Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CM K, stran 1
V petek (-4/6 0C), soboto (-5/8 0C) in nedeljo (-3/7 0C) bo delno oblačno.
Četrtek, 10. decembra 2015 številka 49 | leto 62 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 €
Prazniki so tu
TAKO mislim
. ; VS 1
>! /fn f^.
7'\' lili fS^^Jkll®išl fe.
^ ■ M F	i^® i ' v-A
i _ ;	■	■■:^j ' i /1 : -■ ■
■ ¡R>
■ r- K< JK\
■ ¡V'
tj f ii 1 ■ i\
hU i* ^ . t
^ h- D p'
s i i
' * s

J. + * -'1
«M	Vri-ivS
V petek je bilo na Titovem trgu spet živahno, saj se je tudi Velenje odelo v praznično svetlobo. Marsikomu je bilo morda ob tem tudi topleje pri srcu. Decembrski dobri možje pač nosijo s sabo večno upanje, prelom s starim letom pa številne nove želje.
Na Titovem trgu pa bo živahno tudi ta teden, saj jutri ob 17. uri prihaja dedek Mraz, že dopoldan pa se bo začel praznični sejem. Petkov večer bo popestrila tudi prilju-
Občine ne popuščajo
bljena pevka Alya. V noč pa boste v Rdeči dvorani lahko stopili z legendarno skupino Bjelo dugme, z Goranom Bregovičem in gosti.
Živahno tudi v soboto, ko bodo v Šoštanju pripravili božični sejem, v Velenju pa praznični bolšji sejem. V nedeljo pa bo v Topolšici božično doživetje pred hotelom Vesna. To pa je le nekaj poudarkov iz pestrega dogajanja prihodnjih dni.
Ljubljana, 6. decembra - V
združenjih občin se še niso odločili, kakšni bodo njihovi nadaljnji koraki po uveljavitvi zakona o izvrševanju državnih proračunov za prihodnji dve leti. Odločeni
pa so, da bodo prizadevanja za višjo povprečnino in sredstva za sofinanciranje investicij nadaljevali. Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije bo o tem govorilo danes na seji v Naklem. Ne-
kaj dni zatem pa se bo sestalo še predsedstvo Združenja občin Slovenije.
V občinah opozarjajo, da je samo povprečnina za 20 odstotkov nižja, kot bi po zakonu o financiranju občin morala biti.
-VO
iu-l ■in
=o
■u-t ii*"> ;o
60 vlog za stanovanja bokmalu rešenih
Stanovanjski razpis za oddajo stanovanj v mestni občini Velenje je zaključen. Nanj je prispelo kar 367 prošenj. To je približno toliko, kot so jih tudi pričakovali, pravi Alenka Rednjak, ki je odgovorna tudi za stanovanjsko področje. Posebna strokovna komisija te vloge zdaj pregleduje in poziva posameznike, ki niso oddali popolnih vlog, da jih dopolnijo. Seveda upajo, da bo ta postopek čim prej sklenjen. Sledilo bo ocenjevanje vlog in vse tiste, ki izpolnjujejo zahtevane kriterije, bodo uvrstili na prednostno listo, ki jo bodo tudi javno objavili. Ta lista bo potem tudi osnova za razreševanje stanovanjskih vprašanj.
Tokrat bodo prvi z liste, blizu 60 bo takšnih, stanovanja hitro dobili. Mestna občina Velenje ima namreč na Gorici še svojih 29 praznih stanovanj in še 19 stanovanj republiškega stanovanjskega sklada (tudi v njihovem imenu jih bo dodelila občinska komisija). Poleg tega pa je bilo ob selitvah vrnjenih še 20 občinskih stanovanj, ki jih bodo po opravljenih potrebnih prenovah tudi lahko razdelili.
a mz
Čuden čas pričakovanja
Bojana Špegel
Mesec december ima več oznak. Čarobni, veseli, čas pričakovanja in praznovanja... so nekatere najpogostejše med njimi. Po svoje so povezane s potrošništvom, po drugi strani pa dobro vem, kako veseli so otroci, ko jih obiščejo trije dobri možje. Vsaj tisti, kijih res obiščejo, saj mnogi v decembru od njih dobijo preveč, veliko pa je tudi v naši dolini takšnih, ki darila dobijo le od »uradnega« dedka Mraza, ki s pomočjo MZPM Velenje obiskuje otroke po vseh krajevnih skupnostih. Od leta 2009, ko se je začela kriza, jih je vsako leto več. In nič ne kaže, da se bo trend ustavil. Zato sem v petek, ko sem spremljala najprej županov sprejem za prostovoljce, na katerem je bila dvorana res polna, potem pa prižiganje praznične razsvetljave na Titovem trgu, nehote razmišljala o tem, v kako čudnem času živimo. Skorajda ni več prireditve, ki ni dobrodelna. Vse večjih je, ki se v želji pomagati pridružujejo prostovoljskim organizacijam. Brez tega bi bilo zagotovo v Sloveniji revnih, lačnih in nesrečnih še več ljudi. Po drugi strani pa dobrodelnost postaja breme. Daje(m)opo navadi eni in isti. In enkrat se ustavi. Država pa zato, da bi se revščine lotila sistemsko, doslej ni naredila veliko. Z majhnimi ukrepi sicer blaži najhujše, kaj več pa ne. V našem okolju smo lahko hvaležni, da imamo občine z velikim socialnim posluhom, marsikje pa niti tega nimajo. Sama imam pred očmi vedno otroke. Nobenemu od njih ne privoščim pomanjkanja, a vem, da ga mnogi občutijo. Vsakemu od njih privoščim ljubeče starše, a vem, da jih mnogi nimajo. Tudi zato, ker se mnogi pod težo teh čudnih časov zlomijo, niso več dobri starši. Zato me jezi, ker bom morala 20. decembra, v času največjega praznovanja in pričakovanja, na volišče. Jezi me, ker vem, da na referendumu ne gre za pravice otrok. V predlogu zakona namreč med drugim piše, da nad otroki nihče ne sme izvajati fizičnega nasilja, da jih torej nihče ne sme tepsti. Prepričana sem, da večina Slovencev tega niti ne ve. Ve pa predvsem to, da naj bi, če bo zakon sprejet, imeli pravico posvojiti otroke tudi istospolni pari. Nikogar od predlagateljev zakona še nisem tudi videla in slišala, da bi se odločno boril za to, da slovenski otroci ne bi bili več lačni. Da jih od alkohola omamljeni starši ne bi tepli in zlorabljali. Niti malo niso glasni, ko si naši študentje želijo bolj pravično štipendijsko politiko in boljši izobraževalni sistem, ki bi jih izobrazil za zaposljive poklice. Ob bližajočem referendumu tudi opažam, da mnogi, manj kot dva tedna pred dnevom odločanja sploh ne vedo, kaj morajo obkrožiti. Čeprav so se opredelili do zakona, ne vedo, ali morajo za svoj prav obkrožiti ZA ali PROTI.
Za referendum o družinskem zakoniku bomo Slovenci odšteli 4 milijone evrov. Veste, koliko dobrodelnih akcij ne bi bilo treba, če bi jih razdelili med tiste, ki pomoč res potrebujejo? Če je povprečen znesek zbrane pomoči na dobrodelnih dogodkih okoli 1000 evrov, vam je jasno vse. Zato upam, da bo vse, ki so referendum zakuhali, vsaj malo sram. Ne glede na izid. Kot si želim, da bi vsi otroci odraščali v ljubečih družinah, v katerih starši ne bi trepetali, kako jih bodo nasitili in jim omogočili vsaj najnujnejše. In da bi mladi spet videli možnost in priložnost za življenje v domovini, ne pa, da so prisiljeni iz nje oditi, ker je ne dobijo. To so letos moje novoletne želje! To so moje sanje! Lahko jim rečete tudi čarobne, ker slutim, da bi bilo za njihovo uresničitev namesto politikov bolje najeti vsaj enega čarovnika.	a

03 89 84 370 • www.palma.si
Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA
»»^AS
10. decembra 2015
(T.
LOKALNE novice
Zbiranje pomoči za begunce končano
Velenje - Na pobudo velenjskega župana Bojana Kontiča je občina skupaj z območnim združenjem Rdečega križa Velenje septembra začela humanitarno akcijo zbiranja pomoči za begunce. Akcijo so končali, v njej pa so zbrali več kot 800 kilogramov oblačil in prehrambnih artiklov, ki so jih odpeljali v zbirni center za begunce v Celju.
Od torka na Gorici pišejo kazni
Velenje, 8. decembra - V torek so občinski redarji v naselju Gorica v modri coni D začeli kaznovati nepravilno parkiranje na mestih, namenjenih invalidom, parkiranje na pločniku, kolesarskih stezah, intervencijskih poteh, zelenicah, pešpoteh in v križiščih. S tem se je končalo 14-dnevno poskusno obdobje uvajanja modre cone, ki je veljajo od 23. novembra. V tem času občinski redarji nepravilnega parkiranja niso kaznovali, ampak so voznike samo opozarjali. Do konca leta je parkiranje v novi garažni hiši še brezplačno.
Ustavimo korupcijo na vseh ravneh
Ljubljana 9. decembra - Ob svetovnem dnevu proti korupciji predsednik KPK Boris Štefanec in generalni sekretar TI Slovenia Vid Doria ugotavljata, da je slovenska družba proti temu pojavu še vedno zavezana zgolj na načelni ravni. Opozarjata zlasti na korupcijska tveganja na lokalni ravni ter v podjetjih v večinski državni lasti, saj se tu stika največ javnega in zasebnega interesa.
Korupcijska tveganja v slovenskih občinah so po njunem mnenju velika. Izvajanje javnih naročil, neizogibanje nasprotju interesov, neupoštevanje omejitev poslovanja, neprijavljanje lobi-stičnih stikov ter neustrezno upravljanje z nepremičninami in drugim premoženjem so najpogostejša zaznana tveganja, ki so jih opazile tako občine kot komisija KPK.
Številne prireditve na prenovljenem trgu
Šoštanj - Na prenovljenem Trgu svobode v Šoštanju se v teh dneh vrstijo številne prireditve. Pred dvema dnevoma so tu zapeli člani okteta iz Zavodenj, predstavili so se tudi zavodenjski kulturni zanesenjaki. V soboto, 12. decembra dopoldan, bo na omenjenem trgu potekal božično-ovoletni sejem, v torek, 15. decembra, pa bodo ob 18. uri nastopile komorne zasedbe in mladinski pihalni orkester šoštanjskega oddelka glasbene šole Frana Koruna Koželjskega iz Velenja. Dan kasneje bo tu potekalo še medgeneracijsko druženje. Predstavili se bodo Medgeneracijsko središče Šoštanj, mešani pevski zbor šoštanjskega društva upokojencev, pevski sestav Gaberški cvet in še kdo.
Že deveta drsalna sezona
Šoštanj - V soboto, 12. decembra, začenjajo drsalno sezono tudi v občini Šoštanj. Letošnja bo deveta po vrsti, več kot 370 kvadratnih metrov veliko ledeno ploskev na rokometnem igrišču pa so uredili ob pomoči sponzorjev ter donatorjev.
Letošnja drsalna sezona bo krajša v primerjavi z lansko, trajala bo do 20. januarja 2016. Organizatorji pa obljubljajo bogat animacijski program za otroke. Možna bo tudi izposoja drsalk. Zanje bo potrebno odšteti 1 evro.
Cigalovi še en mandat
Mozirje - Milena Cigala ostaja še naslednjih 5 let načelnica Upravne enote Mozirje. Odločbo ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja je prejela v teh dneh.
To bo zanjo drugi mandat na omenjenem položaju. Odločba o imenovanju ne preseneča, saj se upravna enota po kakovosti storitev uvršča med boljše enote v državi. Tako jo ocenjujejo tudi njene stranke.
Nagrade za študente
Šoštanj - Občina Šoštanj je pred približno dvema mesecema letos prvič objavila razpis za dodelitev nagrad za izjemne dosežke in uspehe študentov.
Na razpis je prispelo 19 prijav, po pravilniku pa lahko nagrado dobi le 6 upravičencev. Prispele prijave sedaj pregledujejo člani posebne komisije. Ti upajo, da bodo lahko potrebne aktivnosti izpeljali v drugi polovici tega meseca in do konca leta upravičencem nagrade izplačali. Za študente prvih letnikov bo ta znašala 100 odstotkov minimalne plače, za študente višjih letnikov pa 110 odstotkov.
a mz, tp
Podporni zid v Lipju sedaj ščiti cesto na delu, kjer je zemljina ob večjem deževju pogosto drsela.
Končali podporni zid v Lipju
Vinska Gora, 5. decembra - V
soboto je podžupanja Mestne občine Velenje Breda Kolar slavnostno odprla še zadnjo pridobitev krajevne skupnosti Vinska Gora v iztekajočem se letu. Z izgradnjo podpornega kamnitega zidu je bila namreč sanirana brežina ob cesti v zaselku Lipje. Svet KS Vinska Gora se je ob tej priložnosti zahvalil Mestni
občini Velenje in vsem sodelujočim, ki so s svojo odzivnostjo pripomogli k uspešni realizaciji projektov v letošnjem letu 2015 .
Dober odziv
vaških
skupnosti
Šmartno ob Paki - Župan Občine Šmartno ob Paki Janko Ko-pušar je tudi letos pred iztekom leta povabil na srečanje predstavnike 10 vaških skupnosti (VS) v lokalni skupnosti.
Ob tej priložnosti jim je predstavil predlog občinskega prora-
čuna za prihodnje leto, v katerem je predvidenih po 500 evrov za vsako VS, kar je toliko, kot je bilo letos, poleg tega pa še 15 tisoč evrov za vzdrževanje cest po programu, ki so ga pripravile VS same. Pohvalil je njihovo odzivnost na vseh skupnih akcijah.
Predsedniki VS so srečanje izkoristili za predstavitev aktivnosti za leto 2016. Največkrat so izrazili željo po nadaljevanju skupnih projektov asfaltiranja manjših odsekov lokalnih cest, pri katerih vaška skupnost pripravi spodnji ustroj ceste, lokalna skupnost pa financira asfalt. Skupna jim je tudi želja po nadaljevanju umeščanja in izgradnje kolesar-
skih ter sprehajalnih poti na območju spodnjega toka reke Pake. Soglašali so, da je sodelovanje z občino dobro in da se manjše stvari tudi hitro uredijo. Za večja vlaganja pa je razumljivo, da se ne morejo zgoditi čez noč.
Prihodnje leto so od pomembnejših naložb načrtovane izgradnja kanalizacije v spodnjem delu Gavc ter asfaltiranje krajših odsekov lokalnih cest.
