ZDRAVSTVENA NEGA STAROSTNIKAO
KI SE ZDRAVI Z OBSEVANJEM
Marjana Beśnot, ani. dňpl. ośg., dipl. m, s., Gordang Maśiněek, dipl. m. s.
o n ko lo şki inşéiéut Lj u b lj ana
tIvOD
Dejstvo je' da se povsod v razvitem svetu sreěujemo s podaljşanjem Življenjske dobe
in z naraşianjem ştevila starih. Staranje spremljajo mnoge bioloşke, psiholoşke in
socialne spremembe. S staranjem se pojavi vse veě zdravstvenih problemov, med
njimi so pogosta rakava obolenia. K{ub napredku gerontologlje je v potroşnişki
druŽbi danaşqjega ěasa slika o starih ljudeh Žal şe vedno polna pśedsodkoé beseda
rak pa jo şe bolj pśîpoji z negativnimi oběutki. Ko nastopi bolezen, se vidno
zmanjşa sposobnost samooskébe in starostnik postaja vse bolj odvisen od okolice,
v bolnişnici je to od zdravstvenega osebja.
Medicinske sestśe (v nadaljevanju MS) se mośamo kot nosilke zdśavstvene nege
(v nadaljevanju ZN) aktivno vkljuěevati v iskanje n izvajanje najśazliěnejşih oblik
pomoěi in akĎivnosti, ki bi staśostnikom omogoěile ěloveka vredno ŽivJjenje tudi v pozni
starosti oziéoma tedaj, ko nimajo moěi, vo|je ln znanja za aktivno Življenje. Pśi izvajanju
ZN starostnika je ena najpomembnejşih nalog medicinskih sesteś zagotav|janje
kakovosti Živhenja, s pśizadevaqiîm Za pospeşevanje in ohranitev zdravja'
ZDRAVSTYENA NEGA STAROSTNIKA,
KI SE ZDRAVI Z OBSEVANJEM
TeÁave, ki spremljajo obsevanje, lahko razdelimo na sploşne in tiste, ki so znaěilne
za obsevanje doloěenega dela telesa oziroma doloěenih organov. Na njihov nastanek
moěno vpliva individualna oběut´ivost bolnika. Stari ljudje so na sploşno bolj
oběutljivi na do sedaj poznanî naěinî zdtavljînja rakavih obolenj. Razlog za to so
mnoge organske (bioloşke) in psiholoşke spśemembe, ki se pojavijo v procesu
staraqja. od sploşnih teŽav je najbolj znaęilna utrujenost bolnika (fatigue), ki jo pov-
zroiajo ruzpadli produkti śakastih celic. Neposredno je odvisna od velikosti obse-
valnega polja, celokupne doze obsevanja in organa, t´ je zajet v obsevalno polje.
Reakcije, ki spremljajo obsevanje, so lahko akutne ali kéoniěnî.
Akutne reakcije:
. sPLoŠNE: izg.lba teka (lahko odpor samo do nekateśe vśste hśane), navzea,
bśuhanje, diareja, utrujenost, izěśpanost in spremembe v kśvni sliki (padec
50
levkocitoé trombocitov in anemija), ki je posledica poşkodbe kostnega mozga
kot krvotvornîga oĎgana;
. LOKALNE: spśemembe na koŽi in sluznici v obsevalnem podroěju spśemembe
na organih, ki so zajeti v obsevalno polje.
Kśoniěne śeakcije:
. fLbroza koŽe (nastane zaradi poěasi napredujoěe atśofi|e kapilaś);
. hiperpigmentacija koŽe obsevalnega predela;
. kśoniěne spremembe na organih (mateśnica, mehuś,...) - pri starostnikih so
teÁave na posameznih organih v sploşnem prisotne ½e pred zdśavljenjem (razlog
je upad kondicije organizma kot posledica bioloşkih sprememb in nato şe
bolezni), z zôravLjenjem pa lahko pride do potenciranja teŽav.
