List 23. Tečaj XXVII. go k dar brtn ške m ar Iahajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 glđ. 80 kr., za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. đen. Ljubljani sređo junija 1869. Gospodarske stvari. Nova mašinica za robkati koruzo. Kmetijska družba v Lineu je družbi kmetijski fabrike delnice (akcije) sezidali ; prvotno 10.000 gold " men dobi odd a j plačilo premoženje znaša to fabriko vsak ustanovnik svoj mu pa se na svoj delnice gotovo dobro, konec leta padajoči dobiček cele kranjski poslala mašinico, sterža zasuče in ž njo hitro in lahko ali turšica ki se v roko vzame ) okoli Preziraj drug fabrike omenim še sladkornico (robka) koruza v Kromeřižu, ktero so tudi kmetovalci na delnice Ta mašinica ki berg Avstrij w j w »OiUlta y XV l JO J6 i^uaijuui J- A X * J/ ^ w M v ^ w ^ posestnik in poštar v Wallern-u v zgornji jdel Filip Schob sezidali y gold 9 to in sicer s privatnim premoženjem od 300.000 Teh m in je njo cesarski patent za Avstrijo in Og sko dobil, *) je prava igračica in vendar človek s samo , _ je, 1000 dělnic (akcij) po 300 gold vseh druzih fabrik, bodi-si v rokah posamesnih kme tovalcev ali pa v rokah celih društev, dobra roko v eni un gá ali mer nika koruze ob je ta da kmetovalci in posebno manjši kmetj osnova pa svoje robka prav čisto in celo Mašinica se dprt položí v pridelke dobro in gotovo prodajó, brez vsacega meše tarja ali posrednika, kteri kmetu dobiček le znižuje j j dlan ene roke, in ko se z drugo rokó položí en konec Drugo dobro je pa to, da dobiček fabrike ne pride v l w« ^ ^ • v * *____*__ 1___ _ i • 1 !• v 1 f • 1 v 1 . . turšičnega sterža v njo , se zapre mašinica 9 in ko se okoli sterža krepko zasuče, jc iuui ^»v.lUui owj« ^nuciao mu^u v xauniw uiuuu, orobkana. Zraven tega, da se s to mašinico tako hitro samo da se tudi najmanjšim kmetovalcem pomaga, kteri je ze tudi polo tuj roke ali še celó iz dežele Razun ustanovnikov pa sterža tudi vsak drug svoje pridelke lahko v fabriko prodá in čisto koruza robka, je pa tudi prav po ceni 5 veljá le 60 krajc.; se vé da brez vožnine. ne morej ustanovniki biti Družba kmetijska v Lineu Ako se že v teh deželah, ktere narava gotovo bolj roča vsem gospodarjem, ki pridelujejo turšico na vso moč pnpo- obdaruje nego našo, toliko za • 4 v • _ _ • _ ________. • • 1 1 . . • . r i « «1 * 9 in res Je taka iiva, da kdor jo vim, oc uíu Kdor je tedaj želí kupiti, naj se obrne do imeno-vanega znajdenika v Walleru, ali pa do pisarnice družbe idi se mu brž prikupi socijalno povzdigo kme tijske obrtnosti stori; koliko bolj bi treba bilo nam, da kmetijske v Ljublj 9 kteri se zraven 60 kraj bi enako njim postopali? Marsikdo trdi, da mnozih nadlog, ki tarej tijstvo kme so železnice krive češ kar so železnice Je povr nejo tudi majhni stroški vožnine. Na prvi pogled se kaj tacega res do pretehta, vidi se ? kmetijski obrtniji. Spisal Rihard Dolenec. (Dalje.) Pemska in moravska dežela ste tedaj tretja dežela, v kteri kmetijsko obrtnijo nahajamo, in sicer v tácem okrožji in s tacim vspehom, da je^vredna velike častí in občne posneme. Socijalizem je Cehe tako povzdig- da so v resnici to, o čemur narodno-ekonomični vse minulo. zdeva. Ako se pa rec bolj na tanko da ni tako. Krive mnozih nadlog niso železnice, ampak krivi so prebivalci dežele sami, kteri si različna svoja gospodarstva po zahtevah današnjega časa prestrojili niso, ampak vse pustili pri starem kopitu. Da se toraj dlogam v okom pride, treba je se današnjim za- htevam primerno vêsti 9 to je 9 treba je skrbeti razvije kupčij stvo po deželi, ktero gotovo 9 se bode da manj blagostanja izbudilo, kakor si ga eni v nekdanji cestni vožnji sanjajo, pri kteri je vpelj > nil pregovor pravi veča bila nego izpel tuj robe vedno domače v vnanje dežele ; 99 da omi kan a Jjudstva razumejo Da pri današnjih okoliščinah kmetijska kupčij socijalizem čislati a ga tudi gojiti". Cehe imamo toraj posnemati, in ako to storimo, smemo si v svesti biti, da nastopi blagostanje tudi pri nas. cvesti ne more, to je gotovo, kajti prvič pridelki naši Iz mnogo duševnih zavodov in naprav hočem ome-kmetijske šole, kterih imajo dozdaj niti in mnogo visi v toliki obilnosti, da bi se mogli z druzimi deželami meriti; tega pa je razcepljenost kriva. Drugič se pridelki, kar se dobrote tiče, ne morejo meriti s pridelki druzih dežel : tako. na primer, naše žito ne z banaškim mzih oskrbeli. To pa ; in vse so si brez državne podpore bi se dalo še mnogo pa v kmetijstvo ne v4l uuill uvlivi j um) 1 u.4 ui ^ aiivuv^ tlivv juv ^ 1xj Evropejska tanjka volna se ni v stanu meriti z avstral ni edino ; navesti sko 9 zatega del se v deželah druzih, sploh znanih naprav, ktere spadajo. Kmetijsko-obrtnih fabrik so si veliko napravili , niki. Tako, na primer, stojí v Prost ej ovu čisto nova je reja merinoških dan- njihovi ustanovniki so skoro sami manjši posest- in druzih žlahnih ovác še pred malo leti cvela, danes vedno bolj opušča. To so druge dežele že spoznale in se vrnile na drugo pot; to je, vrnile so se do kmetijske obrtnij sladovna (Malzfabrik), ktero so bližnji kmetovalci na '9 s Zato se ta mašinica n se kaznuje za 25 đo 1000 gold me ponarejati; kdor bi storil 9 dobro spoznavši, da ta dosti enake snovi potřebuje, ktero v kratkem času kupčija nastane, če tudi le v vendar več dobička donaša kakor na tem pa ni rečeno, da bi mo- eni sami snovi vec kosov raze 9 pij rala ravno cela dežela eno in isto pridelovati, kajti to že zavoljo podnebja ni lahko mogoče; saj vsakemu po-ćetju se mora pravo mesto odločiti in tu krepko pod-pirati. Posebno je naloga kmetijskih družeb, da od poljedelskega ministerstva potrebne podpore zahtevajo. Prepričan sem, da bode si. ministerstvo tudi rado kar mogoče pomagalo, ker nasprotno se skoro misliti ne dá potem, ko imamo že dosti lepih dokazov, da res djansko hoče podpirati povzdigo kmetijstva. Prva reč je pa pravo zadeti. To je le potem mogoče, ako se vsak predmet za-se pretrese in vspeh, kolikor je pri obstoječih okoliščinah mogoče, zagotovi. V ta namen hočem nekoliko pisem o posamesnih razdelkih kmetijstva in v te spadajočih obrtnijah „Novicam" izročiti, v pre vdarek umnim kmeto-valcem, posebno pa sl. kmetijski družbi. < i * (Dalje prihodnjič.) Šolske stvari. Ljudske šole, kakošne naj bodo po postavi od 14. maja t. I. Iz te postave naznanjamo bralcem le nektere glavne stvari. V vsaki ljudski šoli (§. 