Za novoletno okrasitev enkrat več denarja
Šmartno ob Paki - Nekateri svetniki Občine Šmartno ob Pa-ki lani niso bili najbolj zadovoljni z novoletno okrasitvijo središča kraja. Menili so, da bi morali za to nameniti več denarja.
Na občinski upravi so povedali, da število okrasnih luči in drugih svetlobnih predmetov postopoma dopolnjujejo. Letos so za ta namen že namenili 4.000 evrov, kar je enkrat več kot lani, številka pa še ni dokončna. Vrsto zadnjih let je za okrasitev poskrbelo šmarško turistično društvo, letos pa so jo morali zaupati vzdrževalcu javne razsvetljave.
■ Tp
Savinjsko-šaleška naveza
Med prazniki ne bo vse le praznično
Premier pristal v težavah - Reševanje trgovca Mirka - Iz Celja v Ljubljano - Račune v žep - Vroče miškice in mišičnjaki
Nekatero pravijo, da bo zdaj pri nas vse bolje. Premier Cerar se je, potem ko je »prečesal skoraj ves svet«, kot nekateri radi rečejo, spet vrnil na svoja tla. In tu so ga pričakali nestrpni državljani, tudi policisti, katerim naj bi le on tlakoval pot iz krize. In ne le njim. Težav, ki so se nabrale v njegovi mednarodni zadržanosti, naj bi bilo kar precej; in kot se je pokazalo, na nekaterih področjih brez njega ne gre. Še posebno, če želi kdo »njegovih« vleči na svojo stran. Zato so zdaj pričakovanja toliko večja. Upajmo, da jim bo naš prvi mož kos. Ne zaradi njega samega, zaradi nas. Sicer pa smo že nekako v pričakovanju praznikov. Mnogi pa v pričakovanju referenduma o zakonski zvezi, ki bo tik pred božičem. Gre za napad na družino ali za enakopravnost? Bomo videli, kdo bo bolj vesel. So pa vsaj malo veseli tisti »srednjerazredni« zavezanci dohodnine, ki bodo plačevali nekaj manj. Seveda je takih, ki bi radi prišli v ta razred, še veliko. Tudi takih bolj z vrha; le večjim prihodkom se ne bi odpovedali.
In medtem ko zaradi raznih dogodkov državljani doživljamo pogosto hladen tuš, se zdaj razvijajo razprave in različni pogledi o drugem tušu, o Tušu, nekdaj po bogastvu prvem Slovencu. Ta naš vse bolj poudarjajoči slovenski trgovec, ki še zdaleč ni le celjski ali regijski, je namreč zabredel v resne težave. Po mnenju mnogih v tako resne, da jih sam ne bo mogel premagati, čeprav še vedno slišimo, da jim bo (tudi on) kos. Dolg do bank naj bi bil tako visok, da so tudi one same potisnjene v kot. In tu so še dolgovi dobaviteljem. V stanju, ko slovenskih trgovcev ni več veliko (tudi Era je po združitvi z Mercatorjem šla na Hrvaško), se tudi kmetijski pridelovalci ter predelovalci zaskrbljeni ozirajo proti Tušu in iščejo rešitve. Pa tudi vlada, ki ima podpornika v dveh možeh z našega območja. Ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku in Konjičanu Tadeju Slapniku, državnemu sekretarju, ki je že pomagal pri snovanju delavskih zadrug. In prav zadružništvo naj bi bilo rešitev za tega celjskega trgovca. Ali je to računica brez Mirka Tuša, bomo verjetno kmalu videli.
Ob tem, ko nekateri še vedno opozarjajo na »zgrešeno« protihrupno ograjo ob avtocesti na širšem območju Celja, drugi svarijo, da bodo
Celjani še bolj obremenjevali to cesto proti Ljubljani. Po pripojitvi njihove banke ljubljanski Abanki se mora vse več delavcev voziti v Ljubljano, kjer je sedež družbe. A še hujše zlo je, da se veliko delavcem sploh ne bo treba voziti na delo. Koliko jih bo ostalo brez službe, niti naj ne bi bilo še povsem jasno, a strah ima kljub nekaterim javnim številkam in enoletnemu moratoriju velike oči. Če bi se celjski bančniki morali voziti v drugo smer, proti Kozjanskemu, bi bili vsaj glede vožnje na boljšem. Tu so končno tudi uradno odprli nadvoz nad tremi železniškimi tiri. Veljal je dobrih 17 milijonov, večino je financirala Evropa, kot radi rečemo. Zaradi »poskusnega« delovanja sicer zastojev pred spuščenimi zapornicami že nekaj časa ni več, a zdaj je vse uradno. Mnogim voznikom se je odvalil velik kamen od srca, vsem krajanom tega območja še ne. Gostega prometa so se prebivalci Grobelnega rešili, ne pa tudi hrupa. Nekateri pravijo, da zdaj z višine, to je z nadvoza, pride do njih še večji. Šentjurčani pa se jezijo na direkcijo, ker hkrati z nadvozom niso zgradili obljubljenega pločnika do Stopč. A pravijo, da bodo obljubo kmalu izpolnili.
Ta cesta vodi tudi proti zdraviliški Rogaški Slatini, kjer pa se obeta stečaj hotela na visoki ravni. V dveh pomenih: hotel Aleksander (»naslednik« znanega hotela Soča) stoji na hribu nad osrednjim zdraviliškim delom, ima tudi tudi najvišjo kategorijo. Do nedavna je imel pet zvezdic, zadnji čas se je ponašal s kategorijo superior plus. Temu primerne so bile tudi cene, cenjen pa je bil predvsem med ruskimi gosti. A kaj ko je teh, predvsem tako prestižnih, vse manj. Sledile so izgube in zdaj verjetno tudi stečaj. Pa še to: ne vem, kakšno bo v Celju konec tedna vreme, vem pa, da bo tu vroče. Vsaj na celjskem sejmišču in okoli njega. Tu bo namreč od jutri do nedelje osmi sejem erotike. Obljubljajo vroče nastope vročih mišk in mišičnjakov. Menda bo tudi na tem sejmu dovolj vsega za različne okuse.
a k
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega Izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena Izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor In v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CM K, stran 3
10. decembra 2015

AKTUALNO
3
Množica domačinov je čakala, da sta župan Bojan Kontič in ministrica za obrambo Andreja Katič odštela čas, ko so se prižgale praznične luči. Mesto je v njihovem soju res praznično lepo.
Velenje, 4. decembra - Titov trg se je v petek malo pred 18. uro spremenil v množično zbirališče domačinov. Prišli so na prižiganje praznične razsvetljave v mestu, zato je bilo pod odrom tudi veliko družin z majhnimi otroki. Ti so imeli res velike oči, ko se je na trgu po odštevanju, ki sta ga skupaj opravila župan Bojan Kontič in ministrica za obrambo Andreja Katič, prižgalo več kot
20 tisoč lučk. Mesto bo vse do 18. januarja skupaj osvetljevalo kar 135 tisoč lučk, ki v dolgih večerih res pričarajo pravljico.
Ministrica Andreja Katič je na dogodek prišla tudi zato, da je stisnila roko gasilcem iz PGD Velenje, ki so ta večer uradno prevzeli novo gasilsko vozilo. Poveljnik društva Bojan Brcar je ob tem županu in zbranim na trgu obljubil, da bodo gasilci še
naprej dobro opravljali svoje poslanstvo. Da znajo in zmorejo, so v preteklosti dokazali že večkrat. Župan pa si je prislužil velik aplavz, ko je zbranim na trgu povedal, da letos na silvestrovo ne bo ognjemeta, ker bodo denar raje porabili za nakup 3 D tiskalnikov za vse velenjske osnovne šole. Izročili jim jih bodo že ta mesec. Tudi županovega sprejema, ki ga je vrsto let pripravljal
prvi dan v novem letu, letos ne bo. »Ta denar - gre za 5 tisoč evrov - bomo namenili za nakup posebnih bolniških postelj v Bolnišnici Topolšica. Uspeli so jo temeljito obnoviti, za opremo pa je zmanjkalo denarja, zato sedaj v akciji zbirajo sredstva zanje. Mislim, da je prav, da jim pomaga tudi naša občina. Želijo kupiti 10 postelj, mi jih bomo kupili 5,« je zatrdil. Dodal je, da
je december mesec dobrih mož, namenjen praznovanju in druženju, ker velikokrat pomaga pozabiti tudi na vsakdanje skrbi. »Žal mnogi danes živijo v stiskah, ki se decembra verjetno še poglobijo, zato se mi zdi prav, da se obnašamo temu primerno. Zato lučke v mestu prižigamo decembra in ne prej, del aktivnosti pa namenimo ljudem, ki našo pomoč potrebujejo,« je še poudaril
župan. Potem je bil čas za druženje ob glasbi. Večer je bil hladen, zato so s poskočnimi ritmi ljudi pod odrom greli člani ansambla Spev, na odru pa se jim je pridružil tudi Robert Gotar. Greli pa so tudi čaji in zakuhančki, saj je občina poskrbela, da je bila postrežba na trgu ta večer dobra.
a bš
Kakšna bo prihodnja organiziranost kulture?
Za zdaj naj bi se združila Festival Velenje in Galerija Velenje
Mira Zakošek
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je že pomladi letos napovedal reorganizacijo v kulturi. Z njo je želel doseči racionalizacijo poslovanja na tem področju, s tem pa tudi izboljšati kulturno podobo tega okolja, ki je sicer že doslej bogata, a je željž po še dodatnih kulturnih dogodkih z višjo dodano vrednostjo vedno veliko.
»Začetni cilj je bil vsekakor, da čim več javnih zavodov s področja kulture povežemo v enega -
podobnega, kot je bil nekdanji Kulturni center Ivana Napotni-ka. S tem bi tudi dosegli, da bi bil takšen zavod iz vseh zornih kotov močnejši in ga tudi takšni pretresi, ki smo jim trenutno priča, povezani s povprečninami, ne bi mogli toliko prizadeti,« pravi župan Bojan Kontič, ki s tem, kar zdaj predlagajo v sprejem občinskemu svetu v celoti, ni zadovoljen. Dodaja namreč, da so si nekateri statute uredili tako, da jih pravzaprav ni mogoče združiti, kljub temu, da temu zakonodaja ne nasprotuje. »Ob tem
pričakujejo, da jim bomo zagotavljali sredstva, vpliva na njihovo organiziranost pa naj ne bi imeli,« dodaja.
Za Mladinski center, ki je eden najboljših v Sloveniji, so analize pokazale, da je bolje, da ostane samostojen. Knjižnica Velenje bi se lahko povezovala, ampak bi morala nova ustanova nositi njeno ime, torej Knjižnica Velenje. Za Muzej Velenje je rok za statusno oblikovanje prekratek, saj bi zaradi prepozne umestitve v republiške dokumente lahko ostal brez državnega financiranja.
Tako je v prvi fazi preostalo sprejemljivo le združevanje Festivala Velenje in Galerije Velenje. Takšen predlog bodo obravnavali tudi svetniki na torkovem zasedanju. Najbolj verjetna bo pripojitev Galerije Velenje k Festivalu Velenje, kar je najbolj optimalno tudi zaradi kadrovskih postopkov. Direktorica Galerije namreč odhaja v pokoj. Kontič pa napoveduje, da bodo o bodoči optimalni organiziranosti kulture še razpravljali.
Plastika Skaza vse bolj hitra
Ljubljana, 8. decembra - Na Deloittovi lestvici najhitreje rastočih tehnoloških podjetij v Srednji Evropi sta se letos med zmagovalce v dveh posebnih kategorijah prvič uvrstili tudi dve slovenski podjetji. Gre za podjetji Plastika Skaza ter Brihteja.
Velenjsko družinsko podjetje Plastika Skaza, ki deluje na področju razvoja in brizganja plastike in predelave plastičnih mas, se je uvrstilo med pet največjih v kategoriji Velikih pet (pred kratkim je osvojilo tudi priznanje Dnevnika za regionalno gazelo - slika).
V kategoriji Vzhajajoče zvezde pa se je med najboljših dvanajst uvrstilo celjsko podjetje Brihteja, ki deluje na področju kompleksnih IT-rešitev.
Podjetniški center že skoraj poln
Ob občinskem prazniku je Mestna občina Velenje predala namenu nov Podjetniški center, v katerem je uredila pisarne in coworking prostore za mlade podjetnike. Prostore jim subvencionira, tako da ti v startu plačujejo zgolj po en evro za kvadratnih meter. S tem jim omogočajo hitrejši in uspešnejši razvoj.
»Seveda smo pričakovali, da bomo te prostore v čim bližnjem času oddali. Svojim kolegom sem dejal, da od njih pričakujem, da jih bodo ob letu zapolnili. Nisem pa pričakoval, da bi bilo to že do konca tega leta, ampak v enem letu,« pravi župan Bojan Kontič, ki je sedanjega odziva zelo vesel. »Očitno je, da podjetniški inkubator dobro dela in tako lahko pričakujemo tudi, da bodo iz tega zrasla tudi bodoča uspešna podjetja.« Občina bo kljub skromnejšemu proračunu v prihodnjem letu podjetništvo še naprej podpirala. Upajo, da bodo še naprej uspešni tudi pri pridobivanju nepovratnih evropskih sredstev za te namene.
SMC
stranka
modernega
centra
VABILO
Vsem parom, ki jih povezuje ljubezen in jo želijo okronati z zakonsko zvezo, želimo omogočiti, da to
tudi storijo. V Stranki modernega centra smo namreč prepričani, da si možnost za uresničevanje vrednote zakonske zveze zaslužijo vsi, na enak način. Enakopravnost ne pozna besede 'ampak'. V okviru referendumske kampanje ZA podporo noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, vas spoštovane in spoštovani, vabimo na
okroglo mizo z gosti v ponedeljek, 14. 12. 2015, ob 19. uri, v preddverju Knjižnice Velenje,
Šaleška cesta 21, Velenje. Okroglo mizo bo povezovala Andreja Moškon, gosti bodo:
Valerija Kidrič,
direktorica Centra za socialno delo Slovenska Bistrica Saša Tabakovic, poslanec SMC Mag. Bojana Cvahte, direktorica strokovne službe Varuha človekovih pravic RS Mitja Lenart, dr. med, »Čas je ZA« Mario Bartolac, dr. med.
Vabljeni tudi vaši družinski člani in prijatelji!
