V razmislek: kaj mi želimo sporočati v svet in kako nas ta svet vidi. Ugled podjetja gradimo vsi, en sam človek pa je že dovolj, da ga podre. PROMOCIJA PODJETJA Ugled podjetja je njegov največji kapital. Dobro ime privabi dobre strokovnjake, spodbuja zanimanje delničarjev in bank, odpira vrata na trg... Ugled pa pride z uspehi. Ne z enim uspehom in ne z uspehom samo na enem področju. In ko pride (če pride), ni za vedno podarjen, ampak ga je treba stalno potrjevati, dograjevati. Predvsem pa je treba biti stalno prisoten. Res je, da se dober glas sliši v deveto vas. Toda to že dolgo ni dovolj.Tudi najuspešnejši se morajo potruditi in poskrbeti za to, da se bo o njihovih uspehih slišalo, pisalo, vedelo. Zato obstaja posebna veja oglaševanja, ki poskrbi za oglaševanje podjetja kot celote in ki se razlikuje od oglaševanja izdelkov in storitev. Korporativno oglaševanje promovira določen organizacijski sistem in njegova družbeno relevantna stališča. Torej gre za poslovno kulturo podjetja, ki mu dviguje ugled in zaupanje. Oglaševanje podjetja kot celote seveda ne more potekati skozi oglase v smislu mi smo dobri, mi smo »fajn«. Tako oglaševanje se gradi skozi daljše obdobje. Imidž podjetja pa ne more biti odvisen le od tega, kakšne informacije pošiljamo v svet (skozi medije, različne akcije, povezovanja itd.), ampak je imidž podjetja odvisen predvsem od tega, kako nas ta svet vidi, dojema, sprejma in ne nazadnje, kako smo mi sami zadovoljni s seboj, z našim delom, z našim stanjem, s smerjo razvoja itd. Skratka, če ni dejanskih rezultatov in stabilnih uspehov, se tudi z dobro pripravljenimi akcijami ugleda ne da rešiti, oziroma je »blefiranje« možno le na zelo kratek rok. Torej, dobro delati in o tem seznanjati okolje. Korporativno komuniciranje je torej pomembna strateška veja, ki zajema komuniciranje v samem podjetju, in s številnimi javnostmi izven njega. Mediji so sicer zelo pomembna, vendar pa le ena od mnogih javnosti, ki se jim korporativno komuniciranje mora posvečati, saj so tu še banke, razna področja, na katera je vsebina določenega podjetja vezana (kultura, šport, politika, ekologija....), in tudi delničarji. Tudi zato je tako množično izobraževanje in izpopolnjevanje vodilnih za nastope v javnosti, za komuniciranje, za psihološke teme, za najširše znanje, skratka, brez katerega ne gre. In končno - promovirati podjetje kot celoto ne more ne ena oseba ne ena služba. O tem govore rezultati podjetja, vodstvo in vsi zaposleni, njegovi izdelki, odmevnost, tako in drugačno pojavljanje. Torej ugled podjetja gradimo vsi zaposleni v njem, na žalost pa je včasih en sam človek dovolj, da marsikaj tega podre. ■ Včasih lahko majhen hrib zastre pogled na mOgOČnO goro. (ljudski rek) V DANAŠNJI ŠTEVILKI ZAKLJUČEVANJE - boljše od pričakovanega POVZEMAMO prispevek iz DELA, ki govori o ustanavljanju d.o.o., lastninjenju, prodaji doma in na tujem... PROJEKT ISO - zunanja predpresoja KONFERENCA sindikata Laboda - da ali ne NEKAJ več o nabavi osnovnih tkanin KOSOVNI prevzem zaostruje kontrolo PA še marsikaj DELNIŠKI SPORAZUM MALIH DELNIČARJEV Možnost in moč delničarjev Laboda bo izkoriščena s sklenitvijo delniškega sporazuma malih delničarjev. Na ta način bo uprav-Ijalska moč združena, s tem pa bo zagotovoljeno tudi večinsko odločanje na skupščini. Vsebina sporazuma bo z obrazložitvijo predstavljena vsem delničarjem. PROJEKT I ISO 9000 W'*:i %$&& :•: :•:•:•:•:•:•:••:. mm : v KiSSiS:*:™ S* 1 PROJEKT ISO 9000 PRED VIŠKOM Projekt ISO 9001 je v fazi, ko moramo vsi skupaj dati največ od sebe, opozarja g. Jože Krasna, vršilec dolžnosti vodje tega projekta. Predvsem pa se moramo zavedati, da je to projekt, ki se tiče slehernega med nami in zato bi si moral tudi vsak delavec podrobneje prebrati in poznati cilje oz. vsebine projekta. Zunanji presojevalci lahko vprašajo vsakega zaposlenega, kaj ve o standardu ISO 9001. Pa ne samo zaradi tega bi moral vsak med nami osvojiti vsaj osnovno poznavanje in vedenje o tem projektu. Sicer pa zaključujemo z izdelavo priročnika in poslovnika na to temo, medtem ko je ostala dokumentacja že izdelana. Sledi seveda uvajanje zastavljenih postopkov v prakso, kar bo v prvi predpresoji gotovo najbolj izpostavljeno. Predpresojo bo izvedla mednarodna certifikacijska družba, ki ima svojo pisarno tudi v Ljubljani, to je družba Biro Veritas quality international s kratico BVQ. »P red presoj a bo predvidoma potekala v oktobru in bo pokazala na kritične točke oz. na pomanjkljivosti ali neskladnosti, kot jih pravilno imenujemo, ki jih bomo morali do certifikacijske presoje popraviti. Dokončno Vsak delavec bi moral poznati cilje sistema kakovosti. V oktobru bo prva zunanja predpresoja. certificiranje naj bi bilo v začetku prihodnjega leta, torej v januarju ali najkasneje v februarju 1997.Če bomo tedaj uspešni, bomo prejeli pisno potrditev oz. certifikat za kakovost,« pravi Jože Krašna. Do sedaj smo izpeljali že štiri notranje presoje in razveseljivo je, da je iz presoje v presojo stanje boljše. Očitno je le večina odgovornih in vključenih v ta projekt z večjimi zadolžitvami doumelo pomen ISO standardov. Gre za mednarodni sistem zagotavljanja kakovosti, ki ga danes zelo resno uvaja ne samo Evropa, ampak cel svet. V Labodu so interne presoje že pokazale večji red, večjo preglednost in jasnost tako v postopkih kot tudi v urejenosti prostorov v skladišču in drugje. Pomislekov o upravičenosti tega projekta je vse manj in mnenja se nagibajo v drugo stran - v spoznavanje koristnosti sprejemanja ISO standardov. Trud in prizadevanje za uvajanje ISO projekta torej nista bila zaman, saj so izboljšave v vseh okoljih očitne. ISO projekt pa nas ne zavezuje le do pridobitve certifikata, pač pa smo z njim vključeni v sistem nenehnega dograjevanja in izboljševanja. Nujno bo stalno potrjevanje z internim nadzorom nad izvajanjem določil standarda ISO 9001 in dokazovanjem, da upravičeno posedujemo certifikat za kakovost. Za to bo dvakrat letno kontrolna presoja že omenjene zunanje komisije. Sistem pogojuje nenehno samodejno izboljševanje. Sam certifikat pa je torej hkrati priznanje in tudi velika obveza. Novinarska konferenca v Labodu je bila dobro obiskana. Glavni direktorje prisotnim predstavil naše rezultate, možnosti, prizadevanja... Te