Pogovor
T v np" •
Jože lonig
stran 15
Češminov park
2. bio dan
stran 5
NK Dob
Uspeh dobskih nogometašev
stran 23
Intervju
Benjamin Hafner
stran 4
	LI		i \
J		f	i i
[/ f 1 L .	U .1	L	j
OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA
Tn 1* •	1 »v	•	»i i»v»i v	•	i
Tradicionalni županov sprejem najboljših ucencev in dijakov
Zupan Toni Dragar je v četrtek, 14. junija, v Kulturnem domu Franca Bernika tako kot vsako leto z veseljem sprejel najboljše učenke, učence, dijakinje in dijake ter jim čestital
za njihove dosežke. Prireditve sta se udeležila tudi podžupanja Andreja Pogačnik Jarc in direktor KD Franca Bernika Milan Marinič.
Str. 3.
-Oi| .... CO ii
Krajevna skupnost JARŠE -RODICA
in
petek VRAŽJI FANT Z ZAHODNE
22. junij 2012 „rani
Gledališče - Loški oder Skofja Loka
ob 19. uri
petek
22.	junij 2012 KAJ PA LEONARDO
ob 21 uri	Gledališčniki DPD Svoboda Žiri
sobota
23.	junij 2012 PIGMALION
ob 19 uri	KD Bohinjska Bela - Gledališče Belansko
sobota
23. junij 2012 PREDVOLILNA MINESTRA
ob 21. uri
Gledališče Neč Bat Teater
Ob slabem vremenu bodo vse predstave v kulturnem domu.
INFORMACIJE NA TEL. 041 420 610
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 13. julija 2012. Rok za oddajo prispevkov je v torek, 3. julija 2012, do 10. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
Združenje za Vrednote Slovenske Osamosvojitve Občine Domžale
Vas vabita na prireditev v počastitev
DNEVA DRŽAVNOSTI
ki bo v petek 22 .junija 2012 ob 17.00 uri pri Knežjem kamnu v »Parku državnosti« v Srednjih Jaršah, Domžale (poleg gostilne Bunkež)
Slavnostna govornica ga. LJUDMILA NOVAK
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu
Dobrodošli in iskrene čestitke ter ponosno praznovanje Dneva državnosti.
Občina Domžale in Krajevna skupnost Dob
vabita na
OSREDNJO OBČINSKO PRIREDITEV OB DNEVU DRŽAVNOSTI
v ponedeljek, 25. junija 2012, ob 20. uri pri pomniku v parku pod Močilnikom v Dobu in v Letnem gledališču Dob.
Pozdravni nagovor - Jurij Milanovič, predsednik Sveta KS Dob Slavnostni govornik - dr. Gregor VIRANT, predsednik Državnega zbora RS
V kulturnem programu sodelujejo:
Godba Domžale Pevski zbor »Hippemus« Dob Otroška folklorna skupina KD Domžale Harmonikarski orkester KD MS Mengeš Kulturno društvo Jožef Virk Dob
Ob slabem vremenu bo prireditev v Kulturnem domu na Močilniku.
Ob 19. uri bo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale slavnostno dvignilo slovensko zastavo ob pomniku braniteljev slovenske samostojnosti v parku ob Občini Domžale.
Krajevna skupnost Dob in Župnija Dob vabita
k maši za domovino 25. junija ob 19. uri v Župnijski cerkvi v Dobu.
Vsem občankam in občanom ob DNEVU DRŽAVNOSTI iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje.
Župan Toni DRAGAR in Občinski svet Občine Domžale
ISKRENE ČESTITKE NK ROLTEK DOB
Čestitam vsem igralcem, strokovnemu štabu in vodstvu kluba za izjemen športni uspeh in izvrste predstave, s katerimi ste vsem nam znova dokazali, da trud in kolektivni duh vodita k velikim športnim uspehom.
Toni Dragar, župan Občine Domžale
1
t
REDKEN
Frizerski salon

Redken barvanje + fen od 45,00 eur Schwarskopf Professional barvanje + fen od 35,00 eur
Danica Žibert s.p. Slamnikarska c. 1c, Domžale 01 721 0076, 040 766 666, www.lasek.si
D	u
D	E
DUDE - Center za svetovne jezike
Breznikova ul. 15 1230 Domžale
Poletne jezikovne delavnice 2012
v juliju in avgustu
2
iz urada župana
ZASCITNO-RESEVALA VAJA »DOMŽALE 2012«
Dragi bralci,
drage bralke »Kjer je volja, je pomoč«
pred nami je začetek vročega po-	J J	J ' J A.
Otroški vrvež
Končno nas je zapustilo deževno obdobje in obiskalo poletje, ki nas kar kliče na plano. Prav prijetno se je ozreti na naše mesto in okoliške kraje. Rekreacijska pot ob Kamniški Bistrici je polna tekačev, kolesarjev in sprehajalcev, gozdne poti na Šumberku so polne otrok, ki raziskujejo gozd, nekateri že plavajo v domžalskem bazenu, drugi spet posedajo v Češminovem parku ali se igrajo v parkih in na otroških igralih, mnogi pa nakupujejo razne dobrote na domžalski tržnici. Vrvež ljudi, ki so končno zapustili svoje domove in se podali na toplo sonce, je tako zajel tudi naše kraje. Še najbolj prijetno je opazovati otroke, ki ne opazijo ne nizkih ne visokih temperatur in kljub dežju ali vročemu soncu tekajo po okoliških travnatih površinah, se lovijo in skrivajo, ob tem pa še vedno komaj krotijo svoja telesa, polna energije. Ko jih opazujemo, so tudi starši videti popolnoma brezskrbni. Nekateri jih morda res nimajo, drugi pa pozabijo na probleme, ki jih morda imajo, naj si bodo socialni ali pa povezani s prepolnimi vrtci, zaradi katerih so mnogim otrokom zaprta vrata do vrtčevskega varstva.
Tudi sam z veseljem opazujem igro otrok, obiskujem osnovne šole ob njihovih prireditvah in ob tem tudi poklepetam z občankami in občani, ki mi zaupajo svoje probleme, pričakovanja in želje. Trudim se, da jim stopim naproti, vendar to žal ni vedno mogoče. Prišel je tisti čas v letu, ko se vse pogosteje srečujem s stisko staršev, ki želijo vedeti vse podrobnosti o sprejemu njihovega malčka v javni vrtec. To je zelo pereč problem, s katerim se ne le naša občina, temveč večina občin po Sloveniji sooča že vrsto let. To je problem, ki se ga zavedam in temu primerno sedaj tudi poudarjam, da se s sodelavci trudimo po najboljših močeh, da bi ga rešili v najkrajšem možnem času. Verjamem pa, da se za zunanjega opazovalca stvari verjetno odvijajo prepočasi.
Razlogov je več in z njimi vas ne želim obremenjevati. Raznovrstna usklajevanja, iskanje soglasij, pridobivanje dovoljenj in še bi lahko našteval. Vse to zahteva zelo veliko časa. Kot ste že lahko opazili, gradnja oziroma širitev vrtca Krtek v Ihanu napreduje. Konec februarja 2013 bomo tako lahko v varstvo ponovno sprejeli veliko večje število malčkov, a to še ne pomeni, da bomo z deli, ki bi zmanjšalo število otrok na čakalni listi, prenehali. Nadaljevali bomo z gradnjo vrtca Palček na Viru in tako naprej.
Moja želja in želja vseh vas, dragi starši je, da bi vsi malčki lahko obiskovali javni vrtec. To je vaša pravica in naša naloga. Obljubljam, da bomo nalogo izpeljali, vendar je pot pred nami še dolga in naporna. Ob vseh že naštetih ovirah moramo pridobiti tudi finančna sredstva, ki pa so dandanes še največji problem. Dragi starši! Uživajte v poletju s svojimi malčki in se prepustite poletnemu vzdušju. Vedite, da se na naši občini trudimo, da bi lahko zadovoljili vašim potrebam, k temu stremimo že sedaj in k temu bomo strmeli tudi v prihodnosti. Srečno in lepo poletje vam želim!
Župan Toni Dragar
občinske investicije
Tudi poletni meseci bodo delavni
letja. Vanj vstopamo z različnih zornih kotov. Dijaki zaključnih letnikov se srečujejo še z zadnjimi maturitetnimi obveznostmi, nato sledijo tedni čakanja na rezultate. Študentje imajo do sredine julija še izpitno obdobje, ki jih bo nato za vsaj mesec dni poneslo v brezskrbno poletje. Učenci se veselijo počitnic. Tisti, ki svojo pot korakamo polni delovnih obveznosti, pa komaj čakamo na nekaj dni dopusta, ki nam jih bo namenilo to poletje. Skladno z možnostmi, ki nam jih daje naš osebni oz. družinski proračun. Preden pa se podamo bolj ali manj brezskrbnemu uživanju poletnih dni naproti, je pred nami še en praznik, ki bo podaljšal ta konec tedna. 25. junija praznujemo slovenski državni praznik, dan, ko je Slovenija tudi uradno postala neodvisna. Na 25. junij 1991 nas spominja tudi Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti naše države. Tudi v Domžalah bomo obeležili jubilej, ki nas je popeljal na drugačno pot, kot smo je bili vajeni.
Pot, po kateri stopamo, se je v zadnjih letih močno spremenila, iz ene skupnosti smo vstopili v drugo — evropsko skupnost. Postali smo ne le državljani in državljanke Slovenije, pač pa tudi »državljani in državljanke« Evropske unije, skupnosti, ki predstavlja široko multikulturno okolje. In ravno takšen bi moral biti tudi naš odnos — multikul-turno sprejemljiv za vse. Pa je tudi v resnici tako? Ni prepozno, da naše zavedanje, če to še ni, spremenimo v smer odprtosti do vseh ljudi in njihovih kultur.
Mateja A. Kegel
Toni Dragar, župan Občine Domžale, je v sredo, 13. junija 2012, ob 18. uri v sejni sobi sprejel predstavnike društev in organizacij, ki so sodelovali na največji občinski za-ščitno-reševalni vaji Domžale 2012. »Vaja je za nami in danes je pravi trenutek, da se vsakemu od vas še enkrat iz srca zahvalim za vaš trud in pripravljenost pomagati. Zahvaljujem se Slovenski vojski, poklicnim enotam, še posebej pa vsem prostovoljcem, ki to plemenito dejanje opravljate prostovoljno. Znova
V okolici Zdravstvenega doma Domžale je med tednom gost promet, poleg tega so parkirna mesta po večini zasedena. Nekateri vozniki svoja vozila parkirajo kar na cesti, kljub prometnim znakom, ki označujejo intervencijsko pot ter prepoved parkiranja in ustavljanja.
ste vsi skupaj dokazali, da velja naš slogan Kjer je volja, je pomoč,« so bile uvodne besede župana. Zupanovim besedam se je pridružil tudi Marko Zagar, poveljnik Civilne zaščite Občine Domžale, in dejal, »da je vaja povezala več kot 400 udeležencev, ki so s svojim delom pokazali svojo usposobljenost in usklajenost. Zadovoljni smo z odzivom javnosti kot tudi strokovne javnosti, ki je podala oceno, da je bila vaja dobro pripravljena in izvedena.«
S svojim ravnanjem ovirajo vožnjo intervencijskim in ostalim vozilom. Naprošamo vse voznike, da svoja vozila parkirate na parkiriščih v neposredni bližini Zdravstvenega doma in s tem omogočite nemoteno vožnjo reševalnih vozil. Zahvaljujemo se vam za razumevanje.
Sledil je ogled krajšega filma, kjer je predstavljen celotni potek vaje, od postavitve nastanitvenega centra v Češminovem parku, pontonskega mostu v Jaršah do intervencij na različnih lokacijah. Film si bo možno ogledati tudi na občinski spletni strani.
Na koncu je župan povabljenim izročil zahvale za njihovo voljo in pripravljenost pomagati.
Zahvale so prejeli: 1. Brigada SV, Vojašnica Franca Rozmana — Staneta, 10. motorizirani bataljon, Vojašnica Franca Rozmana — Staneta, 15. helikopterski bataljon, Vojašnica Cerklje ob Krki, 14. inženirski bataljon, Vojašnica Novo mesto, 670. logistični bataljon, Vojašnica Slovenska Bistrica, Poveljstvo za doktrino razvoj in usposabljanje, Večnacionalni center odličnosti za gorsko bojevanje, Alpinistični odsek pri Planinskem društvu Domžale, Center požarne varnosti Domžale, Društvo tabornikov Rod Skalnih taborov Domžale, Društvo za raziskavo jam Simon Robič Domžale, Gasilska zveza Domžale, GRASTO d.o.o., Kinološko društvo Domžale, Območno združenje Rdečega križa Domžale, Policijska postaja Domžale, PGD Dob, PGD Domžale - mesto, PGD Homec, PGD Ihan, PGD Jarše -Rodica, PGD Pšata - Dragomelj, PGD Radomlje, PGD Rova, PGD Stob - Depala vas, PGD Studenec, PGD Študa, PGD Trzin, PGD Vir, PGD Zeje - Sveta Trojica, PIGD Tosama, Radioklub Domžale, Trgovina Pavli, Simon Pavli s.p., Varnost Ljubljana d.d., Zdravstveni dom Domžale.
Štab Civilne zaščite Občine Domžale
Tudi letošnje poletje bomo izkoristili za gradnjo posameznih družbenih objektov, komunalnega omrežja in rekonstrukcijo cest. Gradnja oziroma širitev vrtca Krtek in podružnične Osnovne šole v Ihanu je v polnem teku, dela se zaključujejo v Hali komunalnega centra, kjer je izvajalec vgradil klimatske naprave. Poletje bo zaznamovano tudi z naslednjimi gradbenimi deli:
•	rekonstrukcija Ceste Radomeljske čete v Radomljah
Izvajalec del, Lavaco d.o.o., je že pričel z rekonstrukcijo ceste Radomeljske čete v Radomljah. Dela bodo zaključena predvidoma 15. septembra 2012. Dela zajemajo: izgradnjo meteorne kanalizacije, celotno menjavo spodnjega ustroja voziščne konstrukcije, dograditev pločnika in javne razsvedjave z ustrezno prometno ureditvijo. V času rekonstrukcije bo popolna zapora prometa, lokalni dostop do objektov bo mogoč najmanj enkrat dnevno. Obvoz je urejen prek Lu-kovice ali prek Arboretuma.
•	izgradnja prizidka k Osnovni šoli Rodica
Izvajalec del, VG S d.o.o., bo z deli pričel 26. junija 2012, dela pa bodo zaključena predvidoma konec februarja 2013.
Izvajalec bo zgradil zahodni prizidek v treh etažah. V kleti bodo po novem telovadnica in spremljajoči prostori, v pritličju dve učilnici in kabineti, v prvem nadstropju pa dve učilnici in kabineti. Istočasno bo obnovljena fasada na južni strani obstoječe šole.
•	izgradnja peš brvi čez Kamniško Bistrico v Nožicah
Izvajalec, KPL d.d. Ljubljana, zaključuje z izgradnjo peš brvi čez Kamniško Bistrico v Nožicah. Dela bodo zaključena predvidoma konec julija 2012. Most bo namenjen pešcem in kolesarjem, obenem bodo urejene tudi poti ob Kamniški Bistrici proti Radomljam in Arbore-tumu.
• rekonstrukcija Rojske ceste v Domžalah
Izvajalec del, Prenova gradbenik d.o.o., bo konec junija 2012 pričel z rekonstrukcijo dela Rojske ceste od križišča z Gostičevo do križišča z Vegovo ulico (druga etapa). Dela
bodo zajemala obnovo vodovoda in gradnjo pločnika. Zaključena bodo predvidoma konec avgusta 2012. Obvoz bo urejen in usmerjen po Ljubljanski oziroma Slamnikarski cesti.
Urad župana
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 13. julija 2012. Rok za oddajo prispevkov je torek, 3. julij 2012, do 10. ure. Prispevke
lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
Zapora Ceste Radomeljske čete v Radomljah
Obveščamo vas, da bo Občina Domžale v mesecu juniju 2012 pričela z rekonstrukcijo Ceste Radomeljske čete v Radomljah. V času od 2. julija do 15. septembra 2012 bo popolna cesta zapora.
Zahvaljujemo se vam za razumevanje.
rčJF-> t'
4j.it«
n
Občina Domžale, Urad župana
" - L FN;
V
i
r~™ Hi
J JChlrtLk ril ID

i^v^V j
r

Au
jf
s£ ^ S
»A/
rr
-ilN f
J TT " , — * l
% Si£	»
1	C a-	J Mm & % p
0> '
m

i* ■ * ^
, JM .. Hhmecv^; •£§&<£#
i- v%flPlADQ«U|
I" ,	i
* v -
T T&
LEGENDA
I V-^^^m Popolna zapora
OtJ'
VOZ
Intervencijska pot pri Zdravstvenem domu Domžale je pogosto ovirana
SLAMNIK JE GLASILO OBČINE DOMŽALE, IZHAJA V NAKLADI 12 000 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. • V.d. ODGOVORNE UREDNICE MATEJA A. KEGEL, 040 423325. POMOČNIK ODGOVORNE UREDNICE JANEZ STIBRIČ. • e-NASLOV: SLAMNIK.UREDNICA@GMAIL.COM • ČLANI IN ČLANICE UREDNIŠTVA: KAMAL IZIDOR SHAKER, MARJETA KASTNER, ANDREJA ŠUŠTAR, DARKA BITENC, VILMA NOVAK, BOGDAN OSOLIN, MARIJA PUKL, ROBERT ŠUŠNJARA, KATJA PIRNAT. • TEHNIČNI UREDNiK JANEZ DEMŠAR • LEKTOR PRiMOž HiENG • UREDNiŠTVO GLASiLA SLAMNiK JE NA uUBuANSKi CESTi 61 V DOMŽALAH • UREDNiŠTVO TiNA KUŠAR, TEL.: 722 5050, FAX. 722 5055, SLAMNiK@KD-DOMZALE.Si • URADNE URE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, Ob Sredah TUDi OD 14. DO 16. URE. • pRipRAvA zA TiSK: iR Image D.O.O., MEDvEDOvA 25, 1241 KAMNiK. • TiSK: SET D.D., vEvšKA c. 52, 1260 Ljubljana - pOLJE. • pRipRAvA pRiSpEvKOv: pRiSpEvKE v Digitalni Obliki Je pOTREBNO ODDATi v DOc zApiSiH, DIGITALNE fotografije pA LOčENO v Jpg Formatu (BREz STISKANJA) NAJMANJ 200 Dpi. TO JE pOSEBEJ pOMEMBNO zARADI KvALITETE TISKA fotografij. prispevki, NATISNJENI NA pApiRJU, MORAJO BITI zARADI OpTičNEGA prepoznavanja BESEDIL pRINTANI v ARIAL ALi TIMES NEW ROMAN pOKONčNiH FONTiH vELIKOSTI 12 (DO MAx 16) pt • UREDNištvO Si pRIDRžUJE pravico DO KRAjšANJA prispevkov, v KOLIKOR NiSO v SKLADU z vSEBINSKO zASNOvO.
22. JUNIJ 2012
iz urada župana
3
Novinarska konferenca Občine Domžale
V	četrtek, 14. junija 2012, je potekala novinarska konferenca Občine Domžale, na kateri so aktualne dogodke v občini predstavili župan Občine Domžale Toni Dragar, pod-županja Občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc in ravnateljica Osnovne šole Rodica Milena Vidovič.
14. seja Občinskega sveta občine Domžale
Zupan Toni Dragar je po uvodnem pozdravu začel s predstavitvijo tem, ki bodo obravnavane na 14. seji Občinskega sveta Občine Domžale 21. junija 2012. Na seji bodo svetniki obravnavali Razvojni program Občine Domžale 2012-2025. Občina je izpeljala vse potrebne postopke oziroma javne razgrnitve, kot jih določil Občinski svet s svojim sklepom. V času javne razgrnitve so bile organizirane javne razprave z različnimi zainteresiranimi oziroma strokovnimi javnostmi: predstavniki družbenih dejavnosti, predstavniki gospodarstva, predstavniki krajevnih skupnosti in komunalne infrastrukture ter z občankami in občani občine Domžale.
Župan je dejal, da smo občanke in občane intenzivno obveščali o poteku javne razgrnitve, vsebini osnutka programa in terminu javne obravnave z objavami v lokalnem glasilu Slamnik in na občinski spletni strani ter jih pozvali k podajanju predlogov in pripomb. Prejete pripombe in predloge smo evidentirali in jih skrbno proučili. Do pripomb in predlogov, ki so se nanašale na vsebino razvojnega programa, smo se opredelili v skladu z v programu opredeljenimi politikami ter finančnimi, prostorskimi in časovnimi zmožnostmi občine. Upoštevane predloge in pripombe smo smiselno vnesli v besedilo razvojnega programa. Prejeli pa smo tudi veliko pripomb in predlogov, ki se niso nanašali na samo vsebino predloženega razvojnega programa, a smo jih kljub temu evidentirali in jih bomo proučili v okviru aktivnosti občine, katerih predmet so. Prepričani smo, da bodo strateške usmeritve, cilje in strategije, ki smo jih zadali, pripomogli k lepši in boljši občini Domžale prav za vse prebivalce in da bomo leta 2025 lahko s ponosom potrdili, da je Občina Domžale ugledno in uspešno gospodarsko, športno in kulturno središče, mesto priložnosti in predvsem prostor zadovoljnih ljudi. Na seji bodo svetniki seznanjeni tudi z Letnim programom dela Nadzornega odbora za leto 2012 — I. del ter z njihovimi dokončnimi poročili za leto 2012. Sledila bo obravnava in sprejem Odloka o Javnem komunalnem podjetju Prodnik d. o. o. (druga obravnava), sprejem Sklepa o ukinitvi statusa javnega dobra, obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o predmetu, pogojih in postopkih za podeljevanje in prenehanje koncesije za pomoč družini na domu (skrajšani postopek), obravnava in sprejem Pravilnika o dodatnih subvencijah pri plačilu storitve pomoči družini na domu ter obravnava in sprejem Programa dela Občinskega sveta Občine Domžale za drugo polletje 2012.
Predstavitev investicij v občini Domžale
V	nadaljevanju je župan predstavil investicije, s katerimi bo Občina Domžale pričela v poletnih mesecih
•	rekonstrukcija Ceste Radomeljske čete v Radomljah
Izvajalec del Lavaco d. o. o. bo z deli pričel 18. junija 2012. Dela bodo zaključena konec septembra
2012.	Dela bodo obsegala: izgradnjo meteorne kanalizacije, celotno menjavo spodnjega ustroja, voziščne konstrukcije, dograditev pločnika in javne razsvetljave z ustrezno prometno ureditvijo. V času del bo popolna cestna zapora, lokalni dostop do objektov bo mogoč najmanj enkrat dnevno. Obvoz bo urejen prek Lu-kovice ali prek Arboretuma.
•	izgradnja prizidka k Osnovni šoli Rodica
Izvajalec del VG 5 d. o. o. bo z deli pričel 26. junija 2012. Dela bodo zaključena predvidoma v februarju
2013.	Izvajalec bo zgradil zahodni prizidek v treh etažah. V kleti bodo telovadnica in spremljajoči prostori, v pritličju dve učilnici in kabineti, v prvem nadstropju pa dve učilnici in kabineti. Istočasno bo obnovljena fasada na južni strani obstoječe šole.
•	izgradnja peš brvi čez Kamniško Bistrico v Nožicah
Dela bodo zaključena predvidoma konec julija 2012.
Most bo namenjen pešcem in kolesarjem, obenem bodo urejene poti ob Kamniški Bistrici proti Radomljam in Arboretumu.
•	rekonstrukcija Rojske ceste v Domžalah
Konec junija se bo začela rekonstrukcije Rojske ceste v Domžalah od križišča z Gostičevo do križišča z Vegovo ulico (druga etapa). Dela, ki bodo obsegala obnovo vodovoda in izgradnjo pločnika, bodo zaključena konec avgusta 2012.
•	rekonstrukcija Hale komunalnega centra
Zaključuje se rekonstrukcija Hale komunalnega centra z vgradnjo klimatskih naprav.
Sprejem odličnih učencev v KD Franca Bernika v Domžalah
V	nadaljevanju je podžupanja Andreja Pogačnik Jarc navzoče seznanila, da bo župan sprejel najboljše učence občine Domžale v KD France Bernik v Domžalah. Sprejem je tradicionalen, s 50-letno zgodovino, ki pa se je skozi čas spreminjal.
V	letošnjem letu bo župan sprejel 61 najboljših učencev zadnji letnikov osnovnih šol, Glasbene šole in Srednje šole Domžale. Sole bodo pripravile kratek kulturni program, učenci pa bodo prejeli knjigo Toneta Pavčka in letno vstopnico za domžalski bazen.
40-letnica osnovne šole Rodica
Ravnateljica Osnovne šole Rodica Milena Vidovič je predstavila praznovanje 40-letnice Osnovne šole Rodi-ca. Pri tem je omenila, da se šola na ta dogodek intenzivno pripravlja že celotno šolsko leto, pri čemer so raziskovali zgodovino šole in šolske dogodke od ustanovitve v letu 1972 do danes. Ob tej priložnosti je izšel tudi zbornik.
Kulturni program je bil tako povezan s spomini, potekala pa je tudi razstava del učencev, ki so predstavili likovne izdelke.
Slavnostna prireditev je bila v sredo, 20. junija 2012, ob 18.30, ki je bila zaključena s položitvijo temeljnega kamna za izgradnjo šolskega prizidka.
OB ZAKLJUČKU SOLSKEGA LETA
Tradicionalni županov sprejem najboljših
učencev in
dijak
Nadaljevanje s prve strani. Na sprejem so bili povabljeni učenci, ki so se uspešno dokazovali vseh devet osnovnošolskih let, najboljši učenci Glasbene šole Domžale in najboljši dijaki Srednje šole Domžale. Povabljeni pa se ne odlikujejo le kot izvrstni učenci, ampak so aktivni in uspešni tudi na mnogih drugih področjih, na različnih šolskih tekmovanjih in na športnem, glasbenem ali kakšnem drugem področju. In zato si vsekakor zaslužijo vso našo pozornost in iskrene čestitke.
Zupan je najprej poudaril, da se srečanja z mladimi upi domžalske občine vsako leto zelo veseli in dejal: »Prepričan sem, da boste vsi, ki odhajate z naših osnovnih, glasbene in srednje šole, s svojim znanjem in vedenjem tudi v prihodnje potrjevali, da prihajate z uglednih šol, ki so vam dale veliko znanja ter vam omogočile zdravo in ustvarjalno življenje. Seveda ste največ dosegli s svojim trudom in pridnim delom, pa s pomočjo svojih učiteljev in učiteljic, tudi s podporo staršev in vseh drugih, ki z veseljem in ponosom spremljajo vaše delo.«
Ob pohvalah jim je zaželel tudi vse dobro v prihodnosti: »Pred vami so novi dnevi, izzivi, cilji in nove strani v knjigi vaših mladih življenj. Veliko lepega ste že zapisali na straneh, veliko uspehov in prijetnih spominov je skritih med platnicami. Zelim vam, da bi tudi v prihodnjih dneh, tednih, mesecih in letih te strani polnili z uspehi, otroškimi in mladostnimi dogodivščinami ter sanjami, kaj bi radi dosegli v življenju. Uživajte v vseh trenutkih svoje mladosti in pustite sanjam prosto pot. Ne dajte si vzeti teh sanj, uresničite jih!«
Na koncu je vsem še enkrat čestital za dosežene uspehe, hkrati pa se je zahvalil tudi vsem učiteljem in učiteljicam ter ravnateljem in ravnateljicam za opravljeno delo v letošnjem šolskem letu.
Vsakemu od povabljenih je nato izročil knjigo. Učenci Glasbene šole so prejeli knjigo oziroma slikanico Cesar in roža, avtorice Bine Stam-pe Zmavc, ostali učenci pa pesniško zbirko Toneta Pavčka z naslovom Majhnice in majnice, ki jih bo vedno spominjala na uspešne šolske dni in lep dogodek ob zaključku, ter letno karto za domžalski bazen, ki jim bo popestrila zaslužene poletne počitnice.
Podelitev nagrad se je prepletala z zanimivim in kakovostnim kulturnim programom, v katerem so sodelovali učenci. Tako smo se lahko tudi na licu mesta prepričali, kako nadarjen, delaven in uspešen podmladek imamo v občini Domžale.
Nagrade in županove čestitke so prejeli naslednji učenci in dijaki:
Glasbena šola Domžale: Annemarie GLAVIČ, Peter OMEJC, Andraž GNIDOVEC, Jera HROVAT, Jasna KEŠNAR
ov
OŠ Dob:
Spela ERČULJ, Neja KAVČIČ, Andrej KUHELJ, Peter KOŠIR, Vita OSTERMAN
OŠ Domžale:
Tjaša KALIN, Tajda JERAS, Peter OMEJC, Janez Gregor GOLJA,
Vita JAŠOVIČ, Nika LEDERER ILIC, Klemen KOBAU, Rok LJU-BEŠEK, Tim MUŠIČ KRALJ, Barbara LANIŠEK, Aljoša KILER
OŠ Dragomelj:
Anže LOVŠE, Lana KOVIČ, Eva BOLTA, Neža GRČAR
OŠ Preserje pri Radomljah:
Ana BARTOL, Tina JERMAN, Nika VODLAN, Ziga VOGRIN, Gašper ŠOLN, Zoja VERLIČ, Filip GRČAR, Ingrid BARTOL, Neža CAPUDER, Martin ŠPENDL
OŠ Rodica:
Nika GROŠELJ, Maruša JU-HANT, Jasna KEŠNAR, Romana KOŠENINA, Ana LAMBERŠEK, Neža LEBEN, Laura MAUČEC, Maja Polona REPAR, Urša ŠTE-PEC, Lara TEKAVC, Marija Maša VRTAČNIK
OŠ Roje:
Sabina PIVK
OŠ Venclja Perka:
Vilijem BORŠTAR, Bernard ČI-ZMAN, Zala HROVAT, Gregor JAZBEC, Lara JASENC, Zan JARC, Riana PAVLI, Eva STEFANOSKI, Nataša ZLATNAR
Srednja šola Domžale:
Katarina BAŠKOVIČ, Tim BOŽIČ, Vesna BOHORČ, Urban BR-NOT, Uroš KLOPČIČ, Rok SLAPAR, Edo ŠABOTIC
Vsem najboljšim, o katerih se očitno lahko govori samo v presežnikih, tako glede njihovega uspeha in dosežkov, kot tudi njihovih osebnostnih lastnosti, želimo veliko uspeha tudi v prihodnje! In prijetne počitnice!
Občina Domžale, Urad župana
4
intervju
BENJAMIN HAFNER, DRUŠTVO ARHITEKTOV DOMŽALE
Skozi kreativnost se razvije ideja
V	zadnjih nekaj številkah Slamnika smo vam predstavljali predloge arhitekturnih rešitev za oblikovanje podobe naše občine, ki so jih pripravili v Društvu arhitektov Domžale. Skupina arhitektov se je v pravem trenutku znašla tam, kjer so njihovi predlogi še kako dobrodošli. Kot pravi predsednik in ustanovitelj društva Benjamin Hafner, je idejo o društvu začel razvijati že pred časom, do ustanovitve pa je prišlo pred dvema letoma. Sicer po Sloveniji, predvsem v večjih mestih, že delujejo tovrstna društva in pomembno je, da imajo tudi Domžale svoje društvo, ki lahko odgovarja na vprašanja prostorske ureditve naše občine. Z Benjaminom Hafnerjem smo se pogovarjali tako o društvu, arhitekturi, ustvarjanju centra našega mesta, pa tudi o dejstvu, da imajo hiše dušo.
Kaj je bil pravzaprav namen ustanovitve Društva arhitektov Domžale?
Predvsem dejstvo, da Domžale nikoli niso imele integrirane skupine strokovnjakov, kar se mi zdi, da je pomembno za mesto, kot so Domžale, ki imajo zelo dober prostorski potencial, da se razvijejo v lepo in kakovostno mesto. Pomembno pa je, da je ta skupina avtonomna, ljudje znotraj nje pa si med seboj pomagajo in, da se v skupini ne najdejo in-dividualisti ali ljudje, ki jim timsko delo ni blizu. Povedati moram, da nam v društvu to zelo dobro uspeva. Zbralo se nas je 13 do 14 sodelavcev, ki smo se zelo dobro ujeli, med nami so tako arhitekti, urbanisti, planerji, teoretiki ... Če imaš takšno skupino ljudi, kjer sta združeni tako teorija kot praksa, strokovnjake različnih področij in se skupina med seboj dopolnjuje, je to največ, kar lahko dosežeš. Glavni namen društva je, da odgovori na aktualna vprašanja prostora.
V	prejšnji številki Slamnika smo predstavili Zasnovo lokacij posebnega pomena, ki bodo skozi čas ustvarjale identiteto mesta Domžal. Morda več o samem projektu? Lokacije, ki smo jih obdelovali, so v resnici le en del, saj je tovrstnih lokacij v Domžalah še veliko. V Domžalah je namreč ogromno prostorov, ki so speči, niso aktivirani. Gre za prazne, mrtve prostore, ki čakajo na to, da se bo v njih nekaj zgodilo. Gre za prostorsko aktualne točke. Z oživljanjem točk, predelov se sproži impulz za razvoj celotnega mestnega sistema, saj se ti predeli aktivirajo in integrirajo v skupni mestni sistem, ki se skozi čas regenerira.
Občina aktivno sodeluje pri pripravi nove podobe. Kakšno je vaše sodelovanje z občinskimi odloče-valci?
Rad bi se zahvalil županu Toniju Dragarju, podžupanji Andreji Pogačnik Jarc, načelniku oddelka za urejanje prostora Zoranu Vitoro-viču, ki so podprli projekte in tudi samo Društvo arhitektov. V imenu društva se jim iskreno zahvaljujem, saj se mi zdi, da se je vzpostavilo lepo sodelovanje, ki lahko obrodi sadove. Ob tej priložnosti bi se zahvalil tudi članom društva, saj jim gre zasluga, da se te stvari odvijajo in integrirajo v eno zaključeno celoto.
Od kod črpate ideje za osebnostne lastnosti objektov, ki ste jih predstavili?
Arhitektura je kot multi disciplina. Pri slikarstvu črpaš ideje npr. iz narave in konkreten primer v abstraktnem smislu preneseš na platno, razviješ svojo filozofijo. Arhitektura je večplastna. Odvisna je od okolja, lokacije, prav tako je odvisna od
investitorja, skratka vseh okoljskih vplivov, družbenih, socialnih, geografskih, fizikalnih, povezuje praktično vse vede. Nikoli ideja ne pride sama po sebi. Ideja se glede na nalogo ustvarja skozi proces razmišljanja. Prav tako je pomembno tudi timsko delo, vsak razmišlja malo drugače in iz tega nastanejo neke zaključene predpostavke. Idejo v bistvu prinese neke vrste kreacija, kreativnost duha. Kreativnost ustvarja inovativnost.
Kako lahko arhitektura pravzaprav vpliva na življenje v mestu?
Arhitekt, filozof, mislec in pisatelj Juhanni Pallasmaa je v knjigi Oči kože: Arhitektura in čuti zapisal:
»Večna naloga arhitekture je ustvarjanje utelešenih in živih eksistencialnih metafor, ki materializirajo in struktu-rirajo naše bivanje v svetu. Arhitektura odseva, materializira in dela večne ideje in podobe idealnega življenja. Stavbe in mesta nam omogočajo, da lahko strukturiramo, razumemo in se spominjamo brezobličnega toka realnosti in na koncu prepoznamo sami sebe in se spomnimo, kdo smo.« Arhitektura je neke vrste jezik, s katerim se identificiramo v mestu ali prostoru, je prostorski jezik. Tako kot se mi sporazumevamo v slovenskem, Nemci v nemškem jeziku, tako je tudi naša arhitektura slovenska, nemška pa nemška. Z njo se identificiramo, z njo vemo, kdo smo in z arhitekturo ustvarjamo zgodovino. Če dodam še to: »Z arhitekturo lahko zaznavamo in razumemo dialektiko trajnosti in spreminjanja, se umestimo v svetu in postavimo v kontinuum kulture in časa,«« kot pravi Pallasmaa.
Bolj ko sta mesto in arhitektura večplastna, napolnjena s čutnimi prostori, ki uporabniku nekaj dajo in so istočasno tudi lepi, bolj je večplastno in kakovostno tudi življenje v mestu.
Oblikovanje novega fasadnega plašča za Center Tuš Domžale je še eden od projektov, ki ste jih v minulih tednih predstavili v Domžalah. Menite, da bi s projektom oživitve tega prostora lahko našemu mestu vrnili vzdušje centra, kakršnega pogrešamo že leta?
Ne moremo reči, da bi samo s tem projektom oživeli center. Naloga tega projekta je bila mestu preko oblikovanja fasadnega plašča ponuditi nekaj več, vsebino, ki bi se zrcalila tako v marketingu samega centra kot tudi v življenju meščanov. Konec koncev je center Tuš v čistem centru, z ogromnim volumnom, ki je praktično tretjina največjega objekta v Domžalah — SPB-ja. Gre za odnos, dialog ene stavbe do druge. Gre za dialog z zunanjim prostorom. In tak volumen, ki se veže na parter, trg, ulico, ne more imeti zaprtih fasad brez vsebine. To bi ta predel mesta povsem okrnilo. Če imamo tovrsten objekt v centru, je dobro, da objekt da vrednost zunanjemu prostoru, parterju in ljudem, ki ga uporabljajo. Zato smo se dogovorili in v sodelovanju z oddelkom za urejanje prostora, občino in Tušem pripravili študije, strokovne predloge fasadnega plašča z vsebino, vezano na prostor in uporabnika. Ob razstavi ste povedali, da gre za realne lokacije konkretnega značaja, kjer je najpomembnejša prostorska funkcija. Kaj pa realna uresničitev vseh teh projektov?
Ti projekti so realni. Ekipa je pripravila strokovne podlage za določene lokacije in s tem se je pokazalo, da te lokacije dejansko, skozi vsebino, lahko ponudijo zelo atraktivne rešitve, ki so popolnoma realne. Vendar
pa realizacija ni odvisna od arhitektov, pač pa čaka na investitorje, tako občino kot zasebne vlagatelje in to je področje, kjer je potrebno pognati motor.
Velikokrat slišim razmišljanje ljudi, širše javnosti, da bi bilo treba mestu dati dušo. Seveda, vsako mesto mora imeti dušo, tudi naše jo ima. Treba jo je samo še malo oblikovati, ji dati močno vsebino z atraktivnimi objekti, ki se bodo med seboj povezovali z zunanjo mestno preprogo. Hiše, prostori imajo svojo dušo že zaradi samega materiala, iz katerega nastanejo. Na nek način zrastejo iz zemlje, kot bi jih izklesali. Hiše prav tako napolnimo z ljudmi, ki skupaj s hišo živijo. Ljudje ustvarjamo konstanten dialog s prostorom, s hišami. Nek prostor med drugim vidimo, slišimo, zaznavamo z vsemi čuti, spominjamo se ga tudi po vonju in zvoku in to nam ustvarja spomine, ki se zapišejo v prostor, v zgodovino. Vsak prostor ima svojo dušo, vsak prostor je v resnici drugačen.
Z novo arhitekturno podobo pa se seveda spreminja tudi prometna ureditev. Koliko vplivajo tovrstni objekti na promet?
Vsak objekt, glede na to, kakšno vlogo ima v prostoru, vpliva na prometno ureditev. Bolj kot je hiša pomembna v prostoru, bolj je pomembna tudi ulica ali cesta, hrbtenica, na katero se objekt veže. Lahko rečemo, da imamo priliminarne objekte, ki ustvarjajo glavne ulice, avenije, trge, in sekundarne objekte, ki se vežejo na stranske ulice. Z objekti tako določimo pomembnost ulic in s tem posredno tudi parterno ureditev, tlakovanje, profile, zelenje, urbano opremo, itd. Če se sprehajate po mestih, imajo strogi centri mesta neke vrste preprogo, imajo tržne površine, parter-ne ureditve, ki delujejo kot zunanji dnevni prostori. Tako kot ima hiša dnevno sobo, ki se odpira na vrt ali teraso oziroma je ta podaljšek njene notranjosti, imajo tudi mestne pala-
če pred sabo trge, ulice, ki so odvodi njihove notranjosti.
Domžale v zadnjih letih dosegajo visoko stopnjo priseljevanja. Seveda temu primerno rastejo tudi stanovanjska naselja. Kje je torej prednost Domžal, kako arhitekti gledate na naše mesto? Domžale se nahajajo med glavnim mestom-urbanizacijo in naravo. So kot neke vrste spodbujevalnik oziroma povezovalni člen urbanega in zelenega. To je velika kakovost našega mesta. In to je lastnost prostora, iz katere lahko zraste lastna, avtonomna arhitektura. Te kakovosti se moramo zavedati in jo koristiti. Pomembni so časovni odmiki, saj so zelo kratki. V desetih minutah si v Ljubljani, in obratno, v naravi. Medtem ko se v velemestih več ur samo voziš iz predmestja v center, si tukaj na delovnem mestu in v naravi
v pičlih nekaj minutah. Prav tako je tudi prostor Slovenije majhen. Imamo vse, kar si poželimo na kratki časovni razdalji. V nekaj urah lahko obidemo različne predele, ki imajo svojo avtonomijo in svoje značilnosti. V majhnosti, kratkih in hitrih časovnih povezavah ter prepletom urbanega in naravnega je kakovost našega prostora.
Nikakor pa ne moreva mimo SPB--ja, ki daje svojevrsten vtis našemu mestu. Morda je bil nekoč res pozitiven, danes pa je ta vtis negativen. Vsi ga imajo za tako imenovano rak rano našega mesta. Kakšna bi morala biti usoda SPB-ja? Ni problem v tem, da bi bil SPB slab, problem je samo v tem, da ni negovan. Vsako hišo je treba negovati. In prav za SPB se mi zdi, da ni bil dovolj negovan in je zato na nek način zaspal. Za SPB menim, da je
to projekt, ki je zelo kakovosten, veliko vreden in ga je vredno prenoviti ter prebuditi. Tukaj živim, odkar obstajam in spomnim se obdobja pred dvajsetimi leti, ko je SPB dejansko predstavljal neke vrste mestno palačo. SPB je »stanovanjska mestna palača« z javnim programom in parterjem. Ima fantastično parterno ureditev, pasaže, prehode, podhode, dramaturgijo svetlobe skozi višinske tunele. Vse, samo urejen ni. Če bi bil SPB urejen, če bi ga prenovili, mu dali nov videz, ga prilagodili standardom, ki se danes zahtevajo, bi imeli v tem predelu ponovno eno močno srce, ki bi dajalo impulz. A SPB je le en center našega mesta.
Naše mesto ima torej več centrov?
Center mesta ni nikoli centralizacija enega območja, ampak je v resnici decentralizacija območij — posameznih prostorov, kjer se dogajajo različne aktivnosti in ljudem, ki živijo v prostoru dajejo svojevrstna doživetja, spomine, zaradi katerih se radi vračajo v ta prostor. V prostoru je pomembno odkrivanje, odkrivanje ustvarja nemirnost in ta kreativo, s katero dosegamo razvoj. Pomemben je razvoj osi V-Z. Če začnemo pot ob vstopu v mesto na Ljubljanski cesti v Stobu, ki je glavna arterija, hrbtenica mesta, prvi del predstavlja staro identiteto mesta. Ob tej poti je Kulturni dom Franca Bernika, ki je ena mestna palača, potem sledi banka, stara knjižnica (Domžalski dom, op. a.), šola, sledi stavba Občine Domžale. Vse to so mestne palače, ki kažejo na to, da je ta ulica pomembna. Na Ljubljansko se veže Kolodvorska ulica, ki ima avtonomen značaj ulice. Odvod Ljubljanske se nadaljuje proti Uni-verzalu in se zaključi v zeleni osi. Vse to nam pove, da je ta os hrbtenica našega mesta. Vse pomembne mestne palače, vključno s Kolodvorsko ulico, so torej vezane na Ljubljansko cesto.
Če zaključiva z osebnostnimi lastnostmi arhitektov. Ali lahko rečemo, da ste ujetniki svojega poklica?
Ne vem, če smo ujetniki svojega poklica ... dejstvo je, da se arhitektura črpa iz številnih drugih področij. Lahko se npr. poleg arhitekture ukvarjaš s fotografijo, si med vikendom nekje v gorah, mestih, fotografiraš in je mogoče to navdih. Gre za to, da v resnici arhitektura nastaja iz filozofije življenja posameznika. Nismo mi ujetniki arhitekture, po mojem mnenju je ravno obratno in je arhitektura ujetnik našega življenja.
Mateja A. Kegel
obcatko^aravo
za
BIOTERA, podjetje za ravnanje z organskimi odpadki, d.o.o. na podlagi 10. člena Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/2010) in 9. člena Uredbe o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Uradni list RS, št. 70/2008) objavlja
NAZNANILO
O NAČINU ODDAJANJA BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH KUHINJSKIH ODPADKOV IN ODPADNIH JEDILNIH OLJ IZ GOSTINSTVA
Kot registriran zbiralec biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov ter odpadnih jedilnih olj in maščob, vpisan v evidenco zbiralcev odpadkov, ki jo vodi Agencija RS za okolje pod številko 434, obveščamo vse povzročitelje kuhinjskih odpadkov in odpadnih jedilnih olj iz gostinstva, da oddajanje kuhinjskih odpadkov in odpadnih jedilnih olj poteka na sledeč način:
Biorazgradljive kuhinjske odpadke in odpadna jedilna olja prevzemamo od povzročiteljev oziroma imetnikov odpadkov s celotnega področja Republike Slovenije. Odpadki se oddajajo na lokaciji nastanka odpadkov v vodotesnih posodah. Pobrano polno embalažo takoj nadomestimo s prazno, očiščeno in dezinficirano. Pogostost oddajanja odpadkov poteka v dogovoru z imetnikom odpada. Odvozi se izvajajo z vozili, namenjenimi za prevoz tovrstnih odpadkov, ki ustrezajo normativom glede opremljenosti.
BIOTERA, D.O.O.
22. JUNIJ 2012
domžale
5
PRAZNIK ZDRAVE EKOLOŠKO PRIDELANE HRANE
Občina Domžale in Zveza ekoloških kmetov sta pripravili 2. bio dan v Češminovem parku
Kljub slabemu vremenu je v sobotnem dopoldnevu Češminov park zaživel z več kot tridesetimi stojnicami slovenskih ekoloških kmetovalcev iz vseh slovenskih regij, med njimi so bili tudi naši lokalni pridelovalci, društvo AJDA, kmetiji Pavla Šinkovec, Cvetka Videmšek, Ivanka Brodar, bio čebelarstvo Svetlin, knjižnica, osnovne šole in Šola zdravja. Obiskovalci so se seznanili s prednostmi ekološko pridelane hrane, obenem pa tudi poskusili njihove dobrote čebelarskih izdelkov, peciva, bio slaščic, bio kave natur iz želoda in pšenice, kruha pa do različnih sir-nih in zeliščnih namazov ter mlečnih izdelkov. Na prireditvi so sodelovale tudi Osnovna šola Domžale, Roje in Preserje pri Radomljah in
Knjižnica Domžale, ki so s svojim programom povezane z eko življenjem, najsibo z eko vrtnarjenjem, ločevanjem odpadkov, inovativnim kompostnikom ali pa s pripravo eko hrane. Kuhar Matjaž Kološa je obiskovalce seznanil s kuharskimi veščinami priprave hrane iz sadja, žitaric in zelenjave, pokazal pa jim je, kako lahko doma pripravijo slastne bio namaze in druge jedi, ki so jih lahko tudi poskusili. Kljub slabemu vremenu se je s plesnimi točkami predstavila otroška plesna skupina Sovice. Cveta Zalokar Oražem je v vlogi povezovalke prireditve vse ponudnike tudi predstavila. 2. BIO dan je bil tudi tokrat pravi praznik zdrave hrane in prijetnega druženja, kjer so obiskovalci lahko
okusili in kupili zdravo in kvalitetno slovensko hrano, ki jo pridelujejo ljudje, ki imajo radi zemljo. Vesela pa je tudi novica, da se poleg domžalske tržnice (bivša Ara) odpira trgovina ekološke in bio hrane slovenskih kmetov in proizvajalcev. Občina Domžale, Urad župana
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 13. julija 2012. Rok za oddajo prispevkov je v torek, 3. julija 2012, do 10.
ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
Anketa
Počitnice -najlepši del pouka
Še malo, pa se bodo za vse učence in dijake pričele poletne počitnice, tudi študenti bodo imeli malo miru z izpiti in izpitnimi roki. Kaj vse je v planu mladih glav za poletne aktivnosti, kako in kje bodo preživeli ta, za mnoge najlepši del pouka? Preberite, kaj so o tem povedali naključno mimoidoči bodoči in tudi že sedanji počitnikarji - učenci zadnjega razreda osnovne šole so pred nekaj dnevi zaključili s poukom in že nekaj časa uživajo počitniške dni.
Hura, počitnice so tu!!! Res sem jih letos komaj čakal, saj je bilo v šoli kar naporno. Sedaj samo upam na lepše vreme, da se bom s prijatelji lahko dobival na igrišču, kjer bomo igrali košarko in nogomet. Za 14 dni gremo s starši in bratom tudi na morje, a ne vem še, kdaj in kam. Če pa bo vreme bolj slabo, bom nekaj več časa prebil tudi ob računalniku, kjer nikoli ni dolgčas, saj veste, igrice, facebook itd. Malo bom tudi kolesaril in se vozil z rolerji. Skratka, upam, da bodo počitnice trajale čim dlje in da jih bom lepo preživel.
Jure, 14 let, Domžale
Sedaj sem ravno sredi mature, zato so misli na počitnice sedaj še malo v drugem planu. Računam na dober uspeh pri maturi, nato pa bo seveda toliko bolj veselo in sproščeno v juliju in avgustu in še del septembra. Bolj podrobnih planov za letošnje počitnice zaradi razumljivih razlogov še nimam, želim pa iti malo na morje, se zabavati, skratka čim lepše preživeti poletje. Ker rad igram košarko, bom nekaj časa preživel tudi
na igrišču. Prek poletja bom spremljal tudi olimpijske igre, podobno, kot sedaj evropsko nogometno prvenstvo. Upam na lepo vreme, saj je najmanj, kar si želim, deževno poletje z nevihtami.
Tine, 19 let, Radomlje
Upam, da mi ti zadnji dnevi pouka ne bodo pokvarili počitnic, saj moram dobiti še nekaj dobrih ocen. Če se bo vse izteklo po planu, potem bodo počitnice lepe, drugače pa malo z bolj kislim nasmeškom. Upam seveda na najboljše, v planu imam potem malo morja, malo tudi na obisk gora, pa rafting na Soči, kakšen žur. Seveda bom nekaj časa preživel tudi s prijatelji na bazenu. Tudi sprostitev ob igranju igric na računalniku mi bo dobro dela. Samo da bo vreme prijetno in pa da se bo sedaj v šoli izteklo vse, kot je treba, pa bodo počitnice lepe in bom zadovoljen.
Andrej, 17 let, Vir
Na fakulteti je predavanj za to študijsko leto sicer že davno konec, a sedaj so izpiti in žal jih imam še kar precej, tako da jih bo nekaj potrebno opraviti jeseni. Računam, da bom sedaj uspešno opravila vsaj tri izpite. Če bo tako, potem grem malo na morje, pa še na kakšen izlet v eno od evropskih prestolnic, pa na kakšen koncert, rada bi šla tudi v toplice, a ne vem, če bo dovolj denarja za vse to. Bomo videli, kako se bo izteklo. Sicer pa so počitnice namenjene sproščanju in nabiranju energije za novo šolsko leto in vsekakor jih mislim dobro izkoristiti v ta namen.
Maja, 22 let, Domžale
V času počitnic računam na lepo vreme, ne preveč vroče in tudi z ne preveč dežja. Rad bi šel malo na morje, malo se kopati v bazenih, seveda pa so tu tudi poletne olimpijske igre in bom kar nekaj časa preživel
ob gledanju tekem na olimpijadi. Z družbo bomo šli na morje, ne vemo še, kam, mogoče v kakšen kamp. V juliju bom tudi delal prek študentskega servisa, ker seveda potrebujem denar za morje. Zato bo avgust bolj namenjen zabavi in uživanju, julija pa delu in sedenju ob televiziji ter spremljanju olimpijskih iger. Seveda pa tudi julija ne bom opustil druženja s prijatelji, še posebej ob vikendih in večerih.