Lokalni odbor Šaleške doline stranke SMC
a mz
■
■
Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO

10. decembra 2015
Studio Gorenje tudi razstavni prostor dosežkov Gorenja
V prodajno-razstavnih studiih namenjajo veliko pozornosti svetovanju in načrtovanju - Velik poudarek ekološkemu ozaveščanju - Pred nedavnim uspešno sklenili ekološko akcijo Adijo stari, a ne v naravi
Mira Zakošek
Gorenjevi Studiji so nekaj posebnega, prave galerije proizvodov Gorenja. Zasnovali so jih pred leti kot predstavitvene salone, zdaj so tudi prodajni, v njih pa si je mogoče ogledati in seveda kupiti celotno paleto Go-renjevih proizvodov (to na drugih prodajnih mestih, kjer naročajo in prodajajo le del Go-renjeve ponudbe, ni mogoče). Pa ne le to. V teh studiih vam bodo usposobljeni strokovnjaki znali tudi svetovati in vam podrobno predstavili delovanje in uporabno vrednost vsakega aparata. Za to poskrbijo zaposleni v vsakem Studiu Gorenje, ki jih koordinira Simona Ukmar Perhaj, v Velenju pa Studio vodi poslovodkinja Karmen Grošelj.
V Gorenju seveda izdelujejo izdelke, ki so namenjeni različnim strukturam potrošnikov - od mladih, ki pogosteje posegajo po linijah, ki jih izdelujejo skupaj s priznanimi mojstri oblikovanja, kot so bili: Pininfarina, Ora Ito, Karim Rashid ... V njihovih studiih je tudi že najnovejša linija Philipe Starck, znana po odsevnih površinah. Sogovornice pravijo, da lahko ustrežejo resnično vsakemu okusu in vsakim zahtevam tako po videzu, barvi kot funkcionalnosti aparatov. To velja seveda tudi za cene, najugodnejši bo vsekakor nakup v outlet kotičku. Za zahtevnejše pa so na voljo tudi najprestižnejši aparati.
Poseben oddelek v Studiu so kuhinje, ki ponujajo velik izbor različnih kuhinj blagovnih znamk Gorenje in Marles. »V Gorenju se zavedamo, da je kuhinja srce vsakega doma, zato jih skrbno načrtujemo, kupcem poglobljeno prisluhnemo in skupaj z njim sprojek-tiramo kuhinjo po njegovi meri,« pravi Karmen Grošelj, ki s ponosom pokaže razstavljene izdelke. V Velenju je razstavljenih kar 30 različnih modelov, ki pa se lahko ob skrbnem načrtovanju arhitektov kaj hitro spremenijo v več kot 200 barvnih različic, da o »butični« postavitvi vsake posebej niti ne govorimo. S projektiranjem kuhinj se ukvarjajo profesionalno, pravi Hana Sevšek, produktna vodja programa kuhinj v Studiu Velenje. Kupce pa tudi izobražujejo. »Zanje smo tako pripravili Akademijo popolnih kuhinj. Zavedamo se, da je nakup kuhinje strateška odločitev, na
katero vpliva veliko dejavnikov. V želji, da potrošnikom pomagamo pri načrtovanju najustreznejše kuhinje, smo pripravili izobraževanja, na katerih strokovnjak za kuhinje kupcem pove, kaj bistveno vpliva na končni rezultat in česa pri načrtovanju ne smemo zanemariti. Predstavimo torej ergonomske, uporabne in estetske vidike popolne kuhinje, temeljne lastnosti kakovosti in zanesljivosti ter program 5. korakov, vse to pa vodi do sanjske kuhinje. Izobraževanje poteka vsa-
leto, ko so se še bolj usmerili v prodajo aparatov, ki so prijaznejši do okolja in energetsko varčnejši,« pravi Simona Ukmar Perhaj, ki je zelo zadovoljna tudi z akcijo 'Adijo stari - a ne v naravi', ki so jo zaključili pred nedavnim, pripravili pa so jo skupaj z Zeosom, komunalnimi podjetji in Saubermacherjem. Potrošniki so akcijo dobro sprejeli, čeprav je bil na začetku odziv bolj skromen, ugotavlja Alenka Centrih iz velenjskega PUP Sauber-macherja, potem pa zelo dober, saj so lah-
Hana Sevšek, Karmen Grošelj in Simona Ukmar Perhaj v Studiu Gorenje
ka dva meseca v Studijih Gorenje v Ljubljani in Velenju,« pravi Sevškova. Seveda se lahko kupci na takšnih izobraževanjih tudi neposredno posvetujejo s strokovnjaki. To pa lahko naredijo tudi v prodajnih Studijih, saj so tudi tu prisotni strokovnjaki, ki dobro poznajo aparate Gorenja in lahko kuhinje takoj ustrezno napolnijo z njimi. V teh predpraz-ničnih dneh je po besedah Karmen Grošelj ponudba še posebej bogata, saj nudijo poleg akcijskega 50-odstotnega popusta, ki traja že nekaj časa, še dodatni 20-odstotni popust.
Ker namenja Gorenje ekološki ozaveščenosti veliko pozornosti, ki jo vlaga tudi v svoje aparate, jo seveda poudarjajo tudi v prodaji. »Leto 2015 je za Studio Velenje in tudi ostale Studie po Sloveniji (Ljubljana, Koper, Maribor- Limbuš, Murska Sobota)
ko kupci s kuponi, ki jo jih prejeli, kupovali proizvode Gorenja. Ob koncu so pripravili še nagradno žrebanje in bodo izžrebanim povrnili še polletne stroške za odvoz komunalnih odpadkov. Hkrati s to akcijo so potekale tudi akcije ekološkega ozaveščanja s pomočjo posebnega avtomobila E-transformer.
Seveda vabijo občane v resnično lep Studio Gorenje tudi mimo teh akcij, saj je v njem stalno veliko novega, zanimivega in uporabnega. V tem času tudi marsikaj takšnega, kar boste sebi ali komu drugemu lahko s ponosom podarili ob bližnjih praznikih. Na voljo je poleg kuhinj bogata izbira malih gospodinjskih aparatov in različnih pripomočkov, ki vas bodo gotovo razveseljevali v vašem domu.
Zbirajo odpadno silo - folijo
V Sloveniji porabimo za pripravo silažnih bal 5.000 ton folije letno in 500 ton mrež za ovijanje - PUP Saubermacher zbira odpadno embalažo brezplačno, Kmetijska zadruga Šaleška dolina pa prispeva nagrado
Mira Zakošek
V Sloveniji več kot 72 tisoč kmetijskih gospodarstev redi več kot 468 tisoč glav goveje živine. Za pripravo valjastih silažnih bal, ki veljajo za eno pogostejših oblik pridelave krme v Sloveniji, letno porabimo več kot 5.000 ton folije za baliranje in več kot 500 ton mreže za ovijanje bal. Žal je večina tega doslej »končala« med mešanimi komunalnimi odpadki, v plamenih ali pa je kje v naravi obvisela kot vihrave zastave na vejah zelenja, v naših bistrih potokih kot »pozdrav« ali pa opomin, kakšen odnos imamo do narave.
PUP Saubermacher in Kmetijska zadruga Šaleška dolina sta ukrepali in družno zastavili akcijo, med katero sprejemajo ves omenjeni odpadni material brezplačno, vse, ki ga pripeljejo, pa tudi nagradijo z zabojem jabolk. »Kot družbeno odgovorni družbi se tako pridružujemo usmeritvam 7. okoljskega
akcijskega programa Evropske unije, katerega prednostni cilj je preoblikovanje v z viri gospodarno, zeleno in konkurenčno nizkoo-gljično gospodarstvo. Z načrtovanimi ukrepi krožnega gospodarstva, ki jih spodbuja Evropska unija, smo vsi Evropejci pozvani, da recikliramo odpadke, nastale v gospodarstvu, kakor tudi komunalne odpadke in odpadno embalažo. Energetsko potratno pridobivanje vse redkejših surovin, ki se nato uporabijo le enkrat, za tem pa jih zavržejo ali skurijo, danes nadomeščamo s krožnim gospodarjenjem, ki temelji na reciklaži, popravilu in predelavi surovin v nove izdelke za ponovno uporabo,« pravi Janez Hero-dež, direktor PUP Saubermacher Velenje. Doslej se je namreč tudi v Sloveniji zelo pogosto dogajalo, da kljub številnim uredbam, ki določajo, kako je treba odlagati odpadno embalažo iz kmetijstva, ta konča kje v naravi. Uredbe so jasne, določajo pa, da je za od-
padke dolžan poskrbeti povzročitelj, tako da jih odda zbiralcu odpadkov, ta pa mu izda potrjen elektronski evidenčni list, s katerim lahko dokazuje pravilno oddajo morebitnemu inšpekcijskemu nadzoru.
Akcijo zbiranja ogromnih količin omenjene embalaže sta pripravili PUP Saubermacher in Kmetijska zadruga Šaleške dolina. »Vašo ljubezen do narave bomo nagradili z zabojem jabolk sadjarstva Turn,« pravi direktor Ivo Drev, nagrado pa prispeva tudi PUP Saubermacher. Poleg tega, da sprejmejo odpadke brezplačno, podarijo tudi črne vrečke za ločevanje odpadnih mrežic od baliranja. Seveda pa mora biti embalaža očiščena. Odpadno plastiko od kmetijstva zbirajo v zbirnih centrih Velenje 1 (ob Škalskem jezeru) in Podhom v Gornjem Gradu.
GOSPODARSKE novice
V TEŠ zanikali objave

V Termoelektrarni Šoštanj so zanikali objavo, ki so jo v sredo drug za drugim povzemali nekateri mediji, o večji okvari turbine šestega bloka Teš, zaradi česar naj bi bila negotova preskrba Šaleške doline s toploto. Prišlo je res do manjše okvare med preizkušanjem delovanja bloka, vendar ni bilo večjih težav za proizvodnjo elektrike niti za oskrbo doline.
Tudi v Komunalnem podjetju Velenje so nam povedali, da je preskrba Šaleške doline s toplotno energijo tekla nemoteno.
Ima pa Termoelektrarna Šoštanj od začetka meseca novega direktorja. To je mag. Arman Koritnik, imenovali pa so ga za štiriletno obdobje. Dosedanji direktor dr. Matjaž Eberlinc se je vrnil v Holding Slovenske elektrarne, kjer mu je delovno razmerje mirovalo.
Upokojenci krizo vse bolj čutijo
Kako globoko je kapitalizem le v nekaj letih razslojil našo družbo, vedno bolj opozarjajo tudi upokojenci. Po podatkih ZPIZ je za leto 2014 povprečna pokojnina znašala samo 564 evrov (samo še 56 odstotkov povprečne neto plače). Kar 40 odstotkov upokojenih je mesečno prejemalo do 500 evrov pokojnine, 30 odstotkov upokojenih je mesečno prejemalo med 500 in 700 evri pokojnine, le 10 odstotkov jih je mesečno prejemalo več kot 1.000 evrov. Vse več je tudi ljudi, ki s strahom pričakujejo čas, ko bodo zaradi upokojitve zapustili delovna mesta, saj ne vedo, kako bodo preživeli preostala leta, saj se največkrat tudi njihovi otroci, če jih imajo, s plačo le stežka prebijejo skozi mesec.
Mikropis se širi po svetu
Zasebno podjetje Mikropis Holding iz Žalca, ki že 30 let razvija celovite mobilne in samopostrežne rešitve in jih skupaj s tamkajšnjim razvojnim centrom IKTS Savinja širi po vsem svetu, je sklenilo strateško partnerstvo s kitajsko skupino Sanpower. Tako bo Slovenska aplikacija, ki spodbuja zdravo življenje, na voljo na kitajskem trgu. Podoben sporazum že pripravljajo tudi z indijskim partnerjem Tata, v sodelovanju z lokalnimi partnerji pa se še bolj trudijo prodreti na ameriški trg in Bližnji vzhod.
Slovenija za razvoj več, kot znaša evropsko povprečje
Članice EU so lani za raziskave in razvoj skupno namenile 283 milijard evrov, intenzivnost raziskav in razvoja pa je dosegla 2,03 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je primerljivo s predhodnim letom. Zelo spodbudno je, da je bilo Sloveniji za ta namen porabljenih 890 milijonov evrov, intenzivnost pa je dosegla 2,39 odstotka BDP, kar je opazno več od povprečja EU.
Zaposlitev za mlade
Morda bo kar nekaj mladih le našlo prvo zaposlitev. Zavod za zaposlovanje je objavil javno povabilo Prvi izziv 2015, ki omogoča zaposlitev 2859 mladih brezposelnih iz vzhodne Slovenije. V programu bo za subvencionirane zaposlitve na voljo skupaj 20,7 milijona evrov. Delodajalci bodo lahko za zaposlitev mladih iz vzhodne ko-hezijske regije prejeli subvencijo 7250 evrov.
Za spodbujanje pripravništev v socialnem varstvu pa je namenjenih 1,8 milijona evrov. Program je namenjen iskalcem prve zaposlitve po pridobljeni stopnji in vrsti izobrazbe. Z njim želijo doseči večjo zapo-sljivost oseb s tega področja, krepitev socialnovarstvenega sektorja in socialnovarstvenih programov ter tako zagotoviti kakovostnejše storitve za uporabnike teh storitev.
Razpis za štipendije januarja
Nov razpis za štipendije za deficitarne poklice naj bi bil objavljen konec januarja. Po polomiji s prejšnjim, pri katerem je bila pomembna hitrost oddaje prošnje, bo sedaj menda pristop bolj razumen.
TUŠ v velikih težavah
Tuš se je znašel v precejšnjih finančnih težavah. Kljub temu gospodarski minister Zdravko Počivalšek verjame, da se bo našla prava pot, da bo celjski trgovec v vsej svoji obliki odigral svojo vlogo - kupovati slovenske proizvode. V reševanje Tuša, ki ga bremeni slabo poslovanje in visoka zadolženost, se je namreč vključila vlada. Ustanovila je delovno skupino, ki bo pripravila strokovna izhodišča za vzpostavitev stabilne verige med dobavitelji in potrošniki v Sloveniji.
a mz
Reciklarna tokrat v PC Standard
Velenje, 12. december - Reciklarna je projekt prenove in preoblikovanja obstoječih kosov bivalne opreme in vsakdanjih uporabnih predmetov, ki jim kreativci društva KUD Koncentrat s tem dodajo novo funkcijo in vrednost. Kosi, ki jih ljudje ne uporabljajo več, z njihovo intervencijo dobijo novo podobo in uporabnost. Predmeti, ki sicer ne bi več služili svojemu namenu, tako znova oživijo. S tem mladi ustvarjalci opozarjajo na drugačno, inovativno uporabo in odpirajo pota domišljiji. Reciklarna je postala že tradicionalna, letošnja prodajna razstava pa bo to soboto med 10. in 18. uro v PC Standard.
a bš
■
■
Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CM K, stran 5
10. decembra 2015	uaWAS
Poslej le en LAS
Ustanovna skupščina partnerjev LAS-a, Društev za razvoj podeželja Zgornje Savinjske in Šaleške doline
Tatjana Podgoršek
Nazarje, 3. decembra - V prostorih grada Vrbovec v Nazarjah so se sešli na ustanovno skupščino partnerji Lokalno akcijskih skupin (Las) Društev za razvoj podeželja Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Vse do prejšnjega četrtka sta društvi delovali vsako zase, na ustanovni skupščini pa je več kot 60 partnerjev (predstavniki lokalnih skupnosti, zavodov, društev in podjetij) sklenilo ustanoviti skupno društvo, ki si bo prizadevalo za razvoj po-
deželja v obeh dolinah. Delovalo bo z imenom LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Ob tej priložnosti so podpisali tudi partnerske pogodbe in izvolili organe. Predsednik združenega LAS-a je postal ljubenski župan Franjo Naraločnik, podpredsednica pa Brigita Kropušek Ranzinger, direktorica Ljudske univerze Velenje.
Cvetka Mavrič, direktorica zavoda Savinja, ki je bil v minulem obdobju upravljalec LAS-a, nam je povedala, da je bilo razlogov za združitev več. »Ob ohranitvi
dosedanje organizacijske oblike bi glede na uredbo ne mogli črpati denarja predvsem iz razpisov regionalnega sklada. Združeni bomo lahko počrpali več. Ocenili smo tudi, da z združitvijo nihče nič ne izgubi, saj si območji nista tako zelo različni.« Kot je še dejala, že imajo nekaj evidentiranih projektov partnerjev, vendar predloge še zbirajo. So pa s področja turizma, samooskrbe, varovanja okolja. Sicer pa novo programsko obdobje daje prednost projektom, ki bodo ustvarila nova delovna mesta.
V bližnji prihodnosti se bo sedaj sestal novi upravni odbor in med drugim določil tudi vodilnega partnerja ter pripravil osnutek
javnega poziva za prijavo projektov. Aktivnosti za pripravo strategije sta dosedanja LAS-a začeli že sredi poletja, potrdila jih bo
nova skupščini, konec januarja pa jo bodo prijavili ustreznim državnim organom.
■
rekli so ) Mojca Kodrič, predsednica dosedanjega LAS-a Šaleške doline: »Ena do večjih prednosti skupnega LAS-a je ta, da bomo lahko res povezovali zgodbe, da bomo močnejši pri črpanju denarja za projekte na razpisih. V minulem finančnem obdobju je naše društvo pridobi-
lo za projekte za razvoj podeželja nekaj manj kot 700 tisoč evrov. V novem obdobju bo - po mojem mnenju - vodilni sklad kmetijski in iz tega je predvidenih za to območje več kot milijon evrov, za regionalni sklad pa za zdaj še ni nobenih informativnih izračunov.«
Mateja Brlec Suhodolnik, predsednica dosedanjega LAS-a Zgornje Savinjske doline: »V minuli programski perspektivi je naše društvo pridobilo blizu milijon evrov. Na njivi, na kateri smo orali ledino, je zraslo veliko pridelkov. Konkretnega trga zanje v Zgornji Savinjski dolini nimamo. To ter podira-
nje ozkih plotov je gotovo velika prednost skupnega LAS-a. Tudi v nekaterih konkretnih izvedbenih projektih. Doslej so nas bila polna usta povezovanja, sedaj se - upam - povezujemo brez fige v žepu. Slabosti? Če so nameni iskreni, dobri, projekti konkretni, če vemo, kaj hočemo, potem se ni česa bati.«
Stroški energetsko obnovljenih stavb manjši
Še manjši bodo, če bodo lahko zmanjšali priključno moč - Zato potreben tudi poseben elaborat
Velenje, 7. decembra - V zadnjih letih je MO Velenje tudi s pomočjo evropskih sredstev energetsko obnovila številne javne stavbe v mestu. Naj omenimo le šole ŠCV, Zdravstveni dom, Galerijo Velenje, vilo Rožle ... Zanimalo nas je, ali je MO Velenje za objekte, ki so jih energetsko prenovili, že zahtevala znižanje t. i. priključne moči za toplotno ogrevanje, ki je velik strošek pri plačilu za ogrevanje objektov.
Odgovorili so nam, da so v MO Velenje v zadnjih letih v občini energetsko res prenovili kar nekaj objektov, nekatere od njih postopno, druge v celoti. »Pri postopni energetski sanaciji objektov prihranki toplotne energije niso naenkrat tako visoki, da bi bilo smiselno znižati priključno moč, so pa opazni prihranki pri porabi toplotne energije. Pri celovitih energetskih obnovah pa so prihranki večji in pri teh je smiselno zniževanje priključne moči. Pri zniževanju priključne moči je potreben poseg v toplotno podpostajo, izdelati pa je treba tudi manjši projekt (elaborat), kar je povezano z dodatnimi stroški,« so sporočili iz MO Velenje. Zaradi tega tudi v večstanovanjskih stavbah, kjer so že obnovili fasado in poskrbeli za toplotno obnovo stavbe, še ne vlagajo zahtevkov za zmanjšano toplotno moč, saj morajo prej v rezervnem skladu zbrati sredstva še za elaborat, ki ga morajo izdelati pred tem. MO Velenje je za eno od stavb že posegla v toplotno podpostajo. Gre za letos celovito energetsko obnovljeno vilo Rožle, pri kateri so že znižali priključno moč. Ukrep znižanja priključne moči sproti spremljajo in na osnovi pozitivnih učinkov (nespremenjeno bivalno ugodje in zmanjšanje stroškov) bodo v prihodnje ukrepali tudi na drugih energetsko pre-novlejnih objektih v Velenju. Energetsko pa so obnovili tudi objekte krajevnih skupnosti in gasilskih domov zunaj mestnega jedra, ki pa niso priključeni na toplovod. Stroški ogrevanja se bodo v njih, vsaj tako predvidevajo, zmanjšali.
a bš
Vroča in zabavna sLOVErotika
Celje, od 11. do 13. decembra - Na celjskem sejmišču bo od jutri (petka) do nedelje potekala še zadnja letošnja sejemska prireditev
-	mednarodni erotični sejem. Najbolj vroči sejemski dogodek prinaša - po zagotovilih družbe Celjski sejem, organizatorja prireditve
-	nove zvezde za fante in junake za dekleta.
Poleg ponudbe, izdelkov industrije za odrasle napovedujejo odlično zabavo mojstri in mojstrice svojega poklica - Aleksis Crystakl, Dolly Diore, Mada, Roxy, Carolina, člani irske artistične plesne skupine slačifantov The Hunks of Desire.
Jutri in v soboto bo sejem odprt od 17. do 1. ure zjutraj, v nedeljo pa od 15. do 22. ure. Obiščejo ga lahko le polnoletne osebe, dnevna vstopnica pa jih bo stala 15 evrov.
a tp
Na zajtrku govorili o denarju
Z NLB 'Od varnosti do uvozno--izvoznega financiranja'
Tatjana Podgoršek
Velenje, 3. decembra - V vili Bianca v Velenju je Nova Ljubljanska banka (NLB) v sodelovanju s Savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico pripravila poslovni zajtrk in srečanje na temo: Od varnosti do uvozno-izvoznega financiranja. Nanj je povabila finančnike in direktorje srednjih, malih podjetij ter samostojne podjetnike iz savinjsko-koroške regije.
Blaž Brodnjak, član uprave NLB, zadolžen za prodajo, nam je ob tej priložnosti dejal, da je letošnje srečanje nadgradnja lanskega. Z njim na določen način utrjujejo prisotnost v lokalnem okolju, hkrati pa z udeleženci izmenjajo poglede, izkušnje na aktualno temo. Naslov letošnje je bil Od varnosti do uvozno-izvo-znega financiranja. »To je eden od izzivov, o katerem se želimo
Tudi tokrat je bilo poslovno srečanje dobro obiskano.
pogovarjati, spodbuditi dialog, kako smo lahko skupaj uspešnejši.« Po mnenju Brodnjaka ima NLB zanimive podporne instrumente, produkte, s katerimi lahko podpre izvozna prizadevanja, ki so gonilna sila slovenskega razvoja, obenem pa ustrezno pokrije določena tveganja, ki pri sklepanju poslov lahko nastopijo. »Prepričani smo, da lahko s produkti in instrumenti gospo-
darstvu prinesemo dodano vrednost,« je menil Brodnjak in dodal, da pri tem nikakor ne smemo spregledati cen virov financiranja. Te so najnižje v zadnjih nekaj letih, kar predstavlja nov izziv za bančnike, za podjetja pa spodbudo in priložnost za dosego zastavljenih ciljev.
Na vprašanje, zakaj kljub denarnim presežkom v podjetjih pogosto menijo, da do denarja
ne morejo zaradi nemogočih pogojev bank, pa pravi: »Mi trdimo, da ni tako. Vzdržno zastavljeni poslovni modeli, ideje, ki imajo veliko verjetnost poplačil, dobijo ustrezen vir financiranja. Današnje bančno okolje je konkurenčno in vsaka ideja, ki jo bančni sektor zazna kot tržno, dobi več ponudb in ne zgolj ene.«
a
Želodci v registru žive kulturne
■ 1 • v v
dediščine
Rečica ob Savinji - Občina Rečica ob Savinji je v sodelovanju z Združenjem izdelovalcev zgor-njesavinjskega želodca v začetku letošnjega poletja prijavila 'Izdelovanje želodca v Zgornji Savinjski dolini' za vpis v register žive kulturne dediščine. Prijava pristojnemu organu je bil eden od ciljev projekta Krepitev medgene-racijske pomoči na ravni lokalnih skupnosti - Medgen borza, v katerem je lokalna skupnost sodelovala kot projektni partner. V teh dneh so na občinski upravi preje-
li obvestilo, da je delovna skupina koordinatorja potrdila primernost za vpis. Postopek vpisa vodi ministrstvo za kulturo.
a tp
KZ Šaleška dolina tudi v Lučah
Šoštanj - Kmetijska zadruga Šaleška dolina je ob stečaju Zgorjesavinjske kmetijske zadruge ZKZ Mozirje zaznala priložnost za prodor na trg omenjene doline. Tamkajšnjim kmetom in ostalim potrošnikom se je približala z ureditvijo trgovsko-pro-dajnega centra Saša v Nazarjah. Pred nedavnim pa je na dražbi kupila trgovino z železnino in
repromaterialom ZKZ v stečaju, zgrajeno v letu 2012 v Lučah.
Na zadrugi načrtujejo, da bodo njena vrata znova odprli na začetku februarja prihodnje leto. Pričakujejo, da bodo s kakovostno ponudbo oskrbeli tudi kmete in krajane, saj imajo ti najbližjo trgovino v Nazarjah.
a tp
Črna pika za ravnanje z odsluženimi vozili
Kljub obilici lepih besed, ki smo jih poslušali ob zakonskih usmeritvah, imamo pri ravnanju z izrabljenimi vozili veliko
črno piko. Prislužili sta si jih predvsem ministrstvi, pristojni za okolje in promet. V letih 2012 in 2013 nista bili nič kaj učinkoviti pri zagotavljanju pogojev in ciljev pri ravnanju z izrabljenimi vozili, je včeraj objavilo računsko sodišče. Od izrabljenih vozil, ki naj bi nastala v enem letu, je bilo leta 2012 v obratih za razstavljanje zajetih le 11 odstotkov, v letu 2013 pa 12 odstotkov vozil. Gospodarsko škodo, ker niso bila zajeta vsa izrabljena vozila, so revizorji ocenili na najmanj 4,4 milijona evrov vsako leto. Za takšno »šlamparijo« bodo na ministrstvih seveda našli sto in en izgovor.
amz
Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA

10. decembra 2015
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Sreda, 2. decembra
Predstavniki policijskih sindikatov so po neuspešnih pogajanjih, ki jih je vladna stran zaradi nasprotovanja ministrstva za finance prekinila, napovedali občutno zaostritev stavke.
Zunanji minister Karl Erjavec se je udeležil srečanja ministrov zveze Nato in po njem poudaril, da varnost ni več samoumevna.
Izvedeli smo, da bo arbitražno sodišče odločanje nadaljevalo v marcu - Zagreb in Ljubljano je namreč pozvalo k predložitvi dodatnega gradiva.
Britanski parlament je s 397 glasovi za in 223 proti odobril predlog premierja Davida Ca-merona, da se Velika Britanija vključi v zračne napade na teroriste v Siriji.
vrov pozval k povezovanju v boju proti terorizmu tako kot včasih proti nacistom.
Ob grško-makedonski meji so se med policijo in prebežniki, ki jim ni dovoljeno prečkati meje, vneli spopadi. Prišlo je tudi do smrtne žrtve; umrl je prebežnik, domnevno iz Maroka.
Hrvaški poslanci so se sešli na prvi seji po volitvah, a ker zaradi velike razdeljenosti niso izbrali novega predsednika sabora, je bila seja prekinjena.
Petek,
4. decembra
Na Brdu pri Kranju so se predstavniki slovenske, makedonske, srbske in grške policije zavzeli za boljšo identifikacijo in predlagali uvedbo dokumenta, ki bi prebe-
Britanci so se odločili za vključitev v zračne napade na teroriste v
Siriji.
V San Bernardinu v ameriški zvezni državi Kaliforniji je prišlo do množičnega streljanja, v katerem je bilo ubitih 14 ljudi.
Nemška kanclerka Angela Merkel je bila jasna: prebežnike iz Afganistana, ki pridejo v Nemčijo zaradi ekonomskega vzgiba, bodo poslali nazaj.
Rusko zunanje ministrstvo je objavilo domnevne dokaze, da je v nezakonito trgovino z nafto z IS vpleteno turško vodstvo, vključno s predsednikom Erdoganom in njegovimi družinskimi člani.
Četrtek, 3. decembra
Predsednik državnega zbora Milan Brglez je ob 25. obletnici sprejel sedem od 11 politikov, ki so podpisali sporazum o skupnem nastopu na plebiscitu za samostojno državo.
žnike spremljal na poti.
Domači mediji so poročali o več kot udobnih namestitvah nekaterih slovenskih politikov, posebej izpostavljena sta bila Alenka Bratušek in Karl Erjavec.
Nemški parlament je podprl sodelovanje nemške vojske v koaliciji proti t. i. Islamski državi v Siriji, to vodijo ZDA, in odločil, da bo v regijo poslanih 1200 nemških vojakov.
Premier se je mudil na delovnem obisku v ZDA.
Premier Miro Cerar se je mudil v ZDA in se v Bostonu sestal s predstavniki ameriške korpo-racije EMC, od katerih je prejel pismo o nameri sodelovanja pri projektu državni računalniški oblak.
V Atenah se je na protestu proti varčevalnim ukrepom zbralo okoli 15 tisoč ljudi, v javnem sektorju pa je medtem potekala stavka proti reformi sistema socialne varnosti.
Na zasedanju Ovseja v Beogradu je ruski zunanji minister La-
Nemčija se je odločila, da v Sirijo pošlje svoje vojake.