dni smo bili tako v medijih veliko prisotni, za naš časopis pa povzemamo prispevek novinarke Dela, ge. Zdenke Lindič Dragaš. LABOD POVEČUJE PRODAJO Za petino večje zanimanje trgovcev za kolekcijo pomlad-poletje 1997 —Lastninjenje se končuje —Labodove tovarne bodo poslej bolj samostojne NOVO MESTO, L oktobra — V novomeškem Labodu, ki je s 1800 zaposlenimi še vedno drugo največje slovensko konfekcionarsko podjetje, so zelo dobro zaključili kolekcijo pomlad-poletje 1997. Prodali so za petino več srajc in bluz, prodaja programa vrhnjih oblačil, ki ga zadnja leta načrtno in uspešno povečujejo z letno rastjo 20 do 25 odstotkov, pa je bila tokrat večja za 7 odstotkov. Direktor Laboda Andrej Kirm pravi, da morajo biti zadovoljni s takimi rezultati. Navsezadnje je slovenski trg preplavljen z uvoženimi tekstilnimi izdelki različne kakovosti, kupna moč prebivalstva pa se še zmanjšuje. Labod sicer letno proda na domačem trgu — podobno kot Mura — za okrog 30 milijonov mark izdelkov. Najbolj so poznane njihove srajce in bluze, vse več pozornosti pa posvečajo tudi ženskim in moškim vrhnjim oblačilom, pri katerih zaradi večje zahtevnosti dosegajo boljše cene, svetovna konkurenca pa je nekoliko manjša kot pri manj zahtevnih programih. Lastne blagovne znamke — Ella Vivaldi, Labod Style, Peter Bensen, Walter Wolf — Labod prodaja v glavnem še v nekaterih državah Čete in bivše Jugoslavije, ki so po Kirmovih besedah tudi v prihodnje njihovi najbolj perspektivni tuji trgi. Najbolj se povečuje prodaja v BiH, kjer bodo letos prodali za okrog pol milijona mark izdelkov, in na Hrvaškem, kjer so v osmih mesecih prodali za milijon mark. Na Češkem bodo letos prodali za približno milijon mark izdelkov, dobri obeti za prodajo pa so tudi v Rusiji. Lastne blagovne znamke predstavljajo 40 odstotkov Labodove proizvodnje, kar je za slovenske razmere dokaj veliko, 60 odstotkov pa je še vedno dodelavnih poslov, čeprav dohodkovno niso zanimivi. Labod ta čas doživlja tudi vrsto organizacijskih sprememb. Za lastninsko preoblikovanje podjetja v družbo v večinski lasti notranjih delničarjev so že dobili drugo soglasje agencije, njihova dva paketa delnic pa je kupil mariborski Infoncf, kije v lasti KBM. Prvo sku{toil|o ' delničarjev in postavitev T \ nadzornega sveta nameravajo izpeljati do konca leta. Poleg tega Labod prehaja na koncept matice in odvisnih družb. ULcoO $cj/|/| Delta: pogled na d.o.o. VEČJA SAMOSTOJNOST - VEČJA ODGOVORNOST Direktorica Delte ga. Cvetka Geiser pravi, da bi bil ob polni zasedenosti z dobro plačanim delom ta pogled skoraj rožnat. Toda pogojnik ostaja in pomeni bistvo družbe z omejeno odgovornostjo. Nositi odgovornost za polno pokritje proizvodnje. Delta se je med prvimi v Labodovi druščini srečala s pojmom in vsebino d.o.o. »Čez noč sem se morala preleviti tudi v komercialista, saj je za poslovanje družbe in s tem za pokrivanje kapacitet odgovoren direktor. Glede na informacijo, koliko naših kapacitet pokriva matica, sem morala priskrbeti delo za preostalo razliko. Prav sedaj končujemo plane do konca februarja in, glede na opravljene pogovore, ki pa še niso v vseh primerih dokončni, lahko računamo za to obdobje na polno pokritje. V kratkem bodo opravljeni še omenjeni dokončni dogovori z italijansko firmo in nadejamo se realizacije obljubljenega. Če pa nam to ne bi uspelo, ostaja za 40 000 kosov odprtih kapacitet. Matica je za domači trg zakupila določene količine, kar pa se tiče izvoza, ostajajo na matici tisti partnerji, s katerimi sodelujemo že od prej. Za ilustracijo, koliko dela se ta čas še kaže, da ga bomo morali še pridobiti, pa naj naštejem le nekaj podatkov: v oktobru moramo poskrbeti za še 26 000 bluz,v novembru za 11 000 bluz in v decembru za 14 000 bluz. Razlike skušamo zagotoviti tako, da se dogovarjamo z že ustaljenimi partnerji o morebitnih povečevanjih naročil (to nam je uspelo pri Zonemranu) ali pa iščemo nove firme. Uspeli smo zagotoviti naročilo 25 000 bluz v sezoni (po 5 000 kosov mesečno) za novo firmo Zeidenticker, kar je zagotovljeno. In tako naprej korak po koraku. Seveda ni dovolj le zagotoviti delo, treba je zagotoviti tudi primerno plačilo zanj. Še zlasti, ker naše plače močno zaostajajo. Nekaj več varnosti v tem smislu čutim v samostojnosti in odgovornosti doo-ja, vendar se bom morala, kot najodgovornješa osebna, podrobneje spoprijeti tudi z računovodskimi posli. Z novo vlogo se verjetno vsi skupaj s temi vsebinami prvič tako podrobno srečujemo in če smo prevzeli odgovornost, bomo morali pridobiti tudi znanje in možnost vpogleda. Menim, da bomo z novim letom imeli že jasnejšo sliko o lastnem poslovanju in trdnejšo orientacijo, kako naprej, in takrat bomo - upam - lahko že kaj postorili na popravku plač. Ustanavljanje doo-jev ima gotovo predznak zmanjševanja stroškov in boljšega poslovanja. Določene naloge, ki ostajajo na matici, so seveda potrebne, pri določenih pa prihaja do podvajanj dela in o tem se bomo morali še pogovarjati. Gotovo je naše stališče, da čim več dela opravimo sami in zato ne bomo pristajali na plačevanje del, pri katerih prihaja do podvajanj. Skratka, večja samostojnost prinaša večjo odgovornost, konkretneje, kako smo znali to večjo samostojnost izkoristiti, pa bomo lažje dokazali s številkami ob koncu leta,« pravi Cvetka Geiser in poudarja, da ne bodo več v »pat« poziciji, s kakršno so se soočili v septembru, ko so že zastavljeno delo izločili iz proizvodnje in vključili novo, ki pa ni prineslo pokritja zmogljivosti v celoti, in so tako -ne po lastni krivdi -« pridelali« kaj slab rezultat. Namen nove organizacije je ločitev trženja lastnih blagovnih znamk od proizvodnih storitev, prevzemanje odgovornosti za lastno poslovanje v vsakem delu Laboda in jasna slika o uspešnosti posameznih delov. Matica v Novem mestu bo skrbela za lastne blagovne znamke Laboda, še naprej pa bo družbam zagotavljala tudi dosedanje storitve. Če pa se bodo te družbam zdele predrage, si bodo lahko poiskale drugega izvajalca. Podobno pravico bo imela matica pri iskanju proizvodnih storitev, če bodo drugje cenejše kot v Labodovih odvisnih družbah. Te bodo samostojno prodajale svoje proizvodne storitve matici in drugim na tržni osnovi. Za zdaj so na novo oblikovane družbe Delta in