deno roso, mano. Zaradi svojega hitrega, rekli bi lahko kar 
eksplozivnega razmnoževanja, lahko naredijo veliko škodo 
na sadnem drevju, kot so marelice, slive, jablane, zlasti pa 
na hruškah. Škoda nastane zaradi neposrednega zajedanja 
rastlin, drevesa slabijo, plodovi so slabše kakovosti in vča-
sih zamazani z mano. Na plasteh mane, ki se cedi po vejah 
in deblih, se lahko začno razvijati škodljive plesni. Bolšice 
med rastlinami lahko prenašajo nevarne bolezni, kot so na 
primer fitoplazmoze.
Tri četrtine vrst bolšic v Sloveniji imajo en zarod letno, 
druge dva, izjemoma celo štiri. Preobrazba pri bolšicah je 
nepopolna, kot to bolje poznamo na primer pri kobilicah. 
Iz jajčeca se razvije nimfa, ki je podobna odrasli živali, 
nima pa kril in spolnih organov. Ko raste, se večkrat levi, 
sledijo si razvojne stopnje in po zadnji levitvi se preobrazi 
v odraslo žival. Vmes pa se izdatno hrani s sokom svojega 
gostitelja in izloča mano.
Spoznali smo predstavnike še ene skupine žuželk, ki 
lahko kot njihovo gozdno sorodstvo, listne ušice in kapar-
ji, izdatno izločajo mano. Kadar se vsa ta druščina izda-
tno namnoži, vreme pa je toplo in soparno, začne izločati 
mano. Čebelarji pa pravimo, žal ne prav pogosto, da medi 
vsak kol!
Mano izločajo tudi bolšice
Janez Gregori
janez.gregori@gmail.com
Ste že slišali za bolšice? Verjamem, da ne. To so 
drobne žuželke, njihova telesna dolžina je med 1,7 in  
4 mm, le redke so malo večje in dosegajo dolžino do 
5,2 mm. Sodijo v red kljunatih žuželk (Hemiptera), ki 
med drugimi združuje še škržate, kaparje in listne 
uši. Slednji dve skupini dobro poznamo tudi čebelar-
ji, saj njuni predstavniki izločajo mano, ki je bogata 
čebelja gozdna paša. Mano pa izločajo tudi bolšice.
Hruševa bolšica, Cacopsylla pyrisuga, nimfe pete razvojne stopnje;  
obiskala jih je že mravlja.
Sedaj imamo priložnost, da se z bolšicami podrobneje 
seznanimo. V reviji Scopolia, glasilu Prirodoslovnega mu-
zeja Slovenije, je izšel prispevek dr. Gabrijela Seljaka z na-
slovom Bolšice Slovenije (Insecta: Hemiptera: Psylloidea). To je 
pravzaprav prvi tovrstni seznam, katalog evropskih bolšic 
z določenega ozemlja, v tem primeru Slovenije. Besedilo je 
v angleščini, s slovenskimi izvlečki. Na 224 straneh avtor 
predstavlja 129 vrst naših bolšic, večino tudi z izjemno ka-
kovostnimi fotografijami, tako odraslih živali, kot njihovih 
razvojnih stopenj. Pri vsaki vrsti bolšic je fotografija rastlin-
ske vrste, ki je njen glavni ali celo edini gostitelj. Pri vseh 
vrstah je objavljen zemljevid njihove do sedaj ugotovljene 
razširjenosti v Sloveniji.
Bolšice so podobne drobnim škržatom, tipalnice imajo 
mnogo daljše, krila pa so nežnejša, z malo žilami. Letijo 
malo in bolj slabo, odlično pa skačejo, zato jih poznamo 
tudi pod imenom 
listne bolhe. Kljub 
neznatni veliko-
sti, so mnoge vrste 
gospodarsko zelo 
pomembne, ker se 
lahko, podobno kot 
drugi predstavniki 
kljunatih žuželk, v 
kratkem času ne-
verjetno razmnoži-
jo. Tako kot njihovo 
sorodstvo, tudi bol-
šice na rastlinah se-
sajo njihove sokove, 
večina vrst na do-
ločni vrsti rastline 
ali sorodni skupini, 
in nekatere vrste iz-
datno izločajo me-
Foto: Gabrijel Seljak
Na naslovnici revije Scopolia je predstavljena bolšica 
vrste Livilla spectabilis, samica, dolžina telesa je 
4,3 do 5,1 mm.
6/2020 letnik CXXII 168
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE