Zahteva po povrnitni doklad državnim in samoupravnim uradnicam Kakor poroča »Politka«, je sklical Ženski pokret v Beogradu 18. novembra t. 1. širši scstanek članic vseh stanovskih organizacij v državni in samoupravni službi, ki so ostalc po urcdbi o vrnitvi dcklad s 1. okt. prikrajšane na svojih prejemkih. Na sestanku so govorile zastopnice Jugoslovenske ženske zvcze, občinskih nameščenk, Udruženja p. t. t. uradnic, Jugoslovenskega učiteljskega udruženja tov. Krstonošič, Jugoslovenskega profesorskegu društva, Jugoslovenskega društva zaščitnih sester, Udruženja žen z akademsko izobrazbo ter se pridružile resoluciji Ženskega pokreta, ki se glasi: Kraljevska \iada je s 1. okt. t. 1. delno vrnila drž. uradnikom draginjske doklade, ki so jim bile vzete 1935.1. To smatramo kot začetek izpolnjevanja obljube, ki jo je vcčkrat dala, češ da bo obravnavala vprašanje povečavanja prejemkov drž. nameščencev, kakor hitro se bo izboljšalo drž. finančno stanje. Povečanje, ki je dobilo veljavo 1. oktobra, je izvedeno samo za en del drž. nameščencev, a tudi zanj v nedovoljni meri. ker prejemki večjega dela ne dosezajo skromnega eksistenčnega minima, a popolnoma so izključene od tega poboljšanja poročene žene v državni in samoupravni službi. Z uredbo iz 1. 1935. so bile poročenim ženam plače zmanjšane skoraj za polovico, in to tako, da je izvršeno v nižjih položajnih skupinah večje zmanjšanje; torej ckonomsko slabši so bili bolj prizadeti. To vse je bil strašen moralen in materialen udarec za njih in njihove dru- žinc. Znižanje prejemkov so smatrale kot ponižanje njihove delovne zmožnosti in usposobljenosti in kot nepriznavanje, da se njihovi napori za vestno izvrševanje dolžnosti napram državi in narodu ne cenijo isto toliko, kakor se ceni delo ostalih uslužbencev, ker se vrednost dela izraža do gotove mere v višini prejemkov. V materialnem oziru jc zmanjšanje plač znižalo njihov in njihovih družin življenjski standard na tako stopnjo, da niso več mogle živeti na način, dostojen drž. namcščencem. Znižanje prejemkov jih je primoralo, da so se odreklc higienskim stanovanjem. da so odpustile gospodinjskc pomočnice, da za hrano in obleko porabijo minimalno. Posledice tako utesnjenega življenja so telesna neodpornost in moralna potrtost, kar se mora občutiti tudi pri delu. A nevarna »štednja». da se tako izrazimo, se je morala izvajati tudi na način, katerega posledice bodo najobčutljivejše za državo in narod: v rušenju zakonskega življenja in omejevanja števila otrok, ker izdržavanje več otrok daleč nadkriljuje finančne možnosti teh družin. Stanje poročenih državnih in samoupravnih nameščenk postaja še neizdržljivejše, ker so se v tekočem letu podražile življenjske potrebščine povprečno za 30 %, in zaradi tega bo padel življenjski standard še niže. S tem, da se za poročene žene v državni službi ni popravila krivica, storjena 1. 1935., se isto tako krši eno najvažnejših načel v celokupnem gospodarstvu, a to je, da enako delo zahteva tudi enako plačilo. Za vse mo- ške, ki delajo za zaslužek, v bankah, industrijskih in trgovskih podjetjih, državni in samoupravni službi, velja to načelo. in nc vpraša se, ali oni poleg ene plače prejemajo še dve ali več, ali imajo lastno premoženjc oni sami ali njihove žene; samo za poročene državne in samoupravnc uradnice so vse te okolnosti merodajne in zaradi njih se je prekršilo načelo: za enako delo enako plačilo. Plača je ekvivalent za vloženi trud v službi, in radi tega jc potrebno. da velja to načelo za vse in brez izjeme. — Na podlagi navedenih razlogov zahtevamo. da se poročenim ženam v državni in samoupravni službi vrnejo v celoti prejemki, ki so jih prcjemale pred uredbo iz lcta 1935.« Resolucijo so oddale zastopnice organizacij na pristojna mesta s prošnjo, da se ugodi zahtevam, izraženim v resoluciji.