Valido Ptuj ter Libna v Krškem, do konca leta bosta Tip Top Ljubljana in Zala Idrija, takoj zatem pa še družbi v Trebnjem in v Novem mestu. Kirm zatrjuje, da si s to reorganizacijo matica ni zadržala dobrega, slabo pa prenesla na družbe, saj so delavci 60-odstotni lastniki matice, na kateri so poleg premoženja ostala tudi stara bremena (terjatve do kupcev iz bivše Jugoslavije) in dolgovi. Za slednje Labod letno plačuje okrog 250 milijonov tolarjev oz. dve plači obresti. V zvezi s plačami pa Kirm pravi, da niso visoke, vendar stvari niso tako dramatične, kot bi se dalo sklepati po nedavnih dogajanjih v Krškem in na Ptuju. »V povprečju zaostajamo za kolektivno pogodbo za tri odstotke, med družbami pa so zaradi različne uspešnosti razlike v plačah do 10 odstotkov. Če bi plače zvišali, bi hitro zabredli v izgubo. V podjetju je prevladalo mnenje, da še malo stisnemo in s tem ohranimo delovna mesta,« je povedal Kirm. ZDENKA LIND1Č-DRAGAŠ Na novinarski konferenci smo govorili o poslovnih rezultatih, organizacijskem in lastninskem preoblikovanju in o modi. ZAKLJUČEVANJE Pred začetkom zaključevanja smo se zavedali, da je pristop vseh trgovcev enak - zmanjševati količine na zaključevanjih in povečevati sprotna naročila iz dopolnilne ponudbe. Pričakovana gibanja so se v programu vrhnjih oblačil ter kril in hlač izrazila precej bolj blago, kot smo pričakovali. Ko je bilo zaključevanje na polovici, smo zabeležili, glede na enako obdobje lani, za okoli 15 odstotkov nižjo prodajo v omenjenih dveh programih. ■ Naše interne modne revije pripravlja skupina manekenk in manekenov, ki jih vodi Marko Klinc (levo). Ob koncu zaključevanja pa se je tudi ta slika popravila, saj so se naročila približala lanskim. Prijetno pa presenečajo naročila bluz, kjer je letos kolekcija zelo pohvaljena. Prodaja tega programa in pa programa srajc je povečana za cca 20 odstotkov. Slabše od pričakovanj smo prodali moške obleke. Delno so krivi slabo izdelani vzorci, kar so nam stranke, skupaj s slabšim izborom tkanin, tudi očitale. Kljub manjšemu pokritju tudi cenovno nismo v tem programu dovolj vabljivi. Zato bo potrebno v bodoče razmisliti o rentabilnosti, še posebno, ker upokojitve izkušenih modelarjev v pripravi dela pomenijo vrzel v zelo pomembnem delu tega programa. Vendar pa je treba poudariti, daje bila letošnja novost, svilena kravata ob programu Peter Bensen, lepo sprejeta. Kolekcija Ella Vivaldi je naše kupce navdušila in tako je v konfekcijskem delu ta prodana za 15 odstokov bolje od lanskega zaključevanja, bluze v tej blagovni znamki pa so zaradi višje cene prodane nekoliko slabše. Trgovci so se zato odločali, da bodo konfekcijo Elle Vivaldi dopolnjevali s ponudbo bluz iz našega rednega programa. Povečana prodaja konfekcijskega dela Elle Vivaldi pomeni tako že okoli 40 % prodaje našega osnovnega konfekcijskega programa, kar je tudi že zgornja meja. Kajti ta blagovna znamka mora ostati v manjših okvirih, da bi lahko zadržala ekskluzivno noto. Direktor komercialnega sektorja g. Marjan Vodopivec je pohvalil timsko delo, ki že daje rezultate. Poudaril je, daje razmerje med prodajnimi artikli in ekskluzivo doseženo, saj je 80 odstotkov kolekcije zelo prodajne, 20 odstotkov pa je lahko izstopajočih kreacij, ki gradijo imidž podjetju. Pri selekciji morajo brez Ocene, da predelujemo vse slabše tkanine, niso tako redke. Podatki, ki jih je nabavna služba zbrala o pregledu tkanin, ki ga je opravila služba kakovosti za letošnje prvo polletje, in sicer po zahtevah ISO standardov, pa v povprečju kažejo dokaj ugodno sliko. Velika razlika je v kakovosti tkanin, ki jih predelujemo za program VO in PŠ. V slednjem se s labo kakovostjo srečujemo vsak dan, medtem ko za program VO lahko trdimo, da je kakovost precej boljša. V letošnjem prvem polletju smo prejeli 491.095 metrov tkanin, struktura po državah pa je naslednja: v Sloveniji smo letos v prvem polletju nabavili kar 32,6 odstotka vseh tkanin, sledi Nemčija, s sentimentalnosti temeljiti ocene predvsem na prodajnosti. Tudi zato je tokratno zaključevanje boljše od pričakovanega. kjer smo uvozili 30,7 %, iz Češke 12,5 %, kitajske in korejske svile smo uvozili 8,8 %, italijanskih tkanin 6,1 %, iz Avstrije je bilo uvoza 5,8 % in iz Švice 1 odstotek, v ostalih državah pa smo kupili manj kot en odstotek. Vodja nabavne službe ga. Vanja Gole pravi, da so bile tkanine, glede na razmere, dokaj dobre, kar kažejo tudi podatki službe za kakovost. Od 60 dobaviteljev v tem obdobju jih je 35 dobavilo stoodstotno kvalitetne tkanine, imamo pa težave z nekaterimi dobavitelji za program srajc. Sicer je treba dodati, da zavestno kupujemo nekaj cenejših tkanin za program, kjer lahko dosegamo dobro, pokritje. Če so tkanine | ZAOSTRENI POGOJI ZA V prvem polletju smo imeli 6o dobaviteljev, 35 od teh nam je poslalo 100-odstotno kvalitetne tkanine. KOSOVNI PREVZEM NAREKUJE KONTROLO V Labodu prehajamo na kosovni prevzem iz proizvodenj, kar pomeni poostreno kontrolo. Tak način za nas ni povsem nov, saj tuji partnerji Že leta nazaj uvedli kosovni prevzem, ki zagotavlja višjo stopnjo kakovosti prevzetega blaga, pa tudi večjo odgovornost za to. Zato bomo sprotno objavljali podatke o kakovosti Služba kakovosti kvalitete jih spremlja mesečno in sicer glede na kvaliteto tkanin (vzorčni pregled), kvaliteto izdelave v proizvodnji, reklamacij s trga (trgovin in posameznikov) ter vračila iz trgovin. Slednje se počasi umirja, ker je zastavljen nov strožji oz. doslednejši pristop. Kakšni so torej podatki za zadnji poletni mesec — avgust. Ločna je imela 0,8% izdelkov druge kvalitete, Libna — 1,4, Delta —1,4, Valido — 1,5, skupno pa program srajc in bluz 1,2% izdelkov. V programu vrhnjih oblačil pa je imel Tip-top 2,1 odstotek izdelkov slabše kvalitete in Temenica —1,4%. Zala pa je imela vse izdelke prve kvalitete. Povprečje v programu VO je torej 1,4% izdelkov slabe kvalitete. K temu velja še podatek o odstotkih slabih tkanin. Od pregledanih 13,1% tkanin v programu srajc in bluz je bilo 41,9% ali 38.271 metrov tkanin dobre kvalitete, 56% ali DOBAVITELJE TKANIN slabše, se sevada odrazijo v proizvodnji, vendar nam razlika v ceni prinaša določene pluse. Tako kot za izdelke iz omenjenih cenejših tkanin, velja tudi za svilene bluze, ki jih