3.) se morajo podučevati vsaj ti-le nauki: verski nauk, jezik, računstvo, najpo-trebnejše znanje iz naravoslovja, zemljepisja in zgodovine s posebnim ozirom na očetnjavo in njeno ustavo, pisanje, geometrično oblikoslovje, petje, telovadstvo. Dekleta se naj razen tega podučujejo tudi v ženskih delih na rokah in pa v gospodinjstvu. Kako obširno naj se ti predmeti obravnavajo, to je odvisno od tega, koliko učiteljev ima ktera šola. Ravno od tega je tudi odvisno, ali se poduče vanj e raztegne še na druge mimo tù imenovanih predmetov. Učni črtež za ljudske šole in vse, kar je potrebno za notranji red šolski, določuje (§. 4.) minister za poduk, potem ko je zaslišal nasvete deželne šolske oblastnije. Za poduk v verozakonu (§. 5.) skrbé in ga v prvi vrsti nadzirajo dotične cerkvene oblastnije. Verski učitelji, cerkvene oblastnije in verska občestva imajo biti pokorni šolskim postávám in temu, kar na njih podlagi zaukažejo šolske oblastnije. V krajih, kjer ni duhovnika, ki bi mogel redoma podučevati v veri, sme se v porazumljenji s cerkveno oblastnijo tirjati od učitelja, naj pomaga po zaukazih šolske oblastnije v veri podučevati otroke, ki so ž njim iste vere. Ko bi ktera cerkev ali ktero cerkveno občestvo ne hotelo skrbeti za verozakonsko podučevanje, naj deželna šolska oblast zaukaže, kar je potrebno, potem ko je vdeleženca za-slišala. Učni jezik in o podučevanji v drugem deželnem jeziku odločuje (§. 6.) v postavnih mejah deželna šolska oblastnija, potem ko je zaslišala one, ki šolo izdržujejo (plačujejo). / : - Učni predmeti ljudske šole (§. 7.) naj se, kolikor je mogoče, tako razdelé na tista leta, ktera ima vsak otrok v šolo hoditi, da je vsako leto za-se posebna sto-pinja v podučevanji. Ktere učne knjige in berila se smejo rabiti, to določuje (§. 8.) minister poduka, potem ko je zaslišal deželno šolsko oblastnijo. Med dopuščenimi knjigami in berili izbira okrajno šolsko nadzorstvo, potem ko je zaslišalo okrajno učiteljsko konferencijo. Učni črtež (§. 9) določuje, koliko ur se ima v raznih letnih razredih javnih ljudskih šol na teden podučevati. V šolah poleg fabrik se mora najmanj 12 ur na teden podučevati, in se imajo te ure kolikor mogoče enakomerno razdeliti na posamesne dni v teden. Učne ure se smejo začeti ob 7. uri zjutraj in morajo nehati najkasneje ob 6. uri zvečer. Opoldne se ne sme podučevati. Število učiteljev vsake šole (§. 11) naj bo odvisno od števila učencev. Ako je bilo tri leta zapore-doma v šoli povprek 80 učencev, mora se skrbeti še za druzega učitelja, in ako se to število povekša do 160, tudi še za tretjega in v tem razmeru se naj število učiteljev še dalje pomnožuje. Učiteljice dekliških šol (§. 15. morajo navadoma podučevati tudi v ženskih delih na rokah in v gospodinjstvu, za kar naj se napravi poseben šolski razred. Kjer je dekliška šola izročena moškim učiteljem, mora se za podučevanje v ženskih delih in v gospodinjstvu najeti posebna učiteljica. Kjer ni samostalnih dekliških šol, morajo se za dekleta šoli dorasla napraviti posebne delavske šole, ki naj bodo z ljudsko šolo v zvezi ali pa od nje ločene. Nad ljudsko šolo stojé meščanskešole, ki jih dozdaj v našem cesarstvu ni bilo. Meščanski šoli je namen onim, ki ne obiskujejo gimnazije ali realke, skrbeti za višo omiko kakor je more dati ljudska šola. Učni predmeti teh šol so: verski nauk, jeziko- in pismo-slovje, zemljepisje in zgodovina s posebnim obzirom na očetnjavo in njeno ustavo, prirodopisje, naravoslovje, aritmetika, geometrija, knjigovodstvo, risanje s prosto roko, geometrično risanje, lepopisje, petje in telovadstvo; za dekleta: ženska delà na rokah in gospodinjstvo. Na nenemških meščanskih šolah naj se daje učencem tudi prilika, da se morejo naučiti nemškega jezika. Prepuščeno je onim, ki za šolo plačujejo, da si smejo splošno ljudsko šolo vrediti tako, da bo mogla zadostovati ob enem tudi nalogam meščanske sole. V tem primerljeji mora imeti šola osem razredov. Vendar se smejo ustanovljati tudi samostalne trirazredne meščanske šole, ktere se prijemajo pe-tega razreda ljudske šole. Stariši ali njih namestniki ne smejo puščati svojih otrok ali odgojencev brez poduka, ki je zapovedan za javne ljudske šole. Dolžnost v šolo hoditi (§. 