GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA lp OB VOLILNIH KONFERENCAH V 00 ZK Ocenili svoje delo žel N«kajmes«čn« organizacijska priprav« n« vollln« konferenc« v osnovnih organi zacljah Zven komunistov so dokazal«, da *• j« vredno pripraviti na vsako politično akcijo, saj I« tako lahko rodi sadov«. člani osnovnih organizacij so izvolili 22 novih sekretarjev — ter ponovno izvolili 13 sekretarjev, ki so bili prvič izvoljeni pred dvema 'etoma. Eden izmed kriterijev za določitev kandidata je bila tudi dosedanja aktivnost in idej-nopolitična usposobljenost v zvezi komunistov, saj je pomembno, da funkcijo sekretarja opravljajo izkušeni kadri. Posebno pozorni pa so bili pri volitvah članov sekretariatov, saj so se v vseh osnovnih organizacijah zavedali, da Dodo lahko le z dobro kadrovsko sestavo sekretariatov ustvarjeni pogoji za kolektivno vodenje 00 ZK in za odgovorno izvrševanje nalog. Vollln« konferenc« so bil« hkrati tudi trenutek, ko so komunisti pregledali rezultate svojega dela. Na splošno lahko ocenimo, da so v vseh sredinah posvetili največ po zornosti uresničevanju akcijskega pro-flrama, tako programa občinskih organiza- cij kot svojih lastnih programov. V tem smislu so konference sprejet« tudi dopolnitve. Pohvalimo pa — to je biločutiti v vseh osnovnih organizacijah — da se zveza komunistov v naši občini ne ukvarja več sama s sabo in da je aktivno prerasla urejanje medsebojnih odnosov znotraj osnovnih organizacij. Ugotovimo lahko, da je narejen korak naprej, saj so se člani ZK povsod usmerili predvsem v razreševanje problemov v kraju v katerem živa V OZD pa so razpravljali o gospodarjenju in se zavzeli za še doslednejše uresničevanje Zakona o združenem delu in za stabilizacijsko politiko. S tem so dokazali, da so akcijsko sposobni uresničevati sklepe CK ZKS. V prenekateri osnovni organizaciji ZK pa so komunisti opozarjali na še večjo akcijsko povezovanje. Tu so imeli v mislih predvsem povezovanje s komunisti, ki so vključeni v osnovne organizacije tam, kjer so zaposleni, In se čestokrat premalo angažirajo v kraju bivanja. Se posebej pa so se zavzeli tudi za nadaljnje vključevanje mladih v zvezo komunistov. Upravljanje večnamenskega objekta Večnamenski objekt (športno halo, knjižnico in trgovino) uporabljajo: izobraževalna skupnost, telesnokulturna skupnost, kulturna skupnost, osnovna šola Ivana Cankarja, ŠD Partizan Vrhnika in IUV TOZD Usnjarna Vrhnika. Za upravljanje z objektom bodo ti uporabniki ustanovili odbor, v katerega bodo delegirali svoje predstavnike. Ta odbor pa bo pripravil razdelilnik stroškov za funkcioniranje in vzdrževanje objekta po uporabnikih. Na tej osnovi pa bodo nato pripravili samoupravni sporazum in tako zagotovili nadaljnje financiranje. V tej številki delegatske prilog« je objavljeno tudi gradivo za skupščino samoupravne interesne komunalne skupnosti, ki bo 8. februarja 1980. Zahvala za novoletna voščila Predsednik skupščine občine Vlado Mejač in predsednik izvršnega sveta Franc Krašovec se zahvaljujeta vsem organizacijam združenega dela, samoupravnim organizacijam in skupnostim, krajevnim skupnostim ter posameznikom za novoletna voščila. Skupščina občine in izvršni svet sta sredstva za novoletne čestitke namenila kot prispevek za Onkološki inštitut. Prav tako se tudi vodstva vseh družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih interesnih skupnosti zahvaljujejo vsem, ki so na njih naslovili novoletne čestitke. INTERVJU S PREDSEDNIKOM OBČINSKE SKUPŠČINE VLADIMIRJEM MEJAČEM OB VSTOPU V LETOŠNJE LETO Opominjamo se pogovora s predsed-,^*nikom občinske skupščine Vrhnika r Jadimirjem Mejačem za oddajo Vrhniške i diagonale regijske radijske postaje Radio |GLas Ljubljane ob vstopu v leto 1979. j 'edaj je dejal, da je njegovo življenjsko 9eslo bilo in je, da moraš tisto, kar ljudem ^ljubiš, izpolniti. Prav pa je, da ne ob-'lubljaš dokler nimaš vsega dobro prijavljenega. To je bila tudi iztočnica pogovora z iV|"hniškim Zupanom« ob vstopu v letošnje leto za Radio Glas Ljubljane in Naš časopis. 1 Na gospodarski zbornici občin Ijubljan-l^e9a območja je bilo ugotovljeno, da sta vrhni-*a in grosupeljska občina dosegli v letu 1979 ^JVEOJI PORAST CELOTNEGA PRIHODKA, °B TEM PA TUDI NAJVEČJO PORABO. Kako je to opaziti v gospodarstvu vrhniške občine? "Vrhniško gospodarstvo, predvsem Industrija Usnja Vrhnika in LIKO, sta lani res dosegla dobre i ^zultate. Na boljše se premika tudi v ISKRI — I £ntene in AVTOMONTAŽI — TOZD Kovinarska. e opredelim še borovniški del naše industrije, ^oram reči, da sem zadovoljen, ker je DONIT ij ^ZD Fenolit presegel načrtovane rezultate, pa udi v borovniškem delu Lika so dokazali svoje Sposobnosti pri izvozu. Žal pa jim še ni uspelo aiti primernega pristopa na domače tržišče. Od gospodarskih panog moram omeniti tudi tr-9ovino in gostinstvo. Ti dve izrazito zaostajata. v letu 1979 smo v vrhniški občini dosegli tudi ^°zitivno blagovno menjavo s tujino. Pohvaliti !?0ram Industrijo usnja Vrhnika in LIKO pa tudi . OZD Kovinarska, ki seje lani prvič pojavila med 'Vozniki. Pričakujem, da bomo letos poleg nosli-Ce^ izvoza v naši občini (IUV, LIKO) uvrstili na Se2nam izvoznikov še ostale TOZD«. V vrhniški občini nameravajo letos investi-Jti v večje proizvodne zmogljivosti DONIT TOZD ^nolit Borovnica, LIKO TOZD Verd in IUV. S Grtti investicijskiji naložbami naj bi predvsem podali proizvodnjo smol, stolov in usnjene kon- 'e^c/ye. So te investicije v skladu s smernicami vrhniške občine? P "Ugotavljam, da boste predvsem investiciji v ! enolitu in Liku dali večjo proizvodnjo. Žal se pri . 0rovniški investiciji zatika in kaže, da bodo j?vedli le polovico prvotno načrtovane investicije. ^ njej bo predvsem potrebno razmejiti, ali je Pr ki bi odpravili slabosti v panju. Poleg tega pa pred-fa tudi združitev z neko 1° močnejšo gradbeno de-j° organizacijo. Delavci Igrada so na zborih delavcev dne 27. 7. 1979 sprejeli preventivni sanacijski program, Izvršni svet Občinske skupščine Vrhnika pa je predlagal samoupravnim organom Igrada sklep, s katerim jih je zadolžil, da pripravijo združitev z eno od gradbenih delovnih organizacij. Da bi bil delavcem Igrada omogočen v kar največji meri objektiven izbor delovne organizacije, v kateri bi združevali delo, je LB Stano- V Zavodu za načrtovanje prebrodili začetne težave lani smo postali v občini bogatejši za eno organizacijo roženega dela. Ustanovljen je bil Zavod za načrtovanje, F°t samostojna delovna organizacija posebnega družbena pomena, z namenom da bo pomagal združenemu Plu, občinski skupščini, skladu za gradnjo šolskih in ^9ojnovarstvenih objektov, samoupravni stanovanjski pupnosti in ostalim sis. I Samo delovanje zavoda je organizirano v petih enotah, ozi-Prna opravljajo dejavnosti na področju urbanizma, projektira-^a> inženiringa, urejanja stavbnih zemljišč in planiranja. Ra-jOj teh enot ter obseg dejavnosti v okviru navedenih področij 'pdvisen predvsem od potreb občine, samoupravnih intere-J*ri skupnosti ter drugih naročnikov, seveda tudi od kadroval možnosti zavoda. Poudariti pa velja, da se še ukvarjajo z petnimi težavami, ki so značilne za vse »novorojenčke«. 