J. E. Bogomil
Deset vprašanj
1. Na kaj najrajši mislite?
Sam Bog ve, kam in kje romajo najrajši vaše misli? In tudi le On ve, kje se najrajši mude.
Zemlja jim je premajhna; dvignejo se k Bogu v silne višave, poliitevajo za solncem, za luno in za zve-zdami. Marija in angeli in svetniki jim niso predaleč.
Ves svet preprezajo vaše niisli. V Ameriki se mude pri bratih in sestrah, morda celo pri starših; v Afriko pohitevajo za črnimi zamorčki, po širni Aziji iščejo paganskih otrok. Najrajši pa se vam sučejo okrog sorodnikov, znancev, botrov, prijateljev.
Kaj pa — če smemo vprašati — ali kdaj pohite vaše misli tudi čez visoke Karavanke ined koroške otročiče-Slovence, in spet dol na jug in zapad, v tužno Istro in v solnčno Goriško, do naših zatiranih bratcev in sestrie?
V prihodnost tudi gledajo va.še misli, in miiuo se-danjosti gledate nazaj v preteklost. Kajkrat vstane pred vami bridka misel: Kaj bi bilo, če bi lni starši unirli? Naj bi bilo to še dolgo sama misel in ne bridka resnica! Ugibate tudi, kaj bo z vami, ko boste veliki; o sreči sanjate, ki vas čaka: misel na preteče nesreče pa vam je skoroda tuja.
Nekateri izmed vas bi že radi inalo pokazali, kakšni gospodarji so, in njih inisli se podnevi in ponoči sučejo samo okrog tega, kar imajo. Od čmrljev, ki ste jih ob košnji ogrebli, pa do zajčkov v hlevu, od zajčkov pa do kupčije ž njimi, od kupčije do denarja, od denarja
do hranilnice — ali pa------do bonbončkov, do čoko-
lade in do drugih sladkih dobrot. Morda mislite včasih še na goljufijo pri kupčiji, morda se vaše mišljenje že srečuje z lakomnostjo, s skopostjo? To bi ne bilo prav.
Tudi domača rodbina vam je večkrat v mislih. Ali ne? Kdaj ste pa zadnjič mislili na to, kaj bi storili, da bi' bili res vredni sinovi in hčere svoje domačije? Ali kaj mislite na to. da bi bili mladi junaki, korenjaki, odločni nasprotniki pijančevanju, razuzdauosti, vla-čugarstvu,  pobojem in  pretepom?  Ali  ste  prepričani,
da boste svoji domovini največ koristili s plemenitim vedenjem, z neumomo pridnostjo?
Morda pa rajši niislite, kako bi se postavili z lepo obleko? Morda gleda iz vas že puhla ničemurnost in njena sestra — ošabnost?
Tudi k igračam večkrat polete vaše misli. S tele-som ste v šoli, pri knjigah; oko gleda skozi okno, duli pa se pase še doma pri punčkah in konjičkih. Bog vam blagoslovi take misli! Samo to bi vas prosili, da bodite v šoli in pri molitvi bolj zbrani!
Ah, še to — morda pa blodijo vaše misli že po mla-kužah greha? To vam hodi po glavi, kako bi nagajali v šoli, kako bi se znosili nad svojimi tovariši, kako bi posnemali nečednosti, ki jih opazujete tu in tam? — Takim misliin odločno pokažite vrata! Sreča bo za vas.  V mlakužah živi le ostudna golazen.
Ej, pa urne so vaše misli, kakor ste sami urni in gibčni in poskočni. Urno begajo od predmeta do pred-meta, nič jih ne ovira, nič jim pota ne zapira.
Pač pač! Kakor orel v višinah naj plava nad vami ¦vedno velika misel na božjo pričujočnost. Ta misel naj urejuje vso tropo vaših misli, pa boste lahko vedno veseli in zadovoljni,- celo misel na konec ifl na smrt za vas potem ne bo plašna in strašna.