I Eiiigt^ungl am 1 R MAI. 1917 A y 7 »T WrVV\~ k mit—- Beilagan List ljudstvu v pouk in zabavo. 7* trenite M naročnino, btserate in reklamacije. ptatfe oi «ostopne petMvrate la enkrat 24 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 16 vin. Za večkratne oftase primeren popust -ne beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprie (efttamadje M Cesar Karel narodom po tretji vojni zimi« Cesar Karel je izročil ministrskemu predsedni-5ra sledeče lastnoročno pismo: Ljubi grof Clam-M&rtinie! Prebili smo tretjo vojno zimo z vsemi njenimi trdotami; Čeprav Je treba še par mesecev, predno nam prinese kaleča setev hrano, smemo vendar pričakovati, da bo spomlad o-lajšala življenje. Do takrat je treba vzdržati in to se nam bo, seveda z velikim pomanjkanjem, tudi nedvomno posrečilo. V tem težkem času smatram za potrebo, da povem Mojim ljubim narodom, kako silno vpliva name njihova nadloga in da se jim najiskrenejše zahvaljujem za požrtvovalnost in potrpežljivost, s katero prenašajo * sa kremena vojne. S hvaležnim srcem vpošjtevam vse, kar je doseglo prebivalstvo v teh resnih dneh z občudovanja vrednimi duševnimi in gmotnimi silami : Delo kmetov, industrijalcev in obrt-nijskih delavcev, rudarjev, kratkomalo vseh hrabrih in vstrajnih bojevnikov za skupno gospodarsko življenje, ki so se izkazali vredne bojevnike za obstoj in čast naše domovine. Spominjam se sadi s hvaležnim srcem vzglednega delovanja naših domoljubnih žen, ki so si v tem najtežjem času z vztrajnostjo, gospodarsko sposobnostjo in dejansko ljubeznijo do bližnjega zagotovile za vedno priznanje domovine. Od njih vseh pričakujem, da bodo v s-mislu velike dobe, ki kliče vso k delu, storile tudi v naprej, kar bo v njihovi moči. Prosim za vse, zaupajoč v bodočnost, bogatega božjega blagoslova. Naj Jih spremlja pri njihovem nadaljnem blagoslovljenem delovanju za skupni blagor domovine zanesljivo upanja na skorajšnje srečnejše dni! Naročam Vam, da naznanite to prebivalstvu! Laksenburg, 8. majnika 1917. Kare moj revolver?" Komaj je čul srboriti gospod besedo revolver, je brez vsaka nadaljn« razprave sa zmuzal v avto. V stroju je na vso moč ropotalo in odfrčal je mimo nas z največjo brzino. Franci mu je ša pognal v hrbet nekaj psovk. Dovolj sem imel za to noč. Zakopal sem se v slamo in zaspal do doma, stražila sta tovariša. Enkrat v polsvitu smo brez posebnih nezgod postali pred našim bivališčem, pred leseno šolo v karpatski Bielanki. Treba je bilo sedaj nakupljene stvari ¡zložiti z voza in jih pospraviti v sobo Franci je odkorakal v stan in privlekel kos slabo brleče leščerbe. Z eno roko je svetil, z desnico pa razgrebal slamo in izkopaval razne zavitke. Nesreča je hotela, da se je voznik, motovileč se krog konj, zadel po neprevidnosti v tovariševo svetilko. Crep — je ležala leščerba razbita, in ugasla v karpatskem blatu. Tema nas je objela. Iz goste jar-kove temine je votlo zapela zaušnica, ki se je držala Franclove desnice in voznikovega lica. Ubogi se-Ijak je zacviknil na visoko in pustivši voz in konje, je izginil v mračno temni svit. Tovariš je škrtal od ieze z zobi, se skujal in odcepetal v izbo. ne meneč se za voz z naloženim blagom. Sam sem ostal z vozom in konji ter imel priliko razmotrivati o nehva-ležnosti tega že v početku vojne tako nehvaležnega sveta. Prvič in zadnjič v življenju sem bil primoran lastnoročno izpregavati galiike krampe. Mrrine so mo skušale^ obrcati kot edino jim zvesto ostalega tujca. Nisem jih nagajal v temi po vasi, ampak privezal sem iih ob plot pri šol: in razbremenil voziček. 1 Konje in prlprego je odprli; 1 v jutro vaški župan. Voznika pa, ki nas je prevažal po grabavi in trnje-vi poti, ni bilo nikdar več na izpregled. Rad mu verjamem, da je tožil z mirno vestjo o krutosti in vojaški nehvaležnosti. V prepričanju, da bomo v tej Bogu zahrbtni vasi mirno zimili v brezdelju, smo se vračunali prav na debelo. Koncem septembra je šlo. Oglasil se je in potrkal je v hribe mraz. Vodene kapije so se iz-preminjale v snežinke. Kopci hribov so se namah pobelili. Tz te mrzlo-snežene žlavse nas je dvignilo višje povelie in nas tiralo preko grebenov in grab 2 uri daleč, kopat strelske jarke in podirat gozdove. Rusov še ni bilo niti pred Przemysl in mi bi naj tu rili pod zemljo ter posekavali drevje sovražniku v napotie. Kakšno je bilo to delo, si pač lahko tolmači vsakdo, ker ga ni umel ne častnik ne mož. Moštvo ie pač podiralo prastaro bukovje križ-kraž brez pravega navodila in načrta. Gibal se je vsakdo, vsled mraza, a priganjal ga ni nikdo. Pravega nadzorstva tudi ni bilo. S Franclom sem kobacal tudi jaz v one jarke, kjer so padale nedolžne, stoletne bukve pod smrtnimi udarci brez cilja, Nama so postavili pionirji prostoren šotor, da naju ni razmakala raznovrstna nebesna mokrota. Zakuril sem mogočen ogenj in neprestano varil čaj. Godilo se nama nI slabo pri gor-ko plapolečem plamenu, saj sva bogato obilno uživala od nakupa iz mesta. Za moštvo se ni brigal nobeden od naju. So pač tudi kurili in se greli pri ognju v brezdellu. Le proti večeru smo se zopet zbrali in cokali po blatu domov. Ti vsakdanji pohodi v smrti ¡»osvečeni bukov t Btr&u & tiiíüVüiiiam twipMtoMi. Laški katoliški delavei^za' Najvišje cene za vse mir, | trgovsko blago! Preko Lugana se iz Rima poroča: ' Katoliški delavci so dne 1. maja slavili majni- ( Sko zborovanje, na katerem so soglasno sklenili, da povdarjajo potrebo, naj se strašni vojski naredi konec in izrazili upanje, da bo zmagala pravica in pravičnost ter se sklenila sveta zveza krščanskega bratstva med delavci vseh narodov. Po krščanskih načelih se mora preobraziti , zgradba človeške družbe. i Kakor se razvidi iz tega sklepa, postaja tudi , na Italiianskem želja po miru vedno splošnejša. Nas posebno veseli, da je tudi katoliško italijansko delavstvo stopilo v vrste bojevnikov za pravičen mir med narodi. Mirovno gibanje« Socialisti v Stockholmu. Katoliški politiki vseh vojskujočih se držav so, kakor smo svoječasno poročali, imeli že začetkom tekočega leta \i Curihu na Švicarskem sestanek, na katerem so sklenili, da bodo v svoji domovini delovali za pravičen in časten mir. Seveda so prostozidarski listi ta sestanek le mimogrede omenili, katoliški dnevniki pa tudi niso imeli dovolj spretnosti, da bi javnosti predočili važnost tega sestanka, Kako se mora kako politično podvzetje podčrtati, nas zdaj učijo socialisti, ki bodo drugo polovico meseca maja imeli v Stockholmu enak sestanek, kakor so ga že imeli naši politiki v Curihu. Sestanek se Še ni vršil, a vse časopisje je že polno poročil o pripravah. Naši čitatelji vedo, da nikakor ne odobravamo socialističnega programa, toda to moramo tudi odkrito reči, da nam je sedaj ljub in dobrodošel, kdor dela v smislu našega cesarja za svetovni mir. Vemo sicer, da nam tudi stokholmski shod še ne bo prinesel miru, toda zopet bo enkrat bližje k miru in v i tem pogledu se veselimo tega čljivo zagozdilo, pomešalo in zapletlo, da ni mogel niti eden kor naprej. Stali smo do kolena v luži, prestopili par korakov in zopet postali. Jesenska tema nas je že zavila v svoj svetlobni neprodirni plašč, a se še nismo pomaknili niti za en kilometer naprej. Jezdil sem tedaj mladega, lepega konja in stal tik za našim novim oberstom. Gospodu je že podtekal dež pod sedlo, mencal je srborito na konju in soditi je bilo po nemirnih kretnjah, da ga prekuhava jeza in nevolja. Stemnilo s« je, da nisi videl ni« pedenj pred seboj. Našemu novemu poveljniku je počila pri čakan ju in stanju struna potrpljenja. Potegnil je sabljo, se ogledal na vse strani in mi zapovedujoče siknil: „ Jezdite za menoj! Bom že nasul tej sddrgi popra pod noge, da se enkrat premakno naprej!" Res, stari gospod je začel riti po sredini med upreženimi topovi, udrihajoč s platiščem sabljo na desno in levo, kričeč: „Sam vrag vas naj jezdi! Držito bolj na lovo in desno, da moremo mi po sredini!" Gnetel sem s« na konju za njim v radovednosti, kakšni učink premik» bo povzročilo to udriha- _ ______íX_maja 1&1Z. Od S t. Lovrenca v S 1 o v. g o r. nam pišejo: ,Dn« 24. aprila je v Gospodu zaspal v celjski bolnišnici po ltónevni mučni bolezni mladenič Mia-riiine družbe v 19. letu svoje starosti od 87. polka, Jakob Kovačec iz Kukave. Za njim žaluje cela rodbina,- posebno njegovi starši, kateri so poslali zdaj že četrtega sina v bojno službovanje, katerega je Bog po desetih tednih svoje službe k sebi poklical. Od prvega sina Alojza ni nikakega poročila že od začetka vojne in tudi ni znano, ali še živi ali ne. Drugi sin se nahaja na fronti, tretji pa v ozadju v svoji službi. četrtega pa sedaj že krije hladna zomljica.. Pretresljiva in nepričakovano žalostna vest je zadela soprogo Jurija Florjane, organista iri zasebnega učitelja v S t. O ž b a 1 d u pri Trojanah. Jurij Florjane je dne 9. februarja t. 1. na Dunaju položil na oltar domovine svoje življenje, blaga dušica pa je šla v večno veselje. Tukaj je neutrudlji-vo deloval in bil pri vseh priljubljen. Služboval je v St. Ožbaldu 18 let. Veliko hudega je voljno prestal, silno je hrepenel priti nazai k svojim domačim. Ob Božiču je bil prvič in zadnjič za nekaj dni na dopustu. Orgije so zadonele pod njegovimi prsti in prav težko se je poslovil od preljube soproge in od župljanov. Gotovo je slutil, da jim zadnjič podaja roko. Obžalovan je od ljube soproge ter treh bratov, katerih mlajši se nahaja že čez leto dni na laškem bojišču, in dveh sester. Dragi Jurij, bodi ti lahka tuja žemljica! Preljubi soprog, naj ti usmiljeni Bog podeli večno veselje! Rajni je bil čez 20 let zvest naročnik in širitelj „Slov. Gospodarja." Naš prijatelj Jožef Jug nam piše iz bojišča: Padel je dne 18. aprila na kraškem bojišču narednik Franc Jug, doma iz StudenicpriPoljča-n a h. Udarila je v njegovo kritje 15 cm granata in ga je na mestu ubila. Pokopan je na vojaškem pokopališču v Berjali na Krasu. Meseca februarja je pa padel njegov najmlajši brat Alojzij na koroškem bojišču. Starejši brat Jakob je pa umrl že leta 1915 v Lvovu vsled ran, dobljenih na severnem bojišču. — Res bridka izguba za starše, ki so v tej vojski izgubili že tri sinove. Bog jim bodi Tolažnik, njih sinovom pa v nebesih Plačnik! Za nasledki bolezni, dobljene v vojski, je umrl črnovojnik St. Koren, doma izBezeneprl Mariboru. Rajni je bil priden tesar. Dne 16. septembra 1916 je daroval. lo siKimladansko solnce je spravilo Romune iz njihovih zakopov. Pravijo, da se ob Seretu in ob Donavi pripravlja rusko-rumunska armada za vpad v zasedeno Rumunijo in v Dobručo. Na macedonskem bojišču se Je bila dne 9., 10. in 11. maja tridnevna bitka ob reki Vardar in ob reki Črni. Četrt milijona mož Sarrajjlove armade je napadalo bolgarske postojanke, toda brezvspešno. Vsi navali Sarrailove armade so bili krvavo odbiti. Sovražnik je izgubil čez 20.000 mož, ne da bi bil dosegel kaj vspeh a. Poročila iz Sofije pravijo, da je v tej tridnevni bitki odločila avstrijska težka, artilerija. Sedaj povdarjajo francoski listi kakor v tolažbo, da v Macedoniji nikakor ne gre za kako večjof ofenzivo, kakor mislijo nemška uradna poročila, marveč le za delna podvzetja» Na turških bojiščih razen prask 1n spopa^-dov med Turkii in Rusi ob reki Dihali v pokrajini I-rak ob severno-zahodni perzijsko-lurški meji nobenih pomembnih vojnih dogodkov. Žrtve P-čolnov Po nemških poročilih so P-čolni od 1. februar rja do 1. maja 1917 potopili priibMžno 1350 sovražnih in nepristranskih trgovskih ladij Skupna vrednost ladij. ki so jih potopili P-čolni. znaša nad 12 mili-ard K. Bethmann-Hollweg na Dunaju. Nemški državni kancelar Bethmann-Ho!lweg je dne 13. maja dospel na Dunaj, da se posvetuje z m * šim zunanjim ministrom grcfom Cerninom. Opoldn" ? je bil nemški državni kancelar sprejet od našega co- ' sarja in zvečer se je vrnil nazaj v Berolin. Njegr poset na Dunaju je velevažnega političnega pome mu« ker je v zvezi z nameravanim odgovorom kancelarje-vim na interpelacije v nemškem državnem zboru o nemških vojnih ciljih. Kancelar je odgdvoril na t« interpelacije v torek, dne 15. maja, avstro-ogrska vlada je svoje vojne cilje že prej objavila. Kakor ža znano, je naš zunanji minister svoj ¡Čas podal izjavo, da se Avstrija odreka aneksiljam ali pridobitvi tujega ozemlja ter da se tudi odreka vojnim odškodninam. Nemčija pa še do sedaj\ ni dala nobene slične izjave. Pač pa se je v Nemčiji razvila živahna in strastna borba po časnikih raznih političnih strank o pogojih, pod katerimi bi Nemčija bila pripravljena skleniti mir. Vsenemški listi so nasprotniki miru v sedanjem položaju, ker zahtevajo, da mora Nemčija kolikor največ pridobiti v tej vojni. Za to strastno napadajo nemškega državnega kancelarja, češ, da je preveč popustljiv. Predno je Bethmajin*Hollweg odgovoril na interpelacije in napade, je šel na Dunaj, da se posvetuje z našo vlado. ¡Nemška^ vlada torej namerava, kakor v vojnih podvzejfjih, tako tudi v v-prašanju o miru postopati sporazumno z Avstrijo, ki je vsemu svetu dala zgled miroljubnosti in zmernih zahtev. Protiu«'iaške gir»au,e v Švici iu na Norveškem Na Norveškem in v Švici se opaža zadnji čas veliko protinemško gibanje. V Kristijaniji na Norveškem so nameravali Nemci iz Berolina prirediti nek koncert. Proti tej prireditvi pa je vprizorilo norvejš-ko časopisje veliko gonjo. Policija je radi gibanja proti Nemcem prireditev kratkomalo prepovedala, Češ, da se je bati velikih nemirov. Enako se je zgodilo Berolincem tudi v švicarskih mestih, kjer so jih iz-žvižgali. Ko so prišli nemški pevci in godbeniki v Ženevo, so ljudje razjarjeno vpili: „Nemci so krivi vojske! Proč z njimi! Ne maramo nemških pesmi in nemške godbe!" — Nemžki poslaniki so proti takemu postopanju protestirali. Pred lakoto? V Stockholmu na Švedskem je nastalo izredno veliko pomanjkanje živil, ker že več mesecev zaradi nevarnosti nemških P-čolnov ni pripeljala nobena la-dia potrebnih živil v Stockhoim. Dne 13. t. m. je pa prišlo v Stockholmu in v drugih švedskih mestih do hudih .spopadov. Lačne ljudske množice so ne grede na vojaštvo in policijo napadle zaloge živil, razbile prodajalne, pobijale šipe itd. Enako se godi tudi na Norveškem, Danskem in po drugih deželah, ki so zar prte od prometa, a same pridelajo premalo živil za svoje potrebe. Nevarnost svetovne lakote je vedno večja. Skrbimo, da bomo v naših krajih pridelali dovolj živil. Na tujo pomoč se ne smemo zanašati. Razne politična v^sti, Državni zbor se bo res sestal' dne 30. t. m. Vse državnozborske skupine se sedaj posvetujejo, kako naj nastopajo. Glede političnih smeri so nastali v nemškem in poljskem taboru resni sjx>rL Zmerni Nemci vendar uvidevajo, da ne grqi zoper Slovane, ki imajo večino v Avstriji, postopati z nasilnimi na-redbami in zanetiti stare politične boje; če bo to na^ ziranje prodrlo pri večini nemških politikov, se bode tudi našla pot za uveljavo popolne politične in narodne enakopravnosti. V Poljskem klubu je prišlat na površje poljska ljudska stranka, ki stoji na stališču, da, ne kaže sedaj Galicije popolnoma odcepljati od Avstrije, ampak se mora pred vsem skrbeti, da se s pomoto cele države zacelijo rane, ki jih je vsekala Galiciji vojska. V seji Poljskega kluba dne 14. t. m. Je nar čeinik vitez Bjilinski odložil predsedstvo kluba, češ, da nima sedaj državnozborskega mandata. Glede vprašanja, kdo bo zasedel mesto predsednika v državnem zboru, še ni prišlo do odločitve. Nemški radikalci so predlagali za to-fle mosto jiredsednika nacionalverbanda, liberalnega Nemca dr. Grosa, ki ga je nacionalverband v svoji seii