljubljeni mož, oče, sin in brat Franz Jasbinschek Creirtiter, v najlepši dobi življenja, itar 30 let, padel junaške smrti 16. marca 1W*. ni jugovzhod ni fronti. Počivaj ▼ miru dragi Franz. Priporočamo ga v blag spomin in molitev Reichenburg, Sevnica. Žalujoča žena Veronika, otroci: Franz, Albina, Emil In Jože. 44 letna Stajerka želi spoznati resnega, pametnega in res dobrega človeka, najraje penzionista, ki bi ji bil za pomoč in oporo v gospodarstvu. Le resne ponudbe s sliko poslati na K. Bote, Krainburg pod „Tiha sreča". 1901-21 Fant, Itar 16 let, zaposlen sedaj v Reichu, želi znanja z dekletom od 18 do 26 let v svrho dopisovanja; kasnejša ženitev ni izključena. Slika zaželena. Dopise na K. B. Krainburg pod „Trgovski pomočnik" 3036-21. Tovarniški delavec, najlepših Ik, sedaj v službi, želi znanja т svrho dopisovanja in eventuelne kasnejše ženitve z dekletom 20 do 2j let. Slika zaželena. Dopise na K. Bu Krainburg pod „Resna ljubezen" 3°33-2i-_____ Zidarski pomočnik, star 24 let, čedne zunanjosti, želi spoznati dekle od 18 do 25 let. Zenitev možna. Dopise s sliko na K. Bote Krainburg pod šifro „Srečno življenje" 3002-21. Svetlolasa deklica, čiste preteklosti, stara 20 let, se želi seznaniti z gospodom, ki je mirne m odkritosrčne narave. Slika zaželena. Dopise na K. B. Krainburg pod „Idealna Ijubav" 3053-21. Sem deklica mlada, poročila bi s« rada, 19 mi je let, temnih sem las in vitke postave, preteklos« čiste. Le resne pomudbe, slika zaželena, poslati ne K. B., Krain« burg pod „Mirna ljubezen". 3048-»« Izgubljeno Od Berufsschule do Volkssdiule sem zgubila ročno verižico s križcem. Ker mi je drag spomin od očeta, naprošam poštenega najditelja, da jo proti nagradi vrne da K, B. Krainburg._3045-2« V vlaku iz Radmannsdorfa da Afilinga sem dne 27. III. zgubil osebno izkaznico (Carta d'identi-ta) Ljubljanske province na in* Železnik Vinko, stanujoč v Bavd-kovi ulici St. 20. Laibach. Ker omenjeno legitimacijo nujno r*. bim, prosim poštenega najditelj«, naj jo proti nagradi odda v trgovini Rems Alois, Stadtplatz 26, Radmannsdorf. 3029-M Zgubila seili črno ročno torbiTO z nekaj gotovine in legitimacijo na ime Viktoria Lupscha, HI. Kreuz od trgovine Sulzer do Kanker mostu SeelandstraCe. Najditelja prosim, da jo proti nagradi odda v trgovini Sulzer, See-landstrafie, Krainburg. 3044-** 21. IV. sem zgubila pri mesarja Ostermann v Krainburgu ročno torbico z vsebino 70 RM, Be-zugschein za čevlje, železniško legitimacijo. Pošten najditelj naj jo oddda proti nagradi na K. B. Krainburg. 3040-м! ___ Bazno Kupim ročno slamoreznico ali zamenjam za ovco. Naslov: Andreas Bernard, Vodesohitz 8, Post Veldes. _3032-2* Die Rufnummer der Kreisleitung Krainburg ist in der Zeit von 8 bis 18 Uhr Nummer 296, 297 und 298, von 18 Uhr bis 8 Uhr 298. Lesel rten .harawanken Bole"! frOtt Sch« ift fifonbahn-Sdioffnorin — obor ihc f|ou6haU geht loeitet. Am lOnpttag madit fie cs fo: lOcnn fi« fort l(t, tiiPt |ie bie lOdfdie longer, bat hcifit griindtidier in ђеп1<о wciAeA. ипппсп loirJ fie gut iiiurdfge|iampfi ЖИ hur; ;um fiothm gebcodit. Dos longcrc 6imueidien mit ђепко lofk Den Sdimu^ fdion doc bem Aodien. So miril bic lOafdie gefdiont, locniger lOafdipulow unb AoMe gcbraudit. Obi* berufstStige fmuen urfffen fidi heitte ouf bicfe einfodie UJcife ju hctfen, Strta pod udarci usode, javljam tužno vett, da je moj srčno ljubljeni sin In bratec Lilian Tscliujesch Grenadier, / najlepši cvetoči mladosti, ravno na svoj rojstni dan, star 20 let, padel junaelce smrti na Vzhodu 17. marca 1944. Kdor je poznal ljubega Milana ve, kaj sem z njim zgubila. Lahka naj Ti bo tuja zemlja, počivaj v miru, sladko snivaj ljubljeni Milan. Priporočamo ga v blag spomin in molitev. 2alu|oč« mamica in sestrica Zvonka Tschutesch.