6r>dar bodo v bodoče razvili vse enote. fBANIZEM L V samih pripravah za ustanovitev zavoda to področje dela pobilo dodelano do takšne mere, da bi lahko določili organizacijo urbanistične službe. Določili in predvideli pa so obseg plpg s področja prostorskega planiranja, določili potrebe, F6lje in materialne možnosti občine na tem področju in se dozorili o obsegu nalog. Zavod se bo čimpreje usposobil do rpšne mere, da bo sposoben izdelovati urbanistične progra-Pe> urbanistične in zazidalne načrte ter lokacijsko dokumentacijo. Del nalog bodo poskušali realizirati s sodelovanjem jPterJvsem ustreznih inštitutov pri visokošolskih organizacijah, ^ekakor pa bo nosilec izdelave posameznih dokumentov ^OJEKTIRANJE L^od ima projektantsko skupino, ki sedaj v začetku tvori i rokovno jedro zavoda. Tako bodo pokrili potrebe družbene stndnie na P°dro^Ju občine, z nekaterimi projekti pa bodo na-Sir«a"tudi zuna'obcinskin meia- Poskušali bodo utrditi in raz-1,1 Ugled, ki ga je že dobila projektantska skupina pri Igradu. INŽENIRING ^ zavedajo se, da vseh nalog s področja investicijskega inže-, "Iga naloge še nekaj časa ne bo zmožen prevzeti. Oprav-kurn Pa strokovne naloge v zvezi s pripravo investicijske do-Prit?en-ac'Je' Pridobitve potrebnih dovoljenj in soglasij, pomoči k Pravi finančne konstrukcije, oddajanje del, spremljanje po-^k?Q9radnie in Prevzema za sklad za izgradnjo šol in vrtcev, za bo^ 23 sss- Skratka, opravljajo celoten nadzor nad družbo gradnjo v občini. SEJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ i^^dvidevajo prenos strokovnih opravil iz samoupravne komunalne 2'6r^sne skupnosti pri pridobivanju, urejanju in oddajanju stavbnih bi J^č. Opravljali pa bi tudi zakoličbe. Vsekakor bo nujno doseči, da korh* ' od registriran in strokovno usposobljen, (npr. na področju urba-'ern19 86 Pri izvaianJu določenega naročila neizvaja ozko le naročilo, '^Irvtfc se to naročilo pri izvajanju presoja oz. preverja s stališča gene-jgj urbanističnih usmeritev občine, čeprav to ni vedno v skladu z in-SJ* naročnika in samega posla«, poudarjajo v svojem poročilu o ^navijanju zavoda. 66 o delu Zavoda lahko preberete v delgatski prilogi. »--- vanjsko-komunalna banka organizirala dne 27. 9. 1979 sestanek s predstavniki SOZD GIPOS, SGP Grosuplje, Igrad Celje in SGP Nova Gorica, na katerem so bili izraženi interesi teh delovnih organizacij za morebitno pridružitev »Igrad«. Na osnovi ustno in pismeno zbranih informacij o predlaganih pogojih združitve gornjih delovnih organizacij je DS Igrad dne 8. 10. 1979 dal pobudo, da se združi z DO SGP Grosuplje. Če se vprašamo, zakaj je prišlo do združitve SGP »Igrad«, lahko na hitro ugotovimo, da je imel v svojem razvoju več statusnih sprememb (integracij in deintegracij), ki so v znatni meri vplivale na razvoj in rast delovne organizacije. Ko ocenjujemo rast in uspešnost »Igrada« v zadnjem obdobju, je potrebno ugotoviti dve okoliščini, ki sta odločujoče vplivali na razvoj delovne organizacije: — »Igrad« se je iz TOZD organiziral v enovito delovno organizacijo in kot tak posloval od 1. 1. 1977 dalje. — V letu 1976 in 1977 »Igrad« ni imel zasedenih kapacitet in jih ni mogel zaposliti v občinskih mejah. Ti dve okoliščini sta botrovali odločitvi o prevzemanju del izven občinskih meja. S prevze- mom prevelikih obveznosti iz naslova izvajanja del se je »Igrad« znašel v situaciji, ko mu je primanjkovalo kapacitet za realizacijo teh nalog. Temu je , sledila odločitev o povečanju števila zaposlenih in naložb v opremo, poslovne prostore in kapacitete družbenega standarda. Kljub precejšnjim vlaganjem Igradu ni uspelo ob skokovitem porastu zaposlenih v letu 1977 in 1978 zagotoviti primerno opremljenost dela, ki močno zaostaja za panožno. Organizacijskim problemom, ki jih povzročata hitra rast in dislokacija gradbišč (Reka, Ljubljana) so se pridružili še kadrovski problemi, saj je Igradu uspelo zaposliti predvsem delavce z nižjo strokovno usposobljenostjo, tehnični kader pa le mlajši, z manj izkušnjami. Potrebno je tudi ugotoviti, da so bila nekatera dela zaradi konkurence prevzeta pod neugodnimi pogoji, kar se je odražalo na uspešnosti poslovanja, predvsem v letu 1979. Ob nizki produktivnosti dela in nizki stopnji ekonomičnosti je tudi uspešnost delovne organizacije močno zaostajala za panožno, predvsem pa akumulativnost. Razumljivo je, da »Igrad« tako skokovite rasti ni mogel financirati samo iz lastne akumulacije in se je v ta namen zadolževal. Pri tem pa ni bilo upoštevano, da je akumulativna sposobnost delovne orga- nizacije nizka in da je potrebno odplačati kredite iz ustvarjene lastne akumulacije, kar je pripeljalo do likvidnostnih težav v letu 1979 — akumulacija in amortizacija skupaj namreč ni zadoščala za odplačilo kreditov. Iz povedanega sledi, da je bila prava sanacija delovne organizacije možna le z združevanjem kvalitetnih lastnih sredstev, kar pa je bilo možno doseči le z združitvijo s finančno sposobno delovno' organizacijo. Ob združitvi je bil temeljni interes Igrada zagotovitev možnosti nadaljnjega razvoja. Te možnosti pa so bile nakazane le z združitvijo z večjo gradbeno delovno organizacijo. Neposredni cilji združitve »Ingrada« s SGP Grosuplje so bili: — sanacija neugodne finančne situacije, — poboljšanje uspešnosti poslovanja in s tem usposobitev za normalno poslovanje, — večja socialna varnost zaposlenih. Interesi in cilji SGP Grosuplja ob združitvi pa so bili: — obdržati oziroma povečati udeležbo DO v stanovanjski gradnji na področju ljubljanske regije, — področje dejavnosti DO je potrebno razširiti na celotno področje Slovenije in tudi na širši jugoslovanski prostor. IUV v OS v Planini pri Rakeku Pred novim letom so predstavniki Industrije usnja obiskali učence nižjih razredov osnovne šole v Planini pri Rakeku. V prisrčnem razgovoru so otroke seznanili z delom, delovnimi razmerami ter s postopkom predelave kož in usnja. Prikazali so jim dokumentarni film o proizvodnem procesu v tovarni. Ob tej priliki so osnovni soli podarili osemmllimetrskl kinoprojektor, učencem pa manjša darila. . m. Borčlć Ob združitvi obeh delovnih organizacij je DO IMOS SGP Grosuplje jasno opredelila pogoje združitve, in sicer: — DO »Igrad« Vrhnika se združi kot TOZD »Igrad« v sestavi DO SGP Grosuplje. — SGP Grosuplje prevzame vse obveznosti Igrada do zunanjih OZD in družbenopolitičnih skupnosti. — Temeljne organizacije v SGP Grosuplje so pripravljene združiti lastna sredstva za sanacijo neugodne finančne situacije v DO »Igrad« v sodelovanju z LB Stanovanjsko-komunalno banko. — Dvigniti produktivnost dela v Igradu najmanj na nivo panoge- — Zagotoviti takojšnjo zasedbo vseh prostih kapacitet Igrada. Eden bistvenih ciljev združitve je bil seveda saniranje neugodnega finančnega stanja v Igradu. TOZD Igrad bodo namreč ostale TOZD v SGP Grosuplje pomagale rešiti njegovo preza-dolženost, tako da bodo iz združenih sredstev kreditirale »Igrad« in mu tako za dve leti odložile odplačilo dolgov. Po dveh letih, to je leta 1982, bo TOZD »Igrad« že sam sposoben odplačevati kredite in bo v naslednjih dveh letih, to je do 1984. leta, vrnil ostalim TOZD SGP Grosuplje posojena sredstva. Vsi tako jasno opredeljeni cilji združevanja obeh delovnih organizacij so dobili odraz z veliko udeležbo ter glasovanjem »za« združitev obeh delovnih organizacij na referendumu dne 25.12.1979. Saj se je glasovanja udeležilo kar 95% vseh delavcev DO »Igrad«, od tega pa je za združitev ter za organiziranje TOZD glasovalo kar 75 % vseh delavcev. V sedanji fazi pa nas čaka konstituiranje TOZD »Igrad« ter reorganizacija poslovanja do take mere, da bo TOZD »Igrad« sposobna ustvariti v letu 1980 celotne realizacije 30 milijard starih dinarjev in od tega ustvariti dovolj čistega dohodka za pokritje lastnih in družbenih potreb. Naj na koncu poudarimo, da korak združitve predstavlja za TOZD »Igrad« hitrejši in občutno boljši gospodarski razvoj na celotnem področju združevanja dela in sredstev. JERMAN REMIGIJ V Fenolitu izdelali sežigno napravo za uničevanje neuporabnih strupenih odpadkov V DONIT-TOZD Fenolit smo že v letu 1978 imeli težave z uničevanjem neuporabnih strupenih odpadkov, kot so pokvarjene fenol-formaldehidne smole, odpadna olja, odpadna topila, odpadki mazuta in različne strupene usedline. Enostaven način sežiga omenjenih odpadkov v sežignem bazenu je povzročal onesnaženje ozračja, zato ker pri izgorevanju ni bilo dovolj zraka in je bil sežig nepopoln. Še zlasti velike težave smo imeli pri uničevanju odpadnih smol, ki vsebujejo