Matjaž, 18 let, Dob
Ze nekaj časa delam prek študentskega servisa in varčujem za poletje, enako tudi moja punca, ker bi šla rada na malo obsežnejše potovanje po svetu. Študijske obveznosti sem v bistvu že skoraj vse opravil, tako da si bom res lahko privoščil malo bolj sproščene in razgibane počitnice. Kam vse naju bo zanesla pot, še ne veva točno, saj bova v naslednjih dneh preračunala, koliko bova imela financ in se nato odločala za čim daljšo in čim bolj zanimivo po-
tovanje, seveda v okviru finančnih zmožnosti. Malo bodo primaknili tudi najini starši, kar seveda takoj pomeni malo več odprtih možnosti.
Peter, 20 let, Domžale
Počitnic se že zelo veselim, saj imam toliko stvari v planu, da ne vem, kako mi bo vse skupaj uspelo. Grem malo na morje, nekaj časa bom preživela pri sošolki na Bovškem — tam imam v planu kolesarjenje in jahanje s konji. Ker rada kolesarim, bom
kolesarila tudi, ko bom doma, če bo seveda lepo vreme — nekajkrat bom šla s kolesom do izvira Kamniške Bistrice, pa do Trojan (na krof) in nazaj, pa do Zbiljskega jezera ... Zelim si tudi leteti z letalom in upam, da bomo s starši šli z letalom na morje v Grčijo ali Turčijo.
Martina, 16 let, Radomlje
Anketo pripravil: Janez Stibrič
KS Preserje KS Homec - Nožice Župnijski urad Homec Župnijska Karitas Homec KD Jože Gostič Homec Skavtski steg Homec PGD Homec ŠD Homec
PRAZNOVANJE DNEVA DRŽAVNOSTI v nedeljo, 24. 6. 2012	1
1 f
Ob 20.00 sv. maša za domovino v

riža na :
Ob 20.45 slovesna akademija pred lipo samostojnosti sredi sodelujejo:
Moški pevski zbor Radomlje pod vodstvom Olge Kuzmich slavnostni govornik:
Janez Vasle, dr.med., poslanec v državnem zboru.
Ob 21.15 simbolično kresovanje in pogostitev na homškem igrišču.
V primeru slabega vremena bo pogostitev pred kapelo Sv. Križa.

6
društva
22. JUNIJ 2012
V podmornici na petstotih metrih nadmorske višine
Medobčinsko društvo invalidov Domžale
primerno mesto v družbi. Poudarila je, da je to zaradi krize čedalje težje, vendar društvo vztraja in se, predvsem s poverjeniki in prostovoljci trudi, da bi invalidi postali in ostali enakovreden člen naše družbe, da bi se lahko zaposlovali, da bi jim družba pri njihovi želji, da se vanjo enakopravno vključujejo, pomagala, da bi bili tudi na starost deležni skrbi, da bi z organizacijo zdravstvene in druge preventive pomagali drug drugemu, z rekreacijo krepili svoje zdravje, za katerega skrbijo tudi s preventivnimi
Medobčinsko društvo invalidov Domžale je 9. junija v hali Komunalnega centra v Domžalah pripravilo slovesnost ob 37. obletnici dela društva in ob Medobčinskem prazniku invalidov. Predsednica društva Vida Perne, ki združuje več kot 1.400 članov in članic ter več kot 600 podpornih članov iz občin Domžale, Lu-kovica, Mengeš, Moravče in Trzin, je v uvodnem nagovoru spomnila na prehojeno pot društva, ki se trudi, da bi vedno doseglo svoj cilj: pomagati svojim članom in jim zagotoviti
dejavnostmi v društvu ter z druženjem in srečevanjem lepšali dni drug drugemu in vsem skupaj. Zahvalila se je donatorjem, vsem prisotnim pa zaželela veliko prijaznih trenutkov. Zupan Toni Dragar je v imenu vseh županov pozdravil srečanje in poudaril, da je potrebno socialno državo ohraniti, invalidom tudi v prihodnje zagotoviti primerne pogoje, vsem prisotnim pa zaželel obilo zdravja, predsednici Vidi Perne pa izročil šopek rož. Njegovim čestitkam se je pridružil predsednik ZDIS Drago Novak in poudaril, da brez urejenega statusa in pogojev za delo inva-
lidov ni socialne družbe, hkrati pa tudi dejal, da invalidi ne bodo tiho, pač pa bodo zahtevali le toliko, kot imajo drugi zdravi ljudje. Branko Simonovič, direktor hotela Delfin, je vsem zaželel veliko prijetnih trenutkov, predsednici pa izročil spominsko priznanje ob 30-letnici hotela Delfin. Ze med posameznimi govori in pozdravi smo lahko prisluhnili voditelju Nejcu Lisjaku, ki nam je tudi zapel, Godbi Domžale, pevcu Urošu Zagožnu, pa ansamblu Paralelka, nastopila je mama Zina, prisotne pa so s svojim igranjem razveseljevali tudi mladi Zajci.
U.Ž.
Veterani vojne za Slovenijo OZVVS Domžale smo obiskali Park vojaške zgodovine v Pivki. Ogledali smo si opremo in oborožitev, ki je razstavljena v prostorih nekdanje vojašnice. Muzeju in občini Pivka je uspelo dopolniti zbirko predvsem oklepne in artilerijske oborožitve iz obdobja prve pa vse do druge svetovne vojne in še kasneje do odhoda Jugoslovanske ljudske armade iz naših krajev. Nas je najbolj zanimala podmornica P-913, ki je nastala v osemdesetih letih kot plod takratne jugoslovanske industrije. Velik delež so prispevala slovenska podjetja (železarni Ravne in Jesenice, tovarna akumulatorjev iz Mežice, Iskra, Color). Jugoslavija je bila med devetimi državami na svetu, ki so bile sposobne proizvesti podmornico. Podmornico je poganjal električni akumulator, zato je bila izredno tiha v času delovanja, je pa zaradi tega bila dokaj počasna. Sicer je bila ta podmornica namenjena predvsem diverzantski dejavnosti.
Njihove naloge so trajale največ pet dni, tako je posadka spala sede in ko je bilo potrebno, so uporabili posebne podvodne skuterje za izvršitev zadane bojne naloge. Takih »žepnih« podmornic, ki so bile dolge manj kot dvajset metrov in težke približno dvainštirideset ton, je bilo narejenih samo šest. Razstavljena v Pivki je lani prispela iz Črne Gore, obnovili pa so jo ljubitelji in poznavalci podmorske tehnike. Nam je pri ogledu prišlo kar prav, da je vse skupaj potekalo na pozitivni nadmorski višini, kajti v nasprotnem primeru, dvomimo, da bi se vsi podali v notranjost. Sicer pa smo si ogledali tudi vas in grad Prem in se poklonili spominu na pesnika slovenske moderne, Dra-gotina Ketteja, z obiskom njegove rojstne hiše. Martina Krpana z Vrha pri Sveti Trojici tokrat nismo srečali, saj bi ga tudi težko, pa tudi sol dandanes nima več prave cene.
J. Gregorič
DAN IZGNANCEV
Letos proslava v Mostecu
7. junija vsako leto obeležujemo dan slovenskih izgnancev kot spomin na ta dan leta 1941, ko je nemški okupator iz Slovenske Bistrice odpeljal večje število slovenskih izgnancev. Do leta 1945 so z okupiranih ozemelj izgnali 63.000 Slovencev, od tega kar 45.000 v nemška izgnanska taborišča. V ta taborišča je bilo z nekdanje občine Domžale, katere območje pokriva današnja Krajevna organiza-
Tokrat smo se zgodovino učili na Primorskem
cija Društva izgnancev Domžale, odpeljanih veliko ljudi. V spomin na dogodke je bilo 9. junija 1991 ustanovljeno Društvo izgnancev Slovenije 1941 - 1945, katerega člani ohranjamo zgodovinske vrednote in izročila izgnanstva. Temu je bila namenjena tudi slovesnost na dan izgnanstva v Mostecu, katere soorganizator je bila tudi naša
krajevna organizacija, ki je za svoje člane in članice organizirala brezplačni prevoz. Med nastopajočimi so bili tudi Domžalski rogisti. Osrednji govornik je bil župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovic, predsednica društva izgnancev Slovenije 1941 — 1945 Ivica Znidaršič je spregovorila o pravicah žrtev druge svetovne vojne, ki se z najnovej-
šimi ukrepi Vlade RS zmanjšujejo. Pred poletjem bomo člani in članice Društva izgnancev Domžale 28. junija 2012 obiskali še avstrijsko Koroško ter si ogledali del zanimivosti in znamenitosti. Še enkrat vas obveščamo, da bo pisarna v juliju in avgustu zaprta. Vsem želimo prijetne poletne dni!
D. I.
DRUŠTVO VOJNIH INVALIDOV DOMŽALE
Na obiskih
Društvo vojnih invalidov Domžale načrtuje, organizira in izvaja programe, ki omogočajo aktivno sodelovanje v družbenem življenju in vsakdanjih aktivnostih. Socialna problematika, visoka starost, osebne težave članov, slabo zdravje vojnih invalidov, zlasti vojaških vojnih invalidov iz NOB in družinskih upravičencev po padlih in umrlih vojnih invalidih nam narekujejo, da socialnemu in zdravstvenemu področju namenimo največ časa preko celega leta.
Sredi maja je delegacija DVI Domžale, v kateri so bili Jože Brodar, predsednik ter Jože Kveder in Jože Novak, obiskala člane težje invalide na domovih ter v domovih upokojencev Domžale in Mengeš. Prvi obisk je bil namenjen Mihi Barbiču, vojnemu invalidu na vozičku, ki biva v Domu upokojencev Domžale. Ob sebi ima pisalni stroj, veliko piše, bere, vesel je vsakega obiska, predvsem pa članov
DVI Domžale, v katerem je vrsto let aktivno delal. Štefan Mrvar, star 80 let, zaradi slepote stoodstotni vojni invalid živi v Zgornjih Jaršah z ženo Mileno, tudi invalidko, žrtvijo 2. svetovne vojne. Zakonca sta že praznovala zlato poroko. Štefan, član DVI Domžale, je bil do upokojitve telefonist, žena Milena je delala v tovarni Induplati. Imata dva sina, na pomoč jima občasno priskoči Mile-nina sestra, ki postori vse potrebno na domu in ju pelje do zdravnika.
V Domu počitka Mengeš smo obiskali 91-letnega težkega vojaškega invalida Cirila Vehovca iz Straže pri Moravčah. Obiskali smo tudi 81-letnega nepokretnega civilnega invalida Frančiška Smer-kolja. Vesel je vseh obiskov, še posebej obiska članov DVI Domžale.
Četrti obisk je bil namenjen Vinku Nemcu, staremu 84 let, težjemu vojnemu invalidu, ki je bil med drugo svetovno vojno ranjen v pljuča in postal 70-odstotni invalid in že 17 let živi ob pomoči aparata s kisikom.
Dragi obiskani člani — še vas bomo obiskali. Niste pozabljeni, radi vas imamo in hvaležni smo za vaše delo v Društvu vojnih invalidov Domžale.
Jože Novak
Zakonca Mrvar sta bila vesela obiska Društva vojnih invalidov Domžale.
Domžalski vojni invalidi na 13. srečanju ZDVI Slovenije v Celju
Tudi letos je Zveza društev vojnih invalidov Slovenije organizirala za vseh 15 društev, med katerimi je tudi DVI Domžale, srečanje v dvorani Golovec v Celju. Tradicionalno srečanje je vsako leto v drugem mestu, udeležijo pa se ga vojni invalidi, družinski člani padlih v vojnah in umrlih vojnih invalidov ter njihovih svojcev. Srečanje je del programa dela ZDVIS in se izvaja v okviru posebnega socialnega programa integracije težkih socialno ogroženih vojnih invalidov v kulturno in družbeno življenje. Med številnimi prisotnimi je bilo 11 članov iz DVI Domžale, z nami pa tudi predsednik Jože Brodar, podpredsednik Ciril Rogelj, blagajničarka Vida Rosulnik.
V uvodu smo prisluhnili orkestru Slovenske vojske in slovenski himni, sledili so pozdravni govori podžupana Mestne občine Celje in predsednika vojnih invalidov Celje, pozdravni nagovor z dobrodošlico pa je imel tudi Janez Podržaj,
novoizvoljeni predsednik ZDVIS, ki je prinesel pozdrave prejšnjega predsednika Ivana Pivka, ki uspešno okreva po srčni operaciji. Novi predsednik je povedal, da bo delo predsednika Pivka nadaljeval vzorno s svojo ekipo in k delu povabil
Krajevna organizacija borcev za vrednote narodnoosvobodilne borbe Dob — Krtina v programu dela vsako leto načrtuje tudi obisk enega od posameznih območij naše domovine, včasih pa pogledamo tudi čez mejo. Letos smo se odločili, da podrobneje pogledamo tisti del Primorske in njene okolice, ki je tesno povezana s prvo in drugo svetovno vojno, manjkale niso tudi informacije o vojni za Slovenijo. Pot nas je najprej peljala proti Novi Gorici, katere zgodovino in sedanjost je več kot polovica članov organizacije spoznavala v avtobusu. Prva postaja je bil 220 metrov dolg železniški ločni Solkanski most čez reko Sočo. Sledilo je spoznavanje 12 soških bitk, recitiranje Gregorčičeve Soči in vožnja do pobočja najpomembnejšega spominskega kompleksa v Italiji, v bližini Doberdoba, ki je posvečen 100.000 padlim vojakom 3. armade, ki so padli na Krasu. Marsikdo izmed udele-
žencev se je ob pogledu na mogočno stopnišče, z vklesanimi imeni blizu 40.000 padlih vojakov, spomnil na spomine svojih očetov in starih očetov, ki so se borili v prvi svetovni vojni. Skupna misel je bila: nikoli več vojne. Po spoznavanju zgodovine Opatjega sela smo se zapeljali do Celja, kamor nas je pospremil župan Občine Miren Kostanjevica. Pripravil nam je pravo učno uro zgodovine in nas popeljal na vrh obrambnega stolpa, katerega sestavljajo dvakrat po štirje stebri, ki simbolizirajo združeno Slovenijo. Opisal nam je prizadevanja Društva TI GR Primorske in veteranskih organizacij ter občine, da bi spomenik z vzpenjanjem na vrh stolpa omogočil vsem obiskovalcem podoživeti stoletja slovenske zgodovine skozi čas. Človek se vedno uči, smo rekli ob zaključku prijetnega dne, zadovoljni, da bolj kot doslej poznamo obiskane kraje in njihovo zgodovino.
Vera Vojska
Tragedija, ki ne bo nikoli pozabljena
vse organizacije vojnih invalidov, na oder pa predsednika države dr. Danila Turka, ki je dejal: »Dovolite mi, da ob tej priložnosti izpostavim pomen skrbi za invalide, ki se mora izboljševati, kot sem že večkrat poudaril v svojih javnih nastopih. Ob tej skrbi pa je bistven tudi dialog z invalidi v okviru vaših organizacij, kakor tudi dialog invalidov z vlado in ostalimi nevladnimi organizacijami.« Nekaj tisoč udeležencev ga je nagradilo s ploskanjem in tudi se tem podprlo njegovo kandidaturo za ponovno izvolitev za predsednika države v jeseni. Nagovorom je sledil kulturni program z orkestrom Slovenske vojske, pevci, recitacijami, govori nekaterih vojnih invalidov in gardo Slovenske vojske, ki je prikazala trike s puško z bajonetom. Predsednik ZDVI Slovenije Janez Podržaj je ob koncu podelil tri priznanja najuspešnejšim športnim ekipam. Priznanje je prejel tudi dolgoletni predsednik Zvone Tahirovič.
Jože Novak
Člani in članice Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Simona Jenka, ki jih vodi predsednica Almira Zemljič, posebno skrb namenjajo obeleževanju dogodkov iz NOB ter krepitvi vrednot iz tega obdobja. Letos so tako obiskali Če-šnjice pri Moravčah. Med drugo svetovno vojno je bilo veliko tragičnih dogodkov, ki so vsak po svoje zaznamovali ljudi in kraje, kjer so se zgodili. Češnjice pri Moravčah je posebej zaznamoval tragični dogodek, ki se je zgodil 21. aprila 1945. O dogodkih pred in med drugo svetovno vojno je udeležencem iz Domžal govoril Vlado Ocepek, podpredsednik Občinske organizacija borcev za vrednote NOB Občine Moravče, ki je spomnil, kako je vojna delila ljudi ter do včeraj prijatelje in sodelavce v vojni spremenila v sovražnike, sposobne najhujših grozodejstev. Tragični dogodek na nekdanjem Dunaju, kot se je včasih imenoval
kraj nedaleč od Češnjic, ni povzročil le mučeniških smrti, temveč je dogodek ostal v srcih vseh, ki so bili tedaj otroci, danes pa so odrasli ljudje, ki si znova želijo, da ne bi bilo več vojne, da ne bi bilo dogodkov, kot je bil ta. Umrlim mučeniške smrti so namenili tudi dve pesmi partizanske pesnice Jelke Podbevšek, ki jih je pred skromnim spomenikom prebrala Anka Cerar. Med udeleženci je bila tudi 92-letna Frančiška Huth, sicer mama Anke Cerar, ki je na srečanju obudila tudi spomine na vojne dni, ko je s kolesom ali peš na Moravško tudi na Limbarsko goro vse od Nadgorice nosila pošto.
Tovariš Vlado Ocepek je zbranim predstavil tudi sedanjo Občino Moravče in njen razvoj. Tako spominom kot aktualnim dogodkom na tem območju so udeleženci iz KO za vrednote NOB Simona Jenka Domžale pozorno prisluhnili, saj je bilo to območje včasih del velike Občine Domžale, danes pa kot samostojna Občina Moravče dosega lepe razvojne uspehe. Ob koncu obiska se je zbranim pridružil tudi Jože Kveder, predsednik Občinskega odbora borcev za vrednote NOB Moravče. Tudi letošnje spoznavanje bližnjih krajev, ki jih je druga svetovna vojna posebej zaznamovala, ter srečanje s predstavniki borčevske organizacije in krajani so člani uresničili kot eno od nalog bogatega programa svojega delovanja. Obudili so spomin na dogodke, ki ne smejo biti pozabljeni in ki nas morajo vedno opominjati, kako strašne so lahko posledice vojne.
Vera Vojska Foto: Janez Železnik
22. JUNIJ 2012
društva
7
18. gasilsko tekmovanje za pokal Domžal
Da vremenske razmere gasilcev ne ovirajo, so dokazali tekmovalci in tekmovalke vseh 12 desetin, ki so tekmovale na sobotnem (9. junija 2012) gasilskem tekmovanju za Pokal Domžal. Kljub močnemu deževju in zelo mokrem terenu so gasilci in gasilke tekmovali in poskrbeli, da ni prišlo do nobenih poškodb. Člani PGD Domžale — mesto vsem ekipam čestitamo za dosežen rezultat! Tokrat je tekmovalo 8 moških in 4 ženske desetine. V moški konkurenci so slavili člani PGD Rova, pri ženskah pa dekleta iz PGD Studenec. Tekmovanja so se udeležili tudi prijatelji iz sosednje Hrvaške z žensko desetino iz DVD Štaglinec. Tekmovanja se je udeležil župan Toni Dragar, ki je zmagovalnima
ekipama podelil tudi prehodna pokala in vsem skupaj čestital za uspeh. Zupanu in Občini Domžale smo se ob tej priložnosti člani našega društva s plaketo zahvalili za obnovljeno fasado, ki po novem krasi naš gasilski dom.
Tekmovanje je v mokrem popoldnevu lepo minilo, da pa je vse nemoteno potekalo, bi se rada zahvalila celotni delovni ekipi, ki je vse to izpeljala. Brez njihovega truda in iznajdljivosti se nam vse ne bi tako dobro izšlo. Obenem pa čestitam še našim članom »B« za osvojeno 3. mesto. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ !
za PGD Domžale-mesto Sonja Pavlišič
Dosežki tekmovalnih enot PGD Rova
V	GZ Domžale je nadvse veliko prostovoljnih društev, ki na raznih tekmovanjih dosegajo lepe uspehe z dobrimi rezultati, ki so vidni v priznanjih in pokalih. Eno izmed društev je PGD Rova, kjer so se člani ter starejši gasilci in gasilke udeležili letošnjega državnega tekmovanja v Velenju, kjer so dosegli visoka mesta. Tako so starejši gasilci dosegli 30. mesto od 50-ih, starejše gasilke 19. od 44-ih mest ter člani 6. od 49 tekmovalnih enot. Člani so si s svojim rezultatom priborili mesto v kvalifikacijah za gasilsko olimpijado, ki bo prihodnje leto v Franciji.
2. junija 2012 je v športnem parku Dob potekalo tekmovanje za pokal KS Dob, obenem pa tudi občinsko tekmovanje GZ Domžale. Tekmovanja so se s strani PGD Rova udeležile ekipe članic A in člani A z dvema enotama. Na tekmovanju sta se izvajali dve vaji, v skupni seštevek pa je štela bolje izvedena vaja.
V	okviru občinskega tekmovanja
Prostovoljno gasilsko društvo Študa
vabi krajane na prireditve ob praznovanju visokega jubileja - 80 let delovanja društva.
V	četrtek, 5. 7. 2012,
ob 18.00
SLAVNOSTNA SEJA
v dvorani Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik
V	soboto, 7. 7. 2012,
ob 17.30
PARADA s parkirišča pred podjetjem Mlinostroj do gasilskega doma v Studi,
ob 18.30
BLAGOSLOV in PREVZEM NOVEGA GASILSKEGA VOZILA GVM1,
ob 19.30
veselica z ansamblom Gamsi.
Veseli bomo vašega obiska! PGD Študa
GASILSKI AVTO, KI JE ŽE PRED SLOVESNO PREDAJO DOKAZAL SVOJO POTREBNOST
PGD Dob ima novo gasilsko vozilo
GZ Domžale so članice A dosegle odlično 2. mesto, člani A1 3. mesto in člani A2 1. mesto. Za pokal KS Dob so članice ponovno osvojile 2. mesto, člani A1 4. mesto in člani A2 1. mesto ter tako prvič v Dobu osvojili prehodni pokal. PGD Domžale mesto že 18 let zapored organizira tekmovanje za pokal Domžal. Tokrat so ga kljub deževnemu vremenu izvedli v soboto, 9. junija 2012. Barve PGD Rova so na tem tekmovanju zastopale tekmovalne enote članic A, ki so bile na koncu 3. in člani A2, ki so ponovno prikazali najbolje izvedeno vajo osvojili 1. mesto. Vsem tekmovalnim enotam, ki vestno tekmujejo na različnih tekmovanjih po vsej Sloveniji iskreno čestitamo in želimo, da bodo še naprej dobro zastopale svoja društva, obenem pa tudi Gasilsko zvezo Domžale.
Mateja Stele
V petek, 1. junija 2012, je PGD Dob prevzel novo gasilsko vozilo GVC/16/25, ki ga je odboru, ustanovljenem v lanskem letu, uspelo v kraj pripeljati v rekordnem času. Vozilo pa je že pred slovesno predajo svojemu namenu dokazalo, kako nujno ga potrebujejo, saj so z njim v januarju gasili požar v Kokošnjem, v marcu gozdni požar v Trnjavi in požar na smetišču v Dobu, v aprilu so posredovali pri požaru stanovanjske hiše v Turnšah in Dobu, posebej se je izkazalo v maju ob požaru stare usnjarne v Domžalah in na vaji Potres 2012. Domači gasilci in predstavniki sosednjih društev so s prapori polepšali slovesnost ob predaji novega vozila, pridružili pa so se jim tudi številni gostje, med njimi poslanec v DZ Robert Hrovat, direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But, župan in boter novega vozila Toni Dragar, Rajko Novak, predsednik, Matjaž Merkužič, poveljnik Gasilske zveze Domžale, Jure Milanovič, predsednik sveta KS Dob in drugi. Predsednik PGD Dob Luka Pušnik se je ob tem spomnil vseh aktivnosti članov odbora (Pavle Vojska ml, Martin Juteršek ml, Tomaž Zavrl, Tomaž Orehek, Pavel Orehek, Stanko Grčar in Luka Pušnik), ki so ob pomoči Saše Mevec pripravili razpis za nakup vozila MAN, za katerega je sredstva, 79.800 evrov v skladu z načrtom nakupa gasilskih vozil v občini prispevala Občina Domžale. Na osnovi razpisa je bilo za nadgradnjo izbrano podjetje Gasilska vozila Pušnik, sredstva pa je delno zagotovila Občina Domžale ter štirje večji donatorji: Bojan Gasior, Podjetje STN, Gostinsko podjetje Trojane, Dobravec transport; Krajevna skupnosti Dob, velik delež pa je bil v okviru nabir-ke zagotovljen s strani krajanov in krajank. »Spomnimo se znanega reka: Tehnika brez taktike je brez smisla, taktika brez tehnike je brez moči,« je dejal predsednik PGD Dob in predstavil gasilsko vozilo MAN TGS na štirikolesni pogon z 290 konjskimi močmi. Spredaj so nameščena vitla, pod vozilom so verige — za lažjo vožnjo v zimskih razmerah. V vozilu je prostor za šest gasilcev in voznika. V cisterni vozila je 2500 litrov vode, za dobavo vode bo skrbela črpalka proizvajalca Rosenbauer. Na vozilu je na dveh navijakih 140 m cevi, prva pomoč z nosili in štirimi izo-lirnimi dihalnimi aparati, ki omogočajo gasilcem, da se že med vožnjo na kraj dogodka opremijo za vstop v objekt. Elektro agregat v vozilu proizvaja dovolj električne energije za dve večji in manjšo potopno črpalko v vozilu, in za delovanje svetlob-
nega stolpa ob stikalni lestvi na strehi. V vozilu so še: nadtlačni izpihovalec, motorna žaga, ročno orodje, ročniki, vodni sesalec (ki ga uporabljamo ob poplavah), cevi, 120 litrov penila in še mnogo druge nujne opreme. Vozilo je premišljeno in vrhunsko opremljeno za posredovanje ob požarih in elementarnih nesrečah.
Ob koncu nagovora se je Luka Pušnik, predsednik PGD Dob, še posebej zahvalil Upravi za zaščito in reševanje, Občini Domžale, Gasilski zvezi Domžale ter dejal: »Še enkrat iz srca hvala vsem, ki ste karkoli prispevali pri temu prepotrebnemu nakupu. Dolžnost vseh članov PGD Dob pa je, da se primerno usposabljamo in skrbimo za tehniko ter tako zagotovimo primerno pomoč, ko je ta potrebna.« Svoj nagovor je zaključil z besedami, ki so jih daljnega leta 1890 ob ustanovitvi PGD Dob zapisali predniki: Bogu v čast - bližnjemu v pomoč. V službi ljudstva na pomoč varno dan in noč. S podobnimi besedami sta novo vozilo na pot pospremila Darko But, generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje, ki je ob čestitki za novo vozilo poudaril pomen odrekanja gasilcev in njihovih razumevajočih družin, hkrati pa poudaril pomen pripravljenosti in usposobljenosti za posege v pri-
meru nesreč; župan Toni Dragar pa je ob pozdravu poudaril, da mu je v posebno čast pospremiti novo gasilsko vozilo, ki se je že izkazalo ob nesrečah. Ob čestitki je zaželel, da bi novo vozilo, če je le mogoče, uporabljali predvsem za parade in čim manj na intervencijah. Ob blagoslovitvi gasilskega vozila je Jure Ferlež, dobski župnik, poudaril pomen enotnosti, edinosti in prostovoljnosti ter izrazil hvaležnost vsem in vsakomur posebej, ki so kakorkoli prispevali k novemu vozilu.
Po podelitvi spominskih priznanj je ob pesmih Moškega pevskega zbora Radomlje župan predal ključe novega gasilskega vozila Pavletu Vojski, poveljniku PGD Dob. Ta jih je izročil novemu vozniku Tomažu Zavrlu, ki je obljubil, da bo vozilo skrbno čuval. Slovesnost se je zaključila s šampanjcem in prijetnim druženjem, ki je bilo tokrat tudi priložnost za zahvalo vsem, ki so kakorkoli pomagali, pa tudi priložnost za pogovor o zaključku še enega od projektov dobskih gasilcev — dokončanje novega gasilskega doma, ki bo gasilcem nudil osnovne pogoje za njihovo delo, krajanom pa primeren prostor za druženje.
Vera Vojska
PROSTOVOLJNO DRUŠTVO DOB
Ekipi gasilk PGD Dob prehodni pokal KS v trajno last
V okviru pravega gasilskega vikenda je v Športnem parku Dob 2. junija 2012 v organizaciji Prostovoljnega gasilskega društva Dob potekalo tekmovanje za tradicionalni pokal Krajevne skupnosti Dob, ki je prineslo še eno potrditev že dolgo znanega dejstva, da so naše gasilske ekipe zelo dobro pripravljene. Pod vodstvom Matjaža Mer-kužiča, vodje tekmovanja, Pavleta Vojske, predsednika tekmovalnega odbora, in Stanka Grčarja, predsednika komisije B, so se v sobotnem popoldnevu v vaji z brizgalno pomerile desetine in bile deležne številnih pohval številnih navijačev, ki so se veselili uspehov vseh ekip. Posebnih pohval je bila deležna desetina članic A 1 iz Doba, ki je že tretjič zaporedoma zmagala in tako v trajno last prejela prehodni pokal KS Dob.
Za Pokal KS Dob 2012
Vaja z motorno brizgalno je od vseh desetin, članskih je bilo 26, članice pa so nastopale v desetih desetinah, zahtevala veliko strokovnosti, natančnosti
in zbranosti ter uigranosti posamezne desetine. Tokrat je med člani A zasedla prvo mesto desetina PGD ROVA 2A (466,10 točk), pred desetino PGD DOB 4A (465,30), tretje pa je bilo PGD ŠINKOV TURN A (465,00), četrta ekipa ROVA I in peta desetina DOB 6 A. Izredna izenačenost desetin kaže na to, da v naših PGD usposobljenosti in strokovnosti gasilcev in gasilk namenjajo izredno skrb in da prizadevanja posameznikov vedno prinašajo odlične rezultate desetini.
Med ženskimi desetinami je PGD DOB že tretjič zapovrstjo zmagala s 446,90 točkami in premagala ekipo PGD ROVA A (442,50 točk), tretja je bila desetina PGD STUDENEC 1A s 438,50 točkami, četrta DOB A 2, peta pa PGD VIR A. Članice DOB A1 so čestitke in pokal v trajno last dobile od Luka Pušnika, predsednika, in Pavleta Vojske, poveljnika PGD Dob, čestital pa jim je tudi predsednik sveta KS Dob Jure Milanovič. Iskrene čestitke!
Člansko tekmovanje Gasilske zveze Domžale
V Dobu je potekalo tudi člansko tekmovanje Gasilske zveze Domžale, ki ga je, skupaj s predsednikom tekmovalnega odbora Matjažem Mer-kužičem in predsednikom komisije B, Stankom Grčarjem, vodil Pavle Vojska. Odlična pripravljenost in usklajenost desetin sta bila značilnost tekmovanja, kjer sta pokale podelila predsednik GZD Rajko Novak in Matjaž Merkužič, poveljnik GZD.
Med člani A je s 466,10 točkami zmagalo PGD ROVA 2, pred ekipo PGD DOB 4 S 465,30 točkmi, tretje mesto je pripadlo PGD ROVA 1 s 463,40 točk, četrto PGD DOB 6, peto pa PGD JARŠE-RODICA.
Med člani B je zmagala ekipa PGD DOB 1 s 475,70 točkami, druga je bila desetina PGD RADOMLJE s 473,60 točkami, tretja pa PGD Študa (472,20 točk), PGD ZEJE - SVETA TROJICA je bilo četrto, peto PGD DOMZA-LE-MESTO.
Med članicami A je zmagalo PGD DOB A1 s 446,90 točkami, pred PGD ROVA s 442,50 točke, tretje je bilo PGD STUDENEC 1 (438,50 točk) četrto PGD DOB A2, peto pa PGD VIR. Med članicami B je zmagala ekipa PGD Ho-
Vsem iskrene čestitke!
Vera Vojska
8
društva
DAN ODPRTIH VRAT VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO
Podelitev spominskih znakov pripadnikom 55. ObmŠTO Domžale
V nedeljo, 27. maja, je v Mengšu potekal dan odprtih vrat veteranov vojne za Slovenijo. Da se v središču kraja nekaj dogaja, je bilo opaziti že zgodaj zjutraj. Zraslo je kar nekaj manjših šotorov, prihrumela so bojna vozila Slovenske vojske, na prizorišču so se pojavili policisti s svojo opremo, tako da so manj poučeni sprva pomislili na invazijo, a so se pošteno motili.
Domačini in ostali gostje so si z zanimanjem ogledovali razstavljeno staro orožje, pa tudi novo jih je zanimalo. Policist na motorju se je predstavil s spretnostno vožnjo med stožci, kar so gledalci navdušeno pozdravili. Tudi vodnik službenega psa je po prikazu veščin, ki jih sku-
paj obvladata, sprožil veliko zanimanje med prisotnimi. Ob napovedani uri, ob enih, se nam je pridružil Vrhovni poveljnik oboroženih sil Slovenske vojske dr. Danilo Türk. Spremljali smo prihod garde Slovenske vojske s slovensko zastavo in njeno izobešanje, kar je orkester Slovenske vojske pospremil z Zdravljico.
Po simbolnem veteranskem dejanju je domači župan Franc Jerič nagovoril prisotne in izrazil zadovoljstvo nad visokim gostom. Pozdravni nagovor in dobrodošlico je prisotnim zaželel predsednik OZVVS Domžale Janez Gregorič in z minuto molka počastil spomin na vse žrtve osamosvojitvene vojne in vse
ostale preminule udeležence vojne. Predsednik republike dr. Danilo Türk je poudaril pomembnost dogodkov izpred enaindvajsetih let, eno prvih bitk za samostojno Slo-
venijo v Trzinu, blokado vojašnice v Šentvidu in vlogo Območnega štaba Teritorialne obrambe Domžale pri organiziranju varovanja pomembnejših objektov v regiji. Čestital je vsem dobitnikom spominskih znakov za leto 1991.
Sledila je svečana podelitev spominskih znakov 55. ObmŠTO Domžale, 2. Jurišnemu odredu in enotam za posebne namene. Poveljnikom omenjenih enot je odlikovanja izročil namestnik načelnika Generalšta-
ba Slovenske vojske brigadir Andrej Osterman.
Predsednik države si je z zanimanjem ogledal razstavo in se še nekaj časa zadržal v prijetnem klepetu z udeleženci prireditve. Za vedro razpoloženje so poskrbeli uniformirani člani policijskega veteranskega ansambla Sever. Vojaški golaž je prijal večini prisotnih in druženje se je lahko nadaljevalo do poznega popoldneva. Območno združenje veteranov
22. JUNIJ 2012
vojne za Slovenijo se zahvaljuje Slovenski vojski, Policiji Slovenije, sosednjim veteranskim organizacijam, praporščakom, Kulturno zgodovinskemu društvu Triglav, Civilni zaščiti, TD Mengeš, pokrovitelju, Občini Mengeš, ter ostalim občinam Domžale, Lukovica, Trzin, Moravče in vsem posameznikom, ki so kakorkoli pripomogli, da je prireditev tako dobro uspela.
J. Gregorič
OBČNI ZBOR POLICIJSKO VETERANSKEGA DRUŠTVA SEVER - ODBOR DOMŽALE
Uspešno delo v jubilejnem letu
Pred kratkim smo se člani Policijsko veteranskega društva SEVER, Odbor Domžale, zbrali na občnem zboru, ki sta se ga udeležila tudi predsednik PVD Sever Ljubljanskega območja Emerik Peterka in predsednik Območnega združenja slovenskih častnikov Domžale Bine Kladnik. V uvodu je vse navzoče člane in goste pozdravil predsednik Odbora Domžale Maksimiljan Karba in predlagal dnevni red. Pred njegovim sprejemom smo z minuto molka počastili spomin na pred nedavnim umrlega člana združenja SEVER Mirka Juvana iz Domžal. Predsednik je besedo prepustil Emeriku Peterki, ki je nanizal vrsto dogajanj iz preteklega leta. Ker je bilo to jubilejno, dvajseto leto od osamosvojitve, je bilo toliko več proslav, spominskih komemoracij in športnih prireditev, na katerih so bili mnogi naši člani zelo dejavni in uspešni. Omenil je nekaj večjih proslav, ki so se jih udeležili številni člani, tako v Gotenici, Kopru, na Holmcu in v Dragomeru. Množično
so bile obiskane tudi družabne igre in pohodi. Povedal je, da je trenutno v PVD prek tisoč sto članov, da se število veča, kar je tudi prav. Omenil je, da vsa dogajanja lahko spremljamo na spletni strani, podal pa tudi program dela za leto 2012, ki bo zaradi tako imenovane recesije in s tem manj finančnih sredstev skoraj tretjino skromnejši. Planiranih je nekaj proslav, usposabljanje praporščakov in športnih aktivnosti. Velika želja je, da bi pridobili nekaj sredstev iz okoliških občin, da bi s tem lažje nabavili svoj prapor, ki si ga sedaj sposojamo v Ljubljani, in nabavo veteranskih oblek. Izrazil je tudi željo, da se v PVD SEVER včlanijo tudi številni iz okoliških občin, ki so sodelovali v osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Z nekaj besedami nas je nagovoril tudi predsednik območnega združenja slovenskih častnikov Domžale Bine Kladnik in poudaril, da je domžalsko območje zelo veliko, saj zajema široko območje domžalske ter novonastalih občin Mengeš,
Občni zbor je vodil g. Maksimiljan Karba.
Trzin, Lukovica in Moravče, iz katerih so naši člani. Ker se nekaterim oblastnikom porajajo misli, da se okrnijo tudi naše pravice, se bomo mali zanje borili; če jih izgubimo, je dejal, se pa lahko vprašamo, zakaj smo se sploh borili. Predsednik Karba je omenil tudi dogovarjanja s člani združenja SEVER iz Kamnika o večjem medsebojnem sodelovanju, športnih aktivnosti in druženju. Ob koncu se je vsem zahvalil za udeležbo, občni zbor pa se je zaključil z družabnim srečanjem.
Tone HABJANIČ
Domžalski častniki na strokovni ekskurziji v Nemčiji
V začetku junija smo se člani OZSČ Domžale odzvali povabilu kolegov iz Ljubljane in se udeležili strokovne ekskurzije v Obersalzberg, Dachau in München. Prvi dan smo si ogledali zgodovinski Dokumentacijski center v Obersalzbergu, ki je povezan z nacistično zgodovino in strahotami režima, saj so se prav od tu vodile glavne operacije nemške vojske v smeri zahoda. Pod muzejem smo si ogledali tudi enega izmed mogočnih bunkerjev, ki so bili sicer zgrajeni v dolžini 2800 m in so povezovali čez 80 bivalnih in spalnih prostorov,
sanitarij, arhivov, imeli so sistem za ogrevanje in ventilacijo, kanalizacijo in protiplinski sistem. Pot nas je potem vodila s posebnimi lokalnimi avtobusi po strmi alpski cesti pod vrh Kehlsteina, kjer je na nadmorski višini 1834 metrov ohranjeno Hitlerjevo Orlovo gnezdo. Z vrha se razprostira čudovit razgled na salzburške in bavarske Alpe. Poslabšane vremenske razmere nam sicer niso dovoljevale omenjenih razgledov, smo pa dobili občutek, da je to bilo gnezdo, ki je kasneje obrodilo toliko strahot, ki so se zgodile v drugi svetovni
vojni. Drugi dan je bil namenjen ogledu zloglasnega koncentracijskega taborišča Dachau, nedaleč stran od mestnega jedra. To taborišče je bilo ustanovljeno že 22. marca 1933, skozi katerega je šlo prek 200.000 ljudi iz vse Evrope, od tega jih je skoraj 40.000 umrlo. Na vhodnih vratih je znameniti stavek v nemščini: Arbeit maht frei (Delo osvobaja).Največ je bilo državljanov judovskega porekla, po letu 1942 pa je bilo med interniranci tudi mnogo Slovencev in ujetnikov iz drugih okupiranih dežel . V obdobju 1942 — 1945 so internirance uporabljali kot delovno silo za vojaško industrijo. Proti koncu vojne pa je bila za mnoge usodna končna faza, ko so jetnike preseljevali na druge lokacije, da ne bi padli v roke osvoboditeljev. Povsod smo lahko občutili, da se tudi Nemci zavedajo, da bodo storili vse, da se kaj podobnega nikoli več ne bo zgodilo. Zadnji del naše ekskurzije je bil namenjen ogledu bavarske prestolnice - od ostankov mestnih vrat, mimo poznanih proizvodnih hal znanih firm BMW in MAN, na koncu pa smo se sprehodili po središču mesta z obiskom Marijinega trga s staro Mestno hišo, cerkvijo sv. Mihaela, stolnico in Karlovih vrat. Vsebinsko bogata ekskurzija se je ob večeru spojila s prijetnim druženjem, tako da smo se ob dobrem pivu tudi uspeli sprostiti in navezati mnoga nova poznanstva.
Bine Kladnik
LEO in LIONS klub Domžale s sodelovanjem Dramske skupine Kulturnega društva Groblje v Domu počitka Mengeš
V- •	I	I • •	• •	•
Srečanje družin, ki izvajajo rejniško dejavnost pri lovski koči na prvinah
V	petek, 27. aprila 2012, smo v Društvu rejnic in rejnikov Domžale izpeljali srečanje družin, ki izvajajo rejniško dejavnost. Zbrali smo se 103 udeleženci v pestri starostni sestavi, od tistih, ki so komaj shodili, do teh, ki se že raje vozijo kot hodijo.
V	zdravem duhu smo na lep sončen dan večinoma prehodili pot iz Šentožbolta mimo Bršlenovice do
lovske koče na Prvinah. Tu smo imeli med prijetnim in sproščenim druženjem v naravi tudi okrepčilo, ki smo ga v društvu pripravili s pomočjo Gostinskega podjetja Trojane in prijaznosti Lovske družine Trojane Ožbolt, ki nam je brezplačno ta dan odstopilo v uporabo lovsko kočo. Obojim iskrena hvala.
Marta Tomec
V Domu počitka Mengeš smo imeli 16. maja poseben kulturni večer. Dramska skupina
Kulturnega društva Groblje nam je zaigrala gledališko predstavo -komedijo Zakonski vrtiljak (avtor Leslie Stevens), v priredbi in režiji Draga Plevela.
Da so naši stanovalci in stanovalke v predstavi lahko uživali, je zasluga predsednice LEO kluba Domžale Pike Polone Penca in predsednika Lions kluba Domžale Štefana Poj-biča, saj je bila njuna ideja obogatiti večer stanovalcem Doma počitka Mengeš. Skupaj s člani obeh klubov
so poskrbeli za celotno organizacijo dogodka, ki je v celoti dosegel namen in bil toplo sprejet med gledalci. Komedija nas je nasmejala in razvedrila naš večer.
Stanovalci in stanovalke so doživeto spremljali glavne junake in njihove zakonske prigode.
O predstavi smo se veliko pogovarjali tudi v naslednjih dneh.
Prisrčna hvala Leo klubu in Lions klubu Domžale za prijetno popestritev dogajanja v našem domu.
A.G.
Regijsko preverjanje usposobljenosti
■ •	v*
ekip prve pomoči
V soboto, 9. junija 2012, je območno združenje Rdečega križa Domžale skupaj z Upravo RS za zaščito in reševanje in Občino Mengeš organiziralo 17. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa na območju občine Mengeš. Na preverjanje se je prijavilo 16 ekip prve pomoči iz ljubljanske regije. Občina Domžale je sodelovala z ekipo Rdečega križa Domžale in PGD Vir. Sodelovale so tudi ekipe iz naših bližnjih občin Mengeš in Moravče. Tekmovanje je potekalo na 8 delovnih točkah, kjer so morali prikazati pripravljenost ekipe kot celote in vodenje ekipe v različnih situacijah
ponesrečencev in poškodb. Zal nas je motilo slabo vreme, vendar je bila volja tekmovalcev neizmerna. Vse ekipe so prikazale zelo kvalitetno znanje in ni se nam treba bati, če bi prišlo do naravnih nesreč, da nismo pripravljeni na te izredne situacije. Zmagala je ekipa PP z Iga.Posebej bi se radi zahvalili vsem, ki so pomagali pripraviti to preverjanje, predvsem OBGZ in PGD Mengeš, Občini Mengeš, Osnovni šoli Mengeš, Upravi za zaščito in reševanje RS in predvsem manekenom, ki so predstavljali realistični prikaz poškodb na delovnih mestih, zdravnikom in ostalim ocenjevalcem.
OZ Rdeči križ Domžale
Skrb za boljšo kakovost življenja starejših oseb
Teden Rdečega križa Slovenije je s svojimi posebnimi projekti posegel v vse generacije naše družbe, hkrati pa je skušal opozoriti in se zahvaliti za vsa skupna dobra dejanja ter spodbujanje prostovoljnosti in solidarnosti na vseh področjih. Naše združenje Rdečega križa je v okviru Tedna Rdečega križa pripravilo prikaz temeljnih postopkov oži-
vljanja za občane Domžal, obenem se je prvič predstavila nova ekipa prve pomoči Območnega združenja Rdečega križa Domžale, ki deluje v okviru Civilne zaščite Občine Domžale. Občanom smo predstavili temeljne postopke oživljanja otrok in odraslih ter razdelili več brošur o zdravem načinu življenja.
OZ RK Domžale
Spomladanski izlet Društva upokojencev »Naš dom«
Na letošnji spomladanski izlet Društva upokojencev Dob — Naš dom, smo se odpravili k našim sosedom na Hrvaško. Odpeljali smo se kar z dvema udobnima avtobusoma. Pot nas je najprej peljala pod Trojanami, mimo Celja, Ptuja, prečkali smo slo-vensko-hrvaško mejo ter prispeli do prvega cilja našega izleta, do gradu Trakošcan, ki se nahaja v SZ delu hrvaškega Zagorja. Sam dvorec stoji sredi romantičnega parka na visokem hribu, ki se dviguje nad jezerom.
Danes je v gradu muzej, kjer si je
vredno ogledati viteško in lovsko dvorano, atelje slikarke Julij ane E. Draškovic- prve akademske slikarke na Hrvaškem, orožje iz 15. do 19. stoletja in originalno pohištvo iz 19. stoletja.
Po okusni malici ob vznožju gradu smo se odpeljali do našega drugega cilja in sicer do Varaždina, kjer sta nas pričakala dva vodiča. Najprej smo si ogledali evropsko znano pokopališče, kjer se zanimivo prepletata kiparstvo in vrtnarstvo. Nato smo se odpeljali do središča Varaždina, ki je eno najlepših baročnih mest. Naš prijeten izlet v čudovitem vremenu smo zaključili na turistični kmetiji AČKO, kjer so nas postregli z obilnim in dobrim kosilom. Ob živi glasbi smo preživeli še nekaj prijetnih uric do odhoda domov.
Tatjana Gregorin
društva
9
Spominčice osvojile Sežano
Spominčice smo doma v Domu upokojencev Domžale. Kot prijetna, med seboj povezana in družabna skupina 26 pevk, se veselimo vsa-kotedenskih srečanj, ko obnavljamo in širimo svoj »repertoar«. Najrajši pojemo slovenske narodne pesmi - takrat nam pesmi res privrejo iz srca. In seveda nastopamo — v domu in izven njega, same ali v družbi z drugimi mladimi in po srcu mladimi pevci.
S ponosom in veseljem vam povemo, da smo letos dopolnile 20 let. In ravno ob tem jubileju smo v Sežani maja, na 19. srečanju zborov iz socialnih zavodov Slovenije, izmed nastopajočih 31 zborov s pesmijo Bleda luna osvojile prvo mesto. Rade se družimo z našimi prijatelji iz vseh koncev Slovenije. Ta srečanja so za nas prečudovito doživetje, polno radosti, veselja in nam dajejo elana za prihodnje delo. V Sežano
Plesne vaje - plesno druženje
V Medgeneracijskem društvu Jesenski cvet je na interviziji bil podan predlog, da se za člane društva organiziral plesni tečaj. Seveda pa je vsaka stvar odvisna tudi od finančnih sredstev in organizacije, saj je današnji čas vse prej kot idealen za take stvari. Z voditeljico Inge sva se spomnili gospoda, ki sodeluje pri plesni skupini upokojencev v Ljubljani. Brez pomisleka sem prevzela pobudo in se pozanimala o možnosti organizacije plesne delavnice. Kjer je volja, je tudi moč. Gospod Boris nam je bil takoj pripravljen pokazati nekaj plesnih korakov. Pridobiti je bilo potrebno le še prostor. Ker vodim svojo skupino v Krajevni skupnosti Ihan pri Domžalah, sem se obrnila na njih in brez plačila dobila dvorano za vaje. Ze po mesecu dni od pobude se nas je zbralo 18 članov in veselo zaplesalo v ritmu polke. To je bil prvi ples, ki smo se ga naučili plesati v skupini. Ze prvo srečanje je minilo v zelo prijetnem in veselem
RAZSTAVA DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ NA PTUJU
Dve srebrni in bronasto priznanje za Rozi Gaberšek, Antonovčevo iz Češenika
po prvo mesto se nas je odpravilo le 10 pevk in spremljevalke, a ostale pevke in stanovalci Doma so za nas držali pesti.
Zmaga nas je zelo razveselila, vso pot domov smo pele in se radostile. Ko smo se v Domžalah izkrcale iz avtobusa, so nas pred domom pričakali naše sopevke in sostanovalci. Z aplavzom in veseljem so nas pospremili v dom in tu so nam razdelili medalje za prvo mesto. Me pa smo jim še enkrat zapele pesem Bleda luna in pokazale darila, ki smo jih prinesle s seboj. Med njimi je tudi kraški pršut, ki ga bomo kmalu razrezali na naši sončni terasi in z našimi prijatelji obujali spomin na prečudovit dan v Sežani, ki nam je prinesel zmago in veliko radosti. Prihodnje leto bomo v našem domu gostitelji že 20. revije pevskih zborov socialnih zavodov Slovenje in s preko 800 prijateljev iz vse Slovenije bo pesem iz srca zazvenela tu v Domžalah.
Spominčice Doma upokojencev Domžale
Tradicionalna, že 23. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, je udeležencem iz naše občine Rozaliji Gaberšek, Ivanki Brodar, kmetiji Nastran Radomlje in kmetiji odprtih vrat Pr' Soud v Zagorici prinesla vrsto priznanj. Tokrat predstavljamo dobitnico treh priznanj Rozi Gaberšek, Antonovčevo iz Češenika 7, ki je prejela srebrni priznanji za orehovo potico in domače sadno žganje, njenemu belemu kruhu pa so prisodili bronasto priznanje. Ob tem je treba povedati, da so razlike med priznanji zelo majhne, saj za 35,9 točk dobiš srebrno, za 36 točk pa zlato priznanje.
