Slovensko-ssaclib list. .Jeseniška Straža* izhaja vsako soboto opoldne. -- Naročnina za celo leto 4 krone; ako se narcisi dva ali več izvodov, pa po 3 kroni izvod. Naročnina naj se pošilja na upravništvo .Jeseniške Straže" (tiskarna Iv. Pr. Lampret) v Kranju. Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Pos. številke po 10 vin. 5Vobotfa, (last, narod, resnica. Oglasi in poslanice se računajo po petit-vrstah, če tiskano enkrat 10 vin., dvakrat 15 vin., trikrat 20 vin. Večje črke po prostoru. Če se oznanilo priobčuje večkrat, je cena posebno znižana. — Rokopisi se ne vračajo. — Dopisi naj se izvolijo frankirati in naj se pošiljajo na uredništvo .Jeseniške Straže* v Kranju. Stt. lO. Jeseniškemu volilnemu komisarju Schitniku — v spomin! G. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici je gkde na neke pritožbe voiilcev v radovljiški občini leta 1900 zoper razsodbo občinske volilne komisije z odlokom z dne 21. avgusta 1900. št. 12.345, med drugim izdalo to-le odločbo: «Kar se tiče pritožbe Aniona Praprol-nika in sodrugov glede števila voiilcev v drugem razredu, se pritožbi tudi ugodi. Izrecno namreč obč. volilna postava v § 1.'). le glede I. volilnega razrtda veleva, da ima šteli vsaj dvakrat toliko voiilcev, kolikor voli od-, bornikov in namestnikov. Ravno isti razlt^gi pa, kateri veijajo za to postavno določilo zal. razred, veljajo, kakor je samo-obsobi umevno, ravnotako za drugi volilni razred. Postava tega izrečno ni yaukazala glede II. razreda, ker se naviidno seveda le v I., ne pa tudi v II. volilnem razredu pr peti, da je premalo voiilcev, ako se sprejmejo le tisti, ki plačajo prvo polovice, ožiioma prvo tretjino davčne svote vseh voiilcev, ker so uvrščeni največji davkoplačevalci v I. razredu. V tem slučaju so pa izredne razmere, ker je spiejelih mnogo voiilcev v I. razredu ne na podlagi jim prtd-pihane davčne svote, marveč na podlagi § 1, 2 obč. volilnega reda. Ker bode volil II. volilni razred 4 odbornike in 2 namestnika, sprejeli se mora v drugi razred toliko vo- PODLISTEK. Naš vladni katolicizem. A. «Kako je to, da naša slavna avstrijska vlada pri nas s tako gorečnostjo brani in vtrjuje rimski katolicizem med našim kmet-skim ljudstvom, ko je vendar znano, da so orožniki agitirali v Ricmanjih za prestop v protestantizem in da vsak nemški uradnik v še večjo milost pride pri njej, ako postane protestant?!* B. «Ali ne veš, da jo avstrijskim Nemcem dobro vsako sredstvo za zatiranje in pobijanje Slovanov ? Ako pa se jim ne zde dovolj ušpeini drugi raznovrstni pripomočki pii tem kanibalskem delu, dober jim je nazadnje v cosf go njih germanizalorske namene tudi rimski katolicizem 1» , S. liltev s tretjega razreda, da jih bode 12. Sem piedloženi volilni imenik^ šteje v II. razredu 10 voiilcev. Ker odpade»srlasom zgoraj stoječe razsodbe še stavbinska družba, katera se mora uvrstiti v 111. razrrd, ostane jih torej še 9, treba je torej sprejeti v 11. razred še prve tri volilce iz III. razreda, namreč Antona Praprotnika. Marijo Dralka in Marijo Babič. O tem se pritožniki obvestijo s pristavkom, da zoper to razsodbo ni daljne pritožbe po upravnih stopnjah gla-om § 14. obč. vol. reda.