tolnen, kajti že majhne količine tolnena povzročajo močno dimljenje in smrad. Zato smo le zgodaj spomladi ali pozno jeseni, ko na polju ni bilo posevkov, sežigali odpadke. Z izdelavo sežigne naprave, ki se sestoji iz posode za pripravo mešanice odpadkov, črpalke, ventilatorja, gorilca in sežigflega bazena, smo rešili problem, ki nas je dolgo »žulil«. Pri tem naj omenim, da smo kupili le gorilec in ventilator od OBRTNIKA iz Borovnice, ostalo pa smo izdelali sami. In v čem je prednost uničevanja odpadkov na sežigni napravi v primerjavi z prejšnjim enostavnim sežigom v sežignem bazenu? Te prednosti so ogromne, in sicer: — dimljenja sploh ni in tudi smradu ne, zato ker se dotok smole oz. tekočih odpadkov kot tudi zraka v sežigni bazen lahko poljubno regulira, — težav z uničevanjem negorljivih tekočih odpadkov ni, ker lahko v posodi pripravimo takšno mešanico iz gorljivih in negorljivih tekočih odpadkov, ki pri dovolj visoki temperaturi (le-ta pa v sežignem bazenu je) popolnoma zgori, — sežig omenjenih odpadkov je sedaj neprimerno hitrejši kot preje, — manj je fizičnega dela, — s stališča varstva pri delu je sežig odpadkov na sežigni napravi veliko bolj varen od prejšnjega. Sicer pa slika dovolj nazorno prikazuje, kakšen je sežig sedaj. Tudi kritike krajanov iz Brega, da smrdi in da niti perila ne morejo obešati zunaj, ker je včasih zaradi gostega dima spremenilo barvo in snežnobele v rjavo, v letošnjem letu ni bilo. Seveda je nova sežigna naprav velika pridobitev za Fenolit— ne samo zaradi omenjenih prednosti, ampak tudi zato, ker bomo sedaj lahko uničevali odpadke tudi poleti, kajti saj, ki bi se usedale na kmetijske posevke, ni. Tekst: Rihar — Jereb Bernarda Slike: Oskar Brodnik i JANUA •i Dragomer — že asfaltirajo ceste Program asfaltiranja cest, ki izhaja iz referendumskega programa KS Dragomer, se je kljub težavam začel uresničevati v decembru. Opravljenih je skoraj dve tretjini predvidenih asfaltiranj. Ravno tako je polovico del opravljenih tudi pri asfaltiranju ulic po naseljih. Ta dela financirajo krajani sami po soseskah. Žal je zima prišla prekmalu, tako da na Lukovici še ni ničesar zgrajenga, četudi so krajani Pobočja imeti pripravljeno cestišče za položitev asfaltne preobleke. Izvajalec del Slovenija ceste bo z delom lahko nadaljeval takoj, ko bo ugotovil, da vremenske razmere to dopuščajo. Že nekaj let je živa želja prebivalcev KS Brezovica po uvedbi mestnega prometa na relaciji Ljubljana—Brezovica. Svojo željo so utemeljevali in jo še danes utemeljujejo z bolj ali manj tehtnimi obrazložitvami oziroma argumenti. Prepričani smo, da so v tem tudi uspeli, ker je proga mestnega prometa na relaciji Brezovica — Ljubljana že v planu SO Ljubljana za leto 1980 in je finančna konstrukcija (po neuradnih podatkih) tudi že napravljena. Izvedba obračališča na Brezovici naj bi stala ca. 2 milijona din. Ko so si predstavniki Viatorja TOZD Mestni promet ogledali lokacijske pogoje v KS Brezovica, so bili tam prisotni tudi predstavniki Dragomerja, ki so želeli, naj bi se proga podaljšala do Dragomerja. Ko pa je KS Dragomer začela proučevati možnosti lokacije obračališča, je ugotovila, da je nima. Ta lokacijska možnost pa obstaja v KS Log. KS Log je stopila v stik s KS Dragomer, se pogovarjala s predstavniki Viatorja TOZD mestni promet, s komitejem za promet, z RSC, z IS SO Vrhnika in tako smo zaključili sledeče: Jasno je, da primestni promet ne more zadovoljiti vseh realnih potreb prebivalcev oz. potnikov na progi Vrhnika — Ljubljana, kar posebno pride do izraza ob konicah; zjutraj, opoldne in zvečer. Prav posebne težave nastajajo ob torkih in četrtkih. To je popolnoma nov moment, ker so zakon o omejitvah vožnje z motornimi vozili šele pred nekaj meseci uvedli in so potrebe za ca. 35 do 40 % večje. Tedaj so avtobusi na poti iz Vrhnike že v Logu in v Drago-merju popolnoma zasedeni, tako da vozijo kar mimo Lukovice in Brezovice. Navedena dejstva so dovolj močan argument, da se uvede mestna proga iz Ljubljane v smeri Brezovica. Če utemeljujemo s številkami, KS št. zaposlenih Brezovica 800 Dragomer — Lukovica 705 Log 391 Bevke (ki gravitirajo k Logu) 230 V KS Log se zavedajo, da je uvedba proge še želja in da je sama realizacija še vprašanje časa. Seveda pri tem naletimo na ekonomsko plat oziroma rentabilnost. Ob predpostavki, da je dejavnost mestnega prometa že sama po sebi deficitna in zato subvencionirana, težko si predstavljamo, da bi proga Ljubljana — Brezovica imela pozitivne ekonomske rezultate. Pri tem pa obstaja dejstvo, ki mu ne moremo oporekati, da bo sam ekonomski efekt boljši in proga še bolj upravičena, če se bo že podaljšala za 2—5 km in to do Loga. št. prebivalcev 2000 1705 1000 575 vidimo, da z razdaljo 2,5km število zaposlenih oz. prebivalcev se pomnoži z 1,6 napram Brezovici. Razvidno je, da bi bila proga do Loga še bolj upravičena. Ne pozabimo, da bosta ravno Dragomer in Log v kratkem dokončno komunalno uredila svojo infrastrukturo in da bo možno še v letu 1980 ponuditi ca. 70 parcel. V primeru, da bo šlo za organizirano gradnjo, bo večina zaposlenih v Ljubljani, kar pomeni dodatnih 120 zaposlenih oziroma 210 novih prebivalcev. Za-Viator TOZD Mestni pro- Četrta seja krajevne konference SZDL Verd Nove prometne zveze ? Izvršni odbor Krajevne konference SZDL Borovinca je v začetku januarja med drugimi pomembnimi vprašanji ponovno razpravljal tudi o kulturnem in športnorekreacijskem življenju v kraju. Ugotovili so, da te potrebe Borovničani često zadovoljujejo z obiski raznih kulturnih in športnih prireditev v Ljubljani. Prometne povezave pa jim v glavnem tega ne omogočajo. Zato so predlagali svetu KS, da poskuša najti skupni jezik z železniškim gospodarstvom, s službo za organizacijo prometa in vozni red za vpeljavo nočnega vlaka na relaciji Ljubljana—Borovnica. Predlagajo, seveda po želji občanov, da bi vlak imel odhod iz Ljubljane med 23. in 24. uro. Nedvomno bi s tem omogočili Borovničanom obiskovanje opernih, gledaliških, drugih kulturnih, zabavnih in športnih prireditev. Tako bi zapolnili manjkajočo vrzel v kulturnem in zabavnem življenju krajanov. Menili pa so, da je treba ta predlog posredovati tudi KS Pre-serje, Notranje gorice in Brezovica pri Ljubljani, ki bodo verjetno podprli ta prizadevanja, saj so njihovi občani v podobnem položaju. Krajevna konferenca SZDL Verd se je sredi decembra sešla na svoji četrti seji in obravnavala veliko pomembnih vprašanj. Obravnavali so zaključke in ugotovitve predsedstva občinske konference SZDL o problematiki telesne kulture, rdečega križa, evidentirali so kandidate za Svet za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk ter v KO za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi. Ko so govorili o problematiki telesne kulture v občini, so podprli zaključke predsedstva OK SZDL ter predlagali da se s sklicem problemske konference o telesni kulturi ne sme predolgo odlašati, da bi se položaj še ne poslabšal. Podrobno so proučili tudi stanje v organizaciji Rdečega križa in se zavzeli, da je tudi v Verdu že pred časom organizirano društvo Rdečega križa treba ponovno organizirati. Ocenili so delovanje potroš-niškga sveta in ugotovili, da v njihovi krajevni skupnoti še ni jBHeleBaBHeeaaaaaaaM j Tehnični prevzem nove pošte Tehnični prevzem novega objekta PTT I prevzem novega objekta PTT enote Borovnica Je bil opravljen 8. januarja, v za-cviku marca pa bodo poštarji že delali v novi pošti. To Je nedvomno pomembna pridobitev, saj Je bilo v starih in temačnih prostorih nemogoče normalno delati. zaživel, zato bodo morali njegovo delovanje poživiti. Zavedajo se namreč, da se tudi pri njih stalno pojavljajo problemi s preskrbo, zato bo moral imeti potrošniški svet večji vpliv na opravljanje storitev za potrošnike. Največjo pozornost pa so namenili delovanju družbenopolitičnih