21.) se začne po dokon-čanem šestem in traja do končanega štirnajstega leta. Iz šole pa smejo učenci še le takrat izostajati, če najpotrebnejše znajo, kar je za ljudske šole zapovedano: brati, pisati, računiti. Po dokončanem šolskem letu sme okrajno šolsko nadzorništvo iz važnih razlogov iz šole izpustiti učence, ki sicer še niso 14 let stari, ki pa v prvem prihodnjem polletji postanejo toliko stari in ki so se predmetov ljudske šole do dobrega naučili. Dolžnosti javno šolo obiskovati so začasno aii za zmerom oproščeni: dečki, ki obiskujejo ktero višo šolo, tudi otroci, ki imajo kako dušno aii teško telesno napako, ki je nasprotna šolskemu namenu in šolskemu obiskovanju, in tudi oni, ki se podučujejo domá ali v kakem zásobném zavodu. Slovensko slovstvo. * Pesmi. Zložil Josip Cimperman. V Ljubljani natisnil in založil J. B laz nik. Bralci „Novic" in druzih slovenskih časnikov poznajo gosp. Cimpermana po marsikteri cvetki, ki jo je posadil v vrtec slovenske poezije. Kdor mlađega pesnika pozná, vé, da ga ni gnal pesniški napuh v izdajo pričujoče zbirke; napotila ga je le živa ljubezen do domovine, da jej daruje, kar more — šopek milih pesmic, 181 ki jih je zložil že več let na bolniško posteljo prive- največo pozornostjo je skrbel za njen telesni razvitek. zani mladeneč. Iz tega stališča naj se presoja to delce, Da bi okrepil in včvrstil njeno zdravje, jo je že v mla- ktero je posvećeno gospodu dr. Etb. Cost in Je v dostnih letih večkrat dal kopati v hladném potoku; učil prav lični obliki v Blaznikovi tiskarnici prišlo na svetio, jo tudi raznih telovadnih gibčnosti in pospenjanja ter ukvarnica Kl v po 40 kr Naj v priporočilo iz »V V * UUUWIU1V1 ^ttoiv UM kJ T UDAVI JV J.MUM1XJ. I MUUAU IU vojjv UJ Cm UJ ci y il Vyl Ljubljani prodaja to knjižico izuril jo tako, da naj se zlasti naše mlade bralke ne množi pesmic bral cem damo eno za poskušnj Domovini. Draga mati domovina, 9 Slušaj prošnjo svoj ga sina Ki pred tabo zdaj solzi! Prosim te za svoj-ga brata, Ki mu dôba tvoja zlata Ni odprla še oči. Le za tuje ima hvalo, Tebe, draga, čisla malo, Nima za-te kaj solzá. Ljuba mati, al' pustila Boš ga, in mu ne zdramila Samo enkrat še srcá? čudijo, če'jim povemo, da je deklica znala kaj dobro plavati in da ni z lepo bilo tako visocega hrasta v graj-skih gozdih , na kterega bi ne bila brez posebnega truda splezala. Vsled tega pa se je tudi prekrasno razvijala Ljuboslavina lepota; kakor mladoletna rožica rde- Sej narocje tvoje milo Ga je skrbno odgojilo, Bilo tvoje za-nj srce. Torej smem se še nadjati, Da mi ljubljena ti mati Boš obrisala solzé. C. Julija Cezara spomini na galiske vojske (C. Julii Caesaris-Commentarii de bello Gallico) so prestav- čila so se njena liČca, veliko črno okó pa je sijalo v radostnem pogledu. Poleg skrbi za telesni razvitek pa oče nikakor tudi ni zanemarjal dušne odličnosti in odgojitve svojega ljubega deteta, in že ko deklica 131etna umela je modro presojevati, vsako reč bistro razumeti in naglo zvršiti. Ni čuda toraj , da je bil oče ves za- ljubljen v svojo edino hčerko > videti je bilo da * ljeni po slovenski, dotične opombe. Za potrebniše stvari so priđete tište deževne dobe samo za-njo živi. Ta ljubezen očetova pa ni spačila blagočutne deklice; veliko več je čedalje bolj in bolj zasajevala v njeno mladinsko srce ljubezen in spošto-vanje do Boga, starišev in do vsega človeštva. Bilo je ob času najboljšega razvitka Ljuboslavine mladjanske duše, ko jo oče nekega dne pelje seboj v vinograd. Bil je jesensk, dolgočasen in mračen dan 9 ki jo imenujemo predhodnico zim- drugi Ako bi jih hotela založiti kaka tiskarna ali kdo doline skega časa. Vinograd je ležal na višinah nam že znane 9 dobijo se z ugodnimi pogoji f t P. Ladislav. nizavo. posódah in blizo tam mimo peljala je ozka pot doli v Oce se je mudil v hramu pri polnih vinskih y pregledovaje ; Je vse v redu — Ljuboslava Vrtec lepoznanski. Prij atelj ci. pa je šetala ob hramu sèm ter tjè. Tihi dež prične zdaj rosljati iz gostih oblakov, ter kropiti osuhlo trtino listje. Deklici je bilo tiho žuborenje dežja nekako povoljno ; vmaknivša se znotraj hramovega kapú pregleduje sèm Novela. \ in tjè zibljoče se oblake. Megle so ležale s pri- Poleg Dragoile Jarnevideve svobodno posnel J. Levičnik četka nad dolino, in samo šum hruščečega potoka, kte- bili nalivi preteklih dni iztirali iz svoje ozke rega so struge, udarjal je na njeno uho. Zdajci pa zapiha oster Blizo ondi, kjer si ob počasno tekoči reki Kolpi veter, razžene temne megle in pred očmí Ljuboslave prijazno desnici podajata Beli Kranjec in Hrvat mr%. ✓v p q ^ ^ 1 /\rv « av V\ x « m /\ « n I a ^rr a r< A n f TT A <\I____^ } po leži obširno in sloveče posestvo brata Graj- pokaže se hipoma cela dolga dolina. Videti je mogla zdaj deklica v ravnino doline, ter silni potok, ki se je ščina tega posestva stoji na prijetnem brežulku, od dveh bil strahovito narastel iz sicer tako pohlevne vodice, strani jo obdaja temni log; na dve strani pa ima kra- Zibanje oblakov, žuborenje dežja in odpadanje suhega sen razgled daleč tje proti zapadu in severu. Log se listja od žalostno zapuščenih trt, zraven pa hrušeči va- razprostira proti jugu in izhodu, ter končava se v jugu lovi potoka nad neko strmino, pod ktero se širi dolga mična do- ljijo njeno ; vse to je nekako zanimivalo živo vmiš-razne misli vtopljena stala je Ljuboslava Sred te doline teče potočec. Bistra njegova vo- ko prava slika sanjaj oče gorske Vile. lina. dica žubori v hitrem teku med tolstimi travniki in ro- A1 zdajci zdrami Ljuboslavo iz njenih tihih misli dovitnimi njivami, ter blišči tù in tam kakor sreberni neko šumenje v sosednem nogradu. Ozre se krog sebe pas med starimi, gosto obraščenimi vrbami, kterih ko- in ugleda ondi neko tujo žensko, ktera je nesla v levem reninam že gotovo na sto in stoletja prilija s svojo naročji malo dete; z desno roko se je opirala na lesko- bistro vodico. Neštevilni vinogradi zaljšajo oba vrhova vico, na glavi pa je imela malo culico. Tujka, ki Lju te razprostrte doline, ktere izhodna stran je lastnina boslave ni zapazila, stopala je nekako omahljivo po ozkem grajščine N—*ske, zapadna pa je delež kmetov bližnjih kolovozu, in spustila