> K temu odloku 7a danes dostavljamo le to-le: Ce hočejo državne oblasti, da se jih količkaj upošteva, naj ne izpreminjajo kar čez noč svojih pravnih nazorov in mislimo, da bo to, kar je veljalo pied petimi* leti 7,a Radovljico, veljalo sedaj tudi za -Jesenico. posebno, če v obeh slučajih razsoja — ni lovljiško glavarstvo. Oopisi. Iz Celovca. (Vabilo diužhesv. Mohorja.) Bliža se čas za vpis v družbo sv. Mohorja. Vljudno zato vabimo m poživljamo številne ude naše diužbe sirom slovenske domovine in v tujini, naj se zopet in v čim največjem številu vpišejo v družbo dosedanji udje in naj pristopi tudi prav mnogo novih! C. gg. poverjenike pa prosimo, da zopet prevzamejo svoje, dostikrat zelo težavno, ali tako hvalevredno in kori.stno delo ter nabero čim več udov! Književni dar za L 1906 je sledeči: 1. »Zgodbe sv. pisma,» 13. snopič. — Ali treba «Zgodbe» na novo priporočati? A. «Ali tako? Torej jim služi katolicizem za politična «v.senemška» stremljenja! Prinašati jim mora jako veliko dobička, ker so tako vneti in toliko žrtvujejo zanj.» B. «Res, prav lepe kupčije delajo z njim. Zdaj upajo, da jim bodo z njegovo pomočjo slovenske Jesenice za vselej padle v njih,požrešno germansko žrelo.> A. «Za Jesenicami pa bodo prišli menda na vrsto še tudi drugi bližnji slovenski kraji?® B. «Da, kar lepo po vrsti proti Bohinju in Radovljici. Vsi ti kraji so že najizdatnejše poškropljeni z blagoslovljeno vodo, glavar in njegov komisar se prav pridno vozita okrog iz župnišča v župnišče menda pokušat, če je bila blagoslovljena voda dovolj osoljena in pobožna komisarjeva žena je pri «sv. krvi» že izpro.', katero je naznanil letošnji «Koledar>, smo odložili na kasnejši čas, ker nam je došla želja iz lavantinske in ljubljanske škofije, naj še toliko časa počakamo, da se bo mogoče .skupno posvetovati tudi o tistih stvareh, ki jih po ljudski izdaji »Cerkvenega molitvenika* za večjo privatno po-rabnost trtba še dodati. Namesto tega stopi molitvenik »Sveta družina®, ki ga je spisal g. J. M. Seigerschmifed. Prvi del obsega 31 premišljevanj o sv. družini, dru-,'i običajne molitve. Molitvenik se bode dobival tudi vezan, in sicer stane veznina v platno z rdečo obrezo 60 vin., v usnju z zlato obrezo K 1*20. — Cenjene ude prosimo, da naročujejo samo te in ne drugih veznin, da se delo v knjigoveznici in pri razpošiljanju knjig preveč ne otežkoči, 3. «Pri severnih Slovanih.* Potopis. Spisal Josip Lavt'žar. Slovencem že znani potopisec, gosp. župnik Josip Livtižar, nas v tej knjigi vodi k našim severnim bratom, na Morav-ko, Šlezijo, Češko in Galicijo. Opisuje nam lepo tamošnje kraje, vodi nas po znamenitih zgodovinskih mestih, pripoveduje nam mnogokaj iz starodavne slovanske zgodovine. Knjiga, katero bodo kra-sile mnoge podobe, bo gotovo vsestransko zanimala, 4. »Lešniki.* Knjiga za odraslo mladino. Spisal Jož. Stritar, Profesor Jožef Stritar, znani naš pisatelj, je zopet spisal knjižico za odraslo našo mladež. Obsegala bode knjiga veliko število mičnih pesmic, več igro- nejše tlačiti slovenski narod, iz katerega so ,izšli, nego zna to na katoliški podlagi — njih oče!» A. »Pa kaj misliš, ali bo naša ljuba Avstrija vedno taka papeška dekla kakor sedaj?« B. «Kaj š^! Po mojih mislih bo ščitila in redila rimske janičarje samo tako dolgo, dokler ne bodo ti vseh njenih Slovanov spravili — v nemška nebtsa!* A, »Kaj pa potem?* B. »Vrgla bode svoj rumeno-belo pobarvani plašč med staro šaro, in vsi njeni podaniki bodo prekrščeni in prenovljeni v pristnem Bismarkovem prolestantizmu!» A. «0j, to se bo takrat lajalo: ««IIeil, heil, heil!»» B, «In pa: »Allheil!«* kaznih prizorov, nekatere živalske pogovore, povest «Pavle» in spom'ne iz mladostnega življenja. 