184 Iz upravne prakse.
Iz Upravne prakse.
a) Strankam, katere se v smislu § a 43. privilegij skega zakona z dne 25. avgusta 1852, št. 184. drž zak. in §-a 35. izvršilnih prepisov k temu zakonu zavrnejo na pravdno pot, se ne more določiti rok, v katerem bi jim bilo dognati privatno-
pravne zahteve.
V pravdi A proti B zaradi kršenja privilegija je politično oblastvo I. instancije Icazenslco postopanje zaustavilo v smislu §-a 43. privilegijskega zakona in §a 35. izvršilnih propisov k temu zakonu, ker sta toženec in tožitelj tekom obravnave izprožila več privatno-pravnih vprašanj, stranki pa zavrnilo na pravdno pot s pristavkom, da se bode kazensko postopanje nadaljevalo, kedar bosta stranki predložili pravokrepno razsodbo pristojnega sodišča gledž privatno-pravnih vprašanj.
Iz upravne prakse. 185
To odločbo je c. kr. deželna vlada v L. potrdila z odločbo z dne 21. avgusta 1893, št. 9788.
Proti razsodbi c. kr. deželne vlade je vložil toženec rekurz na C. kr. trgovinsko ministerstvo zaradi tega, ker se tožitelju ni določil rok, v katerem bi imel vložiti tožbo pri pristojnem civilnem sodniku.
C. k r. trgovinsko ministerstvo je z odločbo z dne 31. marcija 1894, št. 10541 tožencev rekurz odklonilo, ker v za konu ni utemeljen, kajti po §-u 43. privilegijskega zakona in §u 35 izvršilnih propisov imajo politična oblastva v nastalih privatno pravnih vprašanjih stranke zavrniti jedino le na pristojno sodišče Določitve roka, v katerem ima jedna ali druga stranka svoje pri vatno-pravne zahteve dognati, pa ne pozna niti privilegijski zakon, niti ne njega izvršilna naredba. —k.
h) Povrnitev treskov zastopstva v političnem, posebno vodo-pravnem postopanji.
Z vlogo de pr. 28. majnika 1892, št. 11246 pritožil se je A pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ljubljani, češ da oskrunja strojar B na zdravju škodljiv način potok, imenovan »hribska vodac. Po izvršenem ogledu na lici mesta, pri kojem je zastopal ovadnika odvetnik, spoznalo je imenovano glavarstvo z razsodilom z dne 26. septembra 1892, št. 12458 ovadenca B krivim prestopka po §-u 48. zakona z dne 15. majnika 1872, št. 16. dež. zak. kranj. oziroma cesarske naredbe z dne 20. aprila 1854, št. 96. drž. zak., storjenega s tem, da je B opetovano oskrunjal »hribsko vodo« na način, ki je zdravju škodljiv, oziroma s tem, da ni spoštoval izdanega ukaza z dne 4. januvarija 1892, št. 62, s kojim se mu je prepovedalo oskrunjati »hribsko vodo« pri izvrševanji strojarske obrti; naložila se je hkrati Bju po smislu §-a 48. zakona z dne 15. majnika 1872, št. 16. dež. zak. kranj. in oziroma po smislu §-a II. ces. naredbe z dne 20. aprila 1854, št. 96. drž. zak. globa 50 gld.; obsodil se je tudi, da povrne troške kazenskega in izvršilnega postopka. Navedena pritožba imela je tudi v tem uspeh, da se je Bju zaukazalo, naj tekom 14 dnij prosi politično oblast odo-brenja naprav strojarije, nahajajoče se ob »hribski vodi«, ker bi se
186 Iz upravne prakse.
mu sicer strojarija takoj in, če treba, šiloma zatvorila. Gled6 stroškov A-jevega zastopnika izreka pa razsodilo, da ne gre teh prisoditi, ker treba k takemu prisodilu posebne, izrecno v zakonu normirane določbe. Ker pa gre v predležečem slučaji zgolj za kazensko stvar, ki je pa politični judikaturi odkazana in ker ne vsebujejo norme, urejevajoče politični kazenski postopek, nikakega določila glede troškov zastopstva, ni moči ugoditi zahtevi ovadnikovi, akoprav je ovadenec podlegel.
Proti slednji določbi, zadevajoči troške A-jevega zastopstva, vložil je A rekurz, kojemu je c. kr. deželna vlada z naredbo z dne I o. aprila 1893, št. 2168 ugodila ter, razveljavši rekurovani del razsodila, spoznala, da mora propala stranka povrniti na 46 gld. 60 kr. odmerjene troške A-jevega zastopstva, narasle tekom kazenskega postopanja. Ni se pa ugodilo zahtevku, naj se prisodijo tudi troški rekurznega postopanja.
Razlogi:
Predležeče postopanje bilo je povsem vodopravnega značaja, ker so bile naperjene A-jeve pritožbe v prvi vrsti proti onesnaževanji »hribske vode«; poizvedovanja na lici mesta bavila so se zato pred vsem z le-tem onesnaževanjem potoka in se je konečno spoznalo v razsodbi na kazen po §-u 48. vodnega zakona. V vodopravnem postopanji je pa povračilo troškov zastopništva ne gled6 na to, gre li za razpravni ali kazenski postopek, izrecno normirano, kajti § 76. kranjskega vodnega zakona določa, da je stvar političnih oblastij razsoditi, koliko naj povrne propala stranka troškov, ki so narasli nasprotniku vsled odnosnega postopanja. Trebalo je torej tudi v predležečem slučaji naložiti propali stranki povrnitev troškov naraslih vsled postopanja pred prvo instanco. Odmerilo se je po smislu min. naredbe z dne 25. junija 1890, št. 129. drž. zak. o advokatskem tarifa. Povračilo troškov rekurznega postopanja ni bilo pripoznati, ker jih ni zakrivila  propala stranka.
Rekurz, ki ga je vložil zoper to odločbo B, zavrnilo je c. k r. ministerstvo za poljedelstvo glasom poročila na c. kr. ministerstvo za notranje stvari z dne 31. okt. 1893, št. 17161 ter potrdilo odločbo druge instance uvažuje, da je B razpravo sam zakrivil z nedovoljenim torej zakrivljenim onesnaževanjem >hribske vode«. Pri pbravnavi razpravljalo se je o gospodarstvenih interesih A-jevih, namreč
Književna poročila. 187
o varstvu dobave čiste pitne in gospodarske vode za slednjega posestvo, torej o zasebnih zadevah; g\ed6 troškov razprav o zasebnih zadevah določa pa § 76. vodnega zakona za Kranjsko, da jih mora povrniti propala stranka; k troškom treba po smislu §a 62. 1. c. šteti tudi one odvetniškega zastopstva. Večja ali manjša važnost predmeta zamere vplivati pač na vprašanje, v koliki meri je prisoditi troške, nikakor pa ne na vprašanje, prisoditi-li je sploh kake troške, kajti § 76. 1. c. ne razločuje važnih zadev od manj važnih.
L>r. Foerster.