Pa se Rozi, ki ni le pridna gospodinja, ne obremenjuje s točkami, pridno kuha, peče in dela na veliki kmetiji skupaj z možem Janezom in otroki Janezom, Tonetom, Rozi in Polono. Vsi so vajeni dela v hlevu, na njivah, tudi v kuhinji, se nasmeji prijazna Rozi, pa vendar prizna, da so dekkle-ta v kuhinji bolj priročna. Kmetija, usmerjena v govedorejo in proizvodnjo mleka, zahteva veliko dela od vseh, pa se vendar najde tudi čas za delo v Društvu podeželskih žena Domžale, kjer je Rozi blagajničarka. Prav društvo s strokovnimi svetovalkami jo je spodbudilo, da se je že lani udeležila tekmovanja. »Bolj za to, da vidiš, kako gre, potem
pa dobiš majčkeno veselja,« pravi in veselja pri Antonovčevih ne manjka. Se posebej je veselo, ko se, pa ne le za praznike, speče odlična orehova potica, za katero nikoli ne veš, kako bo »ratala«. Zunaj je lahko zelo lepa, noter pa jo vidiš šele, ko jo razrežeš. Pri peki ji pomagata obe dekleti, ampak mami je glavna, povesta. In smo pri belem kruhu, za katerega je prejela bronasto priznanje, peljejo v mlin v Bišče in potem se doma peče kruh. Pa ne le bel, tudi črn in vsi ga hvalijo, ne le domači. Zadnje priznanje, srebrno, je v hišo prišlo zaradi žganja iz domačih jabolk, prav nič »špricanih«, zelo hitro so ga morali oddati in so bili presenečeni nad srebrnim priznanjem, katere del je tudi Tonetov, ki se rad ukvarja z žganjekuho. »Razstavo smo si šla na Ptuj ogledat dekleta,« pove Rozi, »saj je bilo vreme in so imeli fantje »mrvo««. Vesele so bile pogleda na nagrajene Antonovčeve dobrote. Glavna nagrajenka je ob tem še povedala, da moraš biti čim bolj flegma, potem bolj »rata«, pa tudi, da se z dobro voljo vse da in kdor prijazno Rozi pozna, ve, da ji skoraj vse »rata«, saj je, ob delu, ki ji ga nikoli ne zmanjka, vedno dobre volje. Bo še razstavljala na Ptuju? Najbrž še, saj ob medaljah ni dobila le majčkenega veselja. Mika jo, da bi razstavljala špehovko. Take, kot jo naredi ona,
je skoraj ne dobiš. Tisti pa, ki so poskusili njihovo salamo, kjer je tudi Janez ml. zraven, pravijo, da najmanj še eno priznanje ne bi bilo presenečenje. Prijeten nedeljski dopoldanski pogovor smo sklenili z ogledom vseh treh priznanj ter predpasnika, ki bo Antonovčeve še dolgo, najmanj pa do naslednje Razstave kmečkih dobrot na Ptuju, spominjal na uspešen nastop. Nanj sta ponosna tudi oba Janeza, posebej gospodar, ki za ženo in otroke vedno najde dobre besede.
Iskrene čestitke, Antonovčevi, in ne pozabite, drugo leto se spet srečamo, z novimi priznanji - ali pa le na prijaznem pogovoru, saj na vaši kmetiji, kkljub obilici dela, nikoli ne zmanjka veselih trenutkov in prijetnih pogovorov. Srečno!
Vera Vojska
Alenka Gotar in učenke v Domu upokojencev Domžale
razpoloženju. Jožica je poskrbela za osvežilne napitke, da nismo bili žejni. Na naslednji plesni delavnici je Tončka, najstarejša udeleženka, praznovala 85 let. Marinka nas je vedno pogostila z domačim pecivom. Ze na začetku smo se zmenili, da se dobimo pet krat po uro in pol in ta čas minil je kar prehitro. Radi bi še nadaljevali, a za enkrat ni bilo mogoče, ker so pričeli prenavljati dvorano. Kljub temu smo se naučili kar nekaj plesnih korakov kot so polka, angleški valček, blues in fokstrot. Moških je sicer primanjkovalo, zato smo smele ženske prevzeti njihovo vlogo. S plesom smo zaključili veseli in zadovoljni in z željo, da jeseni ali prihodnjo pomlad nadaljujemo z vajami. Gospod Boris je namreč obljubil, da nas bo z veseljem vodil še naprej.
Rada bi povedala in poudarila, da je za izpeljavo kakšnega dobrega dejanja včasih potrebno zelo malo - le dobro volja, želja in pripravljenost. Mi bomo to še ponovili.
Marija Dukič
Pevska šola Alenke Gotar je v zadnjem času čedalje bolj vidna na slovenskem glasbenem področju. V zadnjih dveh letih učenci mag. art. Alenke Gotar kar po tekočem traku pobirajo nagrade na največjih klasičnih, predvsem pa pop tekmovanjih. Ze dve leti zapored sta na Festivalu Fens slavili Alenkini varovanki, ki sta tudi doma z domžalskega območja: Nives Završnik (Fens 2010) iz Trzina in Tjaša Hrovat (Fens 2011) iz Doba pri Domžalah. Slednja v zadnjem času nase opozarja v znamenitem showu X-Factor na Pop-TV kot članica skupine SWAG. Da pa mag. art. Alenka Gotar ne počiva na lovorikah, smo imeli priložnost videti prejšnji petek, ko je s svojimi varovanci, ki prihajajo iz Domžal, Gorenjske, Stajerske in drugod, pripravila prijeten koncert v Domu upokojencev Domžale. Nastopalo je 12 učenk vseh starosti, od najmlajše Pie, ki je stara 8 let, do najstarejše Ane, ki je stara 19 let in ravno te dni piše maturo. Nastopila je tudi Nina Jagodic, ki že dobiva nagrade na raznih tek-
movanjih. Dekleta so se predstavila v vseh žanrih, od popa, slovenske popevke, narodno-zabavne glasbe, mjuzikla, opere, med drugim pa je Sinja iz Velenja odpela tudi znamenit duet iz Fantoma iz opere skupaj s svojo mentorico Alenko Gotar. Mlade pevke so se brez izjeme dokazale kot odlične, da jim ni tuje tako operno kot tudi pop-petje, da se počasi kalijo v velike pevke in ravno taki nastopi jim dajejo samopo-trditev in zagon ter voljo za naprej. Navdušujoč program, ki ga je z zanimivim vmesnim besedilom vodila nasmejana Alenka Gotar sama, ni pustil hladnega nobenega od poslušalcev, so zaključili v skupni točki na koncu, kjer so zapeli skupaj z Alenko vsi. Aplavz občinstva je bil dolg in navdušujoč, ker je bila največja nagrada za trud za Alenko Gotar in njene učenke, ki so v zahvalo prejele tudi manjša darilca. Tokrat je mag. art. Alenka Go-tar dokazala, da ni samo izvrstna pevka, temveč z velikim žarom in predanostjo svoje znanje predaja na mlajše generacije in koncert v
Domu upokojencev Domžale ter nagrade njenih varovancev kažejo na to, da se nam za prihodnost slovenske glasbe in petja ni treba bati. Alenka Gotar: „Izredno sem ponosna na svoje učence, ki tako pridno delajo in se počasi razvijajo v prave pevce, soliste. Koncert tu v Domžalah je bil prekrasen, že dolgo nismo imeli tako toplega in hvaležnega občinstva, za kar sem neizmerno hva-
ležna! Upam, da bomo še kdaj lahko nastopili. Za moje učence je bil to velik izziv in prijetna nagrada za pridno delo in skupaj se veselimo, da smo lahko polepšali začetek poletja prebivalcem Doma upokojencev Domžale. Hvala vsem, tudi osebju in vodstvu, ki so bili nepogrešljivi del tega koncerta! Hvala še enkrat!"
Kaly Kolonič
Sodelovanje med generacijami - mladi učijo starejše
Člani Društva Lipa Domžale na zaključnem izletu v Komendi
Ob zaključku tečaja nemškega jezika so se člani Društva Lipa Domžale —Univerze za tretje življenjsko obdobje odločili, da uspešen tečaj proslavijo z ogledom Komende, zatem pa se skupaj poveselijo v enem izmed okoliških gostišč.
V četrtek, 24. maja, in v ponedeljek, 28. maja, smo z učenci dveh nemških skupin, skupaj z mentorico, profesorico nemškega jezika Vilmo Sabec izvedli kratek potep po Komendi. Spoznali smo zgodovino malteških vitezov, razvoj Komende na področju urbanizma, kmetijstva in društvenega življenja, ter izvedeli nekaj več o znanih osebnosti Komende, kot so Peter Jakob baron de Testaferarata, Peter Pavel Glavar, Ivan Selan in drugi.
S pomočjo domačinov Ivana Hla-deta ter Klemna Pibernika in Katje Tabernik smo si ogledali baročno cerkev sv. Petra, trg pred župniščem, Glavarjevo beneficijsko hišo, v kateri je bogata knjižnica, in hipodrom z vrha Stiftenge, kot domačini ^pravijo vzpetini, na kateri je cerkev, Šmido-va graščina in tri lipe. Najstarejša izmed njih stoji pokončno že več kot 700 let. S prvo skupino smo se na koncu zapeljali tudi do Planinskega doma Komenda, prisrčnega doma sredi gozda z bogato gostinsko ponudbo, ki ga že dve leti uspešno vodi Jože Dodig iz Podboršta.
Voden ogled Komende je organizirala Agencija RTA iz Domžal, ki od meseca maja dalje ponuja pri-
Člani Univerze za tretje življenjsko obdobje - Lipa Domžale so si ogledali komendsko cerkev, knjižnico in Planinski dom.
pravo in izvedbo izletov ter drugih turističnih storitev za posameznike in skupine, ki si jih lahko ogledate na spletni strani www.rta.si, za več informacij pa pokličete na številko 040/757-784. Tokrat sem skupini spremljala vodnica Senta Avbelj.
Tekst in foto: Senta Avbelj, RTA
Sodelovanje med Gimnazijo Domžale in Lipo Domžale, Univerzo za tretje življenjsko obdobje, ima že kar dolgo in lepo zgodovino. Letos konec maja smo se dogovorili, da bodo dijaki Gimnazije Domžale posredovali svoje znanje računalništva nam starejšim, ki nismo vešči tega znanja in spretnosti. V ponedeljek, 4. junija, so ob dogovorjeni uri prišli Nejc, Kristjan, Bernard, David, Urban in Vid. Led je bil hitro prebit. Zadrega ni bila na strani dijakov, ampak smo bili mi starejši negotovi in smo z bo-
jaznijo sedli pred računalnike. Fantje so bili kos svoji nalogi. Razgovor o »umetnosti« uporabe računalnika so znali prilagoditi našemu predznanju in prav nič jim ni bilo odveč, če so morali razlago ponavljati. Ko smo zaključili ta kratek uvod v znanje uporabe računalnika, smo si obljubili jeseni nasvidenje v
RAČUNALNIŠKI ŠOLI. Metode
dela v Univerzi za tretje življenjsko obdobje Domžale so prilagojene prav nam starejšim.
Metka Zupanek
10
društva
22. JUNIJ 2012
VESELJE
80 let Vahtarjeve Mici
Sredi maja je gospa Mici Jereb s Homca dopolnila 80 let. Praznovanja njenega jubileja smo bili deležni tudi župljani.
Mici se je rodila leta 1932 kot druga od štirih otrok. Ze pri dvanajstih letih je izgubila očeta. Vajena je bila vsakega dela. V Induplatiju je 35 let delala v tkalnici v težkih pogojih, pa vendar so si jo sodelavci zapomnili kot eno najbolj natančnih in zanesljivih delavk. Upokojila se je leta 1982, a je že pred tem prevzela drugo službo, tako da pravzaprav nikoli ni bila prava upokojenka. Leta 1980 jo je takratni župnik g. Golob prosil, če bi skrbela za cerkveno perilo, predvsem za oltarne prte, prtičke, ministrantske obleke in albe. Delo je z veseljem sprejela in ga še danes z enako zavzetostjo opravlja. Njena glavna naloga je pranje in likanje
perila, kar pa ni tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled. Včasih ji dan od osmih zjutraj do petih popoldne mine samo ob pranju in likanju. Prte
poštirka in jih začne likati, ko so še mokri, saj le tako ohranijo pravo lepoto in obliko, ko dajejo okras oltarjem homških cerkve in kapele. Vsi, ki Mici poznamo, vemo, da ji prav zato, ker dela z ljubeznijo, nikoli ne zmanjka veselja in potrpljenja. 15. maja nas je po sveti maši pred kapelo čakalo presenečenje, ki so ga
Mici pripravili njeni nečaki. Vseh 80 prisotnih nas je bilo deležnih bogate pogostitve in kratke prireditve. Od osemdesetih vrtnic, ki jih je dobila v dar, jih je nekaj še precej časa krasilo našo kapelo in v nas zbujalo hvaležnost za gospo Mici in vse, kar naredi za našo župnijo.
Andreja Šuštar
Trgovina z ekološkimi živili slovenskega izvora
ISKRENE ČESTITKE OB 85. ROJSTNEM DNEVU
Ivanka Cerar s Svete Trojice
Prav na vrhu Svete Trojice je prijazna domačija Ivanke Cerar, po domače Martinčeve, ki smo jo predstavniki Krajevne organizacije za vrednote narodnoosvobodilnega boja Dob, Krtina obiskali na njen 85. rojstni dan, ji izročili darilo, čestitali in zaželeli veliko zdravja. Domačija, kjer se je rodila 1. junija 1927, je vse življenje njen dom. Kar 12 otrok je bilo pri hiši, kjer je bil oče zaradi smrti prve žene poročen dvakrat. »Dobro smo se zastopili, vsi smo bili ena družina,« pove Ivanka, pa tudi, da so otroci na precejšnji kmetiji delali od malega. Osnovno šolo je obiskovala na Sveti Trojici, iz druge svetovne vojne se spomni padca aviona. Služila je na različnih kmetijah, nato skrbela za domačo kmetijo. »Vse sorte je bilo, samo nič dobrega. Preveč dobro mi ni bilo postlano, še najbolje mi je sedaj, ko sem srečna z vnukoma, Urošem in Ervinom,« se pohvali. Spominja se časov, ko je s kanglico hodila do bližnjega studenca po vodo, danes
so v hiši vodovod, elektrika, moderne povezave s svetom. Po smrti hčerke Martine živi z vnukom Urošem. Skupaj gospodinjita, Uroš skrbi za kozo in kozla, na kmetiji je tudi vietnamski prašič ter psa in mačke. Je jubilantki to všeč? »Ne najbolje,« pravi in prijazno pogleda Uroša, »ampak če je njemu všeč, je tudi meni.« Spominja se, kako je furala s konjem, sama orala in obdelovala zemljo. Konja pogreša in si ga močno želi. Tudi Uroš razmišlja o njem, vendar je zaenkrat konj prevelika skrb za majhno kmetijo. Ju-bilantka oživi v pogovoru o butarah za kmečko peč. Lani jih je naredila čez sto, tudi letos se število pridno veča. Jih je pa lažje delati danes, ko imaš »stroj«, pove. Kuhata oba, stara mama bolj nekdanje jedi, Uroš pa sodobne. Zdravje ji kar služi, še kosi na roke, tudi pograbi. Na televiziji rada pogleda telenovele, za branje podpisov ne rabi očal, za časopis, bere tudi Slamnik, pa jih je že treba. »Prav dobrega ni bilo nikoli, veliko
ČESTITKE OB 80. ROJSTNEM DNEVU
Ani Dolinšek
Okrogli jubileji so navadno priložnost za pogled v preteklost, obujanje spominov, za čestitke, voščila, najboljše želje, pa tudi druženje, ki ostane v prijetnem spominu. Veliko tovrstnih priložnosti je ob svojem 80. rojstnem dnevu, 4. junija 2012, imela gospa Ani Dolinšek iz Doba, saj je bilo veliko ljudi, ki so ji želeli čestitati ter se morda ob tem nalesti nekaj njenega optimizma in dobre volje, za katera vedo tudi člani in članice Društva upokojencev Naš dom Dob, ki so jo obiskali in ji zaželeli veliko zdravja in prijetnih trenutkov. Ani Dolinšek se je rodila v Krašnji, po vojni se je družina preselila v Spodnje Loke. Doma je bilo prijetno, a ne dovolj kruha za vse, zato je šla kmalu služit. Rada bi bila babica, pa ni bilo denarja. Petje in glasba, ki ju doma ni nikoli manjkalo, skoraj vsi so igrali na harmoniko, je neke nedelje privabila Franca Dolinška iz Gradišča, ki se je zagledal v mlado Ani in 26. julija 1958 sta se poročila. Imata sina Francija, dipl. ing. strojništva, in hči Mojco, medicinsko sestro, ter pet vnukov. Leta 2008 sta praznovala zlato poroko. 16. januarja 1960 sta se preselila v Dob in si lepo uredila domačijo. Ju-
sem prestala v svojem življenju,« ob slovesu ponovi jubilantka. Srečna je na Sveti Trojici, dolina ji ni všeč in ko se poslavlja, zaupa svojo skrivnost: »Dokler bom delal butare,
bom zdrava!« Zato še veliko butar, spoštovana Ivanka Cerar s Svete Trojic
jice, in srečno!
Vera Vojska
Potem ko je razširjena domžalska tržnica zaživela in dokazala, kako zelo smo jo potrebovali, smo se sredi junija razveselili še ene nove pridobitve s področja zdrave hrane slovenskega izvora. V neposredni bližini tržnice je skupina slovenskih ekoloških kmetovalcev, združenih v BIO ISTRA, d.o.o, uredila novo trgovino, kjer lahko izbirate med bogato ponudbo ekoloških živil, vegansko hrano kot tudi hrano za presnojedce. Poleg ekološko pridelanega sadja in zelenjave nudijo različne brezalkoholne pijače, med, marmelade, čokolade, namaze, piškote, kruh, moko, kašo, žita, prigrizke, suho sadje, olja in kis, alkoholne pijače (vino, medica, žganje), čaje, razna semena in oreške. Vsi izdelki so narejeni iz nadzorovane ekološke pridelave in so večinoma slovenskega porekla. Uspešno sodelujejo z najboljšimi ekološkimi pridelovalci, kot so Polde Miš, Gregor Šlibar, Boris Bržan, Nataša Šikovec (Atelje sadja Irenee), Zdravko Kerin, Marko Slavič, Boris Fras, Marko Strgar, Primož Krišelj (Kmetija pri Šušterju), Marija Konc (pri Kozinovih), Viktor Pavlič, Jože Lipej (Biodobro), Miroslav Rogelj (Pr* Kovač), Vladimir Petek (Nature), ter ekološke kmetije Studen, Šmalčič, Pecivo Hribar... Nekateri dobavitelji kmetujejo biodinamično z doslednim upoštevanjem ravnovesja v naravi ali pa se poslužujejo integriranega načina kmetovanja, ki temelji na omejevanju škodljivih vplivov kmetijske dejavnosti na okolje.
V bodoče vam bodo ponudili tudi mlečne izdelke, kot so kozji, ovčji in kravji sir. Le-te bodo naredili iz-
vrstni slovenski sirarji z ekoloških kmetij Škander (Bovec), Pri Lovrču (Čadrg) in Lipičar (Miren). Kasneje bo ponudba vsebovala tudi domače mesne izdeke priznanih slovenskih ekoloških živinorejcev, katerih delo temelji na optimalni oskrbi rejenih živali z upoštevanjem vseh ali večine zakonitosti ekološkega kmetovanja (kakovostna krma, optimalni pogoji v hlevu in na izpustnih površinah, možnost paše, prosta reja ...). Na policah boste našli tudi povsem naravno in ekološko kozmetiko slovenskih in tujih certificiranih proizvajalcev, ki ni testirana na živalih in ne vsebuje surovin živalskega izvora. Ponudba zajema tudi nekaj ekoloških, okolju prijaznih, biorazgra-dljivih čistil, ki so visoko učinkovita in namenjena čiščenju steklenih ali lesenih površin, čiščenju tal, kuhinjskih elementov ...
Trgovina bo odprta od ponedeljka do petka med 8. in 17. uro in ob sobotah od 7.30 do 13.30. Prijazni prodajalci vam bodo z veseljem nudili strokovno pomoč ter svetovanje pri izbiri želenih izdelkov v trgovini.
Cveta Zalokar - Oražem
Optika Škcficžc cd 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06
delovni čas: pon.-pet.: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12
bilantka je sedem let delala v Stolu, enako v Induplati, nato dalj časa pazila otroke, delala pa tudi pri »Koželj«. Oba sta ustanovna člana Društva upokojencev Naš dom Dob, tudi člana Društva upokojencev Vir. Naša Ani, kot jo radi imenujejo prijatelji, je članica Pevske skupine Rožmarin. Gospa Ani dela na vrtu, oče na njivi in sta zadovoljna, ker so pridni tudi mladi. Tudi tokrat brez harmonike ni šlo. Prvič je na njo zaigrala pri desetih letih. Pojmo na Štajersko je njena najljubša melodija, ki jo tudi rada zapoje. Ob njenem igranju smo skupaj zapeli in ustvarili praznično vzdušje. Tako praznično je bilo pri Dolinškovih kar nekaj dni, nam je zaupala jubilantka, ki dobro kuha, peče kruh in pecivo ter je dobre volje ob vsaki priložnosti. Od 100 let bom pa štela naprej, pravi gospa Ani, ki se ne pozabi »po-hecati«, da ji zdravje sicer služi, vse jo boli, le jezik ne; čisto resno pa o svojem možu pove, da ne ve, »če je kakšen boljši, kot je naš.« In če to ni priznanje, ne vem, kaj je. Zato, srečno gospa Ani, in naj vas zdravje in smeh spremljata na vsakem koraku.
Vera Vojska
Srečanje ministrantov domžalske dekanije
V soboto, 2.junija 2012, je v Ihanu potekalo srečanje ministrantov domžalske dekanije. Skoraj sto ministrantov iz župnij Blagovica, Dob, Domžale, Ihan, Jarše, Mengeš in Šentožbolt se je med seboj pomerilo v poznavanju vere in nogometu. Srečanje, ki ga je vodil dobski župnik Jure Fer-lež, se je začelo s skupno molitvijo v župnijski cerkvi. Vsi udeleženci so z aplavzom pozdravili dekana Janeza Šimenca, ki je tekmovanje vseskozi zavzeto spremljal. Zelja po zmagi tako na kvizu kot v nogometu je bila velika, vendar ni nikogar odvrnila od poštene igre v prijateljskem vzdušju. Po vsaki tekmi so si »nasprotniki« podali roke in potrdili prijateljstvo, tudi po zadnji, najbolj napeti nogometni tekmi, ko je padel »gol za župnika« in zatresel mrežo gostujočih igralcev, čeprav so le-ti želeli zatresti mrežo domačinov. Veselje domače ekipe je odmevalo v zraku in se zarisalo v obliki nasmeha na obrazu ihanskega župnika dr. Andreja Marka Pozniča.
Pri kvizu so bili tekmovalci razdeljeni po starostnih skupinah.
Mlajšo skupino so sestavljali tekmovalci od 1. do 6. razreda, drugo starostno skupino so oblikovali fantje od 7. do 9. razreda. Stroga ekipa sodnikov v sestavi Jureta Ferleža, Janeza Avsenika in Andreja Jemca je budno nadzirala tekmovanje. Prvo mesto na dekanijskem kvizu odpira vrata na škofijski kviz, zato so bile želje po zmagi tudi tukaj velike.
Medtem ko so tekmovalci na kvizu, ki je potekal v Župnijskem domu svetega Jurija, krepko napenjali sive celice, je na nogometnem igrišču potekala
prijateljska tekma med srednješolci župnije Ihan in srednješolci ostalih župnij. Zmagala je ekipa iz Ihana.
V	vsaki skupini, tako pri kvizu kot nogometu, so ekipe, uvrščene na prva tri mesta, iz rok gospoda Ferleža prejele pokale, ostale pa priznanja.
V	mlajši skupini je prvo mesto v kvizu dosegla župnija Dob, drugo Jarše, tretje Ihan. V drugi starostni skupini je prvo mesto pripadlo župniji Jarše, drugo pa župniji Ihan.
V	nogometu je sodelovalo osem ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. Za pravilen potek tekem sta skrbela sodnika Primož Parkelj in Bogdan Magister. Zmagala je ekipa Ihana pred ekipo
Doba, Mengša in Male Loke. Organizator nogometnih tekem Primož Parkelj je bil s tekmovalci zelo zadovoljen, saj so ministranti prikazali zelo dobro igro. S tem so dokazali, da so vešči tudi tekanja za žogo in ne samo sukanja okoli oltarja.
Ministranti so se v spremstvu navijačev in domačih župnikov po podelitvi pokalov in priznanj zadovoljni vračali na svoje župnije, saj so v Ihanu preživeli lep dan v družbi svojih vrstnikov, se veliko naučili in si obljubili, da se čez leto dni v Ihanu spet srečajo.
Jana Poljanšek
Utrip župnije Rova
Župnija je živa, kolikor je živo občestvo v njej in tokrat lahko zapišem, da je župnija Rova v zadnjem času s
pomočjo zborov iz kamniške deka-nije zaživela. Sicer se je pri njih tudi drugače kar nekaj dogajalo, le ob-
veščeni nismo bili o dogodkih. Del zgodovine župnijske cerkve sv. Katarine na Rovah nam je bolj ali manj poznan, drugi del nam je tokrat pri sveti maši razložil župnik Janez Jarc, ki je povedal, da nas s tokratnimi gosti na koru, mešanim mladinskim pevskim zborom iz Nevelj, veže tudi zgodovina, saj so Rova spadale pred 100 leti pod prafaro Nevlje in tako se danes z nastopom in petjem zbora spominjamo tudi tega dogodka. Obenem je pevcem zaželel, da naj jim Bog povrne njihovo dobro voljo, da so s svojim petjem polepšali to sveto mašo, kajti po končani sveti maši in prebranem šmarničnem branju za 25. dan meseca majnika smo prisluhnili še nekaj pesmim v znamenju festivala Ritem duha - festivala duhovno ritmične glasbe. Še prej smo prisluhnili krajšemu nagovoru organistke in zborovodkinje domačega cerkvenega zbora, ki je izrazila hvaležnost, da so si vzeli čas na ta večer za obisk žu-
pnije Rova in nas ob tem razveselili s svojim ubranim petjem. Obenem se je zahvalila tudi gospodu župniku, ki je omogočil, da so v maju v enem tednu gostili kar dva zbora iz kamniške dekanije! In katerim pesmim smo prisluhnili v krajšem koncertu na koncu, tako dobro poznane so bile, da smo malce tudi sodelovali, če ne drugače, pa smo si ritem dajali z nogo, saj jim večkrat lahko prisluhnemo na radiu Ognjišče, le izvajalci so drugi. Tako so nam zapeli: Tebi posvečam to pesem, Suša, Največja skrivnost, Luč ljubezni božanske sveti, Nebeški Jeruzalem, Danes je dan in Nad vsem, vrstni red mogoče res ni pravi, a kaj zato, saj je bilo njihovo petje slišati kot petje angelov. Naj torej dobri Bog skrbi, da bodo pridobljene talente še dolgo uporabljali na koru svoje domače cerkve in jih obenem tudi razdajali med druge ljudi dobre volje.
(djd)
uredništvo
11
Pisma bralcev
Objavljamo prispevke avtorjev, katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča, zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva.
Odgovor na Pismo bralcev ''Kje je budnica?''
Radi bi podali nekaj pojasnil v zvezi z letošnjo prvomajsko budnico, ki je seveda bila, čeprav je ga. Gornik nekoliko podvomila v to dejstvo. Res je, da je bila letos prvič po desetletjih pot povorke spremenjena, in to ravno v najožjem centru Domžal, a zaradi objektivnih razlogov. Za izvedbo budnice, kot vsake prireditve, ki zajame zaprtje cest (pa četudi samo
opazovalnica
začasno, za nekaj minut) je potrebno namreč priskrbeti kar precej dovoljenj in soglasij, poleg tega pa je potrebno za vse omenjeno tudi plačati. Gre za dve vrsti dovoljenj: na ravni Občine Domžale in na ravni države oz. državnih institucij. Tako moramo npr. za dovoljenje Upravne enote Domžale pridobiti soglasje Občine Domžale oz. Oddelka za komunalne zadeve ter priskrbeti opis sprevoda, načrt varovanja, vrsto udeležencev, skico poteka in traso budnice, opis rediteljev in spremljevalcev ter o v vsem skupaj obvestiti Policijo Domžale. Vse omenjeno pridobivamo s pomočjo Krajevnih skupnosti mesta Domžale, ki vsako leto pripravijo vso potrebno dokumentacijo in poskrbijo za vse omenjene stroške.
Letos se je rahlo zataknilo pri finančnem kritju dovoljenj, ki jih moramo pridobiti na ravni države. Če bi torej želeli, da bi budnica tudi letos stekla po Savski cesti in Lju-
SAMO ZA SLAMNIK
Uredništvo Slamnika je na svoji seji pred izidom osme letošnje številke glasila izrazilo veliko nezadovoljstvo nad tistimi avtorji oziroma pisci, ki svoje prispevke, namenjene Slamniku, pošiljajo tudi drugim tiskanim medijem našega območja. Ni nam namreč všeč, da isti ali skoraj isti prispevki niso objavljeni samo v Slamniku, saj si zelo želimo, da bi bili v njem natisnjeni predvsem aktualni, izvirni in ekskluzivni članki oziroma prispevki, ki jih bralec ali bralka Slamnika ne more prebrati nikjer drugje, posebno pa ne v kakšnem »konkurenčnem« mediju. Težko si
namreč predstavljam(o) na primer članek, ki bi bil objavljen v istem tednu v Jani, Reporterju, Mladini ali v Nedeljskem dnevniku ... Zato prijazno prosim(o) tiste pišoče, redne ali občasne dopisnike našega glasila, da svoj prispevek pošljejo samo v en tiskani medij, in sicer v tistega, v katerem si resnično želijo, da bi ugledal »luč sveta«. Upam, da je (bo) to Slamnik, glasilo Občine Domžale!
Bogdan Osolin
Nagrajuje: KD Franca Bernika
Nagrajenci nagradne križanke številka 7 so: Ivan Zibert, Ljubljanska 91, 1230 Domžale (brezplačni vikend najem vozil HONDA CIVIC); Katarina Kopasič, Polje cesta VI/28, 1260 Ljubljana (plastična ročka 4 l olja Castrol SLX); Valentin Košir, Pod hribom 11, 1235 Radomlje (plastična ročka 4 l olja Castrol GTX), Alenka Mijovič, Reteče 127, 4220 Škofja Loka (preventivni pregled vozila z meritvami).
Rešitev križanke št. 7: HONDA CIVIC MOČ NAŠIH SANJ
V tokratni številki nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale, ki podarja trikrat po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale za sezono 2012/2013.
Pravilne odgovore nam lahko pošljete do torka, 3. julija 2012 na naslov: Uredništvo Slamnik, Ljubljanska 61, 1230 Domžale.
Veliko sreče!
NAGRADNA KRIŽANKA
8
Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2, 1230 Domžale.
bljanski cesti do policijske postaje, bi bilo potrebno priskrbeti soglasje Direkcije RS za ceste Ljubljana, za postavitev zapore pa bi CP Ljubljana, ki je koncesionar, zaračunalo 1.077,48 €, poleg tega pa bi za soglasje potrebovali še: elaborat prometne ureditve, ki stane približno 600 €, upravno takso, evidenčni obrazec zapore, registracijo posta-vljavca zapore, izjavo o odgovornosti, usklajenost s predpisi in izdelavi ustreznih elaboratov z imenovanji odgovornih oseb, pooblastilo za postavitev, vzdrževanje in odstranitev zapore in obvestilo o zapori vzdrževalcu državne ceste. Zaradi (pre)velikega, prej omenjenega finančnega zalogaja, smo morali najti alternativo, ki pa je bila letos ta, da je povorka pri občini zavila levo v Kolodvorsko ulico vse do prodajalne Gradbenik, nato pa čez prehod za pešce, od koder so se Godba in ostali udeleženci sprevoda ''vrnili'' nazaj na ustaljeno traso do Gostilne Keber in naprej. Prvomajska budnica res ponazarja veliko mero tradicije, druženja, predvsem pa dogodka, ki združuje udeležence in prebivalce Domžal, ki so dejansko vzeli dogodek za svoj in za del prazničnih prvomajskih dni. Zato smo v Godbi Domžale skupaj s Krajevnimi skupnostmi prepričani, da bomo to izročilo in tradicijo ohranjali tudi v prihodnjih letih. A kot vidite, gre za precej birokratskih in konec koncev tudi finančnih ovir, tako da le volja v tem kontekstu žal ni dovolj. In tako kot na vseh ravneh varčujemo, smo primorani tudi v tem primeru narediti kompromis, ki je žal posledično prinesel, da se god-beni zvoki ne razlegajo čez center Domžal kot do sedaj. Kako bo prihodnje leto in naprej, vam natančno ne moremo zagotoviti, a če bodo pogoji takšni, kot so bili letos, bo žal edina možnost letošnja, z našega vidika najbolj racionalna. Dajatve oz. plačila omenjenih dovoljenj so žal na ravni državnih institucij in podjetij, ki kakšnega posluha za lokalne dogodke nimajo.
Vseeno se vam zahvaljujem za vaše pismo, na podlagi katerega smo lahko pojasnili celotno zgodbo budnice in vseh vpletenih. Pa naj živi 1. maj!
Godba Domžale Matej Primožič, predsednik
Kmetijska zemljišča
Verjeli smo predvolilnim obljubam sedanje oblasti o trajnostnem razvoju in o samooskrbi v kmetijstvu. Predlagana sprememba zakona o kmetijskih zemljiščih, s katero bi odpravili plačilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetij -skega zemljišča ali gozda v nekmetijsko rabo, pa je pričakovane ukrepe
za zaščito kmetijskih zemljišč popolnoma razvrednotila. Vsi poprejšnji zakoni, vključno z zakonom iz leta 1996, so predpisovali plačilo odškodnine, zbrana sredstva pa so bila namenjena vzpostavitvi novih zemljišč za kmetijsko rabo in za vzpodbujanje kmetijskih dejavnosti. Zal je naslednji Zakon o kmetijskih zemljiščih obveznosti izplačila odškodnine pred izdajo gradbenih dovoljenj odpravil, kar je posledično vplivalo na povečano pozidavo kmetijskih zemljišč, predvsem s strani nepremičninskih in gradbenih združb.
Izvirni greh tega dogajanja je bil storjen pri občinah, ki so ob vsaki novelaciji občinskih prostorskih načrtov brez premisleka posegale v komplekse tudi najboljših kmetij -skih zemljišč ter jih namenjala špe-kulativnim pozidavam in polnjenju občinskih proračunov z davkom na nezazidana stavbna zemljišča. Pri tem pa niso upoštevale zahtev takrat veljavnega Zakona o urejanju prostora in kasneje Zakona o prostorskem načrtovanju. Prav zadnji Zakon o prostorskem načrtovanju iz leta 2007 kot tudi Uredba o prostorskem redu Slovenije iz leta 2004, usmerjata gradnje na nezadostno izkoriščena zemljišča v posameznih območjih z dopolnilnimi gradnjami, nadomestnimi gradnjami ter dozidavami, nadzidavami in rekonstrukcijami stavb. Širitev poselitvenih območij je po določbah Zakona dopustna le, kadar smotrnega razvoja in skladnosti urbanih kvalitet ni mogoče zagotoviti z notranjim razvojem naselja in ko so že izkoriščene proste površine oziroma lokacije, ki so primerne za zgostitev, prenovo ali spremembo rabe. Zal je občina Domžale navkljub jasnim opredelitvam prostorske zakonodaje v prostorskih načrtih spremenila večhektarska območja kmetijskih in gozdnih površin v zazidljiva območja, ki pa jih je treba po našem mnenju vseeno na nek način zaščititi pred takojšnjo pozidavo. Zato mora v veljavnem Zakonu o kmetijskih zemljiščih obveljati edina varovalka pred zlorabo kmetijske zemlje, to je odškodnina za spremembo namembnosti. Še bolje pa bi bilo, če bi iz občinskih prostorskih načrtov občina izvzela vsa večja še nepozidana območja in jih trajno namenila kmetijski rabi. Za gradnjo znotraj naselij na že obstoječih ustrezno velikih stavbnih zemljiščih odškodnine ne bi bilo potrebno plačevati. Vlada, ki je že na samem začetku izgubila orientacijo pri preudarnem vodenju države, bo težko zagotovila njeno ozdravitev.
Društvo za varstvo okolja Domžale-Kamnik za Jože Nemec
POZIV POSLANCEM ROBERTU HROVATU, SAŠI KOS, GREGORJU VIRANTU
in janezu vasletu:
Ohranite zavarovanje najboljših kmetijskih zemljišč in dajte svoj prispevek k povečani samooskrbi
Skupina 40 koalicijskih poslancev (med njimi tudi 3 zgoraj omenjeni poslanci, a brez podpore SLS) je pred dnevi vložila predlog Zakona o spremembah Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki odpravlja odškodnine za spremembo njihove namembnosti. Te je uvedel lani junija uveljavljeni zakon z namenom zaščite najboljših kmetijskih zemljišč pred nadaljnjo pozidavo. Zal naj bi bile po novem ponovno ukinjene, saj naj bi v praksi nastale škodljive posledice (ustavitev investicij, nižja konkurenčnost (?), previsok strošek za investitorje, lažje reševanje stanovanjskih problemov mladih družin!), kmetijska zemljišča pa bodo spet postala plen investicijskih apeti-tov (npr. velikih trgovskih centrov) ter za stalno uničena in izgubljena. Podpisniki opozarjamo na dejstvo, da so rodovina kmetijska zemljišča eden zadnjih naravnih virov, pogoj za pridelavo hrane in prehransko varnost ter povečanje tako opevane samooskrbe. Slovenija je v preteklosti naredila veliko nepopravljive škode na tem področju z nebrzdano in neracionalno gradnjo. Grozljivo je, da smo na primer leta 2010 dnevno pozidali 7 ha zemljišč. V zadnjih 10 letih je propadlo več kot 12.000 malih kmetij, drugače povedano: več kot 3 na dan. Prihajajoče krizne čase na področju prehrane kot država čakamo z eno najnižjih kmetijskih površin na prebivalca v EU — le 880 m2. Pri samooskrbi smo padli pod 30 %. V tem smislu je lani uvedena odškodnina pravzaprav edini zaščitni ukrep, zato spodaj podpisani občani in občanke Domžal menimo, da je potrebno to ohraniti in še več: potrebni so še dodatni zaščitni ukrepi. Ne nasprotujemo nekaterim manjšim izvedbenim spremembam, nikakor pa ne soglašamo z radikalnim ukinjanjem po skrajšanem postopku in brez širše strokovne razprave. Ukrepu nasprotujejo številni strokovnjaki s področja urejanja kmetijskih zemljišč in prostorskega načrtovanja (med njimi tudi domžalski strokovnjak Leon Kobetič in okoljski starosta France Lobnik) ter nevladne organizacije (ITR — Inštitut za trajnostni razvoj, Unamotera, Greepeace, Cipra ...), ki so pozvale
k umiku predloga, saj je »finančna odškodnina bistvena sestavina koncepta varovanja zemljišč«. Nevladne organizacije opozarjajo, da je v tem trenutku v Sloveniji ogromno praznih poslovnih prostorov in stanovanj, zato ni nobenega argumenta za spremembe. Povečanje samooskrbe po načelu skrajšanja poti hrane »od vil do vilic« prinaša mnogo več delovnih mest kot pozidava zemlje. Hrana je naša prihodnost, pridelujemo jo lahko le na zemlji. Dobili smo jo od naših prednikov in potomcem smo dolžni zagotoviti možnost, da si bodo lahko sami pridelovali hrano in ne bodo odvisni od negotovih razmer na svetovnem trgu. Prehran-ska varnost in prehranska suverenost sta skupaj z vodo sestavni del nacionalne varnosti sodobnih držav in pogoj našega preživetja. Spoštovani poslanci in poslanka, izvoljeni v občini Domžale: pozivamo vas, da ponovno premislite o posledicah vaše podpore temu škodljivemu predlogu in ga zavrnete. Ravnajte odgovorno do naše zemlje, naših otrok in naše prihodnosti.
Podpisniki poziva:
Anton Komat, Anamarija Slabe, prof.dr. Franc Habe, Jože Grablje-vec, Metka Zupanek,Lado Vavpetič, Vilma Novak, Mav Viki, Metka Je-retina, Branislava Ogrinc, Marjan Ogrinc, Borut Peršolja, Igor Ogrinc, Teja Čuk, Jurij Smole, Tanja Go-stinčar-Smole, Cveta Smole, Matjan Ogrinc st., Alenka Reza Oldroyd, Darka Bitenc, Romana Andrejka — Kavčič, Mojca Senk, Boris Bizjak, Maksimilijana Mali, Alma Novljan, Matej Oražem, Anja Slovnik, Danica Sraj, Janez Medvešek, Jan Gams, Ivanka Nardin, Zdenko Podreka, Katarina Rus-Krušelj, Veronika Po-gačar, Ljubo Petrovič, Milan Ma-rinič, Aleš Juhant, Janez Ažman, Helena Belingar, Zlatka Levstek, Marjana Baloh, Robi Rutar, Janka Petrovič, Marija Majhenič, Boštjan Pavlič, Janka Jerman, Peter Jerman, Breda Podbevšek, Mohor Podbevšek, društvo AJDA Domžale in Zveza društev Ajda Demeter Slovenije, lokalni odbor SMS-zeleni in Cveta Zalokar - Oražem.
španski nogometni reprezentant, član barcelone(andres)
neznanka v matematiki
dnevni zapiski, dnevnik
degas edgar
umetna nemški vodna voznik tnlnf™a pregrada formule t™"-1"*
ena,'član moštva red bull (sebastian)
gora v fsbrika severnem vietnamu
cerkvena pravoslavna pesem hvalnica
predavalnica
tračnica
princ iz induske-gaepa mahab-harata
gr. b0gi-njamiru
francoski
kipar (auguste)
ognjenik vjužnem č1lu seat0v avtomobil
skupna izdaja knjige
up, upanje
reka skozi mönchen
k0stum0-grafinja vogelnik
podatki navedbe
predmet določene uradne obravnave
naš nekdv nogomet« (saudi)
delovno področje ministra
slavnostni ogenj
emil tahir0vič
hrvaška igralka beg0vič
francoski skladatelj (francis)
ind. pisatelj ra0
japonski režiser ičikava
egipčanska boginja pravice kesanje
m0z0ua-v0st
čas brez vojne
kratek p0žirek
doba, vek
železov oksid
dan v tednu
skladatelj ukmar
vrhunski športnik
prebivalka irske
spremljevalec ognja
nemška pisateljica (lube) radii
pevka ukaram
grško svetišče, tempelj
rastlinska glivična
pripadnik asircev
skupina žuželk
makedonski skladatelj badev
italijanska igralka l0ll0-brigida
zak0nčev oče
na risbi začrtana smer projektiranja prometnega objekta ali napeljave
talski prašek za lase
POMOČ: AKATIST-cerkvena pravoslavna pesem hvalnica, DIARIJ-dnevni zapiski, dnevnik, KOEDICIJA-skupna izdaja knjige, OSORNO-ognjenik v južnem Čilu, READING-mesto v južni Angliji, RINSER-nemška pisateljica (Luise), TANITA-pevka Tikaram
12
iz življenja in dela političnih strank
22. JUNIJ 2012
SLS
Z enostavnejšo administracijo privlačnejši za investitorje
V Slovenski ljudski stranki pozdravljamo že drugi paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva, ki so na dnevnem redu za sprejem v državnem zboru.
Večina ukrepov je bila oblikovanih s poudarkom na odpravi administrativnih bremen in poenostavitvi postopkov, predvsem na področju gradbene infrastrukture in kmetijstva, ki bodo podprti tudi s skoraj 400 milijoni evrov. "Opravili smo prvi težak preizkus, ko smo z varčevalnimi ukrepi uspeli vsaj približno stabilizirati javne finance, da ne bi popolnoma odstopale od realnega stanja. Sedaj gremo naprej, kajti še kako dobro se zavedamo, da brez naložb ni gospodarske rasti. Z ukrepi želimo zagotoviti pogoje, privlačne predvsem za tuje investicije, ki morajo biti generator delovnih mest,« poudarjajo v poslanski skupini SLS.
Določeni ukrepi za konkurenčnost so v minulih mesecih že sprejeti, med drugimi postopno zniževanje davka od dohodka pravnih oseb, poviševanja olajšav pri naložbah v raziskave in razvoj, sprememba dohodninske lestvice in finančne spodbude za sofinanciranje investi-
cij, še posebno v projekte za učinkovito rabo energije in vlaganjih v obnovljive vire. Tokrat na gospodarskem področju predlagamo ukrepe za izboljšanje plačilne discipline, spremembo obrtnega zakona, iščemo pa tudi priložnosti za neizkoriščena zemljišča v številnih industrij-sko-obrtnih conah v Sloveniji. Občine namreč nimajo nobene-
ga vpliva na to, da bi preprečevale špekulativne nakupe, kaj šele, da bi se aktivno vključile v proces pridobivanja investitorjev, tudi z boljšimi pogoji. S spremembo se bo lokalnim skupnostim naložilo, da morajo poleg ponujene cene za nakup pri prodaji in/ali oddaji zemljišč v industrijskih conah upoštevati tudi kriterije, ki so po programih občin pomembni za njihov razvoj (npr. število novih delovnih mest, razvoj za lokalno skupnost pomembnih gospodarskih panog, visoka dodana vrednost investicij, vpeljava novih tehnologij, inovacij, večja konkurenčnost, ipd.).
Podpiramo tudi korenite posege na področje kmetijstva: poleg ukrepov na področju kmetijskih zemljišč še poenostavitev postopkov, uvedba obročnih plačil, podaljševanje veljavnosti okoljskih dovoljenj, sprejemanje novih uredb o cenah, metodologijo oblikovanja cen, poenostavitve pri koncesijah; vse to s ciljem krepitve konkurenčnosti slovenskega agroživilstva, ustvarjanje prodajnih možnosti kmetijskih pridelkov in proizvodov doma ter na tujem.
R.R.
DeSUS
SDS
Za mlade? Na vseh področjih!
Spoštovane občanke in občani! Bralci Ihanskih Plevc me že poznajo, ker pa v Slamnik pišem prvič, bi se ostalim bralcem rad uvodoma na kratko predstavil. V tem mandatu sem bil kot najmlajši svetnik v okviru svetniške skupine SDS izvoljen v občinski svet, kjer sodelujem še v odboru za gospodarstvo in v odboru za prostor. Prihajam iz Ihana, kjer sem bil pred tem v dveh mandatih tudi član sveta KS Ihan. V okviru svetniške skupine sem zadolžen predvsem za mlade in napredne tehnologije ter ožje lokalno okolje, iz katerega prihajam. Izpolnjevanje predvolilnih obljub v SDS jemljemo resno, zato smo takoj po volitvah pristopili k uresničevanju le-teh. Eno izmed mladim bolj zanimivih področij je zagotovo področje interneta in sodobnih načinov komuniciranja, ki smo ga v volilnem programu umestili pod načrtovan projekt brezžičnega omrežja. Elektronska pošta s priponkami, Facebook, You tube ter druge storitve in aplikacije, ki jih uporabljamo na pametnih telefonih ter prenosnih napravah, so postale izredno zahtevne pri prenosu podatkov. Na ravni EU se intenzivno ukvarjajo z zniževanjem cen prenosa podatkov ob gostovanju v tujini (o tem je v prejšnji številki Slamnika podrobno pisala naša poslanka v Evropskem parlamentu dr. Romana Jordan), zato je prav, da k ugodnejšim in dostopnejšim načinom komuniciranja pristopi tudi lokalna skupnost. Pi-
lotni projekt s tega področja sem v Ihanu uresničil kar na lastno pest, s postavitvijo brezžične dostopne točke do interneta ob nogometnem igrišču, ki je na voljo še danes. Občina Domžale prav tako želi biti med prvimi, ki bi omogočila tovrstno
SDS
storitev, zato je v ta namen ustanovila Projektno skupino za pripravo in spremljanje investicije za postavitev brezžičnega omrežja v Občini Domžale, v katero sem bil poleg svetniškega kolega Kamala Izidorja Shakerja (LTD) in občinskih predstavnikov imenovan tudi sam. V projektni skupini smo v zadnjih mesecih preučevali izhodišča in iskali optimalen pristop k tej investiciji. Poleg osnovnega cilja nuditi občanom in obiskovalcem v večjih krajih po Občini Domžale občasen, omejen, a brezplačen dostop do brezžičnega interneta, smo zasledovali tudi druge cilje, kot je kasnejša nadgradnja za uporabo javnih institucij, zagotovitev ustreznih nivojev varnosti in zanesljivosti omrežja ter nenazadnje tudi trženje le-tega, če se pokaže priložnost. Obiskovalci bi lahko do take mreže dostopali s katerokoli napravo, ki omogoča brezžični dostop do interneta. Uvedba takega brezžičnega omrežja
mag. Jure Dokl
ZARES
Varčevanje se je začelo?
Pa ne samo pri plačah in regresu javnega sektorja. Nižajo se dodatki in nadomestila iz paketa družinskih prejemkov (doplačilo za drugega otroka v vrtcu, nižanje otroških dodatkov, nižanje nadomestil za preostalih 9 mesecev porodniškega dopusta, začasna zamrznitev usklajevanja nadomestil preživnin in transferjev posameznikom in družinam ...), bolniška, letni dodatek za upokojence, preveč za naštevat. Mogoče porečete, da moramo razumeti, je pač recesija in velja za vse enako. In ravno v tem je problem. Res velja za vse enako, vendar ga različni sloji ljudi različno občutijo. Delavcu z minimalno plačo (bruto 763 evrov) ali družini, ki se bori iz meseca v mesec s preživetjem se vsak odstotek nižanja socialnih pravic veliko bolj pozna kot nekomu z bruto plačo 300 evrov in več. Lep primer enakosti za vse je podražitev dopolnilnega zavarova-
nja ... enako za vse. Enak znesek za tistega z minimalnimi dohodki kot tistega z dohodki 300 evrov in več. Res pravično, če pozabimo, da si tisti z več denarja lahko 'kupi' tudi več zdravja. Ni obsojen na dolge čakalne vrste, ki bodo še vedno, kljub podražitvi dopolnilnega zavarovanja. Pobude za ukinitev oziroma prenos dopolnilnega zavarovanja v redno zdravstveno zavarovanje so že stare, skoraj toliko kot zavarovanje samo. Vezava plačila zavarovanja na višino plače sicer ne pomeni enakosti, pomeni pa tisto solidarnost in socialno pravičnost, h kateri moramo stremeti, če hočemo slediti duhu Ustave in dobremu sožitju med vsemi ljudmi te države. Pa še 'zdravstvo' bi imelo nekaj več denarja. Če bi dosedanje vlade vzele socialno državo in socialno pravičnost resno, bi bil problem že davno urejen. Zgleda pa, da vse bolj skrbijo zavarovalniški dobički kot socialna pravičnost. Obeta pa se nam še nova vrsta 'kršenja' načela solidarnosti t. i. 'socialna kapica'. To pomeni omejitev obračunavanja prispevkov za socialno
Kako živeti in kako preživeti?
pripomore k razvoju in ugledu kraja, stopnji splošne razvitosti regije ter dodatni privlačnosti za posameznike in podjetja. Ideja same brezžične prepletene mreže je v tem, da se določi nekaj točk, ki imajo dostop do interneta, potem pa z več antenami, ki komunicirajo med seboj, omogočimo dostop do interneta na celotnem območju, ki ga antene pokrivajo. Ker je dostop pomemben tudi izven centra občine, ocenjujem kot pomembno tudi odločitev, da se že uvodoma poskrbi za postavitev tega omrežja tudi v nekaj krajih izven centra Domžal. Projekt je v celoti pripravljen in je bil posredovan razpisni komisiji v preveritev ter naknadno pridobitev najboljšega ponudnika prek javnega razpisa. Ob koncu tokratnega prispevka bi rad še izkoristil priložnost in opozoril na problematiko varne šolske poti v Podružnično šolo Ihan, saj so se že tako otežene razmere dostopa
SDS Domžale želi vsem prijetno praznovanje ob 25. juniju, Dnevu državnosti.
do šole in vrtca zaradi gradnje kanalizacijskega omrežja še poslabšale. Varnost naših najmlajših na poti v šolo mora biti za vsako družbo prioritetna, zato pozivam pristojne k ukrepanju, saj se navedena problematika rešuje že več let.
Kako živeti v državi kjer vsak dan poslušamo novice
O nepravilnem vodenju podjetij, o odvodih za denarne transakcije, o nepravilnostih pri razpisih in dodelitvi poslov ter naročil, o preplačanih poslih tudi za večkratnik zneska iz osnovne pogodbe, o neodgovornosti posameznikov na za nacijo pomembnih mestih, o nesposobnostih nastavljenih menedžerjev in njihovi malomarnosti, o pomembnih ljudeh, ki so v preiskavi na sodiščih,
•	o mladini, ki ni več sposobna izraziti osnovnega spoštovanja do starejših — pozdrav, ponuditi sedež na javnih prevoznih sredstvih, o izkazani pomoči — pomoči' potrebnim, o ...
•	o neodgovornem ravnanju z naravnimi bogastvi, o malomarnosti do narave, o ...
•	o provizijah, o lobiranjih seveda spet za provizije, o prirejenih razpisih, o ... .