tudi postavil za svojega kandidata za predsedniško mesto. Grosa pa,, ki je tudi predsednik nemškega šulferajna, ne odklanjajo samo slovanski poslanci. temveč tudi veliko nemških poslancev. Iz Dunaja prihajajo poročila, da nameravajo v sedanje ministrstvo vstopiti tudi socialni da-mokratje in nemški krščanski socialci. Socialne demokrate bi zastopala kot ministra poslanca dr. Ren« ner i Nemec} in dr, Smeral (Ceh) krščanske socialce pa ali knez Lihtenstein ali pa predarlski poslanec-kmet Jodok Fink (poljedelski minister). Uradno še te vesti niso potrjene. Jugoslovani še vedno nimamo nobenega zastopnika v ministrstvu. Ustavna stranka avstrijske gosposke zbornice se je dne 14. maja izrekla za znane nem&ke zahteve: za nemški državni jezik, za narodno varstva Nemcev v Avstriji, za izpolnitev zahtev čeških Nem* cev, za Svobodo šolo in za zvezo z Nemčijo. V gos-poskozbornični ustavni stranki so večinoma sami v» l»oko,eni nemškoliberalni državni jxrslanci, profesorji ¡n bogataši. Hrvatski ban S k r 1 e c je nedavno dal ustaviti izhajanje glasila hrvatske frankovske (pra-vaške) stranke „Hrvatska." Te dni je list zopet dobil dovoljenje, da sme izhajati. Švicarski zvezni svet je dne 11. majnika sklenil, da se število zveznih svetnikov za zahodni del Švice, kjer stanujejo Francozi in Italijani, poveča. Tako bodo dobili sovražniki Nemčije v Švici zopet večjo besedo. V Nemčiji so nedavno razveljavili zakon, po katerem je bilo jezuitom (redovnikom družbe Jezusove) prepovedano bivanje v Nemčiji. Sedaj se bo v Nemčiji, posebno na Bavarskem, ustanovilo več jezuitskih naselbin. Saksonska vlada, kjer so protestanti še najbolj zagrizeni, pa je te dni razglasila, da je saksonsko ozemlje še tudi nadalje za jezuite prepovedano. Na Irskem je pri volitvi poslanca v okraju South-iLongford zmagal kandidat1 irskih revoluciona-rjevvsinfajnovcev, Maks Guiñes, ki sq je udeležil zadnje irske vstaje. Guiñes je še sedaj v ječi. Tedenske novice. Domoljubna svečanost. Povodom rojstnega dneva presvefle cesarice Zite so pri šolskih sestrah v Mariboru v četrtek, dne 10. maja, učenke ljudske in meščanske Šole v zvezi z otroškim vrtcem, v nedeljo, dne 13. maja 1917, pa gojenke Franc Jožefovega jubilejnega učiteljišča priredile domoljubno slovesnost, obakrat s prav izbrariim sporedom, obsegajočim deklamacije, petje in godbo. Med odličnimi gosti so bili v nedeljo Njih Ekscelenca prevzlvišeni gospod ¡knezoškof, ki so k sklepu v prisrčnem nagovoru poudarjali, kako domoljubna in znamenita je prirejena slovesnost zato, ker se je vršila v spomin presvitli cesarskji dvojici ravno na dan 2001etnice rojstva velike cesarice Marije Terezije, in sicer v korist domoljubnemu društvu Rdečega križa, pa tudi zato, ker smo v Mariboru tako srečni, da imamo v svoji sredini dva člana cesarske hiše, od katerih se je gospa nadvojvodinja Elizabeta Frančiška s svojim soprogom udeležila te slovesnosti. Ko so izrekli priznanje in zahvalo šolskim sestram in gojenkam za tako dobro uspelo prireditev, so podelijli pričujočim nadpastirski blagoslov, na kar je zadonela od vseh navdušeno peta cesarska pesem. Cerkev v spomin na svetovno vojno innaiTr-žačane, padle za domovino, se bo zgradila v Trstu. V ta namen se je na cesaričin rojstni dan ustanovilo društvo za gradnjo te cerkve, v kateri bodo zapiv-sana na zaobljubljenih tablah imena padlih TržaČa-nov ter tako izročena v spomin poznejšim rodovom. Po predlogu tržaškega škofa dr. Karlina je bil izvoljen za predsednika cesarski namestnik dr* baron Friesi-Skene. Častno predsedništvo se ponudi dvornemu višjemu maršalu in bivšemu tržaškemu cesarskemu namesjfniku princu Hohenlohe. Zaprosi se Njeno Veličanstvo cesarico, da najblagohotneje blagovoli dovoliti, da se bo cerkev imenovaHa „spominska vojna cerkev Cesarica Žita." Cerkev se bo postavila v okolišu sv. ¡Andreja, ker se je tam okoli mesto sedaj v zadnjih letih posebno razširilo in ker tam naseljene mnogobrojne družine, največ delavski sloji, čutijo potrebo imeti v bližini svojo božjo častijnico. Birmovanje v vuzeniški dekani ji. Prihodnjo soboto, dne 19. maja, bodo naš prevzvišeni gospod knezoškof s predpoldanskim vlakom odpotovali v vu-zeniško dekanijo, kjer bodo delili zakrament sv, birme v Vuzenici v nedeljo, dne 20. maja, v Vuhredd v ponedeljek, dne 21. maja in v Ribnici v torek, dne 22. maja 1917. Cesar in štiriletna deklica,. Cesar Karel je dne 13. maja v Badenu pri Dunaju prisciistvoval sv. maši. Ko je jahal po končani sv. maši fčez Glavni trg, mu je Štiriletna deklica ponudila znak cesarice Zite. Cesar je stopil s konja, deklico ljubko pobožal in ji podaril lep nakit za snomin. Nato je zasedel konja in odjahal. Čudna prepoved. Okrajno glavarstvo v Beljaku na, Koroškem je prepovedalo šolskim otrofkom obisk sv. maš. in sicer radi „nevarnosti sovražnih zraiko-plovcev." !Obisk kino-gleda 4. uri 58 minut popoldne. Odlikovanja. Prijatelj nam poroča: Pionirski desetnik Konrad Ledinek iz Crete, ki je bil dne 4. avgusta 1916 ranjen pri Gorici in umrl dne 6. sept. 1916, je bil po smrti odlikovan s srebrno kolajno I. razreda. — Brata Janez Lašič., narednik pri 26. domobranskem pešpolku, in Alojz Lašič, poddesetnik, sta bila odlikovana, prvi s srebrno kolajno II. razreda, zadnji z bronasto svetinjo. Oba sta doma iz Slivnice pri Mariboru. Iiorba na življenje in smrt. iz Ceršaka pri St. Ilju v Slov. gor. se nam poroča: Prejšnji tojrek, dne 8. maja, proti večeru se je na Muri blizu Fürthove lovarne dogodila velika nesreöa. Štiri osebe so se na narasli Muri borile z življenjem in smrtjo. Tovarna je dobila na Spielfeld po železnici dva vagona lesa. Ker manjka voznikov, je ravnatelj Winzler naročil delavcem, naj spravijo v Spielfeldu ies do Mure in ga zbijejo v splav ter tako prepeljejo po Muri do tovarne. Splav je drvel na desni strani Mure navzdol. Na njem sta se nahajala domača delavca Franc Muster in Anton Janež ter srbska vjetni-ka-delavca Spasoje Mičič in Jurij Štefanovi.'-. Samo nekaj metrov od cilja je zdrknil ogromen splav čez tovarniški vodotok v deročo Muro. Mislili smo. da so vsi štirje delavci izgubljeni. Z veliko naglico je drvel splav po Muri brez pravega vodstva. Valovi narasle Mure so se igrali ž njim kot. deček s palčico. Možje na splavu so bili v smrtnem strahu. Na vse moči so se trudili, da bi spravili splav bližje brega. Blizu Lihočke vasi je priplaval splav sredi Mure in je bilo videti, da je rešitev nemogoča. Kar naenkrat pa se obrne splav proti levemu bregu. Franc Muster je porabil to priliko in je skočil v valove. Po hudem borenju z valovi se je Mustru, ki je dober plavač, vendar posrečilo, da je dospel med Lihočko vasjo in Crnišinami na drug -breg Mure. Bil ]e do-cela premočen in do smrti prestrašen. Oba Srba sta posnemala Mustra in sta nekoliko nižje prišla na nemško stran Mure. Na splajvu je ostal edini Janež. Priden mladenič je molil in se udal v svojo usodo. Rešitve ni bilo od nikoder pričakovati. A kadar je sila največja, je božja pomoč najbližja. Splav se je blizu selniškega broda sicer razbil na dva dela, a Janež se je krčevito oprijemal brunov. K sreči so valovi pognali del splava, na katerem je bil Janež, proti desnemu bregu Mure, kjer je zavozil v vodotok sladkogorske Feuerlöscherjeve tovarne. Posestnik I. Muster je na selniški strani j Mure opazil nesrečnega brodarja., kako se valovi igrajo z njegovim življenjem in je njegov del splava z dolgim kavljem potegnil ob breg in ga tako rešil gotove smr#. — Ne-odpustljwo je, da se pri narastli Muri dovoli s splavi broditi po Muri in tako spravlja več človeških življenj v nevarnost Gospodarske novice. Koliko žita se sme odslej uporabiti? C. kr. urad za ljudsko prehrano na Dunaiju je odredil, da smejo pridelovalci žita na deželi uporabiti odslej na