Bolniku, zakaterega se naěrtuje zőravljenje zraôioterapljo, moramo najprej podati
sploşna navodila, ki so enaka ne glede na lokalizacijo teś dozo obsevanja in so
yezana pśedvsem na nego koŽe in sluznic mîd obsevanjem. Sledijo specifiěna
navodila, ki se razlikujejo glede nalokalizacl1o obsevanja (Rlglave, Rt pśebavil, Rt
pljuě...)' dozo obsevanja (veěja kot je doza obsevanja, veěji so stśanski uěinki) in
glede na pśiěakovane stranske uěinke.
Pri podajanju informacij starostniku mośamo upoştevati njegove sluşne, vidne in
umske sposobnosti, pa tudi znanje in izkuşnje. Staśostniki veěinoma slabşe slişijo,
lahko tudi slabo śazumejo in dojemajo, zato moramo znjimi govoriti razloěno in
dovolj naglas, pśi tem jih gledamo v obraz, najpomembnejşe şe posebej poudarimo
in veěkśat ponovimo. Dobiti mośamo povśatno informacijo o tem, kako nas slişijo
in śazumejo. Stari ljudje pogosto tudi slabşî vidiio, nîkateśi pa mośda ne znajo
brati, zaraôi tega je podajanie pisnih informacij MS bolniku starostniku pogosto
neumestno.
SPLOSNA NAVODILA:
Bolniku povîmo, naj si obsevan predel umiva samo zméaęno vodo. Lahko se pśha,
ne sme pa se namakati v vodi. Uporablja lahko samo nevtralna mila in şampone,
nikakoś pa ne draŽeěih sśedstev, kot so dezodoranti, Ďakl za lase, parfumiśane
kśeme in podobno. Barvila, s katerim je oznaěeno obsevalno polje, naj si ne
poskuşa odstśaniti z drgnjenjem, ampak naj si ga po prhanju neżno popivna.
Moşkim, ki si obsevajo glavo ali vrat, svetujemo, da se bśijejo z elektriěnim
brivnikom in naj ne uporabśajo brivske pene in britvice.
Koża, ki pokśiva pazduho, gube pod őojkami, povrşino v dimljah in med ritnicami,je zaradi veěje vlage in toplote şe posebej izpostavljena neŽelenim reakcijam.
Bolniku svetujemo, da si v koŽne gube, ki so v obsîvalnem polju, podlożi zloŽenec,
ki spśoti vpija nastalo vlago. opozorimo ga, da mośa bitikoż,a pred obsevanjem suha
in ěista, saj vlaga poveěa uěinek ionizirajoěih Áarkov na celice. Prav tako na koŽo ne
51
dajemo vroěih ali mrzlrih obkladkov. KoŽa postane v ěasu obsevanja zelo oběutljiva
in se hitśeje poşkoduje kot obiěajno. Bolniku svetujemo, naj ne nosi oblîke, ki bi
dśgnila in poşkodovalakoto, izogiba naj se tudi soncu in mrzlemu vetśu.
Za bolnike, ki si obsevajo glavo, je zelo pomembno, da vedo, da jim bodo na
obsevalnem podroěju lasje izpadli. Po nekaj tednih jim bodo priěeli śasti novi, ki
pa so obiěajno dśuge kakovosti. Med obsevanjem glave ni priporoěljivo barvati las,
keś to dodatno ôraÁi lasişěe.
Neredko lahko pri starostniku opazimo opustitev navad v zyezi s ěistoěo, z
oslabljenim oběutkom za estetski videz in neurejenost, ki je posledica peşanja
doloěînih sposobnosti ali pretiśane varěnosti. Veěji pśoblem lahko predstavlja tudi
spanje. Pripośoěamo mu, da je ęîz dan duşevno in telesno dejaven. Da ponoěi laŽje
spi, mu zagotovimo primerno posteljo, sobo pśezraěimo in primerno ogrejemo. Ęe
ga nespeěnost zelo moti, se o tem pogovorimo z zdravnikom.
AKUTNA REAKCIJA KOÇE NA OBSEVANJE
Negovalna diagnoza:
. Poşkodba kożî zarudi obsevanja, ki se kaŽe zrazhěnimi simptomi glede na stopnjo
prizadetosti (radiodermatitis I.,il.,III. stopnje).