Vse to, ob priseganju na demokratičnost družbenega sistema, ob množici nadziralnih agencij, inšpekcij, sodiščih takih in onakih, komisij za preprečevanje tega in onega, ob javnosti postopkov, ob zvedavih no-
vinarjih, ob.
Danes ne gre več samo za vprašanje kako ŽIVETI v tej naši ljubi nam državi, temveč predvsem kako
PREŽIVETI.
Vsak dan je več državljanov, ki so potisnjeni v položaj v katerem je čedalje težje preživeti.
Kaj lahko naredi stranka DeSUS? Njena vloga je odvisna od razmerja moči v vladi in v parlamentu, a ne glede na to je stranka izborila pomembno zmago v vladi s tem, da smo zaenkrat uspeli obdržati nedotaknjene pokojnine. Kot vemo iz preteklosti, smo bili upokojenci vedno obravnavani skupaj z javnim sektorjem. Če bi bilo tako tudi tokrat, bi bile pokojnine znižane za 8%, a niso. Informacije, ki krožijo v zvezi z znižanjem pokojnin za 100, 200 in 300 EUR in begajo upokojence, se ne nanašajo na pokojnine za katere so bili plačani prispevki,
torej gre za pokojnine, ki niso pridobljene iz oddelane delovne dobe. Spremembe se pripravljajo tudi na področju zdravstva, kjer je interes naše stranke, za sodelovanje pri pripravi rešitev, zelo velik, saj se zavedamo, da bomo samo z našo prisotnostjo pri dogovarjanjih, uspeli zagotoviti čimbolj neokrnjen položaj zdravstvenih storitev za upokojensko populacijo in se boriti tudi za pravice ostalih kategorij. V celotni Evropi je stanje zelo zaskrbljujoče! A ravnanja vlad so približno enaka — udariti po množici in ohraniti položaj razsvetljencev — bogatašev.
Vzdušje bi bilo povsod takoj bolj motivacijsko in pozitivno, če bi ljudje zaznali vsaj malo politične volje svojih vlad, s katero bi pokazali, da jim gre resnično za državo in državljane in bi sprejeli ukrepe, ki bi zares potrdili enakopravnost ljudi in bi vzeli tudi tam kjer je — torej pri bogatih.
Mija Pukl, predsednica OO DeSUS
PETER VERBIČ, LISTA ZA DOMŽALE
Dan državnosti
varnost za plače, ki so nad določeno višino. Sedaj plačujemo zaposleni enak odstotek socialnih prispevkov od svojih bruto plač, socialna kapica pa bi omejila višino prispevkov tistim, ki imajo višje plače. Kar bi pomenilo posledično višje neto plače od sedanjih. Obstajajo predlogi naj bi bili to zneski nad 2.500 ali 3.000 evrov bruto plače oziroma že nekje na povprečni plači. Z vidika socialne države, in še posebej ob tako globoki krizi, je tak predlog nedopusten, saj pomeni nižanje prihodkov v socialnih blagajnah po nekaterih ocenah 300 milijonov in več evrov. Ta denar pa bi morala država nadomestiti iz drugih virov, z višanjem prispevnih stopenj, višjimi ali novimi davki ipd. Seveda pravično, za 'vse' enako. Konkretnih ukrepov za oživitev gospodarstva pa še vedno ni. Stalnica so le stečaji podjetij, večanje brezposelnosti in čedalje večja socialna izključenost.
Le 4% bogastva 225 najbogatejših ljudi bi bilo potrebno, da bi zadovoljili osnovno izobrazbo, osnovno zdravstveno varstvo in osnovne potrebe po prehrani in vodi za vse ljudi na svetu. (Revščina in človekove pravice, 20 maj 2008, Matjaž Hanžek, Umar)
Marjan Mirai
Prazniki, še prav posebej državni, ki obeležujejo nastanek suverene, samostojne slovenske države, so najobčutljivejši čas narodove zavesti, ki pa ga, vsaj nekateri, skušajo vedno znova namerno izkoristiti za najrazličnejše delitve državljank in državljanov Slovenije, pa tudi za nekakšno omalovaževanje pomena samih praznikov.
Bližajoči se Dan državnosti je tako še vedno, predvsem med mladimi, odločno premalo prepoznaven, da pa bi bil v zavesti mlade populacije vtisnjen kot nekaj, na kar bi morali biti še kako ponosni — je pa za nekatere to čista iluzija. »Ne poznam, ne vem, kaj je to, me še ni bilo (takrat, ko se je »delala« slovenska država!) in me tudi ne zanima!«.To je najpogosteje slišan odgovor mladih na vprašanje, kaj jim predstavlja Dan državnosti.
Zaskrbljujoča ugotovitev, ki jo je na žalost, zlahka dokazati. Kaj vodi tiste, ki določajo programe šolskega sistema v segmentu »zgodovina«, da določajo času slovenske osamosvojitve skorajda nič šolskih ur, je moč le ugibati. Zagotovo pa to ni, ne poštenje, ne domoljubje, ne kaj drugega, kar bi moralo biti. Prav zato gre bržkone v navedenem iskati glavni vzrok za tako močno pomanjkanje domovinske, tudi državne zavesti med mladimi. Pa ni pri nas, malce starejših, prav nič bolje. Ne le pomanjkanje real-
nega in verodostojnega zgodovinskega spomina, temveč predvsem pomanjkanje t. i. »narodne zavesti« in domoljubja je tisti »izvirni greh« naše nacije, kateremu posvečamo resnično premalo pozornosti. Slovenski grb, slovenska zastava, slovenska himna so atributi naše pokončne drže, ki pa se jih kar nekako sramujemo.Zakaj, se sprašujem. Smo eden najbolj sposobnih narodov v Evropi in ni svetovne korpo-racije brez slovenskega znanja. Navedeno stanje med ljudstvom so dosegli vsi tisti, že omenjeni, ki
praznike slovenskega naroda (zlo) namerno izkoriščajo kot poligon najbolj nizkega političnega obračunavanja med »našimi« in »vašimi« in nam še vedno skušajo dopovedati, da je tista prava naša država bila le Jugoslavija.
Da bi vsaj poskusili preseči naravnost zaskrbljujoče stanje, bi morali vsi, ki smo ponosni državljanke in državljani Slovenije, najprej doumeti, da izobešena slovenska zastava na Dan državnosti ni nikakršen nacionalizem, temveč izraz dostojanstva
in ponosa, pa tudi trdnosti in odločnosti sicer majhnega naroda, da ostane — narod. S svojim jezikom, s svojo indentiteto in s svojimi državnimi simboli, ki so mu v čast. Tudi zaradi navedenega bomo v Jaršah, v spominskem parku, ob repliki Knežjega kamna, tega starodavnega simbola slovenske klenosti, 22. junija 2012, ob 17. uri, pripravili slo-vestnost, ki naj vsem prisotnim (pa tudi vsem ostalim) jasno in nedvoumno pokaže na nujnost tovrstnega početja, na pomembnost obeleževanja vseh tistih datumov in pomnikov, ki zaznamujejo usodno odločilne trenutke slovenske zgodovine. To je enostavno naša dolžnost. Do vseh tistih, ki so za uresničitev tisočletnih slovenskih sanj dali svoja življenja, pa tudi do vseh tistih, predvsem mladih, ki jim skušajo nekateri, prej omenjeni zlonamerneži, megliti zgodovinsko resnico. Samo z zavestnimi, poštenimi, dostojanstvenimi proslavami bomo lahko ohranili verodostjnost slovenskega zgodovinskega spomina na ravni človeku vrednega. Vse ostalo je zlonamerna politična intriga, ki je ni vreden prav nihče. Se najmanj pa — mladi ljudje!
Iskrene čestitke in ponosno praznovanje Dneva državnosti!
Peter Verbič
LTD
Se bo domžalska mladina
(ponovno) prebudila?
>
Mislim, da se (ponovno) nekaj premika. Da bodo mladinske organizacije v Domžalah in domžalska mladina ponovno dale pobudo za aktivnejše sodelovanje mladih v aktualnem dogajanju v občini. Preteklo je kar nekaj časa, odkar se je v Domžalah neslavno »zaprl« mladinski kulturni center in v nacionalnem prostoru še vedno veljamo za primer slabe prakse, kar se tiče mladinske infrastrukture. Da. Preteklo je že dovolj časa za to, da so Domžale zrele, da se ponovno vzpostavi nekaj, kar bo mladim in mladinskim organizacijam v Domžalah omogočalo politično participacijo in vplivanje na politike, ki se dotikajo mladih.
Na iniciativo LTD - Toni Dragar -Liste za vse generacije smo županu predlagali ustanovitev Komisije za
mladinska vprašanja, ki bo (če bo župan privolil in izdal sklep o ustanovitvi) delovala kot posvetovalno delovno telo župana na področjih mladinskih politik. Ideja je, da bi bila ta komisija sestavljena tako
[Tau! Dragar
LTD
1 .m ■.;■ r^iirrndk
iz predstavnikov občinskega sveta, predstavnikov mladinskih organizacij in predstavnikov organizacij za mlade. Za začetek bo ta komisija naredila temeljito analizo stanja ter potreb mladinskih organizacij in mladih v občini Domžale ter na podlagi tega predlagala županu in občinskemu svetu najrazličnejše ukrepe, ki bodo odpirale pro-
stor mladinskim organizacijam za nemoteno delovanje ter mladim omogočale čimprejšnjo osamosvojitev od staršev oziroma čimprejšnje doseganje popolne stopnje avtonomije. Morda boste rekli: »To je samo še ena komisija, ki bo sama sebi namen.«. Do neke toče se z vašim vprašanjem oziroma pomislekom lahko strinjam, pa vendar različne dobre prakse po Sloveniji kažejo na to, da so lokalne skupnosti, ki kaj dajo na mladinski sektor in politike, ki se dotikajo mladih, pri ukrepih za mlade, uspešne, da rastejo in se razvijajo, odvisno od tega, koliko so mladi pripravljeni aktivno sodelovati. Zagotovo vas bom(o) o delu komisije (ko bo ustanovljena) tudi sproti obveščali.
Kamal Izidor Shaker
22. JUNIJ 2012
iz življenja in dela političnih strank
13
SD
Na demokratičen način izvolili novo vodstvo stranke
Po predčasnih državnozborskih volitvah smo imeli Socialni demokrati kongres, ki naj bi ocenil preteklo obdobje, ko smo bili največja držav-nozborska stranka in predvsem čas, ko smo vodili državo v najtežjem obdobju po osamosvojitvi. Pred nami je bilo v začetku junija pomembno vprašanje - ali smo zadovoljni z dosedanjo usmeritvijo stranke ali pa naj bi sprejeli določene spremembe, ki bi stranko popeljale naprej. Še pomembnejše vprašanje pa je bilo, kam in s kom naj gre stranka naprej. Članstvo se je v večini odločilo za novo vodstvo in izvolilo dr. Igorja Lukšiča za novega predsednika slovenskih Socialdemokratov. Novoizvoljeni predsednik, sicer pa eden od članov stranke z najdaljšim stažem, je v svojem programu poudaril, da bo šla politika stranke bolj odločno v zagovarjanje ohranjanja socialne države, solidarnosti in pravičnosti, skratka

socialdemokratske politike. Za Socialne demokrate je trenutna vladna politika, ki vodi državo na eni strani v socialno razslojevanje, na drugi strani pa ji ni prav nič mar, kaj se dogaja z našimi podjetji in zaposlenimi, neustrezna. Politika, ki jo v Sloveniji danes vodi desnica, ni politika razvoja in napredka, temveč politika selektivnega zniževanja izdatkov. Kar je ob tem še huje - ponovno se uporablja vzorec naših in vaših. Zakonitost je sekundarnega pomena. Politika, kjer cilj opravičuje sredstva, je za Socialne demokrate nesprejemljiva.
Vendar pa opažamo, da se v zadnjem času počasi, a zanesljivo veča razu-
mevanje krize, predvsem pa vzroki za nastanek. Tako pa ni samo v Sloveniji, pač pa tudi v drugih državah Evropske unije. Ljudje počasi razumejo, katera politika je z zdravim jedrom vodila načelom, ki bi državo popeljali iz krize, in da politika ustrahovanja in neusmiljenega krčenja pravic najšibkejšim vodi v propad človeka vrednega življenja. S kongresom v Kočevju, osmim po vrsti, smo Socialni demokrati pokazali zrelost, predvsem pa veliko stopnjo demokratičnih odnosov, ki vladajo znotraj stranke. Ravno ti odnosi bi morali vladati tudi na nivoju države, kar smo želeli z vodenjem uvesti tudi v prejšnjem mandatu. Danes, ko se nam vsem »kolca« po levosre-dinskem vodenju države, se moramo vprašati, če ni morda čas, da bi državo začeli voditi ne le levosredinsko, pač pa kar levo. Vsaj toliko, da resnično pridemo na pot vsaj tiste prave, zdrave sredine.
Uroš Breznik
NSi
Tabor Nove Slovenije
V nedeljo, 10. junija 2012, smo člani in simpatizerji Nove Slovenije preživeli prijeten dan na tradicionalnem taboru stranke v Ormožu. Domžalčani smo skupaj s Kamniča-ni napolnili avtobus in prišli dovolj zgodaj, da smo med prvimi izbirali svoja mesta pod velikima šotoroma na prireditvenem prostoru. Kmalu se je prostor napolnil z navdušenimi obiskovalci iz vse Slovenije. Zbralo se nas je okrog 4000. Domačini so se zelo izkazali s prijaznim sprejemom in z dobrotami, ki so nam jih pripravili za dobrodošli-
vhodom v šotor, je radovedne obiskovalce vsako uro popeljal po mestu in ustavljal pred turističnimi znamenitostmi, kjer smo bili deležni brezplačnega ogleda Vinske kleti Ormož in vodenja po Pokrajinskem muzeju. Opoldne smo prisluhnili besedam poslancev, ministrov in članov vodstva Nove Slovenije s predsednico
Ljudmilo Novak na čelu. Nagovoril nas je tudi kandidat za predsednika države dr. Milan Zver, ki je povedal, da je ponosen, ker je tudi naš kandidat. »Oblast, ki ni do vseh enako prijazna in pozorna, ni ne demokratična ne ljudska. Hočem, da je Slovenija za vse njene sinove in hčere prijazna domovina. Hočem, da smo vsi prvorazredni!« je poudaril in s tem tudi povedal, kakšen predsednik želi biti. Vzdušje na taboru so s prepevanjem znanih slovenskih pesmi popestrili Manca Špik in skupina Gadi. Nekateri so si ogledali tudi nogometno tekmo med ekipo Nove Slovenije in duhovniško reprezentanco PAX, ki se je končala neodločeno 2:2. V dobri družbi smo tako ves dan uživali ob odličnem programu med prijaznimi ljudmi na lepem koncu Slovenije.
Andreja Šuštar, članica OO NSi Domžale
LDS DOMŽALE
Iz domačih logov
»Napiši kaj optimističnega,« mi je predsednik LDS Domžale Anton Preskar med drugim dejal, ko sva se menila o običajnem strankarskem prispevku za bralce in bralke Slamnika. Najprej sem razmišljala, da bi pisala o Tretji izbiri: pobudi za oblikovanje tretjega političnega bloka — kot jo je pred kratkim predstavil
H Sli
js
LDS
predsednik LDS dr. Iztok Podbregar. Ne bo šlo, preveč politike! Bi mogoče predstavila novi statut stranke, v katerem bo kar nekaj predlogov in pobud, ki so jih posredovali domžalski člani LDS? Zanimivo za nas, manj zanimivo za druge. Kaj pa če se malo ozrem okoli in napišem kaj o občini, morda krajevni skupnosti? Kar nekaj stvari je, o katerih bi se dalo pisati, pa poglejmo! V zadnjem času zelo aktivno Društvo arhitektov Domžale — DAD nas je v zadnji številki Slamnika presenetilo z zasnovo lokacij posebnega pomena, ki bodo skozi čas ustvarjale identiteto mesta Domžale. Kaj tako lepega že dolgo nisem videla in vesela bom, ko bomo vsaj katerega od projektov začeli uresničevati. Zal sem ob pogledu na predlog Razvojnega programa Občine Domžale 2012 - 2025 Večji projekti Občine Domžale v tem obdobju ugotovila, da v naslednjih nekaj več kot deset let ni predvidenih večjih aktivnosti, povezanih z omenjeno čudovito zasnovo lokacij posebnega pomena. Ze res, da deset let hitro mine, pa so vendarle v mestu zadeve, ki tako dolgo ne morejo čakati. Predvsem tu mislim na ureditev vpadnic v mesto in avtobusno-železniško postajo, ki jo zares potrebujemo, predvsem pa bi občinsko upravo pozvala, da se takoj loti nakupa strateških zemljišč
v središču mesta, preden vse ne pokupijo drugi. Vesela sem, ker tudi arhitekti razmišljajo o gospodarstvu! Kamniška Bistrica in ob njej urejene kolesarske in pešpoti resnično postajajo pravi boom in priložnost za vse, saj ni dela dneva, ko poti in zelenice ne bi bile zasedene. Z novim mostom v Nožicah bomo dobili še eno priložnost več, da se vozimo po obeh straneh naše reke, ki iz dneva v dan privablja več kolesarjev in pešcev. Veseli me, da smo v že omenjenem razvojnem programu zapisali, da bomo tudi v prihodnje gradili nove kolesarske poti — tako v mestu kot med naselji v občini in še zlasti do sosednjih občin. Češminov park resnično postaja zeleno središče mesta. Z različnimi pri-
reditvami, ki zajamejo vse generacije, privablja številne obiskovalce, pričakujem pa, da ga bomo čimprej dokončali, da bo služil namenu, kot smo ga zapisali ob začetku njegove gradnje. Zadnji del prispevka pa naj izkoristim za čestitke nogometašem iz Doba, tudi zato, ker je v LDS na domžalskem območju največ članov prav iz Doba. Ko sem pred leti že pisala o nogometnem klubu, ki posebej skrbi za svoj naraščaj in skuša z domačimi nogometaši igrati v vseh ligah, mi še na misel ni prišlo, da bo korak do prve slovenske nogometne lige tako kratek. Pa je Bojan s svojimi fanti, igralci in starši dokazal, da dobro delo vedno prinaša dobre rezultate. Sedaj pričakujem, da bomo oba nogometna prvoligaša obravnavali enakopravno in jima, v okviru možnosti, zagotovili kar najboljše pogoje. Najprej NK Roltek Dob najosnovnejše, da bodo fantje v veselje domačinov igrali v Dobu.
Vera Vojska
Spoštovani državljanke in državljani,
zgodovina slovenskega naroda je veliko starejša od naše mlade države.
Skozi stoletja je oblikovala podobo, s katero se Slovenci istovetimo: prebivalci na sončni strani Alp, delovni narod, dežela prijaznih ljudi... Velika želja, ponos in pogum sta nas družila pred 22 leti,
ko smo bili polni zanosa priče rojstvu nove države.
Po dveh desetletjih so v naši državi v ospredju drugačne teme in snovanja. Naša lepa dežela pa tako kot takrat potrebuje našo slogo in pripravljenost. Z željo, da bi nas navdal z novim zanosom in pogumom,
vam ob dnevu državnosti iskreno čestitam in vam želim ponosno in prijetno praznovanje.
Dr. Romana Jordan, slovenska poslanka v Evropskem parlamentu
POSLANKA POZITIVNE SLOVENIJE
Kako ohraniti stabilno financiranje zdravstvenega sistema ter zagotoviti solidarnost in dostopnost?
Na zadnji seji Državnega zbora Republike Slovenije sem na ministra za zdravje naslovila naslednje poslansko vprašanje: Kakšni bodo nadaljnji ukrepi ministra za zdravje na področju stabilnega financiranja zdravstvenega sistema in hkratnega ohranjanja sistema solidarnosti in univerzalne dostopnosti do zdravstvenih storitev? Dejstvo namreč je, da je Zakon za uravnoteženje javnih financ po oceni Pozitivne Slovenije ostro posegel na področje pravic pacientov in posredno tudi na dostopnost zdravstvenih storitev. Posebej smo opozorili na parcialni ukrep na področju dopolnilnega zavarovanja, kjer so bili črtani regulatorni organi, ki so nadzirali dvig in upravičenost premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Danes že
vemo, da bodo zavarovalnice premije dvignile, na kar ni mogoče več vplivati. To pomeni, da se bodo premije zvišale vsem. S tem se zavestno odmikamo od sistema solidarnosti in posredno tudi od enakomerne dostopnosti do zdravstvenih storitev.
V Pozitivni Sloveniji smo prepričani, da mora zdravstvo ostati javna dobrina, zato bi bilo v okviru univerzalne dostopnosti potrebno takoj sprejeti novo mrežo izvajalcev zdravstvenih storitev, postaviti nove normative in standarde, ki bodo vse postulate tudi v bodoče upoštevale in upoštevale ustavno določilo, ki pravi, da je Slovenija socialna država. Pri oblikovanju javne mreže so namreč v koalicijski pogodbi napovedane določene aktivnosti in sicer je zapisano: »Javno mrežo bomo dopol-
Obveščam vas, da bo poslanska pisarna v juliju in avgustu zaprta, spet vas pričakujem v septembru.
Saša Kos
njevali tudi s koncesijami, ki jih bomo podeljevali na osnovi javnih razpisov in s sklenitvami pogodb za časovno opredeljeno obdobje.« Ministra za zdravje sem zato vprašala, na osnovi katerih kriterijev, na katerem področju in na kateri ravni bodo podeljene koncesije? Ali bo osnova zagotavljanja zdravstvenih storitev ostala javna dobrina ali pa bo v skladu s tržno politiko, ki jo zagovarja koalicija, ali pa bodo tudi na področje zdravstva uvedene tržne zakonitosti predvsem zasebnih zavodov? Hkrati sem opozorila, da namere, kjer sta podlaga hitrost in nizka cena, vodijo v nižanje kakovosti zdravstvenih storitev.
Obenem sem ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport zaprosila za pojasnilo: ali bo upošteval številne pripombe in opozorila stanovskih ter strokovnih društev pri pripravi končnega besedila Uredbe o samozaposle-nih v kulturi.
Saša Kos
»
Lahko je biti dober, veliko težje pravičen«
Victor Hugo
Da smo družba, ki vsakodnevno funkcionira po nekem bolj ali manj učinkovitem družbenem sistemu, je dejstvo. Da je omenjeni družbeni sistem naše družbe silovito kompliciran, tog, težko spreminjajoč, praviloma ne-odziven, prevečkrat sam sebi namen in premalokrat »v službi« preprostega človeka, je pa drugo, neovrgljivo dejstvo. In da smo ljudje, ki vsakodnevno sobivamo, živimo omenjeni sistem, tako do konca nepripravljeni karkoli spreminjati, da nam najbolj ustreza »tako, kot je, sej se itak ne da nč nardit!« -to je pa zelo zaskrbljujoče dejstvo. Koliko prepričevanj, usklajevanj, dogovarjanj, pregovarjanj, kompromisov, in ne vem še česa je potrebno, da se, vsaj enkrat, naredi nekaj oprijemljivo dobrega, kar preprost človek potem čuti »na svoji koži«« ... Zakon o kmetijskih zemljiščih ozi-
DRŽAVLJANSKA LISTA
Lokalno
Državljanska lista nadaljuje s sistemskim ustanavljanjem občinskih odborov. Kot smo vas seznanili že v prejšnji številki, je bil na območju občine Domžale ustanovljen Občinski odbor Državljanske liste (OO DL DOMŽALE), ki je že 20. občinski odbor DL po vrsti. Prav tako je predsednik stranke dr. Gregor Vi-rant odprl svojo poslansko pisarno, ki se nahaja v Domžalskem domu, na Ljubljanski cestia 58, kjer vas bo z veseljem sprejel vsak prvi ponedeljek v mesecu med 15. in 16. uro. OO DL Domžale se bo s svojim delovanjem zavzemal za razvoj občine in bil pobudnik in zagovornik dejavnosti, ki občankam in občanom prinašajo blaginjo ter skrbel za aktivno spremljanje politike v Občini Domžale. Da bi se OO lahko še učinkoviteje približal občankam in občanom, smo odprli tudi e-na-
slov, kamor nam lahko pišete, in sicer: dl.domzale@gmail.com. Prav tako vas vabimo, da obiščete spletno stran Državljanske liste na naslovu www.d-l.si, kjer lahko spremljate aktualno dogajanje o delu naših poslancev in ministrov ter razna druga obvestila.
V	Državljanski listi smo tako postavili temelje za možnosti učinkovitega sodelovanja z lokalno skupnostjo, z občankami in občani Občine Domžale, ki bodo tako s svojimi predlogi, vprašanji in idejami imeli priložnost soustvarjati boljše pogoje za prihodnost naše države in lokalne skupnosti, v kateri živijo. Najmlajša parlamentarna stranka, Državljanska lista, je s svojim delom začela uresničevati obljube, ki jih je dala pred volitvami svojim volivkam in volivcem — ustvariti boljše pogoje za vse, tako za danes kot za jutri.
V	prvi vrsti moramo omeniti sprejem Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki nam bo omogočil vzpostavitev stabilnih javnih financ, ki so temelj za gospodarsko rast. Zaradi
ukrepov, ki jih je prinesel, je veliko slabe volje, predvsem v javnem sektorju, vendar je bil nujno potreben rez pri sredstvih, ki predstavljajo velik delež državnega proračuna. Država pa ne bo varčevala le pri javnih uslužbencih, temveč tudi pri nadomestilih za poslance, zato je Državljanska lista sodelovala pri pripravi sprememb Zakona o poslancih, ki bi znižal nadomestila poslancem, ki jim preneha mandat. Nadomestilo bi se znižalo za 20 odstotkov, prav tako pa bi se doba upravičenosti prejemanja znižala iz enega leta na šest mesecev. Na takšen način bi država v enem mandatu privarčevala od 1,3 do 1,5 milijona evrov.
V duhu dobrega gospodarja bo Državljanska lista še naprej nadaljevala s svojimi iniciativami in predlogi za spremembo zakonodaje na različnih področjih.
DL
roma njegove predlagane spremembe (izboljšave!) so dokaj trd kamen delovnega procesa vseh, ki skušamo skozi verodstojnost potrebnih procesov pripeljati zadevo v »vode«« realnega in otipljivega.
Po zdaj veljavnem zakonu mora namreč vsak investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja plačati določen znesek/m2, katerega višina je odvisna od bonitete zemljišča. Zneski dosegajo tudi naravnost nesprejemljivo vrtoglave višave. Cilj veljavnega zakona naj bi bil zaščita najboljših kmetijskih zemljič?!? Pa se vprašam — kako? Praviloma so v občinskih prostorskih aktih že dokaj natančno opredeljena zazidljiva in nezazidljiva zemljišča. In vsak kasnejši vpliv na zaščito česarkoli je praktično nemogoč! Paradoks »par exellence«! V SDS smo vsekakor za trajno zaščito najboljših kmetijskih zemljišč, saj se dodobra zavedamo pomena le-teh. Zato tudi vestno in odgovorno, predvsem pa življensko in stvarno prito-pamo k izboljšavam zakona, ki naj bodo resnično »po meri ljudi««, ne pa same sebi namen.
Odškodnine naj bi popolnoma odpravili ali pa jih vsaj razumno znižali (odvisno spet od bonitete posameznega zemljišča); odškodnine oz. nadomestila naj bodo vezana le na tloris stavbe, ne pa na celotno parcelo — to sta le dva konkretna predloga izboljšav zakona.
Ker Slovenija izgublja nekoč že pridobljeno, dokaj visoko umestitev na najrazličnejših lestvicah konkurenč-
Obveščam vas, da imam odprto poslansko pisarno v Domžalah, kjer sem dosegljiv vsak prvi delovni ponedeljek v mesecu od 8. do 10. ure v Domžalskem domu, v pisarni SDS Domžale, Ljubljanska 58, pritličje levo. Prosim za predhodno najavo pri mojem asistentu, Janezu Stibriču, na GSM 031/612835 ali prek elektronske pošte: janez.stibric@siol.net
nosti, je ohranitev zdajšnjega zakonskega stanja prej hudo slaba, kot karkoli drugega (nikakor pa čisto nič dobrega!).
Naš cilj je jasen: doseči zadovoljujoče visoko stopnjo soglasja vseh, ki kakorkoli soodločajo o vsem, kar zadeva slovenska kmetijska zemljišča in njihovo zaščito na eni strani, na drugi strani pa vseh tistih potencialnih investitorjev, ki jih veljavna zakonodaja nekako odganja od misli o realizaciji katerekoli tovrstne investicije. Ta vozel birokratskega oviranja je nujno razvozlati in ustvariti pogoje za nov denarni tok, ki bo po eni strani kreiral novo dodano vrednost, po drugi strani pa bo vplival na stroko, da se bo dodobra soočila s problemom ohranitve najboljših slovenskih kmetijskih zemljišč. Delovati, zaščitno, je nujno veliko prej, ne pa takrat, ko so vsi prostorski akti (in v njih dokaj natančno opredeljne zazidljive ali nezazidljive parcele!) že sprejeti, potrjeni in vse ostalo. Takrat je, žal, prepozno (ob predpostavki, da se zakonodaja dosledno spoštuje!).
»Nobena župa se ne poje tako vroča, kot se skuha!«, nas uči ljudska modrost. Globoko sem prepričan, da bo sprejetje izboljšav obstoječega Zakona o kmetijskih zemljiščih rezultiralo v realnem zadovoljstvu ljudi, tistih ljudi, ki skupaj z nami (preko njih izvoljenimi!) skušamo soustvarjati pogoje za razcvet slovenske družbe na vseh poljih družbenega sistema. Le tako bomo lahko omenjeni družbeni sistem naredili bolj človeškega. In samo to šteje!
Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru RS
14
kultura
22. JUNIJ 2012
CENTER zA MLADE DOMŽALE
Vasja Doberlet: Od lepote do grožnje
Ljubezen kamnov, Bloški meandri, Polja, SOS za naš planet so naslovi štirih barvnih in črno-belih ciklov fotografij mojstra fotografije Vasje Dober-leta, ki smo si jih lahko v Centru za mlade Domžale ogledali od konca maja do srede junija 2012 ter ob tem večkrat pomislili tudi na besede, zapisane ob fotografijah zadnjega cikla: Če vtakneš glavo v pesek, ne veš, kaj se ti bo zgodilo. Vasja Doberlet, rojen leta 1946 v Ljubljani, je upokojeni inženir elektrotehnike. S fotografijo se je prvič srečal pri 17 letih. Resneje se z njo ukvarja od leta 1968, ko se je udeležil fotografskega tečaja
Vlastje Simončiča, HonEFIAP. Prav Vlastja ga je navdušil za fotografijo, ki jo je tedaj prvič razstavljal v Zagrebu.
V več kot 40 letih fotografskega udejstvovanja je sodeloval na skoraj 170 slovenskih razstavah in na 240 mednarodnih razstavah v 40 državah sveta — z več kot 1500 fotografij. Za svoja dela je dobil številne nagrade in pohvale ter naslove. Mojster fotografije pri Fotografski zvezi Slovenije pa je tudi odličen organizator na mednarodnem področju, za kar je dobil častni naslov ESFIAP.
Vera
LIKOVNO DRUŠTVO SENOŽETI, RADOMLJE
Likovne kolonije kot slikarsko-kulinarična izkušnja
V društvu smo ob letošnjem koncu šolskega leta predstavili poleg likovnega pregleda našega ustvarjanja tudi novo knjigo z naslovom BARVE OKUSOV. V lanskem letu smo praznovali desetletnico društva in ob tej priliki izdali zbornik o našem delu. Ko pa smo še enkrat natančneje pregledali, kaj vse smo doživeli v tem času, je nekaj manjkalo; nekakšna začimba, nekaj, kar je dajalo okus in vonj tem nepozabnim druženjem. Tako je dozorela ideja, da bi v posebni knjižici spregovorili o vzporednih doživetjih, ki so spremljala ta likovna potepanja po različnih delih Slovenije, Italije in Francije. Pred dnevi je tako ugledala luč sveta zanimiva knjiga BARVE OKUSOV, bogato opremljena s fotografijami in našimi likovnimi deli, ki so jih prispevalil mnogi člani društva. Naše likovne kolonije so tako postale prostor, ne samo za slikarsko, ampak tudi kulinarično razi-
Knjigo po ceni 10 € lahko naročite preko naše internetne strani www.senozeti.si.
skovanje in ustvarjanje. Toskana, Ligurija in Pro-vansa so nam ponudile nepozabno paleto lepot in kulturnih užitkov, obenem pa toliko posebnih okusov, vonjev in barv, da jih je težko opisati. V BARVAH OKUSOV smo predstavili tudi tista slovenska gostišča, ki so nam nudila gostoljubje na likovnih kolonijah v Sloveniji. Teh nismo izbirali na osnovi zvenečih reklam, ampak smo tam, kjer je krajina ustrezala našim iskanjem, vedno našli prijazno, največkrat ne preveč poznano gostišče in vedno smo dobro izbrali. Vse to in še več, od opisov pokrajin do kulinaričnih posebnosti pa vse do odličnih receptov za pripravo jedi, ki so jih naši kuharski umetniki ustvarjali in preizkušali, bodo bralci našli v BARVAH OKUSOV. Zamisel, da bi likovna druženja postala neke vrste celostna umetnina, se je tako približala uresničitvi in v društvu smo tega zelo veseli.
Danica Šrajj
POGOVOR CVETE ZALOKAR ORAŽEM Z METKO ZUPANEK O NJENI KNJIGI
Rada hodim po poti cvetoče in brsteče lipe
Ko pomlad cvetoča pride in odpre temna vrata, ljubi maj, krasni maj, konec zime je tedaj, so zapela dekleta Pevskega zbora Lipa pod vodstvom Marine Aparnik in tudi s pesmijo naznanila začetek ustvarjalnega dogodka, pravcatega praznika, novega rojstva. Tako je izid knjige Metke Zupanek Cvetje pomladi imenovala Cveta Zalokar Oražem in pot do Metkinega prvenca imenovala tudi rojstvo poguma, iskanje spominov z življenjske poti ...
V Knjižnici Domžale smo se poleg Metkinih najbližjih zbrali prijatelji, sodelavci in znanci ter prisluhnili pogovoru Cvete Zalokar Oražem z Metko Zupanek, ki jo vsi poznamo in vemo, da zanjo še kako velja prirejen
pregovor: kdor se je v življenju zapisal delu, tudi v zrelem obdobju ne more brez dela. In veliko delo je bilo opravljeno ob izdaji Metkine knjige. Metka je doslej pomagala pri izidu vrste knjig, med njimi je bilo največ zbornikov domžalske Lipe, nekaj tudi zbornikov slovenskih Lip. Kako do odločitve o izdaji knjige, je vprašala Cveta, in dobila Metkin odgovor: Vse življenje se v človeku nekaj zbira, se nizajo dogodki, spomini, veseli in manj veseli trenutki, ko pa ima človek sive lase in v mislih rad poroma v otroštvo, v mladost, te kar prime, da bi te spomine razdal prijateljem, da bi jih ohranil, saj so sicer kot lastovke, ki pridejo in odidejo. Metka je tokrat delila spomine tudi s prijatelji iz mladosti z Dobrave
in poudarila, da rada deli predvsem lepe spomine, medtem ko slabe skuša pozabiti. Med branjem zgodb iz knjige, s katerim so nam Janka, dve Ivi in Zlatka, ki se je bolj posvetila Metkinim pesmim, vse iz Literarnega krožka Lipe, pričarale nasmehe na lice, je posebej žarel Metkin obraz, saj smo iz prispevkov našli njene zanimiva in težka doživetja, tudi pomemben del zgodovine občine, internat, v katerem so bili vsi kot ena velika družina — lepi časi, polni prijateljstva, ki ga Metka ohranja še danes, tudi z Danico Buti-nar, ki je večer polepšala z melodijami s citer. Ste vedeli, da so bili Domžal-čani v času Metkine mladosti grozni, neresni . vse dokler jih bolje ne spoznaš, sta se v pogovoru smejali Cveta
in Metka ter skupaj, glede na Metkin skoraj 50-letni zakon z Domžalča-nom Adijem, ugotovili, da niti z njimi niti z ostalimi Domžalčani ni bilo in ni prav nič narobe.
V pogovoru se je pred nami odvilo Metkino ustvarjalno življenje, katerega pomemben del je sprva namenila usnjarstvu, se naučila reda in odgovornosti ter spoštovanja in veselja v odnosih z ljudmi, ki so bili pri njej vedno na prvem mestu, pa naj je šlo za opravljanje dolžnosti direktorice Delavske univerze, inštruktorice za vožnjo, kjer so kljub njeni doslednosti kandidati radi vozili pri njej, ali pa delo v Univerzi za tretje življenjsko obdobje, ki je tesno povezana prav z njo — od uspešnega začetka, še uspešnejšega nadaljevanja do . jutri in pojutrišnjem, če bo le bolezen, še nekaj let počivala. Vsi upamo, da se bo Metkina želja, da bi po poti brsteče in cvetoče lipe šlo še veliko ljudi, še dolgo časa tudi Metka sama, uresničila. Zato srečno, Metka!
Vera Vojska
Naj ne mine dan brez knjige
Tokrat bomo skupaj odpirali strani knjig založbe ZRC in se seznanili s podatki, ki so dostopni na njihovih internetnih straneh. Janez Dular in Marjana To-manič Jevremov: Ormož. Utrjeno naselje iz pozne bronaste in starejše železne dobe Ormož sodi med najpomembnejša arheološka najdišča v Sloveniji. Utrjeno naselje iz pozne bronaste in starejše železne dobe se je raztezalo na območju, kjer stoji danes mesto. Prostor je bil premišljeno izbran, saj ga je proti reki varovala strma ježa, na vzhodu in zahodu pa razmeroma globoka naravna jarka.
V	pričujoči monografiji so predstavljeni rezultati izkopavanj, ki so v Ormožu potekala med letoma 1974 in 1981: predvsem mogočen okop, ki je na severni strani varoval naselje ter objekti v notranjosti (ognjišča, kurišča, vodnjake in shrambne jame, okoli katerih se je v prazgodovini odvijalo življenje).V posebnem poglavju je obdelano živalsko kostno gradivo, ki omogoča vpogled v prehrambene navade takratnih ljudi. Zelo pomembna je tudi rekonstrukcija stavb ter rastra naselja.
Zvezdana Modrijan, Tina Milavec in Slavko Ciglenečki: Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu.
V	knjigi so predstavljeni rezultati terenskih raziskav poznoantične naselbine Tonovcov grad pri Kobari-
du, ki spada med najbolje ohranjene poznoantične naselbine v Sloveniji in na širšem območju vzhodnih Alp. Najprej je predstavljena lega same naselbine in njen današnji izgled, nato pa arheološka podoba Posočja v pozni antiki in mreža poti v tem obdobju. Terenske raziskave so odkrile ostanke treh poznoantičnih cerkva, več bivalnih zgradb in cisterne za vodo. Prvi razcvet pozno-antične naselbine se je začel sredi 4. stoletja in trajal do prvih desetletij 5. stoletja. Objekti iz tega časa so bili sicer slabo ohranjeni zaradi močne gradbene dejavnosti v začetku 6. stoletja, najdeno pa je bilo bogato drobno gradivo. Življenje na naselbini je svoj vrh doseglo v začetku 6. stoletja. V tem času so bile na novo
ljene bivalne zgradbe boj
zgodnjekrščanskih cerkva.
ter
ompleks treh, med seboj povezanih dnje.........
Zvezdana Modrijan, Tina Milavec: Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu.
V drugi knjigi o Tonovcovem gradu so seznami in študije vsega najdenega gradiva, to je drobnih predmetov vsakdanje rabe, keramičnih in steklenih posod, novcev ter človeških in živalskih kostnih ostankov. Izjemno število najdb nam pa govori o življenju romanskega ter tudi germanskega prebivalstva prostora jugovzhodnih Alp v času tik pred prihodom Slovanov.
Uredil: Borut Toškan: Drobci ledenodobnega okolja. Zbornik ob življenjskem jubileju Ivana Turka
V	monografiji je zbranih 17 samostojnih člankov, ki jih je prispevalo 23 domačih in tujih avtorjev, v počastitev jubileja eminentnega raziskovalca slovenskega paleolitika — Ivana Turka. Nabor člankov v monografiji sega v zelo različna znanstvena področja, njihovo skupno težišče pa so nova spoznanja o ledeni dobi na evropskih tleh. Deset od skupno sedemnajstih poglavij obdela ostanke sedmih vrst velikih sesalcev: jamskega medveda, mastodonta, mamuta, jamske hijene in leva, kozoroga ter rjavega medveda. Poseben članek je namenjen pregledu dosedanjih analiz piščali iz Divjih bab I, kateremu pa so dodani tudi novi izsledki muzikoloških raziskav o izrednih tehničnih zmogljivostih tega najstarejšega glasbila, ki kažejo na visoke kognitivne sposobnosti neandertalcev. Monografijo zaključuje predstavitev raziskave starih rokopisnih in tiskanih virov, ki ponuja nekaj zanimivih dejstev v zvezi z odkrivanjem enega pomembnejših paleonotoloških najdišč na Slovenskem — Mokriške jame.
Uredil: Anton Velušček: Spaha
V	znanstveni monografiji so predstavljeni rezultati arheoloških raziskav na višinskem naselju Spaha nad Brezovico pri Predgradu, ki jih je med letoma 1979 in 1984 vodila Greta
bovali sočasne poljedelske skupnosti ajini. Zanimiv
e pol
zahodnem in osrednjem Balkanu
v Beli kraj
belega kam
opita. Z najd prve polovice 5. tisočletja pr. Kr.
jdiš
ji pripisujejo bakreno orodje
(IZ)BR@NO v Knjižnici Domžale
KNJIGE ZA ODRASLE:
T. Colin Campbell in Thomas M. Campbell: KITAJSKA ŠTUDIJA, SITIS MARIBOR, 2011
Kitajska študija je knjiga, ki pretrese do dna, saj je revolucionarna v pravem smislu besede. Avtor v njej pojasnjuje mehanizme delovanja človeka, vpliv prehranjevanja na zdravje oz. bolezen. S tem papostavi pod drobnogled prehranske, kmetijske, medicinske in farmacevtske lobije v povezavah z industrijo, politiko, šolstvom in še kako z znanostjo. Bistvo je preprosta resnica, ki ji dr. Campbell zvesto sledi navkljub vsem zunanjim pritiskom. Sam
izid te študije šteje kot naj in zdravju posameznika. V ubijali, da resnica ne bi prišla med ljudi
(zgodovinski) prispevek k javnemu zdravju o več nas je, ki mu ploskamo! Nekateri pa bi 'i, da bi ostali nevedni, odvisni, bolni.
Daniel Blythe: REZERVIRANO ZA OČKE: alternativni priročnik za nove očke, Obzorja, 2008
V sodobnih časih, ko se vlogi matere in očeta v družini ne razlikujeta več tako zelo in se predvsem dopolnjujeta, vseeno ostaja med spoloma velika razlika tako v dojemanju sveta kot v karakternih značilnostih. Prav zato je knjiga Rezervirano za očke za bodoče očete tako dragocena, saj jo je izhajajoč iz lastne izkušnje napisal očka, moški. Vendar kljub temu ni namenjena samo očetom, dragocena je tudi mamam, saj bodo tako lažje razumele, kaj se dogaja v partnerjevi glavi. Avtor se na humoren način loteva skorajda vseh področij, ki se moškega tičejo, ko prvič vstopa v novo vlogo očeta in partnerja otrokovi materi. Za začetek pripravi kviz, s katerim moški preveri svojo čustveno dozorelost za otroka ter postreže s posebnim predporodnim tečajem samo za očete, s katerim jih poskuša že vnaprej soočiti s situacijami, v katerih se kot očetje
ti do
nedvomno bodo znašli prej ali slej. Loteva se mnogih tem, od nosečnosti do prisotnosti pri porodu, izbire imena, previjanja, otroške opreme, oblačil, potovanj, otroškega joka, hranjenja, prvih korakov, igre in igrač, denarja, zdravja in bolezni, varstva, trme, razmetanega stanovanja, zabav za rojstne dneve,
šole in izobraževanja, televizije, risank in računalniških igric, Božičkov in Zobnih mišk, uspeha in neuspeha, odlik dobrega starša; ter vseskozi poudarja, da se podobne stvari dogajajo vsem in da naj očki v svoji vlogi predvsem uživajo, ker je vredno vsakega trenutka. Čisto zares.
Stanka Hrastelj: IGRANJE, Mladinska knjiga, 2012
Romaneskni prvenec Stanke Hrastelj je letos zmagal na natečaju Modra ptica, ki ga je založba Mladinska knjiga razpisala za še neobjavljen roman. V svojem delu pisateljica opiše prvoosebno izpoved zobotehnične delavke Marinke, ki mora zaradi alergije na akrilat prenehati s svojim delom, v katerem je sicer uživala. Nato v osami doma tuhta, premišljuje in tone v depresijo ter doživlja razne blodnje, prisluhe in privide, kar jo pripelje v psihiatrično bolnišnico. Diagnoza: shizofrenija. To k avtorica dobro pozna, kajti za shizofrenijo je zbolel njen oče, pa najbrž tudi stric, ki je naredil samomor. V romanu za žensko stoji ljubeč moški. Marinkin mož Erik. Sicer se ne pojavlja veliko, toda vedno se pojavi kot podpornik, kot človek, ki jo spodbuja, jo ima rad in mu je res mar zanjo. Prozni prvenec Stanke Hrastelj je vreden ranja. Ker ne obračunava le s površnostjo tega časa, ampak tudi z našo. Z branjem bomo šli tja, od koder nas preganja površni čas, vase. Navdušuje tudi poetičen jezik.
jo b
Hirschbäck-Merhar iz Pokrajinskega muzeja Kočevje. Pri pripravi monografije je sodelovalo 11 avtorjev iz Slovenije in Italije. Analiza keramičnega gradiva je pokazala, da je bilo najdišče poseljeno v obdobjih savske skupine, lasirjske kulture, horizonta keramike z brazdastim vrezom in KŽG. V 16. stoletju po Kr. je bilo na vrhu Spahe kresišče. Podana je tudi absolutna kronologija za neolitsko in zgodnejše eneolitsko obdobje celinske Slovenije. Analiza številnih odlomkov žrmelj je pokazala, da izvirajo iz kamnine, ki leži manj kot 2 km proč od Spahe pri Knežji Lipi. Zato je bila postavljena je teza, da so na Spahi, 826 m n. m., živeli ljudje, ki so iskali tovrstno surovino in z njo oskr-pn
krajini. Zanimiva je predvsem sekira iz »belega kamna«, ki posnema obliko čevljarskega kopita. Z
Colette Baron - Reid: ZEMLJEVID: odkrijte čarobnost in pomen svojega življenja, Primus, 2012
Vsakdo bi kdaj v življenju potreboval zemljevid, s pomočjo katerega bi lahko prav vsak odkril nove in vznemirljive poti naprej. Avtorica želi s pomočjo svoje jasnovidnosti ljudem pokazati nevidno vez usode med navidezno nepovezanimi dogodki v njihovih življenjih in jih opogumiti za sprejemanje boljših odločitev. Zemljevid je metafora za naša življenja in vsi zavezniki, vsa področja in vsi nasprotniki, ki jih srečamo na svoji poti, so simboli, ki predstavljajo naša najgloblja doživljanja. Narišite si zemljevid svoje usode. Mogoče pa uspe!
Čingiz Ajtmatov: DAN, DALJŠI OD ŽIVLJENJA, Pomurska založba, 1982
Cingiz Ajtmatov je bil po rodu Kirgiz. Roman je izšel leta 1980 in čez noč postal velika uspešnica. Takoj po izidu so ga začeli prevajati v številne tuje jezike. Roman ne preseneča samo z veliko umetniško močjo, ampak tudi s tem, da odpira celo vrsto ostrih tem, ki so v sovjetski družbi sicer nenehno prisotne, ki pa se jim tako politika kot literatura izogibata. Ajtmatov je po skoraj dvajsetih letih molka v sovjetsko literaturo znova vpeljal temo stalinizma, in to na način, ki
___brezkompromisno terja moralni obračun z njim in zavrača
tezo, da je to stvar preteklosti, ki je presežena, pozabljena, po kateri ne kaže več brskati. Vendar stalinizem še zdaleč ni edina »vroča« tema, ki jo načenja roman. Njegova drznost in izziv sta morda še večja, ko se loteva odnosa do svojega naroda in nacionalne dediščine neruskih narodov, odnosa do človeka in njegove osebne svobode (legenda o mankurtu), religije (glavni junak Jedigej je veren musliman). To je roman, ki vznemirja, sili k razmišljanju, obenem pa navdušuje s svojim literarnim mojstrstvom, globino misli in sporočila ter nenavadno izpovedno močjo.
KNJIGE ZA OTROKE IN MLADINO:
Katja Reider: SE LAHKO IGRAM S TABO: ZAKAJ JE PRIJATELJSTVO TAKO LEPO DELITI, Morfem, 2011
F	Tudi v tej pravljici pisateljica otrokom spregovori o prijai
j.'— stvu. Sredi gozda s
jftl
1
a/J
u
stvu. Sredi gozda so v mali hišici živeli trije prašički — Maks, Luka in Rožica. Bili so nerazdružljivi. Njihov moto je bil: Vsi za enega — eden za vse. Prijateljstvo v troje najlepšeje! Nekega dne, pa se je njihovo življenje začelo spreminjati. Maks je med tekanjem po gozdu spoznal jazbeca in mu pomagal narediti hišico na drevesu. Ko je Luka nabiral gobe mu je družbo delal jež. Tudi Rožica je v gozdu našla novega prijatelja zajca, ki jo je
varno pripeljal do doma. Medtem "ko je nabirala divje vrtnice se je stemnilo in ni našla več poti. Pujskom se je zduženje z drugimi živalmi zdelo prijetno, toda svojo skrivnost so obdržali zase, saj so drug drugemu obljubili večno prijateljstvo, ki je samo v troje najlepše. Na veliki sobotni zabavi pa spoznajo, da je prijateljstvo lepo deliti tudi z drugimi.
vlogo nadomestka za reno orodje. Kot kaže keramika, naj bi tudi prvi naseljenci na Spaho prišli z vzhoda oz. jugovzhoda najverjetneje nekje z južnopanonskih ravnic. Postavljena je teza, da so bili najzgodnejši, a tudi kasnejši naseljenci na Spahi, kot tudi v osrednji in južni Sloveniji pravzaprav iskalci bakra. Prvi v tem delu Evrope. V monografiji dobimo podatke tudi o nedavno odkritih jamskih najdiščih v južni Sloveniji.
Tatjana Kokalj
Marianne Valentine: MAMA, KDO SEM JAZ?, CFA, 2011
Mala Emilija si pri zajtrku začne zastavljat temeljno človeško vprašanje: kdo sem jaz? In to neodgovoijeno vprašanje se ji nato pojavlja skozi ves dan. Na videz nedolžna otroška zgodbica s čudovitimi ilustracijami skriva v sebi globlji pomen in nas opominja, kako kmalu se v nas prebudi nemirni duh odkrivanja samega sebe.
Barbara Van Rheenen: KITI, Pomurska založba, 2012
V tej knjižici lahko preberete vse o različnih vrstah kitov, kje živijo in kakšni so. Izvedeli boste tudi kaj kiti jedo, kdo so njihovi sovražniki in kdo prijatelji. Ob koncu pa boste našli še
navodila, kako zgibati kita iz papirja. Kiti je ena izmed poučnih cnjig iz zbirke Zvedavček, ki je zbirka informativnih knjižic, ki odgovarja na enostaven in slikoven način na zvedava vprašanja
otrok. Zbirka knjig govori o znanih in manj znanih stvareh, o svetu, ki nas obdaja, o življenju v preteklosti in sedaj...