5 »Uporniki. Zgodovinska povest.. Spisal. Ivan Lah. (»Slovenskih Večernic* 58 zvezek.) Mnogokrat se je že izrekla želja, naj družba izda daljšo povest. Tej želji hočemo ustreči z »Uporniki*. Snov je zajeta iz domače slovenske zgodovine v prvi polovici minulega stoletja. G. Koledar družbe sv. Mohoijaza navadno leto 1907. Odbor se hoče potruditi, da bo vsebina koledarju kolikor mogoče raznovrstna in mikavna. Cenjene pisatelje pa prosimo, da nam čim preje pošljejo svoje prispevke. Nabiralne pole z denarjem naj se odboru dopošljejo do dne 5. marca. Mnogo truda, sitnosti in nepotrebnih troškov jiovzročajo nam tisti, ki nam ne dopošljejo ob pravem času udnine! Posamezne udu in take kraje, ki nimajo 15 udov,'pa prijazno opozarjamo, da morajo po družbenih pravilih letnini (2 K) dodati še 40 vin. za opravilne stroške, namreč za zavoj, sprimnico s ko-lekom, delo i. t. d. Seveda morajo potem poštnino, ki znaša vtliko vec, še sami plačati. Isto velja za posamezne pošiljatve. Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo družbo buHi: .Ne nazaj in navzdol, marveč vselej naprej in navzgor!» V Celovcu, dne 15. prosinca 1906. Odbor. Tržiške novice. — Naše gasilno društvo, ki je eno najstarejših gasilnih društev, še danes nima svoje shrambezagasilnoorodje. Brizgalna, lestve in cevi so spravljene na Lontscherjevem le-nem skladišču v leseni baraki. Vzemimo samo slučaj, da izbruhne ogenj na skladišču, kjer je zloženega toliko presušenega lesa, da bi bilo vse skladišče v trenutku podobno veliki baklji — kako bi prišli ognjogasci do gasilnega orodja in kako bi gasili, če pogori orodje? Ali ne glede na to, ni oran o ožigosati — orodje je menda dobro zavarovano — preveliko malomarnost, s katero je dosedanji edbor že neštetokrat dokazal svojo nezmožnost in nazadnjaštvo. vsaki vasi, kjer se ustanovi kako gasilno društvo, skrbe člani sami, na čelu jim odbor, da se vsaj v teku dveh lut sezida shramba za orodje. In pii tem se pehajo in pehajo, iščejo podpor povsod, kjer jih le upajo dobili in res — tekom kratkega časa je dragoceno gasilno orodje pod streho. In jn-i nas V «'s is gut!» pravi župan in načelnik društva «dobri» Mally in društvo roma iz ene lesene barake v drugo. In vendar bi imelo naše gasilno društvo lahko najlepšo shrambo, kajti društvo, ki plača za eno veselico celili 100 (sto) kron samo za prostore, mora bili bogato, mora razpolagati čez precejšnje pio-moženje. Ce pa društvo nima denarja, je to tem slabše izpiičevalo za društveni odbor. Pripomniti bi imeli samo še, da bi bilo boljše skrbeli za končno zidanje shrambe, kakor pa za veselice. — e n d a r pa ni o r a m o zabeležiti i;apredek v tem društvu. Kakor splošno znano t^la na Kranjskem menda samo še dve gasilni društvi, ki imata nemški poveljni jezik. To sla koče^sko gasilno društvo, kateremu dela družbo samo naše. No in med čliuii našega gasilnega društva se je začelo živahno gibanje za slovenski poveljni jezik. In kak odgovor je imel naš «oče» župan na to samo pravično zahtevo članov? «Wem's deutsche Kommando nit glollt, konn austrcten!® Kla- sičen odgovor, kaj ? Ej, gospod Mally, čo bi se člani hoteli ravnati po Vaših besedali, potem bi ostali kmalu Vi sami s svojimi ki-movci v društvu. Ker pa se jim zdi škoda društvenega denarja, poskusili bodo na dru,; način, da se Vas rešijo. — In komu smo koristili s temi vrsticami? Našemu »bodočemu nadučitelju« Mikliču, ki bo dobil za prestavo lep dar od gospoda župana. Jfovičar. Kdo bo imel večino v prihodnjem občinskem odboru, ugibljejo jeseniški volilci, ker se razmere na Jesenicah nepričakovano obračajo semintja. Napredna stranka se je borila celo leto proti dvema združenima •sovražnikoma. Vera in denar se zaletavata v trdno stoječo večino sedanjega obč. odbora, da