V	Pekingu so objavili nove ukrepe, ki naj bi v naslednjih štirih letih bistveno zmanjšali onesnaženje zraka na Kitajskem. A že nekaj dni potem so bili primo-rani prvič v zgodovini razglasiti rdeči alarm zaradi velike stopnje onesnaženosti.
V	nočni klub v egiptovskem glavnem mestu Kairu je priletela molotovka, pri čemer je umrlo 16 ljudi.
Sobota, 5. decembra
Pri Hudi Jami je potekala sveta maša, ki jo je daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.
Premier Cerar je končal delovni obisk v ZDA, kjer ga je spremljala tudi gospodarska delegacija.
Na azerbajdžanski naftni ploščadi v Kaspijskem morju je iz-
Na naftni ploščadi v Kaspijskem morju je izbruhnil velik požar.
bruhnil velik požar, ki je zahteval najmanj eno smrtno žrtev, 29 delavcev je bilo pogrešanih.
Iz Nemčije so se - po tem, ko je nemški parlament odobril napotitev nemške vojske v Sirijo -slišala nekatera mnenja, da je za nalogo potrebnih še dodatnih 10 tisoč vojakov.
Švicarska policija je aretirala češkega poslanca Miloslava Ran-sdorfa in še trojico Slovakov, ki so s ponarejenimi papirji poskušali dvigniti 350 milijonov evrov.
Na otoku na Čadskem jezeru so bili izvedeni štirje samomorilski napadi, v katerih je umrlo 15 ljudi, vsi napadalci, še 130 ljudi pa je bilo ranjenih.
Nedelja, 6. decembra
Sirski predsednik Bašar Al Asad je dejal, da so britanski zračni napadi proti t. i. Islamski državi v Siriji nezakoniti in bodo le spodbudili širjenje terorizma.
V	Venezueli so volili drugič po smrti Huga CMveza; kot se je pokazalo kasneje, je opozicija osvojila 99 od 167 sedežev in s tem končala 17-letno vladavino socialistov.
V	prvem krogu pokrajinskih volitev v Franciji je skrajno desničarska Nacionalna fronta dosegla rekordno visoke izide (prejela je okoli 30 odstotkov glasov).
Na letalu Lufthanse, ki je letelo iz Frankfurta v Beograd, je skušal ameriški državljan odpreti vrata letala - zaustavili so ga nekateri potniki in člani posadke.
stavil idejo, po kateri bi državno gozdarsko podjetje letno ponudilo trgu vsaj milijon kubičnih metrov lesa, njegovi prihodki pa bi bili višji od 50 milijonov evrov.
Policijski sindikati so ob zastoju v pogajanjih z vlado začeli zaostrovati stavko; iz svoje opreme so izločali vse, kar je zastarelo.
Ameriški državljan je prestrašil potnike, ko je skušal na letalu odpreti vrata.
Zgodil se je napad na guvernerja jemenskega pristaniškega mesta Aden Džafarja Mohameda Sada, odgovornost za dejanje je prevzela skrajna skupina Islamska država.
Iz Londona so sporočili, da je večer pred tem na postaji podzemne železnice na vzhodu britanske prestolnice neki moški zabodel in ranil tri ljudi.
Ponedeljek, 7. decembra
Mediji so sporočili, da namerava skupina okrog poslanca Bojana Dobovška še pred novim letom ustanoviti zavod, ki bo osnova za interesno združenje proti korupciji, finančni kriminaliteti in neformalnim mrežam.
Minister za kmetijstvo je pred-
Za postavitev ograje se je odločila tudi Avstrija.
Na avstrijski strani mejnega prehoda Špilje na meji s Slovenijo so začeli postavljati žičnato ograjo za zajezitev toka beguncev. V eksploziji na avtobusni postaji v središču Moskve so bile ranjene tri ženske.
Srbski premier Aleksandar Vu-čic se je zaradi seksistične opazke novinarki odločil za odstavitev obrambnega ministra Bratislava Gašica.
Torek, 8. decembra
Mednarodna konferenca FDI Summit Slovenia 2015 je bila letos posvečena konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Udeleženci so menili, da konkurenčnost Slovenije ni tako slaba, kot kažejo različne lestvice, k čemur prispeva velik pesimizem Slovencev.
Svet Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je na seji imenoval Brigito Čokl za v. d. generalne direktorice UKC.
Nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec je bil v ponovljenem sojenju v zadevi Betnava obsojen na tri leta zapora. Sodba še ni pravnomočna.
V Dobovi so beležili povečan dnevni prihod migrantov iz Hrvaške, ki je po podatkih policije z več kot 5000 prebežniki največji v tem mesecu. Od sredine oktobra pa jih je v Slovenijo vstopilo že več kot 304.000.
Papež Frančišek je v Vatikanu odprl sveta vrata v baziliki svetega Petra, s čimer se je začelo sveto leto usmiljenja, ki bo trajalo do 20. novembra prihodnje leto.
Tjaša Zajc
Žabja perspektiva
Imaginarni svet, sestavljen iz pretvarjanja
"90 odstotkov uspeha je, da sam verjameš vase, tudi če ni res, v kar verjameš." To je bil po večurni debati odgovor prijatelja na vprašanje, kako je lahko po končani fakulteti več let vztrajal pri delu z manj kot minimalnimi dohodki, tudi zgolj 200 evri na mesec za samostojno življenje v Ljubljani. Odgovor na 'kako preživeti s tem 'je preprost: z izposojanjem in zadolževanjem. Danes ima svoje mlado, a stabilno podjetje. Še vedno ni bogataš, lahko pa po več letih vztrajanja pri programiranju nedonosnih mobilnih aplikacij sedaj živi malo bolj brezskrbno. Marsikdo bi dejal, da takšni začetki niso nič nenavadnega, da tako danes izgledajo mladi ustanovitelji start-up podjetij. Začnejo iz nič, in če se jim posreči, končajo visoko. Takšen je bil Steve Jobs in takšen je Elon Musk - ustanovitelj več podjetij, med drugim avtomobilskega proizvajalca električnih avtomobilov Tesla. Obema je bilo skupno to, da se nista ustavila ob besedi nemogoče, ampak sta si zastavila nemogoč cilj ter nato iskala pot do njega. Musk si z več projekti prizadeva za ekološko bolj ozaveščeno družbo in s tem nekakšen "boljši svet". Ko je začel s podjetjem Space X, ki je danes zasebni konkurenčni ponudnik prevozov zalog na vesoljske postaje, je izhajal iz ideje, da bi, ko bi raziskave vesolja odkrile, na katerem planetu bi bilo možno življenje, imeli že izdelan prevoz do tja. V primeru Jobsa je bil uspeh in ciljpo-polna redefinicija računalniške izkušnje in komuniciranja. Oba sta zgodbi o uspehu. Ključna komponenta preboja obeh je delo-holizem, ki ga poganja goreča, neomajna vera v uspeh in trda neizprosnost do drugih. To zaupanje v svetlo prihodnost je osnova za to, kako bo posameznik predstavljal sebe in kakšno predstavo o sebi bo naslikal drugim.
Konkurenca je dovolj huda, da sta goreča želja po uspehu in samozavest osnovi preživetja. Hitro se lahko zgodi, da te kdo izrine s trga in za tabo ostanejo samo veliki dolgovi. Biti moraš prepričljiv, da najdeš in prepričaš donatorje in investitorje, to pa lahko storiš le, če znaš dovolj prepričljivo obljubiti svetlo prihodnost. To pomeni, da moraš veliko vlagati v marketing in karseda uspešno slikati z realnostjo vzporeden svet, ki temelji na iluziji in ideji o boljšem jutri. Čez čas to lahko postane realnost, v trenutku prepričevanja pa šele lebdi nekje v zraku. Podjetništvo je vedno igra med pretvarjanjem idej v materialno, med zadolževanjem in vlaganjem ter velikimi kasnejšimi dobički, če se iz pridobljenih sredstev rodi dober produkt. Posledično to pomeni, da uspeh definira sposobnost manipulacije, spretnost prepričevanja in zavajanja ter večjih in manjših laži ali zamolčanj.
Vse te lastnosti se lahko nanašajo tudi na karieriste v drugih panogah ali politične dinozavre, ki s svojo karizmo in neomajnostjo na oblasti ostajajo leta in leta. Pojmi prav in narobe, resnica in laž tu dobijo povsem nove definicije in filozofske razsežnosti. Ker je končni odločevalec vedno človek, ki se odloča po vplivih in argumentih, je takšno delovanje v resnici del nespremenljive stvarnosti. V širšem smislu tovrstno delovanje družbo omejuje pri realnih možnostih za spremembe. Ker sistem deluje po principu iluzij, se slej kot prej sesuje in za sabo pusti ekonomske krize in propad. Vprašanje, kdaj bo dokončno konec recesije in ekonomske krize, je zato neumestno. Ta je le prehod do naslednje.
Marija med ljudmi odprtih rok
Ariče, 2. decembra - Družinska revija Ženska je že dvain-dvajsetič pripravila akcijo Ljudje odprtih rok, v kateri predstavljajo humanitarno delovanje posameznikov, skupin in podjetij na različnih področjih. Komisija in bralci so do 20. novembra, glasovali za izbor letošnjih dobrotnice/ka, darovalke/ca, izjemne osebnosti in dobrega človeka. Med tistimi, ki so se znašli v izboru, je bila tudi Marija Lesjak iz Vinske Gore pri Velenju.
Z dobrodelnostjo se je srečala kot otrok v domači hiši, kjer je imel sestanke odbor Rdečega križa, s slepim članom odbora pa je od hiše do hiše pobirala
članarino. Danes je navdušena planinka, vodnica, markacist-ka in že enajsto leto vodja krožka Planinarjenje pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Velenju. Je varuhinja gorske narave. Opravila je tečaj za voditeljico medgeneracijskih skupin in postala širiteljica preprečevanja padcev v starosti. Sodeluje z vrtcem pri vzgoji otrok na področju planinstva. To pa je le nekaj aktivnosti, ki so jo uvrstile med izbrane dobrotnike leta.
Darovalka leta je postala Nu-ša Derenda, izjemna osebnost pa kardiolog prim. Boris Cibic.
■
■
Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CM K, stran 7
10. decembra 2015

SOCIALA
7
Invalidi letos nimajo pripomb
Mestna občina Velenje se že enajst let ponaša z nazivom Občina po meri invalidov -Župan tudi letos priredil sprejem
Tina Felicijan
Za invalide oz. za zadovoljevanje njihovih potreb skrbi Medobčinsko društvo invalidov Šaleške doline, ki je druga največja organizacija delovnih invalidov v Sloveniji in združuje okrog 1700 oseb z odločbo o invalidnosti, sicer pa jih je več kot 3000, pravi podpredsednica Vikotrija Trau-ner. »Odkar je Velenje Občina po meri invalidov, izredno lepo skrbi za nas. Prav posebej smo zadovoljni, ker imajo naši invalidi dostop do svojih prostorov, raznih institucij, dobro pa je poskrbljeno tudi za invalide v drugih občinah.« Z letošnjimi ukrepi so zadovoljni, a »nikoli ni vsega dovolj, vedno še kaj manjka,« najbolj pa jih pestijo vsako leto nižji prihodki. A se trudijo vseh osem programov izvesti kar se da celovito, prisluhne pa jim tudi občina.
Primer dobre prakse
Svet za invalide v Mestni občini Velenje, v katerem predstavniki društev in organizacij premle-vajo, kako Velenje narediti invalidom prijazno mesto, očitno res dobro deluje. Občino je letos za svoja prizadevanja nagradilo tudi ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti, ko jo je imenovalo za primer dobre prakse izvajanja projekta Občina po meri invalidov. Dobili so povabilo na zaključno
konferenco projekta Zmoremo, v katerem so predstavili svoje aktivnosti: »Vsako občinsko proslavo tolmačimo v slovenski znakovni jezik, na otroškem igrišču je gugalnica za gibalno ovirane, kupili smo tricikel za invalide, omogočamo brezplačen prevoz z Lokalcem, saj sta dva avtobusa opremljena dostavno klančino, na pokopališču smo priskrbeli električno vozilo za lažji dostop do grobov za gibalno ovirane,«
našteva skrbnica projekta Katja Remic Novak. Poleg tega je komisija za ta projekt vilo Bianco izbrala za objekt, obnovljen kot invalidom najbolj prijazno.
Letos so v sodelovanju z Inštitutom Integra priredili tretjo slovensko konferenco Skupnost po meri invalidov in jo posvetili slepoti in slabovidnosti. »Naredili smo izkustveno delavnico - čajanko v popolni temi in vodenje po mestu s prevezanimi očmi.
Na natečaj Velenje po meri invalidov so se odzvali osnovnošolci z Livade, Mihe Pintar Toleda, Antona Aškerca, Gorice in Šaleka s 45-imi slikami, štirimi literarnim prispevki in enim videom. Nagradili so
jih z abonmaji za Kino Velenje.
Tako smo občutili, kaj za slepega pomeni, če je podlaga dvignjena le za centimeter,« razlaga Katja. Poleg tega so na vseh semaforjih namestili zvočne signale za slepe in slabovidne, v Galerijo Velenje so namestili dvigalo, v novi stanovanjski soseski na Gorici so zgradili 15 neprofitnih najemnih stanovanj, prilagojenih gibalno oviranim, Društvo gluhih in naglušnih pa je predlagalo, naj se vseh pet dvoran z indukcijskimi zankami opremi še z navodili, kako se lahko uporabniki slušnega aparata priklonijo na zanko, ki so jih tudi pregledali in odpravili napake.
Želijo vzdrževati standard
Da je z nazivom Občina po meri invalidov tako kot s športnim naslovom, pa meni župan Bojan Kontič. »Ni tako težko osvojiti naslova, težko ga je obdržati. Venomer si moramo prizadevati za sodelovanje z organizacijami in praviloma s starejšimi v lokalni skupnosti, da izvajamo aktivnosti v prid invalidom, odpravljamo arhitektonske in druge ovire,
Katja Remic Novak predloge za izboljšanje življenja invalidov v Mestni občini Velenje zbira v svoji pisarni, prek telefona ali elektronske pošte, z aplikacijami urbanetocke.si in starostiprija-zno.si, posredujejo pa jih lahko tudi predstavniki društev. O pobudi se pogovori Svet za invalide
in skuša poiskati pot do tistih, ki lahko predlog, če je le v njihovi moči, uresničijo. »Problem je v tem, da predlogi velikokrat ne pridejo do nas, ampak ostanejo na ulici. Zato res pozivam vse, naj ne odlašajo.«
V Velenju je prostovoljstvo v genih
Županov sprejem prostovoljcev pozornost, ki jim veliko pomeni - Medgeneracijsko sodelovanje med njimi ni le črka na papirju
Velenje, 4. decembra - Dan
pred svetovnim dnevom prosto-voljstva 5. decembrom, ki ga je leta 1985 razglasila Organizacija združenih narodov, že vr-
v našem mestu, kjer znamo poskrbeti drug za drugega, del sebe pa s prostovoljstvom darovati družbi,« je poudaril župan.