Uredil in izbral Janez Dolinšek
22. JUNIJ 2012
kultura
15
JOŽE TONIG
Globoka potreba po izražanju jp^
Dogovoriva se pri njem doma, v Stobu, kjer živi z družino, na katero je zelo ponosen. Vse okoli naju je prežeto z njegovim delom. Po vrtu polno skulptur, za lopo njegov poletni atelje, kjer ustvarja. Za hišo velik vrt in dva kompostnika. Pove, da skupaj z vrtnimi pomočniki pridno dela kvaliteten kompost. Tudi sicer ima rad naravo, vsako jutro teka po svoji trim stezi na vrtu. Tako je v zadnjih mesecih izgubil več deset kilogramov. Na vrtu ribnik, bazenčki za ptice. Človek, ki ga imajo ptice tako rade, da mu jejo oreške kar z roke. Umetnik od rojstva, ustvarjalec, ki stalno raziskuje in išče novo. Kdaj si v sebi začutil željo in poslanstvo biti umetnik, od kje veselje do likovnega ustvarjanja? Ze v osnovni šoli sta mi bila najljubša predmeta likovni in tehnični pouk. V tistem času sem se učil risanja tudi od strica Andreja, ki je slikal z oljnimi barvami. Spomnim se, kako sva skupaj risala po zasopljenih oknih smešne obraze; eni so bili žalostni, drugi veseli, z dolgimi nosovi in hecnimi frizurami. Na šoli za oblikovanje nas je učil risanja Tone Žnidaršič iz Kamnika. Tam sem se seznanil tudi s fotografijo, grafičnimi tehnikami in zgodovino umetnosti. Vendar pot do srednje oblikovne šole ni bila tako enostavna. Po osnovni šoli sem se na očetovo željo vpisal na bežigrajsko gimnazijo. Vendar mi tam seveda ni šlo, saj je bilo preveč poudarka na matematiki. Ker sem imel slab uspeh in sem ljubil barve, sem se začel učiti za avtoličarja. Vzporedno pa sem začel delati sprejemne izpite za srednjo šolo za oblikovanje.
Z oljnimi barvami na večje formate sem začel slikati leta 1969; to so bile kopije starejših mojstrov. Včlanil sem se v Društvo likovnih samora-stnikov, ki ga je vodil Milan Merhar. S kiparstvom pa sem se prvič srečal, ko sem delal sprejemni izpit na Likovni akademiji. Nekaj nasvetov sem dobil od bližnje sosede, akademske kiparke Štefke Petrič. Imaš kakšne zanimive spomine na čas študija na Likovni akademiji? Na Likovni akademiji smo si morali modele za poziranje iskati sami. Na kiparskem oddelku nas je bilo šest in vsakič je bil na vrsti drug, da priskrbi model. Iskali smo jih po ulici in po lokalih, a malokdo je bil pripravljen priti pozirati, ko je šlo za golo figuro. Za portrete v prvem letniku ni bilo problemov. Če nismo nič dobili, smo morali modelirati po mavčnem odlitku klasičnih mojstrov. To je bil tudi eden od razlogov, da sem v tretjem letniku presedlal na oddelek grafike, kjer smo ustvarjali svobodne kompozicije brez modelov. V spominu so mi ostale tudi številne strokovne ekskurzije v tuje države, od Italije, Španije, Nemčije, Francije, Rusije do Finske. Kje vse si razstavljal in katero delo ali opus ti največ pomeni? Razstavljal sem predvsem v Sloveniji in tudi na Hrvaškem. Največ mi pomeni opus Vrtnih skulptur, kjer sem se poslužil nove tehnike — sestavljanja plastenk, armiranih s poliestrom in prebarvanih v kričeče barve.
Jože, v trzinskem Centru Ivana Hribarja je v teh dneh na ogled tvoja pregledna razstava. Prostor ti je dal možnost, da si pokazal številne in različne likovne izdelke
Razstava kipov in slik
Domžalčan Jože Tönig tokrat svoje delo retrospektivno — kolikor mu dopušča razstavni prostor — predstavlja v trzinskem Centru Ivana Hribarja. Na odprtju razstave v organizaciji TD Kanja Trzin, ki je bila 29. maja 2012, smo se spet spoznali z vsestranskostjo umetniškega delovanja avtorja, ki mojstrsko prehaja iz enega likovnega medija v drugega. Privlači ga svet preoblikovanja in eksperimentiranja na različnih področjih ustvarjanja in tehnik. Kot nemirni duh se loteva ploskovitih in nasprotno polnoplastičnih oblik; njegovi koraki ustvarjalnega procesa se gibljejo od klasičnega slikanja do strojnega šivanja, hkrati pa iz enega likovnega nosilca na drugega premišljeno prenaša tudi motive. Morda se še spomnite njegovih fantazijskih kipov večjih dimenzij iz recikliranih materialov in abstraktnih slik iz termično obdelanega itisona, ki jih je pred leti razstavljal v Galeriji Domžale. In še mnogo drugih ustvarjenih del, v katerih izstopa njegov odnos do materialov, ki je izredno eksperimentalen, v nenehnem raziskovanju kiparskih materialov in načinov oblikovanja ter v značilnem poseganju v prostor. Tudi v slikanju krajin rad oblikovno potuje od realizma vse do abstrakcije.
Marsikdo ne ve, da Jožeta Töniga veliko povezuje s Trzinom. Ne samo, da se je tu rodil; kot je povedal v najinem pogovoru pred leti, je njegov stric iz Trzina močno vplival na njegovo prvo ustvarjanje. Ko je še hodil v osnovno šolo, je stric slikal oljne slike in tudi sam se je začel ukvarjati s tem. Tako se je enkrat zgodilo, da je stric pustil pri njih grundirano platno, pa ga ni nikoli dokončal, zato je sam leta 1969 naredil svojo prvo sliko, kjer je kopiral srednjeveško mesto s srednjeveško nošo. Kasneje je kopiral tudi Rubensa in druge baročne umetnike. Ker je užival v risanju, se je vpisal na Šolo za oblikovanje, kjer se je spoznal tudi z grafičnimi tehnikami in glino. Začelo ga je zanimati kiparstvo, ki mi je bilo všeč zaradi treh dimenzij in se je zato vpisal na kiparsko smer na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Po diplomi se je odločil za podiplomski študij restavratorstva, ker ga je mnogo ljudi prosilo za popravilo različnih umetnin in je želel na tem področju dobiti čim več znanja. Do danes je obnovil kar nekaj vaških kapelic, slik in kipov. Ukvarja se z ilustracijami, risanjem karikatur, stenskimi poslikavami in izdelavo pustnih mask, ki prikazujejo znane osebnosti iz naše politike. Ze nekaj let sodeluje na Vodnih igrah v Ljubljani, kjer z drugimi umetniki ustvarja skulpture iz predmetov, ki jih potapljači potegnejo iz Ljubljanice. Sodeluje na številnih skupinskih razstavah ter je pripravil več slikarskih, kiparskih in kombiniranih samostojnih razstav. Med slednje se sedaj zapisuje tudi njegova zadnja v Trzinu, ki si jo lahko ogledate do 26. junija, PON - SRE - ČET od 8.00 do 19.00 in TOR - PET od 8.00 do 13.00.
Katarina Rus Krušelj
Jože Tönig v pogovoru z domžalsko kiparko Štefko Petrič
iz svojega bogatega opusa. Slike v različnih tehnikah, prehodi v kiparstvo ... Od kje in zakaj toliko različnosti?
Dolgočasno se mi zdi ustvarjati samo v eni tehniki, ker vsaka pokaže isto stvar v drugi obliki. Nastane nek cikel, ko iz domišljije nastane skica na papirju, nato po skicah nastanejo male skulpturice, ki so lahko še vedno skice ali predloge za večje kipe. Nato pa sam izbor materiala izda svoje značilnosti.
Po teh skulpturah lahko preideš na slikanje in spet lahko uporabiš različne slikarske tehnike in tu se cikel zaključi oziroma na novo začne. Vedno povezujem slikarstvo in kiparstvo. Rad eksperimentiram z različnimi materiali in odkrivam nove tehnike. Če nimaš ne kiparskega ne slikarskega orodja, se lepa slika lahko naredi tudi samo z zobotrebcem in rdečim vinom.
Ohranjaš tudi spoštljiv odnos do klasičnih likovnih tehnik, predvsem v akvarelih in portretni plastiki znanih zgodovinskih osebnosti. Kdaj se odločiš za takšna dela?
Za klasično tehniko se odločim, ko začutim, da je potrebno kakšen motiv realistično dokumentirati. Ker je tudi zame izziv, koliko se lahko približam realizmu in ker mi je akvarelna tehnika zelo ljuba. Pa tudi zato, ker sem sam rad v naravi, jo občudujem in jo zato tudi rad slikam.
Portreta sta nastala ob natečaju za spomenik Ivana Cankarja in ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja, kjer smo sodelovali številni slovenski likovni umetniki.
Pri svojem delu tudi veliko eksperimentiraš z različnimi materiali, uporabil si itisone in jih termično obdelal, lotil si se šivanja akvarelov, znaš variti, obdelovati les .
Kakšen izziv predstavljajo takšni netipični materiali?
To so materiali, ki jih včasih ni bilo in nimajo tradicije v umetnosti. Ravno zato pa predstavljajo izziv. Veliko takih materialov pristane v smeteh kot odpadek. Klasični materiali, kot so les, kamen in bron, imajo pač svojo ceno. Ti »odpadki« pa so zastonj. Vrednost dobijo šele z obdelavo in dodajanjem barve in veziv, ko se spremenijo v umetniški izdelek. Ustvarjajo nove efekte zaradi same zgradbe materiala in postopka obdelave. Obdelave se lotim včasih s šivanjem, včasih z ognjem in spajanjem na različne načine. Tudi neuporabni predmeti ti lahko predstavljajo izziv. Začelo se je pred leti, ko si sodeloval v okviru Vodnih iger v Ljubljani in našel »navdih« v predmetih, ki so jih potapljači izvlekli iz Ljubljanice. Kaj sporočaš s temi kreacijami? Sporočam, da je treba naravo ohranjati čisto in da se ne meče neuporabnih stvari tja, kamor ne sodijo. Sodelujem tudi v programu Ekošol, kjer tudi otroci izdelujejo likovna dela iz odpadnih materialov in se učijo ločevanja odpadkov. Magistriral si s področja restavratorstva, obnovil si nekatere kapelice, se lotil konzerviranja slik in
kipov.Kaj vse obujaš v novo življenje?
Vsak ima kaj drugega. Restavriral sem različne predmete za Mena-čenkovo domačijo (okvirje, nabožne kipce). Največkrat gre za stare slike, ki jih je treba očistiti, kaj popraviti ali restavrirati ter popraviti okvir. Poznamo te tudi kot duhovitega karikaturista. Prav iz tega je prišlo tudi do ideje o izdelovanju mask, s katerimi si letos popestril pustne maske sekcije Striček. Zakaj si se lotil prav politikov?
Karikature sem začel delati pred osamosvojitvijo, v sodelovanju z Matjažem Brojanom v občinskem gasilu. Sedaj pa so objavljene v Domžalsko Kamniških novicah. Politikov sem se lotil, ker jih vsi poznamo — prek medijev. In ker sem hotel prenesti karikaturo v tretjo dimenzijo. Naš trg je v pustnem času preplavljen s plastičnimi maskami ameriških filmskih junakov, jaz pa sem s starim načinom kaširanja časopisnega papirja pokazal, da lahko s svojim znanjem popestrim pustno veselje.
Časi umetnikom niso naklonjeni. Vse večkrat vas omalovažujejo kot nepotrebne sanjače in brezkori-stne člane družbe. Kje sam vidiš smisel umetniškega ustvarjanja?
Res, časi niso danes nikomur naklonjeni, morda redkim izbrancem. Prav tako je to tudi med umetniki, ki se v času krize še težje prebijamo. A ko ustvarjaš, na to ne misliš. Smisel umetniškega ustvarjanja je globoka potreba po izražanju tega, kar ti je dano od rojstva oziroma talenta. Smisel je tudi v tem, da umetniško delo ostane, tako nekaj ostane za tabo. A treba je preživeti. Kako je to mogoče in kako ob tem ohraniti avtonomijo in pokončnost? Nekega recepta ni. Treba se je spopasti z vsemi težavami, ki pridejo in postavljati nove cilje. Zadovoljstvo najdem v ustvarjanju, čeravno to ni vedno materialno ovrednoteno. Preveč se govori, kako je slabo, ker povzroča negativno razpoloženje. To ni dobro. Misliti je treba pozitivno in uspehi bodo zagotovo prišli. Trg je zasičen z dekorativnimi predmeti masovne proizvodnje, ki so cenovno bolj dostopni, zato ni povpraševanja po unikatnih izdelkih.
Pogovor pripravila Cveta Zalokar - Oražem
DVOJNA RAZSTAVA V KNJIŽNICI DOMŽALE
Nuša Lojen in Meta Ogrinc
V Knjižnici Domžale sta od 28. maja do 16. junija 2012 razstavljali slikarki, ljubiteljici umetnosti in prijateljici Nuša Lojen in Meta Ogrinc. Obe prihajata iz Domžal in se z ljubiteljskim slikarstvom ukvarjata že vrsto let. Nuša Lojen se od upokojitve dalje slikarsko izpopolnjuje pod mentorstvom slikarke Marije Mojce Vilar v likovnem krožku Lipa Domžale ter v okviru njega razstavlja na različnih društvenih razstavah v Domžalah
in okolici. Meta Ogrinc je ljubiteljska slikarka samoukinja, ki največkrat samostojno razstavlja v Domžalah in med drugim tudi v Avstriji (Kuffstein). Domžalskemu občinstvu sta v tandemu pripravili pregledno razstavo svojih zadnjih ustvarjenih slik, ki sta jim pridali tudi nekaj poslikanih predmetov. Nuša Lojen je razstavila krajinske akvarele in laviranke, ki ji nudijo veliko ustvarjalnosti, vsaj sama pravi, da ji
ta tehnika najljubša zaradi prelivanja barv in videza nenavadnosti. Hkrati ji omogoča slikanje realističnih motivov narave v različnih letnih časih, ki jih značajsko barvno usklajuje ter občasno tudi abstrahira. Meta Ogrinc se nasprotno posveča predvsem figuri in cvetličnim tihožitjem, ki ju posrečeno tudi združuje. Njena glavna likovna spremljevalka je fantazijska risba, s katero v detajlih obvladuje celotno likovno površino, bodisi platno večjih in manjših dimenzij bodisi svila, steklo ali pirhi ter tudi poslikana nojeva jajca, za katere se je specializirala v zadnjih letih. Slika v mešani tehniki z akrilom, tušem
Nagrajenci likovnega natečaja
MENACENKOVA DOMAČIJA V DOMŽALAH
»Zeleno, ki te ljubim zeleno«
je priljubljeni verz pesmi španskega pesnika Garcie Lorce, ki smo si ga izposodili za tematiko zaključnega junijskega programa sezone 2011/12 v Menačenkovi domačiji. V torek zvečer, 5. junija 2012, smo priredili odprtje razstave likovnega natečaja, ki so jo v kulturnem programu s pomladno pesmijo popestrile pevke iz Zenskega noneta Vigred iz Mengša. Z drugim likovnim natečajem v Menačenkovi domačiji, h kateremu smo povabili ljubiteljske slikarje iz Domžal in okolice, smo želeli poudariti naravno lepoto domačega kraja in osveščati pred onesnaževanjem in nepotrebnimi človeškimi poseganji v okolje. V razpisu smo ustvarjalce pozvali, da v izbrani slikarski tehniki (akril, akvarel, olje, kolaž itd.) upodobijo domači kraj, njegovo naravo, se ukvarjajo s simboliko zelene barve ter z naravnim procesom rasti oziroma odmiranja ali pa se posvetijo ekološkim vrednotam človeka in njegovemu poseganju v naravo. Našemu ustvarjalnemu pozivu so se s skoraj štiridesetimi slikami odzvali člani KUD Fran Maselj Podlim-barski Krašnja, LD Petra Lobode Domžale, LD Senožeti Radomlje, LIPA Domžale in posamezniki. Prispela dela ustvarjalcev se več ali manj motivno dotikajo domžalske in okoliške pokrajine, med njimi najdemo tudi nekaj poskusov ideali-
zirane krajine in malo manj urbaniziranega okolja.
Izbor najboljših likovnih del na razstavi je opravila strokovna komisija, ki je pri ocenjevanju upoštevala izvirnost likovnega izražanja, likovno in oblikovno izvedbo ter izvirnost izbrane teme ali motiva. Na odprtju razstave natečaja smo podelili glavne nagrade za tri najboljša dela: prvi nagrajenki Angeli Dovžan iz Društva Lipa Domžale bomo omogočili samostojno avtorsko razstavo v Menačenkovi domačiji v programski sezoni 2012/13, ostalima dvema nagrajenkama, Idi Rebula iz LD Petra Lobode Domžale in Katarini Trentelj, pa smo podelili nagradi, ki ju je prispeval sponzor likovnega natečaja Prometej - svet idej. Podelili smo tudi šest priznanj za najbolj izstopajoča dela, ki so jih prejeli Joži Anžin, Tončka Grilj, Jana Kosec, Brane Murko, Marjana Tavčar in Tatjana Vidic. V splošnem pregledu prispelih del določena izstopajo predvsem po svoji likovni in vsebinski izvedbi, čeprav bi si želeli več ravnovesja med preveč ali premalo dovršeni finalizaciji slik. Vsekakor je bil odziv ustvarjalcev nad našimi pričakovanji, zato bomo podoben natečaj organizirali tudi v prihodnje. Razstava je na ogled do 29. junija. Vabljeni!
Katarina Rus Krušelj
ženski pevski zbor kombinat
Pesmi upora
in tempero.
Katarina Rus Krušelj
V domžalski dvorani KDFB Matije Tomca je tokrat (25. maj 2012) v glasbeno scenskem abonmaju nastopil Ženski pevski zbor KOMBINAT s Pesmimi upora in dirigentko MATEJO MAVRI.
Izključno ženski pevski ansambel z 28 pevkami in inštrumentalnim ansamblom, ki so ga v triu sestavljali harmonikar Miran Pečenik, kitarist Robert Slanič in kontrabasist Boštjan Benčič, je zatorej prepeval pod taktirko M. Mavri pesmi, povzete iz naslova: pesmi upora. V idejni kombinaciji rdeče in črne barve, kladiva in srpa, glasbo oziroma pesmi, ki so jih s svetovnega, evropskega in slovenskega repertoarja uokvirjali humanost, pogum, složnost in solidarnost. Čeprav se je vseskozi med optimistično, tj. svetlo obarvane na-peve tu pa tam oglasila žalostinka, prava (vsebinska in oblikovna) tragedija, pa je bilo le vse skupaj uglašeno izključno v durovih, tj. svetlih tona-litetah. Vsaj tako bi lahko razumeli vseh 16 odpetih pesmi v napovedanem repertoarju, v kar treh dodatkih in v treh avtorskih pesmih kantavto-rice Ksenije Jus. Ta se je v neke vrste neformalnem odmoru sama s svojim glasom in kitaro, z besedo in glasbo postavila na domžalski glasbeni oder in nekako v idejnem duhu zbora Kombinat dodala še kanček tovrstnega novodobnega slovenskega avtorskega uporniškega sporeda. Ta je v dobri uri in pol nepretrgoma držal pokonci celoten dvoranski avditorij in spored od uvodne italijanske, prek španske, ruske, slovenske, angleške, nemške, portugalske in zaključne slovenske (prevzete ali/in izvirne)
pesmi pripeljal do pravega finalnega happeninga. Tega smo v dodatkih Mateja Bora (Hej brigade), španske in slovenske Asturiane-Na oknu in Internacionale poslušali in slišali najmanj verno njihovim izvirom. Če vsem tem pesmim upora dodamo samo nekaj slovenskih, ki so se ves čas enakovredno prepletale s številnimi in kvalitetnimi pesmimi upora v različnih jezikih, torej z mednarodnega uporniškega repertoarja, smo ob sprotnem komentarju ene izmed (neimenovanih!) članic zbora, lahko povsem enakovredno doživeli celoten in ne le finalni happening: Če zapojemo veselo B. Adamiča (1944), Pesem upora K. Jus, Bilečanka M. Apiha (1940) in kontaminacija para Jutri gremo v napad J. Kuharja in M. Bora (1941) - Kosec koso brusi. Tudi nekaterih (redkih) pevskih solistk nam (pogrešani) koncertni list koncerta ni razgrnil. Enostavno, pa vendar dovolj udarno prepevanje zbora, ki večinoma poje enoglasno (le redko se mu pridruži še 2- in 3-glasje), je seveda v vseh pogledih repertoarno (oblikovno in vsebinsko, glasbeno in literarno), izvajalsko in sporočilno, nekaj posebnega. Morda pri nas celo edinstvenega. štiriletno prepevanje vokalnega ansambla, ki ima s svojimi rednimi ali/in občasnimi spremljevalci le še malo tovrstnih posnemovalcev pa je zagotovo edinstveno in tovrstno; ne le kot del naše kulturne in še posebej glasbene dediščine, ampak kot neke vrste opomin in spomin na vse krivice in druge tovrstne absurde, ki so kljub modernemu in aktualnemu času še kako in vedno prisotni; pri nas in drugje.
Dr. Franc Križnar
16
kultura
22. JUNIJ 2012
DOGODIVŠČINE DOBREGA VOJAKA SVEJKA, 13. JULIJA 2012
Pokorno javljam, da komaj čakam na premiero ...

Za letošnjo domačo gledališko predstavo, ki jo boste v Poletnem gledališču na Studencu v okviru 12. kulturnega poletnega festivala Studenec 2012 prvič lahko videli 13. julija, je Kulturno društvo Miran Jarc Ško-cjan izbralo DOGODIVŠČINE DOBREGA VOJAKA ŠVEJKA, ki jih je po knjigi Jaroslava Haška in predlogi A. Aranickega dramatiziral in spesnil Roman Končar, priredil in režiral pa Lojze Stražar. Glavno vlogo dobrega vojaka Švejka bo odigral Konrad Pižorn — Kondi, ki smo ga na Studencu že lahko gledali v domačih gledaliških ^predstavah: V Ljubljano jo dajmo, Zenitev, Cvetje v jeseni, Hallo, Dolly ... pa tudi Pod svobodnim soncem, kjer je dokazal, da lahko blesti tudi v resnih vlogah. Ob tem naj pripomnim, da mu gledališke deske niso tuje, da je kot amaterski igralec pobiral nagrade kot za šalo, da rad prihaja na Studenec in da boste več zvedeli o njem, če boste prebrali pogovor, ki sva ga začela z vprašanjem, kaj je najprej pomislil, ko mu je režiser Lojze Stražar ponudil vlogo dobrega vojaka Švejka. Še preden je Lojze, ki ga zelo cenim, povedal, sem vedel, da bom igral dobrega vojaka Švejka, saj je to vloga, o kateri sanjaš, da jo boš nekoč v življenju igral, je kot vloga Hamleta, Namišljenega bolnika ali katerega od
glavnih igralcev Cankarjevih dram. To bo moja 99 premiera, vse hranim na papirju, kamor si zapisujem tudi sleherni dan svojih življenjskih izkušenj. Pravzaprav je vloga tudi usoda, ki me obišče vsakih deset let in prinese prelomnico: leta 1982 sem tako doživel velik uspeh kot Emigrant, 1992 so prišli Gašperji, deset let kasneje TV nanizanka Dober dan in letos Švejk. Za mano je sicer 32 let igralskega ustvarjanja, dobri vojak Švejk pa velik izziv, ki sem si ga želel. Imata z dobrim vojakom Švejkom kakšne skupne lastnosti? Imava. Vedno se pojavljava med inteligentnimi ljudmi, ne da bi to hotela ali želela. Lahko naju primerjam z dvema neplavalcema, pahnjenima v vodo, ki oba naenkrat izplavata. To nama je dano, tega se ne da naučiti. Tako Švejk kot sam rada poslušava druge in iz dovtipov izpeljujeva razmišljanja, enaka sva v odnosu do prijateljev, do žensk, do gostilne, enaka v razmišljanju o usodi, ki nas vodi po začrtani poti, ki jo le malo lahko spremenimo. Nenazadnje sva oba hipohondra, bolezen si izmisliva, tudi če te ni, pomembno je, da sva opažena .
Vas kaj skrbi v zvezi z vlogo Švejka?
Vlogo Švejka sem si želel odigrati, sedaj sem le zaskrbljen, kako bi še kaj izboljšal. Trudim se, da bi bil
vlogi, ki zahteva veliko besedila, pa tudi fizične kondicije, kos. Trudim se govoriti s pipo v ustih, skušam najti celo kakšno tehnično možnost, ki bi mi to olajšala. Pokorno javljam, da je vloga moja življenjska priložnost, ki jo bom izkoristil. Z režiserjem želimo narediti nekaj novega, predstavo prilagoditi situaciji, v kateri smo. Pri tem bi rad rekel, da je zame gledališče gledališče, gostilna gostilna, cesta pa cesta. Letošnja domača gledališka predstava je gledališče — kot vse prejšnje, je gledališki dogodek na komičen način in to mora ostati. Se bodo gledalci nasmejali? Bodo, čeprav so Dogodivščine dobrega vojaka Švejka mnogo več kot komedija. Če si pozoren na njegove besede, potem veš, da se znajde v vsaki situaciji, veš pa tudi, da je mogoče skozi posmeh ali prismeh ugotoviti, kaj Švejkove besede pomenijo za današnji čas. Kot na primer hierarhija, ki je blazno pomembna, a ne za Švej-ka in njegov značilni . brez panike ali pa »ježešmarija ... Marsikatera misel, povedana skozi smeh, ali le na smešno plat, je resnica in teh bo v komediji veliko. Aktualne so tako danes, kot so bile v vojnah in marsikatera resnica velja tako danes kot tudi v prihodnje.
Radi hodite in igrate na Studencu? Zakaj?
srv
Ker je to fantastičen ambient, v katerem zna Lojze dati prav vsakemu priložnost, ki si jo želi. Pa naj bodo glavni igralci ali tisti, ki želijo izreči le kakšno besedo, ali pa tisti, ki so radi le na odru. Z užitkom hodim na Studenec in zadovoljen sem, če naredim za obiskovalce nekaj lepega, posebej če tudi zaradi mene in moje igre ter besed, ki jih povem, pobrskajo po svojem življenju. Preveč individualnosti je med nami, preveč hodimo drug mimo drugega, namesto da bi si prisluhnili, uživali in naredili nekaj zase. Ob tem se rad spominjam predstave Pod svobodnim soncem. Rad sem igral v njem in si želel, da bi jo videli tudi mladi, da bi namesto branja knjige, ki je res dobra, uživali v predstavi, pa jih ni bilo. Škoda, zamudili so res nekaj lepega. V dogodivščinah dobrega vojaka Švejka, je veliko dobrega, je veliko smešnih plati, v njih pa resnice, ki pomagajo, da je življenje v teh kar težkih časih prijetnejše. Vse to je dobri vojak Švejk in če pridete na Studenec, pokorno javljam, da se boste imeli res dobro, brez panike . Iskrena hvala za pogovor, spoštovani Kondi!
Vera Vojska
odprtje 12. kulturnega poletnega festivala STUDENEC 2012
Glasba daje življenje vsemu
Za naslov prispevka o letošnjem odprtju 12. kulturnega poletnega festivala Studenec 2012 sem si izbrala delček Platonovih razmišljanj o glasbi, kot jih je povedal dr. Gregor Virant, predsednik Državnega zbora RS, ki je festival slavnostno odprl, voditeljica koncerta Tadeja Flegar pa je po pozdravu prisotnim poudarila, da s festivalom Studenec postaja prava poletna kulturna prestolnica, saj se lahko pohvali, da je v 60 diamantnih letih pravi fenomen visoke popularnosti in dobre obi-skanosti.
Prijatelji petja in festivala smo prisluhnili Komornemu zboru Ave, ustanovljenemu leta 1984 v župniji Ljubljana-Vič kot Vokalna skupina Ave. Zbor je pod umetniškim vodstvom ustanovitelja Andraža Hauptmana prestopil prag domače
župnije in s kakovostnim poustvarjanjem raznolike zborovske glasbe osvojil poslušalstvo doma in v tujini. Zbor je uspešno nastopal na državnih in mednarodnih tekmovanjih in festivalih ter prejel lepo število nagrad in priznanj. Od maja 2011 je umetniška vodja Jerica Gregorc Bukovec.
Komorni zbor Ave v prihodnost zre z neugasljivo željo po odličnem izvajanju zborovske glasbe, so zapisali pevci in pevke, in prav temu smo bili priča na koncertu v cerkvi sv. Lenarta, kjer so se v prvem delu predstavili s sakralno glasbo, v drugem smo slišali nekatere manj znane pesmi o Mariji, nato smo prisluhnili še pesmim iz pravoslavne liturgije, pevci in pevke pa so dodali še narodno Pa se sliš od sv. Vida zvon. Kot solisti so se predstavili Primož Peterka,
Andreja Frelih, Urška Šemrov, Angela Thalec in Monika Fele, na orgle pa je zbor spremljal odlični Tone Potočnik. Vmes smo prisluhnili dr. Gregorju Virantu, ki je izrazil veselje, da lahko odpre festival, ki mu je zaželel veliko obiskovalcev, tem veliko prijetnih trenutkov, vodstvu veliko uspeha, festival pa pospremil med obiskovalce s Platonovimi
besedami: Glasba daje dušo vesolju, krila razumu, polet domišljiji, šarm žalosti in življenje vsemu. O pomenu festivala je ob koncu spregovoril tudi dobski župnik Jure Ferlež, se organizatorjem zahvalil za lep koncert in festivalu zaželel veliko uspeha
Vera Vojska, foto: Uroš Zagožen
MEDNARODNA TUBISTIčna IN EVFONISTlčNA KONFERENCA
Visoko priznanje za Luko Einfalta
Konec tega meseca bo od 22. junija pa tja vse do 30. junija v avstrijskem Linzu potekala Mednarodna tubi-stična in evfonistična konferenca (International Tuba & Euphonium Conference - ITEC), ki se odvija vsako drugo leto in v svetu nizkih trobil tako velja za enega najpresti-žnejših dogodkov, na katerem nastopajo, tekmujejo ali predavajo vsi vodilni tubisti in evfonisti tega sveta. Pravzaprav je dogodek, malo v šali malo zares, primerljiv z evropskimi in svetovnimi športnimi prvenstvi, na katerih vsako drugo oz. vsako četrto leto nastopi izbrana elita. Priti v družbo eminetnih glasbenih osebnosti, kot so Steven Mead — pred kratkim je v Ljubljani vodil seminar za nizka trobila in kot solist nastopil s trobilnim ansamblom Akademije za glasbo — in druščina prav gotovo ni mačji kašelj. Tja je letos uspelo priti našemu sokrajanu, evfonistu Luki Einfaltu, ki bo skupaj z norveško kolegico Anne Julie Skarpmo nastopil v sredo, 27. junija, v Srednji dvorani linškega koncertnega centra Brucknerhaus.
Luka Einfalt je po končani Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani najprej uspešno zaključil študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani, s čimer si je pridobil naziv Akademski glasbenik, profesor tube, izobraževanje pa je nadaljeval v švicarskem Luzernu, kjer je s končanim podiplomskim študijem postal prvi in še do danes edini Slovenec z nazivom evfonist. Danes si Luka poleg poučevanja mladih nadebudnih glasbenikov prizadeva tudi obogatiti slovenski repertoar skladb za evfonij in tako spodbuja marsikatere slovenske skladatelje k pisanju del za evfonij. Tako bo na koncertu v Linzu predstavil naslednje skladbe za evfonij, ki so nastale na njegovo pobudo: Pre-ludij in caprice Tomaža Habeta, Tri preludije Davida Beoviča, Eupho-rio Nenada Firšta, So Einfalt! Jake Puciharja, Koncert za evfonij Črta Sojarja Voglarja in Sam v sobi Pavla Mihelčiča.
Vse to pa nastopu na konferenci doda še večjo težo, če vemo, da v slovenskem glasbenem šolstvu v nasprotju s tujino praktično ne obstaja učni načrt za evfonij, ki ga v naših krajih bolje poznamo pod imenom bariton. Glede na visoko število glasbenikov, ki v Sloveniji igrajo ta inštrument, dva profesionalna pihalna orkestra, 400-letno tradicijo god-beništva na Slovenskem, je pravza-
prav sramotno, da na nobeni stopnji glasbenega izobraževanja ni mesta za profesorja, ki bi poučeval igranje na evfonij kot samostojno glasbilo in ne le v sklopu tube, kot je to trenutno v praksi, po končani akademiji pa veljaš za tubista. Problem je zagotovo premalo izpostavljen, saj je število mladih evfonistov po raznovrstnih glasbenih zasedbah v Sloveniji iz leta v leto večje, stroke za učinkovito in sistematično poučevanje pa žal ni, a to je že druga zgodba. Ob tej priložnosti bo torej Luka Einfalt na konferenci v Linzu poleg koncerta, na katerem bo igral dela slovenskih skladateljev, predaval tudi o stanju slovenske glasbene kulture oz. položaju evfonija v njej. S tem bo slušatelje na nek način seznanil z dogajanjem pri nas, omogočil pretok informacij, po drugi strani pa vsem razvitim zahodnoevropskim državam, s katerimi se vsi tako radi primerjamo, predstavil trenutno nezavidljivo stanje. Prvi korak k izboljšanju le-tega je torej z udeležbo na tako pomembno konferenco dosežen, vsekakor pa bi se bilo za vzpostavitev nekega dolgoročnega izboljšanja potrebno večkrat usesti za mizo in pretehtati možnosti. Ob koncu bi izrazil misel, da je za našo (majhno) državo osrednjega pomena že sodelovati na tako odmevnem dogodku in biti v koraku s časom. Velja pa omeniti tudi, da Luka Einfalt ne bo edini domači glasbenik; Slovenijo bosta namreč v tekmovalnem delu programa zastopala tudi Lovro Sadek in Nejc Merc.
Mihael Kozjek
12. KULTURNI pOLETNI FESTIVAL STUDENEC 2012
Oktet Suha in vokalistka Nuška Drašček
40.000 km, štirje kontinenti, 1200 koncertov, 400 pesmi, 250.000 poslušalcev, osem zgoščenk, tri kasete, dva filma, 30 let so dejstva, s katerimi so svoje prepevanje označili pevci Okteta Suha z avstrijske Koroške, ki so 2. junija 2012 skupaj z gostjo
večera, Nuško Drašček, v okviru 12. kulturnega poletnega festivala Studenec 2012 nastopili v cerkvi sv. Lenarta na Krtini. Prijeten pevski večer so pevci začeli s samopredstavitvijo, v kateri so nam med drugim tudi povedali, da
oživljajo stare, že skoraj pozabljene ljudske pesmi, da jih navdušuje lepota slovenske koroške pesmi, svoj program pa so, tudi v Krtini, popestrili z ritmičnimi skladbami, deloma v domačem narečju, pa tudi z mednarodnim programom, saj
imajo veliko spoštovanja do vseh kultur sveta. Za svoje uspešno delo so prejeli Evropsko nagrado za ljudsko glasbeno umetnost in srebrno plaketo Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS, so pa tudi organizatorji znanega mednarodnega FESTIVALA SUHA. Na koncertu so se kot oktet pa tudi s posameznimi solisti predstavili z ubranim petjem in raznovrstnim programom, ki je navdušil poslušalce, enako kot voka-listka Nuška Drašček, ki je povedala, da je zaljubljena v slovensko ljudsko pesem in gospel. Navdušila ni le s petjem in čudovitim glasom, temveč tudi s samonapovedmi posameznih skladb, kot tiste o drobni lučki, ki nam pomaga najti luč in pot v življenje. Sama jo je že našla, obožuje namreč glasbo in je srečna, ker se v življenju ukvarja z njo. Skromna kot je, ni povedala, poslušalci pa vemo, da jo danes uvrščajo med najboljše in najbolj vsestranske slovenske vo-kalistke. In to je v Krtini dokazala tudi z ljudskimi pesmimi, v katerih bi jo človek poslušal še in še. Bil je to res čudovit pevski večer, v katerem so v krtinski cerkvi odmevali odlični glasovi, navduševali obiskovalce, ki so preživeli strašno lep večer, kot je ob koncu dejal dobski župnik Jure Ferlež. Koncertni večer je bil res lep kamenček v mozaiku letošnjega 12. kulturnega poletnega večera.
Vera Vojska, foto: Uroš Zagožen
Društvo Lipa in Knjižnica Domžale
sta tudi v letošnjem šolskem letu za člane društva pripravila bralno značko v petih tujih jezikih (angleščini, nemščini, italijanščini, španščini, francoščini) in tudi v slovenščini. Poimenovali so jo Okusimo besede.
Bralna značka je potekala že tretje leto zapored. Podelitev priznanj je bila v torek, 5. junija 2012, v prostorih Domžalskega doma. Priznanja za prebrane knjige je dobilo veliko članov, ki so brali knjige v tujih jezikih po različnih stopnjah znanja. Dobili so 22 zlatih, 35 srebrnih in 34 bronastih priznanj.
Program je vodila predsednica društva Lipa Metka Zupanek, prisotne pa je nagovorila tudi direktorica Knjižnice Domžale Barbara Zupanc Oberwal-der. Za popestritev so poskrbele pevke pevskega zbora in sami člani društva, ki so v različnih tujih jezikih pripravili recitacije pesmi, skeče in branje kratkih pisnih del. Podelitev je potekala v prijetnem vzdušju, člani pa so dobre volje nadaljevali druženje po podelitvi priznanj.
Vojka Sušnik, Knjižnica Domžale
22. JUNIJ 2012
kultura
17
LETNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA KLAS GROBLJE
Slovenska pesem (še) živi
Mešani pevski zbor Klas Groblje je v soboto, 26. maja, v Kulturnem domu v Radomljah pripravil svoj letni koncert priredb slovenskih ljudskih pesmi. Zbor stopa v dvajseto leto delovanja in lahko bi rekli, da je v najboljših letih. Vseskozi so ga
vodili ugledni slovenski zborovodje. Zato je bilo — vsaj zame — nekoliko presenetljivo, ko ga je pred tremi leti prevzel pevski pedagog Matevž Kink, ki je kot akademski glasbenik, pevec, zaposlen v Slovenskem komornem zboru. Dirigiranje zboru
mu je v začetku prav gotovo predstavljalo izziv. Na koncertu pa se je pokazalo, da je bila odločitev pevcev, da mu zaupajo vodenje zbora, celo prednost, kar se kaže v vokalni tehniki in široki izbiri repertoarja. Ze pogled na programski list je ponudil zanimivo razmišljanje. Zbor ima kar dva korepetitorja — marsikateri zborovodja bi bil vesel že enega. Skoraj tretjina pevcev se je znašla na mestu, kjer so bili napisani solisti. In takoj pomislek: kateri zbor si to lahko privošči? Jaz ne poznam nobenega. Presenečenje je bilo še večje, ko smo vse te soliste tudi slišali, saj so vsi zelo dostojno zapeli vsak svoj solo. Program je bil zelo zanimivo sestavljen. V prvem delu smo slišali koroške ljudske, v drugem pa pesmi drugih slovenskih pokrajin, od manj znanih priredb do slovenskih »evergrinov«. Da Matevž Kink ve, kaj potrebujejo poslušalci — beri tudi gledalci, je ves čas skrbel tudi za scensko dogajanje. V smislu premikanja zbora v različne postavitve, pa do trkanja s kozarci ob skladbi Bratci veseli. Za popestritev sta kot spremljevalca zboru poskrbela tudi citrarka Špela Štular in harmonikar Tomaž Marčič. Pri izvedbi ljudskih pesmi se hitro
lahko zgodi, da pevci zapojejo malo po svoje, v navalu pevskega zanosa malo nekontrolirano. Zborovodja je poskrbel, da se to ni zgodilo. Zbor s skoraj štirideset člani je zvenel zelo uglašeno, izenačeno v vseh glasovih. Pevci so ves čas sledili zahtevam dirigenta, ki je iz posameznih pesmi znal izluščiti tudi različna čustva in s tem ustvariti pristno razpoloženje. Posnemanja vredno je tudi dejstvo, da v zboru pojejo očetje in sinovi, matere in hčere. Na spisku članov vidimo malo priimkov in veliko pevcev. Srečni starši, kjer otroci hodijo po njihovih stopinjah. To tudi daje zboru perspektivo, takšen zbor se ne bo postaral.
Mislim, da nikomur od poslušalcev na tem koncertu ni bilo niti za hip dolgčas, saj je urica in pol minila kakor hip. Razveseljivo je bilo videti polno radomeljsko dvorano (dvorana je zelo akustična) in predvsem, da je bilo med poslušalci veliko mladine in otrok. Obiskovalci koncerta smo odhajali domov polni vtisov in energije, ki smo jo prejeli od grobeljskega zbora. In z zavestjo, kako so v času globalizacije dragoceni takšni večeri, ki nas spomnijo na naše korenine.
Janez Klobčar
MOPED SHOW
Darilo, kakršnih si še želimo
Dvorana Kulturnega doma na Viru je bila konec maja skoraj premajhna za vse, ki so želeli videti »generalko« novega Moped showa, kjer sodelujoče tudi vidiš. Tone Fornezzi Tof, avtor in izvajalec, ki je lani prejel najvišje priznanje za ustvarjalnost — Ježkovo nagrado, Roman Končar kot izvajalec in režiser, Simona Vo-dopivec — Franko kot vsestranska pevka, plesalka in igralka, ter Miran Juvan kot igralec in nenadkriljiv glasbenik, so na oder postavili pravo gledališko predstavo, v kateri smo uživali od prve do zadnje minute. Moped show, ki med poslušalci ni bil nikdar pozabljen, se je v najnovejši preobleki predstavil tako, kot so zapisali njegovi avtor in izvajalci: najboljše od najboljšega. Jagoda na dvajsetletno torto. Zivahen mozaik
žepnih mjuziklov, skečev, songov, balad in še kaj. Navdušil je tudi novinec, ki se sicer pojavlja kot glas iz ozadja, prepoznali smo glas nesojenega predsednika vlade, pa tudi številne posodobljene šale, ki kažejo na to, da so stvari, ki se jim lahko sme-jemo v vseh sistemih. Predstava, ki jo je avtor pospremil z izjavo, a bodo vsakemu gledalcu, ki se vsaj enkrat ne bo zasmejal, vrnili vstopnino in poklonili kremšnito, za obiskovalce na Viru sploh ne velja. Prvič, ker vstopnine ni bilo, saj je krajan Če-šenika Roman Končar s sodelavci prvi Moped show namenil krajanom svojega Češenika in bližnjih Turnš ter Društvu upokojencev Naš dom Dob, drugič pa, ker res ni bilo nikogar, ki se ne bi glasno smejal, nekateri so si drznili predstavo
celo komentirati ter razmišljati o tem, ali je kakšna šala dovolj dobra za »zapor«. Pa še na nekaj bi rada opozorila: kot mi je znano posebnih plakatov, objav v medijih sploh ni bilo, dovolj je bil ljudski dober glas, ki dobro vselej prepozna in je novico o Moped showu na Viru prenesel ne le v sosednjo vas, temveč tudi mesta. Hvala za prijetno darilo, spoštovani izvajalci Moped showa, posebej iskrena hvala Romanu Končarju, ki
letni koncert mešanega pevskega zbora TD turnše, češenik
Nekoč v starih časih je res lušno blo ...
Zadnji dan maja je bilo na prireditvenem prostoru pod kozolcem Turističnega društva Turnše, Češenik nadvse živahno. Mešani pevski zbor društva je pripravil letni koncert, na katerega so v goste povabili Folklorno skupino Društva upokojencev Komenda in ata Podturnška. Svoje veselje do slovenske pesmi so z obiskom dokazali številni obiskovalci od blizu in daleč, koncert pa je povezovala Jelka Petrič. Nekoč v starih časih je res luštno blo ... je bila prva od pesmi, s katero so pevci in pevke, ki jih vodi pevovodki-nja Polona Hribar, začeli pester večer. Na stare čase je spomnil Maks Jeran v preobleki 92-letnega ata Podturn-ška, ki je govoril o prijetnih večerih, domačih imenih nekdanjih kmetij, kmečkih delih in prijetnih večerih ob pletenju kit, ličkanju, mlačvi. Spomnil je na grajska gospostva, prve fabrike, predvsem pa na pesem, ki je bila pomemben del druženja. Tudi ta večer, ko smo prisluhnili spletu slovenskih ljudskih Sijaj, sijaj, sončece, po katerem je ata povedal, kako so bila včasih žegnanja, sejmi in veselice priložnost za osvajanje fantov in zmešanje deklet, slišali pa smo tudi nekaj kritičnih glede današnje mladine ter se prijetno nasmejali. Pevski zbor je nato nadaljeval z ubranim petjem najbolj znanih, kot so Dekle je na pragu stala, Na oknu deva je slonela, Pleničke je prala in drugih . Veliko aplavza so obiskovalci namenili spletu gorenjskih plesov v izvedbi gostov, plesalcev in plesalk Folklorne skupine Društva
upokojencev Komende, pod vodstvom mentorice Mojce Meršol. Skupina praznuje prvih deset let uspešnega dela in veliko nastopa doma in v tujini, saj v posameznem letu našteje kar več kot 30 nastopov. Po prepevanju najbolj znanih pesmi o vincu in glažku, po katerem zaigra srce, je bil na vrsti zadnji del koncerta, ki so ga pevci in pevke namenili pokojnemu Lojzetu Slaku in njegovim nepozab-
nim melodijam. Pevskega zbora v pesmih Nocoj bo glas harmonike, Pod to goro zeleno, Čebelar in posebej V dolini tihi ni spremljal le harmonikar Miran Pezdirc ter s plesom folklorna skupina, ampak smo jim pritegnili kar vsi navzoči, saj kdo pa ne pozna Sla-kovih melodij.
Prijeten pevski večer smo zaključili z zahvalo organizatorjem ter prijetnim druženjem z dobrotami pevk in gosti-
Likovni krožek Lipa in Barvna iskanja
Izjemno aktivna prva skupina likovnega krožka Lipe je v prostorih NLB d. d. na Ljubljanski 82 v Domžalah v četrtek, 7. junija 2012, ob 18. uri postavila na ogled svoje stvaritve zadnjih mesecev pod naslovom Barvna iskanja.
Njihova iskanja so vse zrelejša, bogatejša z izkušnjami, pestrejša in barvi-tejša. Razstavljajo Joži Anžin, Zinka Brečko, Angelca Dovžan, Vlasta Jan-žekovič, Mira Jarc, Franci Kerč, Nuša Lojen, Binca Lomšek, Irena Osolnik, Iva Petek in Mila Vlašič, ki je najsta-
Prizor iz opere Ljubezenski napoj
OPERNA AKADEMIjA KRlž PRI TRSTÜ NA
studencu
Ljubezenski napoj
nas je s tovrstnimi darili že obdaril. Hvala posebej v imenu krajanov Turnš in Češenika ter Društva upokojencev Naš dom Dob. Pa še za nasmeh bralcev Slamnika: Obljubljali so nam, da nam bosta tekla mleko in med. Obljubo so izpolnili delno. Teče nam mleko, drago kot med ... To je bil zdaj Moped show, je povedal, kar je mou, če pa povedal ni, pa povejte si sami .
Vera Vojska
V okviru 12. kulturnega poletnega festivala Studenec 2012 je 9. junija v poletnem gledališču gostovala Operna akademija Križ pri Trstu in se predstavila z opero G. Donizet-tija Ljubezenski napoj. Režiser in dirigent je bil Alessandre Svab, med mladimi pevci pa smo prepoznali tudi domačinko Marjeto Cerar. Na kratko lahko prijetni operni večer strnemo kot priložnost za mlade operne pevce, med katerimi je zanesljivo kar nekaj zvezd, ki bodo v prihodnje sijale z opernega neba — tudi slovenskega. Pred začetkom je mlade pevce pospremila s kopico lepih besed Ljudmila Novak, podpredsednica Vlade RS ter ministrica za Slovence po svetu, ter njim in prisotnim zaželela prijeten večer. Ta je bil res prijeten, saj smo ob ljubezenski zgodbi, ki jo je na klavirju spremljala Desire Broggi, odpeli pa zelo dobri
mladi operni pevci, tržaški višješolci in pevci Glasbene šole Radovljica ter osnovnošolci iz Črnuč, spremljali romantične italijanske melodije, prepletene s humorjem in srečnim koncem. Ljubezenski napoj je pomagal vsem — tudi obiskovalcem, ki bi jih bilo lahko več, da so srečni in zadovoljni, polni kakovostne operne glasbe, odhajali domov. Kot sem že zapisala, je Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan opero Ljubezenski napoj v program uvrstilo, ker v njej pojejo mladi pevci in naj bi o njihovem kakovostnem petju mlajši obiskovalci ne le uživali, temveč spoznavali, kako lepa je operna glasba — tudi ali predvsem iz ust mladih opernih ustvarjalcev. Tisti, ki smo dobri dve uri občudovali mlade pevce, smo uživali, ostalim je lahko žal.
Vera Vojska Foto: Bogdan Macarol
šča Kovač, ki se je, enako, kot se je začelo, končano s petjem in harmoniko. Napredujejo, je bila največkrat slišana beseda tega prijetnega pevskega večera v Turnšah. In še ... lepo jih je poslušati . Hvala za prijeten pevski večer, spoštovani pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Turističnega društva Turnše, Češenik, in, kot ste sami zapisali, zvesto sledite svojemu motu: »Kdor poje, slabo ne misli!«
Vera Vojska
Irena Osolnik razstavlja
V kamniškem Domu upokojencev je bilo 4. junija 2012 odprtje razstave slik ljubiteljske slikarke Irene Osolnik iz Domžal, ki je že vrsto let vključena v likovni krožek v Univerzi za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale, kjer z veseljem ustvarja pod mentorskim vodstvom diplomirane slikarke Marije Mojce Vilar. S svojimi slikami se je predstavila na številnih samostojnih razstavah, prav tako pa tudi na skupinskih. Slednja je postavljena v prostorih NLB d. d., Poslovalnice Domžale 2, na Ljubljanski c.82 v Domžalah. Odprtje je bilo v četrtek 7. junija 2012, ob 18. uri.
Irena Osolnik, ki je sledila svojim željam po likovnem izražanju, ko se je upokojila, nam s svojimi slikami pričara skrite lepote narave, ki jo ljubi od mladih dni in v sožitju z njo tudi živi.
Ob odprtju je bil krajši kulturni program, ki so ga pripravile sošolke
Irene Osolnik in z recitacijami popestrile ter s pesmijo skupaj z oskrbovanci osvežile dan.
Binca Lomšek
Slovenci zmagali na mednarodnem jazzovskem tekmovanju v Romuniji
rejša članica tega krožka, je pa tudi priznana pesnica. Njej je bil posvečen kulturni program, ki so ga izvajale članice krožka same. V pozdravnem govoru je Irena Avbelj, vodja banke, izrazila navdušenje nad izjemno dobro razstavo in povedala, da so postavitev tudi stranke banke prav prijazno sprejele. Tudi nagovor predsednice Lipe Metke Zupanek je bil pohvalen, saj je lahko ponosna, ker je kar šest razstav članov likovnih skupin Lipe sočasno, in sicer Angelca Dovžan v Hotelu Krona v Domžalah, Irena Osolnik v Domu upokojencev v Kamniku, Nuša Lojen v Knjižnici Domžale, vse tri skupine razstavljajo v Menačenkovi domačiji na temo Zeleno, ki te ljubim zeleno, druga in tretja skupina pa v MJ BARU in slednja razstava prve skupine v NLB .