mesto dosedanjih 300 gramov žita samo 250 gramov, težki delavci pa namesto 366. samo 300 gramov žita na dan. — / . Cene za drva v mariborskem glavarstvu. Mariborsko c. kr. okrajno glavarstvo je dne 12. ma-!a določilo sledeče primerne cene za drva in sicer za meterski seženj, postavljen v Maribor ali na kak drug pripravni kraj: I. Bukova drva 1. vrste popolnoma zdrava 120 K; II. buktova polena 2. vrste 110 K: III. bukova okrogla drva (krepeli) 95 K;. IV. mehka polena (smreka,, jelka, bor itd.) 120 K: V. lepa jelševa, drva 95 K; VI. okrogla jelševa drva DO K; VII. trdi in mehki žagani krajniki (odpadki) 90 K. Okrajno glavarstvo pravi v svojem razglasu, da se bo vsakega, ki bo drva dražje prodajal, naznanilo državnemu pravdništvu radi draženja. Pripomniti bi bilo treba, da je razlika v cenah med mehkimi in trdimi drvami vsekakor premajhna, Lepa bukova drva so vendar več kot polovico več vredna kot mehka. In vendar je za bukova, smrekova, borova in jelkina polena določena ista cena (120 K), za jelševe pa 95 K. Lesni strokovnjaki so mnenja, da so cene za bukova drva v primeri s cenami za drva iz mehkega lesa za polovico prenizke. Naj bi se to pri bodoči določitvi cen vpoštevalo. Cene za les. Poročila iz Dunaja pravijo, da so avstrijske velike lesne trgovine sklenile sledeče cene za les za kubični meter in sicer veljajo te cene do preklica: Hlodi mehek les 40—60 K, trd les 80—118 K, deske mehek les 95—110 K. za ostale vrste lesa se pa cene niso spremenile. Najvišje cene za sadje? Prebivalstvo po mestih zahteva od vlade,, naj se za letošnje sadje nar stavijo najvišje cene. Vpra&amo, kedaj pa se bodo nastavile najvišje cene za manufakturno in drugo blago? Kaj bo s petrolejem? Nedavno smo poročali, da se po novi vladni odredbi v poletnem Času ne bo dobilo petroleja. Namestnija je odredila, da se bode petrolej dobival v poletnih mesecih za urade, kmetijska gospodarstva in sicer za neobhodno potrebno razsvetljavo hlevov, z»'obrtnike in domače delavce, za bolnišnice in v izjemnih slučajih (bolezen) tudS za zasebna gospodinjstva. Občine naj se pobrigajo, da dobijo kaj petroleja za svoje občane. Hmelj. Na hmeljskem trgu ,v Zatcu ni skoraj nobenega popraševanja po tujem hmelju in tudi cene za tuj hmelj so začele stalno padati. Za 50 kg tu-ega hmelja ponujajo 85 do 105 (K. Vlada bo baje v mesecih junij, julij in avgust zasegla vse zaloge piva in sicer v prid armade in delavstva, ki izdeluje v tovarnah razne potrebščine za vojaštvo. V imenovanih mesecih baje nevojaško prebivalstvo ne bo dobivalo nobenega piva. Posušeno listje od robidnic kot enakovredno nadomestilo za čaj, oziroma tudi za kavo. Caja, kave in čokolada ni več dobiti, oziroma k večjemu po taki ceni. ki jo malokdo zmore. Sedanja nadomestila za kavo pa niso le tudi silno draga, ampak največkrat ničvredna in so sleparski izdelki. Za čaj ima-mo prav ceno in dobro nadomestilo,, ki si ga lahko vsakdo pripravi. Tako nadomestilo aa čaj je listje od robidnic, ki rastejo povsod po naših gozdih. Kdor je vajen mleka s kavo, more pričeti nadomeSčati kavo s čajem iz listja robidnic. Tudi sam čajni odcedek iz takega listja s primešanim rumom, slivovka ali vinom in seveda s slaokorjem ali saharinom oslajen, da izboren pitni čaj. Posušeno listje od robidnic, z vrelo vodo polito, da izboren čaj. Temu čaju pripisujejo tudi zdravilno moč pri prehlajenlju, pri kašlju in nahodu, in je neki prav dobro sredstvo proti napadu po naduhi. Naši ljudje naj si zapomnijo, da se čaj sploh ne kuha kakor kava, ampak čajno listje se dene v krop, v katerem se daljši ali krajši čas izlu-žuje in potem odlije in odcedi. Množina čajnega listja in čas izluževanja se seveda ratvna po okusu vsakega posameznika. Sloveč naravoslovec Kuntze, ki se je zlasti s porabo robidnic pečal, piše o tem predmetu to-le: „Posušeno mlado listje od robidnic ima isti okus kakor čist in dober kitajski Čaj in celo boljšega kakor čaj, ki se v Evropi! prodaja." Pri napravi čajnega listja od robidnic je pa vzeti samo le mlado listje, ker le tako da v resnici okusen čaj. To mlado listje od robidnic za čaj je nabirati prav zgodaj spomladi, kmalu ko rastlina ozeleni, torej meseca aprila in maja ter je listje sušiti na suhem papirju ali v rešetih in sicer le v senci. Na solncu se to listje nikakor ne sme sušili. Ce se vzame prestaro listje, se od njega dobi zagaten in grenak ča», kiajti kolikor trše postaja listje, toliko več zagatne čreslo-vine se stvori v njem. Posušeno listje robidnic |e potem hraniti skupaj stlačeno v zaprti posodi, najbolje v pločevinasti, kjer se vsled pristoplih gliv naprej godi in tako postaja žlahtnejše, razvijajo se dišeče snovi in postaja laže izlužljivo. Paziti je seveda, da posušeno listie v zaprti posodi ne prične — plesniti Vprašanja in odgovori« Draga modra galica. Iz ptujskega okraja nam poročajo: Te dni je izdal okrajni odbor listke ^a dobavo modre galice. Kakor se vidi, zahteva okrajni odbor za 1 kg modre galice 4 K, kar je na vsak način neopravičeno, ako pomislimo, da se na Kranjskem, kamor so železniški stroški veliko večji, prodaja po 3 K 50 v, a v ptujskem okraju bi se pa naj kar plačajo za 14% več. Tudi lani smo morali gali-co veliko dražje plačati kakor drugi okraji. Tako je n. pr, v Kozjem stala galica veliko manj, akoravno je imel ta okraj za prevoz veliko večje stroške kalkor ptujski. Mi vinogradniki zahtevamo odločno, da naš okrajni odbor ne zahteva takega dobička, oziroma naj pazi n'a to, da ne bodo oddajni stfroški preveliki, da torej zniža ceno galice. Kaj nam je storiti, da dobimo galico po primerno nizki ceni? — ¡Odgovor: Poročajte Zvezi gospodarskih zadrug v Gradcu, ka-ko drago oddaja ptujski okrajni zastop modro galico. Ako se v Mariboru lahko galica oddaja, po 3 K 40 v, ji v Ptuju pač nikakor ni treba cene naviti na — 4 K. Zavoljo gozda. Crnovojnik nam piše iz fronte: Imam gozd, katerega sem kupil meseca junija leta 1914, torej kratko pred mobilizacijo. Ta gozd meji na eni strani k sosedovi njivi. Lastnik njive hoče, da bi jaz moral, oziroma sili k temu mojo ženo, ker sem jaz na bojišču, posekati gozd ob njivi, ker bojda Škoduje njivi. Ravno ob njivi pa je pomanjkljiva mega, katere pa vsled vpoklica, v vojaško službo nisem i-mel časa napraviti. Posestnik celo žuga moji ženi, da, ako ne bo ona gozda ob njivi posekala, potem namerava on na njene stroške isto storiti. Prdsim, na-svetujte mi, kaj mi je storiti? Ali sme kdo nasilnosti delati med časom, ko gospodarja ni doma? Ali moram ugoditi zahtevam posestnika in gozd poseka^ ti? In kaj mi je storiti, ako bi zares posestnik sam šel gozda sekat? — Odgovor: Sosed ima edino pravico, da odžaga ali poreže veje, ki molfijo čez mejo, in da na svojem zemljišču izruje korenine , dreves Vašega gozda, j>osekati Vaših dreves pa nikakor nima pravice. Ako bi sosed samoJastno posekal Vaša drevesa ob meji, ga lahko naznanite sodniji radi motenja posesti. Dvomljivo mejo pa lahko ugotovite nespornim potom, t. j., da prosite občinsko kofrnisijo, da Vam sporazumno z Vami in Vašim sosedom določi pravilno mejo. Zavoljo čresla. Iz slovenjgraške okolice napi pišejo: Naznanite nam naslov, kara se mora naznanili čreslo za na prodaj. Kake so sedaj cene? — Odgovor: Nalvišie cene za öreslo, ki jih je določilo ministrstvo dne * 24. marca 1916, so še do sedaj vedno veljavne toda. nihče ni zavezan plačati najvišjih cen, ampak nižje, če mu kdo hoče po nižjih cenah prodati, a prodajalec ne sme iti čez te najvišje cene, drugače je kaznjiv. Glasom naredbe trgovinskega ministrstva z dne 2. aprila t, 1,, drž. zak. štev. 144, je vsakdo, ki ima čreslo v zalogi, zavezan ponuditi ga v nakup v priporočenem pismu Centrali za kože in usnje, d. d. na Dunaju (Häute-nnd Lederzentrale A. G. in Wien). Za ponudbe