se čez grič v dolino. „Kaj neki vasi. Vsak vinograd ima svoj lastni hram (vinski išče zdaj ta ženska le-tù po pustih vinogradih ?' ( klet); videti so ta mala poslopja iz daljave ko venec, Ljuboslava sama sebi ter stopi zdaj izpod strešja ki je potegnjen po obedveh vrhovih ravnokar opisane bi videla, kam hoče prav za prav tuja ženska doline. y Ob času naše pripovedke bila je grajščina *ska bila napravljena precej zeló po gosposko. reče da J*e ki ena v najemu. Vlastnik njen živel je zunaj domovine, pre- gledati > pustivši oskrbovanje velikega gospodarstva nájemníku, lega potoka. , prišedša v dno doline, začne zdajci željno kje bi mogla tje čez prek derečega in naras- Drugi so tedaj domá trdo delali, vlastnik pa je trosil denar — krvavi trud in znoj svojih podložnih in takrat pri tako silni vodi, ki se po dolini razliva' Aha ona bi rada čez prišla; kako če sirota reče c še služnih kmetov v ptuji zemlji. Vilnevič bil je priimek Ljuboslava sama sebi ter opazuje en čas žensko 9 ki JQ Přišel je bil v mladostnih letih za ključarja na graj- piti potok. *skega najemnika. zastonj iskala ugodnega mesta, da bi zamogla presto- Zdaj ugleda Ljuboslava nekoliko vise ščino, a obnašal se je tako pravično in pošteno 9 tako umno brvco, ktere dereči valovi še niso bili odnesli 9 gon toraj in varčno, da je poslednjič postal najemnik celega ob- zakliče nad tujko, kazaje in mahaje jej ob enem z roko širnega posestva. Vilnevič je bil oženjen ter oče edi- tje gori, kjer se brv nahaja. Žena jo je umela in se nega otroka, deklice, Ljuboslave po imenu ktero odgojeval s posebno očetovsko ljubeznijo in skrbijo. Je VJ~ A > ' """"J"', ------J J ------ napotila proti naznanjenemu in pokazanomu kraju. „Dobro, dobro* zavpije še Ljuboslava » * tam boste 182 lahko prišli prek potoka". Kmalu pride ženska do fari. Kakor v enacih priložnostih, se je tudi tukaj po- brvce, počasi stopi na-njo, opiraje se varno na lesko- pevalo, napivalo in govorilo. Navečer, bilo je že temno, vico. j7 v/vuiua u l/v a. ulm juj v j v j/** j w v ' "v *-» ^ * w ? mm Skrbipolna gleda Ljuboslava, kako revica pola- ko pridejo goma koraci čez dereči potok ; ko pa přileze do srede čitalničarji, mirno in veselo damo gredé »V 1UWJ w viiwiuiwMijtj «UUUV *u » wviv uuiuuu gl , IZ vasi na veliko cesto, poči pištola in iz oběh strani letí o J°J t opoteČe se t in hipoma pogoltnili so jo z kamenje po gôstih, in kmalu prideró, kot živi razboj niki nasprotne stranke hudobneži in začnó mahati po čital-ničarjih, kterih ni bilo veliko, in si kaj tacega niso še misliti mogli, in so brez orožja, brez vse obrambe bili! detetom vred srditi valovi! Ljuboslava omedli; al le za en trenutek; koj nam- , ktero reč se zopet zavé. Zagledaje ženskino obleko so bili valovi višknuli na površje, ne pomišljuje tudi za Lažnjivka Mariboržanka pa vzame v svoje umazane pre- trenutek ne, ampak spustí se v jadernem teku čez strmi dale dopis o tem, ki pravi, da so nekteri bolj olikani klanec k potoku. Utopljenko zopet so bili pogoltnili Hočjani svojo nevoljo nad slovenskimi pr en ap et neži valovi nobenega sledů ni bilo o njej Zdaj se po- kaze nad valovi glavica otročičeva, kterega je mati v narocju nosila. Tega trenutka ne zamudí Ljuboslava, s pretepom pokazali!! pise Iz slov. bistriske okolice na Stajarskem Slov. Gosp." pošten slovensk kmet med drugim to-le : „Slišali ročno plane sred potoka in zagrabi otročeta za krilce, o nemškutarskem shodu 30. maja Al preslaba je bila njena moč, da bi bila zmogla raz- druzega nismo, ko v čast klicati: „Hoch! hoch!" Cudno divji potok spodbije tudi njej noge! se mi je zdel ta klic; toraj vprašam soseda, kaj to po- togotene valove; Toda angelj Božji jo je očividno varoval. Pri popolni zavesti, otročiča z eno roko držé zgrabi srečno z drugo neko vrbovo vejo, krčovito se je poprime, ter presun-ljivo milo in naves glas začne kričati: „Oce! — Oče! Na pomoč!" meni? On mi razjasni, da „ hoch" »gor", vem. to je: )9 Nemci pornem „ visoko" ali gori", „Slovenci pa doli!" Ne ali šálil idem se je le ali mi je moj sosed resnico povedal, z menoj. To kričanje me je dolgočasilo, toraj od in se še le vrnem ob petih, na ktero uro je bil Oče stopi ravno iz hrama. Slišavši klic ugleda ob napovedan občni shod in h kteremu so vabili nas enem tudi strašni prizor in silno smrtno nevarnost kteri se nahaja njegova prisrčno ljubljena edinica. y v kmete blisk plane v dolino bil je res zadnji cas. Ko Ljubo- naj vsi pridemo v prav obilném številu. Pa slavo so bile že zapustile moči, potonjevala je že; njeni krasni dolgi lasje so še kazali očetu sled nesrečne hcerke. Smrtna nevarnost dá člověku neznan pogum. Tudi to vabljenje je bilo brez vspeha; naši kmetje bodo ob-iskovali slovenski tabor, kterega si vsi želimo, med na-sprotnike naše slovenščine pa jih ni bila volja se me- Kmečkih poslušalcev toraj pri shodu ni bilo čez sati. 20 ) vseh menda ne gostje f dosti čez 400, med njimi tuji nekoliko domaćih in kakih 100 hlapcev in dekel oče Vilnevič ne zmeni se za dereči potok, ne za po- iz mesta. Stirje žandarji z bajoneti so stražili. Od go-gubljivo silo, ampak zapraši se v vodo in srečno iz- vorov Vam nič ne morem povedati, ker so bili večidel vleče Ljuboslavo na suho, ktera je k očetovemu nepo- nemški. Le en gospod, pozvedel sem, da nek cesarsk pisljivemu začudenju držala omedleno dete v svoji roki. uradnik iz Celja govoril je slovensko in razkladal ljudém, Komaj oče prispè na suho in odloži utopljenki, že ugleda da se ne sme in ne more napravljati nova slove n- drugo ženskino truplo, ki so ga togotni valovi vzdignili ska kronovina. Zakaj da