V kulturnem programu so sodelovale Mira Jarc, ki je igrala kitaro, povedala nekaj o Franu Milčinskem Ježku, zapela nekaj pesmi sama, pa tudi ostale sošolke so ji pritegnile. Pesmi Mile Vlašič so prebrale Binca Lomšek, Mira Jarc in Zinka Brečko. Tekst in fotografije: Binca Lomšek
Med 4. in 19. majem 2012 je v Bukarešti potekal festival Europafest, zelo ugleden mednarodni glasbeni festival, ki poteka v okviru organizacije JMEvents. Festivalski dogodki so glavno mesto Romunije za dva tedna spremenili v središče svetovnega glasbenega dogajanja. V okviru festivala se je odvijalo tudi mednarodno tekmovanje jazzovskih skupin - 6th international Bucharest jazz competition. Tekmovanje se je odvijalo v središču Bukarešte, natančneje v teatru Odeon, in je potekalo od 12. do 19. maja, zaključilo pa se je z Gala koncertom finalistov in izborom zmagovalcev. Slovenski predstavniki, band Artbe-aters, v zasedbi Peter Ugrin, violina, Jan Gregorka, bas, Anže Zurbi, bobni, in Aleš Ogrin, klaviature, so svojo nalogo opravili več kot odlično, zasedli so 1. mesto na tekmovanju in prejeli prestižni naslov Grand prize winners. Na tekmovanje se je prijavilo 160 bandov iz vsega sveta. Mednarodna žirija je med njimi izbrala 25 skupin, ki so svoj ustvarjalni opus v polfinalu nato predstavili na festivalu samem. Tekmovanje je potekalo ves teden. Vsak večer sta nastopila
po dva banda, na koncu pa so bili izbrani štirje finalisti. V močni konkurenci iz vsega sveta so v finale prišli Quentin Angus Quintet ZDA/ Avstralija, Lindeborg / Aadnekvam Duo Norveška/Švedska, Jazz in Dreadlocks iz Poljske in Arbeaters iz Slovenije. Pri tem moramo s ponosom omeniti, da sta dva člana banda tako rekoč naša sokrajana: Gregorka iz Radomelj in Zurbi iz Kamnika. Naši fantje so s suverenim nastopom tako v polfinalu kot v finalu pometli s konkurenco in zasluženo zmagali. Band Artbeaters je pri nas prisoten dobro leto, razvil pa se je iz klavirskega tria, ki so ga na pobudo basista Jana Gregorke sestavljali še Miloš Rebula na klaviaturah in Anže Zurbi na bobnih. Sedaj ga sestavljajo štirje akademsko izobraženi glasbeniki, ki v svojem repertoarju združujejo vplive tako tradicionalnega jazza, new orleansa, swinga kot sodobnih zvrsti od funka, reggaeja, drum'nbasa, hou-sa, afro beata in jazz rocka. Njihovo glasbo bi najbolje opisali, če bi dejali, da fantje igrajo fusion jazz, zlitje različnih glasbenih stilov, z glavnim elementom jazza - improvizacijo.
18
mladi
22. JUNIJ 2012
ROKODELCI IN UMETNIKI
Slikarska šola pokazala svoje ustvarjalce in njihova dela
»Tam je Moravška dolina in misel mi k tebi hiti ...«, saj poznate to pesem. V tej dolini in hribovju okrog nje je mnogo ustvarjalcev na različnih področjih. Od rokodelcev, umetnikov, glasbenikov, igralcev do slikarjev. Tokrat so imeli v Kulturnem domu v Moravčah glavno besedo ustvarjalci SLIKARSKE ŠOLE BLAŽA SLAPARJA. Slikar in oblikovalec magister Blaž Slapar je mlad umetnik, ki je svoje poslanstvo našel tudi v poučevanju slikarskih znanj željnih sokrajanov in vseh tistih, ki jim ustvarjalni duh narekuje, da morajo svojo notranjo
ustvarjalnost prenesti na papir ali platno.
V letu 2009 je ustanovil svojo slikarsko šolo za otroke in odrasle. Prvo leto je imel osem učencev, drugo leto devetintrideset, letos pa jih je slikarsko šolo obiskovalo kar dva-inšestdeset. Njihova pestra starost od šest do petinšestdeset let je narekovala, da je moral mentor sestaviti skupine po starosti in po krajih, le tako se je lahko vsakemu posebej posvetil in jih poučeval o umetnosti barv, tehnik, pogledov in še marsikaj se je potrebno naučiti, da ustvariš umetnino, ki si jo želiš. Slikarski ra-
zredi so delovali na osnovnih šolah v Moravčah, Brdu pri Lukovici in Dobu pri Domžalah, kjer so imeli v uporabi prostore. Slikali so s pa-steli, akvareli, belimi pasteli na črn papir. Otroci so risali živalske motive, avtomobile, tihožitja in portrete. Odrasli so imeli v programu slikanje lovskih in vinskih tihožitij, različne kompozicije in akt po živem modelu, kar je bi izziv za vse. Posebna naloga učencev slikarske šole je bilo slikanje po fotografski predlogi. Fotografije Matjaža Co-rela so predstavljale Afričane. Dela, ki so nastala po teh fotografijah, so delovala prav živo in so izstopala na razstavi. Videli smo še nekaj pogumnih ustvarjalcev, ki so se lotili formatov v velikosti 100 krat 70 centimetrov in na te velike formate ustvarjali Eifflov stolp, ladje, živali, portrete in abstrakcije. Vsem nam, ki nam je slikarstvo pri srcu, je večkrat zastal dih, saj so bili pod »velika dela« podpisani zelo mladi ustvarjalci. Na tihem smo se spraševali, kaj vse bodo še ustvarili. Kulturni dom v Moravčah je pokal po šivih, že v avli je bilo veliko slikarskih stojal z umetninami, stene so bile polne, prav tako dvorana, ki je bila za to priložnost res premajhna. Veliko število obiskovalcev je želelo spoznati ustvarjalce in njihova dela. Vsak izmed dvainšestdesetih je bil predstavljen s svojim delom, video projekcijo in osebno na odru, kjer jim je mentor čestital za njihovo požrtvovalnost in ustvarjalnost. Po tihem sem se spraševala, kdo izmed teh ustvarjalcev bo postal nesmrten s svojimi deli? Če bodo delali tako, kot smo videli, jih bo kar nekaj!
Foto: Branka Bizjan
Mavrične počitnice 2012
Nekateri se verjetno že sprašujete, le kaj letos spet pripravlja ŠAD Mavrica? Naj priznamo, VELIKO! Mavrične počitnice bodo vsak teden prinašale raznolike teme, ki bodo namenjene vsem otrokom, ki se odpravljajo v šolske klopi in tudi tistim, ki so jim klopi že odveč. Raziskovalne, Športne, Kuharske, Indijanske, Poklicne, Taborniške, Jamarske, Vodno-plesne, Atletske, Indijansko raziskovalne, Kuharsko — pustolovske počitnice bodo otrokom lahko krajšale čas na različnih lokacijah v okolici Domžal. Poleg plavalnih tečajev ne bomo pozabili na ohranjanje kondicije tudi med počitnicami. Izvajali bomo vadbeni program Poletna atletska abeceda in Poletna abeceda športa, kjer bomo prvih 45 minut aktivno vadili, nato pa se zadnjih 45 minut aktivno ohladili v bazenu.
V veselje nam je delati z otroki, ker naš mavrični svet razpreda barvit pogled na poletje.
Seveda si več lahko preberete na naši spletni strani društva www.sad-mavrica.si ali pa se pozanimate na
Prvo Mavrično poletje v Domžalah
Letošnje počitnice bomo popestrili s 1. Mavričnim poletjem, ki bo potekalo 11. julija v Češminovem parku v Domžalah. Z delavnicami bomo začeli ob 18.00, dogajanje bo ob 20.00 prevzel mlad domžalski raper Žygec, ki bo na oder vabil tudi pogumne mlade talente. Čaka pa nas še večerna predstava društva KD, ki nam bo pričarala spomin na Adama Ravbarja, junaka iz časa Turkov. Otroci in odrasli se bodo lahko preizkusili v streljanju tarče, sabljanju in plezanju. Manjkali ne bodo niti Indijanci, taborniki in žonglerji. V pravljičnem kotičku bo na vas čakala pravljičarka, ki vas bo popeljala v čudoviti svet domišljije, Športno atletsko društvo Mavrica pa bo vodilo vadbo in gibalne igrice za otroke vseh starosti.
Otroci lahko prinesete svoje stare igrače in knjige, ki jih boste na naši 'menjalnici igrač' lahko zamenjali ali podarili.
Spoznali boste lahko gasilski, zdravniški in policijski avto ter se pozanimali o njihovem delu. Poskrbeli bomo tudi za zdravo prehrano in napitke, saj bomo imeli stojnice z zelenjavnimi sendviči in nabodali, vsak pa si bo lahko zamislil tudi svoj shake. Vstopnine ni, bomo pa veseli, če nam prinesete odpadni papir ki ga bomo zbirali na označenem mestu, ali kakšen športni pripomoček, ki ga ne potrebujete več, ker s tem vzpod-
bujamo akcijo »za naravi prijazne športe«. Vse prostovoljne prispevke, ki jih bomo zbrali na prireditvi,
Zveza prijateljev mladine Domžale Obveščamo vas, da tudi v letu 2012 organiziramo
letovanje otrok na otoku Krku.
Letovanje bo potekalo v času letnih počitnic za učence osnovnih šol občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, od 1. razreda do vključno 9. razreda.
Izvajalec je družba Leštan&Leštan d.o.o.
Izmene:
1.	izmena: 7. julij - 17. julij 2012
2.	izmena: 17. julij - 27. julij 2012
3.	izmena: 27. julij - 6. avgust 2012
4.	izmena: 6. avgust - 16. avgust 2012
5.	izmena: 16. avgust - 26. avgust 2012
Polna cena 10-dnevnega letovanja je 330,00 evrov. Plačilo je v treh obrokih. Prijavijo se lahko vsi učenci, ki želijo letovati na otoku Krku.
Letovanje socialno in zdravstveno ogroženih otrok sofinancira ZZZS. Prispevek staršev za plačilo je v tem primeru 156,00 evrov. Plačilo je v treh obrokih.
Prijavnice za letovanje lahko otroci dvignejo pri šolski svetovalni službi. Za vse dodatne informacije pokličite telefonsko številko 01/721-27-91 ali 051/624-176, vsako sredo med 16. in 18. uro, ali nam pišite po e-pošti: zpm.domzale@siol.net.
Veselimo se počitnic z vami!
STUDENTSKI KLUB DOMŽALE
Ko zadiši po poletju, je Kopalkanje pred vrati
Pa smo le dočakali konec šolskega leta, tudi študijsko se počasi umika poletnim počitnicam, mmmmmm-mmm, že diši po poletju ... kar pomeni, da je prišel tudi čas za vaše in naše Kopalkanje.
Deseto zaporedno Kopalkanje bo letos postreglo z dvema mega dogodkoma — prvi bo poletje odprl, drugi pa ga v pravem slogu zaključil. Torej, prvo Kopalkanje se bo zgodilo in nas pripeljalo v pravo poletno vročico v petek, 29. junija, ko nam bo boke prebudil Peter Pleser s house ritmi, Marco de Congo pa bo dodajal ritmične ekstaze na bobnih v živo. Za uverturo bo poskrbela house ekipa La Familia. Drugi del velike sage elektronske glasbe v najboljšem ambientu v Domžalah pa bo v nas združil vtise poletja in nam napolnil baterije pred novo dozo znanja kar na zadnji avgustovski dan, torej v petek, 31. avgusta. Z nami bodo že dobro
poznani fantje sanjske ekipe Roots-insession & friends s Pierom in Fu-jem. Postregli nam bodo s preverje-
no dozo reggae bitov, bobna in basa, dubstepa, hiphopa in dancehalla. Člani Študentskega kluba Domžale in Študentskega kluba Kamnik lahko karto za simbolično ceno kupite v klubskih prostorih, vsi ostali pa jo lahko na istem mestu kupite še vedno po študentski ceni oz. kar na samem mestu na dan dogodka za odtenek dražje!
Kopalkaj se z nami tudi to poletje! Se vidimo!
Ana Strnad
Jarška slaščičarna ali potica je zakon
Le še malo nas loči do prvih orato-rijev, ki bodo zaživeli po župnijah, med njimi tudi v župniji Jarše, kjer se je oratorija že oprijel sloves dobro pripravljenega in zanimivega. Za lažjo organizacijo, kajti poleg truda in časa animatorjev in ostalih je potrebno imeti tudi nekaj sredstev, so v Jaršah mladi pripravili prireditev Jarška slaščičarna, na kateri so izbirali najboljšo sladico Jarš. Triintrideset okusnih, slastnih in na oko privlačnih sladic so obiskovalci tokrat okušali in potem izrekli svoje priznanje najboljši. Ja, težek posel so imeli obiskovalci, ki so se v soboto, 2 junija, odzvali povabilu mladih in se udeležili kulturno zabavne prireditve, ki so jo mladi pripravili v kulturnem domu v Jaršah pri Domžalah z namenom zbrati nekaj sredstev za oratorij. Na malce hudomušen, a zanimiv način so nam predstavili rusko, francosko, kitajsko in slovensko kuhinjo. Najmlajše in malce manj mlajše so
ob pomoči kviza naučili kar nekaj novosti glede prehranjevanja. Poskrbeli so še, da nam ni bilo dolgčas ob obloženih mizah in da nismo bili žejni. Tudi s pesmimi so nas spravljali v dobro voljo, ki je tisti večer tako ni manjkalo. V goste so namreč povabili kar dva domača zbora, ki sta na koncu združila moči in skupno zapela. Recepte sladic, ki smo
jih pokušali, nameravajo izdati tudi v knjižni obliki in na prvo mesto moramo zagotovo dati orehovo potico, saj je z njo Ivanka Košenina dobila pokal po mnenju obiskovalcev kot najboljša sladica Jarš. Drugo mesto so prisodili češnjevi torti gospe Urankar, na tretje mesto rumo-vim kockicam gospe Lajevec. Kljub pozni uri smo odhajali zadovoljni, saj smo bili deležni poleg odličnih pokušin še obilo zabave in smeha.
tel. 031/314-870 (Mojca). PRIVOŠČITE SI DAN BREZ TELEVIZIJE IN RAČUNALNIKA!
Predsednica društva Mojca Grojzdek
bomo shranili v mavrični sklad in s tem omogočili socialno ogroženim otrokom, da se bodo v naslednjem letu vadbe udeleževali brezplačno.
ZA ŠAD MAVRICA, Anja Tram-puš in Bojana Weith
22. JUNIJ 2012
iz naših vrtcev in šol
19
Pomlad v Vrtcu Domžale
V	maju se v enotah Vrtca Domžale odvijajo dejavnosti, s katerimi otroci pridobivajo znanja in veščine s področja prometne varnosti in spretnosti vožnje s kolesom, brezplačni tečaji rolanja in druge zanimive in poučne dejavnosti na prostem.
V	vseh enotah smo imeli obisk policistke, ki je otrokom na prijazen in primeren način predstavila svoj poklic in osnovne cestno prometne predpise, ki jih otroci morajo poznati kot soudeleženci v prometu. Ugotavljamo, da je tovrstna preventiva, ki so je deležni otroci že v predšolskem obdobju, zelo koristna, saj so otroci zelo dojemljivi in senzibilni za pridobivanje znanja. Če vsebine podkrepimo še z uradno osebo, kot je uniformiran policist, je učinek še večji. Otroci potrebujejo le še dober zgled odraslih. Poleg učenja CPP se otroci seznanijo tudi z drugimi nalogami policistov, kot so iskanje pogrešanih oseb, pomoč, varovanje in drugo.
Spretnosti vožnje s kolesom se otroci učijo tudi v vrtcu, saj imajo na voljo kolesa, skiroje, tricikle, najmlajši pa poganjalce. Tako razvijajo ravnotežje, koordinacijo in spretnost. Otroci poleg spretnosti pridobivajo tudi znanje in izkušnje o fizikalnih zakonitostih, kot so pospešek, upor, hitrost, moč ...
Maj nudi vzgojiteljem in otrokom veliko »učilnic« na prostem, ki nudijo raznovrsten, pester izbor vsebin in sredstev. Tako otroci opazujejo naravo in njeno spreminjanje, pomlad v vseh svojih odtenkih, živali in rastline, vremenske spremembe in podobno. Hodijo na sprehode, izlete, se igrajo ter pridobivajo socialne veščine in sodelovalno kulturo. Na videz zabavne vsebine, ki so del otrokovega vsakdana, so pravzaprav obsežna priprava in trden temelj za kasnejše pridobivanje znanja, ki temelji na predstavah in izkušnjah, pridobljenih v predšolskem obdobju.
Nina Mav Hrovat
Prvi letni koncert vokalne skupine Vrtca Domžale Sončnice
V petek, 8.junija 2012, je bil v prenovljeni dvorani Kulturnega doma Radomlje 1. letni koncert vokalne skupine Vrtca Domžale z imenom Sončnice«. Dragica Repanšek, Anja Repanšek, Petra Kociper, Urška Dragar, Petra Avbelj, Maja Cerar, Fani Kunavar, Mija Jerman, Vesna Stanek in Bojana Šuštar so zable-stele pod taktirko Uršule Jašovec, zborovodkinje in njihove umetniške vodje. Sončnice so zapele niz ljudskih pesmi, niz otroških pesmi in različne zimzelene pesmi in s svojim odličnim petjem, energijo in dinamiko izvajanja presegle vsa pričakovanja in zares navdušile prisotno občinstvo. V polni dvorani
Tradicionalne šolske športne igre na Osnovni šoli Rodica
Na osnovni šoli Rodica so se v soboto, 26. maja 2012 odvile že tradicionalne 7. šolske športne igre, na katerih promoviramo šport in zdrav način življenja. »Gibanje, telesni napori, vzdržljivost, užitek ob obvladovanju lastnega telesa in zdrava tekmovalnost so pomemben del prizadevanj tako v šoli kot doma.
Odrasli smo za otroke pomemben zgled, nudimo jim lahko pomembno spodbudo,« smo zapisali v vabilu. Igre smo otvorili na šolskem stadionu. Poleg ravnateljice šole, Milene Vidovič, sta spregovorila še podž-upanja Domžal Andreja Pogačnik Jarc in predstavnik Športne unije Slovenije Miro Ukmar, ki je predsta-
vil akcijo Veter v laseh — s športom proti drogi, pri kateri šola sodeluje že več let. Prijeten športni nagovor je v imenu sodelujočih športnikov imela alpinistka Tina di Batista, zaposlena pri športni enoti Slovenske policije. Učenci so zapeli pesem Mi gradimo prijateljstvo, med nami pa se je sprehajal Rodi, maskota šolskih športnih iger že od samega začetka. Po športni zaprisegi je predstavnica ekipe rodiških košarkaric v spremstvu gostov-športnikov prižgala simbolični olimpijski ogenj in igre so se pričele.
Poleg gibalnih dejavnosti in različnih športnih aktivnosti na atletskem stadionu (le-ta je bil nekoč zgrajen s pomočjo pridnih rok učiteljev in učencev šole), na igriščih ob šoli in v šoli so si obiskovalci lahko ogledali tudi stojnice, kjer smo promovirali različne športne aktivnosti, zdravo prehrano, varovanje zdravja, ekologijo in drugo. Naj omenim samo nekatere, morda bolj zanimive dejavnosti: capoeira - predstavitev plesno-boril-ne veščine, talni šah, agility — šolanje psov, nordijska hoja, poligon za kolesarje in še vrsta drugih. Organizirali smo tudi dobrodelne akcije - zbirali smo zvezke in šolske potrebščine za
šolo v Indiji ter pripomočke za živali v zavetišču Horjul. Na igre tradicionalno povabimo tudi vrhunske slovenske športnike. Tokrat smo povabili biatlonca Kle-mna Bauerja, alpinistko Tino di Batista in smučarskega skakalca Jurija Tepeša, ki so najuspešnejšim učencem podelili priznanja in medalje. Športne igre so namenjene promociji in aktivni udeležbi v športnih aktivnostih tako otrokom kot tudi njihovim staršem in učiteljem, kar smo dokazali v posameznih športih: npr. odbojka, tek .
Pri izvedbi šolskih športnih iger so nam pomagali: slovenska policija, slovenska vojska, taborniki, kolesarski klub Energija, Primož Ko-šak - TVD Partizan, društvo Lipa, Capoeira Slovenije, GK Arboretum, Osnovna šola Roje, Kinološko društvo Duplica in Domžale, starši učencev Osnovne šole Rodica in mnogi drugi.
V prijetnem druženju vseh — učencev in njihovih staršev, učiteljev in vseh obiskovalcev, ob vremenu, ki se je kljub slabi napovedi dobro držalo, smo uspešno zaključili še ene šolske športne igre.
Sabina Burkeljca
so imeli gostje priložnost prisluhniti izvrstnemu petju, ki so ga pevke spremljale tudi na male ritmične in druge inštrumente. Posebni gostje večera so bili otroci iz Palčkovega otroškega zborčka, ki so z otroško iskrivostjo popestrili pevski večer. Za barvitost na odru je poleg nastopajočih poskrbela tudi projekcija fotografij cvetja in cvetlični aranžmaji. Dogajanje na odru je povezovala Vilma Hrovat, vezno besedilo je bilo delo Nine Mav Hrovat, pri izvedbi pa so pomagali tudi člani KD Mlin Radomlje in KS Radomlje. Želimo si še veliko takšnih koncertov in Sončnicam iskrene čestitke!
Nina Mav Hrovat
Popestrimo šolo
Po prijavi na razpis Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije so bila Osnovni šoli Rodica dodeljena sredstva za izvajanje projekta Popestrimo šolo 2011/2012. Od sredine aprila so se tako na Osnovni šoli Rodica in njeni partnerski Osnovni šoli Dob izvajale dodatne brezplačne popestritvene dejavnosti, ki so potekale izven časa pouka. V sklopu programa Vrtiljak znanja so se učenci s pomočjo različnih pisnih virov ter spoznavanjem bralnih
učnih strategij učili učinkovitega učenja. Učenci z migrantskim ozadjem so utrjevali in širili besedišče v slovenščini, razvijali komunikacijske spretnosti in spoznavali okolje, v katerem živijo. Izvedene so bile tudi delavnice, s katerimi so učenci razvijali svoje socialne kompetence in socialne veščine. Vse aktivnosti so se izkazale kot zelo uspešen prispevek k šolskemu vsakdanu. Z aktivnostmi bomo nadaljevali tudi v počitniškem času. Otrokom bomo ponudili možnost druženja in ustvarjalnega preživljanja prostega časa.
Maja Petek Tomšič
Nepozabno športno obarvano dopoldne
Sobota, 12. maja, je bila za učence OŠ Preserje pri Radomljah, njihove starše ter okoliške prebivalce prav poseben dan. Že sedmo leto zapored so učitelji in učenci pod športnim »poveljstvom« Olge Šraj Kristan, vodstvom šole in Šolskim skladom pripravili pravo športno poslastico. Vse pretekle športne sobote so v sebi združevale športne
aktivnosti, kulturni program, zanimive goste, pevske točke . Letos je bilo drugače. Učenci so predlagali, naj tokrat v ospredje stopita le športni duh in medsebojno druženje, zato so v paleti športnih aktivnosti poskrbeli, da je vsak našel kaj zase; manjkale niso niti privlačne stojnice in srečolov. Pester program je nasitil ljubitelje lokostrelstva, košarke,
vlečenja vrvi, badmintona, odbojke, orientacije in nogometa, saj so se predstavila dekleta NK Radomlje ter še in še. Predstavili so se tudi posebni gostje: karateisti Karate kluba SANKUKAI Radomlje, plesni skupini Bleščice in Sovice, Kotalkarski klub Pirueta Domžale in glasbena skupina Dark Heart, ki jo sestavljajo učenci naše šole. Letošnjo športno soboto je popestrila biatlonka Teja Gregorin. Ker so učenci zelo zvedavi, nam je odgovorila na kar nekaj vprašanj, prav tako pa je razstavila svojo športno opremo, ki je bila prava paša za oči.
Najodmevnejše in najzanimivejše so zagotovo aktivnosti med učenci in učitelji ter učenci in starši, zato sta vrhunec dneva pomenili odboj -karski tekmi učencev proti učiteljem in staršem. Bilo je res zelo zanimivo, predvsem pa polno preobratov. Ko je že kazalo, da so učenci vzeli žogo v svoje roke, so učitelji izenačili, a trdna odločenost učencev, njihova
športna drznost in složnost so učiteljem delali take preglavice, da so na koncu morali priznati premoč in športno čestitati zasluženim zmagovalcem. Tekma je bila res napeta; s humornim in hudomušnim komentiranjem pa je Urban Kern celotno dogajanje začinil in popestril. Športna sobota je velik in odmeven dogodek, saj se učenci, učitelji, vodstvo šole in starši povežejo v ne-razdružljivo celoto in z roko v roki preživijo zelo prijetne urice. Kot bi mignil, je bila ura 13 in zaključila se je še ena nepozabna športno obarvana dogodivščina. Učenci in učitelji smo v mozaik šolskih spominov dodali nov kamenček, ki je edinstven in nepozaben. Prepričani smo, da bo takih še veliko.
Za konec bi se radi zahvalili vsem, ki ste s svojimi močmi ali izdelki pripomogli, da je sobotni sončni dan postal del našega mozaika.
mag. Jasmina Pogačnik
_____v
Zaključek leta s »ptičkovo« olimpijado Učenci OŠ Roje na 2. BIO DNEVU
Kako navdušiti otroke, tudi starše, jim pričarati prijetno popoldne v aktivnosti in veselju do preživljanja prostega časa skupaj, kot skupina, kot družina?
Otroci v vrtcu preživijo določen del časa z vzgojiteljicami in vzgojitelji, se veselijo, jokajo, plešejo, sanjajo, smejejo, ustvarjajo... Vzgojiteljice smo njihove zaveznice, otroci nam zaupajo, se z nami pogovarjajo, se nas veselijo in nas občudujejo. Nekatere zanjo dobro plesati, druge dobro peti, tretje pa so rade aktivne. Tako je pri Ptičkih. Vesna veliko poje, Mojca veliko telovadi, Vesna se z otroki pogovarja, Mojca z otroki raziskuje, Vesna ugo-
tavlja, Mojca si izmišlja in tako dalje, vse do zaključka, ko se poženemo pa tartanski stezi v Domžalah in spoznamo atletiko. Tudi Boštjan nam pomaga. Ko zapiska na svojo piščal, smo vsi na svojem mestu. Otroci tako spoznavajo, da smo si ljudje različni, da je nekdo lahko velik, drugi majhen, tretji spreten, četrti hiter in tudi, da je stadion ogromen, a če si v prijetni in varni družbi, je vse lepo, tudi skok, tek in met, ki krasijo kraljico športov. Bravo, otroci skupine Ptički, in veselo naprej v nove zmage! Vaša Mojca z Vesno in Boštjanom.
Za Vrtec Domžale, enoto Gaj, Mojca Grojzdek
V	soboto, 9. junija, je v Češminovem parku v Domžalah potekal 2. BIO DAN, ki ga je pripravila Občina Domžale v sodelovanju z Zvezo združenj ekoloških kmetov Slovenije. S prireditvijo so želeli javnosti približati in predstaviti prednosti ekološko pridelane hrane, obenem pa ponuditi možnost pokušine in nakupa dobrot iz vseh slovenskih regij. K sodelovanju so povabili tudi vrtce in šole, da predstavijo svoje EKO dejavnosti in zasnove šolskih vrtov.
Prijaznemu povabilu se je odzvala tudi naša šola, ki se ponaša z lepo urejenim šolskim vrtom, sadovnjakom in parkom. To so naše naravne učilnice, za katere učenci lepo skrbijo in v njih preživijo mnogo časa. Že drugo leto smo vključeni v
projekt ŠOLSKA VRTILNICA -USTVARIMO ŠOLSKE VRTOVE. V okviru tega so učenci spomladi obdelali vrt, posejali solato, redkvice, rdečo peso, grah. posadili fižol, krompir, čebulo, česen, paradižnik, kumare in buče. Poskrbeli so tudi za trajnice in cvetlične gredice. Na novo so letos zasadili gredico z zelišči v obliki polža.
V	tem času se že veselijo prvih pri-
delkov. Na vrtu so dozoreli slastne jagode in ribez, tudi redkvice so prav okusne. V sadovnjaku so dozorele prve češnje. Prav prijetno je sedeti na vrtu in se sladkati z njimi, ob tem pa uživati v omamnem vonju jasmina in sivke, ki pravkar cvetita v vsej svoji lepoti. Na šolskem hribu nabiramo bezeg in cvetove divje vrtnice. Pogosto opazujemo, kako se debeli-jo jabolka, hruške, slive in marelice ter ugibamo, koliko lešnikov in ore-
hov nas bo pričakalo septembra. Še malo, pa bo zacvetela lipa . Vse to nam predstavlja pravo in neprecenljivo bogastvo. Sproti pobiramo pridelke, ki jih bodisi pojemo ali pa predelamo in posušimo. Delček tega smo predstavili tudi na 2. BIO DNEVU v Češminovem parku v Domžalah.
Za eko stojnico so učenci pripravili cvetlične kruhke. Spekli so ajdov in črn kruh z bučnimi semeni. Kruhke so namazali z zeliščnimi namazi in okrasili z zdravilnimi cvetovi. Naredili so šabeso in bezgov sirup, ki so
ga ponudili obiskovalcem, posušili številne zdravilne rastline in zelišča ter jih shranili v eko vrečke, ki so jih izdelali v šoli, predstavili sadike začimb in redkih zelišč s šolskega vrta, izdelali naravna cvetlična mila, siv-kine vrečke in mošnjičke ter številne druge izdelke iz naravnih materialov, ki so na razpolago v okolici šole. Razdelili so tudi višek ekoloških semen.
Lep pozdrav in nasvidenje na 3. BIO DNEVU!
Marinka Bregar, OŠ ROJE
20
•	I V I
iz naših sol
22. JUNIJ 2012
Lara na lingvistični olimpijadi
Letos bodo poleg poletnih olimpijskih iger v Londonu kot vsako leto potekale tudi različne olimpijade v znanju za dijake srednjih šol. Eno izmed njih - lingvistično - bo med 30. julijem in 4. avgustom gostila tudi Ljubljana. To bo deseta olim-pijada po vrsti, na kateri bodo sodelovali tekmovalci iz več kot dvajsetih držav z vsega sveta. To je tekmovanje, na katerem se tekmovalci posamično in ekipno pomerijo v reševanju nalog iz neznanih jezikov in pisav, ki jih rešujejo s pomočjo logičnega razmišljanja in sklepanja. Seveda pa morajo pri tem poznati tudi določene zakonitosti različnih pisav, jezikov in sistemov. Ena od nalog ekipnega tekmovanja v preteklosti je na primer bila, da so dobili mongolsko-mongolski slovar
in morali s pomočjo logičnega sklepanja prevesti čim več besed. Med osem slovenskih olimpijcev je bilo izbranih na podlagi državnega tekmovanja iz logike, nato pa še prek posebnega izbora. Mednje se je uvrstila tudi 16-letna Lara Jerman, dijakinja ŠCRM Kamnik, doma iz Preserij.
Na olimpijadi ji želimo vso srečo!
T.G.J.
Zlato priznanje za Sandro Janša
Kot vsako leto je tudi letos (15. marca 2012) na Srednji šoli Domžale potekalo tekmovanje dijakov srednjih poklicnih šol v znanju matematike. Sodelovalo je devet dijakov oziroma dijakinj iz prvega, drugega in tretjega letnika. Štirje učenci so bili izbrani za regijsko tekmovanje, ki ga je 28. marca 2012 gostila Srednja šola za gostinstvo in turizem v Ljubljani. Bojan Bartulovic in Jani Sušnik iz 1. letnika sta si priborila srebrno priznanje, kar pa žal ni bilo dovolj za nadaljevanje tekmovanja. Sandra Janša iz 2. letnika trgovske šole je dosegla ustrezno število točk in
je bila predlagana za državno tekmovanje v Novem mestu. Z mentorico Mojco Okršlar sta se v soboto, 21. aprila 2012, odpravili na Dolenjsko. Tam so se ob 9. uri zbrali najboljši tekmovalci iz matematike, ki so ob 10. uri že »kravžlali« svoje možgane. Po tekmovanju sta sledila še kosilo in razglasitev rezultatov. Sandra je dosegla odlično 7. mesto med 26 tekmovalci iz vse Slovenije in prejela zasluženo zlato priznanje iz matematike. Čestitamo!
Natalija Ručigaj
Po Kekčevih stopinjah
V letošnjem šolskem letu smo se z učenci 1.b razreda OŠ Dragomelj odločili, da sodelujemo v projektu Po Kekčevih stopinjah do znanja. Projekt smo povezali z učnim načrtom in sicer temo: bilo je nekoč. Spoznavali smo predmete, stavbe in življenje nekoč, v času naših prababic. Poleg ogleda slik in predmetov, ki so jih prinesli učenci, smo si pogledali tudi film o Kekcu. Opazovali smo življenje in predmete, ki so jih imeli nekoč. Učenci so ugotovili, da so živeli zelo preprosto in bili srečni. Po ogledu smo začeli spoznavati junake filma. Opisovali smo njihovo zunanjost in tudi njihov značaj. Na koncu smo zbrali glavne like in se odločili, da jih upodobimo še v
predstavi. Učenci so imeli veliko rešitev za uprizoritev, vendar smo se s skupnimi močmi odločili, da izdelamo lutke glavnih likov iz odpadnega materiala. Najprej smo pogledali, katere odpadne materiale imamo na voljo v šoli. Ugotovili smo, da imamo veliko kartona, blaga, usnja, volne ... Odločitev je padla, zato so najbolj spretni učenci na velik karton s svinčnikom upodobili junake, ostali učenci pa so se lotili oblek in dodatkov. Ob izdelavi smo se zelo zabavali Na koncu smo na zadnjo stran lutk prilepili še držala in predstava se je lahko pričela. Otroci imajo veliko domišljijo, zato so nastale prav prijetne zgodbe o Kekcu in prijateljih.
Zelo smo se razveselili, ko so nas v maju obvestili, da smo med zmagovalci in za nagrado prejeli tri dni v neokrnjeni naravi, v Ekohiši Kekec v Srednjem Vrhu nad Gozd Mar-
tuljkom. Tam se bomo lahko naužili aktivnosti v naravnem okolju, ga raziskovali in pridobivali dodatna znanja.
Gabrijela Visenjak
Specialna Olimpiada ljubljansko - dolenjske regije
»Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu.«
V torek, 22. maja 2012, so v Domžalah potekale 19. regijske igre Specialne olimpijade Slovenije. Tekmovalo je 20 ekip iz ljubljansko — dolenjske regije. Igre je organizirala Osnovna šola Roje. Atletski del iger je potekal na domžalskem nogometnem stadionu, elementi košarke in namiznega tenisa pa v Hali Komunalnega centra. Igre
so se začele na stadionu, kjer je potekala otvoritvena slovesnost s kulturnim programom. Najprej nas je nagovorila ravnateljica OŠ Roje Marjanca Bogataj, nato župan Občine Domžale Toni Dragar in na koncu še vodja Ljubljansko — dolenjske regije Specialne Olimpiade Slovenije Slavko Ei-senkoler.
Udeleženci iger so se nato pripravili na tekmovanje in začelo se je zares. V atletiki sta 202 tekmovalca tekmovala v teku na 50, 100, 200 in 400 metrov, ter v štafeti 4 krat 100 metrov, metu žogice in krogle ter v skoku v daljino. Medalje in priznanja sta podeljevala olimpijski biatlonec Klemen Bauer in nekdanji vrhunski kolesar Andrej Hauptman.
V Hali Komunalnega centra je v elementih košarke sodelovalo 54 tekmovalcev, v namiznem tenisu pa 33. Medalje in priznanja sta v hali podeljevala košarkarja Košarkarskega kluba Domžale Urban Gorjanc in Jure Besedič. Po končanem tekmovalnem delu je Osnovna šola Roje predala zastavo naslednjemu organizatorju iger Varstveno delovnemu centru Želva. Tekmovalci so se nato odpravili na zasluženo kosilo, kjer jih je z glasbo spremljal duo Ajda. Kljub napornemu tekmovalnemu dnevu in deževnemu vremenu so imeli še veliko energije za ples. Organizatorji smo bili srečni in zadovoljni ob tolikšnem številu nasmejanih obrazov. Igre so v celoti uspele!
Katja Mlakar, OŠ Roje
Eko regata na Bledu
BMW eko regata 2012 je projekt, pri katerem so letošnjo pomlad sodelovali učenci 1.a, 3.a ter nekateri učenci 9. razreda OŠ Dragomelj. Tema projekta je bila »vodni ekosistemi«.
V	soboto, 19. maja 2012, je bila na Bledu zaključna prireditev. Tam smo na stojnicah predstavili izdelke, ki so nastali tekom projekta, potekalo pa je tudi tekmovanje v veslanju za učence tretje triade in v igrah brez meja za mlajše učence.
V	prvem razredu je projekt potekal skozi celo leto. Z učenci smo posvojili košček reke Pšate, ki smo jo skozi letne čase obiskovali. Opazovali smo in s čutili zaznavali spremembe v naravi (poslušali zvoke, gledali reko z okolico, otipali zemljo, vodo ..., vonjali, čutili veter, mraz, toploto ...). Videno smo tudi fotografirali. Opažanja smo sproti beležili v opazovalne liste. V razredu smo na temo ekologije in vodnih ekosistemov likovno ustvarjali. Nastala je tudi razredna zgodba z naslovom Moja reka. Tretješolci so izdelali filtrirno napravo, s katero smo prikazali, kaj vse lahko steče v podtalnico in tako posledično v naše domove. Ugotavljali smo naravnost reke Pšate in ugotovili, da je ta reka še zelo naravna in se je ob njej prijetno igrati. Učenci so tudi pisali pesmi o reki in vodi. Vse pesmi smo zbrali v zbirki. Iz gline so učenci izdelali različne živali, ki živijo v vodi ali ob njej.
Cilj projekta je bil dosežen, saj so se učenci še kako začeli zavedati, da je potrebno zelo preudarno ravnati z vodo in z okoljem nasploh.
Mentorici: Tanja Lojevec in Mojca Grad
NADALJEVALI SO POT PO GOZDU IN OPAZOVALI
DREVESA TER. ŽIVALI. SIMON JE OB POTI ZAGLEDAL NEKAJ MODREGA IN RDEČEGA. »KAJ
PA JE TO DEDEK?« VPRAŠA SIMON. »TO SO BOROVNICE IN GOZDNE JAGODE - POSKUSI KAKO SLASTNE SO,« ODVRNE DEDEK IN SIMON ZE HITI HLASTATI PO TEH OKUSNIH GOZDNIH SADEŽIH.
LISIČKA JU POKLIČE: »PRIDITA POGLEDAT TO ČUDOVITO ŠKRATOVO DREVO.« HROŠČEK SIMON Z NAVDUŠENJEM OPAZUJE DEBLO IN PRAVI OBEMA: »TU PA SIGURNO ŽIVI ŠKRAT, ČE JE ŠKRATOVO DREVO.« DEDEK SE ZASMEJI: »SIMON, ŠKRATJE ŽIVIJO V PRAVLJIČNI DEŽELI, TAKO DA JIH TU NE BOŠ VIDEL«.
ODPRAVIJO SE NAPREJ, DOKLER NE DOSEŽEJO VRHA HRIBA. HROŠČEK JE NAVDUŠEN NAD RAZGLEDOM, SAJ POD SEBOJ ZAGLEDA KAMNIŠKO BISTRICO, V DALJAVI PA VISOKE HRIBE.
KER ŠE NE ŽELI DOMOV, HITI DEDKU IN LISIČKI PRIPOVEDOVATI RAZLIČNE ZGODBE O LJUDEH, KI ŽIVIJO ZA DEVETIMI GORAMI. ZGODBE, KI MU JIH DRUGAČE PRIPOVEDUJE DEDEK.
22. JUNIJ 2012
šport
21
Praznik atletike v Domžalah
Prvovrstna atletska predstava se je na domžalskem stadionu odvila 27. maja, ko so si gledalci enega za drugim ogledali tri tekmovanja v organizaciji Atletskega kluba Domžale: Atletiko brez meja, 3. miting Mladi upi atletike in za poslastico še 7. miting Domžale open. Atletika je v Domžalah doma od leta 1978, ko je bil Atletski klub Domžale le majhen klub s tekači. V dobrih treh desetletjih so z ogromno vložene energije številnih športnih delavcev v vrstah atletskega kluba zrasli državni prvaki in rekorderji, reprezentanti in udeleženci velikih tekmovanj, na katere smo še posebej ponosni. Atletika je »kraljica športov«, ki vsakemu, ki pride na stadion, lahko ponudi njemu zanimiv izziv. Trenutno navijamo za sprinterko Aljo Sitar, ki je ena najhitrejših Slovenk in se spogleduje z nastopom na olimpijskih igrah, krepi se naša me-talska vrsta, ne zaostajajo niti tekači in še številni drugi, ki se dokazujejo vedno znova.
ALPINISTIČNI ODSEK DOMŽALE
2. Benkov memorial
V Atletskem klubu Domžale se uspešno trudimo postaviti trdne pionirske temelje, iz katerih rastejo uspešni atleti. Najmlajši uživajo v različnih poligonih, le malo starejši se za atletiko že navdušujejo na tekmovanjih. Eno takšnih je bil tudi miting v Domžalah, kjer so se med mlade atletske upe kot zmagovalci zapisali: Tea Podbevšek (daljina), Juš Smole (višina), Anže Farkaš (300 m) in Rok Balantič (kopje). Najkakovostnejši dosežki v mednarodni konkurenci so bili dose-
ženi na že tradicionalnem mitingu Domžale open, kjer je Eva Aljančič zmagala na 600 m, ogleda vredna pa je bila tudi preizkušnja članic v teku na 200 m z Aljo Sitar na tretji stezi. Domžalčanka je v izenačenem teku s Hrvatico Sandro Parlov v cilj pritekla s slabo desetinko prednosti (24,38 s) in tako z zmago na atletski način zaokrožila domžalski atletski miting, ki si ga boste zagotovo lahko spet ogledali v letu 2013. Z novimi domžalskimi atletskimi upi!
Bojana Vojska
Novice iz Atletskega kluba Domžale
Eva najboljša čez drn in strn
Na Šolskem prvenstvu Slovenije v krosu je naslov najhitrejše dijakinje prvih in drugih letnikov osvojila Eva Aljančič.
Morda v nekaj letih do popolne mladinske ekipe?
Za uvrstitev na Ekipnem mladinskem prvenstvu Slovenije 13. maja na Ptuju so štele točke za dosežke v 19 atletskih disciplinah. Ekipo so sestavili tudi domžalski atleti, ki pa zaradi številnih lukenj (dekleta so pokrile osem, fantje pa le pet disciplin) niso mogli biti konkurenčni. Devetouvrščeno ekipo mladincev je zastopala trojica, izmed katerih je bil s tretjim mestom najvišje uvrščen Denis Kumek v metu diska. Za petčlansko ekipo deklet (ekipno 14. mesto) je največ točk osvojila Gabriela Kumek, ki je bila druga v metu kladiva.
Družinska gorsko tekaška naveza
Na prvem teku za pokal Slovenije v gorskih tekih sta 13. maja nastopili Eva in Nataša Aljančič. Prva je
na Osolnik pritekla kot četrta med mladinkami, druga pa kot najboljša med mlajšimi veterankami.
33 krat spominska majica VUČKO
Kranjski miting za mlade Vučko je tradicionalno priljubljeno tekmovanje za mlajše kategorije, na katerem ne manjkajo spominska majica, praktična darila ter pokali in medalje. Med živahno množico, ki je 18. maja nestrpno čakala svoj nastop, je bilo tudi 33 atletov v oranžnih dresih, ki so šestkrat stopili na zmagovalni oder. Med najstarejšimi pionirji do 16 let je Rok Balantič najdlje sunil kroglo, Tea Podbevšek je bila tretja v daljini. V konkurenci pionirjev do 12 let je bil na 200 m tretji Tilen Ulčar, med pionirji do 10 let je bil Zan Vrhovnik tretji v daljini, kar trikrat pa se je bronasto odli-čje izmuznilo Svenu Ulčarju. Med pionirji, ki v 2012 še ne bodo dopolnili osem let, sta nastopili Maša Ručigaj in Kaja Zajc. Najmlajši atletinji si bosta svoje prvo tekmovanje zapomnili po zlati in srebrni medalji v metu vortexa.
Prva mednarodna izkušnja
Da italijanski tartan ni drugačen kot je slovenski, le morda zaradi prave mere adrenalina hitrejši in bolj odbojen, se je 20. maja v Trbižu prepričala peterica domžalskih atletov. Mednarodno zmago si je v daljino priskočil Maks Ulčar, srebro Tomaž
Alja Sitar je na mitingu mednarodne atletske lige v Slovenski Bistrici postavila nov najhitrejši izid na 100m — znamko osebnega in klubskega rekorda je postavila na 11,63s. Rezultat je ponovila v nemškem Regens-burgu, kjer je nastopila še kot članica slovenske štafete 4x100m v postavi Sitar-Strajnar Sara-Zumer Kristina-Sabina Veit na 4x100m. Čestitke za rezultat 44,46s, ki je trenutno 11. rezultat v Evropi!
Bojana Vojska
Igrišče za odbojko na mivki
v ihanskem športnem parku že čaka na mlado in staro
Stebri, ki so v športnem parku Ihan nakazovali igrišče za odbojko na mivki, so uspešno prezimili, v maju dočakali tudi mrežo in seveda mivko,
brez katere bi težko govorili o veliki pridobitvi za prebivalce KS Ihan. Predvsem gre zahvala podjetju TERMIT iz Moravč, ki nam je nekako za
Kot je Planjava v svoje stene velikokrat zvabila Klemena Mikliča, ki nas je tragično zapustil pred dvema letoma, smo se prijatelju v spomin na poti in v smeri njemu najljubše gore tudi letos podali člani domžalskega alpinističnega odseka. Na 2. Benkovem me-morialu na Kamniškem sedlu so nas na alpinista, alpinističnega inštruktorja, vodnika PZS, gorskega reševalca in tabornika spomnile fotografije, v živahnih pogovorih pa ni manjkalo spominov iz smeri in sten, v katerih se je ob Klemenovi družbi vedno pripetilo kaj nepozabnega. Družabno in vremensko pester vikend od 8. do 10. junija se je začel z vročim petkom, ko smo preplezali
Svetelovo smer ter prek Zgornjega stebra in Šije osvojili Brano, ki se je še v soncu spogledovala s Planjavo. Pravi trenutek za ogled njenih previsov, ra-zov in grebenov, ki so kar vabili, da jih preplezamo. »Po sestopu z Brane se je družba v bajti že pošteno okrepila,« je primeren opis začetka živahnega večernega dogajanja, kjer ob projekciji fotografij ni manjkalo obujanja spominov in hkrati razmišljanja o tem, kateri »nekoristni svet« je še potrebno osvojiti. V pozen večer so polno kočo pospremile zvezde in jasna noč, sobotno jutro pa je plezalsko razpoloženi druščini odplaknilo in odpihnilo zarisane načrte. A zagotovo ne vzpona na 2392 m visoko Planjavo, prek Sukav-
nika ali grape med obema vrhovoma, ki je kljub vremenu na vrh zvabila vsaj sedmerico članov AO. »Vrhunsko,« bi rekel Klemen. Na sedlo so še v soboto in nedeljo prihajali alpinisti, taborniki in drugi, ki so se na tak način spomnili vedno veselega Klemena, se pogreli v prenovljeni koči na Kamniškem sedlu, in se bolj ali manj mokri, a z lepim občutkom, vračali v dolino. Smeri v kamniških vrhovih nas bodo v svoje stene zvabili že prej, zagotovo pa se spet srečamo na 3. Benkovem memorialu.
Bojana Vojska
Državno prvenstvo v inline hokeju
Stibrič v metu vortexa, izkušnje s tujimi povelji pa so pridobili še Erin Kralj, Zala Šenet in Tea Podbevšek.
Alja je najhitrejša ljubljanska študentka
Malo zares in malo za hec je na NIKE univerzitetnem mitingu 23. maja nastopila Alja Sitar. Zares v tekih na 60 m (7,44 s) in 100 m (11,63 s), kjer je tudi prepričljivo zmagala, bolj za hec pa v suvanju krogle.
Cvet slovenske srednješolske atletike
Po izbirnih področnih tekmovanjih so se 23. maja v Ljubljani zbrali najboljši slovenski atleti srednješolci. Kot peta sta čez cilj preizkušnje na 1000 m pritekla Eva Aljančič in Anže Zupan, peta je bila še Manca Avbelj v krogli. Metalski uspeh je z devetim mestom dopolnil še Denis Kumek, v skoku v višino je bila deseta Katja Tekavc.
Ob pravem času čez 50 m!
Reprezentančni nastop v italijanskem Brixnu je želja številnih mlajših mladincev, saj mu nekateri rečejo kar »evropsko mlajše mladinsko prvenstvo v malem«. Svojo priložnost je 28. maja dobil tudi diskaš Denis Kumek — in jo tudi izkoristil. Z metom 51,45 m je prinesel točke slovenski reprezentanci, ob tem pa presegel še mejo 50 m ter postavil osebni in klubski rekord.
Horjul — Po kratkem premoru ob zaključku hokejske sezone na ledu se je hokejsko dogajanje preselilo v dvorane, ki so prirejene za inline hokej. V nedeljo, 27. maja 2012, se je v Horjulu s finalnimi boji končalo Državno prvenstvo v inline hokeju za mlajše kategorije, ki se je tudi letos odvijalo pod okriljem Inline zveze Slovenije. Prijetno presenečenje prvenstva so pripravile mlade kategorije hokejistov novo
ustanovljenega hokejskega kluba HK Loren Line Domžale, ki so v končnici dosegle lep uspeh, in že v svoji prvi tekmovalni sezoni osvojile prvenec naslova Državnega prvaka v kategoriji igralcev do 12 let (U-12). Klubu HK Loren Line Domžale je pod taktirko odličnega hokejista Matica Kralja, ki se je tokrat izkazal tudi v vlogi trenerja, uspelo v kratkem času zagotoviti vse pogoje za uspešno pripravo na tekmovalno
sezono. Vodstvo kluba je bilo uspešno tudi pri sestavi ekip, saj je iz razpoložljivega igralskega kadra sestavilo konkurenčne ekipe v vseh treh starostnih kategorijah (U-10, U-12 in U-16). Kot še zagotavljajo v klubu, želijo v prihodnji sezoni graditi predvsem na prepoznavnosti kluba in v skladu z njihovimi usmeritvami za delo z mladimi selekcijami postati resen kandidat za najvišje naslove državnih tekmovanj. Rezultati in končna razvrstitev ekip v DP mlajših kategorijah
Kategorija do 10 let (U-10):
1.	HK Prevoje
2.	Prosport HK MK Bled
3.	HK Loren Line Domžale
4.	HK Dinamiti Horjul
Kategorija do 12 let (U-12):
1.	HK Loren Line Domžale
2.	ŠD O GM Hobby Stars Ljubl-nana
3.	Itak Sport Wings
4.	HK Dinamiti Horjul
Kategorija do 16 let (U-16):
1.	Ice Elite
2.	Sombrero Team
3.	HK Dinamiti Horjul
4.	HK Loren Line Domžale
ŠPORTNA TELOVADKA SASA GOLOB
Tudi na drugi konec sveta s svojo blazino
slovo iz naših logov veliko pomagalo. Pri opremljanju igrišča sta pomagala tudi Zavod za šport Domžale in KS Ihan.
Vsekakor je potrebno pohvaliti skupino zagretih mladih in nekoliko manj mladih krajanov Ihana, ki so s svojim znanjem, predvsem pa voljo, pokazali,
da PROSTOVOLJSTVO v naših
krajih še ni izumrlo. Igrišče bomo uradno odprli ob praznovanju krajevnega praznika, 23. junija. Ze pred tem bo igrišče, ki je prvenstveno namenjeno prebivalcem Krajevne skupnosti Ihan, na razpolago vsem, ki to zmorejo, hočejo in želijo.
Termini igranja bodo dolgi poldrugo uro. Za posamezni termin bo potrebno plačati simbolično ceno 5 evrov. Prijavljali se boste lahko le v baru, ki se nahaja v športnem parku. Seveda pa boste kot skrbni krajani skrbeli za red in čistočo na igrišču in ob njem. S tem je poskrbljeno za dodatno športno ponudbo v najbolj športnem kraju v naši občini, kot se radi pohvalimo.
J. Gregorič
Z edino slovensko predstavnico v športni gimnastiki na poletnih olimpijskih igrah 2012 v Londonu, Domžalčanko Sašo Golob, sva se srečali med nalivom, ki je popestril sicer zaspan junijski dan v Ljubljani. Prvi vtis? Vremenu primerno zaspana navzven, a navznoter z mislimi že na olimpijskih igrah. Ker si v mesecu dni tekmovala na evropskem prvenstvu v Bruslju ter na dveh svetovnih pokalih v Mariboru in Gentu, malce pred tem še v Ukrajini in na Kitajskem — kaj najbolj pogrešaš, ko si od doma? Zagotovo posteljo, saj nikoli ne veš, na kakšnem ležišču boš spal. Blazino, »poušter«, pa vedno nesem s sabo.
Na ekipnem evropskem prvenstvu v ženski gimnastiki v belgijski prestolnici si sredi maja nastopila kot ena izmed petih slovenskih predstavnic.