se je poslužiti tiskovine, ki se dobi pri tej centrali. Ce \ 34 dneh od takrat naprej, ko oddaste pismo na pošto, ne dobite nikakega odgovora, smete s čreslom razpolagati kakor hočete, Creslo se sme po železnici pošiljati le s prevoznim aovoljenjem, ki ga mora potrditi trgovinsko in vojno ministrstvo. To dovoljenje je izposlovati potom imenovane centrale. Za -strojila so najvišje cene: za celo smrekovo lubje 30 K. za zdrobljeno 36 K in za zmleto 38 K za 100 kg. Z» hrastovo lubje so te cene 30, 32 in 34 K. Nihče pa ni zavezan lubja ali čresla po tej ceni plačati, samo več se ne 6me zanj zahtevati ali ponuditi, drugače je to prestopek tozadevne cesarske naredbe, kateri se kaznuje, če sodišče zanj izve. POSOJILNICA V MARIBORU (NARODNI DOM) 401 sprejema prijave za VI. vojno posojilo vsak delavnik med uradnimi urami. Razne novice. Čudna prorokba o vojski in miru. Nekaj dni po izbruhu svetovne vojne se je v mestni hiši v mestu Wismar na Nemškem našel spis: „Izvleček testamenta nekega patra iz leta 1701" in obdelodanil. Med tem se je že mnogo uresničilo, kar je stalo v tem spisu in zato vzbuja ta prorokba veliko zanimanje še vedno, akoravno se seveda ne sme vsemu, kar je tu pisanega, trdno verjetni: Evropa bo v, času, ko bo papeški prestol prazen, središče, velikih dogodkov : hudobija, sovraštvo in obrekovanje bo vzrok , da se bo neki mal narod vzdignil in povzročil s knežjim umorom velika grozodejstva. Sedem držav se bo vzdignilo proti dvoglavemu ptiču in ptiču z eno glavo. /Ta dva ptiča (Avstrija in Nemčija) .pa bosta varovala svoje gnezdo s peroti in se branila s kremplji. Narod bo proti narodu. Geslo vladarja pa bó: »Bog z nami, naprej!" Božja pomoč ga bo Ščitila^n ga vodila od zmage do zmage. Vnelo se bo silno bo-renje na vzhodu in zahodu, ki bo uničilo na tisoče človeških življenj. Vozovi bodo dirjali brez konj. Goreči zmaji bodo šumeli po zraku in bodo, bruhajoč o-genj in žveplo, uničili mesta in vasi. Ljudje pa bodo zrli vse to, kot da so brez moči. Narod bo začul božje svarilo in Bog bo obrnil od nfjiega svoje obličje stran, Tri leta in pet mesecev bo trajala ta groza in vznemirjenost. Se več žrtev kot vojska boste pa zahtev aji lakota in kuga. Prišel bo čas, ko ne boš mogel ničesar kupiti in ne prodati.; Kruh se bo delil med ljudstvom v majhni množini. Kri bo rdečila na^ ša morja. Na dnu morja bodo čakali ljudje na pjen. Narod, ki ima v geslu sedem zvezd, pa bo posegel ,v boj, napadel bradastega moža od strani in se umaknil. Pokrajina Rfena (v Nemčiji ob francoski meji) se bo tresla in trepetala, toda nikdo Je ne bo uničil in ostala bo do konca vseh časov. Dežela zahoda bo kraj opustošenja. Dežela ob morju¡ pa bo s svojim kraljem vred uničena in se pogreznila na najnižjo stopnjo uboštva in revščine. Vsi narodi zemlje bodo občutili gorje in trpljenje. Zmagotvaleq pa bo nosil križ na prsih. Vojska, se bo začela, ko bo klasje že polno in se težko sklanjalo k zemlji, dosegla bo vrhunec, kadar bodo začele cveteti čreSnje v drugič. Mir bo pa sklenil vladar ob času Kristusovega vne-bohoda. Pred očmi oCeta. Dečka tržaškega vodje cestne lokomotive „Progresso" (Stabilimento Técnico) I. Kufersina, eden ima 8, drugi 10 lel, sta hitela k njemu, da mu pokažeta šolsko spričevalo. ¡Zaposlen Je bil na državnem kolodvoru. Nenadoma je prišel 10-letni sinček Marij pod lokomotivo ki ga je zmejčka-la pred očmi očeta. Na smrt obsojena. Dunajsko sodišče je po Štiri dni trajajoči obravnavi obsodilo 231etno Leopoldih no Kasparek zaradi zavratnega umora, tatvine, goljufije in požiga ter zaradi poskušenega in izvršenega ropa na smrt na vešalih. V 4 mesecih ustrelil 85 lisic. Na južnem Sol-nograškem so se v teli treh letih vojske lisice kar neverjetno pomnožile. Graščinski lovec Franc Kožuh, doma nekje iz Posavja, je letos po zimi v 4 mesecih ustrelil 85 lisic. Skoraj neverjetno! Sinarnice „Kraljica vtc" so popolnoma p o š 1 e in se torej prodajalna Cirilove tiskarne na tozadevna naročila ne more več ozirati. Haisiovejša poroiita* Dtunai, 15. maja.. Italijansko bojišče. Po tridnevni artilerijski pred-p r i p r fa v i, pri čemer je sovražnik od Tolmina oo morja postavil v boj v s-e s [v o j e t o p o r v e in minske metače, se je včeraj (jv pdndeljek, dne 14, maja) pričel inianterijski napad, katerega so zavezniki Italije vedno in vedno zahtevali. Sovražnik se je navalil z naskoki na več kot 4 0 km široki fronti na številnih mestih proti našim črtam. — Najsrditejše se je borilo v prostoru pri P 1 a v e h, na S v e t i g o r i, na višinah vzhodno od G Of r i c e, v ozemlju F a j t i h r S b a in pri K o-stanjevicL Na mnogih točkah bojnega ozemlja so v gostih rojnih črtah napadajoče italijanske množice popadale že v ognju naših topov in strojnih pušk, tako na gori Sv. Gabrijela, na kateri je bil sovražnik popolnoma razpršen in je pometal vojno opravo, puške in čelade od sebe in je bežal. Kjer so se Italijani pokazali, so bili od naše infanterije, ki se ni dala od nobenega artilerijskega ognja preplašita, v boju moža proti možu vrženi nazaj. Na tak način so naši razstreljeni jarki na Fiajti hribu, petkrat menjali svojega gospodarja, a so končno zmagoslavno ostali v rokah b r la 11 i t e-1 j e v. Na posameznih mestih smo sovražnika zasledovali do njegovih postojank. Naše čete so dne 14. maja v moči se zavedujoči brambi dosegle vspeh. Sovražnik je pustil nad 1600 mož in več strojnih pušk v na!ših rokah. — Bitka se nadaljuje brez prenehanja. Naši letalci so nad bojnim ozemljem stopili proti številnim laškim letalom v boj. Častniški namestnik Arrighi je ostal llkrat zmagovalec v zračnem boju. Dvoje sovražnih letal je bilo v zračnem boju sestreljenih, dvoje letal pa je sestrelila najša artite-rija. Na K o r o S k e m in Tirolskem slabejše bojno delovanje. • — - Na ostalih bojiščih *nič posebnega. Iz nemškega poročila. Berolin, 15. maja. Na francoskem bojišču so bili hudi angleški navali ob kanalu Scarpe in j.ri kraju Mortehv odbiti, istotako južno In vzhodno od vasi Bullecourt. — V Sampanji hudi artilerijski boji ob reki Aisne. Za u-trdbo Malmaison In za višino Sapigneul se bjijejo neprestano krvavi boji. Na macedonskem bojišču skrajno hudi' artilerijski boji severno od Bitolja in ob kolenu reke Črne. Obletnica ofenzive proti Italiji, Italijanski list „Popolo d'Italia" piše ob obletnici avstrijske ofenzive proti Italiji dne 15. maja 1. 1. sledeče: „Danes se je položaj spremenil; kdo ve. ako se ne bo praznovala obletnica avstrijske ofenzive proti Italiji z groznim povračilom za sovražnjika? Živimo tudi danes v napeti pazljivosti in čudimo, da se nahaja nekaj v ozračju in da dozoreva usoda. Ca- j kamo v upanju. Poročila bodo tokrat polna veselja. s kajti, prav gotovo bodo javila zmago." Ruski vojni minister odstopil. Tz Petrograda se poroča: Ruski vojni minister Gučkov je odstopil. Nobene odgovornosti za storjene grehe. Ruski vojni minister je ob priliki, ko je odstopil, rekel, da vsled današnjih razmer v Rusiji ne prev ime nobene odgovornosti za velike grehe, storjene domovini. 