ne? ni dokazalv H koncu na površje potokovo. Tudi le-to hoče junaški mož re- stavil je to-le čudno vprašanje: Ali hočete S taj arci , srečno tudi njo izvlece in odnese na breg. ostati, ali hočete Kranjci biti? Po tem vprašanji so siti, in res Oče y oče y odpustíte !" prosi Ljuboslava, ko se vpili Nemci: „Ne, ne, Stajarci hočemo ostati!" Cudil je zopet zavedla; „hotela sem resiti tej ženski življenje, sem se temu bedastemu vprašanju, kajti dozdaj še res ko sem jo videla pasti z otrokom v vodo; odpustíte mi, nisem vedel y da sem vam prizadjala tolik strah!" Oče lastnim očem ni verjel, kaj se krog njega godi. sam svojim Ne- ustrašenost in brihtnost Ljuboslavina v se ga nekako da se stvar okoli tega^suče, ali bi se mi za naprej Kranjci imenovali ali Stajarci. ta možicelj slabo podučen, toraj mu povem , naših slovenskih taborih vprašanje tako-le stavi: ,, Ali Ker je da se na predrami ; vzajemno začneta potem vtopljeno žensko hočete vsi Slovenci, Stajarci in Kranjci, Korošci in oživljati in brihtati, al vse je bilo zastonj; mirú za vselej jej je bil zatisnil oči. Bolj angelj srečno Primorci, zedinjeni biti v eno slovensko kronovino?" Nikogar na Kranjskem še niso nikoli vprašali: yy jima je šlo človekoljubno delo pri oživljanju otročička hočete Kranjci ostati, ali Stajarci postati?" izpod rok, rešila sta detetu, mali plavooki deklici življenje. y ljubo (Dal. prih.) ali Iz tega se pač vidi, da poštenja pri tacih ljudéh nikjer J2i lû wriiono î Ck xtqcl ! z vi jaca je vse Iz doljnega Stajarskega. Razne novice. * Kmalu bod vsa Evropa magjarsk y 0uJť akademije, naštel je 1864. leta nie manj ko 6 milij in 292.100 Magjarov in to v kraljevini ogerski lijonov in 314.200, v Erdelji 832.000, Slavoniji in Krajini 40.000,' v Bukovini 15.000 opravkih po Trbovljah potovaje sem pri gosp. Janezu Cajhen-u prenočil, kar mi pokaže delo svojega uma in lastnih rok. namreč orgije z dvema spremembama brez meha. liiuftiu u u u c vo«a ju vi u jj ci lua^jai aikai - ivaj uaujicu vri^ij^ a opivuivuuu«ujai kako. Aleks. Fényes, dopisajoči član magjarske Prav zeló so me zanimivale te orgije, ko je na-nje j isral, pa tudi njegov sin Nace, še le komaj 13 let star t> i mi- tako, da bi ta fantič kakemu učitelju za orglarja dobro na Hrvaškem, v služil. BI. W-r. Du- Ođ savinske doline pri Celji 6. rož. B. W. ^.vi. V1A.J4 a li liai ^X.\S*\J\J\J J V uuau Viui JLtS»\J\J\J f JUC* JLV U" vru OWIIUOIIV U^iiakv ť* m * - ' - • naji (Beču) 50.000, v Rumuniji 40.000. Ako te številke 17. dan u. m. se je mnogo od sladkega vinca nasrkanih resnica bile že 1864. leta, bode v kratkem vsa Evropa magjarska fantalinov sprlo tako, da je velikega posestnika Janeza Ribiča po domače Ocvirka, 24 let stari sin z nožem yy Naj pod pazduho bil sunjen v pljuča tako, da je 27. dne u. m. žalostno smrt storil. Slišimo, da tudi v braslo všk i fari se je 27. dne u. m. enaka nesreča pripe-1 z Maribora se piše „Danici" med drugim to-le: tila. Vzemite si mladenci to žalostno prigodbo v resno vam povém, kar se je tukaj nedavno zgodilo, svarilo in pomislite, da se taka nesreča lahko zgodi fû tri/lûlî rio TT vAoninî ^ni/YM^Î A î ^rí h^Kta nnnínlí TTannAr^iii \r i oa tt nrûnlr lin k™ crmSAo f Dopisi. in boste videli, da v resnici najgrši divjaštvo razsajati vsacemu, ki se v prepir in boj spušča začenj Mariborska slovenska čitalnica si je napravila Iz Trsta juaija nedeljo dne t. m. ima bila veselico v prijazni dolini pod Pohorjem v Hočki biti v rojanski čitalnici glavni zbor, v kterem 3e ima 183 ustanoviti društvo delavcev v Trstu. Knjižica z naslovom : „Potreba delavcev društva za Slovence v Trstu", spisal Vekoslav Raič, temeljito dokazuje, kako živo potrebno je tako društvo v Trstu. Sestavljen je osnovalni odbor tako-le: Starosta je g. Cegnar France, tajnik g. Raič Vekoslav; odborniki: gg. Persolja Stef., Yrbic Jože, Gradišar Ivan, Kobal France, Bole Jože, Cudvot Matija. lz Gorice — piše ,,Domov." — da „Kmetijski prijatel", ki ga bo izdajala kmetijska družba, ne bode služil samo namenom kmetijske družbe, temuč bo pri-občeval tudi skušnje in podučbe tukajšnjega poskuše-vališča za svilstvo. Vrednik bo gosp. Ant. Goljevšček, učitelj (v ital. razr.) na tukajšnji c. k. normalki; izhajal bode 2krat na mesec tiste dni, kakor italijanski „Atti e Memorie"; udje kmetijske družbe ga bodo dobivali po tišti ceni, kakor „Atti e M." (torej za 90 soldov), drugi naročniki bodo plačevali 2 gold, na leto. Gosp. pro£ Klodič prevzame vodstvo tega lista. Iz Loža 30. maja. — Naj vam drage „Novice" povem, kaj je bilo krivo, da se je le malo oseb iz okolice naše vdeležilo tabora na Kalcu in v Vižmarjih. Dva člověka sta pri nas, ktera sta tagblatovske vere, in ta dva sta kmetom legala, češ, da vsak, kdor gré na tabor, mora najmanj 5 gold, plaćati; zraven se pa še kakih 10 gold, potroši, da vsi tišti, kteri tabore ob-iskujejo, bodo morali veče davke plačevati itd. Ta dva lažnika in nasprotnika narodnih pravic, najprej babe spravita na svojo prismojeno stran, potem si mislita : bodo že tudi mladenci potegnili za njimi. In res so se jima na limanice vsedli lahkoverni ljudje. Al če tudi nekoliko kasneje sprevidijo našinci, kaj jim po postavi gré , vendar ne obupamo, da bodo spregledali vsi, saj je resnica luč, ktera razsvetli temne kote. Iz Zeieznikov 3. junija. — Že večkrat smo slišali tožiti možake, ki iz gorenskih krajev hodijo na Dolensko in Hrvaško po vino in po drugih kupčijah, kako neprijetno jim je na železničnih postaj ah zlasti v Brežicah in Jaski, ako morejo jesenski ali zimski čas pozno zvečer, ko se z železnico pripeljejo, daljno in dolgočasno pot od