organizacij in organov KS. Ugotovili so, da, je sodelovanje med družbenopolitičnimi organizacijami in svetom krajvne skupnosti precejšnje, vendar bodo morali to sodelovanje še krepiti. Zato bodo vse člane DPO in organov KS ponovno opozorili, da je vsak že s soglasjem in sprejemom določene funkcije in obveznosti sprejel tudi nalogo, da s svojim delom pripomore k učinkovitejšemu in boljšemu delovanju celotnega družbe-no-političnega življenja v krajevni skupnosti. Zaradi neresnega opravljanja sprejetih nalog se je namreč zgodilo, da je bilo na zadnjem zboru krajanov prisotnih le nekaj več kot deset ljudi. To pa je še toliko bolj zaskrbljujoče, ker je bil zbor krajanov organiziran zato, da bi pregledali realizirane naloge po zaselkih v obdobju 1977—1979, program dela za leto 1980 ter se dolgovorili o smernicah razvoja KS Verd v srednjeročnem obdobju 1981 —1985. Dogovorili pa so se, da se mora takoj sestati skupščina KS in se opredeliti do teh pomembnih vprašanj. Zavedajo pa se, da je eden od bistvenih elementov za boljše delo tudi informiranost občanov. Zagotoviti morajo, da bodo v bodoče krajani obveščeni o vsem, kar se dogaja v njihovem neposrednem okolju. To nalogo bo opravljala komisija za informiranje, ki jo morajo čimpreje imenovati. Bevke — seja 10 SZDL Konec decembra je na redni seji izvršni odbor KK SZDL Bevke obravnaval poročila blagajnika. Dogovorili so se, da bodo odprli tekoči račun in določili tudi podpisnike. Sprejeli sd tudi sklep, da krajevna konferenca SZDL prispeva del sredstev za novoletno obdaritev starejših občanov. Proučili pa so tudi možnosti boljšga informiranja krajanov. Pri tem so se zavzeli, za to da bi v bodoče raznašali Naš časopis otroci iz bevške osnovne šole. met pomeni podaljšanje proge od Brezovice do Loga samo povečanje voznega parka za en oziroma največ dva avtobusa. Prepričani smo, da se vse KS na tej relaciji tja do Vrhnike tako dinamično razvijajo in močno gravitirajo k mestu Ljubljana, da ne bo dolgo, ko bo mestni promet potekal do Vrhnike. S tem se bo primestni promet lahko bolj koncentriral na tipičnih primestnih progah. Izgraditev obračališča v Brezovici naj bi stala po nepotrjenih vesteh 2 milijona din in v kolikor bi se v bodočnosti obračališče ukinilo (proga podaljšala), ostane to mrtva investicija. Na Logu je lokacija naravna in ugodna. Vsi predstavniki Viatorja TOZD Mestni promet, ko so si lokacijo ogledali, so bili enot- Sprejem za slavljenca Ob praznovanju visokega življenjskega jubileja 70-letnice je krajevna organizacija ZZB NOV in krajevna konferenca SZDL Dragomer— Lukovica 22. decembra priredila sprejem za borca, dolgoletna komunista in družbenopolitična delavca Jesenovec Jožeta inSrše Ivana. Ob jubileju jima je v nagovoru čestital predsednik krajevne organizacije ZZB Šega Stane, mešani pevski zbor pa zapel nekaj pesmi. Tudi uredništvo se pridružuje čestitkam! nega mišljenja: za. Raz upravo Mercatorja uspešni in bi se vrata ; današnjem bifeju dala tako, da bi bil WC ob času uporabljiv. Sam izstop na cesto sedanjemu načrtu, vei|> RSC potrdil možnost obračališča (s semaforoi1 podobno obračališču v č | Na obračališču bi bilo postaviti dva električna d I izkop globine 0,5m, nas skom in asfaltiranje. ' Po grobi oceni bi to s j bližno 1 milijon. Ob zadi govorih predstavnikov K!1 Dragomer je padla ideji obe KS napravili obrač' lastni režiji s prostt1 delom, ki bi stalo 350.( » Pri tem nastane vpraši I ne bi bilo mogoče skupn I lovati še s KS Brezo I samih številk je takoj rž koliko bi prihranili pri izvi I cije skupnih interesov. ' Ali ne bi bila čudovita lh stacija sodelovanja treh * Bojazen prebivalcev K r zovica, da s podaljšanjem * do Loga ne bi bilo za njih * nega efekta oporekamo stvom, da je razmerje zi I nih v Ljubljani iz Brezovic jj gomera, Loga in Bevk l j-zaposlenih v Ljubljani iz I 2200 : 3500 oziroma 1 . Iz tega lahko zaključim' kot polovica (1,6) ljudi sej» Vrhnike. Zasedenost avti, iz končne postaje Log bo ' nicah normalna, tako da s . lahko vsi »kulturno vozili'l? Ostane samo še dogoVf1 Viatorjem TOZD Mestni in Viatorjem TOZD Pri' promet, da tudi sama s strani pomagata k rei J naših želja, seveda da j" nobena stran ni preveč ek sko prizadeta. Pri tem samo še naV ^ idejo, ki se je v Beogradu 1 praksi odlično uveljavila: u majhnih avtobusov, ki so t bilni, mobilni in bi bili IQi efektno izkoriščeni. * Gre torej za reševanj membnega življenjskega ltl blema velikega števila L nov naše občine, ki & hodijo na delo v Ljubljani, tem tudi reševanje pro|ya zaposlovanja v Ljubljani^ v pristojnosti organov' občine, organov mesta Ijane in Viatorja. Zato b1 Izvršni svet prevzel inicl za čimprejšnji sklic raz« ( s predstavniki Izvršnih A met, Viator TOZD Mestni met, Viator TOZD Pritrt promet, predstavniki I Vrhnika in Vič-Rudnik, f bliske skupnosti za ce«J KS Brezovica, Drag" Bevke in Log. st Redna seja IO KK SZDL Dragomer Na redni seji so člani 10 KK SZDL Dragomer — Lukovi' sredi decembra pregledali sklepe 6. seje predsedstva Obči' ske konference SZDL Vrhnika ter se z njimi strinjali. Pouda' pa so, da je glede na stanje, kakršno je v telesni kulturi, p^ da se organizira problemska konferenca. Menijo, da bo le ta1* mogoče izboljšati kritično stanje v telesni kulturi. Glede drušf rdečega križa, ki pri njih ni ustanovljeno so ugotovili, da P' prave za ustanovitev že potekajo od začetka leta 1979. S P! pravami bodo nadaljevali in društvo tudi ustanovili. Razpravljali so tudi o pripravi programa za proslavo in prif ditve. Predlagali so, da bi letošnji občinski praznik— 6. maj, je tudi praznik njihove KS, letos praznovali pri njih. Mnenja' namreč da bo verjetno možno organizirati osrednjo občinsi proslavo v povezavi s postavitvijo temeljnega kamna za grd njo šole med Logom in Dragomerjem in s postavitvijo tem« nega kamna za gradnjo samopostrežne trgovine in stavbe k1 turnega doma, za katerega so izglasovali krajevni sarnop' spevek. Lahko pa bi bila proslava povezana tudi z dokoni' njem ureditve in asfaltiranja cest v Dragomeru in Lukovi Pri njih že deluje odbor za informiranje, ki je bil izvoljen konstituiranju krajevne konference v februarju 1979, vend» imajo težave z razmnoževanjem krajevnega informato' »Obvestila«, vabil in drugega pisanega gradiva, ki ga pošilja vsem gospodinjstvom v KS. Menili so, da je potrebno pri C SZDL ali kje drugje organizirati razmnoževanje gradiv za KS v občini. za v* razpravi ovi »Zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti« In Intenziven razvoj struktur SLO in DS je pri-to m do novih spoznanj in eifedttve nekaterih načel o : Nu obrambe v sodobnih roi*h, s katerih uveljavitvijo Cp> učinkovitost obramb-p'*mostnega sistema ie d&cala. Ta spoznanja in na-19 je potrebno opredeliti in KHtl tudi v zakon, zato s|wgana nova zakonska dfjjtev sploine ljudske ob-Kf« in družbene samo-;jflte temelji na političnih čJftcih in izhodiščih Zveze to'unlstov z VIII. republi-.CO« In XI. zveznega kon-š^* nadalje na smernicah nModstva SFRJ In ZK ter 0 •mernicah Predsedstev r^jn SRS, ki pomenijo na-i/^io konkretizacijo in urejanje ustavnih načel in 1 ^ove SLO in DS. h odoči zakon o splošni ljudski KJJjribi in družbeni samozaš-nf° pospešil proces podružb-ihF SLO in DS in povezovanja or področij in vseh njunih JJientov v funkcionalno c*P° gibanje za ohranitev in iJMev varnosti in neodvisnosti \j^'e. za preprečitev in od-::° morebitnih izrednih ra-rrjj ter posledic naravnih in e6,lr> nesreč in drugih nevar-$ za državo in za obrambo 3? a9resijo ter agresivnimi pri-s| katerekoli vrste, j, zakon bodo vgrajene take i/r'nske in organizacijske re-ki bodo omogočale, da se rljj splošna ljudska obramba s!ružbena samozaščita še hi-i* razvijali kot množični vse-jw gibanji pod neposrednim letvom in odločujočo vlogo |ze komunistov in ob širokem Jažiranju SZDL in drugih P ter subjektivnih