predelujemo iz korejske in kitajske svile - pri le-tej se postavlja vprašanje kriterijev, saj ima svila posebne lastnosti - da so na trgu iskane in so prodane z dobrim pokritjem. To pa je vodilo tudi za nadaljnje odločitve glede nabave nekaj cenejših, s tem pa za proizvodnjo nekaj bolj problematičnih tkanin. Delno pa izhaja pavšalna ocena o slabih tkaninah tudi iz naslova obveznosti predelave določenih oz. v naprej dogovorjenih tkanin za uniforme. Sicer pa se dobavitelji vse bolj trudijo, da pošljejo kakovostne tkanine. K temu jih je napeljal tudi nov režim v nabavni službi, ki reklamira vsako odstopanje in zahteva, da spoštujejo naše tehnično-prevzemne pogoje za posamezne vrste materialov. Sicer pa so naši dobavitelji razdeljeni v tri skupine: A -najboljši, B - sprejemljivi in C - skupina, kjer so dobavitelji, ki ne ustrezajo zahtevam Laboda. Ocenjevanje poteka po več kriterijih, prevladujoči pa so seveda kakovost tkanin, roki, cene in plačilni pogoji ter modni trendi. Dodajmo še, da ocenjevanje dobaviteljev poteka dvakrat letno in da nima nihče v naprej zagotovljenega mesta v A skupini. Torej, vedno znova ga mora dokazovati. Tisti dobavitelji, ki zapadejo v skupino C, pa ne morejo biti več dobavitelji Laboda. 52.050 metrov slabe kvalitete, ki bo predelana pod posebnimi pogoji predelave, 1,2%, kar je 1081 metrov, pa je bilo vrnjeno dobavitelju. V programu vrhnjih oblačil je bilo avgusta dobavljenih vsega skupaj le 2679 metrov blaga. Od tega je bilo pregledanih 18,5 odstotka, pri čemer je bilo 91,7% dobre in 8,3 odstotka slabe kvalitete in bo predelano pod posebnimi pogoji predelave. Ob odstotkih slabih izdelkov je služba kakovosti dodala še komentar glede tkanin, ki so na to vplivale in so se pri posameznih nalogih pojavile v vseh tovarnah srajc in bluz, v programu VO pa je bil ta problem poudarjen v Tip-topu. Komercialna vračila, ki jih je bilo avgusta za dobrih 5 milijonov, so v primerjavi z julijem manjša skoraj za polovico. Septembra pa te številke kažejo, da je bilo v Ločni izdelkov druge kakovosti 0,87%, v Libni 1,12%, v Delti 1,56%, Valido 0,27%, kar predstavlja skupno v programu srajc in bluz 0,92 odstotka izdelkov druge kakovosti. Opomba ob tem pravi, da je Ločna predelovala tkanino, ki ni ustrezna za lomljeni plise, Libna je imela v proizvodnji svilo z napakami, v Delti pa je bilo, poleg svile, še nekaj vzrokov. Vrhnja oblačila imajo 0,99% izdelkov druge kvalitete, od tega pa Tip-top 1,37% (v poročilu službe kakovosti je zapisano, da je predeloval niansirano tkanino, ki je posledično prinesla tak odstotek druge klase), Temenica 0,80% in Zala 1,77%. Individualnih reklamacij je bilo septembra v programu srajc in bluz 0,55% in v programu vrhnjih oblačil 1,42%. Na ravni Laboda je to 0,65% — podatki pa so računani kumulativno na predane kose za domači trg. Komercialna vračila, za katera smo v avgustu zapisali da se manjšajo, so septembra vrednostno ponovno nekoliko poskočila. Spornih vračil, torej brez dogovora z našo prodajno službo je bilo 849 kosov, kar je vrednostno blizu treh milijonov tolarjev. Večina vračil —1437 kosov — pa je bilo usklajenih oz. dogovorjenih (torej niso sporna), je v poročilu zapisala vodja službe kakovosti, dipl. ing. Mira Tušek. SLOVO Generacija modelarjev v ljubljanskem delu Laboda, natančneje v pripravi dela VO, se je upokojila. Janez Marolt, Jože Mirič in Jože Tomšič (navedli smo jih po abecednem redu) so pojem mojstrskega dela in za njimi bo ostala vrzel. Vsak med njimi ima svojo zgodbo - Janez Marolt je z raziskovalno žilico iskal in našel vedno nove in še boljše rešitve, Jože Mirič, ki se lahko pohvali tudi z delovno dobo brez bolniške, je tudi mojster modeliranja moškega programa in Jože Tomšič kot šabloner nenadomestljiv s svojo natančnostjo in vestnostjo. Začeli so v času, ko je stroka rastla in so bili koraki napredka občutni. Znanje, ki so si ga pridobivali z leti, je veliko. Prenašali so ga tudi na mlajše, ki jih čaka še lepa doba delovnih let, da ga bodo še» peglali« in plemenitili. Ta cvet naših modelarjev si zasluži zahvalo. Želimo jim vse najlepše. $ ČIGAVO ROKO PO KOSTANJ Zadnje čase je nekaj več zanimanja za sodelovanje s časopisom, vendar posrednega... Opozorila, zakaj ne pišemo o tem in tem, so seveda dobrodošla in skušamo jih upoštevati. Poiščemo odgovore na vprašanja, poglobimo se v določeno temo, za katero je bilo izraženo zanimanje. Se bolj pa bi bili veseli kakšnega napisanega in podpisanega mnenja, pa če bi bilo še tako »revolucionarno«. Ne moremo pa sprejemati anonimnih »naročil«, ki so ponavadi le bolj provokativna in so zelo napihnjena in skoraj na meji verjetnega. Za take primere je potreben podpis avtorja, ki sicer ne bi bil objavljen v časopisu, če bi podpisani tako želel. Vendar avtorja potrebujemo v uredništvu, da se je na kaj opreti. Pri neznanemu viru informacije se lahko kaj hitro opečemo.' In zakaj bi posodili svojo roko za to, da bi iz žerjavice nekdo drug pobiral kostanj. Če gre za iskreno skrb za podjetje, za očitne napake in malomarnosti, za preseganje pooblastil itd., so očitki seveda upravičeni in ne avtorju in ne uredništvu se torej ni treba »bati«, kljub temu pa vir informacije ostaja lahko skrit. Če pa nameni niso povsem čisti ali če je informacija zgrajena na ugibanjih, pa je situacija drugačna. Težko je »solirati«, toda prelaganje drugam tudi ni pošteno. So oblike zaščite, skupinskega nastopa, sindikalnega dela, ki lahko pomagajo v prizadevanjih za razčiščevanje. Tudi objava je lahko del tega. Toda tiskana beseda ima moč, zato mora biti resnična in preverjena. Če so prizadevanja poštena in podatki resnični, lahko stojimo za njimi in lahko terjamo odgovor, pojasnilo. Če pa gre za provokacije, naš časopis ne bo sodeloval. In obratno - očitek gre na račun preskromnega informiranja. Premalo uradnih in verodostojnih informacij je v obtoku, kar daje prostor govoricam in ugibanjem. Morda je treba zasukati nekdanji moto, da imajo zaposleni pravico biti obveščeni in da vodstvo mora obveščati. Danes lahko rečemo, da zaposleni morajo biti obveščeni in da je za vodstvo dobro, da obvešča. Ker je to pomembna oblika motivacije in stimulans dobrega dela. In tako je informiranje tudi ekonomska kategorija. V ŽERJAVICO Oživljanje stikov S