100 000 Grkov na macedonski fronti. Tz Soluna se poroSa: Ker je četverosporazum zaprl grško morsko 0-bal ter s tem zabranil vsak dovoz živil v Grčijo, je nastala v deželi velika lakota. Vsled lakote prisiljeni, je zadnje dni stopilo v S'arrailovo armado 100.000 Grkov, od teh se je zadnjih bojev udeležilo že čez 50.000 Grkov, V Solun prihajajo vedno novi grški prostovoljci in ne bo več dolgo, k» bo grški kralj Konštantin brez — armade. Mir v mesecu avgustu? Tz Amsterdama se poroča: Nizozemska vlada je narofčila velikim bankam, velikim trgovskim tvrdkam in tovarnam, nag svojim uslužbencem dovolijo običajne letne dopuste še pred mesecem avgustom, kajti mir bo sklenjen v mesecu avgustu in tedaj bo vse z delom preloženo. Dopisi. Maribor. Spodnještajerska ljudska hranilnica in posojilnioa (Stolna ulica št. 6) sprejema med uradnimi urami prijave za 6. vojno posojilo. Maribor. Kmetijske podružnice mariborskega okraja sklicujejo za prihodnjo nedeljo, dne 20. maja, predpoldne pri „Gambrinu" (na vrtu) veliko zborovanje. Na dnevnem redu: Rekviriraaije živine. Maribor. Mestni magistrat razglaša določbo, kako se obnašati za slučaj, ako bi priplul nad mesto Maribor sovražni zrakoplov, — Danes v četrtek, dne 17. maja, priredi nemško društvo za Majribor in 0-kolico zborovanje v „Gambrinovi" dvorani ob 10. u-ri predpoldne, na katerem bo govoril znani vsene-mec dr. Ursinn iz Dunaja. — V Melju je umrl poštni sluga Jožef Skoliber v 54. letu svoje starosti. — V vojaški bolnišnici v Tridentu na južnem Tirolskem je umri poročnik Karel Reidinger. sin bivšega notarja Reidingerja. Maribor. Mestni magistrat naznanja, da bo za meseca majnik in junij pomagala država iz državnih sredstev revnejšim slojem pret^vajlstva, da si bodo mogli nabaviti cenenih živil. Pravico do take držar vne podpore imajo gospodarstva, 'kojih mesečni dohodki za osebo ne znašajo več kakor 30, 40 ali 50 K. Posli se ne vštevajo. Da se ugotovi šfevjilo takih državne podpore potrebnih oseb, je treba izpolniti tozadevne tiskovine in obrazce, ki se dobijo na magistratu in ki se jih redno izpolnjene v vseh predalih mora vposlati mestnemu magistratu ali policijskim stražnicam najpozneje do 20. ti. m. Sv. Peter pri Mariboru. V nedeljo, dne 20. maja, vprizorijo udje bralnega društva „Skala" in A-lojzijeve družbe mladeničev v samostanski šoli dve mični igri: „Kmet Herod" in „Sinovo maščevanje ali Spoštuj očeta." Cisti dohodek ije namenjen za ponesrečence v Brežicah. K obilnemu obisku vabi odbor. Vstopnina 40 vinarjev. Preplačila se hvaležno sprejemajo. — Dne 11. maja smo pokopali najstarejšega župljana Ignacija Kraner, bivšega kmeta v Vodolajh. Dne 21. maja bi dosegel 90. leto. Preteklo zimo je 0-slabel tako, da ni mogel več k sv. maši, kar je bil zmiraj zvesto izpolnjeval. Cez 60 let je nosil nebo v procesijah, ob birmi in izkušnji in drugih prilikah. Naj mu ljubi Bog vse to povrne! — Dne 4. maja je po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, umrl tukajšnji daleč na okrog znani slikar in izdelo-vatelj kipov g. Jožef Korošec, oče g. Karla Korošec, slovenskega zidarskega mojstra in stavbenika, sedaj poddesetnika domačega pešpolka» Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 6. maja, ob 3. uri popoldne ob obilni udeležbi k Marjijini cerkvici na Goro, Blagemu pokojniku naj sveti večna luč! Večni bodi mu spomin! Sv. Andraž v Slov. gor. ¡K večnemu počitku srno spremljali dne 5. maja vzorno učenko Justino Suhač iz Slajvščine. Bila je zelo nadarjena. Bolehala je na sušici. Do groba so jo spremljale belo oblečene mladenke in šolska mladina z učiiteljstvom, 6č. duhovščina in sorodniki. N. p. v m.! Cven pri Ljutomeru, Po dolgotrajni bolezni je v Bogu zaspala posestnica Mariija Zunič. Zapustila je žalujočega moža, 4 sinove 5n 3 hčere. Eden sin je že padel na fronti leta 1916. Počivajtai v miru in u-živajta, večni raj! Leskovec pri Ptuju, V ruskem vjetništvu se nahaja Andrej Koželj iz Male Varnice. Piše nam, da je zdrav in sicer v kraju Ozerki v evropski Rusiji. Celje. Mestni magistrat nujno opozarja mestno prebivalstvo, da naj kolikor le mogoče Štedi z vodo mestnega vodovoda. — V samostanski ulici je otvo-ril Peter Bračič mesnico, v kateri bo sekal in prodajal konjsko meso. — Jožef Jarmer, strokovni izvedenec za trgovske zadeve tukajšnjega okrožnega sodišča, je dobil naslov cesarskega svetnika. — V tukajšnji vojaški bolnišnici je umrl črnovojnik Matija Blatnik, doma iz ¡Slovenjgraiškega okraja. Žalec. Letošnji redni občni zbor Katoliškega izobraževalnega društva v Zajlcu se vrši v nedelp, dne 20. maja, popoldne po večernijbah, v driišfcreniih prostorih. Na dnevnem redu je poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu, volitev novega odbora in pa predavanje, kako se naj izobrazba tudi med vojsko v ljudstvu pospešuje. Vsi udje ocenjenega društva se s tem vabijo, da se v obilnem številu udeležijo občnega zbora. St. Ilj pri Velenju. Dno 8, mcjjja je umrla spoštovana gospodinja in veleposestnica Antonija Jelen p. d. Goršca, stara 81 let. Naj ji sveti večna luč! Pišece. K zadnjemu počitku po 761etnem trudar polnem življenju je spremila v sredo, dne 9. t. m., ljudska množica z veiljaki in 4 duhovni vzglednoma-ter Marijo Podvinski. O njej so v življenju do piči-ce veljale blagrovalne besede sv. Duha o „močni ženi" v knjigi pregovorov. Lepo urejeno, obširno gospodarstvo, 5feleten, srečen zakon, mož v časti pred cerkveno in cesarsko gosposko, dobro oskrbljena sinova. hvaležen spomin njene usmiljene aobrotljivo-sti — to so sledovi njenega truda, njenih molitev. Dala je Bogu 4 otročiče v nežni mladosti v nebesa, sina Antona kot gorečega duhovnika pred oltar, sina gospodarja Franca kot junaškega, za to odlikovanega narednika v fronto pred laškega sovražnika. Gospod ii bodi plačnik, zapuščenemu možu pa tolaž-nik! Listnica uredništva. Ivan Smrkej, Gradec: Vaše želj* isročili na pristojno mesto. — J urkloš ter: Dajte škodo po obilni ceniti ia nato zahtevajte od dotične o»ebe odgkodaino. — Mlinar: Koliko gre Vam, kolik« lastnice mlina, je odvis o od tega, kako pogodbo imata med sebej. Po našem mnenju je najbolje, da ji Vi plačate najemnino, sadeže k od mletja pa ostane popolnoma V»m. — Martin Tivadar: Pritožite ■« n« e. kr. okrajno glavarstvo. Z» izvoz je treba de vodenja, ki ?a dokite na frlav»rst(U. — 8». Juri.i oh Ščavnici, 8v. Jurij v 81 o v. gor., Turaki Vrh: Pride pribodn;ič. — Br. Tomaž pri Vojoiku: Opozarjamo Vas na <« e z* d-^a. ki jih je določilo mariborsko okr. glavarstvo. Kake »o >•<•:,e v urugih glavarstvih, uam ai anano. — 8r. Marjeta ob Pesnici: Do»ler nimamo celega čiaaka, ne moiemo priobčiti. Pošljite nadaljevanje. Pozdrave! — 8v Do h na Ostrem Vrhu: Pride. Pozdravljeni! — Narednik Jos. Zeleni k: Tudi mlada živina »e mora eddati. Pritožba ne ■>« mnogo pomagala. — Vojnik: Najbolje je, da vprašajte ua okrajnem glatar-*tvu. ali morate iti k prebiranju ali n*. Nsm vaše razmere niso znan«. — Cvetkovci: Pišite poslancu Br*nčiču v Spuhlji pri Ptuju in ga prosite, da se aa atvar zanima. — M. Brinovec, vojna pošta 195/IV: Ako imate priče, da je lotični res tako nastopal, ga naznanite glavarstvu. — Ljutomer: Radi kož se kratkomalo obrnite na Vašo sodn jo. Saj menda imate kako potrdilo in priče, da »te kože res dali dotičaemu usijarju v delo. Loterijske Številke. Gradec, dne 9 maja 1917. 44 «1 71 55 57 Line, dne 1 i. maja 1917. 30 31 29 7H 58 ['maiM^zmmji^ I iti« bm»cU «*wie 6 nuarjev, petitvrm 18 via. Mrtvaška &m»aciU U «tis» petitvrs:» 24 v, lujav« In Poslano 8H vinarjev, Za »e« Tf.tit« zastsn (»opuse loxe»jo ie predpis iiia. Z (lila)" <5a» *» »prsi* «tanj,« i z lepim sadntt. 26 _____ (l Laa«l6J. „Solzna Avstrija" Ove novi pesmi v trajni spomin: l. „Z ifcjtom zvonovi!" in 2. ,Romarska Marijina" stane vsaka s pošto vred 25 vin., torej obe 50 vin. Knjiga pod naslovom „Solzna Avstrija" s 25 bojnimi pesmimi je še tudi za eno krono in 40 vin. na razpolago. Kdor je še nima, naj si jo takoj naroči. Znesek se iakko pošlje v neporabljenih poštnih mauikah ali pa v denarju. Na brezplačna naročila se ne morem ozirati. Nart^nV> se pri Matijo ReJen fri Sv. SsHanku v Slov. na Ptuj Stajereko. STANOVANJE v Maribora soba in kuhinja, se takoj vz«me v najem za 8 osebe In ncer v kaki mirni hiši. Ponudbe pod „8talna stranka na upra-vništvo Slov. Gosp". 270 Hiša s lepim vrtom, pri 8v Jožefu pri 8tudencih v Mariboru je na prodaj. Feldstrasse št. 10. 393 P© cenil Lepi klobuki, moderni se prolajo! Vpraša se. Barggasse 8, Maribor I. nadBtr. 