postaje do Brežic ali Jaske v temi in blati pretolči. Misiil bi člověk, da bi se pri zidanju železnic vendar moralo gledati na vso mogočo zložnost ljudstva in kraj ev, za ktere se one naprav-ljajo ; al, žalibog, da ni temu vselej tako. Enako Bre-žicam in Jaski se misli postreči boje nek tudi Skofje-loki in ž njo vred občinstvu naše Selske in Poljanske doline, akoravno štejejo ti kraji izvzemši še sosedni Primorski dolini: Cerkljansko in Tominsko nad 26.000 da ima za- vojaščine, se mora zato brž oglasiti slalo 5000 gold, v povzdigo živinoreje in sicer za (Domače pa vendar tudi očitno čestitanjeNe- premije 2200 gold., za nákupová nje dobrih bi~ kteri čestitelji in prijatelji blažega vrednika ,,Zg. Da- nice", veseli njegovega že omenjenega poslavljenja, so kov pa 2800 gld. Odbor je sklenil srčno zahvalo bla- gemu ministru in da se kmalu kupijo biki in gospo- napravili si zabavo, da so v prijateljski družbi novega darjem na kmete dajo. Presvitli cesar je iz lastnega Monsignora L. Jerana nenadoma kinčili s primer- denarja kupljenih Hartingerjevih kmetijskih ta- uim duhovskim ovratnikom violične barve. Nočemo ome- belj blagovolil 30 tacih kranjskim ljudskim šo- njati prisrčnih zdravic, ki so se glasile o tej priliki zdravje, v ki 7 Je lam podariti; odbor kmetijske družbe je pritrdil pred- okinčenemu Monsignoru na logu, v kterem c. k. deželna vlada nasvetuje, kterim nih in slovenske duhovščine sploh šolam naj se dadó. C. kr. deželna vlada je naznanila got°vo>_ sprejelo radostno to poslavljenje odboru, da ga bode, kader se oglasé ljudski učitelji imenu posames- 7 7 kakor vemo sv. Očetu 7 7 Piju IX., ki naj bi bili „vates", da bode to prva stopnja še primernejšemu poviŠanju itd. itd.; namesti njih naj ki želijo letošnjo jesen na Dunaj v kmetijsko šolo iti^ za svèt prašala, kteri učitelji naj se v ta namen po- priobcimo pesmico, ktero so izročili ljubljanski gg. bo- šljejo na Dunaj. Dr. Jan. Ahačič poroča o postavi goslovci v posebno počeščenje dalmatinskega deželnega zbora zarad občinskih po-sestev in oskrbovanja občinskih gozdov. Enoglasen je bil sklep, da ta postava n i za našo deželo, in da se c. k. vlada prosi, naj kmalu reši postavo zarad razdelitve sopašnikov, ktere dežela željno pričakuje. — Vitez ___ Gutmansthal poroča o svilorej ni poskušalnici Pred njo se vinika vražni roj. goriški, ktero je unidan obiskal ; velike hvale je prečestitemu gospodu Monsignoru 1. Jeranu. Junak na polju dusnem bije Za vero in za narod boj, Na prsih mu „Danica" sije Kar pokne glas na Vatikanu Ki, varh sveta, to Čuje vest. „Proslava, blagor Narodu vero, sin mi z vest." mu, ki brani vredna. Sprejeti so bili potem predlogi, da se prosi Drži da krepko, se ne gane Schollmajer, oskrbnik družbenega vrta Gorico poizvedit, kako se z mikroškopom preiskujejo metulji in črviči svilni, in se potem take preiskave delajo pri nas na vrtu družbe kmetijske, kjer tudi se iz-rejajo svilni črviči; za ta čas naj se od deželnega odbora na pósodo izprosi mikroškop; — za poddružnice, kjer imajo svilne črviče, naj se naroči časnik goriške po-skušalnice Stoji navalom trdno v bran gre V Močí iz Néba so mu dane Tako trudi noč dan In na perotah urnih begne Na tla slovenska le-ta glas, Ter vsacemu do serca segne Kar Cerkvi in Vam je vdanih nas Zatoraj družba naša vdana Vam kliče danes vsa na glas: Bog živi dolgo »e Jerana, K' bori z ^Danico" se za nas!" u CSpomenica ljubljanskega mestnega odbora). Kaj 7 iz državne subvencije naj se kupi 10 kar- čudno „spomenico" je sklenili. t. m. mestni odbor ljub- 185 ljanski o dogodbah na Jancjem in v VevČah in poslal do ministerstev za notranj in za deželno bran. reči Da tabor ni kriv dogodbe na Jancjem za pravosodje, nauk zadnjič povedali. Radovedni smo pa f smo ze > oče tje odgovorili, ko bi jih kaj bi mestni ministerstvo prašalo, kaj je tej spomenici mestni očetje ljubljanski po pra- bilo pa krivo veliko veče in huje praske na Ježici, ker vem pomenu ne zahtevajo nič manj i kakor to, da bi se dele vse prižnice, vse šole, vsi slovenski Časniki, vsa narodna društva in cela kranjska dežela pod stražo; da da > bi se deželna vlada dala kakemu generalu v roke bi se narodni učitelji odstranili, sodnijski uradniki, ki do takrat še ni nikjer nobenega tabora bilo? Cisto nerazumljivo nam je pa, zakaj imenujejo mestni očetje gibanje na Vevčem in v Ljubljani celó socialistično. Ali morebiti zato ker se je mirno in neoboroženo ljudstvo napadlo z orožjem? Ali more ne zatožijo in ne zgrabijo vsacega člověka in časniku, biti zato, ker so se ljudje zgledovali in se vsi prek je- ki kaj nemškutarjem neprijetnega zine, premestijv, * ».u du mmaiji, uuuu-ji m aauuarji, & jvuuipauijami eno besedo naj se tako naredi, da na celi slovenski soldatov obstraženi, ubitega Rode-ta s hrumom in tur- z žili ko so turnarji oficirji m žandarji, z kompanijami M c m lj i iiiijuc no uu mugci vùa oivfvguoiiTv uu fjioaia , no ot\.u uiu&itvu Jtkut fciuicju v liicotu pcijčtu Čutiti, celó misliti ne. Ceravno mestni odbor vedeti očetje kaj druzega opazili, naj povedó! nihče ne bo mogel ^za slovenstvo ne pisati ne ško muziko kot trofej o v mesto peljali? Ce so mestni mora > ? da ni topnik dežele in da ga še celó mestna večina ni izvolila. vendar hoče strahovati vso Glavni vzrok vsega hudega na Kranjskem deželo in v tem še presega laški odbor tržaški ; ki saj vij o mestni očetje, so pa duhovni. Ti , pra ne poznajo strahuje okolico slovensko. Le potem, trdijo mestni očetje, bo sčasoma mogoče, da bo peščica ljubljanskih nemškutarčkov mirno spančkala. Ta cela spomenica po našem presodku ni druzega, ko posnetek