Kadar obravnaYamo bolnika starostnika, Se mośamo zaveôatň, da je zaraői
doloěenih bioloşkih sprememb njegova koŽa veliko bolj oběutljiva na obsevanje kot
koŽa mladega bolnika. Tudi celi se mnogo poěasneje, zaradi tega so lahko teŽave v
zvezi z obsevanjem pri starostniku veliko veěje kot bi sicer bile. Pri starostniku
zaęnejo prevladovati procesi razgradnje, regeneraciiska sposobnost pa se moěno
zmanjşa. V tkivih upaőa koliěina tekoěine, izginjajo îlastiěna vlakna, namesto njih
se kopiěijo kolagenskavlakna. Stene kapilar postanejo manj pśepustne (sk1erotiěne),
zaraôi ě,îsar so tkiva slabşe oskébéjena s kisikom in hranili. KoŽa je suha, atrofiěna
in nagubana, zaraôitega1e bolj izpostav!înaraznim poşkodbam, radiodîrmatitis se
hitśeje razvije in hitro napreduje, celi pa se zîlo poěasi. Prav zato potrebuje koża
starostnika Že nasploh veě nege in oskébe, kadarje obsîvana, pa şe toliko boli.
ZDRAYSTVENA NEGA PRI OBSEVANJU
MOZGANSKIH TT]MORJEV
Najpogoste1e gre za radioterapevtsko obsevanje zasevkov v moŽganih iz odda|jenih
żarişě (metastaz), obsevamo pa lahko tudi pooperativno. TeŽave, ki spremljajo
bolnika z moŽganskim tumorjem, so glavobol , naYzea, bśuhanje, motqje zavîsti in
ravnoteÁja (nevroloşka simptomatika). Razlog za tîŽavî je zvişan intrakéanialni
pritisk, ki je posledica rasti tumorja in edîma.
52
Negovalne diagnoze:
. poveěana moŽnost poşkodb v zvezi z nevroloşkimi motnjami;
. slaba fizlęna mobilnost v zvezi z nevroloşkimi motnjami;
. deficit v samooskébiy zvezi z nevroloşkimi motnjami;
. neugodje v zvezi s simptomi povişanega intrakéanialnega pśitiska;
. nezadostn a prehrana in pitje v zvezi s slabostmi in z bruhanjem.
Pri starostniku, ki si obseva moŽganske tumośje, je navadno moěno izraÁen deficit
v samooskébi. Starostniku je v prvi vśsti potśebno zagotoviti udobno in vaśno okolje
ter moŽnosti zadostnega poěitka. Ęe ga spremlja tudi nevroloşka simptomatika, je
pogosto potrebna popolna pomoě pri zadovoljevanju potreb. Potrebîn je poostren
in stalen nadzor bolnika. Prav tako redna in pravoěasna aplikacija analgetikov,
antiedematozne in antiemetske terapije. Pogosto je staśostnika potśebno dodatno
hidrirati v obliki infuzlj. Ker je v obsevalno polje zajeto lasişěe, je zelo pomembna
nega lasişěa' Med obsevanjem bolnik ne Sme upośabljati &aż.eěih şamponov in
drugih kemiěnih sredstev. Potśebno ga je seznaniti z zaęasno izgubo las in o
moŽnostih uporabe lasulje in drugih pokśival (śute, kape).