892 Pomočnika za izdelovanje pohištva takej sprejme Anton Viher, mizarski mojster, Maribor, Htugssse 4 402 GOBE lepo posušene kupim tudi letos v vsaki množini. V prvi vrsti žlet* istii!- alobunje mit hraf ie petini Iralčk^ i. t. «i. Prosim aušit: in ponuditi samo take trste pravih gob, ki j.b poznate kot užitne. — Rudolf Starovašnik, eksport gob v Konjicah Štajersko. 36 Pri slabostih vsied starosti in u,-Uriús i feioden je konjak «»Mides :'cÍMi¡liraii) ia staiega vma že ve4 iU.iieti; isiiau kc-t najboljše sredsu t ¡¡s. dcigo življenje it ojačenj-Poiiljsjo ss steklenice, ki rsebu-¡ejo 4 pcllitre 12 let itarego vonjaka franko aa 40 kron S'etnega konjaka, čudnodobro nt sevijoče sredstvo ua rdrgijeojr pritrganjn v členkih 4 poi-Utrske stekleaie« 82 K. Prodaj« it tudi vino od 56 litrov naprej. Seli risling in rdeči bnrguadee iiter po 3 K 60 v. Benedikt Hwtt, veleposestnik, grad Golič pri Ko-eii5f. Nabirajte zelišča! Kupujejo in te dobro platjo ra-znovtstna dobro posu- iena v Krnel in ne na solncu. Vprašanja in ponudbe sprejema: Rudolf Starnvašnlk, eksport gob v Konjicah Štajersko. 8b2 = Gospodje = kateri imsjo znanost i> ed rokodelci, podjetniki in tovarnarji »e sprejmejo kot pototalci za prodajo strojnega olja, mazila, vaze-lina in tehničnih potrebščin. To-varnišk?- podjetje tvrdka Hugo Po lik, centralni kancelar Kralj. Vinogradov, Praga, Jungmanova c. »3. Telefon pisarne 5495, telefon tovarne 6456. 370 Gospe katere imajo znanost med rokodelci, podjetaiki in tovarnarji se sprejmejo kot potovalci za prodajo strojnega olja, mazila, vaze-lina in tehničnih potrebščin. Tovarniško podjetje tvrdka Hugo Pol&k, centralni kancelar Kr&ij. Vinogradov, Prara, Jungmanova cesta 33. Telefon pisarne 5495, telefon tovarne 5455. 371 500 K Vam pla čam, ako moj za-tirolec korenin „Ria-Balsam" Vaša kurja očesa, bradarice in trdo kožo v treb dneh breii bolečin ne odstrani. Cena i lončka z iamstvom vred K 1'76, 3 lončki K 4 50, 6 lončtov K 7 50. Na Btotine zahvalnih pisem. Ke-meny, Košice (Kassa) 1, Postfach 12/3t9. (Ogrska). (Br. 1) Dva učenca, prednost taki, ki so se že kaj učili, in dva pomočnika ia čevljarski obrt za fino in mešano delo se takoj sprejmejo. — Velika zaloga vseh vrst čevljev, tudi vojnih z lesenimi podplati in sandale Naročila od zunaj (mera po centimetrih se tskoj izvršijo. 8tef»n Strašck, čevljarski mojster, Komeeva ul ca, Celje. 874 Iščem Žagarja, ali dam Jago v najem. Vstop takoj. Ponudbe na: Jurij Za»eršnik, posestnik-izdelo-vatelj aamokolnic v St. Petru v Sav. dolini. 868 Vsled starosti na prodaj lepo posestvo s pekarljo ali trgovino. 5 oralov zemlje v bližini južne tel. s krasnim poslopjem Cena jako niika (K 80.000). Natančneje se poizve pri g. Mariji Vivod peka-rija, l.aško pri Celju, Štaj. 380 Kje si naj talim potrebni moliM 1 Vsled voj^e tadi molitvenikov ni dobiti, ker k»jigo?ezi nimajo platna in drug h potrebščin Molitvenikov v krasnih, dragocenih vezavah sploh ni več. Zdej pa se bližajo birme ia botri bodo iašfsli molitvemke »a svoje birmance Kje ai jih naj naročijo? Priporočamo, da se naj naši čitstebi radi molitvtDikov tedno ebmfjo na Tisicsmci S¥. Cirila V Mariboru, ^ fe ima na razpolago sledeče naol-tvenike v ra«nih vezavah, vse z »lato obrezo ¡n s poštnine po pri-stavbnih cen^h: A. Za otroke: 1. Otroška pohožnosč po K 0.85; 2. Sv. Angel varih po K 1—; 3. Jezus, prijatelj otrok po K L—; 4. CeSčeca Marija po K 110; 160; 170: 5. V nebesa hočem po K 1-—; 110; 6. Rajski glatovi po K 170; 1-80; 2 50; 2*80; 2-90; 7. Priči sv Duh po K 1-70. B. 2i& odrasle: 1. Marija varhtnja nedolžnosti no K 170; 2'30; 2 40; 2'80; 2. Marija Kca ijica po K 2-60; 2 80; 2.90; 3 20; S. PoboSni Kristjan po K 1-70; 190. C. Za odrasle z velikimi črkami: L Sv. ura po K 1'70; 1*90; 2 Tolažba neb°žka po K 2-90; 3—; 3 30; 3 60; 3. Skrbi za dušo po K 170; 190; 4 Gospod usliSi mojo molitev po K t 80; 2 50; 2 80; 5. Maii duhovni zaklsd po K 2 - ; 2 20; 2 SO; 2 80. «CfiictiCSf zavarujte vaša polja proti toči! C kr. priv. zavarovalnica »Donau« na Dunsji sprejema tudi letos zavarovanja žitnih polja proti toči. Za vse občine okraja Gornjigrad je ta zavarovalnica pooblastila g. M Lorgerja na Ljubnem v Sav. dolini, da sprejema zavarovalna naroč-la. Posestniki, ki želijo svoja polja zavarovati, naj se ogia-iio pri imenovanem pooblaščencu ier n»j prinesejo svoje posestniške po;e seboj. 397 Hranilnica in posojilnica :: V RIBNICI NA POHORJU, :: reg. sad. z nem. zavezo., ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 27. maja 1917 ob pol 10 uri dopoldne v posojiltiiaki pisarni v Ribn ci na Pohoiju. DNEVNI RED: 1. Poročilo načel Iva 2. Poročilo nadzorstva 3. Odo renje letnega računa. 4. Čitanje revizijskega poročila Zadružie Zveze v Ljubljani. 5. Slučajnosti. 322 Načelstvo. A&SLO «•>■ redni otmi zb Kmet^ke branilnice in posojilnice V MOZIRJU registrov, zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil, dne 28. maja 1917 ob 2 uri poprime v posojilničnih prostorih DNEVNI RED: 1 Č tanje in o Jobrenje zapisnika o zadnjem obč-; bor<. 2. Por» čilo načehtva in nadzorstva. 3 O obrt-v računskega zaključka za leto 1916 4. Vohttv načebtva. 5 Volitev nafi^orbtva. 6. Slučajnosti. 421 NACELSTVO. kislo rep« in lielo repo po najvišjih cenah. Maks Gerhold, ae^o it. ¿4 Mari - í- 4iT Krapinske- » Pojasnila lil ceniki brezplačno. <čiJo protin, reraatizei išijas. IHloifna esenca! Z odo steklenico moštno esence za 11 K lahko pripravite 150 litrov izborne domače pijače. Za pripravo t« iivrGtne in neškodljive domsče pijače se jc dobil? t radno drvoljer-je. Dobiva gesumo v Kediiinalni drože nji Maks Woi-fraoi, luaribor, Gosposka ulica 33. 388 Hrastov les v hloiih in vr-jah od 10 cm. debelosti naprej kupi vsak® množino po najiišji ceni tvrdka: JULIJ ŽIGAN n» Polzeli, Sav. d. Pod istimi pogoji prevratne tudi kostanjev les. Ponudbe z ? a ved bo ten-' íranfeo vagon se želijo. 42» •IT""- 17. maja 1017. SJüUVSäiSlH »OSMim Stran 2. Slovenci, Slovenke! Podpisujte VOJNO POSOJILO 6 pri dooiaciii den&rn h za v »dih 646 t Upno prodaje Kmetijska Zadrupa v Racah. VAB1FX) na v Tesarski mojster in podjetnik Jožef UTefcrep, Maribor, Mozart-ova ulica it. 59» se priporoča cenj. občinstvu na deželi in v mesto za vsakovrstna dela. Telefon št. 15/Vffl., Maribor. Kostanjev les in smrekov» mkorfo kupi vsako množino po najvišjih cenah lakob Vrečko, fl\arib«r, Cvetlična uHca Sfev. 8. Naročajte, priporočajte podpirajte v prvi vrsti sv©! list v Novem m e p t n Dolenjske Novice vsi dolenjski rojaki, ki živite na zelenem Štajerskem Naprej plačana letaa naročnin» B krone. 0O6OOOO6OO .^«»»MaiimaMI MUZEJ Slov. zgodovinskega društva, Maribor, Koroška cesta JO Darujte za«j vse zgodovinsko važn« jjredm&te, osobito vojne spomine 834 OOOOOOOOOO i obrni zbor. Eraniliiice in posojilce y Galiciji registrovana zadruga s omejeno zarezo, ki se vrši na biakoštni poudeljek, dne 28.|maja 1.1., j v pisarniških prostorih po jutranjem opravilu. tas SPORED: 1. Poročilo načelstva. J 2. Odobritev računskega sklepa. ' 3 Volitev novih udov načelstva in ^nadzorstva.} 4. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ob tej ari ne bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje občni ki je brez- pogojno sklepčen. ODBOR. têS&àÊÈ* i «- P. 11. gospodom kmetoyaleem naznanjam, da sprejmem naročila na vsakovrstne RlËTlJiKË STROJE 419 » Panorama-International44 Maribor, Orjaki trg i ter. 3, »"»ven go stilne „k Aroeoiu , orla" se priporoča n» obilen obisk. Odprta cel dan. Vstopnini, ■ SO v, otroci 20 Predstava ¿raja 36 minut Vojni di.godki is •?««£ \ •.* . bojišč, pokrajine vatli deiei celega ti ti* v nnravai velikosti, slikoviti t in resnične. Za malo denarja in male isgubo ¿asa se vidi mnogo tt») \ ' .nivca11 oelega sveta. Kdor si enkrat ogleda „Panoramo," pride so^at, ker so vedno nove predstave. ......j.