V	Bruslju sem nastopila na vseh orodjih in bila z vsemi vajami, razen na bradlji, zelo zadovoljna. Z bradlje sem nesrečno padla in jo morala ponoviti praktično v celoti, za kar pa mi je zmanjkalo nekaj moči. Tudi sicer je bila bradlja za slovensko ekipo daleč najslabše orodje — vse-ekipno smo bile 18., največ smo pokazale na parterju, kjer smo bile 12., na preskoku smo se uvrstile na 14. mesto, na gredi na 16., na bradlji pa smo bile ekipno 24. Prav nastop na evropskem prvenstvu je bil tudi povod za spremembo moje vaje na bradlji, za kar se zaradi bližine olimpijskih iger sicer ne bi odločila. Tebi najljubše orodje, na katerem tudi segaš med najboljše, je parter.
V	Mariboru si se na svetovnem pokalu, 45. Šalamunovem memorialu, uvrstila na četrto mesto. Fantastično si nastopila tudi v Gentu, kjer si bila na svetovnem pokalu odlična druga. Z uvrstitvijo v Mariboru sem za-
dovoljna, a sem imela še rezervo. Najboljšo vajo na parterju v tej sezoni sem zagotovo izvedla v Gentu, kjer sem se v finale sicer uvrstila kot osma, potem pa z zares super izvedbo prišla do drugega mesta. Še posebej sem zadovoljna zato, ker je bila v Gentu močna konkurenca (30 držav) in ker sem trenutno sedaj na parterju vodilna na lestvici svetovnega pokala. Seveda pa manjkajo Rusinje in Američanke, ki bodo na olimpijskih igrah, pa jih na tovrstnih tekmovanjih skoraj ni. Kaj imaš še na urniku pred Londonom?
Pravkar sem zaključila z izpiti za prvi letnik na Medicinski fakulteti, le enega sem si pustila za avgust. Počutim se precej bolj sproščeno — v Mariboru sem se na primer pred in po tekmovanju pripravljala na izpit ... Zelo težko se je zares osredotočiti na vsak še tako majhen gib, če imaš glavo polno biokemije. Slab teden dni pred začetkom iger bom s trenerko Ljudmilo Koroljenko odletela v London, kjer me že dva dni po odprtju čaka dolgo pričakovani dan — 29. julij 2012, ko imam na urniku kvalifikacije — toliko za začetek. Do takrat bom trenirala in pilila prvine.
Boš imela v Londonu navijače? Najbrž so nate ponosni tudi v tvojem klubu GIB Šiška?
V angleški prestolnici me bodo spodbujali starši, sestra in moj fant. Vedno imam tudi podporo mojega kluba, v katerem sem prva olimpij-ka, vse več pa imam tudi prijateljev in navijačev preko moje spletne strani, fan page Saša Golob. Izgleda, da ti gre v olimpijski sezoni, prav zdaj, ko je to najbolj potrebno, vse kot po maslu. Kakšna so tvoja pričakovanja v Londonu? Res je, forma se dviguje, v Gen-tu sem se kljub močni konkurenci uvrstila najviše na svetovnih pokalih doslej. Občasno mi malo nagaja gleženj, a to je pri vrhunskem športu običajno. Za London sem pripravljena, želim si pokazati vse, kar znam, doseči 52 točk v mnogoboju. Če bo na moji strani še športna sreča, kdo ve!
Zaključni vtis? Saša se je odpravila na trening, piljenju prvin in novim zmagam naproti. Lepo in prijetno je, ko bomo navijali za Sašo in ostale slovenske športnike olimpijce, še lepše bi bilo navijati (ali celo tekmovati) v živo v Londonu.
Bojana Vojska
22
šport
22. JUNIJ 2012
fi t Ä - v'
Fc
■ ^. i.
MIKI PLEŠEMO
Domžalski plesni dan
V ponedeljek, 4. junija 2012, je bil velik dan. Ni obetal veliko, vreme se je kisalo in deževalo je znova
in znova. Za nas plesalce pa je bil
pravi praznik. Nestrpno smo čakali popoldanske ure, ko se je v Hali Komunalnega centra obetal pravi plesni spektakel, največja plesna prireditev v občini Domžale. Z nami je plesalo prek 600 plesalcev, produkcijo pa si je ogledalo prek 1200 gledalcev. Ko se je bližala prava ura, se je okoli HKC trlo ljudi, mladih in starih, plesalcev in njihovih staršev. Ob 17.30 je bila dvorana polna. Luči so se prižgale in plesna produkcija Plesne šole Miki — Domžalski plesni dan — se je začela. Oder je obsvetil vse zvezde plesne šole — pričeli so predšolski plesalci (plesalci iz Plesalnice in Ciriusa), za njimi so se zvrstili plesalci iz osnovnih šol Trzina, Blagovice, Most - Komende, Vodic, Doba, Dragomlja, Krašnje, Toma Brejca, Marije Vere, Mekinj,
Preserij pri Radomljah, Venclja Per-ka, Domžal, Janka Kersnika, Jurije Vege, Vrhpolja ... in seveda plesalci iz Plesalnice, ki plešejo v različnih plesnih smereh, kot so jazz balet, hip hop, klasični balet, plesni pari, electric boogie, orientalski ples ... Produkcijo so začinili še plesalci iz Plesnega kluba Miki, ki so se vpletli tudi v ostale točke, med plesalci pa smo vedno veseli tudi odraslih plesalk orientalskih plesov in Plesoma-nije. Posebno mesto naših produkcij
in naših src vedno znova zasedejo plesalci Varstveno delovnega centra iz Lok. Veličastno nalogo je opravil tudi naš najbolj priznani in cenjeni pantomimik Andres Valdes, ki je produkcijo naredil popolno. Večerni del, ki se je začel ob 20. uri, je bil poln glamurja in presežkov. Takrat se je zvrstila vsa naša plesna elita, plesalci Plesnega kluba MIKI. Tekmovalci, ki pridno trenirajo, trdo delajo na tehniki ter se v slovenskem prostoru in svetovnem merilu spogledujejo z najboljšimi. No, ne samo spogledujejo. Pridno prinašajo medalje in pokale v naše prostore, ki jih okrasijo z žarom najžlahtejših rezultatov na tekmah.
Vsem plesalcem Plesne šole in Plesnega kluba Miki iskrena hvala, saj ste nam polepšali prireditev, vsem vam, gledalcem, pa izvabili na plano pristno veselje in glasne aplavze. Ko smo vsi skupaj stali na odru in se plesno poslavljali, nas je grela misel, da se poslavljamo samo do naslednjega Domžalskega plesnega dne — do takrat pa se bomo pridno plesno izpopolnjevali, da prihodnje leto pripravimo še kakšno presenečenje za svoje zveste navijače. Želimo vam prijetno poletje!	PK Miki
ŠPORTNO DRUŠTVO SOVIČE
Mini Sovice osvojile naslov državnih prvakinj
V Hali Tivoli je 3. junija 2012 potekalo odprto državno prvenstvo v cheerleadingu in cheer plesu - SLO CHEER OPEN 2012. Za zmagovalne stopničke se je potegovalo 950 tekmovalcev iz sedmih držav, hkrati pa je bilo to za mladinske in članske skupine tudi kvalifikacijsko tekmovanje za evropsko prvenstvo, ki bo 30. junija in 1. julija v Amsterdamu. Prvenstva so se udeležile tri skupine ŠD Sovice in sicer otroški plesni skupini Mini Sovice in Radomeljske Sovice ter mladinska plesna skupina Sovice. Mini Sovice pod vodstvom trenerke Anje Slovnik so navdušile sodnike in gledalce ter osvojile dva naslova državnih prvakinj - v freestyle in jazz kategoriji. Med otroškimi pari so postale državne prvakinje Tjaša Janežič in Manca Cerar (freestyle), Zala Mežan in Manca Cerar (jazz) ter Lana Sazonov in Lara Torkar (hip-hop). Radomeljske Sovice so se uvrstile na 11. mesto, povedati pa je treba, da je bil to njihov prvi tekmovalni nastop. Mladinke, ki jih trenira Mateja Gr-bec, so si z drugim mestom v freestyle in v hip hop kategoriji zagotovile nastop na evropskem prvenstvu. Kljub močni in številčni konkurenci je bil njihov nastop odličen, z nekoliko več športne sreče bi lahko zmagale, saj je bila razlika v točkah minimalna. Tudi mladinski pari so bili
uspešni, Neža Pirnat in Sara Novak sta osvojili drugo mesto (jazz), tretje mesto so osvojile Karmen Gerič in Nina Zvizdalo (freestyle) ter Diana Mitrovic in Nika Lederer Ilic (hip
Mini Sovice so v Nemčiji osvojile dve prvi mesti
S skupino Mini Sovice iz Športnega društva Sovice smo se že tretje leto zapored odpravile na največji dvodnevni cheerleading dogodek v Evropi, ELITE Cheerleading and dance Championship. Tekmovanje je potekalo 26. in 27. maja v Movie parku v Bottropu, kjer je nastopilo več kot 3500 plesalcev iz vse Evrope.
PLESNI PAR MATEJ IN ŠPELA KRALJ
Preplesala sta Evropo
Kot s prstom po zemljevidu sta Matej in Špela Kralj od februarja do junija prepotovala Slovenijo in Evropo po dolgem in počez. Italijanski Bassano, Koper, ruska prestolnica Moskva, češko Brno, danski Aarhus, nemški Koblenc, romunski Baia Mare in končno Domžale, vse to so bila plesna prizorišča slovenskih in evropskih prvenstev ter mednarodnih plesnih turnirjev, na katerih sta Domžalčana pustila svoj pečat v standardnih in latin-skoameriških plesih.
Matej in Špela sta februarja na turnirju v Bassanu v standardnih plesih posegla do četrtfinala in 16. mesta. Odlična, a kljub temu tik pod stopničkami, sta bila 14. aprila, ko se je v Kopru plesalo na Prvenstvu Slovenije v latinskoameriških plesih. Marca sta svojo formo stopnjevala na WDSF open turnirju v Moskvi, kjer sta se v standardnih plesih prebila do četrtfinala, še više so ju sodniku ocenili na finalnem WDSF turnirju v Brnu, kjer sta se prav tako v preizkušnji standarnih plesov veselila šestega mesta.
A vse to je bilo le ogrevanje pred vrhuncem pomladnega dela sezone — evropskim prvenstvom v kombinaciji desetih plesov 21. aprila na Danskem. Matej in Špela sta med 34 pari zasedla visoko 10. mesto in pokazala, da imata v kombinaciji visoko začrtane cilje: »O evropskem prvenstvu lahko govorimo le v presežnikih. Nivo organizacije je bil visok, tekmovanje si je ogledalo veliko število gledalcev ...« Evropskemu prvenstvu je sledilo — še eno evropsko prvenstvo, tokrat v standardnih plesih v Nemčiji. Par, ki trenira in tekmuje za Plesni klub Urška, se je v Koblencu odvrtel le do 38. do 40. mesta, a vtis kmalu popravil z zavidljivim uspehom na odprtem WDSF turnirju v Romuniji. V konkurenci latinskoameriških parov sta se Domžalčana uvrstila v polfinale in zasedla končno 12. mesto. Še prepričljivejša sta bila v standardnih plesih, kjer sta se v finalu uvrstila na visoko četrto mesto. Najlepše sta se Matej in Špela vrtela tudi v Domžalah Mimohod plesnih parov, narodne noše, prigrizki in sadje, okrašena dvorana, rdeča blazina na podelitvi, priznanja, praktične nagrade, pokali, bogat spremljevalni program in častni ples zmagovalcev. Vse to so bile malenkosti na kvalifikacijskem in rating turnirju Slovenske plesne lige za Pokal Slovenije v standardnih in latinskoameriških
plesih, s katerimi je organizator, Plesni klub Urška, številnim slovenskim in tujim parom pričaral vzdušje, ki je kar klicalo po sanjskem dnevu in večeru. Telovadnica Osnovne šole Venclja Perka Domžale se je v soboto, 9. junija, spremenila v bleščeče prizorišče, na katerem ni manjkalo bogatih plesnih oblek in lično urejenih plesalk in plesalcev, ki so resničnost vsaj za nekaj ur odgnali za vrata plesnega parketa.
Da je bil plesni turnir še bolj napet, je poskrbel domžalski plesni par, za katerega je v množici gledalcev pesti zagotovo držalo veliko parov rok. Matej in Špela Kralj sta z odlično predstavo v mednarodni konkurenci osvojila naslov najboljših v standardnih plesih, naslov sta dopolnila s tretjim mestom v latinskoameriških plesih. Nagrado za najboljši par sta tu prejela Halužan in Anna Mashchyts iz Rogaške Slatine, ki jima je tudi pripadel častni ples. Čestitke, tudi za prvo mesto na rating in točkovni listi Plesne zveze Slovenije v standardnih plesih med člani (11. 6. 2012)!
Bojana Vojska
hop), Sara Novak in Saša Štiftar (freestyle) pa šesto mesto. Koreografije za vse otroške in mladinske plesne pare je pripravila Tjaša Šuštaršič. Tudi tokrat so se odlično odrezali navijači s polnih tribun, seveda je bil najglasnejši naš FAN CLUB SOVICE. Cheerleading zveza Slovenije je na svoji spletni strani zapisala naslednjo pohvalo gledalcem: »Kapo dol! Tako glasne tribune še nismo imeli!«
Vesna Gerič
Mini Sovice so osvojile 1. mesto v jazz kategoriji otroških plesnih skupin in 1. mesto v freestyle kategoriji otroških plesnih skupin ter tako spet pokazale, da so sposobne posegati po najvišjih mestih tudi na tako velikih tekmovanjih.
Anja Slovnik
DRŽAVNO PRVENSTVO 2012
v	_
Šestnajst odličij za plesalce PK Miki
V dneh od 8. do 10. junija je v Medvodah potekal 2. del državnega prvenstva v modernih tekmovalnih plesih. Tokrat so PK MIKI zastopali plesalci show plesov, street show plesov, orientalskih plesov in moderna. Discipline in kategorije so bile porazdeljene na vse tri dni, plesalci PK Miki pa so v pionirski kategoriji osvojili naslednja mesta: 1. mesto ŽE-LODKI (koreografija Maja Lavrinc), show mala skupina in POTEPUHI (kor. Andraž Mrak), street show mala skupina, 2. mesto NA DNU MORJA (kor. Maja L.), show formacija, 6.mesto Lara Nahtigal, 8. mesto Tjaša Karnar. Mladinci so tudi dvakrat stopili na najvišjo stopničko, in sicer sta 1. mesto osvojili show mala skupina NA ULICI (kor.Maja L.) ter orient mala skupina BISERI ORIENTA (kor. Andrea Zanardi). Na 2. mesto so se uvrstile: Ajda Križman, orient solo, Barbara Grmek, orient show solo, Lea Razpotnik in Sara Perko, show par, Eva Gorjup in Maja Gregl, modern par, na 3. mesto pa Polona Ipa-vec, orient show solo, Laura Potočnik in Lana Smolnikar, show par, MOČ VILINOV (kor. Maja L.), show formacija. 5. mesto je zasedla Lana Smolnikar, show solo, 15. mesto Nina Tuma, street show solo. Letos sta PK Miki zastopali kar dve članski skupini. V show plesih je to bila formacija
HIGH VOLTAGE (kor. Maja L.),
ki je osvojila 4. mesto, v street show plesih pa formacija SCARABEJ (kor. Andraž M., Anja Radonjič in Martina Mrak Tekavc), ki je zasedla 6. mesto. Članski nastop sta s 4. mestom oplemenitili tudi solistki Klara Senica, show solo, in Simona Mihelčič, oriental solo. Na 7. mesto je priplesala show mala skupina VOLUME LASHES (kor. Maja L.). Brez konkurence, kljub temu pa odlično, so svoj nastop opravile Anastazija Baloh, orient show solo pionirka, Andrea Zanardi, orient in orient show solo članica 2 ter oriental mix mala skupina Marsovci na obisku orienta (kor. Andrea Z.). Vsem plesalcem in pedagogom se zahvaljujemo za enkratne nastope, navijačem pa za dobro timsko vzdušje. Močno stiskamo pesti za uspešne nastope na mednarodnih tekmovanjih, ki jih čakajo letos.
Saša E. C. www.mikiples.com
1. MAVRIČNO POLETJE V DOMŽALAH Sreda, 11.07.2012 ob 18 uri
DRUŽINSKA PRIREDITEV
V Češminovem parku
Zabava, delavnice, nastopi, policisti, sabljači, igrače , rap glasba -ŽYGEC, predstava in še kaj.... Organizira šad mavrica
Podrobno na : www.sadmavrica.si ali sad.mavrica@gmail.com
22. JUNIJ 2012
šport
23
S POHODOM NA TRIGLAV VSTOPILI V NOVO ERO
Nogometaši NK Roltek Dob z gladkima zmagama in s skupnim rezultatom 6:0 dosegli uvrstitev v 1. SNL
Za večino športnih navdušencev v Sloveniji morda presenečenje, za upravo kluba in igralce ter seveda zveste navijače »modrih« iz Doba pa izpolnjena velika želja, ki se je še pred nekaj leti nazaj zdela le »misija nemogoče«. S temi besedami lahko opišemo uvrstitev NK Roltek Dob v 1. slovensko nogometno ligo (1.SNL), najvišji rang tekmovanja v najbolj popularni postranski stvari na svetu.
Rezultat je odraz trdega dela Do-bljanov, ki so praktično skozi vso sezono v 2. SNL trdno držali drugo mesto, ki je še peljalo v dodatne kvalifikacije za preboj v 1 SNL. Ze samo tekmovanje v 2. SNL se je izkazalo vse prej kot lahka naloga. Prav zato si v upravi kluba niso želeli zastavljati previsokih ciljev. Seveda pa ugoden zagonski veter in volja nogometašev še ne pomenijo rezultata, če nimajo skupaj z upravo in strokovnim štabom zastavljenega resnega cilja.
Po besedah Bojana Gasiorja, predsednika NK Dob, je bil obstanek v nogometni druščini 2. kakovostnega razreda realen cilj, zagotovo pa to ni vse, kar so Dobljani pokazali. Nenazadnje je Dob pokazal zobe aktualnemu državnemu prvaku Mariboru, le-ta ga je iz Hervis pokala Slovenije leta 2011 izločili šele po streljanju enajstmetrovk. Dob so v lanski sezoni poraženi zapustili tudi nogometaši NK Mure, ki bo v naslednji sezoni igrala kvalifikacije za Ligo Evropa.
»Nimamo strahu spopasti se s prvo-ligaši«, so bile vedno znova besede Gasiorja in prav to se je zgodilo v dodatnih kvalifikacijah. Triglav Kranj, zdaj že nekdanji pr-voligaš, ki je veljal za nespornega favorita, se je zelo uštel, ko je pričakoval, da bodo »modri« iz Doba prišli na prvo tekmo v Kranj z belo zastavo. Dobljani so se na tekmo odlično pripravili in gladko nadi-grali domačine v njihovem »Or-lovem gnezdu«. Tekmo sta tako
odločila Goran Vuk v 34. minuti in Armin Kukavica v 41. minuti za končnih 0:2.
Navdušeni navijači »modrih«, ki so bili po zmagi na gostovanju prepričani v gladko uvrstitev NK Roltek Dob v 1 SNL, so že z veliko vnemo slavili, česar pa za nogometaše in trenerja ne moremo reči, saj jih je čakala še povratna tekma na domačem terenu v Športnem parku Dob. Po besedah trenerja NK Rol-tek Dob Jerneja Javornika med nogometaši ni bilo pretirane evforije, zato so obljubili, da se bodo doma še enkrat bolj potrudili, da uvrstitev ne bo ogrožena.
In ravno to se je zgodilo. Ob nabito polnih tribunah v Športnem parku Dob in srčni podpori domačih navijačev gostujoči praktično niso imeli možnosti, da bi se uspešno zoperstavili silovitemu pritisku domačih nogometašev. Dobljani so tako prvič načeli mrežo Triglava že v 11. minuti, za domače je zadel Goran Vuk, svojo strelsko vajo pa je ponovil v 19. minuti za 2:0, in tako še potrdil naziv naj strelca 2. SNL, saj je nasprotnikov zadal kar 17 golov v letošnji sezoni. Gostje so sicer imeli priložnost znižanja izida, a je domači vratar Albin Vezirovič prebral namero Burgarja in obranil strel z 11-m. Dokončno pa se je pričela gorenjska barka potapljati, ko je v 45. minuti z 11-m z lobom po sredini vrat zadel kapetan NK Roltek Dob Klemen Kunstelj, ki se je, podobno kot pred njim Vuk, vpisal še drugič med strelce v 52. minuti za končnih 4:0. Igrišče so tako morali gostje NK Triglav Kranj zapustiti sklonjenih glav, prav tako pa so zapustili nastopanje v elitni druščini, nasprotno pa so »modri« iz Doba slavili zgodovinsko uvrstitev v elitno slovensko nogometno ligo.
Začetek minule sezone je bil znameniti vaški derbi, poznan tudi, kot »VasClassico« med Radomljami in Dobom, ki so ga dobili slednji.
Štiri zmage, štiri neodločeni izidi in poraz sprva niso kazali najboljše napovedi sezone po prvih desetih krogih, pa vendarle so nogometaši z Doba dokazali, da znajo spraviti nasprotnike na kolena, tako so doma s 4:1 odpravili Šampijon Celje. V zaključku prvenstva sta sledila poleg zmage še dva poraza, prav zadnja dva poraza pa sta preprečila, da bi bil dosežen cilj še bolj sladek. Tako so Dobljani končali svojo krstno predstavo v 2. SNL na odličnem 2. mestu, z osvojenimi 48 točkami (10 točk več kot lani), 13 zmagami, 9 neodločenimi izidi in 5 porazi.
So pa k uvrstitvi v 1. SNL dodali Dobljani še eno lovoriko in sicer za najboljšega strelca prvenstva 2.SNL, le-ta je z 17 goli postal Goran Vuk.
Na koncu sezone pa je seveda na mestu zahvala nogometašev NK Roltek Dob svojim zvestim navijačem, »ta trdim Hrastom« prav tako pa tudi povabilo k še večji podpori s tribun Športnega parka Dob. Na koncu naj še dodam, da bomo v Dobu malce le pogrešali znameniti »VasClassico« med Dobom in Ra-domljami, ki pa ga bodo zagotovo uspešno »nadomestili« Domžalča-
Statistika kvalifikacijskih tekem za 1. SNL
Prva tekma:
TRIGLAV - ROLTEK DOB 0:2 (0:2)
1.500; Vuk 34., Kukavica 41. Triglav: Pelko, Šturm, Zolič, Šu-šteršič (33./Krcič), Dolžan, Po-korn, Stjepanovič, Ovčina, Burgar, Durkovič (85./Romič), Jelar (69./ Šujica).
Roltek Dob: Vezirovič, Avbelj, Če-šnjevar, Kukavica, Stanko, Klopčič (83./Metelko), E. Mešanovič, Kunstelj, D. Mešanovič (73./Cimprič), Goropečnik, Vuk.
Povratna tekma:
ROLTEK DOB - TRIGLAV 4:0 (3:0)
1.000; Vuk 11., 19., Kunstelj 45./11-m, 52.
Burgar (Triglav) je v 18. minuti zapravil 11-m.
Roltek Dob: Vezirovič, Avbelj, Škof, Češnjevar, Vuk, Stanko (70./ Gasior), Klopčič (68./Simič), E. Mešanovič, Kunstelj, D. Mešanovič (71./Kukavica), Goropečnik . Triglav Kranj: Curanovič, Zolič, Pokorn (69./Nazič), Stjepanovič, Burgar (53./Romič), Krcič, Dolžan, Jelar, Sever, Durkovič, Šujica (46./ Šturm).
Gregor Horvatič
V Domžalah zaključili odlično sezono šole košarke
V	nedeljo, 3. junija, smo v Hali komunalnega centra v Domžalah zaključili z letošnjo sezono Šole košarke Košarkarskega kluba Helios Domžale, ki je bila v tej sezoni več kot odlično obiskana. Na sedmih osnovnih šolah v Domžalah in širši okolici je letos dva treninga Šole košarke na teden obiskovalo prek 400 otrok od 1. do 9. razreda.
V	zadnjih treh letih se je Šola košarke razvila v eno najbolj obiskanih športnih vadb v Domžalah in okolici. Če so šole, ki sodelujejo v Šoli košarke, v preteklih dveh letih tekme igrale le zato, da otroci pokažejo novo pridobljeno znanje, pa smo letos vse skupaj še malce nadgradili, in pripravili pravo Ligo Šole košarke, ki je med letom skrbela za super košarkarske obračune na parketu domžalske hale, v nedeljo pa je dočakala letošnje finalne obračune.
V	konkurenci naših najmlajših košarkarjev in košarkaric od 1. do 3. razreda je po izredno borbenih predstavah naslov letošnje najboljše šole osvojila 1. ekipa OŠ Domžale, Domžale 1, ki je v finalu z 21:12 premagala ekipo OŠ Venclja Perka. Vsi člani zmagovalne ekipe so dobili priznanja za osvojeno prvo mesto, Urban Klavžar (Domžale 1) pa je postal najboljši košarkar finala, za kar si je prislužil tudi nekaj praktičnih nagrad. Tretje mesto je na koncu pripadlo ekipi Domžale 2, ki je premagala OŠ Rodica.
V	srednji starostni skupini (4. do 6. razred) so fantje zaključni turnir Šole košarke vzeli čisto zares in se od samega začetka podali v lov na prvo mesto. Na koncu so največ znanja, sreče in zbranosti v zaključnih trenutkih pokazali košarkarji OŠ Ven-
clja Perka, ki so s v finalu s prostim metom nekaj sekund pred iztekom igralnega časa s 34:33 premagali OŠ Rodica. Seveda so zmagovalci dobili priznanja za osvojeno prvo mesto, najboljši košarkar finala pa je postal Rok Radovič (OŠ Venclja Perka). V obračunu za tretje mesto smo prav tako gledali izenačeno srečanje vse do zadnjih sekund, zmaga pa je odšla na OŠ Domžale, ki je premagala OŠ Trzin.
Pri najstarejših (7. do 9. razred) smo imeli na sporedu le revijalno tekmo, saj so že pred zaključnim tekmovalnim dnevom Šole košarke naslov najboljših v letošnji sezoni osvojili košarkarji OŠ Domžale, ki so bili skozi celo leto nepremagani. Na tem mestu bi se radi zahvalili vsem našim trenerjem, ki so se vse
leto trudili s košarkarji po osnovnih pridružite!
šolah v domžalski regiji, otrokom, da so pridno ter vestno obiskovali treninge in trenirali po najboljših močeh, Čebelinki, ki nas je redno oskrbovala z vodo, Debitelu, ki je poskrbel za praktične nagrade na zaključnem turnirju in na koncu seveda tudi odgovornim pri KK Helios Domžale, ki so poskrbeli, da imajo otroci na voljo redne treninge in dodatno aktivnost, ki jih vsaj za nekaj ur na teden odtrga izpred računalniških ekranov. Če želite pogledati, kdo so dobitniki nagrade NAJ KOŠARKAR po vseh sodelujočih šolah ali pa, kaj o Šoli košarke KK Helios Domžale menijo starši, potem obiščite spletno stran domžalskega kluba. Do naslednje sezone pa pridno športajte in se vidimo na košarkarskih igriščih! In seveda ne pozabite! Čaka nas še 1. Košarkarski tabor Šole košarke, ki bo v kampu Veli Jože pri Savudriji od 2. do 7. julija! Nekaj prostih mest je še na voljo, zato pohitite in se nam
Šola košarke, sezona 2011/2012
Končni vrstni red: NAJMLAJŠI (1.-3. razred)
1.	Domžale 1
2.	Venclja Perka
3.	Domžale 2
4.	Rodica
5.	Trzin
6.	Dragomelj
7.	Moravče
8.	Ihan
MLAJŠI (4.-6. razred)
1.	Venclja Perka
2.	Rodica
3.	Trzin
4.	Domžale
5.	Dragomelj
6.	Ihan
STAREJŠI (7.-9. razred)
1.	Domžale
2.	Trzin
3.	Dragomelj
4.	Moravče
NK Roltek Dob kljub uvrstitvi prihajajočo ne bo nastopal v prvi ligi
Po tem, ko smo se že iskreno veselili, da bodo Domžale imele odslej dva nogometna prvoligaša, pa nas je razžalostila novica, da NK Roltek Dob kljub fantastičnemu uspehu ne bo nastopal v prvi slovenski nogometni ligi. Fantom za gladek prehod skozi kvalifikacije iskreno čestitamo, hkrati pa objavljamo pismo predsednik kluba, ki so ga objavili na uradni spletni strani kluba www.nkdob.com in v katerem je, kmalu po doseženem uspehu, obrazložil zakaj prihajajoča sezone za NK Roltek Dob ne bo prvoligaška.
Bojan Gasior, predsednik društva: »Dobski nogometaši so v preteklem tednu dosegli eno izmed največjih športnih uspehov v slovenskem nogometu. Odmevnost rezultata, ki so ga naredili v kvalifikacijski tekmi z NK Triglav je bila ogromna in lahko s ponosom ugotavljamo, da se nam je priklonila cela slovenska športna javnost. Čestitke, dobre želje in ponos so deževali iz celotne Slovenije. Spisali smo pravljico v kateri smo se postavili v bok največjim klubom v Sloveniji. Stožice, Ljudski vrt, Arena Petrol, Športni park Domžale so bili na dlani za dokazovanje naše poti k uspehu. Priznanja za delo, ki smo ga v preteklosti vložili tako na tekmovalnem, vodstvenem in organizacijskemu področju se nam je bogato obrestovalo. S svojo skromnostjo, korektnostjo in načrtnemu delu smo poželi velike simpatije in športni ugled v javnosti. Prva liga je realnost in treba seje samo preskusiti.
In ker so v življenju vedno pozitivne in negativne strani, smo se tudi v Dobu kar hitro srečali z realnostjo, da pač športni dosežki za napredovanje in igranje v 1. SNL niso dovolj. Kot poudarjamo, so pozitivni dosežki prehiteli razvoj na področju, ki ga v preteklosti nismo mogli razvijati. Stadion, infrastruktura je postala ovira s katero ne moremo realizirati naših želja. Ugotovitev licenčne komisije pri NZS je bila korektna in natančna, pomanjkljivosti za odpravo le teh pa časovno prezahtevno, da bi jih lahko odpravili v doglednem času. Če ob tem dodamo še naše lastne težave z denacionalizacijo in lastniškimi razmerji, ki jih imamo v športnem parku, kar hitro ugotovimo, da je časovnica prevelika.
Igranje tekem v Dobu v 1. SNL je tako do nadaljnjega po sklepu licenčne komisiji in organov, ki nadzorujejo varnost nemogoča. Po dveh velikih tekmah (Maribor, Triglav) smo imeli na področju varovanja veliko težav. To pa je področje, ki je posebno občutljivo, saj prinaša osebno, odškodninsko, materialno in pravno odgovornost vodilnih, ki bi morali osebno odgovarjati za pomanjkljivosti in eventualne nesrečne dogodke.
Rešitev je samo ena, seliti se na igrišče, ki ustreza in ima licenco za igranje tekem v 1.SNL. To pomeni, da se selimo iz našega dobskega igrišča, daposta-jamo »potujoči cirkus«, ki se je prelevil v nastopanje in je daleč od športnega nogometnega tekmovanja. Izgubili bi svojo identiteto, odšli bi iz okolja, ki mu pripadamo in nam je vseskozi stal ob strani. Poštenost, ki jo čutimo do okolja, sponzorjev, navijačev ter navsezadnje lokalne skupnosti, ki nas podpira, nas vodi v začrtano pot, ki smo jo sprejeli že pred časom in od nje ne odstopamo. Za vse naše poteze smatramo, da so v prid razvoja nogometa v kraju, razvoja domačih igralcev, ki bodo tudi v prihodnje dobili prioriteto in da po začrtani poti poskušamo uspehe tudi v prihodnje ponoviti ali jih preseči. Obenem bomo postopoma obnavljali infrastrukturo, tako, da v bodoče ne bo pregrada v našem razvoju.
Vodstvo NK Roltek Dob je bilo v zadnjih dneh tarča velikih pritiskov, izsiljevanj ter navsezadnje neštetih obljub o metodah hitrega uspeha, prihajali so » vsemogočni poslovneži«« in » svetovalci«, vendar smo jih v interesu ohranitve večkrat poudarjene identitete Doba odslovili in jih pošiljali v bližnjo in daljno okolico, kje bodo imeli večje možnosti za uspeh. Dolžni smo poudariti tudi, da smo imeli veliko pogovorov z ljudmi, ki so naklonjeni našemu klubu, prijatelji, ki nam hočejo dobro, navsezadnje tudi z vodstvom krovne organizacije NZS. Dobili smo potrdilo, da razmišljamo pravilno, racionalno in pošteno ter da se takšnega razmišljanja manjka v slovenskem nogometu. Nismo se prepustili obljubam, prevaram in zavajanju, vsakemu smo natočili čistega vina. Kot rečeno, smo tudi na tem področju dobili potrditev o naši korektnosti in pravilnih ter odgovornih odločitvah.
Vodstvo Nogometnega kluba Dob ob tej priložnosti še enkrat čestita članskemu moštvu za izjemen športni uspeh, zahvaljujemo se tudi vsem, ki so nas ob tem spremljali, kakor tudi vsem, ki so nam ob tem uspehu izrazili čestitke. Nogometni klub Roltek Dob je v dveh tekmah z NK Triglavom privabil na tribune preko 3000gledalcev, kar je v slovenskem prostoru svojevrsten fenomen. Še enkrat hvala in poklon vsem v upanju, da strnemo vrste tudi naprej in z nezmanjšano motivacijo nadaljujemo svoje delo.«
Fantje bi si vsekakor zaslužili, da se v sezoni 2012/2013 borijo na prvoli-gaških zelenicah, a želja po zdravi rasti kluba je vsekakor na prvem mestu. Prav je, da spoštujemo odločitev, ki so jo v klubu sprejeli, nogometašem Doba pa želimo, da tudi v prihodnji sezoni sežejo v sam vrh druge lige in si ponovno prislužijo vstop v prvo ligo. Morda pa bo situacija čez leto dni že drugačna?
Mateja A. Kegel
EP v košarki za mlade do 20 let v Domžalah
V sredo, 18. aprila, so Občino Domžale obiskali predstavniki FIBE, ki jih je sprejel župan Občine Domžale Toni Dragar. V Hali komunalnega centra Domžale se bo med 12. in 22. julijem 2012 namreč odvijalo Evropsko prvenstvo mlajših članov (U-20), predstavniki FIBE pa so temu primerno prišli pregledati ustreznost pogojev za izvedbo takšnega prvenstva. Skrbni pregled so opravili Monica Puchner, vodja evropskega prvenstva do 20 let, Richard Stokes, vodja tekmovanj FIBA, Sakis Kontos, predstavnik za medije FIBA, Alenka Škreblin, generalna sekretarka podjetja Eu-robasket 2013, in Aleš Križnar, direktor podjetja Eurobasket 2013. Po pregledu je bilo ugotovljeno, da bo nekaj manjših stvari sicer potrebno še urediti, vendar pa se za izvedbo kaj kmalu pričakuje zelena luč. Evropskega prvenstva se bo udeležilo 16 reprezentanc iz Francije, Srbije, Črne gore, Nemčije, Grčije, Rusije, Estonije, Ukrajine, Turčije,
Latvije, Gruzije, Španije, Slovenija, Litve, Švedske in Italije. Tekmovanja bodo potekala v Kranjski Gori, Domžalah in Ljubljani.
Spored tekem
V 1. delu EP igrata v Domžalah skupini C (Latvija, Gruzija, Turčija, Španija) in D (Slovenija, Italija, Litva, Švedska)
ČETRTEK, 12. 7. 2012 14.00 LITVA : ŠVEDSKA 16.15 LATVIJA : GRUZIJA 18.30 TURČIJA : ŠPANIJA 21.00 SLOVENIJA : ITALIJA
PETEK, 13. 7. 2012 14.00 GRUZIJA : TURČIJA 16.15 ITALIJA : LITVA 18.30 ŠPANIJA : LATVIJA 20.45 SLOVENIJA : ŠVEDSKA
SOBOTA, 14. 7. 2012 14.00 TURČIJA : LATVIJA 16.15 GRUZIJA : ŠPANIJA 18.30 ŠVEDSKA : ITALIJA 20.45 SLOVENIJA : LITVA
24
šport
22. JUNIJ 2012
Po končanem tekmovanju je sledilo zanimivo izbiranje praktičnih nagrad, ki so jih prejeli vsi udeleženci.
ZAKLJUČEK NAMIZNOTENIŠKE TEKMOVALNE SEZONE
21. družinski ping-pong
Kot že vrsto let je tudi letos ob zaključku tekmovalne sezone Nami-znoteniška sekcija Mengeš, v kateri trenirajo tudi najuspešnejši domžalski namiznoteniški igralci in igralke, organizirala športno-družabno prireditev — družinski ping-pong. Čeprav je prireditev namenjena predvsem sprostitvi, pogovoru ter srečanju staršev in otrok za nami-znoteniškimi mizami, je bilo vzdušje prav tekmovalno, saj so vsi prijavljeni to vzeli povsem zares. Ekipo sta namreč sestavljala otrok ter eden od staršev in prav zanimivo je bilo videti, kako so se tudi starši pomerili med seboj v športni disciplini, ki jo trenirajo njihovi otroci. Po opravljenem žrebu v dve skupini je sledil najprej predtekmovalni del, najboljši so se nato uvrstili v finalni del, ostali pa v tolažilni. Tekmovanje je potekalo tako, da sta se najprej med seboj pomerila oba otroka iz obeh ekip, nato še starša in če je ekipa zmagala oba dvoboja, je bilo tekme konec, če pa je bil rezultat 1:1, je sledila igra dvojic. Na ta način je potekalo celotno tekmovanje in prav vseh 15 prijavljenih ekip je prikazalo odlične igre ter prave borbe za vsako žogico,
za vsako točko. Zmagala je ekipa, ki sta jo sestavljala Rok Hribar in njegov oče Tone, drugo mesto je osvojila ekipa v sestavi Bor Rutar in njegov oče Janez, tretje do četrto mesto sta osvojili ekipi, ki sta ju sestavljala Nika Kobetič in njen oče Leon ter Tilen Šalja in njegov oče Femi. Najboljše štiri ekipe so na koncu prejele pokale, vsi udeleženci pa praktične nagrade — te so bile razdeljene po posebnem ključu. Na eno od namiznoteniških miz so postavili vse nagrade, nato pa je najprej zmagovalna ekipa lahko prišla izbrat nagrado (katerokoli na mizi), nato drugouvrščena in tako vse do zadnje ekipe. Po zaključenem tekmovanju ter podelitvi pokalov in nagrad je sledil še piknik z dobrotami z žara.
S tem se je uradno zaključila letošnja namiznoteniška sezona v Na-miznoteniški sekciji Mengeš, ki je bila vsekakor med najbolj uspešnimi, če že ne najuspešnejša. Sedaj sledi malo počitka, a ne za dolgo, saj se s prvimi treningi v avgustu že prične nova sezona, konec avgusta pa je na sporedu tudi že prvo tekmovanje
nove sezone.
Janez Stibrič
Ekipa OŠ Preserje pri Radomljah je osvojila tretje mesto, Katarina Stražar (prva z desne) pa je bila brez prave konkurence prva v svoji starostni kategoriji.
FINALE OSNOVNOŠOLSKEGA DRŽAVNEGA PRVENSTVA v namiznem tenisu
Odlični uspehi naših mladih namiznoteniških igralcev
Nedavno je v Logatcu potekalo finale osnovnošolskega tekmovanja v namiznem tenisu. Tekmovanja na najvišjem državnem nivoju so se lahko udeležili najuspešnejši iz obeh polfinalnih skupin, med katerimi so bili tudi naši osnovnošolci. V disciplini učenke posamezno (2. do 5. razred) je naše barve zastopala Katarina Stražar (OŠ Preserje pri Radomljah), v disciplini učenci posamezno (6. do 9. razred) Tim Pavli (OŠ Venclja Perka), v ekipnem delu pa ekipa OŠ Preserje pri Radomljah, za katero so igrali Martin Peterlin, Tine Zajc, Katarina Stražar in Taja Cetin. Omeniti velja še dva udeleženca in sicer Ano Tofant, ki je nastopila v disciplini učenke posamezno (6. do 9. razred) — obiskuje sicer osnovno šolo Vodice, trenira pa v NTS Mengeš, in Luko Trtnika, ki je sicer igral za OŠ Bežigrad, a prihaja iz Domžal, igral pa je v disciplini, v kateri so se pomerili invalidni otroci. Katarina Stražar je v svoji starostni kategoriji (učenke od 2. do 5. razreda) dobesedno pometla s konkurenco in z naskokom osvojila prvo mesto ter tako postala slovenska osnovnošolska prvakinja. Podobno dobro je igral tudi Tim Pavli, ki je sicer izgubil dve tekmi, a je vseeno postal slovenski osnovnošolski pod-prvak v kategoriji učencev od 6. do 9. razreda, osvojil je torej drugo mesto. Ekipa OŠ Preserje pri Radomljah je
po napetih dvobojih zasedla tretje mesto v ekipnem delu. Ana Tofant pa je, kljub malce nesrečnemu porazu v uvodni tekmi, vseeno osvojila prvo mesto in postala slovenska osnovnošolska prvakinja v kategoriji učenke od 6. do 9. razreda. Omeniti pa velja še prvo mesto in naslov državnega osnovnošolskega prvaka, ki ga je v kategoriji otrok - invalidov osvojil Domžalčan Luka Trtnik. Ob zaključku sezone osnovnošolskih tekmovanj v namiznem tenisu velja torej omeniti odlične rezultate otrok iz naše občine, pa tudi tistih, ki skupaj z njimi trenirajo v okviru Namiznoteniške sekcije Mengeš. Pohvala gre tudi tistim, ki se žal niso uspeli prebiti skozi četrtfinalno in polfinalno sito (tu mislim predvsem na Zana Stankoviča — OŠ Domžale in Niko Kobetič — OŠ Rodica), a glede na njun napredek se lahko v naslednji sezoni nadejamo tudi njunih uvrstitev v finale. Odlični dosežki naših mladih igralk in igralcev namiznega tenisa so plod dobrega dela v okviru šolskih namiznoteni-ških krožkov in dobrega trenerskega dela v okviru Namiznoteniške sekcije Mengeš, v kateri trenirajo naši najuspešnejši mladi igralci in igralke. Zato v naslednjem šolskem letu vsekakor lahko pričakujemo vsaj tako uspešno sezono, kot je bila letošnja.
Janez Stibrič
0
sankukai karate klub domžale
Semestrski izpiti in intervju z Anamarijo
V	nedeljo, 10. junija 2012, so v karate centru Savlje potekali semestrski izpiti za višje pasove. V domžalskem klubu se je kar nekaj pasov na novo obarvalo. Rezultati so sledeči:
4.kyu - Lara Šinkovec
3.kyu - Miran Dolinšek, Sanel Mesič, Darja Se-liškar
2.kyu - Anže Zidar 1.kyu - Tjaša Šinkovec
Vsem, ki so uspešno položili izpit, iskreno čestitamo!
V	soboto, 16. junija 2012, so potekali še izpiti za otroke in nižje pasove članov, kjer so svoje znanje pokazali tudi naši najmlajši. Na nastop so prišli tudi otroci z lokacije Dragomelj, o kateri smo pisali že na začetku leta, ko je bila na novo ustanovljena skupina cicibanov.
Cicibane vodi trenerka Anamarija Savšek, ki trening vidi kot skupek igre, resnega dela in vzgoje mladih nadobudnežev. Z njo smo opravili krajši intervju in poizvedeli kako na karate gleda sama. Pozdravljeni! Najprej me zanima, kdaj ste začeli trenirati in kdo vas je za trening navdušil. S karatejem sem se začela ukvarjati jeseni leta 1987, ko sva se z bratom skupaj odločila, da začneva trenirati. Na najino odločitev je močno vplival tudi moj oče, ki je bil velik navdušenec nad karate filmi, ki so se v tistem času pogosto vrteli v kinematografih. Z bratom sva tako začela trenirati v Sankukai karate klubu Forum. Brat je čez nekaj časa odnehal, sama pa vztrajam še danes.
Zakaj pa ste se odločili za trening cicibanov? Kako gledate na svoje delo? Je naporno?
Sprva sem nekajkrat pomagala trenerkama v Radomljah in Mengšu ter kmalu ugotovila, da me delo z otroki veseli. Ker sem vedela, da jim skozi igro lahko posredujem del tega, kar imam rada — karateja, sem se odločila za trenersko delo. Zdi se mi, da dandanes vse preveč otrok prosti čas preživlja pred računalnikom in televizijo. S treniranjem Sankukai karateja pa lahko svoj čas porabijo bolj koristno, se razgibajo, se učijo neke discipline, vse seveda skozi njim prijazen način. Delo mi ne vzame veliko energije, saj se od otrok na vsakem treningu marsikaj novega naučim. Tako kot mnogi učitelji tudi sama pravim, da lahko otrokom posredujem veliko znanja, še več pa se bom sama naučila od njih.
Otroke trenirate enkrat tedensko. Kako pogosto pa trenirate zase?
Zase treniram tri krat tedensko, ob torkih, četrtkih in sobotah. Na rednih treningih izpopolnjujem svoje znanje, na individualnih pa skušam poiskati nove, še bolj inovativne načine kako otrokom približati tehniko. Pri tem si trenerke med seboj pomagamo in izmenjujemo izkušnje in znanje. Kaj pa vam karate v življenju pravzaprav pomeni? Gledate na trening kot na način življenja ali vam predstavlja le športno dejavnost? Mnogi ljudje imajo precej negativen pogled na karate kot šport. Večina karate pozna le iz filmov,
pogosto pa ga povezujejo tudi z drugimi borilnimi veščinami. Zato je pomembno, da trener pravilno podaja znanje karateja. Pri Sankukai karateju nikakor ne gre le za pretepanje in borbo z nasprotnikom, saj se bolj poudarja borba s samim sabo. Pri karateju se mi zdi najbolj pomembna duhovna in osebnostna rast. Pomembno je, da se trudimo, da na vsakem treningu izboljšamo kakšen element in spremenimo nekaj na sebi.
Karate je sam po sebi odličen šport, vendar je veliko več kot le to. Dejansko je to način življenja, ki nas spremlja in spreminja tudi v našem vsakdanu. Ker imate za sabo že kar nekaj let treninga, se boste s karatejem verjetno ukvarjali tudi v prihodnosti. Ali imate kake posebne ambicije, bi se morda preizkusili tudi v treningu starejših otrok? V prihodnje bi rada še naprej trenirala tako zase, kot tudi poučevala mlajše otroke. Za trening starejših otrok nimam posebnih ambicij, saj sem se resnično našla v svetu naših mladih nadobudnežev, ki jih z veseljem uvajam v svet karateja. Zdi se mi, da so otroci v teh letih v zelo nežnem obdobju in mora biti tudi trener na pravem mestu. Pri delu z njimi neizmerno uživam in si to želim početi še naprej. Najlepša hvala za vaš čas in odgovore. Še naprej vam želim veliko užitka pri trenerskem delu in uspešen trening še naprej!
Tjaša Š.
Bosonogi tek
Najnovejše znanstvene študije so pokazale, da je najbolje, če bi človek hodil in tekel bos. V svetu in tudi pri nas narašča število zagovornikov bosonogega teka in hoje. V ta namen smo se odločili, da tudi v našem društvu TVD Partizan Domžale ustanovimo sekcijo za bosonogi tek in hojo. Skupaj z ERDA-NI SPORT trgovino smo na Teku prijatekjstva in sodelovanja prvič v Domžalah predstavili bosonogi tek in minimalistično obutev, namenjeno za to obliko teka in hoje. Znanstvene raziskave ugotavljajo, da raznovrstno blazinjenje pri tekaških copatih razvadi stopalo in tehniko teka preusmeri na tek na peto. Pri bosonogem teku pa se tehnika teka spremeni. Tečemo bolj na sprednji del stopala, po fazi leta pristanemo na sprednjih blazinicah noge. Mečne mišice nam kot vzmet blažijo pristanek in takoj v naslednji fazi odriva to energijo blaženja spremenijo v energijo za odriv v naslednji korak. Pomembno je tudi, da raztegnemo in ojačimo ahilovo tetivo, ki pri sodobni obutvi zaradi dvignjene pete postane zakrčena. Zaradi spremenjene tehnike skrajšamo korak in povečamo frekvenco korakov, tako imenovano kadenco. Sam položaj telesa med tekom je nagnjen bolj naprej. Faza pristanka na nogo in faza odriva se odvijata bolj pod težiščem telesa oziroma se pomakneta celo malo nazaj za težišče telesa. To pomeni, da za premikanje naprej začnemo izkoriščati gravitacijo telesa. Vse to pa povzroči, da naš tek
postane lahkoten, nežen in sprošču-joč. Zaradi vse večjega onesnaženja in nevarnosti, da si pri bosonogem teku in hoji poškodujemo stopalo, so razvili tako imenovano mini-malistično obutev. Na tržišču je že nekaj znamk in modelov te obutve, vendar je najboljši približek občutku bose noge v obutvi Vibram fivefin-gers. Predvsem je pomembno, da je podplat čim tanjši, copat čim lažji in da nima dvignjene pete ter stabilizatorjev in blažilcev za stopalo.
V	tej obutvi smo celotno traso teka prijateljstva pretekli trije »bosono-gci«. Bosonogci gremo na tek za naš užitek in čas ni naš gospodar, vendar zadnji nismo bili. Ker je vse v znamenju številke 5, je bil tudi naš tempo nekako 5,5 minute za kilometer. Po teku je sledila predstavitev FiveFingers BI KILA minimalistič-ne obutve. Vsi ki so želeli, so lahko poizkusili, kako se teče in hodi v tej obutvi. Tukaj se moram zahvaliti Matjažu Erdaniju, ki nam je omogočil vse številke obutve FiveFingers — model Bikila, ki je namenjen prav za tek. Večina, ki je obutev testirala, je bila presenečena nad lahkotnostjo in drugačnim načinom teka.
V	naši sekciji bomo sledili raziskavam, predvsem pa bi radi sami spoznali tehniko in razvoj bosonoge hoje in teka. Pridruži se nam lahko vsak, ki ga zanima ta zvrst hoje in teka. Kot začetniki se bomo učili drug od drugega, si izmenjali izkušnje in občutke pri teku in hoji. Naši tedenski skupni teki se odvijajo vsak torek ob 19. uri, dobivamo pa se v športnem parku Domžale, v neposredni bližini otroškega igrišča poleg tenis igrišč.
DOMŽALSKI PRSTACI
Domžalski osnovnošolci so tudi odlični karateisti
Če so v športu največkrat v ospredju barve športnih klubov, tako ni bilo 2. junija 2012, ko so karateisti šolarji na 18. odprtem šolskem državnem prvenstvu za osnovne in srednje šole zastopali barve svojih šol. Kimono Telovadnica Osnovne šole Ig je iz šolskih klopi na parket privabila 207 karateistov iz 36 osnovnih in srednjih šol, med njimi tudi kopico ATOMovcev. Kot posamezniki so se ATOMovci veselili medalj v Katah in Kumite borbah, poseben aplavz pa je bil namenjen še ekipnemu dosežku, h kateremu so
utrinek z Zvončkovega karate turnirja
z discipliniranimi predstavami veliko pripomogli člani domžalskega ATOMa: Osnovna šola Domžale je bila med 28 osnovnimi šolami tretja, še više so se prebili učenci Osnovne šole Trzin, ki so jih ekipno premagali le osnovnošolci z Iga. Čestitke!
Bojana Vojska
klub BORILNIH VEščIN DOMŽALE
Mi pa še kar osvajamo medalje
Svetovni pokal v začetku junija 2012 je bil za člane in članice Kluba borilnih veščin Domžale priložnost za nove uspehe in nove medalje. Tako je kadetinja Hana Mihelčič dosegla odlično tretje mesto, kadet Jaka Selan Vidergar pa je z dobrimi borbami osvojil osmo mesto, še boljši pa je bil s petim mesto mladinec Andrej Repnik, ki se je boril v kategoriji mladincev in članov skupaj. Uspelo mu je premagati članskega reprezentanta iz Ukrajine, za las pa mu je ušla še zmaga proti reprezen-tantu Švice.