ZDRAVSTYENA NEGA PRI OBSEVANJU GLAYE IN VRATU
Med tumorje glave in vratu uvrŠěamo malignome ustnic, ustne votline, żreéa, grla, nosu
in obnosnfü votlln, Álîz slinavk ter koŽo omenjenega podśoěja. Najveěkśat se tumorji
pojavijo na kśiŽişěu dihalne in prebavne poti, zaradi ěesar pogosto povzśoěajo motqje
pri poŽiéanju, dihanju in govoru. obsevanje lahko te teŽave şe poveěa (pojav edema'
luşěenje sluznice epitela)' Zaradi obsevanja so lahko poşkodovane ruzhřne senzoriěne
funkcije tega podroěja, to so okus, voh, sluh in ravnoteŽje. Pśed priěetkom obsevanja
mora boléik poskébeti za sanacijo zobovja, ńe je ta potrebna. odpośnost tkiva v
obsevalnem polju namśeě upade' zaradi ěesar se lahko ponovĎro Ďazplamtiio Že zastarîli
gnojni procesi okoli zobnih kośenin, kar bi lahko privedlo do obseŽnega vnetja. Ne
smemo pozabiti, da je med obsevanjem tudi sicer odpośnost organizma slabşa in je
bolnik zaradi tega bo! izpostavljen raznim infekcijam in vnetjem. Med obsevanjem
starostniku odsvetujemo uporabo zobne proteze (ěî jo ima), ker bi le-ta lahko
povzroěila dodatno poşkodbo ustne sluznice, oteżena in manj uěinkovita pa bi bila tudi
ustna nîga. Zobno protezo naj starostnik uporab|a izk´uěno samo za hranjenje.
Najpogostejşe akutne posledice obsevanja so:
- vnetje sluznice v obsevalnem podroěju (radiomukozitis) s spremljajoěo zmeśno
ali hudo disfagijo,
- vnetje koŽe v obsevalnîm po|u (śadiodermatitis),
- poşkodba Žlez slinavk' ěe so zajete v obsevalno polje, kar pśivede do zmanjşanja
izloěanja sline,
53
- Vnetje glasilk pri obsevanju grla (hripavost, dśaŽeě kaşelj)'
- vneta koŽa in sluznica se razvije proti koncu prve tretjine obsevanja (radikalno
obsevanje traja 5 - 6 tednov), mine pa v 2 - 4 tednih po koněanem obsevanju.
Med kroniěne posledéce obsevanja sodijo:
- kserostomüa (suha usta),
- poobsevalna gniloba zob,
- osteoradionekrozamandibule,
- fibroza in edem v obsevalnem podśoěju.
Negovalne diagnoze:
. poşkodba ustne sluzni cî zaraôi obsevanja, ki se kaŽe z razlięnimi simptomi
glede na stopnjo prizadetosti (radiomukozitis I.,il.,III. stopnje);
. izsuşena ustna sluznica zaradi poşkodb Ž|ez slinavk ob zdravljenju z obsevanjem;
. motnje pri prehranjevanju v zyîzi z mukozitisom, s kseśostomijo, spremembo
okusa in z okvaro zobovja ob zdravljenju z obsevanjem;
. moŽne Ďeż,ave z dihanjem zaradiîdîmain suhe sluznice dihal ter zastoj izloěkov
ob zdravllenju z obsevaqjem;
. otîŽeno govorno Sporazumevanje zarad´ vnetja glasilk, boleěe ustne votline,
suhe sluznice ali traheostome ob zdravljenju z obsevanjem;
. spremeé{ena telesna podoba zaraői spśememb zunanjega yideza in okénjenih
Življenjskih funkcii y zyezi z radioterapijo;
. poveěana moŽnost socialne izolacije v zvezi z oteÁînim sporazumevanjem in s
spśemenjeno telesno podobo.
Zaradi bioloşkih sprememb, ki spśemljajo staśostnika, so doloěene, Žeprej omenjene
teŽave şe toliko veěje. Pri staśostnikih je normalno opaziti peşaqie vida, sluha in oběutka
za okus. Opazimo lahko tudi izpadanje zob, neredko slabo ustno higieno. Pogosto pride
do situacij' da starostnik odklanja ali opuşěa potrebo po héani in tekoěini. Razlogizato
so razliěni in niso vedno vîzani na tumor ali obsevanje na tem podroěju' To so:
- te½ave z zobovjem,
- spśemenjena prehrana (stari ´udje se teŽje prilagajajo in sprejemajo spremembe),
- ěe preveě p!je, mora veěiréat na stranişěe, kar zaraői siabe poÇéetnosti teŽko stośi,
- lahko.se zgodi, da enostavno pozabijesti, nima oběutka lakote in Žeje,
- věasih misli, da je hrana zastśupljena,
- ima te½ave s poŽiranjem (mişice postanejo ohlapnejşe).