-««t ..»■ w» mu 11 m \>t»i»w<.-, tty * vi» « «a« is \Jf K. I I« i "" " " " *r ' ; r 'kakor: pluge, brane, kukivatorje, seja.ne iu kocine stroje, stroje za ©-ivjfbračanje sena, grablje, vitle, bencinove in plinove motorje, mlatilnice za ročni in pogon s siio, slamoreznice, reporez ¡ice, drob lne mline, pa-rilae kotle, pocinjene brzcparilnike, žitne čistilne mlme, grozdne in sočivne prešs in mline, naprave ?a vodnjake itd. - Priporočam nujne nabave, ker bo v kmetijskih h troji h pozneje najbrž pomanjkanje in višja cena! Cenikov ne morem razpošiljati vsled pomanjkanja istih, pač pa pošljem s! ke in cene zahtevanih strojev cenjenim reflektantom poštnine prosto t koj! PoStaa dopisnica zadostuje. ^ - ■-; ^ Priporočam se z odličnim spoštovanjem TH^JT\tMaHbor u; O. * Kokoš nekova uiica S S .gS %J ^J lili.I|*>£l ¥ reg. zad. z nsom, zav. k B mmsamaaamkmmmmiiaft îamewm 4V4- mnß _ kflt'f«** ->*«« m » te «t «èMWMNd« to» ■v« \untKtP >» »« «Äffäa» fèaatel $ftwft -T«hk»«•1»; asssaasî^aBSB^^ 'zœarmmmmmmm hranilno vlAm» - K* «« ts »* e.rwtw^}®. «wi» p* ..irtftIUlIH? vivgif «rawj» & k&s WnaSto MSfe» m I |P080fila m 't sag;:rm /-»K mik. fmfa&t t*iwvf 9» m»* m titsušm Ä -ffc* w j» Stay&f ïMrfSfà^i •■«Ktaw» 'iwfetsïslsïÊ .-*«•*% ■ * . 'ww or» pwegw »•i^BBh? *rb sj I'IIIMSW i ii 111 J JW I»I il ik» i w» w'^ttMsssaiaaB^aiWMwai * ftii-k M» .«»«mil» »Sf« "liUWlWa.w *• mwr > Uradne ur« r-jÄt « -««%* »ai '. vi. iiifKfM va Art.- ... , t * -.•:*• i^wirt» ^■ aiaJti -v» M ««»si,«»« Polflftflll A ftfi 'd^iaifi S*®®»!* m« ■ülmmk « V i» > a» » n« ?! ^ » rvjamuici ^ ^ufUm «a tedl U ra^taft dorn«* &?mdlai HaUn«ntüi«. uakawae» ■aiiitte.vojno zavarovanje, Ptuj, pistrna: Minoritski trg št 2. »42 Zastonj *í9 . »itóSBá oproščenja in olajšanja svoje vesti, kdor zamudi ter se v teh vojno - nalezljivih časih ne zavaruje proti boleznimjz razkužili. Dopoldne in zvečer, vračajoč se domov od dela, desinficiramo svoje roke z Lysoformom zoper okuženje potom vsakdanjih dotikljajev. gf; Lysoform se^foM^T^vsaki lekarni ali drogeriji. (4Mom) Zahvala» ^ * - iii m 11 n 11—i Spoštovanemu c. kr. avstr. vojaškemu vdovske mu-sirotinskemu skladu, oddelek za vojn© zavarovanje na Štajerskem—Gradec. Moj mož Štefan Koren, tesar v občini Bezena pri Mariboru, ki je umrl na neki vojni bolezni, je bil pri Vašem zavodu zavarovan proti nevarnostim vojske za svoto 500 K. To svoto mi je okrajni u-rad v Mariboru izplačal, zakar se prav iskreno zahvaljujem. (Bezeoa) pri Mariboru, dne 9. ma;a 1917. Roza Koren. 409 ¥ Krapinsklh se zdravijo osebe, ki trpijo na protinu, tr- ganili in na bolezni v toplicah (Hrvatrto) ISCfalPS* Pojasnila in načrti zastonj. (lSKiom.) Kmetijska jEadruga vRadah kupuje okrogel in tesa les. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Sredini, .. ■. —' —.. reg. zadruge t aeomejeuo zavezo, ] ki se bo vrš 1 dne 20. majnika 1917 ob 4. uri popo dne v posojil-ničnem prostoru v hiši Jožefa Šerbinek-Kuster. DNEVNI RED 1. C tanje in ooobrenje zapisnika o zadnjem ol)- čnem zboru. 2 Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1916. 4. Poročilo o izvršeni rev ziji. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem vsparedu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na ftev io navzočih članov. NAČELSTVO. POZOR! POZORJ GOSPODARJI — £ "1 kv. s košnje je tu! «tnssr*. . r .....mu ill lilin Pišite takoj po »Gore js? o koso», katera je zelo priljubljena vsakemu gospodarju. Izdelana ;e iz srebrno-jeklene kovine, tako, da labko kosi /. njo vsaka ženska. iiiannnnaiiia it i II aas--m ■tinu, i—......«mi um ......... .imr.,,. Dobi se saxO: v „Prvi Gorenjski razpošiljalni" Ivan Savnik, Kranj. Gesik s 3000 slikami zastonj! Dolgosti in cene »Gorenjske kose so: ¡MU 50 55 60 5 - 5 V, 6— 65 70 75 6V, 7- 7 V, 2 fo K 3.50, 3.70, 3 90, 4 10, 4 30,4,50, |:f cm 80 85 90 95 pesti 8— 8 */2 9V2 K 4.70, 4 90, 520, 5 50 I Dobe se tudi dobri brusni kamni, kom. ' 1 K, boljši K 1.50 88i Prt večjem?.naročilu se dobi popust! Več vagonov CEMENTA ima na razpolago Emetijska zadruga | v Račah | Zaloge «o v skladiščih v Kačah in pri Alojzu Čušu v Možganeih. i za svinja Cena 1 steklenice Je K 120 O dobrem uVlo^ teh kapljic imam ¡arnsg« priznalr»?h >u im> hvalnib pisem. f9 Pfllll, mastna lekarn» „pri i, kr. orlta" Maribor, Glavni trg St. 16. !2 a b v a 1 v Sla®» verjel, da bi ta kapljic« Vai poBSswi®, 3»daj k" «aw i» pitsprtfal, da r«w pomagaj«, V«a iweV»« lepo a vale, to wrlper^* te adnvllo vsem «vtujerejoem. Proala, i. HJ1te epe« evtnjaktfe k» IJla s» rdeilao in »toer V trn k»ke* «a-^H 6 ftekleeis. f pas^nm^ Ivan Skorjacc. Srednja vaa, fia* 8. «J«* 1918, W Cevlj m m. lesenimi podplati, najboljše kakovosti, okovani, znotraj obtočni kožuhovino. Št. 26—28 , 29—34 „ 35-38 „ 39—41 .. 42—46 Pošiljanje po poŠti. Povzetje K 14-—. Iv 17—. K 20-—. K 23 —. K 26 — Zamenjava dov^ijart* Poštnina in stroški pošiljanja do 5 kg 1 K 40 v U. S c hram, Maribor o» I). GOSPOSKA ULICA. P VII 92/17-9 V imena Njegovega Veličanstva cesarja! C. kr. okrajno sodišče v Mariboru, odd. Tli, je na obtožbo opravitelja drž. pravdništva proti Luki Prevolšeku ia Mariji Rodošek zaradi prestopka draženja v navzočnosti o-pravitelja državnega pravdništva c. kr. avsknltanta Alojzija Debeljaka kot javnega obtožitelja ter obtožencev Luke Pre-rolšftka in Marije Radošek po danes opravljeni glavni razpravi na predlog javnega obtožitelja, naj se obtoženca ob-•edita, razsodilo: Obtoženca Laka Prevoliek, rojen 10. 10. 1874 v Črmožišah pri Rogatcu, kat, vdovljen, najemnik in trgovec s svinjami v Orehovi vasi, predkaznovan, in Harija Rodo&ofc, rojena 11. 1. 1871 v Cvetkovcih, kat. omožena kočar ca v Prepolah žt. 5, doaedaj nf kaznovana, sta kriva, da «ta okrog 25. novembra 1916 izrabljajo po vojnem stanju povzročene izredne razmere zahtevala za neobhodne potrebščine očividno pretirane cene, in sicer 1. Marja Rodošek v Prepolah za svojo doma odrejeno krmljeno svinjo, ki je tehtnla očiščena 115 kg, od Luke Prevolšeka 1060 K in končno 1012 K 2. Lnka Prevolšek pa je zahteval v Mariboru za to krmljeno svisjo, ki je od čena tehtala 115 kg, 10 K za kilcgram in za dva do tri male prešiie (pro-letk«) težke v oč:ščenem stanju po 45 kilogramov, K 7 40 za kiiogram. S tem sta zakrivila prestopek po § 18 c«s. lkaza z dne 21. 8. 1916, št. 261 drž. zak. ter se obsodita po navedenem postavnem določilu in sicer Marija Redcšek z uporabo § 266 kaz, zak. na 5 (pet) dai lapera in 200 K denarne 8;lobe, v slučaju neizterljivosti na nadalnjih 20 dni zapora, Luka Prevolšek pa na 1 (edec) teden zapora in 300 K denarne globe, v slučaju neizterljivosti na na-cadaijnih 30 dni zapora, ter oba v smislu § 389 kaz pr. r. solidarično na povrnitev stroškov kazenskega postopanja. Ob enem se v smisla § 23 navedenega ces. ukaza odredi, da se ta sedba brez razlogov enkrat objavi v „Slovenskem Gospodarju" in v „Grazer Tagblattu" solidarično na stroške obeh obtožencev ter javno nabije v občinah Orehova vas, in Sv. Marjeta na Dravskem polju in v mestm. občini Maribor. V Mariboru, dne 21. februarja 1917. Karba 1. r. Dr. Oswatltsch 1. r. Zahv Povodom smrti preblagega preč. g. Franca Hirti 5 kn. šk. duh. svetovalca in župnika v Slivnici, so nam došli nebrojni izrazi prisrčnega soCutja. Podpisani izrekajo tem potom vsem za izkazano sočette cajprisrčoeišo zahvalo. Posebno se zahvaljujejo č. č. duhovščini izrecno vlč. g. dekanu Ad. Gru šovnik, pridigarju dt. Antonu Medvedu, svitli grofici Schoaborn, p a učiteljstvu vseh štirih Sol, občinskim predstojnikom vseh občin, vsem župljanom zlasti pevcem in pevkam in splch vsem udeležencem pogreba. Žalujoči ostali. '¿M Izdajatelj ta aateíník: KatoliSko tetami« druäivo. Odgovor»! m«