SEJMA V SARAJEVU Sarajevo začenja ponovno živeti. Med ruševinami in posledicami vojne, kakršnih si niti ne znamo predstavljati, klije nova volja. V to mesto se vračajo nekdanje dejavnosti in med temi tudi sejem mode. Udeležil se ga je tudi Labod in tisti naši predstavniki, ki so bili na sejmu v Sarajevu, so se vrnili s prijetnimi in optimističnimi pričakovanji. »Dobri meddržavni odnosi omogočajo tudi hiter razvoj trgovinske dejavnosti. Interes za slovensko blago je velik, prav tako pa smo tudi mi zelo zainteresirani za prodajo na tem tržišču, kjer smo bili pred vojno močno prisotni in smo si že izgradili zaupanje in svoje mesto. In končno mislim, da so za oživitev sodelovanja tudi realne možnosti,« pravi direktor komercialnega sektorja g. Marjan Vodopivec. Tudi mnogi drugi slovenski proizvajalci se vračajo na bosansko tržišče, med temi tudi konfekcionarji, kot je Mura. V Labodu lahko rečemo, da je naše blago pravzaprav na tem tržišču vseskozi prisotno, da smo stike negovali, kar veliko pomeni. Kljub temu pa poudarja g. Vodopivec, bo potrebno bodoče trdnejše sodelovanje zastaviti zelo preudarno in previdno. Obojestranski interes in zagotovilo kar največjih ■ Panorama Sarajeva, ki je še ne ho tako hitro moč pozabiti (foto Stane Peče). H Trije labodovci sredi Sarajeva, ki je še polno ran, vendar optimistično pripravljeno na novo življenje (foto Stane Peče). efektov bo vodilo pri oblikovanju sodelovanja. To mora biti na trdnih temeljih in zato bo selekcija kupcev pač toliko izrazitejša. Tokrat smo se vrnili v samo Sarajevo, preostali del Bosne pa ostaja zaenkrat še neznanka, saj je vpliv politike izrazit. Hrvaški del Bosne deluje na drugih relacijah in zato se bo treba temu dejstvu pač prilagoditi. Prav tako ni dosti možnosti v Tuzli, ki sicer ni bila toliko prizadeta, je pa kupna moč vendarle zelo nizka. Toda, počasi se bo normalno življenje le povrnilo in zato ostaja bosansko tržišče za nas še kako zanimivo. Tudi direktor Vodopivec sam pravi, da se je vrnil s sejma v Sarajevu z večjim optimizmom kot pa s sejma v Beogradu, saj bo pot vzpostavljanja normalnih relacij s Srbijo daljša. Naša prisotnost na tržiščih, ki smo ji nekoč že osvojili, pa je danes zelo pomembna, saj nam obeta postopno vračanje. Tokrat ne več v smislu prodaje blaga, ki je cenejše ali nekoliko nižje kvalitete, ampak le kakovostnega in cenjenega blaga. ■ Zaključevanje v Sarajevu je bilo živahno, naši izdelki pa so pritegnili veliko zanimanja (foto Stane Peče). Sprejem zakona, ki korenito posega v kadilce in tobačno industrijo, prinaša novosti, ki ščitijo nekadilce in varujejo pred to škodljivo razvado. Toda pravice kadilcev tudi niso čisto zanemarjene, saj mora biti tem omogočen poseben prostor za kajenje.Torej ne bo več cigaret in dima v pisarnah, na sestankih in s tem nevarnosti, ki VARNI pred pasivnim kajenjem jih je prinašalo pasivno kajenje. Kako bo pri nas poskrbljeno za kadilce, še ne vemo natančno, sicer pa bo kmalu jasno, kateri prostor v kakšnem delu podjetja pripada njim. Vsekakor bo precej bolj komplicirano ali pa bolj nadzorovano potekalo njihovo »samouničevanje«, saj ne bo mogoče več tako mimogrede seči po cigareti, ampak bo to zahtevalo dobeseden premik. Skratka, če ni šlo zlepa, bo šlo pa zgrda. Ali bo šlo pa vsaj težje. KONFERENCA - DA ALI NE Zadnja seja konference sindikata je bila sklicana predvsem zaradi razrešitve predsednika, Janeza Rotarja, ki z novim letom odhaja. To ne pomeni, da ni vprašanj in vsebin, s katerimi se mora konferenca spopasti, nasprotno. Tako v samem podjetju kot tudi gibanja v državi (odpoved kolektivne pogodbe s strani delodajalcev) je veliko tem, kjer sindikat mora biti aktiven. Že razprava na omenjeni seji je pokazala, da so nezadovoljstva velika, da so vezana predvsem na nizke plače in na vprašanje regresa, kar je v nekaterih okoljih tako zaostreno, da naj bi prišlo celo do tožb. Direktor, ki je poudaril, da se ne more šteti za delodajalca, in da pričakuje sodelovanje, saj bo le to pripeljalo do boljših rezultatov in s tem do boljših plač, je apeliral na sindikaliste, da delujejo strpno. Labod nima izgube, vendar tudi dobička ne, torej ni osnove za povečevanje plač. Če bi vztrajali na tem, bi si s tem podrli prihodnost, saj bi zadolževanje za povečevanje plač, za kar pa ni pokritja, pripeljalo le v stečaj. Ob sedanjem stanju pa do tega zagotovo ne bo prišlo, zato bi bilo neodgovorno zaostrovati odnose. Končno je tudi vse večje število tekstilnih podjetij v stečaju lahko resen opomin, daje treba delovati strpno. Kljub temu pa je večina prisotnih menila, da ne gre potrpežljivosti podaljševati v nedogled, ker ni čutiti pozitivnih premikov, oz. kar je doseženega, je bolj na osnovi agresivnejšega obnašanja sindikata. Direktor je ob tem dodal, da se kriza vendarle bliža koncu in da si postopno le lahko obetamo izboljšave. Znak izboljšanja je tudi nakazan popravek deviznega tečaja, čeprav ne gre spregledati na drugi strani nevarnosti, kot je vse večja konkurenca v tekstilu. Labod je vendarle trden. Ustanavljanje družb z omejeno odgovornostjo omogoča večjo samostojnost in tudi možnost delitve v skladu z rezultati. Ker pa so ti v nekaterih družbah še vedno zelo slabi, je treba pač v teh okoljih postoriti vse za izboljšavo rezultatov. Med temi je tudi Valido, kije imel tudi zelo visoko bolniško odsotnost. V to družbo je vložena še dodatna investicija, ki bo omogočila prehod na eno izmeno že v oktobru. Kljub vsemu je ostal osnovni poudarek razprave na nizkih plačah oz. na nujnosti evidentiranja razlik do izplačila plač po KP in zagotovitvi pravne veljavnosti tega, za kar se je zadolžil glavni direktor in mora biti to storjeno najkasneje do sklica prve skupščine. Na seji je bila prisotna tudi ga. Branka Novak, sekretarka ROS pri ZSSS in opozorila na izredno težko situacijo v tekstilu ter na nizko raven zaščite delavcev. Zato je opozorila na nujnost evidentiranja kCfTSčiI iiiitii’ ■ * \ fplll jHs i mm j ■ Utrinek s seje konference sindikata -Mitko Pirman iz Libne in Lea Kumer iz Zale ■ Na zadnji seji konference sindikata so se prisotni dogovorili, da bo namestnica predsednika konference, ga. Anica Baznik, sklicala posvet na temo, ali še potrebujemo ta organ. Na posnetku Anica Baznik iz Libne - levo, TončkaZupančič in Slavka Zupančič iz Ločne in Jože Muhič iz strokovnih služb. razlik od izplačanih plač do polnega izplačila, pa tudi na pravočasno skrb za primerno zastopstvo delavcev v nadzornem svetu delniške družbe, česar se pred dokončnim olastninjenjem še premalo zavedamo. Prav to pa je lahko za delavce usodno. Razprava se je vrtela tudi okoli aktualnih dogodkov v podjetju, za kar so prisotni menili, da imajo premalo informacij oz. da določene spremebe nimajo ustreznih strokovnih pojasnil. Med temi je tudi selitev priprave dela za program kril in hlač v Ljubljano, za kar pa izračun kaže, da združitev te priprave dela s pripravo dela VO prinaša letno 9 milijonov manjši strošek. Glede reševanja viškov kadrov je tudi v proizvodnjah veliko zanimanja za oblikovanje tehnoloških viškov delavcev, ki jim do prvega pogoja za upokojtev manjka še pet let. Ta oblika reševanja, ki je za prizadete najprimernejša, pa je mogoča le, če je to v prid obema stranema. Žal je ponekod v proizvodnjah to nemogoče izpeljati za vse zainteresirane. Sicer pa morajo direktorji tovarn pripraviti načrt reševanja morebitnih viškov in je tako prva odločitev v njihovih rokah. Postavljeno je bilo tudi vprašanje, kako smo zaključevali kolekcijo za naslednjo pomlad in poletje ter kako je s prodajo posameznih programov. Zaključevanje je predvsem pri srajcah in bluzah nad pričakovanji, kar pomeni zaupanje kupcev, ki ga moramo dosledno upravičiti na vseh segmentih (kvaliteta, roki). Športni program ni več samostojen, del tega pa je vključenega v program srajc in bluz. Po besedah direktorja bo treba krepiti program vrhnjih oblačil, kjer so še določene kvalitetne možnosti oz. je konkurenca v našem cenovnem razredu manjša oz. nas ne ogroža tako kot v programu srajc in bluz. Razprava je pokazala, da zaposleni budno spremljajo dogajanja v podjetju, da imajo do vsega kritičen in tudi odgovoren odnos, čeprav jim je v nesamoupravnem sistemu bila ta pravica prva odvzeta. Skrbi jih prihodnost in zato pričakujejo več pogovorov na temo gospodarjenja in prihodnosti Laboda pa tudi več trdnejših zagotovil za obljubljeno. Hkrati pa je bila skozi razpravo Anice Baznik, namestnice predsednika sindikata, nakazana pomembna tema same organizacije dela v proizvodnjah, vprašanje norm, usposobljenosti, kadrovanja itd., kar bi morale postati tudi teme sej konference sindikata, kajti to so vsebine, ki so konstruktivne. Tudi glede tega, ali Labod potrebuje konferenco sidnikata ali ne (pač glede na to, da je nekaj družb z omejeno odgovornostjo že ustanovljenih, nekaj jih je pa v ustanavljanju), se sindikalisti še niso poenotili. V vmesnem času bo namestnica predsednika, ki ga je konferenca »zaradi višje sile« razrešila, na to temo sklicala posvet predsednikov. V razmislek pa le velja poudariti, da razdrobljen sindikat nima moči. Predstavljamo naše kupce NAMA Oddelek ženske konfekcije v Nami vodi ga. Ana Javornik. Skupaj s še šestimi prodajalkami (poleg nje še po tri v vsaki izmeni) »obvladujejo« velik prodajni prostor, ki je okusno in pregledno urejen. Pretehtano predstavljeni modeli pritegnejo pozornost strank. Že leta nazaj so v Nami začeli graditi svoj krog kupcev, ki jih postrežejo s kvalitetno ponudbo. Zensko konfekcijo prodajajo zadnja leta drugače, kot je bila navada. Modeli so predstavljeni po barvnih grupah, znotraj teh pa poskrbe, da so izdelki enega še poseben talent. Njene rešitve so efektne in tudi za stranke dobrodošle.« Iz pripovedovanja je čutiti, da je v Nami zares usklajen in zagnan tim prodajalk, ki delajo z veseljem in jim ni težko ob koncu delavnika tudi pospraviti svoje etaže. Kajti ■ V Nami je vedno živahno, prodajalke pa poskrbijo, daje tudi sproti vse na svojem mestu. proizvajalca skupaj. »Pomemben je prvi vtis prodajnega prostora,« pravi ga Ana »in barvna usklajenost je pri tem zelo pomembna. Poleg tega poskrbimo, da modele predstavimo v možnih kombinacijah, za kar ima naša kolegica, ga. Jadranka Čičeklič, vse delajo vse. Kakšne so pa ocene Labodovih izdelkov v Nami? Z Labodovimi izdelki so zadovoljne. »Še posebno pa me veseli, da je Labod, ki je veljal nekoč za strogo klasičnega konfekcionarja, začel dajati ■ Ana Javornik, oddelkovodja ženske konfekcije v Nami poudarek zelo modnim trendom, ki pa jih zna vključiti v klasičen izdelek z lastnim stilom. Naši kupci so poslovni ljudje z visokimi zahtevami. Zato je tudi več nagibanj h klasiki, ki pa mora imeti elemente svetovnih modnih trendov.Glede na izkušnje lahko rečem, da je le majhen odstotek tistih, ki iščejo ekstravaganco, za kar morate konfekcionarji tudi poskrbeti, in zelo visok odstotek tistih, ki iščejo trajnejše izdelke. Zelo dobro je, poleg Labod styla, sprejeta tudi kolekcija Ella Vivaldi, še posebno trodelni kostimi, ki jih je mogoče prodajati tudi ločeno.Vendar pa se po večini naše stranke odločajo za nakup vseh treh delov, pa še kakšne bluze povrhu, saj to omogoča veliko kombinacij.« Za Namo velja, da večino nabavljenega kupi na zaključevanju... Zares je glavnina našega nakupovanja na zaključevanju. To nam omogoča pravočasno in pretehtano zamisel o ureditvi prostora, načinu ponudbe, zagotavljanje infromacij strankam o bodoči ponudbi, svetovanje.... Zato posvečam sama zaključevanju veliko pozornosti in že na zaključevanju skušam zastaviti kombinacije. Torej se mi s pošiljko, ki ali po barvi ali v številkah ne ustreza naročeni, podre dolgo grajen načrt in seveda to ni prijetno. Tudi če pride do storna določenega modela v določeni barvi, razumem, ne morem pa sprejeti, na primer, celotno naročilo v eni barvi. To pa je tudi moja edina pripomba na Labod glede poslovnega sodelovanja. Morda pa bi omenila še to, da so nekateri bolj oprijeti kostimi po številki neusklajeni med jakno in krilom. To je ob teliranih jaknah pogosto nesorazmerno večje oz. v klasičnih razmerah, jakna pa je ožja. Toda pripomba gre le na kakšen posamezen model in tudi ne samo Labodov. Na odstopanja opozarjam sproti, toda do tega pride le izjemoma, sicer nimamo pripomb ne prodajalke in ne naši kupci. Skratka, če imam kaj pomislekov, ne čakamo na končno zniževanje, ampak to takoj rešujemo oz. se sproti dogovarjamo. V Nami ta čas najdemo velik izbor Labodovih oblačil in poleg kostimov in hlač, ki so jih letos prvič