54
Ko imamo v obśavnavi starostnika, moramo biti zato toliko bolj pozośni na
zadostno uŽivanje hranî in tîkoěin, ob tem, da upoştevamo, da so njegove
fizioloşke potrebe y zvezi s hśano in tekoěino manjşe. Pomembno je, da śedno
kontroliramo tîlesno teŽo in nekatîre kévne pśeiskave po naroěilu zdravnika, sicer
pa svetujemo, dauziva hrano vîěkéat na dan v manjşih koliěinah.
ZDRAVSTVENA NEGA PRI OBSEVANJU PRSNEGA KOSA
V prsnem koşu se obsîva pljuěa, poŽiśalnik, sapnik in bezgavke, ki leŽijo med
obema pljuěnima kéiloma. To obsevanje bolniki obiěajno dobro pśenaşajo.
Upoştevati mośajo sploşna navodila glede nege koŽe, gledî prehśane (ne smejo
uŽivati vśoěe in zaěinjene hśane, piti morajo ěim vîě bogato kalośiěnih tekoěin) in
glede kajenja (odsvetujemo kajenje, kîr draŽi sapnik ozftoma pljuěa). Kako izrazit
je odziv organizma na obsevanje, je odvisno od razşirjenosti bolezni, psihofiziěne
kondicije bolnika in od radikalnosti obsîvanja. Pomen obsevanja raka pljuě je
pśedvsem v olajşanju bolnikovih teÁav.Te½avî' ki spremljajo pljuěnega bolnika med
obsevanjem, so:
sploşne:
. slabo poěutje, utrujenost, nayzea, izguba apetita, nerazpoloŽenje, nespeěnost
(obsevalni maěek);
. padec odpornosti zaradi supresije kostnega mozga (padec lîvkocitov,
trombocitov, anemij a);
lokalne:
. radioezofagitis (boleěina med poŽiśanjem, pekoěa boleěina za prsnico in v Žrelu),
. iśadiacijski pnevmonitis (teŽko dihanje, draŽeě, kaşelj, zvişana tempeśatura, tişěanje
za prsnico).
Pri obsevanju poŽiśalnika se zaradi otîkle sluznice pojavi teŽko poŽiranje. Nośmalno
pśehśanjevanje je moteno tudi zaradi zoŽilyî poŽiralnika s tumośjem. Najveějo
nevarnost predstavlja nastanîk ezofagotrahealne fistule, ki onemogoěa hśanjenje
po naravni poti. Veliko nevaśnost pa predstavljajo tudi sekundaśne infekcije, zlasti
g1iviěne'
Negovalne diagnoze:
. poşkodba sluznice poŽiralnika zaradi obsevanja;
. zv7ˇana moŽnost infekcije zaradi supresije kostnega mozga in slabşî pśehranje-
nosti organizma,
. neuěinkovito dihanje zaśadi śadio-pnevmonitis a inl ali fibśozî p´uě;
55
. pśestraşenost in tesnoba zaraôi oběutka pomaqjkanja zraka;
. moteno spanje in poěitek zaradi draÁeěega kaşlja in boleěinî v prsih;
. zaskébljînost v zvezi zboleznijo;
. utśujenost zaraôi neuěinkovitega dihanja ob fiziěni aktivnosti;
. motnje poěitka in spanja zaradi boleěine in kaşlja;
. zmanjşana sposobnost gibanja in samooskébî zaradi sploşne prizadetosti.
Stari ||udje imajo pri obsevanju prsnega koşa bistvîno veČ tîŽav kot mlajŠi bolniki.