si priborita nadvlado. Rimski priganjač Zabukovec in nemški liberalec Lukman se bojujeta roka v roki proti napredni slovenski večini, ki se zavzema za gospodarsko in narodno neodvisnost jeseniške občine. Mi srno ta boj nevstrašeno sprejeli ter do danes tudi s'jajno odbili vse napade. Kleii-rikalno-nemška zveza je s kruto silo prisilila bivšega župana Klinarja, da je odstopil, ter s tem dosegla, da so prišli volilni posli v roke vladnega komisarja Schitnika. Župnik Zabukovec je vložil rekurz, v kojem zahteva, da rnura vlada izbrisati slovenske častne občane iz volilnega imenika ter vpisali v I. razred, n. pr. rfadučitelja privatne nemške šole na Savi in v II. razred n e m š k a k a p i t a 1 i s t a G r o G a i n M a d i 11 a. In ti ljudje naj se po Za b u k o v če v eni nimnju bojujejo za koristi .Slovenstva in delavstva!! Ako to ni navadno politično sleparstvo zagrizenega klerikalca in podivjanega duhovnika, potem pač ne vemo, kaj naj se še imenuje sleparstvo in lumparija. Gre se torej za prvi in drugi volilni razred, ker tretji ra^.red potem več ne pride v poštev, ker itak po večini pripada tovarni. Glede drugega razreda stojimo na stališču, da se mora dotični zakon tako razlagati, da je vpisati v tem razredu najmanje enkrat toliko volilcev, kakor je kandidatov. V tem smislu ju lu li že bilo razsojeno pri najvišjem sodišču na Dunaju za neko drugo kronovin o. In tudi okrajno glavarstvo v Radovljici je pri neki priliki — kakor govori današnji uvodnik — odredilo, da je postopati v tem smislu. Kako stališče bo pa sedaj zastopal komisar Scliiliiik?! Ali se bo merilo z drugo mero? Ce se to zgodi, potem vemo, da se je postopalo pristransko in se je ve-doma kršil zakon. Povemo le toliko., da naj se vlada pripravi na vihar v za-konodajalnih zastopih, ako se bo postopalo samovoljno. Grof Chorinski je imel takoj polno raznih odlokov pri roki, ko se ga je interpeli-ralo v zadevi vladnega postopanja na Jesenicah. Dokazoval je z raznimi razsodbami in odredbami, ki pa se vse tičejo drugih kronovin, da postopa vlada pravilno. Dobro, ne oporekamo temu, če že hoče vlada postopati na Jesenicah z neko sumljivo previdnostjo, zahtevamo pa istočasno, da se tako postopa tudi z našimi zahtevami osobito glede II. volilnega razreda. Odredba je tu in prosimo, da se v smislu iste tudi postopa ter vpise v II. rarzed toliko vohicov, kakor lo /.ahteva pravičen zakon ker le potem moremo braniti svoje gospodarske koristi. Naši volilci imajo največja posestva na Jesenicah in sedaj naj bi jih hipoma porinila v ozadje dva nemška kapitalista, ki izgineta tekom enega leta IZ obči.ie. Visoka vladna gospoda, pravice zahtevamo in ničesar druzega ! Ako zmaga pravica, moramo dobiti v občinski odbor neodvisno slovensko večino. Častnih občanov ne morejo nikakor izbrisati in če se postavijo na glavo. V drugem razredu pa m ira vlad t ustreči naši upravičeni zahtevi, ako noče udariti samo sebe po zobeh. In komisar Schitnik si bo praV dobro premislil, predno napravi kako nerodnost, ker mož ve, da mu utegnejo ravno Jesenice prinesti kak težak kamen na pot njegovega službenega avanziranja. Zabakovčevo politično sleparstvo. Zakaj se bori pravzaprav ta mož? Ali je res ceikev in vera v nevarnosti? Kdo mu še danes to verjame, kdo je zvezan z nemškim liberalcem Lukmanom in ravnotakim pisarjem Pon-gralzem? V prvem razredu imamo mi zakonito večino brez častnih občanov, ako ne bi bili klerikalci in Nemci zvezani, volilci II. razreda, torej najbolji slovenski gospodarji, so naši volilni in nima Zabukovec v tem