nabaviti nekoliko več kot sicer, je pohvaljena pestra izbira barv. V ospredje pa - glede na sezono - prihajajo plašči in jakne. Paleta teh oblačil, ki seže od zelo razkošnega plašča s krznom v barvi osnovne tkanine pa do telirantnega plašča, ki spominja na vesela 60. leta v izrazito modri barvi, je pritegnila veliko pozornosti strank. Ga. Ana pa je skupaj s sodelavko svetovala, kombinirala in bila skratka v svojem elementu. Zadovoljna s svojim delom in zadovoljna, da lahko ustreže najzahtevnejšim strankam. ■ Del Labodove ponudbe v Nami Italijanska prestolnica mode MILAN - NA VISOKIH PETAH IN V SINTETIČNIH TKANINAH Ocene so pozitivne, saj je naša kolekcija za prihodnjo pomlad in poletje usklajena z zahtevami mode, kakršna prihaja iz Milana. Ta pa je našim kupcem tudi najbližja. Hkrati s sejmom pa je dobrodošla tudi informacija o tem, kaj milanske trgovine ponujajo in kakšna moda »hodi po milanskih ulicah«. Veliko je rjave barve, močno v ospredju pa je tudi vijolična. Vsa oblačila so oprijeta in v stilu 60. in 70. let. Za oprijeto linijo so najprimernejši streč materiali, ki so tako rekoč v vseh programih. Skorajda ni najti čiste volne ali kakšnega drugega naravnega materiala, saj so v trendu poliester in najlon in drugi, za nas pogosto nesprejemljivi materiali. Sicer velja trditev, da je z visoko obdelavo mogoče doseči prijetno nošenje sintetičnih tkanin, zato pa so tudi dražje. Od materialov pa je bilo v Milanu videti ta čas veliko pliša, ki pomeni novost in je hkrati zapoved za jesensko-zimske dni. V plišu bodo elegantnejša, pa tudi športna oblačila. Vsa pa imajo veliko žepov, saj prevladuje stil uniforme. Ob tem je treba dodati še zadrge, ki zapenjajo vse jakne, bluze, puloverje... Milanski sejem predstavlja kolekcijo na za naslednjo pomlad in poletje in pomeni našim kreatorjem in modelarjem dragoceno informacijo ter možnost preverjanja, ali so zajeli v svojih kolekcijah vse pomembne trende oz. kako bo potrebno izpopolniti dopolnile kolekcije. Jakne so ali srednje dolge in stisnjene s pasom ali pa zelo kratke. Pogosto so prešite in v poudarjeno plastični izvedbi. Krila so ali mini ali zelo dolga in orpijeta, s koketnimi razporki. Hlače so ožje, »cigaret«, tu pa tam je videti lahek trapez kroj hlač.Tako športne kot tudi elegantne hlače se zgledujejo po jeansu, nekaj je hlač s spuščenim pasom, nekaj pa z dvigjenim. Plašči so dolgi in telirani, tudi tu so poudarjeni našiti Bluze so ožje, veliko jih je zapetih z zadrgo, ki razpre tudi vse večji ovratnik. Materiali za bluze so tudi sintetični, veliko bluz je v satenastem videzu ali pa v plišu. Vzorcev, razen kara, črt in malo geometrijskih likov, ni veliko, saj prevladujejo enobarvne tkanine. Kar pa je kara, se pojavlja na vseh oblačilih, pogosto so karo tudi hlače. Torej, če se bomo odločili za rjavo ali lila barvo (prisotne pa so tudi oranžna, rumena, rdeča, nekaj je modre in zelene), za dvo ali večbarvnih karo vzorec, za oprijeto linijo v elastičnem materialu, za zadrge in našite žepe, bomo v trendu. Da pa bi bila celota popolna, bodo naši čevlji na visokih petah, ravnoodsekani in gladki, frizura pa dvignjena ali kratka z resami, ki se vihajo izza ušes. \k Prisluhnimo barvam VSE OKOLI NAS IMA SVOJO 1 Barve so izraz globine na površini, pravi Miran Ploh, velik poznavalec barv in njihovega vpliva na človeka in na vse okoli nas. Za modno industrijo so barve še posebnega pomena, saj usmerjajo sezone in se ne ozirajo po psiholoških in drugih vidikih. Vse, kar nas obdaja, ima svojo barvo in tudi dnevi so obarvani. Rumena barva pripada nedelji. Z rumeno barvo je usklajena tudi določena hrana in dejavnosti. Iste barve je intelektualno delo, umsko delo, to je barva zavesti in energijeje. Rumene barve so tudi vsi športi in vse vrste borilnih veščin. Ponedeljek je oranžen in pomeni harmonijo, srečo in ustvarjalnost. Torek je rdeč in naklonjen predvsem zelo aktivnemu življenju, poslovnosti in organizaciji. Sreda je vijoličasta in pomeni radost, združevanje in uspešnost. Indigo barve pa je četrtek in pomeni skrivnostnost in doseganje uspeha prek bolečin. Petek Kljub temu pa seveda vplivajo s svojo frekvenco na marsikaj. Nekaj zanimivosti o barvah povzemamo iz revije Pepita, kjer je bil objavljen pogovor z omenjenim Miranom Plohom: je moder, namenjen kreativnosti in transformaciji, pa tudi molitvi. Sobota pa je zelena in ponazarja svobodo, človečnost in razumevanje. Pravijo, da se vsak človek rodi s svojo barvo. Barva človeške osebnosti dobro vpliva na človekovo fizično in psihično počutje. To osnovno barvo pa je treba dopolnjevati z njeno komplementarno barvo. Kaj komu odgovarja, pa pokaže barvna analiza osebnosti. Sicer pa tudi sami dobro čutimo, katera barva nam pristoji, katera barva nam dobro dene. Svet postaja vse veselejših barv. Sole so vse pogosteje veselih barv, omenjeni avtor pa priporoča rumeno kot barvo ustvarjalnosti in umskega dela. Tudi tovarne spreminjajo svoje zunanjosti in so obarvane v veselih, spodbudnih tonih. Počasi se učimo prisluhniti barvam in si z njimi pomagati. Alternativna znanost gradi na teh, za strogo racionalnega človeka, neverjetnih podlagah. In če dobro pomislimo, nas barva zares lahko obarva - veselo ali žalostno in tudi tisti, ki za nobeno ceno nočejo priznati nič kar je izven dosega ekzaktne znanosti oz. verjetnega, imajo zagotovo svojo barvo. Tudi dr. Trstenjak je med mnogimi svojimi deli posvetil barvam veliko časa in pozornosti. O njegovih pogledih pa kdaj drugič. USTVARJANJE Tarnanja, da živimo prehitro, da nimamo časa, da nam življenje uhaja, smo tako rekoč navajeni. Nezadovoljstva je okoli nas in pogosto v nas samih toliko, da duši vse možnosti za srečnejše in polnejše življenje. In kaj daje življenju več zadovoljstva kot ustvarjanje in kaj ga bolj plemeniti kot kultura. Nekateri med nami ne najdejo ne časa ne posluha za kulturo in zato ostajajo še bolj revni v sebi in še bolj nesrečni. So pa tudi drugačni, ljudje, ki si ne dajo vzeti te duševne hrane in še več, taki, ki jo ustvarjajo. Bariča Smole iz Temenice je obdarjena z velikim talentom in tudi voljo do ustvarjanja, kar ji prinaša tudi vse več vidnih slovenskih priznanj in zagotovo tudi veliko osebnega zadovoljstva. Njen zadnji uspeh je prva nagrada za kratko prozo