Hitreje se utrudijo, tîżavî z dihanjem so veěje, pogosti so sekundarni pljuěni infekti
(zastojne pljuěnice). Zaraôi oslabljenih mişic pśSnega koşa in pritiska
abdominalnih organov na prsni koş se zmanjşa vitalna zmogljivost p|juě in s tem
bazalni metabolizem. Pśsni koş se pri dihanju ne more ustrîZno şiriti in kéěiti,
dihanjeje otîŽeno. Potreba po kisikuje v starosti sicer manjşa, poveěa pa se tvorba
sluzi (sekéeta)' hkéati pa se zmanjşa sposobnost za ěişěenje le-tega. Starostnika zato
pogosto sili na kaşelj (pogosteje pri kadilcih)' vendar Se ne mośe zadovoljivo
odkaşljati. S starostjo propada sapniěni in bronhialni migetalěni epitelij (njegova
vloga je prestrezanje praşnih delcev iz zgornjih dihalnih poti)' ki ga nadomesti
vezivno tkivo, kar lahko povzroěi kroniěni bronhitis in druge okuŽbî. V starosti je
pogost pljuěni emfizem, ki mu pravimo tudi starostna pljuěa, na motnje dihanja pa
lahko vpliva tudi prevelika tîlîsna tîŽa.
Naloge MS so, da poskśbi za optimalen naěin prehśane (po potrebi prilagoditi
prehrano) in primerno hidracijo bolnika. Bolnika je treba spodbujati k redni ustni
negi in higieni celega telesa, teś mu nuditi pomoě, ěe jo potrebuje. Skébno je treba
nadzorovati tîlîsno temperatuśo in intenzivnost kaşlja. Redno je treba ocenjevati
stanje ustne sluznice, pozoĎne pa moramo biti na sputum (barva, gostota). Bolnika
moramo spodbujati k rednemu izkaşlevanju in izvajanju dihalnih vaj, teś mu nuditi
pomoě' ěe jo potśebuje. Poskébeti mośamo za uśeditev ustreznega terapevtskega
poloŽaja ob napadu kaşlja ali ob boleěini.
ZDRAYSTVENA NEGA PRI OBSEVANJU TREBUHA
V zgornji tśetjini trebuha se obseva tumorje ż'elodca in jeter, v medenici pa zadnje
ěrevo, mehuś, pri moşkih prostato in tîstise, pri Ženskah maternico z jajěniki.
obsevaq|e ośganov v trebuhu je za bolnika zarudi velikega obsevalnega po´a in
vîlikî absorbirane ôozî zelo naporno. Pogosto je zaradi nastalih teŽav potrebna
nekajdnevna prekinitev obsevanja. Najpogostejşi stranski uěinki pri obsevanju
tśîbuha so:
. naYzea z bruhanjem,
. okvara ěrevesne sluznice s poslediěno diarejo,
56
. boleěine v spodqjem delu tśebuha, meteorizem,
. inapetenca,
. radioproktitis - vnetje sluznice zadnjega dela ěrevesja in analnega kanala, ki se
kaŽe s pogostim tişěanjem na blato, z boleěino v spodnjem delu tśebuha, diarejo,
s kévavitvijo iz ěśevesja in tenezmi,
. radiocistitis - vnetje sluznice seěnega mehurja s pogostimi in vîlikokéat boleěimi
mikciiami in s hematuśijo, pogosti so tudi infekti na mehurju,
. levkopenija, trombocitopenija in anemija,
. pri ginekoloşkih obsevanjih:vnetje sluznice nlnanjega spolovila,
. motnje v spolni funkciji.
Negovalne diagnoze:
. moŽnost slabşî prehranjenosti organizma zaraôi naIJZîe z bśuhanjem,
oslabljene prebave in zniżane absorpcije hśanil ob zdravljenju z radioteśapijo;
. mogoě pśimanjkljaj telesnih tekoěin zaradi driske in bśuhanja (dehidracija);
. spśemeq|ena funkcija ěrevesja: diareja zarudi okvare sluznice ob zdravljenju z
radioterapijo;
. poşkodba sluznice zadnjega dela ěrevesa in analnega kanala kot posledica
obsevanj a (pśoktitis ) ;. poşkodba sluznice mehuśja zaśadi obsevanja (cistitis);
. nespeěnost zaradi pogostega uriniranja in pekoěe boleěine v zvezi z
śadiomukozitisom;
. motnje psihofiziěnega udobja v zvezi s simptomi vnetja sluznic;
. pözaôeto dostojanstvo bolnika zaradi inkontinence.