Velenje je, kot je znano, raslo s
dualizem in tržni sistem, ki nagrajuje tiste, ki so uspešni, po svoje nerazumljivo. Sploh, ker za tiste, ki niso uspešni, poskrbijo predvsem tisti, ki imajo poseben ob-
Brez njih bi bilo življenje marsikoga bolj pusto in revno. Velenjski prostovoljci, ki delujejo v različnih organizacijah, v zadnjem času delujejo predvsem v dobro someščanov. To je glasno poudaril tudi župan Bojan Kontič.
sto let posebno pozornost prostovoljcem posveti tudi velenjski župan. Bojan Kontič je v petek popoldne nagovoril polno sejno dvorano MO Velenje, saj pozornost in druženje veliko pomenita vsem, ki s svojim delom bogatijo delovanje številnih organizacij v mestu. »Zaradi vas je lepo živeti
prostovoljstvom. »Če so ga zmogli naši predniki, ni razloga, da s tradicijo prostovoljstva ne bi nadaljevali danes, ko mesto prostovoljnost potrebuje predvsem zaradi ljudi, ki živijo v njem. Veliko stvari se postori na prostovoljni osnovi. To je v času, ko smo v ospredje družbe postavili indivi-
čutek za ljudi v stiski. Nekaj že pomaga država, tudi lokalna skupnost, a bistvo pomoči prihaja z delom v prostovoljskih organizacijah,« nam je povedal župan, preden je nagovoril velenjske prostovoljke in prostovoljce.
Pri tem je župan poudaril tudi pomen medgeneracijskega so-
delovanja, ki je v prostovoljskih organizacijah že zdavnaj presežen. Že hiter pogled na zbrane na sprejemu je pokazal, da so velenjski prostovoljci predstavniki vseh generacij. »Ne gre za to, da bi kdo koga ogrožal, ampak zato, da se različne generacije v istem časovnem obdobju lahko zelo dobro dopolnjujejo.
Solidarnost, ki jo v Velenju res poznamo, po moje izhaja iz rudarskega poklica. S pravim tovarištvom se je začela v rudarskih rovih pod zemljo, od tam se je prenesla na površje. Velenjčani imamo solidarnost že v genih,« je še dodal u j Kontič. Za prostovoljce je pripravil tudi majhna darilca, tega pa je dobil tudi sam. Na lično izdelanem lesenem obesku so mu prostovoljci napisali niz lepih želja ob prehodu iz starega v novo leto. Za dobro voljo je s programom poskrbel harmonikar Robert Go-ter, prostovoljci pa so se vse do začetka dogajanja na Titovem trgu družili v avli občine.
a bš
ki so včasih še večje v družbi, da invalidi živijo življenje približno tako dobro kot tisti, ki teh težav (zaenkrat) nimamo.« Ker so na prilagajanje mesta invalidom vezani stroški, upa, da zaradi pov-prečnine in drugih zgodb glede financiranja občin »ne bomo prišli tako daleč, da bomo morali za to rezati sredstva.«
Upa, da bodo lahko še naprej vzdrževali tako visok standard. Označevali bodo zgradbe in poti za slepe in slabovidne, Katja
emic Novak pa dodaja, da bodo kmalu priredili okroglo mizo o prehodu mladih oseb s posebnimi potrebami na trg dela, »pripravljamo pa tudi zgibanko o pravicah slepih in slabovidnih. Zgibanka bo v brajici, poleg tega pa v lažje berljivi obliki za osebe, ki potrebujejo poenostavljeno razlago, saj so zakonski členi za nekoga lahko zelo dvoumni.« Sicer pa večjih pripomb ali pobud niso prejeli.
Življenje velikokrat odvisno od tega, kakršen si sam
Srečanje z invalidom Alešem Povšetom iz Paške vasi
Tatjana Podgoršek
Združeni narodi so oktobra 1992 z resolucijo razglasili 3. december za mednarodni dan invalidov zato, da bi v najširši družbi spodbudili boljše razumevanje težav, povezanih z invalidnostjo, s temeljnimi pravicami invalidov in njihovim vključevanjem v družbo.
Usoden skok na glavo
»Mednarodni dan zame ni nič posebnega, je pa treba priznati, da se je v 25 letih, odkar sem na vozičku, marsikaj spremenilo v korist invalidov. Včasih se zanje ni vedelo. Danes se pojavljamo v medijih, tudi arhitektonskih ovir je manj,« se je odzval na vprašanje o pomenu 3. decembra Aleš Povše iz Paške vasi. Invalid je postal pri 14 letih. Za celo življenje ga je zaznamoval skok na glavo v reko Savinjo. Posledic najstniške norosti, pravi, se je zavedel ob prihodu v rehabilitacijski inštitut Soča v Ljubljani. Ob podpori domačih je lažje premagoval stiske, s pomočjo pravih sošolcev na Elektro in računalniški
Aleš Povše
šoli Šolskega centra Velenje, ki so ga štiri leta nosili po stopnicah, končal srednjo šolo, odšel na informativni dan na fakulteto, »a je bilo težav preveč, da bi nadaljeval izobraževanje.« Danes sebe označuje kot enega tistih srečnežev, ki je kot informatik našel zaposlitev v Gorenjevem invalidskem podjetniškem centru v Velenju. Štiri ure na dan je v družbi sodelavcev, ki mu, če kaj potrebuje, 'gredo na roko'.
Kjer je volja, je tudi pot
Glede na njegov bolj otožen kot veder obraz bi človek pričakoval, da bo zdaj zdaj rekel kakšno pikro na račun družbe, ki ne razume invalidov in njihovih potreb, ki nanje gleda malo od strani, ki ... Morda imajo drugi drugačne izkušnje, sam takih nima, pravi. Nima jih najbrž tudi zato, ker se ne smili samemu sebi. »Treba se je sprijazniti z usodo in za to, da greš lažje skozi življenje, moraš narediti največ sam. So pa med nami invalidi, ki bi se kar upokojili, ki ne pridejo niti v društvo. Kot da jih je sram invalidnosti. V Društvu paraplegikov JZ Štajerske Celje imamo člane, ki kot brezposelni niso navdušeni za prekvalifikacijo. Življenje invalida je v veliki meri odvisno od tega, kakršen je sam. Kot pribito drži rek: kjer je volja, je tudi pot.« Dokaz za to, meni, je to, da ne hodi, a vozi. Vozniški izpit in prilagojen avtomobil mu omogočata, da je mobilen. Igra košarko na vozičku, namizni tenis, keglja, bil je »poskusni zajček« pri preverjanju, ali se lahko paraplegiki potapljajo. Za njim je danes že kar nekaj potopov v domačih vodah in razprostranih tujih morjih. Zavzeto dela tudi v omenjenem društvu. »Kar skrbimo, da se članom kaj dogaja na več področjih. Jih je treba animirati, da imajo nekaj od življenja.«
O tem, ali kaj pričakuje od treh dobrih decembrskih mož, beseda ni stekla. O željah pa. Aleš nima posebnih: čim več zdravja vsem in umiritev razmer v svetu. Kakšnega dobrega potopa v tujini se zagotovo ne bi branil. Prav tako ne, če bi mu prišlo na pot kaj pravega, da bi si ustvaril družino. »Nikoli se ne ve,« je dejal s pritajenim nasmehom ob slovesu.
■
■
Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CM K, stran 8
8
IZOBRAŽEVANJE, KULTURA

10. decembra 2015
Še en primer, ko se zakonodaje ne upošteva
Energetski poligon zaman čaka na udeležence specialnega usposabljanja
Tatjana Podgoršek
Na Medpodjetniškem izobraževalnem centru (MIC) Šolskega centra Velenje (ŠCV) so pred štirimi leti predali svojemu namenu enega tehnološko najnaprednejših energetskih poligonov za vsa področja obnovljivih virov v Evropi. Najsodobnejša oprema razvojno-didaktičnega poligona omogoča pridobitev osnovnih in specialističnih funkcionalnih
Šolskega centra. Služi danes poligon svojemu namenu?
Želijo večje zanimanje pri »trženju« pridobitev
»Doseganje kazalnikov, ki jih moramo v skladu z zavezami iz pogodbe o sofinanciranju projekta spremljati še do zaključka projekta do konca prihodnjega leta, kažejo, da izpolnjujemo vse zastavljene cilje,« pravi vodja projekta Uroš Lukič. Je pa res, je
li večje zanimanje za koriščenje pridobitev poligona. Stvari pa ne stečejo, kot bi morale, v specialnem usposabljanju za inštalater-je fotonapetostnih sistemov, toplotnih črpalk, inštalaterjev za solarno termijo ter za lesno bio-maso. Na te udeležence izobraževanja so na ŠCV pri ureditvi energetskega poligona veliko stavili, saj so predstavljali tržno nišo. Preredko uporabijo njihove možnosti tudi študenti. Sicer pa
imeti ustrezno licenco za opravljanje svojega dela, ki bi jo moral periodično obnavljati. Žal v Sloveniji tega nihče ne preverja. »Dokler ne bo reda, dokler se zakonodaja ne bo spoštovala, tudi med omenjeni inštalaterji in njihovi delodajalci ne bo odziva,« pravi Lukič. Tako poleg izpada pričakovanega prihodka, preslabo izkoriščene vrhunske opreme ostaja premalo izkoriščeno tudi znanje devetih zaposlenih, ki so
znanj za poklice s področja energetike in trajnostnega razvoja. Naložba v omenjeni poligon in opremljanje MIC-a je bila vredna blizu 3 milijone evrov, glavnino denarja pa je ŠCV pridobil iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, za blizu 900 tisoč evrov pa je »obremenil« tudi proračun
dodal, da se srečujejo z nekaterimi težavami. Pri načrtovanju in opremljanju poligona so stremeli, da bi ta postal osrednji center izobraževanja na področju obnovljivih virov energije v državi. Čeprav »številke« kažejo izpolnjevanje projektnih zavez, so na določenih področjih pričakova-
Energetski poligon povezuje delo v laboratoriju in na terenu, ima najsodobnejšo didaktično opremo, s pomočjo katere izvajajo delavnice za osnovnošolce, srednješolce, študente in odrasle, specialistična usposabljanja ter kratke izobraževalno-infor-mativne programe za ozaveščanje javnosti.
že od njegovega odprtja uspešno izvajajo skupaj s Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti enodnevne delavnice za učence osnovnih šol ter dijake. V lanskem šolskem letu so gostili 540 učencev, v tem načrtujejo, da jih bodo okoli 370.
Neupoštevanje zakonodaje
Za specialno usposabljanje pa ugotavljajo, da ni zanimanja, predvsem zato, ker se ne upošteva zakonodaja. Ta pravi, da mora vsak inštalater malih sistemov obnovljivih virov energije
se usposabljali in pridobili certifikat za trenerje v Nemčiji. Do sedaj je bilo v omenjenih sistemih zavedenih le 57 udeležencev, od tega jih je certifikat prejelo 46. Med njimi tudi inštalaterja iz sosednje Hrvaške. Njune izkušnje kažejo, da ima certifikat, ki sta ga pridobila na ŠCV Velenje, posebno težo.
Po programu traja specialno usposabljanje več kot 100 šolskih ur, stane pa od 500 do 2000 evrov na udeleženca, odvisno, na kateri ravni izobraževanja se ta vključi v program.
Vsak mesec dogodek ali dva
V Klubu študentov šmarške fare si želijo še več članov in še boljši obisk na prireditvah - Nova predsednica Zoja Lešnik
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 20. novembra
- Udeleženci redne skupščine Kluba študentov šmarške fare (bila je v galeriji Dile tamkajšnjega javnega zavoda Mladinski center) so ugotavljali, da so v dobršni meri izpolnili zastavljen lani sprejet delovni program. Podobne aktivnosti bodo organizirali tudi v programu za študijsko leto 2015/2016.
Zoja Lešnik - nova predsednica kluba (na tem mestu zamenjala Aljaža Lukeka), je pri predstavitvi aktivnosti od letošnjega novembra do marca prihodnje leto med drugim dejala, da si želijo še več članov in še boljši obisk
na prireditvah kluba. »V lokalni skupnosti je več kot 110 študentov, zavzeteje nas deluje blizu 30. Težko bi odgovorila na vprašanje, v čem so razlogi, da jih ne deluje več, ali zakaj dogodki niso še bolje obiskani. Aktivnosti organiziramo med vikendi, ko je večina študentov doma. Je pa res, da se nekateri tudi v tem času uk-
varjajo še s čim, zagotovo pa se med njimi najde kdo, ki ga klubske ali še kakšne druge dejavnosti ne zanimajo.« Ob tem je sogovornica izrazila zadovoljstvo, ker se lahko ponašajo z dobrimi možnostmi za delovanje. Klub tvorno sodeluje z omenjenim javnim zavodom, prijateljsko in organizacijsko pa tudi s Šaleškim
S skupščine kluba
študentskim klubom.
Po mnenju Lešnikove je delovni program kluba za tekoče študijsko leto zanimiv, vsak mesec pa načrtujejo enega ali dva dogodka. Med njimi bo največ športno-rekreacijskih druženj, tudi kulturnih dogodkov ter izlet v neznano.
Vesni Petkovšek evropsko priznanje
Novembra je v Rimu potekala podelitev evropskih nagrad FEIEA Grand Prix 2015. Med 45 evropskimi nagrajenci so bili tudi trije slovenski, in sicer Luka Koper za interni časopis Luški glasnik, Pristop za intranet Freshteller ter Vesna Petkovšek, vodja internega komuniciranja
v Skupini Gorenje, ki je prejela častno priznanje FEIEA za dosežke v razvoju stroke internega komuniciranja v Sloveniji.
V Slovenskem društvu za odnose z javnostjo so zapisali, da je Vesna Petkovšek »odlična in prizadevna vodja internega komuniciranja v eni najbolj uglednih, mednarodnih in multikulturnih korporacij - Skupini Gorenje, v kateri je od leta 2007 odgovorna za komunikacijo z več kot 10.000 zaposlenimi v 90 državah sveta.« Od tega leta je tudi aktivna v vlogi podpredsednice evropskega združenja FEIEA. Petkovškova je prejemnica številnih nacionalnih in mednarodnih komunikacijskih nagrad (Papirus, InCo in FEIEA).
Vesna Petkovšek, vodja internega komuniciranja v Skupini Gorenje, prejemnica častnega priznanja združenja FEIEA za dosežke v razvoju stroke internega komuniciranja v Sloveniji.
Pestro v Muzeju premogovništva
Muzej premogovništva Slovenije v Velenju bo tudi v letošnjem čarobnem decembru pripravil prireditve za vse generacije. Koncerti za velike in male, zanimive razstave, zabavni gostje in - kot se za zadnji mesec leta spodobi - nočni ogled muzeja z obiskom Dedka Mraza.