Ljubezen je... na natečaju znane revije za družboslovje in kulturo Primorska srečanja iz Nove Gorice. Nagrado je žirija enoglasno pripisala Bariči za prvovrstno originalnost motiva in zgodbe z razdelavo odnosov (ljubezen v vseh pojavnih oblikah do sovražne ljubezni). Zapis izkazuje dovršeno literarno, jezikovno in dramaturško spretnost, poudarja žirija in konča, da gre za izbrano ljubezensko (s)poročilo. Bariča Smole piše kratko prozo in je dobitnica sedmih literarnih nagrad na natečajih, ki so jih razpisali Radio Slovenija, časopis Republika, Urad za žensko politiko pri Vladi Republike Slovenije, Delavska enotnost in Primorska srečanja. Njena dela so objavljena v treh zbornikih, v reviji Rast in Primorska srečanja, poslušali pa smo jih lahko tudi na Radiu Slovenija. Seveda se je ob njenih nagradah razpisala tudi širša literarna kritika v Delu, Dolenjskem listu in na radiu in odmevi so bili zelo lepi. Vsi ti uspehi so spodbudili ustvarjalko, da je začela pripravljati knjigo z naslovom Od ondod, ki bo predstavila izbor kratke proze in bo izšla pri Dolenjski založbi. Ob predstavitvi avtorice bo naveden tudi Labod, saj je kot poslovna sekretarka zaposlena v Temenici že dvanajst let. SEME IN PLEVE Zasukan moški V imidž katalogu smo se predstavili z moškim, ki je bil zelo poudarjeno moški, po mnenju mnogih celo preveč. Potem smo na plakatih in oglednih kartonih za protiutež dobili malce mlajšega moškega, ki mu pa sreča ni bila mila, saj je na posnetku predstavljen s telovnikom na žensko stran zapenjanja, kar so mnogi hitro zaznali in očitali. Gre pa za obrnjen film in na tej osnovi narejen fotolit. Torej, tega moškega ni zasukala Ella Vivaldi, pač pa premajhna pozornost... Rezervacija Gotovo bi bila marsikatera turistična agencija vesela rezervacije letovanja za prihodnje poletje. No, v Labodovi splošni službi si je poskusila neka gospa že letos 9. 9. rezervirati letovanje v Nerezinah za prihodnji julij. Zanimale so jo cene, pogoji..., skratka, prav zares je zastavila svojo akcijo. Zanjo in za vse ostale prehitevalce pa velja, da bodo morali počakati do razpisa v marcu prihodnjega leta. Vse se ve Kar se sliši med šiviljami v Ločni in na seji sindikata zagotovo velja. Pri točki razno ali aktualna problematika pridejo na dan vse ocene, povezave, navezave, jasna postanejo nadaljevanja, ki se šele bodo zgodila...Malce paranoično se to sliši, toda napovedi se ponavadi kar uresničijo. Kakšna bo pa prihodnost Na sestanku brigadirjev in vodij služb je bilo slišati vprašanje, kaj bo z nami čez pet let, ker ni pomlajevanja kadrov in ne obnavljanja strojev. Ena od brigadirk je tako zaključila misel: »Nemogoče je zagotavljati kvaliteto, če imamo 100 let stare stroje in 5o let stare šivilje....« Informacije »Še dobro, da pripravite kakšno novinarsko konferenco,« pravijo šivilje v Ljubljani, »saj tako vsaj zvemo kako je z nami, kakšni so Labodovi načrti... Potrebovali bi le še natančno informacijo, kje in kdaj to lahko slišimo in vidimo.« Odkar mi je vse padlo v vodo, se počutim kot riba na suhem. * * * V vsakem začaranem krogu te hitro stisnejo v kot. * * * Ob pahljači različnih mnenj postaja nekaterim vse bolj vroče. Ptičjim možganom ne pomaga niti ptičja perspektiva. ZAPOSLOVANJE V AVGUSTU IN SEPTEMBRU V avgustu in septembru je v podjetju 18 delavcev prenehalo delovno razmerje, na novo smo zaposlili 11 delavcev, 12 pa je bilo razporejenih iz ene organizacijske enote v drugo. Konec meseca septembra je bilo 1728 delavcev zaposlenih za nedoločen čas in 64 za določen čas. V primerjavi z decembrom 1995 seje število zaposlenih zmanjšalo za 58 delavcev. ODHODI LOČNA Davorin VIDMAR — IV. st., kontrolor — predčasna upokojitev Rezka JERIN-RIŽNAR — V. st., vodja kuhinje — v drugo podjetje LIBNA Marija JANKOVIČ — 1. st., šivilja III — predčasna upokojitev DELI A Jožica ZAVEC — V. st., tehnolog I — predčasna upokojitev VALIDO Terezija TETIČKOVIČ — I. st., šivilja II — invalidska upokojitev TIP TOP Olga HUDNIK — IV. st., mojster brigade II — polna star. upokojitev Klavdija KOVAČ — IV., šivilja II VO — v drugo podjetje Renata OGOREVC — V. st., izdelovalec kr. slik — ročno — v drugo podjetje TEMENICA Terezija PODLIPNIK — I. st., čistilka — invalidska upokojitev Izabela TOMAŠIČ — IV. st., šivilja II VO — določen čas ZALA Ivan TUŠAR — V. st., vodja vzdrževanja — določen čas STROKOVNE SLUŽBE Jože TOMŠIČ — IV. st., konstruktor III — polna star. upokojitev Magda MORAVČEVIČ — IV. st., prodajalec — polna star. upokojitev Milka BOŽIČ — IV. st., knjigovodja II — invalidska upokojitev Josip MIRIČ — V. st., konstruktor I. — polna star. upokojitev Franc AVŠIČ — IV. st., komisionar II — določen čas Jožefa KASTELIC — IV. st., pom. vodje sklad. NM — predčasna upokojitev Janez MAROLT — V. st., konstruktor I — polna star. upokojitev PRERAZPOREDITVE LIBNA Olga OREŠNIK — V. st., na delovno mesto kontrolor v tovarni LOČNA Irena NOVAK — V. st., na delovno mesto vodja kuhinje v tovarni LOČNA DELTA Marija ŠKRILA, Dragica CESTNIK, Brigita DREVENŠEK, Jožica LAH, Neža KANDRIČ, Erika SIMONIČ, Stanislava POLANEC, Marija ŽALER, Viktorija VINDIŠ — razporeditev v VALIDO TIP TOP Martina Erjavec — III. st., na delovno mesto vzorčni krojač v pripravi dela VO PRIHODI DELTA Andreja VODA — IV. st., na delovno mesto šivilja II — pripravništvo, določen čas TEMENICA Cecilija PUCELJ, Andreja JERIČ, Melita ŽUŽEK, Petra BREZNIK — IV. st., na delovno mesto šivilja II VO — pripravništvo, določen čas ZALA Karmen KRAŠOVEC — L st., na delovno mesto čistilka — določen čas Jadranka DROBNIČ, Marta LEBAN — IV. st., na delovno mesto šivilja III — pripravništvo, določen čas Urška KOSMAČ — V. st., na delovno mesto mojster brigade II — pripravništvo, določen čas STR. SLUŽBE Mojca Zupančič — IV. st., na del. mesto prodajalec v trgovini NM — določen čas Suzana Lavrič — V. st., na del. mesto vzorčni krojač — nedoločen čas. Pravno kadrovska služba Silva Pezelj lit LABOD je glasilo delavcev tovarne oblačil iz Novega mesta. Izhaja mesečno v nakladi 2500 izvodov. Glavna in odgovorna urednica Lidija Jež. Grafična priprava: Grafika Novo mesto. Tehnični urednik: Tomo Cesar. Tisk: Opara Novo mesto. Glasilo se šteje med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. (aforizmi Veljka Rusa)