Tudi mednarodni kickboxing turnir Izlake kickboxing open za kadete
in mladince je prinesel dva odlični uvrstitvi: Jaka Selan Vidergar je bil odličen tretji, Hana Mihelčič pa je osvojila kar dve odlični uvrstitvi: prvo mesto do 42 kg in drugo mesto do 46 kg. Čestitamo! Člana kadetske/mladinske reprezentance iz Kluba borilnih veščin Domžale Lana Kovič in Zan Škarja sta se udeležila priprav reprezentance v Slovenski Bistrici, ki ga je vodil Andrej Sande, spremljal pa tudi predsednik Boksarske zveze Slovenije Rudolf Pavlin. Oba sta se odlično odrezala in pokazala dobro pripravljenost za nadaljnje borbe.
Vera Vojska
22. JUNIJ 2012
šport
25
Na črnobelih poljih Kadetska šahovska liga 2012
15. klubsko ekipno državno prvenstvo za fante in dekleta do 16 let Šmarješke Toplice, 11. 5. do 13. 5. 2012
Med 11. in 13. majem 2012 je v Šmarjeških Toplicah na kadetski ligi v konkurenci deklet sodelovala tudi ekipa Šahovskega društva Domžale. Punce so nastopale v postavi Kaja Grošelj, Nika Kobetič in Kaja Faganel. Igrale so šest kol na dveh deskah, vsako kolo pa je bila ena izmed njih prosta. Tekmovanje je bilo naporno, saj sta bila vsak dan na sporedu dva kola. Tako dopoldne kot tudi popoldne so se punce pripravljale in analizirale napake s trenerko, v času igranja pa je prosta igralka opravila tudi individualni trening. Vmesni čas smo si krajšale z oddihom na soncu v prekrasni naravi Šmarjeških Toplic. Vsak dan smo se proti večeru odpravile tudi na sproščujoče kopanje, ki so si ga punce še kako zaslužile. Manjkalo ni tudi smeha in otroške razigranosti, punce pa so postale prave klubske kolegice in prijateljice.
Med 14 ekipami je zmagala ekipa Komenda ŠK Popotnik, druga je bila ŠD Radenska Pomgrad, tretja pa ŠS Tomo Zupan Kranj. Na koncu so Domžalčanke osvojile 12. mesto. Z rezultatom smo lahko zadovoljne, saj smo presegle cilj in izboljšale začetno mesto po ratin-gu. Če bi zadnji dvoboj zmagale, bi osvojile celo 7. mesto, kar bi bilo zares presenečenje. Ob igri, ki so jo prikazale, to niti ne bi bilo nemogoče. Poudariti je treba, da so punce zelo mlade (stare 9, 10 in 11 let), tekmovale pa so proti starejšim in izkušenejšim šahistkam. V sebi imajo še veliko rezerv, ki jih lahko razvijejo, in verjamem, da bodo rezultati iz leta v leto boljši. V nekoliko drugačni vlogi (mentorice in spremljevalke) sem se dobro znašla. Popolnoma drugačen občutek je tekmovati kot pa spremljati mlade igralke in navijati zanje. Bila je bogata izkušnja in upam, da bomo v prihodnje doživele še kakšen podoben šahovski vikend.
Špela Orehek
DRUGI DEL
Varčevanje z energijo v gospodinjstvu, drugi del
V	prejšnjem članku smo vam predstavili nekaj napotkov za varčevanje z energijo pri ogrevanju, hlajenju in zračenju. V tokratnem članku se bomo lotili varčevanja z električno energijo. Ker je v vsakem gospodinjstvu kar veliko število porabnikov električne energije, bi z učinkovitim ravnanjem lahko tudi vsakomesečni izdatek. V letu 2009 je skupna poraba električne energije v gospodinjstvih za celotno Slovenijo znašala približno 3200 GWh, za občino Domžale pa približno 110 GWh. Po podatkih Statističnega urada je delež porabe električne
energije za posamezna opravila naslednji:
Ogrevanje prostorov 11,2 Ogrevanje sanitarne vode 19,5 Kuhanje 4,6 Razsvetljava 8,8 Hladilniki in kombinirani hladilniki 8,4
Zamrzovalne skrinje in omare 8,3 Pralni in pralno sušilni stroji (za pranje) 5,6
Sušilni in pralno sušilni stroji
(za sušenje) 1,6
Pomivalni stroji 3,5
Pečice in mikrovalovne pečice 4,5
Osebni računalniki in monitorji 3,2
Televizije 6,2
Klimatske naprave 1,4
Drugo 13,4
Glavni delež električne energije se porabi za ogrevanje in ogrevanje sanitarne vode. Grelna telesa so namreč precej močna in obratujejo v daljših intervalih. Ogrevanje z električno energijo ne predstavlja ravno učinkovitega ravnanja. V kolikor uporabo električnih grelnih naprav omejimo oziroma zamenjamo z drugimi, bomo imeli dolgoročno precejšen prihranek. Varčevanje pri ogrevanju pa smo obdelali v prejšnjem članku. Precejšen del električne energije se porabi za razsvetljavo bivalnih prostorov (8,8%). Po oceni gospodinjstva na območju občine Domžale porabijo za razsvetljavo približno 10 GWh (11.700 M Wh). Povprečno gospodinjstvo ima sedem 60 W navadnih žarnic in eno varčno, kar pomeni, da bi zamenjava navadnih žarnic za varčne stala približno 30 evrov, vendar bi v enem letu za elektriko plačali okoli 20 evrov manj. Pri tem moramo upoštevati tudi, da je življenjska doba varčnih žarnic bistveno daljša od navadnih. Varčujemo pa tudi z drugimi ukrepi:
V	kolikor ne potrebujemo luči, jo uga-snimo. Ugasnjena luč je najbolj varčna. Premislimo, kako imamo razporejena svetila v prostoru. Z pravilno razporeditvijo bo možno zmanjšati njihovo število.
Za delovne površine uporabljamo usmerjena svetila, da ni potrebe po večjem številu.
Varčne žarnice porabijo približno 80% manj električne energije kot normalne in imajo tudi 8 do 10 krat daljšo življenjsko dobo.
Na tržišču so tudi že svetila z led diodami, ki porabijo še manj energije in imajo še daljšo življenjsko dobo.
V	kolikor imamo potrebo po večji osvetlitvi, je bolj ekonomično upora-
biti manjše število močnejših žarnic. Svetlobni fluks 100 W žarnice je namreč enak kot pri dveh 60 W. Iz tabele je razvidno, da v kuhinji porabimo skupno slabih 30% električne energije (brez upoštevanje ogrevanja vode in razsvetljave). Prvi korak pri varčevanju v kuhinji je, da kupimo energetsko učinkoviti gospodinjski aparat in velikost, ki jo dejansko potrebujemo. Poraba v kuhinji je odvisna od števila članov, prehranjevalnih navad, starostne strukture, itd. Varčevanje v kuhinji je vezano predvsem na samo kuhanje, saj gre za uporabo grelnega telesa. Pri uporabi kuhalnih plošč moramo paziti, da je dno posode čim bolj enako velikosti grelne plošče oziroma še bolje, da posoda prekriva ploščo. Za kuhanje vode izberemo najmanjšo možno količino vode in grelno ploščo izklopimo nekaj minut (do 5 minut) pred koncem - na takšen način lahko prihranimo do 15% energije. Za kuhanje imamo različne lonce na pritisk, ki lahko prihranijo do 50% energije. Vsaj nekaj pritiska pa se doseže že z uporabo navadne pokrovke. Varčno postopanje pri peki je: - ugasnimo pečico vsaj 5 min pred koncem, lahko pa tudi 10 min (v pečici je dovolj toplote, da se bo jed spekla do konca); - med peko vrata pečice odpiramo čim manj in predvsem samo malo (vsakdo je verjetno začutil, kako veliko toplote izpuhti z odpiranjem); - pri starejših pečicah preverimo tesnila vrat. Ker štedilnik greje, hladilnik pa ohlaja, je zelo slabo, če sta soseda (toplota iz pečice lahko ogreje tudi hladilnik). Tudi ostala toplotna telesa je bolje imeti stran od hladilnika. Najhujše pa je, če damo toploto kar direktno v hladilnik (recimo pečeno meso, itd.). Pri hladilniku je podobno kot pri pečici (hitro odprimo in zaprimo, tesnenje mora biti dobro). Z ustrezno razporeditvijo živil pa lahko damo hladilnik na manj (na višjo temperaturo) - meso, ribe in podobne izdelke damo bližje izparilniku, mlečne izdelke na sredino, sadje in zelenjavo pa na dno. Varčevanje v kuhinji zaključimo s pomivalnim strojem in malimi gospodinjskimi aparati. Uporaba pomivalnega stroja je varčnejša od pomivanja »na roko«. Pred pranjem v stroju zato čim manj pomivajmo ročno (če že, potem vsaj s hladno vodo). Od malih gospodinjskih aparatov je glavni porabnik li-kalnik in sesalnik, saj ostali aparati le občasno obratujejo in so manjše moči. Moč likalnikov je navadno večja od 1000 W. Najbolj varčno je, če likamo čim manj. Varčujemo lahko tudi s prilagajanjem moči likalnika (likajmo na najmanjši možni stopnji za določeno tkanino). Ker likanje pretežno traja več ur, moramo likalnik izklopiti vsaj med odmori.
Varčevanje z električno energijo v kopalnici in ostalih prostorih gospodinjstva bomo prihranili še za naslednji članek, kjer bomo predstavili tudi primer aktivnega gospodinjstva oziroma aktivnega stanovanja ali hiše.
Matija Matičič, Efficientia, učinkovite rešitve, s.p.
i
Zavod za šport £ in rekreacijo Domžale,
Kopališka 4, 1230 Domžale
RAZPIS ZA NAJEM POVRŠIN NA DRSALIŠČU - VEČNAMENSKEM ŠPORTNEM IGRIŠČU V ŠPORTNEM PARKU DOMŽALE
Interes za najem in uporabo pokrite površine drsališča - večnamenskega športnega igrišča je velik. Uporabo te površine ni mogoče prepustiti neorganiziranemu pristopu, zato Zavod za šport in rekreacijo na svoji spletni strani www.zavod-sport-domzale.si, objavlja razpis za najem teh površin. Pri tem je potrebno izpostaviti, da bo prednost dana stalnim uporabnikom in seveda rednim plačnikom. Vsi ostali interesenti pa bodo lahko koristili proste termine. Teh je še vedno dovolj.
Zavod za šport bo poskrbel za objavo zasedenih in prostih terminov na spletni strani ter tudi samem objektu.
Nadomestila za uporabo drsališča - večnamenskega športnega igrišča v letnem času (izven zimske drsalne sezone), so za društva Občine Domžale naslednja:
Kotalkanje, rolanje, drugi nekomercialni programi: 6,00 EUR/ura Igranje in line hokeja (nogomet, košarka):
•	20,00 EUR/1 ura,
•	30,00 EUR/1,5 ure,
•	40,00 EUR/2 uri.
Pokriti prostor je mogoče najeti tudi za družabna srečanja. Cena trenutno še ni oblikovana.
Ker objekt resnično omogoča uporabo za različne namene, pričakujem, da bo lahko čim bolj izkoriščen tudi na osnovi predlogov, ki jih bodo zainteresirani posamezniki, skupine ali društva še dodatno predlagali.
V bližini se nahaja tudi košarkarska ploščad in tudi drugi športni objekti, zato so odprte številne možnosti za organiziranje športno-zabavnih prireditev.
ODPRTJE KOPALIŠČA DOMŽALE
Slabo vreme ni moglo preprečiti tekoče priprave kopališča za novo kopalno sezono. Načrtovani datum odprtja kopališča je petek, 22.junija 2012, ob 14. uri.
Poleg celovite priprave, ki je potrebna vsako leto za čim bolj kvalitetno kopalno vodo, je potrebno omeniti, da sta v celoti prenovljeni ženska in moška garderoba, razen stropne konstrukcije, kar pa je nepomembno, glede na zahteve za urejenost sanitarnih in drugih prostorov, ki so namenjeni obiskovalcem.
Pričakujemo, da bo prenovljenim prostorom bolj prizaneseno kot v preteklosti, saj so namenjeni skupni uporabi.
Za obiskovalce kopališča še vedno ostaja možnost ugodnega vsakodnevnega koriščenja z nabavo letne karte. Cene so se v primerjavi z lanskim letom nekoliko spremenile in znašajo:
Kategorija-Namen uporabe oziroma vrsta karte	Znesek v EUR
Odrasli-Dnevna karta	3,00
Učenci, dijaki, študenti-Dnevna karta	2,00
Odrasli-Vikend, praznik	3,50
Učenci, dijaki, študenti-Vikend, praznik	3,00
Družinska (4-5 oseb)-dnevna karta	7,00
Družinska (4-5 oseb)-vikend, praznik	8,00
Učenci, dijaki, študenti-LETNA karta-Občani Domžale	10,00
Odrasli-LETNA karta-Občani Domžale	20,00
Učenci, dijaki, študenti-LETNA karta-DRUGE OBČINE	15,00
Odrasli-LETNA karta-DRUGE OBČINE	30,00
Upajmo, da se bo vreme izboljšalo in da bo kopališče dobro obiskano (kot v preteklih letih). Vsem obiskovalcem želimo prijetno počutje in obnašanje v skladu z zahtevami, ki veljajo za kopališča.
Novost v letošnjem letu je tudi angažiranje uradnega varnostnika, kajti nekateri dogodki v lanskem letu so prišli do stopnje, ki bi lahko zahtevala celo zaprtje kopališča.
Seveda pa ni dvoma, da k prijetnemu vzdušju in počutju največ lahko prispeva vsak posamezni obiskovalec in samo tega si želimo v prihajajoči kopalni sezoni.
PRELOŽITEV POLMARATONA 21 km
Iz objektivnih razlogov smo se odločili za preložitev polmaratona 21 km na kasnejši termin. Slabo vreme, ki traja že kar nekaj časa, je zagotovo vplivalo na določeno število potencialnih udeležencev.
Polmaraton bomo vsekakor organizirali in določen je že novi datum in sicer petek, 21.septembra v popoldanskem - večernem času ali nedelja, 23.sep-tembra, s startom ob 9.30.
Prepričan sem, da bo večina rekreativcev spremljala priprave na polmaraton in pravočasno oddala prijavnico, ki bo skupaj z razpisom objavljena na spletni strani Zavoda www.zavod-sport-domzale.si, Timinga: www.timinglju-bljana.si in Atletskega kluba Domžale www.akdomzale.si.
Vsem tistim, ki so se že prijavili in plačali tudi startnino, ne bo potrebno pošiljati novih prijav.
Ceprav bo kmalu nastopil čas dopustov, se bo Zavod za šport in rekreacijo Domžale prizadeval, da bo sodelovanje na tem polmaratonu predstavljalo poseben izziv (nagrade) za rekreativne udeležence.
PROSTI TERMINI NA ODBOJKARSKIH IGRIŠČIH
Vsi termini na odbojkarskih igriščih še niso zasedeni tako med tednom kot ob vikendih. Zato pozivam vse ljubitelje odbojke na mivki, da si na sedežu Zavoda ali pa neposredno pri osebju, ki nudi gostinske storitve, zagotovijo svoj termin.
Za vse termine, ki so prosti, veljajo dnevne cene in sicer:
Cena najema za	objekt/površino/prostor	Znesek v EUR
Uporaba igrišča -	1 ura - termin od 09:00 do 15.00	4,00
Uporaba igrišča -	1 ura - termin od 15:00 do 19.00	6,00
Uporaba igrišča -	1 ura - termin od 19:00 do 23.00	8,00
Poleg izkoriščenosti odbojkarskih igrišč je na tem kompleksu zagotovljena tudi kvalitetna gostinska ponudba, ki jo je mogoče nadgraditi oziroma izkoristiti za prijetna športno-zabavna srečanja.
Oddajanje prostih terminov in površin v občinski lasti je v pristojnosti Zavoda in v skladu z veljavnimi ceniki, zato vabim vse potencialne najemnike - uporabnike, da izkoristijo ponudbo, ki se zagotavlja na tem kompleksu.
mag. Janez Zupančič, univ. dipl. oec. direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale
ITTSfD
Dan svet, prebivalst. ^
26
objave
22. JUNIJ 2012
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 11/11 - UPB4), Odloka o proračunu Občine Domžale za leti 2011 in 2012 (Ur. vestnik Občine Domžale št. 13/11 - UPB) ter Pravilnika o dodeljevanju dodeljevanju sredstev za spodbujanje razvoja podjetništva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 3/10), v sodelovanju s Poštno banko Slovenije d.d., objavlja
JAVNI RAZPIS ZA POSOJILA S SUBVENCIONIRANO OBRESTNO MERO ZA SPODBUJANJE RAZVOJA PODJETNIŠTVA V OBČINI DOMŽALE ZA LETO 2012
RAZPISANA SREDSTVA
Razpisana vsota posojil znaša 450.000 EUR. Posojila se plasirajo prek Poštne banke Slovenija d.d. (v nadaljevanju: banka), s katero Občina Domžale sklene ustrezno pogodbo o medsebojnem sodelovanju pri odobravanju dolgoročnih posojil.
UPRAVIČENI STROŠKI:
Posojila se dodeljujejo za naložbe v gospodarstvo. Posojilo se lahko dodeli za naslednje upravičene stroške:
a)	stroški nakupa, opremljanja in urejanja zemljišč ter pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov,
b)	stroški prenove, gradnje ali nakupa poslovnih prostorov,
c)	stroški nakupa novih strojev in opreme,
d)	stroški izdelave projektne in investicijske dokumentacije.
Davek na dodano vrednost se ne šteje med upravičene stroške.
UPRAVIČENCI IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV
Za posojilo lahko zaprosijo naslednji upravičenci, ki imajo sedež dejavnosti na območju občine Domžale:
•	samostojni podjetniki,
•	mikro podjetja; to so podjetja, ki imajo manj kot 10 zaposlenih in katerih letni prihodek ne presega 2 milijonov evrov, oziroma letna vrednost aktive ne presega 2 milijonov evrov,
•	mala podjetja; to so podjetja, ki imajo manj kot 50 zaposlenih in katerih letni prihodek ne presega 10 milijonov evrov, oziroma letna vrednost aktive ne presega 10 milijonov evrov.
Pogoji:
•	lokacija naložbe mora biti na območju občine Domžale,
•	naložba mora biti realizirana v letu 2012, najkasneje do 15.12.2012,
•	naložba se mora ohraniti na območju občine vsaj 5 let po njenem zaključku.
Do sredstev na podlagi tega razpisa niso upravičena podjetja, ki:
•	so v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji,
•so v težavah, ki dobivajo državno pomoč po posebnem programu za reševanje in prestrukturiranje,
•	so že za iste upravičene stroške pridobila sredstva iz državnega ali občinskega proračuna ali mednarodnih virov,
•	so iz sektorjev ribištva in ribo-gojstva, premogovništva, primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti,
•	delujejo v cestno-prometnem sektorju in zaprošajo za subvencioniranje stroškov nabave vozil za cestni prevoz tovora.
Dodelitev sredstev ne sme biti neposredno povezana z izvoznimi dejavnostmi podjetja.
Subvencionirana obrestna mera (ne celotna vrednost posojila), na podlagi tega razpisa, se dodeljuje in upošteva kot državna pomoč po pravilu »de minimis« in v skladu z
Uredbo Komisije ES št. 1998/2006, z dne 15. decembra 2006, o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za pomoč de minimis.
Skupni znesek pomoči, dodeljen istemu prejemniku na podlagi pravila »de minimis«, ne sme preseči 200.000,00 € v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči (v primeru podjetij, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, znaša zgornja meja pomoči 100.000,00€).
POSOJILNI POGOJI
a)	višina posojila:
do 75% predračunske vrednosti investicije brez DDV; višina je odvisna tudi od števila prejetih vlog ter razpoložljivih sredstev; banka bo odločitev o možni višini posojila sprejela na podlagi posojilne sposobnosti, plana poslovanja prosilca ter ustreznega zavarovanja
b)	odplačilna doba: do 8 let
c)	letna obrestna mera:
tri mesečni EURIBOR + 0 %
d)	višina bančne provizije:
0,9% od zneska odobrenega posojila oz. minimalno 150 EUR
e)	vračilo posojila: posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko
f ) črpanje posojila:
do 15.12.2012
g) zavarovanje posojila:
•	bianco menica,
•	plačilo zavarovalne premije pri Zavarovalnici,
•	zastavna pravica na nepremičnine ali premičnine,
•	morebitna druga oblika zavarovanja.
POTREBNA DOKUMENTACIJA
Prosilec zaprosi za pridobitev posojila na vlogi (obrazcu), ki jo lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http:// www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi. Za obravnavo vloge so poleg pravilno izpolnjenega obrazca potrebna tudi naslednja dokazila in dokumentacija:
a)	Dokazila o obstoju podjetja:
•	samostojni podjetnik: izpis iz poslovnega registra Slovenije (pridobi občina iz uradnih evidenc),
•	gospodarska družba: dokazilo o vpisu družbe v sodni register (pridobi občina iz uradnih evidenc).
b)	Dokazila o plačilni in posojilni sposobnosti:
•	samostojni podjetnik: podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida za preteklo leto (pridobi občina iz uradnih evidenc); izpis prometa v breme in v dobro po posameznih mesecih na tran-sakcijskem računu za zadnjih 12 mesecev (izda banka, pri kateri ima prosilec odprt račun); obrazec za odmero davka iz dohodka od dejavnosti s strani DURS za preteklo leto (pridobi občina iz uradnih evidenc),
•	gospodarska družba:podatki iz bilance stanja in izkaz poslovnega izida za preteklo leto (pridobi občina iz uradnih evidenc),
•	vsi prosilci: podatki o solven-tnosti (izda banka, pri kateri ima prosilec odprt račun).
c)	Vsi prosilci, ne glede na status: poslovni načrt ali kratek investicijski program za investicijo.
č) Dokazilo glede na namen posojila:
•	pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč ter pridobivanju projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov: overjena kupoprodajna pogodba ali predpogodba za zemljišče in veljaven predračun stroškov urejanja, opremljanja zemljišča ali pridobivanja projektne dokumentacije; dokazilo, da je zemljišče opredeljeno za gradnjo poslovnih prostorov,
•	pri gradnji, prenovi ali adaptaciji poslovnih prostorov: izdano gradbeno dovoljenje (fotokopijo pridobi občina iz uradnih evidenc) oz. veljavna lokacijska informacija, če je to potrebno glede na vrsto investicije; veljaven predračun; zemljiškoknjižni izpisek (pridobi občina iz uradnih evidenc) oziroma izjava lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemna pogodba, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila,
•	pri nakupu poslovnih prostorov: overjena kupoprodajna pogodba ali predpogodba,
•	pri nakupu novih strojev in opreme: veljaven predračun ali ponudba,
•	za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije: veljaven predračun ali ponudba.
V primeru nejasnosti v zvezi z investicijo, se lahko pozove vlagatelja, da predloži še ustrezen dodaten dokument.
d)	Dokumentacija za zavarovanje posojila je odvisna od oblike zavarovanja, za katero se prosilec dogovori z banko.
Dokazila, ki so dostopna v uradnih evidencah, lahko prosilec sam priloži vlogi in s tem skrajša dolžino postopka obravnave vloge. Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača.
OBRAVNAVANJE VLOG
Vloge za odobritev subvencioniranja dela obrestne mere obravnava Komisija za obrt in podjetništvo na Oddelku za finance in gospodarstvo.
Sklep o odločitvi, na predlog komisije ter predhodnem mnenju banke, izda Oddelek za finance in gospodarstvo Občine Domžale najkasneje v roku 60 dni od popolne vloge.
Zoper sklep o odločitvi je v roku 15 dni od prejema možno vložiti ugovor pri županu Občine Domžale.
NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG
Rok za dostavo vloge je 19.7.2012 oziroma do porabe sredstev, če le-ta na podlagi prispelih vlog do 19.7.2012 ne bodo razdeljena, vendar najkasneje do vključno 26.10.2012.
Vlagatelj lahko odda vlogo za posojilo skupaj z zahtevano dokumentacijo na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 4 ali pa pošlje priporočeno po pošti na naslov:
Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale, s pripisom na kuverti: "Posojila za podjetništvo".
Dodatne informacije lahko dobite po tel. 01/721-42-51 Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo.
Občina Domžale Župan Toni Dragar
Preprečevanje nasilja v družini
Nasilje v družini je specifičen družben problem, ki ga je s sprejetjem Zakona o preprečevanju nasilja v družini
(Uradni list, št. 16/08, v nadaljevanju: zakon) potrdila tudi naša država. S sprejetjem zakona je država sprejela odgovornost za reševanje problematike nasilja v družini, strokovnim delavkam in delavcem pa naložila dolžnost ukrepanja v primerih, ko gre za nasilje v družini. Za preprečevanje nasilja v družini in za varstvo ter pomoč žrtvi se poleg ukrepov, ki jih določa ta zakon, uporabljajo tudi ukrepi, določeni z drugimi zakoni in na njihovi podlagi izdanimi predpisi.
Nasilje v družini, kot ga opredeljuje zakon, je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje družinskega člana
ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja/ice nasilja. Posebno varstvo pred nasiljem uživa mladoletni družinski član,
ki je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja. Posebne skrbi pri obravnavi nasilja in nu-denju pomoči žrtvam so deležne tudi starejše osebe in invalidi ter osebe, ki zaradi osebnih okoliščin niso sposobne skrbeti zase.
Center za socialno delo Domžale nudi žrtvi in povzročitelju nasilja storitve po Zakonu o socialnem varstvu,
pri čemer je cilj obravnavanja odprava neposredne ogroženosti in skrb za žrtvino dolgoročno varnost (odprava vzrokov oziroma okoliščin, v katerih prihaja do nasilja).
Strokovna izhodišča sledijo usmeritvam zakona, da se na podlagi specializiranih znanj in vedenj s področja nasilja v družini zagotovi koordiniran in enoten pristop dela z žrtvami nasilja v družini. V Centru za socialno delo Domžale smo skladno s tem ustanovili Tim za obravnavo nasilja, ki je primer dobre prakse po modelu multidiscipli-narnega pristopa pri obravnavi nasilja v družini.
Pri obravnavi nasilja v družini CSD deluje z namenom:
•	povečanja varnosti žrtve nasilja,
•	preprečevanja novega nasilja,
•	motiviranja žrtve za vključitev v pomoč,
•	sprejemanja ukrepov za zaščito pravic in koristi žrtve.
•	CSD pri obravnavi nasilja v družini sodeluje z različnimi institucijami, organizacijami in nevladnimi organizacijami.
Vstopna točka v CSD za sprejem žrtev nasilja je storitev PRVA SOCIALNA POMOČ - PSP. Izvajalci: strokovni delavci na PSP. Naloge PSP :
•	izvede vse potrebno za zaščito žrtve in pomoči v okviru svojih pristojnosti,
•	zbira informacije o ogroženosti žrtve v CSD in pri zunanjih organih,
•	seznani žrtev z vsemi oblikami pomoči, ki jih nudi CSD in drugi organi,
•	po zaključeni obravnavi, oceni potrebo po pripravi načrta pomoči žrtvi in preda zadevo v obravnavo strokovnemu delavcu, ki izvaja javna pooblastila
Strokovni delavci na CSD Domžale so nosilci primera nasilja in izvajajo naloge v okviru storitve prve socialne pomoči v zaščito žrtev nasilja v družini ter naloge v okviru javnih pooblastil.
Seznam prodajalcev na tržnem prostoru v Domžalah
V JUNIJU IN JULIJU 2012
Naziv prodajalca	Prodajni artikli Dnevi prodaje	
Černivec Alojzij, Radomlje	mleko iz mlekomata 24	ur na dan
Abram Marjan, Brestanica	klobase, salame, hamburger, ocvirki, tla- * v čenka	juniju
Martin Piskač s.p., Ljubljana - Črnuče	kruh in pekovsko pecivo, keksi, testeni- * v ne, slaščičarsko pecivo in flips	
Stiplošek Franci, Podčetrtek	bučke, zelenjava, vino, jajca, mesni iz- * delki	
Vrabec Rikardo, Dutovlje	različna vina, likerji, žgane pijače, sok *	
Loboda Štefi, Domžale	različne vrste zelenjave *	
VI-JA d.o.o., Žalec	v * sveče *	
Štrukelj Andrej, Domžale	orehova jedrca, jabolka, jabolčni kis, sa- * dike zelišč	
Križman Marjan, Ižanska cesta 338, 1000 Ljubljana	skuta, kisla smetana, slani siri, kajmak, * tekoči sadni in navadni jogurt ter maslo.	
Domes d.o.o., Zajelše, Dol pri Ljubljani	mesni domači izdelki *	
Anžič Branka, Bišče, Domžale	različni polizdelki (moka, zdrob, kaša) iz * v pšenice, koruze, ječmena in ajde ter fižol iz lastne pridelave	juniju
Srček d.o.o., Lukovica	vse vrste kruha, testenin, slaščic in peciva *	
Zavod Jerman, Vače	suhomesnati izdelki, krvavice, pečenke *	
Kmetija — sirarna Bogataj, Gorenja vas	mleko, fermentirani mlečni izdelki, sku- * ta, siri	
Globočnik Dušan, Radomlje	suhomesnati izdelki (salame, klobase, * pršut, bržole, krvavice, pečenice, zaseka, ocvirki)	
Prosenc Ana, Beričevo, Dol pri Ljubljani
različne lončnice, sadike za balkone, vr- * tove in grobove, rezane krizanteme, zelenjavne sadike
Bohinec Jamnik Dragica, Kamnik	zelenjavne in okrasne sadike, semena in vsi dnevi plodovi
Ribnikar Dušan, Nasovče, Komenda	različne vrste zelenjave sobote
Marija Ženko, Dilce, Postojna	jajca iz lastne pridelave petki
Svetek Franc, Dobrunjska cesta, Ljubljana	vse vrste zelenjave, sadje, jabolčni sok, torki, srede, petki, sobote kislo zelje, repa in kisle glave iz lastne pridelave
Sašo Žaljec s.p., Domžale	nagrobne sveče, nagrobne elektronske srede, petki, sobote sveče, dekorativne sveče, dišeče sveče
Erklavec Valentin, Domžale	različne vrste zelenjave torki, srede, četrtki, petki, sobote
Tomažin Vinko, Straža pri Raki	vino CVIČEK petki
Hauptman Martin, Šmartno pri Litiji	vse vrste zelenjave iz lastne pridelave, sobote predelane in konzervirane vrtnine, kis, kruh, potica in pecivo ter testenine
Vepro d.o.o., Mojstrana	ekološka hrana: zelenjavni namazi, za- 22.6., 23.6., 29.6., 30.6., 6.7., čimbe, marmelade ipd. 7.7., 13.7., 14.7., 20.7., 21.7., 27.7., 28.7.
Ocvirk Petra s.p., Laško	različne vrste nogavic prva sobota v mesecu
Kopač Janez, Podgorica, Ljubljana - Črnuče	različne vrste zelenjave sobote
Alija Škerič, Rožno, Blanca
različne vrste sadja, zelenjave, mošt in srede, petki, sobote kis iz lastne pridelave
Ravnikar Klemen, Sv. Trojica , Dob ekološko pridelane poljščine in izdelki, julij: sobote
zelenjava ter sadje in izdelki
Mavrič Miran, Dobrovo v Brdih	češnje, breskve	junij: vse srede, petki in sobote
Opomba: Prodajalci z oznako* imajo mesečni najem zaprtih stojnic in imajo možnost prodaje vse dneve obratovanja tržnega prostora.
22. JUNIJ 2012
objave
27
Uveljavljanje pravic iz javnih sredstev
S 1.1.2012 so začeli centri za socialno delo v Sloveniji odločati o vseh pravicah iz javnih sredstev (po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev — ZUPJS), ki so odvisne od materialnega položaja posameznika oziroma družine. Tako odločajo o naslednjih prejemkih in subvencijah oziroma oprostitvah:
otroški dodatek denarna socialna pomoč varstveni dodatek državna štipendija znižano plačilo vrtca subvencija malice za učence in dijake subvencija kosila za učence subvencija prevozov za dijake in študente oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev prispevek k plačilu družinskega pomočnika subvencija najemnine
pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje
Centru za socialno delo Domžale je po začetnih težavah z informacijskim sistemom in povečanim obsegom dela do junija uspelo na novo odločiti o skoraj vseh pravicah za upravičence, ki so vlogo vložili v decembru 2011. Junija bo CSD Domžale nadaljeval z odločanjem o vlogah vloženih do 30.05.2012.
Dne 31.05.2012 je začel veljati Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki je vsebinsko posegel tudi v pravice iz javnih sredstev. Vsi, ki so vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev vložili do 30.05.2012, bodo odločbe prejeli še na podlagi prejšnjih določil ZUPJS, za tiste, ki so vlogo vložili po 30.05.2012 pa bo odločeno že po ZUJF. Glavne novosti, ki jih prinaša ZUJF na področju pravic iz javnih sredstev so:
OTROŠKI DODATEK: znižuje se višina otroškega dodatka za 10 % v 5. in 6. dohodkovnem razredu in ukinja otroški dodatek v 7. in 8. dohodkovnem razredu.
doh.	povprečni mesečni dohodek na osebo (v % in evrih)	znesek otroškega dodatka za otroka do konca osnovne šole ali do 18 leta (v evrih)			znesek otroškega dodatka za otroka v srednji šoli, vendar najdlje do 18 leta (v evrih)		
		1. otr.	2. otr.	3. in nasl.	1. otr.	2. otr.	3. in nasl
				otr.			otr.
1	do 18 % do 177,73	114,31	125,73	137,18	168,31	179,73	243,55
2	nad 18 % do 30 % nad 177,73 do 296,22	97,73	108,04	118,28	142,73	153,04	206,88
3	nad 30 % do 36 % nad 296,22 do 355,46	74,48	83,25	91,98	110,48	119,25	162,89
4	nad 36 % do 42 % nad 355,46 do 414,70	58,75	67,03	75,47	85,75	94,03	128,58
5	nad 42 % do 53 % nad 414,70 do 523,32	43,24	50,45	57,63	61,24	68,45	92,94
6	nad 53 % do 64 % nad 523,32 do 631,93	27,40	34,29	41,14	39,10	45,99	64,05
DRŽAVNA ŠTIPENDIJA: do državne štipendije so do začetka šolskega leta 2014/2015 upravičeni le tisti polnoletni dijaki ali študentje, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 53% neto povprečne plače na osebo v istem obdobju (leta 2011 je bilo 53% neto povprečne plače 512,31 evrov)
ZNIŽANO PLAČILO VRTCA: starši, ki imajo v vrtec hkrati vključenega dva ali več otrok, plačajo za mlajšega otroka 30% plačila, ki jim je določeno v skladu z zakonom kot znižano plačilo vrtca, za vsakega nadaljnjega otroka pa so plačila oproščeni.
Tistim staršem, ki imajo že izdano določbo o znižanem plačilu vrtca za leto 2012 in imajo vključenih več otrok, bo izdana nova odločba za drugega in nadaljnjega otroka, kar bo narejeno na ministrstvu in ne na CSD Domžale. Veljavna odločba pa ostane v delu, ki se nanaša na prvega otroka, še naprej v veljavi
SUBVENCIJA MALICE ZA UČENCE IN DIJAKE: ne glede na določbe Zakona o šolski prehrani je od 01.09.2012 do splošne subvencije upravičen samo tisti učenec oziroma dijak, ki mu je priznana pravica do dodatne subvencije v višini1/3 cene malice, in sicer od dneva, ko mu je pravica do dodatne subvencije v višini 1/3 cene malice priznana. Nova lestvica je sledeča:
Dohodkovni Povprečni mesečni dohodek na _Višina plačila
razred osebo v % od neto povprečne plače Učenec Dijak
do 42%
do 414,70 EUR
brezplačno brezplačno
Samo tisti, ki bodo upravičeni do 1/3 dodatne subvencije malice, jim ne bo potrebno plačevati malice v celoti. Ostali pa bodo malico plačevali v celoti. Vloge za subvencijo malice za učenca oziroma dijaka lahko na CSD Domžale vložite že v juniju 2012, odločeno pa bo s 01.09.2012.
ZUJF določa tudi nov način vročanja odločb, izdanih na podlagi ZUPJS (vroča se z dostavo v hišni predalčnik) in ne več osebno. Šteje se, da je bila odločba vročena enaindvajseti dan od dneva odpreme, ki je označen na odločbi. Odločba je z dnem odpreme tudi že izvršljiva in ne več z vročitvijo.
ZUJF vpliva tudi na druge pravice, ki posegajo na področje družinskih prejemkov in sicer:
POMOČ OB ROJSTVU OTROKA in DODATEK ZA VELIKO DRUŽINO: Postavlja se premoženjski cenzusa za pravico do pomoči ob rojstvu otroka in do dodatka za veliko družino na raven 6. razreda otroškega dodatka — do sedaj univerzalni prejemek (meja znaša 631,93 evra na družinskega člana).
STARŠEVSKI DODATEK: z uveljavitvijo ZUJF se zvišuje starševski dodatek iz 196,00 evrov mesečno na 251,00 evrov mesečno.
Za vse, ki imajo že odločbe o teh pravicah, se ničesar ne spreminja. Novosti bodo relevantne za osebe, ki bodo vlogo za posamezno pravico vložile po uveljavitvi zakona.
Tanja Amon Direktorica CSD Domžale
REGIJSKA INTERVENTNA SLUŽBA
INTERVENTNA SLUŽBA ZA OBMOČJE OBLJUBLJANSKE 1 REGIJE
Regijska interventna služba centrov za socialno delo izvaja vsa nujna opravila, ki preprečujejo ali zmanjšujejo ogroženost žrtve nasilja v družini. Na podlagi obvestila policije nudi prvo socialno pomoč in po potrebi ureja namestitev v varno okolje kadar gre za:
•	mladoletnega otroka, ki je ogrožen, ostane brez staršev ipd.,
•	žrtev nasilja v družini,
•	osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica in ostane brez varstva in oskrbe,
•	starejšo osebo, ki je brez svojcev in se zaradi starostnih sprememb znajde v hudi stiski ali se izgubi.
Regijska interventna služba je bila organizirana pri Centru za socialno delo Domžale februarja 2010 in deluje za območje Centrov za socialno delo Kamnik, Domžale, Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik, izven njihovega poslovnega časa, kar pomeni :
•	vsak ponedeljek, torek in četrtek od 15.00 do 7.00 zjutraj prihodnjega dne
•	vsako sredo od 17.00 do 7.00 zjutraj prihodnjega dne
•	vsak petek od 13.00 do ponedeljka do 7.00 zjutraj
•	vse dela proste dni in praznike
•	vsakega 24. ter 31. decembra od 13.00 do 7.00 zjutraj prvega naslednjega delovnega dne.
Telefonska številka regijske interventne službe je poznana samo policiji in ni namenjena neposredno uporabnikom - ni javna.
Če druge službe ugotovijo potrebo po vključevanju interventne službe, se obrnejo na policijo, ki pokliče strokovno delavko oz. strokovnega delavca v stalni pripravljenosti.
Mali oglasi
Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel.: 722 50 50.
Uredimo prodajo, nakup ali cenitev želene nepremičnine. HIŠA NEPREMIČNIN RE d.o.o., soseska BISTRA, Ul. Nikola Tesla 17, Domžale. GSM 040/414-141
ŠIVALNI STROJI; servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pratneker s.p., Slamnikarska 3b Domžale. GSM: 041/920-149
TAXI PREVOZI! GSM: 051/848761
Matija ZIBELNIK s.p., Zavrti 5, 1234 MENGEŠ.
V Domžalah prodam 600 m2 parcelo s predvideno zazidljivostjo, cena po dogovoru, izredna prilika. GSM 031/359-427
Prodamo domače kozje mleko z manjše hribovske kmetije. GSM 031/308-479
Ankaran, 2-sobno prijetno in svetlo novejše stanovanje z lastnim mediteranskim vrtom za preživljanje vikendov ali stalno bivanje prodamo.
GSM 041/851-368
V SPOMIN
Franciju Lipovšku
1952-2012
Prijatelju in veteranu vojne za Slovenijo
Franci je bil tih, a prijeten človek. V prvi vrsti domoljub in zaveden Slovenec, ki mu ni bilo vseeno, kaj bo z našo komaj rojeno domovino. Med osamosvojitveno vojno v letu 1991 je bil namestnik poveljnika 2. Jurišnega odreda TO Domžale, ki je sodeloval v blokadi vojašnice Šentvid v Ljubljani.
S svojimi izkušnjami in preudarnostjo je vnašal mir med svoje bojne tovariše. Med nas veterane, če mu je le prosti čas dovoljeval, se je izredno
rad vračal. Do sebe je bil izredno discipliniran, a kljub temu dokaj vedre narave. Niti dolgotrajna bolezen mu ni popolnoma zameglila nasmeška in volje do življenja. A žal smo se majskega popoldneva za vedno poslovili od njega. Radi se ga bomo spominjali kot dobrega in izredno skromnega prijatelja. Predvsem pa se zavedamo, da bi brez mož, kot je bil Franci, danes morda živeli v drugačni domovini.
OZVVS DOMŽALE
Naj bo spokojen, sladek
Spanec tvoj, prinese blaženega miru,
V	srcih nosili bomo te s seboj, Spominjali se bomo dni, ko bila si tu.
ZAHVALA
V	87. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, teta, sestrična, soseda in prijateljica
Marija Hribar
po domače Gmajnarjeva Mici iz Preloga, Breznikova cesta 1
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom Preloga in Ihana ter znancem naše drage mame Mici za izrečene besede sožalja, tolažilne besede, darovane svete maše, prelepo cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala je namenjena osebju Doma upokojencev Domžale in sestri Bernardi Ocepek za požrtvovalno oskrbo, ki ji je bila nudena v času njenega bivanja. Hvala tudi dr. Hajdinjakovi in sestri Andreji iz ZD Domžale. Zahvala gre tudi župnikoma dr. Andreju Marku Pozniču in dr. Silvestru Fabijanu za lepo opravljen pogrebni obred ter domačim cerkvenim pevkam za čutno odpete pesmi. Hvala pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba in trobentaču za odigrani melodiji ob slovesu naše mame Mici. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena HVALA!
Ostajamo z njo: sin Drago z ženo Martino, hči Majda, vnuki Jani, Damjana s Tomijem, Greta z Igorjem, Matevž s Karmen, pravnuki Ažbe, Živa, Ajda
1
Je čas, ki da,
je čas, ki vzame,
je čas, ki celi rane.
In je čas, ki nikdar ne mine,
ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
Roman Slovnik
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala sodelavcem iz podjetja Termit.
Vsi njegovi
Kjerkoli si,
povsod smo mi s teboj in kjer smo mi, si z nami tudi ti ...
V SPOMIN
25. junija bo minilo deset let, odkar nas je zapustil naš dragi
Ivan Cerar
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si...
V SPOMIN
21. junija mineva žalostno leto, odkar je od nas odšla
Karmen Presekar
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, prižigate svečke v njen spomin in ji želite večni mir.
Vsi njeni
Pojdem, ko pride moj maj, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj.
Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev ...
Ne kličite me nazaj! (T. Kuntner)
ZAHVALA
Marija Zupančič
iz Domžal
15. maja 2012 se j e po hudi bolezni od nas tiho poslovila naša draga žena, mami in babi. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče.
Zahvaljujemo se osebju bolnišnice Golnik - oddelek 700 za nego in skrb v zadnjih dneh njenega življenja. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in postojite ob njenem grobu.
Žalujoči: mož Franci, sin Boštjan z ženo Karmen, hči Andreja in vnuki Anja, Tilen in Matevž

ZAHVALA
Ob nepričakovani in boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice, tete in sestrične
Frančiške Tavčar
Roj. ABE, šivilje
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, cenjenim sosedom s Poljske poti, prijateljicam in dolgoletnim strankam za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče in za vsakodnevno druženje ob kavi z našo mamo.
Hvala Društvu narodnih noš Domžale za posebno pozornost, cvetje in občutene besede slovesa Marte Flis. Hvala tudi gospodu župniku, pogrebni službi, pevcem in Godbi Domžale za lepo opravljen poslovilni
obred.
Žalujoči: sin Drago v imenu sorodstva
Manufakturina akcija v juniju
HIŠA S STILOM in MODNI DOMEK Domžale
v bivši blagovnici Vele
Obiščite nas^ posvetili se vam bomo.
i
fiijnnanufaktura 5o
manufaktura@manufaktura.si, www.manufaktura.si
kjer je dober nakup praviio | let
AMBULANTA in TRGOVINA ZA MALE ŽIVALI
•	zdravljenje
■	preventivna cepljenja
1 splošni in specialistični pregledi
■	kirurški posegi
•	čiščenje zob
•	razkuževanje
•	lekarna nasveti
■	hrana in oprema
•	dietna hrana
•	vitaminsko-rudninski dodatki
A V
Zdravljenje in vakcinacija TUDI NA DOMU!
#
Veterinarski dom Domžale d.o.o.
Ihanska cesta 19a, Zaboršt, Domžale www.veterinarski-dom.si V	(01) 721 28 84	J
ODPRTO:
delovnik: 7h-12 h
sobota:
REJNE ŽIVALI:
NOVO *
>	SVETOVANJE
» ZDRAVLJENJE
>	OSEMENJEVANJE » OZNAČEVANJE
PASJA PREOBRAZBA
striženje, trimanje varstvo in nega psov
041/324-744
(Damjan)
www.pasja-preobrazba.com
M« Kulturno I društvo
iranJarc
škocjan pri Domžalah
12. KULTURNI POLETNI FESTIVAL
STUDENEC 2012
PREMIERA
petek
13. julij 2012
DOMAČA GLEDALIŠKA PREDSTAVA
KOMEDIJA
Jaroslav Hašek
ob 21. uri
Ponovitve:
sobota in nedelja
14. in 15. julij
ob 21. uri petek, sobota in nedelja
20., 21. in 22. julij
ob 21. uri četrtek, petek, sobota in nedelja
26., 27., 28. in 29. julij
ob 21. uri petek in sobota
3. in 4. avgust
ob 21. uri
DOGODIVŠČINE
v DOBREGA VOJAKA
SVEJKA
Po predlogi A. Aranickega dramatiziral in spesnil: Roman Končar

«-"S*»
Poletno gledališče Studenec
Cena vstopnice: odrasli 15 €, otroci 10 €, nedeljske predstave: popust 2 €
sobota
8. september 2012
ob 19. uri
Poletno gledališče Studenec
Priredba in režija: Alojz Stražar
Igrajo: Konrad Pižorn - Kondi, Jože Vunšek, Primož Ložar, Jure Sešek, Metod Palčič, Robert Vrčon, Urša Sešek, Rajko Majdič, Brigita Hrovat, Zoran Potočan, Pia Brodnik, Eva Majdič, Tomaž Usenik, Avguštin Gales, Irena Capuder, Roman Zorman, Špela Prenar, Stane Zemljarič, Milan Capuder, Luka Sešek, Tadej Stražar, Jan Kos, Jože Prašnikar, Vida Kovač, Ana Kovač, Maruša Lampret, Rok Ravnikar, Klemen Zabret, Uroš Ravnikar, David Homar in drugi. Nastopilo bo preko 80 igralcev, plesalcev in pevcev.
Razstava na prostem in v prostorih Kulturnega društva Miran jarc Miha Kač
Pogovor s kiparjem bo vodil Silvo Teršek.
Informacije in nakup vstopnic po telefonu:
051	/ 61	61	51	(Marjana)
051	/ 61	41	41	(Urša)
051	/ 61	61	71	(Mari)
Nakup vstopnic preko spleta:
www.studenec.net
vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 13. julija 2012. Rok za oddajo prispevkov je v torek, 3. julija 2012,
do 10. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com.
Zdrav obrok:
Nov način prehranjevanja v Domžalah
Bi radi svojemu načinu prehranjevanja dodali nekaj novega, spoštujete svoje telo in bi mu radi privoščili zdrav in svež obrok ali pa bi radi le spremenili svoj način prehranjevanja? Zakaj je zdrav obrok pomemben? Obstaja več razlogov, ki nas pripeljejo do razmišljanja o ekološko pridelani hrani. Na prvem mestu je zagotovo skrb za naše zdravje. Ker je zdrav obrok in s tem ekološko pridelana hrana pomemben vir moči, spodbujevalec in ohranjevalec dobrega zdravja in počutja. Vsebuje pomembne vitamine, rudnine, beljakovine in maščobe, je polnega okusa in nas nahrani, ne napolni.
Danes je način življenja drugačen, pa vendar to ne pomeni, da si ne moremo privoščiti zdrave, ekološko pridelane hrane. Cilj nas, ki ponujamo idejo zdravega prehranjevanja je, da potrošniku zagotovimo naravne, zdrave in okusne obroke. Surovine zagotavljamo iz kontroliranih ekoloških kmetij, ki svojo naravno kakovost pridelkov ohranjajo brez uporabe zdravju škodljivih snovi. Eden od razlogov za uživanje ekološko pridelane in predelane hrane je tudi varnost teh živil, saj v njih ni zdravju tako škodljivih pesticidov in so brez gensko spremenjenih organizmov. Dodaten vzrok za uživanje ekološko pridelane hrane je skrb za okolje in s tem odgovornost do zanamcev - otrok, vnukov in pravnukov. Način pridelave hrane in prehranske navade imajo ogromen vpliv na ekološko stanje našega planeta. Zato je potrebno dati poudarek na sezonski ekološko pridelani hrani lokalnih pridelovalcev hrane.
Smo novo nastalo podjetje ZDRAV OBROK, s sloganom »NI NAM VSEENO KAJ POJESTE«, ki na trg prihaja z napredno, prijazno ter vedno bolj zavedno idejo gotovih zdravih obrokov iz sestavin ekološke pridelave. Gre za obroke, ki imajo to lastnost, da so hitro dostopni, okusni in zdravju neškodljivi oziroma delujejo celo preventivno in zdravilno pri različnih vrstah bolezni. Z veseljem pa vam zaupamo tudi to, da naš kruh oz. pekovsko pecivo pečemo sami samo za vas. Moka, naša glavna in najpomembnejša sestavina, je ekološke pridelave, za enkrat pa vam ponujamo peko iz bio pšenične moke, bio ržene moke in bio pšenične polnozrnate moke. Naše poslanstvo je, da vam omogočimo dostop do
zdravega obroka z dostavo na vaše delovno mesto z dnevno svežimi obroki. Vse naše sestavine, iz katerih pripravljamo obroke, imajo dodeljen Certifikat ekološke kmetije, ki dokazuje pristnost ekoloških pridelkov in Certifikat, ki dokazuje ustreznost pakiranja, skladiščenja, distribucije in prodaje ekoloških živil. Razlogi za uživanje zdravega obroka oz. ekoloških živil: pridelana so brez ostankov pesticidov in umetnih gnojil, postopek pridelave je strogo kontroliran, imajo višjo prehransko vrednost in boljši, polnejši okus, imajo višjo vsebnost vitaminov in mineralov, pridelana hrana pomaga v boju proti številnim zdravstvenim težavam. Vsi naši izbrani pridelovalci in dobavitelji se trudijo slediti smernicam ekoloških proizvodov, zato se njihova energija in vizija preliva tudi na nas. Naša ponudba je sestavljena iz osmih vrst BIO sendvičev (tudi sendvič je lahko zdrav in uravnotežen obrok) in prav tako osmih vrst svežih in zdravih solat, za žejo pa vam ponudimo izvirsko vodo in vodo z okusi. Odziv podjetij na naš pričetek dejavnosti je zelo pozitiven in vzpodbuden, zato bo ponudba kmalu dopolnjena tudi s svežimi smoothiji, jogurtovimi napitki in različnimi toplimi obroki. Podrobnejšo ponudbo in pogoje naročanja si lahko pogledate na spletni strani www.zdrav-obrok.si ali pa pišete na mail info@zdrav-obrok.si.
TIKTAKGUUM
družabne igre za kratek čas
m
3

od 17.00 do 18.30
Eni
poslušanje pravljic, ogled risank likovno ustvarjanje
od 17.00 do 18.30
fKNJIC0»BARN
pravljične igrarije na kopališču Domžale
V primeru slabega vremena se bodo pravl|icne igrarije odvijale v Knjižnici Domžale.
15 h—18 h
7h-12 h