Posebno zgodbo bodo v torek, 15. decembra, ob 19. uri z igranjem na frajtonarice spletli člani harmonikarskega orkestra Barbara Premogovnika Velenje z gosti. V prizivnici muzeja se jim bo na Novoletnem koncertu pridružil pevski zbor Planike. Da bo program potekal tako, kot mora, bo poskrbel Miro Klinc v vlogi Klobasekovega Pepija. Vstop bo prost.
Še posebej zabavno bo v soboto, 19. decembra, ko bo vse od 15. ure dalje čas za nočni ogled muzeja. V jamskem delu muzeja bo dobrodošlico izrekel Dedek Mraz, ki se ga bodo še posebej razveselili najmlajši. Zanje bodo v prizivnici pripravili posebno presenečenje - koncert Romane Kranjčan, v katerem pa ne bodo uživali samo otroci, ampak tudi njihovi starši. Koncert bo izveden v sodelovanju s sindikatom SPESS PV.
Vse do 23. decembra pa si je v najgloblje ležečem razstavišču skulptur v Sloveniji, 160 metrov pod zemeljsko površino, mogoče ogledati razstavo skulptur Staneta Špegla z naslovom Podzemni Nezemljani. Na površju pa so prikazane različne tematike industrijske umetnosti iz sveta (Industrial art 2), ki jih je zbral vodja muzeja Stojan Špegel. V Beli garderobi je na ogled likovna razstava slikarjev in pesnikov Snovalci podob - potovanje med črkami in barvami. V Kopalnici so razstavljene fotografije natečaja na temo slovenskih krajin Kulturna krajina in strukture v krajini. Od 15. decembra pa bo na ogled razstava ročno izdelanih lesenih izdelkov, ki jo je avtor Mihael Vovk poimenoval Povest o drevesu.	a mz
Marko Marinšek v avli občine
Velenje, 7. decembra - V avli Mestne občine Velenje si lahko ogledate ilustracije in oblikovanje grafičnih listov predstavitvenega koledarja „IL MIO CALENDARIO 2016" oblikovalca vizualnih komunikacij Marka Marinška. Deluje kot umetniški vodja v svojem studiu. Magistrski študij nadaljuje na Fakulteti za dizajn, smer oblikovanje vizualnih komunikacij, kjer je v zadnjih mesecih pripravljal prenovo celostne grafične podobe Evropske pravne fakultete in je tudi tutor mlajšim in tujim študentom. Oblikoval je vizualno podobo ali kataloge za številna slovenska in tuja podjetja, več pomembnih knjig, likovno pa je opremil tudi čelado slovenskih smučarskih skakalcev. Oktobra se je kot finalist uvrstil na 7. bienale vidnih sporočil - najpomembnejši nacionalni pregled slovenske oblikovalske produkcije v Narodni galeriji v Ljubljani. Živi, ustvarja in črpa znanje ter ideje tam, kjer je rad. Vedno nekje med Velenjem, Ljubljano, New Yorkom in Kalabrijo. Razstava bo na ogled do petka, 8. januarja 2016. a
a
Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CM K, stran 7
10. decembra 2015

KULTURA
9
Prešeren Ta veseli dan kulture
Praznični umetniški sejem in menjalni krog bosta na Velenjskem gradu postala stalnica -Dober obisk
Bojana Špegel
Šaleška dolina, 3. decembra -
Na dan, ko je minilo 215 let od rojstva največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, so tudi kulturni zavodi in organizacije v Šaleški dolini pripravili pestro dogajanje. Zanimivo je, da v muzejih in razstaviščih ugotavljajo, da brezplačni ogledi njihovih zbirk in razstav pritegnejo vse več ljudi. Tudi prejšnji četrtek so jih, saj so bili z obiskom zadovoljni prav vsi, tako v Velenju kot Šoštanju. Tam, kjer so pripravili še spremljevalne dogodke, pa so se dobro prijeli tudi ti.
V Muzeju Velenje so prav Ta veseli dan kulture izbrali za začetek prazničnega dogajanja na Velenjskem gradu. Popoldne so v atriju zagorele lučke na jelkah, prvič pa so pripravili tudi sejem umetnin in menjalni krog. Ob
Grajski atrij se je na Ta veseli dan odel v praznično podobo. Dišalo je po toplih napitkih, obiskovalci so si z zanimanjem ogledovali izdelke umetnikov, najbolj pogumni pa so se že vključili v menjalni krog.
tem je za še lepše razpoloženje poskrbel pihalni kvartet velenjske glasbene šole, v soju praznične razsvetljave pa so si obiskovalci ogledovali izdelke rokodelcev in umetnikov, ki so se odzvali vabilu muzeja. Med obiskovalci je bilo veliko družin, ki so si z zanimanjem ogledale tudi muzejske zbirke. Kustosinja Tanja Verboten nam je povedala: »Veseli smo, ker so vse naše enote dobro obiskane že od jutra, kar pove, da so Ta veseli dan kulture ljudje vzeli za svojega. Pripravili smo še praznični umetniški sejem. Razpoloženje je odlično, zato računamo, da bo to postala naša tradicionalna prireditev.« Na ta dan so na poti do gradu že stale novoletne jelke, med njimi pa leseni jelenčki in rdeče darilne škatle. Okrasili so jih v torek dopoldne. Ne sami, na pomoč so jim tudi tokrat priskočili otroci iz vrtcev in šol iz vse doline. Hkrati so odprli razstavo novoletnih voščilnic, ki so jih ustvarili mladi, in najlepše tri tudi nagradili. V torek popoldne so odprli še letošnjo razstavo jaslic in pregledno razstavo del, ki so jih letos ustvarili člani Društva šaleški likovniki. Jaslice so postavljene v
kletnem prostoru kot lani, tudi letos so delno »puščavske«, res lepe. Ob njih bodo zadnje dni leta pripravili niz koncertov.
Menjalni krog vsak mesec v letu
Prav zanimalo nas je, kako se bo prijel t. i. praznični menjalni krog, ki ga po Sloveniji širi Zavod Vez iz Zasavja. Njihova predstavnica Vesna Puh je sicer Ljubljančanka, zato ne zna pravilno izgovoriti enote za menjavo izdelkov »koulm«, nam pa je, tako kot Zasavcem, beseda domača. Povedala nam je: »Menjalni krog poteka tako, da obiskovalci prinesejo svoj izdelek ali pridelek, mi ga ovrednotimo s »koul-mi« in potem si lahko v isti vrednosti izbere drugega, ki so ga prinesli drugi. V Velenju nas še malo opazujejo od daleč, saj je ideja še sveža. Vemo, da je treba nekaj vztrajnosti, da se ljudje navadijo na idejo in jo začnejo tudi uporabljati. V Zagorju se je menjalni krog začel pred tremi leti, prav v decembru. Tam je ideja res dobro zaživela in se razširila tudi v druge kraje po Zasavju.« Nekaj Šalečanov je prineslo s seboj izdelke, ki so jih želeli menja-
ti. Večinoma je šlo za izdelke, primerne za darila, kar je bila tokratna tema. Menjalni krog prihaja v Velenje že nekaj mesecev. Poleti so svojo dejavnost predstavljali v avtokampu Jezero, v zimskih mesecih pa bodo enkrat mesečno sodelovali na različnih dogodkih bolj v središču mesta. »Praviloma pridemo k vam prvi petek v mesecu, kam bomo prišli januarja, pa vas še obvestimo,« je med smehom povedala simpatična Vesna.	■
Da človek človeku ne bo volk
Velenje, 3. decembra - Na Ta veseli dan kulture so velenjska izpostava JSKD, ZKD Šaleške doline in Šaleško literarno društvo Hotenja v vili Bianca pripravili branje knjige Volčja tolpa izpod peresa velenjskega literata Zlatka Kraljica. V tokratni knjigi se kot eden od stalnih motivov pojavljajo zlovešči krokarji, znanilci smrti časa in obenem napovedovalci zahrbtne bolezni, ki ni vedno vzrok za smrt. Vzor za nastanek knjige Kraljicu predstavlja umetniška pot slovenjgraškega slikarja Tisnikarja, ki je neke vrste temačni popotnik, ki napoveduje prihod ljubezni in smrti. In na poti skozi življenje se posameznik spopada z razčlovečenjem družbe, medsebojnih odnosov, propadom morale ... in upa na čas, v katerem človek ne bo več sočloveku volk.	■
Literat Zlatko Kraljic in Tatjana Vidmar sta povedala več o novi knjigi, pesmi pa je interpretirala Mira Rebernik Žižek.
Za srčno podjetnost
Velenje, 4. december - Predavateljica in pisateljica knjig Petra Škarja za srečnejše in bolj poslovno uspešno življenje, ki podpira podjetnost, ne podjetništvo samo, je obiskala tudi Podjetniški center Standard. Da smo Slovenci najbolj razgledan narod z največ idejami in potenciali, se je na svojih številnih potovanjih že večkrat prepričala. Zakaj torej nismo tudi najbolj uspešen narod? Ker nas omejujejo virusi,
pravi. Virusi Slovenije, kakor je tudi naslovila svojo zadnjo knjigo, v kateri piše o »glavnih zaviralcih uspeha in doseganja pristne sreče pri večini ljudi v Sloveniji.« Na predavanju jih je posplošila na izgovore za pasivnost: se ne izplača, je predaleč in kaj bodo pa ljudje rekli, ob tem pa spodbudila k premagovanju teh virusov z vero vase, v svoje ideje in sposobnosti, z osredotočenostjo nase in svoje dobro počutje ter
angažiranostjo, k čemur spodbujajo tudi drugi avtorji in predavatelji ter vse močnejše skupnosti za podporo (mladim in novim) podjetnikom po vsej Sloveniji. Sicer pa si prizadeva za ustvarjanje podpornega okolja, v katerem lahko ljudje delajo, kar res želijo. Namreč, tudi njen recept za uspeh je resnična želja, največja težava pa ta, da večina ljudi nikoli ne ugotovi, kaj si v življenju res želi početi.
a Tina Felicijan
Tudi odrasli radi prisluhnemo zgodbam
Pripovedovalski večer v velenjski mestni knjižnici dokazal, da je čas, da si odrasli podarimo zgodbe - Izbor in predstavitev zgodb odlična
»Vsem ljudem nikoli ne ustrežeš«, ki je imela zgovorno sporočilo. In dokazala, da so pravljice res za vse generacije.
Najmlajša pripovedovalka je bila Dona Pratnekar, ki je še študentka umetnostne zgodovine in	■ 5
J
čejo, da imajo svojo melodijo, pri čemer niti ni treba razumeti pomena vsake posamezne besede, ampak ritmiko govora.« To poskuša izpopolniti tudi pri svojem pripovedovanju, ki je navdušilo vse. Mladenka res zna pripovedovati. Zelo rada ima slovensko in svetovno mitologijo, tudi sama zbira zgodbe, kijih deli naprej. »Otrokom je veliko bolj lahko pripovedovati prosto, iz glave. Takoj vedo, kdaj je ^^^ stvar
-¿{jatfE*	EMU
Pripovedovalci Bernarda Lukanc, Dona Pratneker, dr. Ambrož Kvartič, in Špela Poles.
Bojana Špegel
Velenje, 1. decembra - Prvi večer v vedno (po svoje) čarobnem decembru so v velenjski mestni knjižnici pripravili pripovedovalski večer. Ta je dokazal, da imamo tudi odrasli radi zgodbe in pravljice, da te niso povezane le z otroki. To ni bil prvi pripovedovalski večer za odrasle, saj ga v spomladanskem času v knjižnici pripravljajo že nekaj let, a takrat v sodelovanju s knjižničarji iz vse države. Prav poseben občutek pa je prisluhniti ljudem, ki jih poznamo, ker so »naši«.
Obisk je bil odličen, ozračje tudi. Mi smo vse štiri pripovedovalce povprašali, kakšen izziv je bilo zanje pripovedovanje odraslim. Špela Poles, ki je zastopala Vilo Mayer, nam je povedala: »Zame je pripovedovanje zgodb odraslim poseben izziv zato, ker tega ne počnem pogosto. Po navadi jih pripovedujem otrokom, a sem prepričana, da tudi odrasli potrebujemo pravljice. Izbrala sem zgodbo Nekoč je bilo jezero. To je sicer naslov mladinskega romana Gustava Šiliha iz leta 1921, ampak moja zgodba je malce drugačna.« In res je bila, podkrepila jo je tudi z animacijami, povezanimi z zgodbo. Knjižničarka Bernarda
Lukanc ima veliko izkušenj s pripovedovanjem otrokom, tudi branjem odraslim, saj že vrsto let pripravlja bralne urice tudi Domu za varstvo odraslih v Velenju in v topolškem Zimzelenu. »Priznam, da je sodelovanje na pripovedo-valskem večeru za odrasle tudi zame izziv, saj bom prvič pripovedovala odraslim. Izbrala sem zgodbo ameriške- ^CSSl» ga avtorja Drevo ima srce, ki je za- V * — V
me nepozabna zgodba o prijateljstvu, razumevanju, dajanju in prejemanju. Sporočilo te zgodbe je ravno pravšnje za te praznične dni.« In res je zgodba segla do srca. Pripovedovalka jo je nadgradila še s slovensko ljudsko pravljico
ne. Zelo rada pripoveduje, mi pove, zato je vesela, da je dobila priložnost, da lahko sodeluje na tem večeru. »Moja ljubezen do zgodb in pripovedovanja ni nova. Rada prisluhnem ljudem, ki imajo kaj povedati. Rada slišim, da besede te-
učena, takoj ti povedo, če nisi z mislimi pri tem, kar delaš. Odrasli so bolj potrpežljivi, so tudi bolj dojemljivi.« Njena zgodba o dveh gospodih, ki sta šla popisat vse stare slovenske lipe, ni segla daleč v zgodovino. A skozi njun obisk
stoletnih lip je nanizala zanimivo zgodovinsko zgodbo, povezano z miti.