K bioloşkim spremembam, ki nastanejo v procesu staranja, sodijo spremembe pri
izloěanju blata in urina. Starostnik, ki se obseva, ima tako navadno veě teŽav kot
mlad ělovek, vse teŽavî pa niso vedno povezanî zbolîzenskim stanjem. Pogosto
opazimo obstipacijo in meteośizem, kateśega vzrok je lahko v starostnem peşanju
peristaltike, premalo giba4ja, premajhnem vnosu tekoěin, nepravilni in nîzadostni
prehrani, Stresu, depresiji, zdravLĎih, ki jih staśostnik jemlje. Pogosto so nejeşěi ali
slabo jeşěi, ob tîm pa Se mośamo zavîdati, őa se eneśgijske potrebe z leti
zmanjŠujejo. V starosti je skoraj obvezna inkontinenca urina, nekoliko manj
pogosta je inkontinenca blata. Za starostnika, ki se obseva, lahko to predstavlja
velik problem, saj je zaradi poveěane izpostavljenosti koŽe vlagi le-ta vneta in
poşkodovana. obsevanje tega predela poşkodbo şe stopnjuje (şe posebîj, ěeje koŽa
tudi med obsevanjem vlażna) in kaj hitro se lahko razvije radiodermatitis. Dokaj
57
pogosta je tudi retenca urina (pri moşkemu je lahko śazlog hipertrofija prostate). V
starosti se pojavijo tudi anacidnost Želoděnega soka, motnje v funkciii pśebavnih
ż|ez in spremembe v ěrevesni flori, kar privede őo motenj v resorpciji hśanil,
vitaminov in anorganskih snovi. Pri ZN staśostnika, ki si obseva trîbuh, moramo
biti MS zaraôi sprem|jajoěih starostnih spśememb toliko bo´ pozorne, őa ne
spregledamo kakşnega bolezenskega simptoma in da ne zamenjamo teŽav, ki jih
ima zaraői starosti, s teŽavami, ki nastopijo med obsevanjem. Vsekakor potrebuje
starostnik predvsem veliko nege, njegovim potrebam pa moramo prilagoditi
prehrano (enîrgijsko bogatejşa hrana, veě manjşih obrokov dnevno), skébeti je
treba za redno odvajanje blata, zadovoljivo koliěino urina.
Posledice obsevanja predela medenice imajo navadno vpliv tudi na spolno funkcüo,
zato je prav, da starostnika o tem Seznanimo. Pri moşkem se zmoŽnost erekcije
zmanjşa, lahko pa je motnja prisotna Áe prcd zdśavljenjem. Vzśok so okvare arteśij,
ki oskśbujejo moşki spolni ud, in brazgotiétjeĄje, ki nastane po koněanem
obsevanju. Pri Ženskah se teŽavî (vnetje noÁnice, sluznice mehurja in danke) lahko
pojavi|o Žî meő obsevanjem ali takoj po ²jem. Zaradi pekoěe boleěine, ki se pojavi
ob tem' bolnica odkéanja spolne odnose. V obdobju spśememb po obsevanju, ko se
zaęne brazgotinjenje, se noŽnica lahko zlepi in kasneje povsem zarastî, tako da
spolni odnosi niso veě mogoěi'
ZDRAVSTVENA NEGA PRI OBSEVANJU DOJKE
Dojko se najpogosteje obseva postoperativno, v kombinaciji s sistemskim in/ali
kirurşkim zdśavljeqjem pa jo obsevamo tudi pri inoperabilnem karcinomu dojke.