razredu niti enega moža in lo i Nemce. Kar se pa tiče tretjega razreda, ga dobi delavstvo o',iroma tovarna. Ali ni tu razvidno, da hoče Z.ibukovec dobiti le komando v občini, da bo potem pomet <1 z ljudmi, ki mu niso ljubi. Volilci, proč s takim političnim krošnjarjem ! Kdo je zaupnik Zabakovčeve stranke? Komisar Scliitnik je določil za reklamacijski odsek tov. pisarja Pongratza, obč. odbornika Jož. Klinarja in gg. Schieya in Trevna. K temu pristavlja Zabukovec v sobotnem »Slovencu® sledeče: «Tre\na in Schreya poznamo ter jima nikakor ne moremo zaupati.« Ali ste čuli, slovenski volilci? Slovenska rojaka Srhrcy m Trevn nista vredna zaupanja, zaupati pa se sme nemškutarskeiuu agitatorju Pongralzu. Tega mnenja je Zabukovec. Ali se da narodno i/.dajalstvo pokazali v grši luči? Ali boste še nadalj'j zaupah narodni izdajici Zabukovcu? Ali nismo priinorani najstrožje kontrolirati »slovenskega župnika» Zabukovca, ki ima Lukmanovega agitatorja Pongratza za svojega poliličnega prijatelja in zaupnika. Sramota taki narodni izdajici! Kdo slepari ljudstvo? Mi stojimo na stališču, da morajo priti v drugi volilni razred slovenski voMci, kukor Markež, Tan-cer, Črne, M. liro vat, J Ferjan i. t. d., župnik Zabukovec pa zahteva, da morata volili v tem razredu samo dva nemško-židovska kapitalista, t. j. GrvjlJ in Madille. Volilci, presodite sami, kdo je ljudski slepar! Faro in občino hoče spraviti Zabukovec v Lukmanove roke. da bodo polem povsod Nemci neomejeni gospodarji. Fajmošter bo šel, vi slovenski volilci, pa ostanete pod trdim in brezobzirnim nemškim jarmom. Stojte na straži, dokler je še čas! Oženjeni klerikalec Pongratz in svobodna ljubezen. Znano je vsem Jeseničanom, da je bil pisar Pongratz tisti, ki je prvi •pričel napadati tukajšnjo duhovščino. Nas sicer to čisto nič ne briga, a vendar so vse čudi, kako se je mogoče župniku Zabukovcu bratiti s človekom, ki ga je javno najgrše napadal in kojega življenje je tako, da se ga je treba enkrat primerno spomniti. Ali vam gospod Zabukovec, vaš zaveznik Pon-;gratz pove, kaj je počenjal leta 1900 pri Kmetu na Selih ali pa z neko madamo v •Ljubljani, da molčimo o še mnogo zanimivejših dogodbicah. In vse to je delal -oženjeni Pongratz, ki bi kot patentiran klerikalec ne smel stati na stališču svobodne ljubezni! Kje je doslednost fajmoštra Zabu-kovca, ki se bori s takim zaveznikom za «sv. vero», kakor vedno.trdi. Ali se ožen-Jen mož peha za vero, če zahaja k drugim ženskam. Poj te se solit z vašim pobožnim vpitjem! Tiho, gospod fajmošter imajo besedo! V sobotnem »Slovencu« je vzel v zaščito Zabukovec dičnega načelnika jeseniške požarne brambe, vsem znanega kričača Franceta Krivca. Vsled nekega nesramnega Zabukov-"čevega napada na dva naša somišljenika, smo bili primorani pojasniti svoje stališče napram požarni brambi, dokler ji načeluje razgrajač Krivec. Želja večine članov je, da ta^ načelnik odstopi. Ponavljamo še enkrat, da ne poznamo jeseniške požarne brambe. dokler jo bo komandiral Krivec. Dotlej pa naj jo podpira župnik Zabukovec s svojimi kapelani. hlapci in deklami, in pritečejo Krivčevi gasilci gotovo radi v župnišče, če se morda ■enkrat tamkaj kaj nevarnega užge, ker imajo baje {osebno po župniščih vročo kri, če začutijo bližin^ kake izvoljene marijine device. Govori se tudi, da je Zabukovec izboren plezalec po gasilnih lestvah, kakor tudi kapelan «Cuk, nadepolni načelnik še ne ustanovljenega aimolitarskfeaa ti-lovadnega druMva «Orel». Živela, Krivcc-Zabukovčeva požarna bramba! Direktor Trappen je zopet pogorel s