sil nas-ufa. 11, 0n b° uredil organizira-f DPS, KS TOZD, družbe-H.itičnih in družbenih orga-ijpij ter drugih samoupravnih l(?n'zacij in skupnosti, torej jn temeljnih družbenih sub-r?0v na področju SLO in DS, i^pločil njihove poglavitne ''ojnosti v zadevah obrambe tarnosti države. fePubliški zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti bo konkretiziral določbe novega zveznega zakona o splošni ljudski obrambi, pri tem pa upošteval nekatere posebnosti razvoja SLO in DS v SR Sloveniji. Zakon bo urejal vse zadeve, za katere je republika na podlagi ustave pristojna na tem področju, in zato prevzel tudi nekatere določbe iz zveznega zakona. Poglejmo nekatere bistvene novosti novega zakona, ki bo nosil naslov »Zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti«. V temeljnih določbah bosta SLO in DS opredeljeni kot druž- občani so nosilci obrambe in zaščite. Odločujoča vloga ZK in drugih DPO pri organiziranju in krepitvi SLO in aktivnosti ter urekpov družbene samozaščite med vojno in v vsem povojnem obdobju doslej v veljavnih predpisih ni bila ustrezno opredeljena. V skladu z ustanovitvijo in delovanjem komitejev za SLO in DS in vodilno ter neposredno odgovorno vlogo ZK za stanje in vprašanja varnosti in obrambe in skladu s procesom širokega podružbljanja in s tem tudi krepitve obrambe in samozaščite jene v temeljne določbe zakona, pristojnosti in način oblikovanja komitejev posameznih samoupravnih organizacij in skupnosti pa v okviru določb, s katerimi bodo urejene tudi pravice in dožnosti drugih subjektov ter skupnosti. Po novem zakonu bodo občinski sveti za LO in DS sestavljeni na delegatski osnovi in bodo obravnavali zadeve iz pristojnosti skupščine. Preostali del njihovih sedanjih nalog prevzamejo občinske skupščine, delno komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, deloma pa izvršni svet. Predsednik komiteja za SLO In DS Jože Perpar Je ob dnevu JLA priredil sprejem za vojaške obveznike In rezervne starešine, ki so v letu 1979 napredovali, bili pohvaljeni ali dobili kakšno drugo priznanje za vzgojo, krepitev obrambnih priprav in podružbljanje splošnega ljudskega odpora. Za prizadevno delo in posebne uspehe pri razvoju SLO sta prejela priznanje republiškega sekretarja za LO odbora za LO in DS TOZD Iskra — Antene Vrhnika in Gozdno gospodarstvo Vrhnika. Občinski odbor ZR VS pa je oddelku za ljudsko obrambo in občinskemu štabu teritorialne obrambe podelil bronasto plaketo ZRVSJ za prispevek k uspešnemu delu ZRVS. Na fotografiji: komandant OŠTO Jože Prvinšek izroča priznanje mladinski prostovoljki, pripadnici teritorialne obrambe. beni funkciji in sestavni samoupravne družbene ureditve. SLO in DS bosta opredeljeni kot množični gibanji, ki temeljita na pravici delovnih ljudi in občanov, da branijo svojo svobodo in neodvisnost dežele, položaj delovnega človeka v socialistični samoupravni družbi, dosežene družbene vrednote in pridobitve in si zagotavljajo nadaljnji nemoten razvoj kot občani in samoupravljala. Delovni ljudje in funkcije, katerega nosilec so družbenopolitične organizacije, je bilo nujno njihovo vlogo na tem področju popol-njene urediti in izpostaviti. Temu bo v zakonu namenjeno posebno poglavje. Skladno z že uvodoma navedenimi usmeritvami bo v novem zakonu urejeno ustanavljanje in pristojnosti komitejev za SLO in DS na vseh ravneh. Načelne določbe o komitejih bodo vgra- Predsedstvo občinske skupščine, ki je po sedaj veljavnem zakonu bilo pristojno, da vodi splošni ljudski odpor na območju občine, bo po novem zakonu med vojno opravljalo naloge iz pristojnosti skupščine, če se le-ta zaradi vojnih razmer ne bi mogla sestati. Delovni ljudje in občani uresničujejo svoje pravice in dolžnosti na področju SLO in DS v svojih temeljnih skupnostih in občanova obveznost Promet s kmetijskimi zemljišči, ki so v lasti občanov I Prodaja — nakup kmetijskega zemljišča S pravnimi posli med živimi, občani, ki niso kmetje, društva in jrrLl9e civilnopravne osebe ne morejo pridobivati kmetijskih zem-l'sč, ki so po svojih naravnih lastnostih, primernosti za uporabo podobne tehnologije in možnosti za oblikovanje kompleksov za aružbeno ali družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo te-"telj proizvodnje hrane v Sloveniji. (Za kmetijsko proizvodnjo najbolj primerna ravninska in blago nagnjena zemljišča v kom-P'eksu, na kvalitetnih tleh ter vinogradniška in vrtnarska zem-i'sca na posebej ugodnih tleh in legah, že oblikovani obdelovalni ^ornpieksi, območje predvidenih melioracij in komasacij, s kate-,lrrii bo rodovitnost kmetijskih zemljišč izboljšana, območje zdru-*evanja zemljišč v lastnini). Ta območja bodo določena s prostorskim planom občine. Lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, mora le-69a ponuditi prednostnim upravičencem iz 24. člena zakona o Krnetjjskih zemljiščih. Ponudba, ki mora vsebovati: ime, priimek in naslov lastnika ^^riljišča, parcellno številko, kulturo, površino in katastrsko ob-C|no zemljišča ter ceno, po kateri lastnik zemljišče prodaja in Podpis, vloži lastnik v treh izvodih pri Skupščini občine Vrhnika ''ahko jo da napisati na poseben obrazec v sprejemni pisarni). En izvod ponudbe se za 15 dni nabije na oglasno desko, enega se izroči Kmetijski zemljiški skupnosti Vrhnika. Po tride-?etih dneh od dneva, ko je ponudbo prejela KZS, izda premo-*enjsko pravni organ potrdilo, da je bilo zemljišče ponujeno. če nobeden od prednostnih upravičencev 1- kmetijska organizacija in kmet, katerih zemljišče meji na 2emijišče, ki se prodaja 2- kmetijska zemljiška skupnost 3- druga kmetijska organizacija ali kmet 4- ne glede na ostale ima prednostno pravico nakupa zakup-n'k zemljišča) ||e uveljavlja te pravice, lahko lastnik sklene kupoprodajno po-9odbo s katerimkoli drugim kupcem. Kadar je naprodaj gozd, ima prednostno pravico nakupa Gozdnogospodarska organizacija, ki gospodari z gozdovi tega gozdnogopspodarskega območja, nato organizacije združe nega dela, ki gospodarijo z gozdovi v tem gozdnogospodarskem območju in kmetij. Ponudba za gozd pa^je enaka ponudbi ostalih kmetijskih zemljišč, prav tako tudi postopek. Pogodbo je potrebno predložiti v potrditev in odmero davka na promet nepremičnin Davčni upravi Skupščine občine Vrhnika. Pogodbi je potrebno priložiti potrdilo, daje zemljišče kmetijsko. Potrdilo na vlogo stranke izda oddelek za gospodarstvo in finance (davek na promet nepremičnin). Pri overitvi podpisov na sodišču je poleg pogodb potrebno pri-ložiti potrdilo o plačanih davkih (izda ga Davčna uprava) in potrdilo, da je bilo zemljišče ponujeno (overitvena taksa). Za vknjižbo pogodbe v zemljiško knjigo je pogodbam potrebno priložiti potrdilo, da je bilo zemijišče ponujeno in pa predlog sklepa za vknjižbo v zemljiško knjigo. 