Kadar gre za geneĎalizirano bolezen, je namen obsevanja dojke paliativîn - cilj je
zmanjşati teÁ'ave zaradi simptomov, ki jih povzśoěajo metastaze razlięnih lokacij, in
tako izboljşati kakovost Življenja bolnice. V tem primeśu se izvaja obsevanje kostnih
metastaz (s ciljem prepreěiti zlome,blażiti bolîěinî, poveěati mobilnost bolnice),
obsevaqje mediastinalnih bezgavk, ki pritiskajo na dihalne poti, nervus recurens ali
velike Žile, ter obseva4je regionalnih bezgavk zaradi kévavitve iz primarnega
tumorja alizaradi pritiska poveěanih bezgavk na okolna tkiva' Pri generaliziranih
kostnih mîtastazah se pogosto uporablja tehnika obsevanja zgornje ali spodnje
polovice telesa, katere namîn je zmanjşati boleěine za veě mîsîcev do 60 %.
Sploşne posledice obsevanja podroěja dojke so malo izraż,ene in jih bolnica
vîěinoma nî zazna. Lokalni uěinek je omejen samo na obsevalno polje in mogoěe
na probleme s koŽo, ki so predhodno ż.e opisani. Zelo pa je izraÁena motena
samopodoba bolnice, şe posebej seksualna funkcija. Bolnica' ki si obseva dojko,
potrebuje poleg ustrezne nege koŽe obsevalnega podroěja tudi veliko psihiěne
podpore. Ne redko se mora MS postaviti tudi v vlogo psihoterapevta.
58
ZAKLJUĘEK
Starost je ěas, ko se ěloveku manjşajo telesne in duşevne sposobnosti, veěa pa se
njegova duhovna dimenzňja, med kateśe sodi pristen in poglobljen mîděloveşki
odnos. Ęepśav se navzvîn każe neka humanost' so staśi ljudje v mnogih Življenjskih
situacijah obravnavani kot drugorazreőni drŽavljan| odśinjeni na śob druŽbe,
naloga nas vseh pa je, da staśostniku nudimo pozitivne spodbude za aktivnosti,
oběutek koristnosti in spoştovaé{a, da dobi >korajŽo< do Življenja, kijo potrebuje şe
posebno v prisotnosti bolezni. V onkoloşki zdravstveni negi obsega zdśavstvena
nega obsevanega bolnika starostnika prav gotovo pomembno podroěje.
MS, ki dela z ostarelim bolnikom, mora dobro poznati starostne spśemembe in
njihov vpliv na izvajanjî tîmî´nih Živ´enjskih aktivnosti. ZN' ki jo izvasa, jî
individualna in mora biti pśilagojena potrebam starostnika.
Literatuśa:
- Fśas A. P. Spolnost in rak II. In: Revija okno 1997;11:şt.1:14-6.
- Kladnik T. Staśost.In: Revija okno 2003;17:şt'l:29-32.
- Kobentar R., Maśiniě M.organske spremembe in motnje prehranjevanja v
starosti.Obzor Zdr N 2000;34:209-14.
- KéiÁ,aj M.Zdravstvena nega - pomemben dejavnik kakovosti ŽivIjînia v tśetjem
Življ eqi skem obdobju. obz or Zdr N 19 9 9 ;3 3 :269 -7 4.
- Leşniěar H. Radiotîrap1ja - kaj je to? onkologija 1997;1:4-12.
- Leşniěaś H. osnove radioterapije. In: Velepiě M., Skela-Saviě B.Priroěnik iz
onkoloşke zdravstvene nege in onkologije. Ljubljana:onkoloşki inştitut,
2000:139-46.
- Majdiě E. Radioterapija pri raku dojke. In: Fśas A. Ěed. onkologija. Ljub´ana:
Katedra za onkologijo in radioterapiio, onkoloşki inştitut, 1994: 18 5-90.
- Seniě B., Erjavşek Z.,Pouh T. osnove zdravstvene nege pri teleśadioterapiji in
brahiradioteśapiji' In: Velepiě M., Skela-Saviě B'Priroěnik iz onkoloşke zdravst-
vene nege in onkologije. Ljubljana:onkoloşki inştitut' 2000:139-46.
- Strojan P. Radioterap1a - zdrav|ienjî z obsevanjam.In: Revija okno 2003;17:
şt.1 : 1 1-6.
- Http://www.cancerbacup'org.ukjuljii,2003 :Cancer and oldeś People.
- Http://www.uni-lj. si julij, 2003 : Zdravstvîna nega staśostnika.
59