svojim rekurzom glede virilnega glasu, ki si ga je svojil pri jeseniski občini. Deželna vlada je v nasprotstvu z okrajnim glavarstvom v Radovljici v popolni meri pritrdila določbi jeseniškega obč. odbora, ki je Trappena kol virilista zavrnila Trappen pa je zopet reku-riral na ministrstvo za notranje zadeve, ki pa je potrdilo odločbo ileželne vlade, da direktor Trappen res nima v naši obšini pra vice do virilnega glasu. Dolg nos je dobil torej v prvi vrsti Trappen, v drugi vi'sti pa tudi okrajno glavarstvo v Radovljici, ki na vse mogoče načine podpira čedno kleiikalno-neiiiškutarsko zvezo na Jesi-nicah. Iskreno če&ti-•tamo I Občinski odbor v Mošnjab je soglasno •sklenil, da se odpravijo v srenji vse dvojezične občinske table in se nadomeste s sam o-slovenski mi. Pač posnemanja vredno! Kranjski Nemci hočejo imeti enega poslanca v državnem zhoru, namreč v kočevskem okraju. Ondi živi okrog 17.000 Nemcev; sploh je vseh Nemcev na Kranjskem le okrog 25.000. Je pač zelo smešna zahteva, da bi volila peščica Nemcev .svojega poslanca. Kolodvorsko poslopje t Kranjski gori se razširi. Termin za predložitev ofcrt je določen do 7. februarja opoldne pri direkciji državnih železnic v Beljaku (odd. 3.) V Kranjski. gori je umrl Radeckijev veteran, Sinion Mrak. 82 let star. Od odbora dmžbe sv. Mohorja. Vsled bolohnosti je iz odboi-a izstopil gosp. Šimen Janežič, ravnatelj in blagajnik. Skozi .S.3 let je deloval neumorno v korist Mohorjeve družbe in si je zanjo pridobil neminljivih zaslug. Na njegovo mesto je bil v odbor izvoljen odvetnik g. dr. Janko Brejc. Za podpredsednika je bil izvoljen g. kancelar Jan. Vidovic, za blagajnika pa prof. Jos. Apih. Nova nesreča se je primerila na Jesenicah. V nedeljo ob pol 12. uri ponoči se je razpočila v tovarni na Savi železna cev, ki je bila napolnjena s smodnikom ali z di-namitom in je bila prišla med železo, ne da bi se doslej vedelo kako. Eksplozija je bila tako močna, da jo je bilo slišati daleč okrog. Delavec Martin S trg ar je bil tako hudo poškodovan, da je kmalu umrl, nekateri drugi delavci pa so dobili hude opekline. Iz zadnje seje »Slovenske Matice" se pi.še: Zaklad za dr. H. Gostovo ustanovo je še toliko časi pustiti nedotaknjen, da se nabere svota 5000 K in potem iz njegovih obresti razpisavati nagrade za literarne in umetniške namene. — Knjige za 1. 1905 se razpošiljajo. Društveniki, ki so plačali članarino, prejmo sedem knjig v obsegu 82 tiskanih pol. — Sklene se načelno ponuditi »Hrvatski Matici® knjižno zvezo v tem smislu, da «Slov. Matica* izda vsako leto po eno hrvaško knjigo, če založi »Hrvatska Malica» vsako leto na svoje troške po eno slovensko. — Društvenino za lansko leto je plačalo 284^, za predlansko 2752 članov. — Tajnik pojasni delovanje odseka za izdanje tehniškega slovarja in izrazijo se želje za ponatis Erjavčevih spisov in pa za objavo Vrliovčevih še ne objavljenih spisov. Izžrebani so naslednji porotniki na Gorenjskem: Franc Ghrobath, trgovec v Kranju; Josip Cukjati, posestnik in trgovec v St. Got-hartu; Franc Demšar, posestnik v Sestranski vasi; Matevž Dobida, posestnik in gostilničar v Lescah; Ivan Grašek, trgovec v Kamniku; Josip Hafner, posestnik in gostilničar na Trati; Franc Kašman, trgovec v Škofji Loki; Pavel Klinar, posestnik in gostilničar na Plavškeoi Rovtu; Anton Muller, posestnik in gostilničar v Stobu; Peter Rozman, pase.gtnik in gostilničar na Savi; Anton Stare, graščak v Men-gišu; Lovro Sušnik, posestnik in pek v Škofji Loki; Vinko Vilfan, pek in posestnik v Tržiču ; lian Zakotnik, posestnik