2. Daritev kmetijskega zemljišča . Kmet sme podariti kmetijsko zemljišče ali gozd občanom, ki se po zakonu ne štetjejo za kmete, če so ti: njegov zakonec ali oseba, ki je po predpisih o zakonski zvezi izenačena z zakoncem, njegovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter njegovi starši, bratje oziroma sestre. Kmetje, lastniki zaščitenih kmetij smejo podariti občanom, ki so navedeni v prejšnjem odstavku, samo kmetijsko neobdelo-valna zemljišča, ki niso pomembna za kmetijsko proizvodnjo, ter ležijo v takem območju, v katerem se lahko spremeni namembnost kmetijskih zemljišč. Zemljiškoknjižni prenos kmetijskega zemljišča ali gozda z darilno pogodbo je mogoč samo na podlagi potrdila občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo, da so upoštevane določbe prejšnjih dveh odstavkov. Pri daritvi kmetijskega zemljišča ponudba ni potrebna. Darovalec in obdarjenec skleneta darilno pogodbo in jo s potrdilom, da je zemljišče kmetijsko predložita Davčni upravi Skupščine občine Vrhnika v potrditev in odmero davka na daritev. S potrjenimi pogodbami, potrdilom o plačanih davkih in potrdilom, navedenim v prejšnjem odstavku na sodišču overita podpise in predlagata zemljiškoknjižno izvedbo. Vrhnika, dne 9. januarja 1980 ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE organizacijah neposredno, prav tako tudi z izvrševanjem obveznosti v oboroženih silah, v enotah civilne zaščite in v narodni zaščiti itd., v družbenopolitičnih skupnostih pa prek svojih delegatov in delegacij. Zakon bo še jasneje kot veljavni zakon povezoval vse organizacije in skupnosti, ki delajo na območju KS, da svoje obrambne priprave in aktivnosti ter aktivnosti družbene samozaščite kakor tudi obrambe in varnostne načrte usklajujejo in povezujejo s takimi aktivnostmi in načrti KS. Nadalje bo določeno, da morajo biti obrambne priprave in načrti ter aktivnosti 'in načrti družbene samozaščite KS usklajeni s sosednjimi KS in s takimi pripravami, aktivnostmi in načrti občin in širših družbenopolitičnih skupnosti. Tudi vloge in naloge SIS v sistemu SLO in DS bodo jasneje in popolneje urejene. V zakonu bo tudi poglavje o vlogi in pomenu družbenih organizacij in društev na področju SLO in KD. Urejena bodo samo osnovna načela o vlogi in delovanju, teh združenj občanov na obrambnem in samozaščitenm področju, podrobneje pa se te zadeve uredijo v njihovih statutih in drugih aktih. Narodna zaščita bo urejena kot najširša organizirana oblika uresničevanja pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov na področju SLO in DS. Določena novost je v tem, da se v akciji NZ v določenih primerih vključijo lahko tudi oborožene in neoborožene enote TO in enote CZ. V zakonu se ne predvidevajo bistvene spremembe glede organiziranja, pripravljanja in delovanja civilne zaščite. Izpopolnjene bodo nekatere konkretne rešitve v zvezi z organizacijo, pripravljanjem in delovanjem civilne zaščite. Konkretneje kot v sedanjem zakonu bo izpeljano načelo, da je CZ del splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. . Nadalje bo konkretneje opredeljena tudi odgovornost DPS, KS ter TOZD in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah. Velik poudarek bo na področju preventivnega delovanja ter na delovanj organov in struktur. Med ukrepi CZ se predlagajo spremembe pri ureditvi obveznosti graditve zaklonišč, in sicer tako da se tudi pri individualni gradnji daje prednost graditvi skupnih zaklonišč. Z zakonom bo predvideno, v katerih primerih enote CZ lahko opravljajo tudi naloge narodne zaščite. Čeprav usposabljanje delovnih ljudi in občanov za izvrševanje nalog SLO in DS ureja zvezni zakon, je potrebno to vprašanje urediti z republiškim zakonom. Konkretni programi izobraževanja in usposabljanja bodo sestavljeni na podlagi stališč Predsedstva SR Slovenije in RK SZDL ter ob upoštevanju družbenih dogovorov med republikami, v TO pa tudi na podlagi direktiv ZS in LO o usposabljanju in urjenju v oboroženih silah. Torej usposabljanje mora temeljiti na idejnopolitičnih stališčih ZK in SZDL, ki morajo verificirati programe usposabljanja in nenehno ocenjevati, spremljati in usmerjati njihovo izvajanje. Zakon o vojaški obveznosti pa prinaša tudi novosti glede služenja vojaškega roka. Vsi fantje bodo morali na služenje vojaškega roka po končani srednji šoli izorima poklicni šoli. Izjeme so le študenti medicine in farmacije. Obrad Cicmil Mladi v akciji za podružbljanje splošnega ljudskega odpora Sistem SLO nalaga nedvomno velike naloge vsem subjektivnim faktorjem naše družbe. SLO je v svojem konceptu organiziranja prešel iz centralističnega na samoupravni način vodenja, od TOZD in KS do družbenopolitičnih organizacij. Tako omogoča vsem državljanom oblikovati naš obrambni sistem in se vanj neposredno vključevati. Zajema prav vse možne sile za obrambo domovine in pridobitev našega samoupravnega sistema. Hkrati pa nalaga posameznikom velike moralne obveznosti. Ker vemo, da nosi glavno breme vsake vojne ravno mladina, je ZSMS še posebej poklicana, da v svojih vrstah organizira mlade in jih vključi v izobraževanje v smislu SLO. Tu pa nas čaka še ve liko dela, ker je dejavnost na tem področju precej zamrla. Kaj vse pomeni sodelovati v podružbljanju sistema SLO? S tem vprašanjem bi se moral srečati vsak mlad človek, ker je to v njegovem lastnem interesu. Ali hočemo še naprej uspešno graditi in razvijati socialistični samoupravni sistem in povećavati vpliv posameznika — delavca pri odločanju v vseh sredinah naše družbe, od TOZD do DPO? Če to hočemo, se moramo zavedati, da je predpogoj sposobnost slehernega državljana, z orožjem v rokah braniti svojo domovino in pridobitve naše samoupravne družbe. Zato moramo na tem področju mladi imeti večji vpliv, kot smo ga imeli doslej. Skratka, mlade moramo seznaniti z doktrino SLO. Vse akcije, ki jih pripravljamo, so izobraževalne. Vključiti moramo že osnovnošolsko mladino, z obrambnimi krožki, obrambnimi dnevi in s tekmovanji. Na Vrhniki je pred nekaj leti uspešno delovala pohodna enota. To je idealni način seznanjanja mladih z izkušnjami NOB in primerno spoznavanje njene zgodovine. Zato bo morala letos pohodna enota zopet zaživeti. Mladi se v velikem številu udeležujejo mladinskih de lovnih akcij, ki so prav tako priljubljena oblika vzgoje mladih ljudi. S takimi neprisiljenimi metodami bomo lahko dosegli visoko zavest mladincev. Nekatere bomo lahko vključili v prostovoljne enote TO in s tem dosegli neposreden stik mladih s SLO. Udeleževati se moramo vseh prireditev in tekmovanj, ki vzgajajo mlade in jih seznanjajo z delovanjem ostalih činiteljev na področju SLO — ZZB NOV in ZRVS. S takim delom bomo mladi vsekakor naredili velik korak k podružbljanju SLO. Horvat Boštjan mm NAŠ ČASOPIS JANUAR.JiNt Z otvoritve razstave akademskega slikarja Božidarja Grabnarja v galeriji »Doma«. Na otvoritvi so v kulturnem programu sodelovali učenci glasbene šole, oktet Kašča in vojaki. izpolnjena obljuba OTVORITEV KNJIŽNICE Obljuba, ki so jo Vrhničani dali ob 100-letnici rojstva velikega Vrhničana Ivana Cankarja, je bila konec decembra izpolnjena — odprta je bila nova, sodobno urejena knjižnica. Otvoritev nove knjižnice v novem večnamenskem objektu nedvomno pomeni za vse prijatelje knjige velik kulturni dogodek. V njej je zdaj bralcem na voljo 21.000 knjig in 85 naslovov periodičnega tiska. Sodobno urejeni prostori pa obiskovalcem nudijo možnost, da ob branju v knjžnici tudi posedijo. V poletnih mesecih pa bodo lahko brali v atriju — v čitalnici pod brezo — ki je zanimiva posebnost Cankarjeve knjižnice. Še posebno pa je razveseljivo, da so tudi najmljaši prav v letu otroka dobili svoj oddelek. Ta pionirski oddelek bo omogočil sistematično delo z mladimi bralci. Na Ivana Cankarja pa spominja stalna razstava njegovih del, knjižnica pa ima možnost pripraviti manjše razstave, posvečene različnim jubilejem. Poleg knjižnice je v nadstropju tudi galerija, ki nosi ime po sliki »DOMA« vrhniškega slikarja Petkovška. V njej je bila tudi že prva razstava. Razstavljal je akademski slikar Božidar Grabnar. Novi sodobno urejeni prostori — knjižnica je med najmodernejšimi v Sloveniji — nudijo delavkam knjižnice, ki so že do sedaj storile vse, da si knjiga utira pot do slehernega občana, nov polet pri opravljanju tega kulturnega poslanstva. Cankarjev kotiček, oziroma stalna razstava Cankarjevih ima vidno mesto v knjižnici. del Obiskovalci imajo na voljo tudi dnevne časopise, revije in drugi periodični tisk. Lahko se vsedejo in jih prebero. Vrhniška knjižnica je bila med prvimi, ki se je zavedala pravilne knjižnične politike in rezultati so danes resnično lepi. Vsak lahko najde branje zase, pa naj ima še tako zahtevne želje, t Kot strela z jasnega se je v jeseni pojavilo novo gledališče. Zakaj? Kako? Kakšno? Srečno novo gledališče (v nadaljnjem besedilu SNG) je nastalo 5. 10. 1979. Ustanovili so ga nekateri člani Amaterskega gledališča Argos. Te mlade ljudi ni več zadovoljevala vsebina in način dela tega gledališča. Začutili so potrebo po novih oblikah dela in po novih ljudeh. V SNG nikoli nismo trdili, da lahko motiviramo vsakogar v »vesoljni« Vrhniki za delo v gledališču, lahko pa privabimo mnogo (veliko, če že hočete) mladih v naše vrste. Kako?! Vemo, da ob poplavi reklame v masovnih medijih ljudje postanejo ravnodušni, zato jim je treba dati nekaj novega. Jih vznemiriti in presenetiti (v pozitivnem smislu). Takšna sta bila naša »happenfnga« (dogodka) »Gledališče na avtobusu« in »Postavljanje jajc na strateške točke na Vrhniki«. To sta bili prav gotovo nenavadni akciji oz. dogodka. Zato so bila tudi mišljenja deljena, od izrazito odklonilnih pa do odobravajočih. Za nas sodelujoče, kakor tudi za vse tiste, ki so bili trenutno navzoči, pa je bilo vseka kor enkratno doživetje. Ne nazadnje je bilo neka] novega. Spomladi je nekaj sedanjih članov SNG v okviru YAGA povsem samostojno pripravilo in uprizorilo satirični dialog Rameaujev nečak francoskega Denisa Diderota. Predstava je doživela 12 izvedb, kar je mali rekord v številu uprizoritev kake gledališke predstave na Vrhniki v zadnjih petih letih. Zanimivo je, da je Rameaujev nečak gostoval že v Italiji (v Gonarsu) in v Avstriji (na slovenski gimnaziji v Celovcu). Prav gotovo ima nemalo zaslug za tolikšno število predstavitev francoskega klasicističnega teksta najboljših v preteklem letu. Iz teh dveh akcij poleg »totalne« informacije v masovnih medijih ter ob osebnih kontaktih se je rodilo prvo srečanje SNG 5. 11. 1979 v Cankarjevem domu. Na srečanju se nas je zbralo okoli 50 radovednežev. In tako se je porodilo SNG. Na srečanju pa so snemalci VIBA filma opravili poskusne fotografije članov SNG za Dražgoško bitko — nadaljevanko na TV. Nekateri naši člani bodo tako igrali manjše vloge v tej TV nadaljevanki. So že dobili pozive. SNG je v tem kratkemčasu svojega obstoja pripravil že dva recitala. S prvim recitalom erotične poezije se je predstavil na Filozofski fakulteti, na študentskem dnevu kulture, drugi recital, »Šel je popotnik skozi atomski vek« je doživel dve izvedbi. Predvsem slednji bi zaslužil po svoji umetniški kvaliteti večkratno izvedbo. Ena najbolj uspešnih manifestacij SNG, čeprav ni nastopalo samo, je organizacija in izvedba svečane akademije ob dnevu JLA, 22. decembra. Režiser in avtor scenarija je bil »linfant terrible« vrhniške kulture Dragan Živadinov, član SNG. Poleg ostalih sodelujočih v aka- demiji (godba, mešani pevski zbor iz Dragomerja in drugi) so sodelovali tudi igralki in igralci SNG. Za tehnično plat so poskrbeli člani SNG. Za kvaliteto prireditev je SNG dobilo neprikrite čestitke. SNG je organiziralo tudi dva javna gledališka večera in enega internega. V okviru javnih gledaliških večerov se lahko člani SNG in ostali občani pogovorijo s poklicnimi umetniki, ki gostujejo v Cankarjevem domu na Vrhniki. Tako imamo priložnost seznaniti se iz prve roke z umetniškimi dosežki. V okviru internega gledališkega večera (načelna internost je zahtevana zaradi obvezne aktivne angažiranosti posameznikov v njem) smo se spomnili Cankarjeve obletnice smrti. Na »Mali sedmini po Cankarju« se je vsak član SNG spomnil velikana slovenske besede s svojim poljubnim izbranim prispevkom (interpretacija teksta, krajši sestavek, razmišljanje, svoje delo, itd.) In kakor je navada na slovenskih sedminah, smo spoštovali tudi slovensko pesem in žlahtno kapljico. Dvečlanici SNG sta se udeleževali seminarjaza pionirske režiserje in mentorje v Ljubljani. Hkrati pa sta v okviru SKD Ivan Cankar s pionirji te šole pripravile otroško igrico, »Velikaška norost«. Poznala pa se ji je začetna neizkušenost mentoric. Vendar vaja dela mojstra in prav gotovo se bodo pionirji pod njunim vodstvom izkazali že v naslednji predstavi. Vrhunec dejavnosti SNG v preteklem letu je bila radijska igra sodobnega francoskega avtorja Guya Foissvja z naslovom »Kaplja«. 30 minut dolga radijska igra nas je zabavala na sirvestrovo. Delo je iz francoščine prevedel naš član Matjaž Leitgeb. S svojo najraznovrstnejšo dejavnostjo je SNG dokazalo upravičenost svojega obstoja v »vesoljni« Vrhniki. Mladi se združujemo, zabavamo in izpovedujemo svoja hotenja na najbolj nore in tudi »urejene« načine. Daljnosežni načrti in programi nam ne ležijo, pa vendar... pa vendar nekaj besed o naši dejavnosti v prvi polovici leta 1980. Ko boste brali te vrstice, bo predstava VVanted — Išče se ali Razlimani lomoluni že ugledala luč sveta (premiera 11. 1. 1980). Premiera naslednje gledališče predstave »Zaljubljenca v metroju« bo v začetku marca. SNG načrtuje še dramo »Vonjave za bele zastave« in komedijo »Krasen cirkus«. Poleg tega pa SNG načrtuje glasbeni večer »Glasba Madagaskarja« in literarni večer s Svet-lano Makarovič. Ostala bo tudi dejavnost SNG iz lanskega leta: gledališka očesa, gledališki večeri, klubski večeri, recitali in happeningi. Sem sodijo tudi priprave, proslav in sodelovanje na njih obisk republiških seminarjev, ki jih organizira ZKO Slovenije in mnoge druge stvari, ki niso bile predvidene. SNG Gledališko oko — pogovor z ustvarjali Lepe Vide 12. 12. 1979 je bila na Vrhniki predstava Lepa Vida. Gostov! SLG Celje. Režisertega Cankarjevega dela je bil Mile Korun, z ni nekaterimi igralci je tekel pogovor po predstavi. Pogovor je orgl ralo »Srečno novo gledališče«. Vprašanje: Kakšno mesto zavzame »Lepa Vida« v Korurf opusu, saj je Korun znan kot režiser več Cankajevih del? Mile Korun: »Vsak Slovenec se mora enkrat srečati s Cankar) vsak čuti neko določeno spoštvanje do pisatelja. Meni pomeni i zacijo, me nekako provocira in me bogati. »Lepa Vida« se kai zlično, prej pesem kot drama, lotil pa se je predvsem po zt Pr r Sr> naj v II Pei 3.1 2.1 Kc v 19: Gledališko oko po »Koncertu za igralko in igralca« v sredini1! Vrh ser te predstave Janez Jemc uspele predstave »Pohujšanje v dolini šehtflorjanski«. Skozi to sem pravzaprav videl, kako se Cankarjeve osebe prepletajo. V' Vidi« pa je najjasnejše prikazano hrepenenje in konec. Katej hrepenenja pa niso enotne. Meni je najbolj simpatičen Dior« izraža nenavaden optimizem, saj je grozljivo in velčisano, da člo* občutkom, da je slab, lahko reče: • »Vstani in pojdi«, ter vstane in gre&' Vprašanje: Kaj bi bil Cankar danes, če bi pisal iste tekste? Mile Korun: »Bil bi isti kot v tistem času, saj ima vsak čas s^y^ Cankarja!« » Vprašanje: Koliko je Cankar političen in zakaj je v »Lepi Vidi« K! ^ Sto svojo ostrost? Mile Korun: »Politika je stvar vsakega posameznika, važno, predvsem ustvarjanje. Cankar se v »Lepi Vidi« ne izmika politil %i nikoli v življenju ni pred ničemer pokleknil, bilje osebnost, ki se nI ^0r rizika«. Vprašanje: Koliko je na vlogo Dioniza vplival režiser in koliko lec vloge Janez Storina? hist Go Ha vič SO Režiser »Lepe Vide« Mile Korun z mladimi vrhniškimi ustva' St s Org, nju, Janez Storina: »Prestava je sad kolektivnega dela, sodelovali vsi, veliko smo razpravljali, vsak seje moral vživeti v svojo vlogd ser pa je znal vzbuditi tisto, kar je manjkalo«. Vprašanje: Ali je bil trenutek komičnosti spontan ali režijsko hi Mile Korun: »Z moje strani je bil to hoten trenutek, saj je vsak* gika pomešana z grotesko ali komiko, da lahko pride do sprostit' realnejšga gledanja metafizičnega hrepenenja po paradižu — * Zato pa se morajo za dobro predstavo združiti ideje režiserja, igf* in scenarista.