iz Tagblattovih vvodnih člankov, zato se svojega pokliča. Namesti da bi ljudi učili ljubezni in krščanske potrpežljivosti, delajo temu ravno nasproti. Blodijo ljudém zdravo pamet in tarsko ravnanje s svojo duhovno oblastjo. Zatoraj ven věrnost, zakrivajo pun- ž njimi iz šole ? pod stražo prižnice ? tudi lahko ugane, kdo je nje dušni oče in pisalec. Naj trdneji dokaz temu je to, da se spomenica služi ravno Sole še niso ločene od cerkve, da bi se v okom prišlo škodljivemu duhovskemu upljivu, one so popol- kakor „Tagblatt" ) to je laž in P tistega orožja, lj anj a. Pa da ne poreče kdo, da mestnim očetom krivico delamo, naj povemo nekoliko za pokušnjo, s kakimi noma demoralizirane, pravijo dalje, discipline ni več dijaki razgrajajo po ulicah s sovražnim vpitjem in pi-jančujejo v trdo noč. Toraj vodstvo v oštre roke! Proč z učitelji, ki jih ucé narodnega fanatizma! čenčami in zvijačami so šli pred ministre „Tako daleč smo že, padajo. Na taborih n i co škutar", da se ljubljanski liberalci pravijo, da kmetje : psovka psujejo ilez nem dijaki Tako so govorili nemški mestni očetje v „spomenici", kteri poročevalec je bil odbornik Pir ker. Gotovo bi se bilo vsacemu druzemu bolj pristovalo poročevalcu biti kakor Pirkerju! Koliko ukaželjnosti njega se vseh napadov vdeležujejo, tako na Jezici in spet vodi, to najbolj on sam vé, saj si lahko pokliče v spo- Tabor je kriv napada na Jancjem. min ali pa dr. Kluna vpraša, kako se mu je na Dunaji ljudstvom 23 maja t v Vevcah in v listič zdaj na Gibanje Ljubljani je bilo že celó mestni očetje ministrom. Oglejmo si zdaj te čenče enmalo bolj na tanko. Strašni kmetiški napad na železnico, kakor smo za gotovo izvedeli, ni druzega, da je oni dan bedast pastir tam nekje pri Borovnici en kamen vrgel po kravi godilo eVCan in V ^vwuu annO — , lui iuui ^aotuuj loucmu Tako trdiio kinih njegovih visokoučenih sestavkov. Ï 1E KM li "r^mf H AT " • « m * ^ i • ^ i • mi tudi zastonj iščemo v programih real Marsikaj nerodnega smo že slišali in brali ; ali tako krivičnega, brezvestnega in nesramnega opravljanja še nikjer. Ali je mogoče, da se sme zdaj ) ko se trdi 7 da Avstrija pravna država (Rechtsstaat), ves duhovski J© stan da bi jo odpodil od železnice f al po kamen, ko y vse, kar se Je ravno vlak memo šel, na en voz. íu vigci j^y aiftvi, ------v™ i— ;--—-—* ~ ------------/; " —----;--------7 aključji je padel narodni možje , vse učiteljstvo tako brezobzirno grdo očitno napadati ! Kaj si mora ministerstvo, kaj drugi je godilo in zato morajo kmetj trpe ti i Je svet o naši deželi misliti! Kdo je besedo „n e m š k u t jdel, mi sicer To je tedaj pravičnost in poštenje tište ljubljanske koterije, ki se usti, da nam kulturo prinese. Lepa hvala ! gotovo spominjal, da so bile že 1848. leta pri nekem Nemogoče se nam zdi, da bi duhovščina molčala o ta vemo Al ne Dežman in morebiti še kdo drug se bo Ijubljanskem nožarju ablj izložene z napisom: „Ud kem psovanji pred svetom! Nemogoče, da bi vodstva mškutarja." Gotovo se bo gosp. Dežman tudi še šolska brez protesta pogoltnila take napade. spominjal Koseskega pesmi: „Ti tujcu nemarno si svoje prodal nožnica pod mizo njegovo boš trohice bral - pod Sej je prišla že v ti Na vlado se jezé mestni očetje, da je takrat j ) tl mš kut stem časniku, v kterem beremo navdušeno Dežmanovo pesem : „ panslavist Slo venij ni gublj « govor: „Slava Slavjanom a To že 1848. leta. ko ni bilo še nič od taborov slišati ko se je v deželnem zboru dělala postava o ravnopravnosti slovenskega jezika v šolah in urađnijah, rekla, da imamo I ■ pravico in njegov ženju vseh Slovencev govoriti. Ona naj nam enkrat naravnost reče, da je vse naše napenjanje zastonj, da ne to zahtevati ; da ona dopušča na taborih o zdru- pa bilo m Je bil, da „ni îcia , tvu ui uuu ov> uiu uu lauuiuv oiioaii , iu Dežman sam stvaril Slo venij o in jej prerok klînn nla jj JLah tJwnivv uaiuwuw u»o da je pismo učitelje in časnike je bilo narekovano od nekega narodnega voditelj vse to ni druzega ko nesrarana, gola laž od konca do trava rastla! To hočejo spomeničarji kmeta v naše pesti — pa bo po slovenstvu kmalu ! Da bi tako kraj tudi šio! Ali malo prepozno ste prišli. Kar Metternich 186 in Bach v drugem času in z drugimi sredstvi ništa da jim preseda. Naj vlada dunajska ne misli, da ob mogla, to si upate } vi pritlikovc sedni in izjemni stan zdaj na Ceskem zdaj na Sloven- Samo v eni reôi se to pot z mestnim odborom po- skem pomiri ljudstva« Le pravica vsem je oljka sta- polnoma vjemamo, namreč, da naj se povsod na tanko novitnega mirú. Ljudi, ki hočejo gospodovati postave spolnujejo. To tudi misel, tem bolj f ker mi Slovenci druzega ne zahtevamo, ko pravice, ki so nam po svetlem cesarju in po ustavi zagotovlj jim gospodstvo ne pristaja stavi; narodom naj zavraca redu tam, kjer ? po pa, kterim je absolutizem, z germaniza- cijo oženjen, vzel pravice njihovega jezika v javnem Zatoraj zahtevamo, naj se slovenskemu narodu pra- življenji, naj povrne vse, kar jim je nekdaj vzeto bilo; an- vse narode naj z enako pravico brani! Dokler tega vice, ki mu gredo zastran jezika po čl. 19. državlj skih osnovnih pravic, brez obotavljanja uresničij pred tistimi kazenske postave arujejo tudi 7 ki naj ni 9 nas naso deželo, naše ljudstvo, našo duhovščino ; ljublj. vso drugo nič ne opravi." y nase uči o. obre našo mladino po vseh časnikih napadajo, zasramujejo in grdé. Naj se vlada ne ozira telje, kuj ej o na to, kar je peščici ljubljanskih „Tagblattovcev" všeč ampak naj po pravi parlamentarni šegi gleda na to, kar Te dni je prinesel „Tagblatt" vvodni članek z napisom „huda vest", njem razklada z ohlapnimi frazami, da národni časniki, če mirno pišejo, to mirnost le hlinijo; in če jezno pišejo, je to spet le iz strahú pred Damoklejevim me- > čem kazenske preiskave. vvui ^/iv/ioaavu» PôdâJ y oai^^a uu y ULIIJ kakor jeza narodnih časnikov skriva le hudo vest. sklepa on po »jih poslancih zahteva slovensk lj ud stvo, ki mírnost Ni je prava večina. To je prava in edina pot, da se dežela mogoče se boriti s pametjo „Tagblattovo", kteremu čisto nasprotne prikazni mirnost in jeza to isto razprtiji, ki deželi nem toliko dobrih moči požre , kajti in državi po nepotreb- komur Bog ni dal zdravega razsodka, človek mu ga spet pomiri, da se strasti poležejo, in da bo enkrat pomenite; to potrjuje tudi ta njegov sestavek konec dolg ............ ~ ne more dati. Kar Včeraj yy prinesel pritožno pismo Triglav" je od besede do besede je gotovo to ktero Je panij b y da pa se yy Tagbl. " „hude vesti" tiče 7 se ona nahaja pri tistih y ki se ne vedó drugače pomagati, kakor z lažjo in natolcevanjem ; ka poslala c. k. deželni vladi zoper nesramno laž, drugim tacega orožja doslej ni bilo treba, ker so še ki jo je une dni „Tagblatt" raznesel po svetu, da so zmirom pošteno izhajali z resnico in bodo tudi zanaprej zbrani kmetj padli vozovlak na železnici v Borov nici, ter je prosila vlado, naj oštro zavrne lažnjivca, ki se predrzne pred svetom grditi poštenje cele soseske. Se rakovnači so imeli več spoštovanja do tuj ega blaga, kakor ga „Tagblattovi" pisači imajo do dobrega imèna svojega bližnega. Pe- do- nam sicer znano, kako in kaj je bilo, al bodi-si kar koli: vsaka razuzdanost na ulicah je na sramoto mestu, ki se tudi s pijanostjo zagovarjati ne more. in zmirom dokler resnica na svetu veljá. nedeljo ponoči so trije ponočnjaki v St terskem predmestji silovito napadli nekeg mačega polka. Ni oficirj Novičar iz domaćih in ptujib dežel. dne prihodnjega meseca se začne zborovanje delegacij (avstrijske in ogerske) na Dunaji; sklepalo se bode samo v skupnih denarnih zadevah, koliko plaćamo mi, koliko Ogri za vojaščino in druge skupne stroške. — Ogerski zbor je po besedovanji brez konca in kraja dognal vladi všečno adreso z 255 glasovi proti časniku „Dipl. Woch." stavlja grof Bethlen (Poberki iz časnikov.') dogodb 23 maja v okolici ljubljanski tudi česki časniki mnogo pišej ben časnik ne zagovarja, kar se je godilo, al vsak No- pri dogodbah na Ceskem kakor na Kranjskem praša: od kod 14o. . — do državnega ministerstva vojaštva vprašanje: kako je to, da v cislajtanske dežele kakor na Cesko in Kranjsko pošilja ogerske huzarje mirit ondašnje homatije? To ne more magjarskemu narodu po volji biti. — Skofa v Lineu, ker ni hotel z lepo iti pred sodnij o y vse to? in daje naposled svete, kaj naj stori vlada, da bode konec raz draženosti narodni, ki se je začela leta 1848. in je še dandanes ni konec, ker vsi narodi niso v popolnem vžitku po postavah jim zagotovljenih narodnih pravic. „Národni listy mestna policija dan t. m. v kočiji s silo tje tirala Ker sodniji ni hotel odgovora dati, je bil čez pol ure izpuščen. Ali bode to res dobro za Avstrijo? — Deželni glavar Galicije knez Sapieha se je za gotovo v M. VS V* JUL J. AJl f AVI J) VVllil, 11 U tj T MA je pred 1848. letom vladal v Avstrij bsolutizm ki odpovedal svojemu opravilstvu; tudi 9 deželnih poslan- oj početnika ^itiu iuiu« igbuuu viauai v ii v o lj. ij i , loucju jJUV/Gt današnjih razprtij narodnih. „Absolutizem — pišej je med avstrij ski mi nemci odgoj il najprevzetnejših, naj-ošabnejših značaj ev, kakoršni so se za svojega Časa med huni in mongoli nahajali in se nahajajo za sedanjega časa med zamorci. Dobo absolutistično poznamo mi sta-rejši iz lastne skušnje. Pravice národové niso veljale cev je že dozdaj odstopilo. Nar. List" svetuje 7 naj se vsi rodoljubi v Dalmaciji zberó v veliki tabor in v tem taboru naj se odloči, da se v vseh okrajih dalmatinskih napravljajo mali tabori. Dalmatinci hočejo posnemati Čehe in Slovence. — Tabora omladine češke na Z vi cin u 6. dne t. m. se je udeležilo 20.000 oseb resolucija o zgodovinskem pravu českem je bila so 7 celó nič, razun gospodstva narodnosti nemške Gorjé je bilo národním možém oni čas! Še dobro je bilo za-nje, ako so se šteli le med norce, navadno pa so jih imeli za prekucneže in velike izdajnike, nad kterimi se je smel vsak klatež znesti brez kazni |đa se novih srebernih desetic in dvajsetic čedalje manj glasno sprejeta Dunajski Časniki pripovedujejo vidi 7 čeravno je bilo izdanih za 12 milijonov. Kam ; ce je bil nemec zginejo, ne vejo povedati, to pa je gotovo, da jih skor nič ni, in da so cesarske blagajnice spet začele izdajat: ali nemškutar. Tako so stale za čas absolutizma reči ki 7 papirnate desetice. se morejo primerjati razmeram turškim. In te abso saj so nekteri lutistične dobe ostanki se še zdaj kažej avstrijski nemci sami tako odkritosrčni, da v javnih zborih pravijo: ,,če mi nemci ne smemo gospodovati v Zitna cena v Kranji 7. junija 1869. Vagán pšenice 4 fl. 45. rži 3 fl. ječmena Avstriji, ne maramo več za-njo." Tako je govoril v deželnem zboru štajarskem predsednik državnega zbora dunaj skega! Kakor so besede, tako so tudi djanja, kadar gré za to, da bi djansko obveljala ravnopravnost Slovanom, ktere v „principu" toliko imajo, ovsa 2 fl. 15. soraice 3 fl. 56. ajde 2 fl. 50. fl. prosa 2 fl. 50. krompirja fl. fižola 3 fl. 20. Kursi na Dunaji 8. junija 5% metaliki 62 fl. 55 kr. Ažijo srebra 122 fl kr. Narodno posojilo 70 fl. 70 kr. Cekini 5 fl. 87 kr. Odgovorni vrednik: Janez Umnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznib v Ljubljani.