in tesar v Zgornji •Šiški in Edvard Zelenka, tovarnar v Spodnji Šiški. Petnajst milijonov je potrosil v sedmih mesecih, v Pensilvaniji je umrl pred kratkim neki John Stell, ki je zapravil v mesecih 15 milijonov frankov. Hodil je po ulici okrašen /, bankovci, iz čevljev so se sipali bankovci. Ce mu je kdo očistil čevlje, mu je plačal 2b frankov, brivcu je dal 50 frankov, ko ga je enkrat obril, natakarjem je dajal napitnine 2.0—50 frankov. Nekoč je kupil palačo, pa jo je potem daroval prodajalcu. Kupil je n. pr. kočijo in konja, se enkrat peljal, pa podaril potem vse skupaj kočijažu. V neki gostilni je kupil celo zalogo šampanjca, ga dal izliti v kofielj ter se .skopal v njem. Tako je dela i 7 mesecev ter tako potrošil v tem času vse premoženje, 15 milijonov frankov. Potem je moral delati, da se je preživel. Odpravljena smrtna kazen. Načrt prenovljenega italijanskega vojaškega kazehskega zakonika odpravlja smrtno kazen, ki je bila doslej določena v slučaju vojne za tistega vojaka, ki zanemarja svoje dolžnosti tako, da s tem prizadene občutno škodo vojaškim operacijam in tako provzroči i/,gube kake postojanke ter za vojaka, ki na straži zaspi. 750 dolarjev za eno kokoš. Teodor Vitman v Alenlownu v Pensilvaniji ima veliko rejo kuretnine. Pred kratkim je prodal več komadov, in med temi kokoš livornske vrste za 750 dolarjev (3G00 K). HOTEl« „IURIJA'' 16-53 Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22 3 minute od južnega kolodvora. Shajališče vseh Gorenjcev. Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska« naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postrei^a točna. Ceno niske. Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem Fric Novak. M. Vidic izdelovalec sodavice, malinoTega soka in pokalic (kraherl) V Lescah na Gorenjskem priporoča svoje izdelke. 29—38 postrežba točna. Cene nUke. m m urar na Jesenicah priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih ur kakor žepnih, stenskih ur in budilk, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., dalje zlatnine in srebrnine od najfinejše do navadne. Sprejme tudi popravila, katera izvršuje natančno in točno po zelo nizkih cenah. 6—56 JI » M ^ ^ dobro idočo uro pocenr JFmKO MmOGGtG kupiti, zahtevajte cenik tvrdke J{. Suftner, urar v J(ranju. 31-33 Kaj je Priznano najboljša, po najnovejših izkušnjah higenije sestavljena in večkrat odlikovana kozmetična ustna voda. Dobiva se pri gg. I. Krašovicu, A.Trevnu ter gospej Jerici MoriC. Izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana, Špi-talske ulice 7. 3—58 pifoVaroa G. Aner-itVib ieiUcV i li priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno larilno in na baVarsHi nailin Varjeno pWo il ; r-uTs, TisHatna i« založništvo srxs. JV. ?r. £atnprd ^ Kranjn i t(rcdtti!Wo in opraVniiltVo „Gorcnjca" VrcdniHtVo in opraVniHtVo „](S(ni$Hc 5traž(" Tiskovine za gg. trgovce in obrtnike, slavna društva, hranilnice in posojilnice. Vizitnice, kuverte, pisma, račune, okrožnice, vabila, dopisnice, osmrtnice, tabele, hpaki, brošure, knjige i. t. d. i. t. d. Razglednice v več barvah. ^zVrsuje VsalsoVrstia tis^arslla dda i VsaHcn obscgn po i(otiHor nožno najnižjili ccnab. Zaloga: Šolske tiskovine. Ilustrirani „Vodnik po Gorenjskem". ,Osebna dohodnina^ Uredil Valentin Zun, C. kr. davčni nadzornik. li^na in nimsna izVrHitcV. — in tolfna postrežba. — jta ždjo s( polije tndi proraifnn troHljoV. ) Izdala narodni konzorcij .Jeseniške Stra?e", Odgbvonii urednik Andrej Se vet. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.