« Vprašanje: Kako se lahko scene tako dopolni s tekstom kot Ven predstavi? B0; Meta Hočevar: »Pri postavitvi scene mi je pomagalo večletno s? lovanje z režiserjem in dolgotrajno studiranje teksta in sno^L^ vedno novih zamisli in idej. Za »Lepo Vido« je bilo potrebno napj zelo konkretno sceno, meje v prostoru so morale biti ostro zač^ zgrajena je morala biti tako, da se je z eno spremembo osvetlit^K tuacija popolnoma spremenila, besede p?, niso smele zbežati & štora«. To je samo delček iz tega našega večera, zato pa ste vsi, ki sj nimateza gledališko umetnost, vabljeni na gledališko oko, ki ga' vsakem gostovanju slovenskih gledališčnikov na našem odru v karjevem domu organiziralo Srečno novo gledališče. »Mala sedmina po Cankarju« §'* Večer s pisateljem jS* ob obletnici njegove smrti H 11. decembra je obletnica smrti Ivana Cankarja. Člani SrečneS* novega gledališča smo se odločili, da počastimo njegov spomin "L. drugačen, neformalen način. Zbrali smo se v tihi sobi v Močilniku >"I™l0 napolnili s Cankarjevo besedo in z lepo slovensko pesmijo. Vsakdo!, imel možnost, da je podal tisti del Cankarjeve besede, ki ga najt>°^0 vznemirja ali zamišlja. Lahko je tudi razkril svoj pogled na Cankarja človeka, umetnika in politika. Vsi smo izkoristili to možnost, vsak P Ob y svojih močeh. Nekateri so predstavili tudi svoje tekste, ki se nanašat § na Cankarja in njegovo delo, bil je celo en likovni prispevek — ^ai*sta karjeva rojstna hiša. Ustvarili smo res enkratno vzdušje, ki smo ga Pilotn, pestrili še s petjem slovenskih narodnih pesmi. Eden izmed bistvetjjt^ ' ciljev Srečnega novega gledališča je ustvarjati nove, boljše ljudi11 ty{ nas samih, pa tudi iz drugih. Ta večer smo odšli domov bogatejši1^ upam, da tudi boljši, saj smo ga preživeli z njim, ki je nekoč napisl%^ »Jaz sem ponosen na to, kar samo jaz vem in gotovo tudi Bog, ^j^j imam boljše srce in boljšo pamet kakor drugi ljudje«. Želimo si, da' DS|. bilo čedalje manj teh "drugih ljudi«. I 0 Srečno novo gledališ^^. (Brane Žilavi ■ 75 ŠAHOVSKE VESTI Prvenstvo osnovnošolcev Novembra in decembra je bilo prvenstvo šahistov pionirjev. Sodelovalo je 90 pionirjev. Pri mlajših in starejših pionirjih so najprej odigrali predtekmovanje, medtem ko so pionirke igrale ^ finalu. Tabela: mlajši pionirji: 1. Jamnikar P., 2. Čačić D., 3. petavsS., 4. Kobal P. Starejši pionirji: 1. Čačić S., 2. Justin M., 3' Novaković N., 4. Koprive P., 5. Kobal P. Pionirke: 1. Jeraj M., | Senica B., 3. Sadar J. Končano prvenstvo ŠD Vrhnike Konec decembra je bi lo zaključeno prvenstvo ŠD Vrhnika za 197g leto. Prvenstvo je trajalo neprekinjeno od septembra meseca. Sodelovalo je 14 šahistov. Prvak ŠD Vrhnika za lansko *toje postal Hadalin Bogomir, ki je osvojil 10,5 točke, sledijo: I Prvinšek Jože, 10 točk, 3. Piršič Jurij, 9,5 točke, 4. Prijatelj Robert 9 točk, 5. Koščak Andrej, 8,5 točke, in 6. Vadlave Laslo 8 točk. •Wnir veteranov , 29. decembra 1979 je ŠD Vrhnika pod pokroviteljstvom Krasne skupnosti Vrhnika organiziral peti turnir veteranov šahi-stov starejših od štirideset let. Na turnirju je sodelovalo deset ^teranov in dosegli so naslednje rezultate: 1.—2. Hadalin jogomir in Micič Radomir s 6,5 točke, 3. Bolha Janez 6 točk, 4' Markovič Stojan 5,5 točke in 6. Jurca Ivan, 4 točke. HlTROPOTEZNI TURNIR ,f Na lil. hitropoteznem turnirju za hitropotezno prvenstvo ŠD Vrhnika v 1980. letu, dne 6. januarja 1980 je sodelovalo 26 ša-nistov. Predtekmovanje je potekalo v dveh skupinah. Prvih °est iz vsake skupine je igralo v finalu. Zmagovalec turnirja je , ^ostiša Leon s 19 točkami pred Mihajlovičem s 17,5 točke, 3(j "adalin Bogomirom 17 točk, sledijo pa Bolha Janez in Marko-ir< Vlž Stojan s 15,6 in Klarič s 16 točkami, o* Miladin Stankovič DRAGOMER iZ! 1 Velemojster Puc igral simultanko v Počastitev dneva JLA je šahovska sekcija športnega druš-a Dragomer-Lukovica priredila simultanko z velemojstrom J°Janom Pucom. Igral je na 18 deskah. Zmagal je s petnaj-y^ šahisti domačega kluba. Remiziral pa je z Zore Mirom, 4>rc Janezom in Brankom Šefranom. To je bilo prvo gostovanje velemojstra pri dragomerskih ša-'stih. Nameravajo pa tudi v bodoče organizirati ta srečanja. 2a ljubitelje šaha iz Dragomera I Vabimo vse ljubitelje šaha, da lahko pridejo vsak teden dva-rrat, v četrtek ob 18. uri in nedeljo ob 9. uri, igrat šah v prostore la°rna družbenih organizacij. ŠD Dragomer 5^ ^ s*relsko tekmovanje i orn •lska sekc'ia |ovske družine Dolomiti je v počastitev dneva JLA i "iu a£'?'rala strelsko tekmovanje na glinaste golobe. Na tem tekmova-)t' v' '.ki je postalo že tradicionalno, so sodelovali tekmovalci iz cele Slo-BrS'i'B" zmagovalcem je pokale, nagrade in priznanja podelil polkovnik ;(! °s*o Ratkovič. M. BIRČIĆ jf^'o se je mednarodno leto otroka 4'p're1979 'e bi'° mednarodno leto otroka. Kaj smo naredili? Veliko! A ven-i lf °9orna'0' ^° veclno ^vjaj0 na svfltu vojne in razsajajo bolezni, ki zahtevajo u?remno9° življenj. In zakaj je bilo leto otroka samo eno leto? Zakaj ni lbr)0 'ottJdi leto otroka? Saj ni mogoče v enem letu storiti vsega, kar je po- v teti ^ ^" vsi otroc' 9/813 srecni- nan"U ^ 17' 60 23- decemDra 1979 ie bil teden pionirske solidarnosti, i. ro^asi šoli smo se vključili v akcijo zbiranja denarja za copate — super-9aja naJ bi jh begunci iz Zimbabveja, ki trpijo zaradi bolezni stopal. To se $a kvarno zato, ker nimajo obutve. Vemo, da za vse ne bo dovolj samo MoS*00, a nekaj otrok bomo le rešili te strašne bolezni in morda tudi smrti. Brni e'ia i«, da bi v letošnjem letu napravili še več in pomagali otrokom po m otrokom srečno otroštvo! Maja Okrožnik, 8. a $ OŠ Borovnica "Ji °vna akcija je uspela decembra je v Borovnici potekala delovna akcija: ob glavni cesti smo tob 7lrali Jarek. S s iT 2iutrai smo se Pred šol° zbrali učenci 7. in 8. razredov. Bilo nas je afl5 sta °ismo prinesli krampe, lopate in železne grabljice. Pridružilo se nam ^v°rr\i t'ših kraianov- Najprej smo poglobili jarek in ga očistili vej in listja. Trije '"fearJi?*' so pripeljali beton. Z njim smo zasuli jarek in beton enakomerno j!hok. poldneva je tov. Kos poklical Majo in mene. šli smo v slaščičarno, kjer s%iq JJP'1' kruh, sir, salamo in zaboj sadnega soka. Vse to smo odnesli na kra-*%J8v grama gradnje šol in VVZ do leta 1985 pa čeprav bo pfo-trebno krčiti programe v posameznih SIS. I •v S OB ROBU Pljuvamo v lastno skledo Z asfaltne poti zavijem na makadam in nato po klancu nav ^ Pod menoj izvira izpod velike temne skale voda. Naslonim * rec kovinsko ograjo in se zazrem v vodno gladino. V mislih pre1 rCjjr nekaj let, vse do tja, ko še nismo Imeli vodovoda. Wa Mnogo krajanov je hodi lopo vodo ravno na ta kraj. Domov soj 'ne sili v vedrih, nekaj nižje pa so hodile matere in žene prat perilo, jjor sam sem se velikokrat ustavil tu in se napil hladne vode. Toda n« 0r poletnega dne je nekdo v ta izvir odvrgel smeti. Vsi smo se razt)' W in obsojali to dejanje. Najbolj glasni in najbolj prizadeti pa so bili' ^ stanovalci, ki so morali hoditi po vodo drugam. 6n Kmalu zatem smo dobili vodovod. Nič več ni bilo potrebi* diti po vodo in gospodinje so perilo prale doma, le kakšen1 ^ hajalec se je še napil sveže vode. Izvir pa je dobil povsem' vlogo — vlogo smetišča, kjer odlagajo smeti ravno tisti kfl >-ki so se tu celo vrsto let oskrbovali z vodo. Tako sem imel t Ki že večkrat videti mlajšo gospodinjo, kako tu odmetava « ; vendar se mi vsakič le nasmehne in jo odkuri v svojo belo Dedek Mraz obiskal veliko otrok Ni Novoletno praznovanje za otroke — praznovanje dedka Mraza je letos organiziraj. Društvo prijateljev mladine v tesnem sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij, SIS *«eie otroško varstvo in izobraževanje, ki sta tudi denarno podprla te prireditve. *i j< Program, ki ga je pripravil 8. d razred oš Ivan Cankar in kulturna skupina ZKO ter gostji iz Horjula in Pirnič, je bil kvalitetno izveden. Še posebno pa smo lahko zadovoljni s pre";qvj stavami domačih izvajalcev in vseh štirih »dedkov«. >0 Ta program je zajel vse otroke v vzgojno varstvenih zavodih v naši občini ter vse učene osnovnih šol. Teh je bilo okrog 2600. Krajevne skupnosti pa so 700 otrokom svojih kraJijs novin tudi delovne organizacije 800 otrokom svojih delavcev omogočile oglede teh pr«°t h stav.