Edini pripovedovalec je bil ta večer doktor etnologije Ambrož Kvartič. Čeprav je vajen predavati tako študentom kot odraslim, s pripovedovanjem pravljic nima veliko izkušenj. »Otrokom jih še nikoli nisem pripovedoval, večkrat sem to počel odraslim poslušalecem. Res pa je, da se raziskovalno ukvarjam z zgodbami, pri čemer na terenu tudi sam pripovedujem zgodbe, da pridem do novih. A tovrstno pripovedovanje, kot je današnje, je zame krstno. Izbral sem zgodbe, ki sem jih zbral sam, take, ki so del nas.« Pripovedi o ljudeh, ki so se uspeli premeteno, prebrisano upreti avtoritetam, s tem nekoga osmešiti ali se okoristiti, so bile doživete. Vedno je lepo poslušati zgodbe o malih ljudeh, ki tistim, ki nekaj so - ali pa mislijo da so - pokažejo, 'kar jim gre', pa naj gre za župnika, policista, politika . »Človek je bitje pripovedovanja. Ko opazujem svet okoli sebe, opažam, da si spet vedno več pripovedujemo. Včasih smo jamrali, da s svetovnim spletom pripovedovanje izginja. Sedaj se vrača v zelo velikem loku. To je zame samo po sebi fenomen,« nam je povedal Ambrož. In tudi zato se je sam z veseljem pridružil pripovedovalcem zgodb. Vsi štirje pripovedovalci so pričarali večer, vreden ponovitve. Glasbeno ga je polepšala pevka Manuela Fonda, ki je predstavila zimzelene slovenske popevke.
■
Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA
«»^AS
10. decembra 2015
Čebela je otrok sonca
Velenje, 3. decembra - V velenjski mestni knjižnici so v četrtek popoldne predstavili slikanico Velenjčanke Kate Laštro. Naslovila jo je Čebelja cvetna abeceda, izšla pa je pri založbi Narava, ki je izdala že njeno prvo slikanico. Obe sta izšli v okviru projekta Zelena pismenost.
»Nova slikanica je knjiga o čebeli kranjski sivki, ki sem jo ljubkovalno poimenovala kranjčica sivka. Govori o njeni najljubši in najbolj zdravi paši, medovitih
rastlinah, ki rastejo v domačem okolju. Razvrščene so po slovenskih imenih, po črkah abecede, pa ne naše, temveč Čebelje cvetne abecede, ki je precej drugačna od tiste, ki jo poznamo mi. Čebelja abeceda se namreč začenja s cvetjem, ki že zgodaj spomladi čebelam začne ponujati cvetni prah in nektar, kot hrano,« nam je povedala avtorica. Knjigo je ilustrirala Katja Tala-jic. Cvetove je narisala kot krog življenja, majhne mandale. »Če-
ALTIERHATOR
bela je otrok Sonca. Že starodavna ljudstva so ji pripisovala božanske lastnosti. Čebelo so častili zaradi zdravilnih lastnosti izdelkov, ki jih proizvaja, čebelarji
so bili zelo cenjeni,« je še dodala avtorica, ki je v knjigi predstavila tudi najbolj medonosne slovenske rastline.
a bš
Umetnik z dvema domovinama
Razstave ikon Alimpija Košarkoskega vedno dobro obiskane - Je umetnik, ki se zaveda, od kod je in kje živi
Bojana Špegel
Velenje, 1. decembra - Na Velenjskem gradu se je na prvi decembrski večer zbralo veliko prijateljev Alimpija Košarkoskega
in ljubiteljev umetnosti. Odkar je leta 2010 v Šoštanju, kjer že dolga leta živi z družino, prvič javno pokazal svoje ikone, se razstave kar vrstijo. Ne le doma, tudi v tujini. V decembru si lahko njegovo ustvarjalnost ogledate v dveh spodnjih prostorih gradu. Nabor razstavljenih del je izredno zgoščen, po ikonografski plati pa predstavlja izključno sakralno motiviko. Da so ikone pogoste spremljevalke pomembnih življenjskih dogodkov od rojstva do smrti tudi v Rusiji, je zbranim povedala pianistka Olga Ulokina, ki je skupaj s so-pranistko Marino Igricko poskrbela za kulturni program na odprtju razstave. Tudi skladbi, ki sta jih izvedli, sta bili čustveni, preprosto lepi.
Ker Alimpije Košarkoski zadnja leta veliko razstavlja tudi v domačem okolju, o njegovi ustvarjalnosti in življenjski poti že veliko vemo. »Povod, da sem pred petimi leti prvič predstavil svoje ikone, ki so me navduševale od ranega otroštva, je bila prošnja mojega učitelja in mentorja Goceta Kalajdžijskega, da
Odprtje razstave v dveh prostorih Velenjskega gradu je bil lep in odlično obiskan kulturni dogodek.
jih pokažem javnosti. To si je zaželel tik pred smrtjo, zato sem željo upošteval. Izobraževanje sem potem nadgrajeval še pri Silvi Božinovi. To je umetnost, ki izhaja iz 8. stoletja, tehnika je jajčna tempera, moj slog pa je konservativen, starinski. Danes je ustvarjanje ikon lažje, ker lahko zlate lističe, ki jih potrebujem zanje, kupim. Nekoč so morali zlato tolči.« Ja, za ustvarjanje ikon umetnik uporablja pravo 24-karatno zlato.
Danes je v domačem ateljeju Alimpija Košarkoskega že več kot 100 ikon različnih dimen-
zij. »Dobro bi bilo, če bi kakšno prodal, da bi dobil nazaj vsaj za material,« nam pove. A pravega zanimanja tudi zaradi posebnosti njegove umetnosti ni. Je pa zanimanje, da jih pokaže javnosti, vedno večje. Ob razstavah -v petih letih je pripravil skoraj 30 samostojnih, sodeloval je na ducatu skupinskih - skoraj vedno kakšno ikono podari organizatorjem razstav. Razstavlja po vsej Sloveniji, tudi v cerkvah, bazilikah. »Povsod je obisk odličen, razstave mi odpirajo imenitni gostje, tudi makedonski in slovenski metropolit sta bila
med njimi. Poseben izziv zame so razstave v tujini. Povsod nastopam kot Šoštanjčan, čeprav sem po rodu Makedonec. Dano mi je bilo, da imam dve domovini. Človek se mora vedno zavedati, od kod prihaja, še bolj pa, kje živi,« doda umetnik. Tokrat je razstavo na Velenjskem gradu odprl namestnik makedonskega ambasadorja, saj je ambasador Tomi Dimitrovski moral nujno v Makedonijo.
Iztok Smajs Muni med obrazi sodobne umetnosti
Kot sam pravi »prepoznaven po nenehnem hrepenenju za dosego razsvetljenja in prijaznega življenja,« je bil pred kratkim zaradi svojih izjemnih del uvrščen v edicijo »We contemporary« - Novi obrazi sodobne umetnosti 2015, ki je izšla v treh jezikih, v italijanščini, angleščini in ruščini. Umetnike so izbirali različni kritiki iz različnih geografskih sredin. V lepo oblikovani knjigi s predgovorom Alda Gerbina, je evropske avtorje izbirala Olga Pylypenko. Muniju so odmerili dve strani.
Letos se mu obeta še eno od odličij. V Firencah mu je dodeljeno priznanje - Leonardo da Vinci. Sicer pa je letos sodeloval tudi na londonskem bienalu, opazno pa se
je predstavil na bienalu v kitajskem mestu Chiancian, z osvojenim tretjim mestom. »Likovni svet sem ponovno opozoril s svojim delom, zahtevno in izjemno serijo dxos/m/l, ki jo razvijam že 35 let,« pravi Muni in dodaja, da je to žal le ena stran medalje. Druga je bolj boleča, saj ga od napornega dela in odrekanj že dalj časa muči zdravje, njegova finančna šibkost pa ga ovira, da bi ustvarjeno kolekcijo lahko predstavil še na drugih razstavah, kamor so ga povabili.
»Za vsak evro pomoči je potrebno veliko prosjačenja,« pravi, »čeprav so moja dela tudi promocija mesta in države, v kateri živim. Bolj konstanten vir denarja bi odprl še marsikatero možnost ustvarjanja«, še ugotavlja in upa, da mu bo prihodnost le prinesla kakšno ustreznejšo rešitev.	■
Prodajalna
Nataša Tajnik Stupar
V času Jugoslavije je bil eden izmed namenov državnega galerijskega sistema tudi namen promocije fizične prodaje galerijskih kosov, ki so jih razstavljale posamezne institucije, galerije. Privatni trgovci z umetninami so imeli višje marže pri prodaji, vendar zaradi prej napisanega jih ni bilo toliko, kolikor mogoče mislimo, ker je to vrzel zapolnjeval državni sistem. Galerije v državni lasti so trgovale med sabo in bile odprte v kontekstu napisanega tudi do javnosti, ki je pristopala z zavedanjem, da so umetnine tako kot ostalo blago, blago z materialno vrednostjo dostopne zainteresiranim posameznikom, torej, naprodaj. Galerije so bile ZA umetnike. Vmes se je marsikaj zgodilo in sistem se je obrnil v drugo smer, kjer je umetnost sama in njeni proizvodi postala last javnega dobrega, umetnike pa prisilila k ustvarjanju produkcije, ki je omogočala obstoj delovanja institucij, opravičevanja potreb po številnih zaposlitvah strokovnega kadra, ki je skrbel za t. i. promocijo, zapisovanje in selekcijo umetnosti za prihodnost ter strokovni razvoj zaposlenih. Ker se umetnosti ne da kar tako ukalupiti, da bi sledila le kuratorskim politikam, je le-ta krenila svojo pot z razvojem novih medijev, performativnih praks in drugih sodobnih pristopov, kot tudi novim raziskovanjem v kontekstu klasičnih medijev. Pojavila se je težava, ker tisto kar je bilo prepoznano kot najbolj sodobno in 'napredno' v očeh strokovne selekcije, bil le odraz spremembe v tehnoloških postopkih, ki so sledili družbeno- tehnološkemu razvoju. Teme, s katerimi se ukvarja umetnost pa so že tisočletja enake, spreminjajo se le sredstva, govorice, tehnologije, parcitipatornost kot odraz preprečevanja popolne otopelosti družbe in duha časa. Težko je prodati instalacijo ali performans ali video. In ta 'težava' je bila tudi nekakšno opravičilo ali bolje izgovor, da se je tekoča umetniška produkcija v začetku osemdesetih prejšnjega stoletja v galerijah državnega sistema nehala prodajati. Aktualnejše je bilo 'črpati' sredstva za projekte, ki so bili mdr. neponovljivi ali prilegajoči trenutnim zahtevam kuratorskih politik in umetnostna sistemska politika je začela, mogoče celo nezavedno, spodbujati umetnike, da so svoje delovanje spremenili in postali odvisni od povabil sistema za delovanje v projektih, ki so omogočali in hranili delovanje državnega galerijskega sistema. Le to pa je drastično vplivalo na umetnike, na njihovo izražanje, njihov pogled na svet in njegovo čutenje. Vizualna in likovna umetnost je odvisna od svojih nosilcev ali če se bolj preprosto izrazim, temeljnikov, torej nekih površin medijev, volumnov na katere ali v katere je le- ta zapisana. Pred časom me je zelo razžalostilo, ko sem našla kup starih CD-jev, na katerih sem imela zapečene računalniške podatke. Nič ni več delalo, ničesar se ni dalo odpreti, pa je minilo le 12 let, odkar sem jih 'zapekla'. In mislim, da je imel Giotto v Assisi-ju zagotovo boljši zgodovinski 'pekač', ki je omogočil ohranitev njegovega dela. Sicer tu poudarjam, da je moje osebno razmišljanje takšno, da je vendarle pomembno, kar ostaja za nami. S prodajo fizičnim osebam, pa umetnost roma v vsako gospodinjstvo in se kot 'kvalitetno pohištvo' ohranja za prihodnje generacije. 'Projektni umetniki' ne ustvarjajo več fizičnih kosov, njihovo delovanje je tukaj in zdaj. Grozljivost propadanja zapisov (ne vemo, kateri se bodo ohranili čez 50 ali 200 let) postavlja ohranjanje umetnosti v polje negotovosti. Spodbuda trgovanja umetnikov z javnostjo ali drugače, bi posledično lahko povzročila manj t. i. prilagojenega delovanja umetnikov v projektih, boljšo umetnost in mogoče več trajnejših nosilcev, ki bi se ohranjali dlje v prihodnost.
Obstaja nešteto primerov dobrih praks, kjer umetnost kot materialna dobrina sodeluje kot javno dobro, kjer je umetnik zastopan kot enakovredni igralec in je neodvisen od t. i. razstavne politike in subjektivnih teženj kadra galerijskega sistema. Slovenija je kot neki izoliran otok, kjer se konstruktivne rešitve zamenjujejo z boji za interese majhnih skupin, ki po nekem čudaškem ključu začnejo usmerjati celoto. Zaradi neurejenosti celotnega področja in zakonskih določil, ob celo armadi zaposlenih na področju kulture, je majhen slovenski umetnik totalni eksot (kot recimo jamajški bob na zimskih olimpijskih igrah), ki si zaradi birokratskih zapletov na Ministrstvu za kulturo težko uredi že eno navadno izvozno dovoljenje, kdo bo potem resno posloval z njim, če se zaplete že ob samoumevnih in preprostih postopkih. Razmišljam tako, da bi bilo preprosto, če bi iz časa, ki je minil, ohranili dobre prakse, jih nadgradili, odvečnosti odstranili in naredili tako, da bilo zadoščeno temu, da bi umetnina spet postala materialna dobrina in hkrati javno dobro. Državni galerijski sistem mora postati spet odprt prodaji umetnosti. Seveda s procentno provizijo, ki galeriji omogoči, poleg državnih finančnih sredstev, tudi njeno boljše delovanje. Sploh ne vidim dejanskih težav izvedbe, v tem času, ko se mladi umetniki spet zavedajo trajnosti nosilca in so se začeli upirati projektnemu delovanju, ki jih sili v odvisniško prekarnost. Samo nekdo mora začeti, potem se s prikazom dobre prakse zgodi domino efekt.
Zelo me veseli, da je Galerija Velenje naklonjena odprtju svoje t. i. galerijske trgovine, kjer se bodo poleg kataloških zapisov prodajale tudi umetnine manjših formatov in primernega cenovnega razpona. Spominki z 'motivi' lokalne umetniške produkcije bodo zagotovo pripomogli tudi k večji prepoznavnosti našega prelepega mesta. Protokolarna darila Mestne občine Velenje in pomembnejših lokalnih gospodarskih družb, ki so sad dela večih domačih umetnikov pa bodo spregovorila o nas, kot odprti, prebujeni, strpni in dobri družbi.
■
■
m decembra 2G15
»^AS
Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CM K, stran 11
107,8 MHz
11
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Radijski in časopisni MOZAIK
Nočni program je nekaj posebnega
Naša radijska moderatorka Katarina Ro-šer je po daljšem času minuli vikend preživela del noči v studiu Radia Velenje. Skupaj s tonskim tehnikom Draganom Berkenjače-vičem sta bila gostitelja mnogih poslušalcev, ki spremljajo SNOP - skupni nočni program radijskih postaj Slovenije.
»Nočni program je nekaj posebnega. Ne samo zaradi »čudne« ure, ampak tudi vsega ostalega. Ima veliko privržencev, poslušalci kličejo iz vseh delov Slovenije in tudi iz tujine. Telefoni v studiu zvonijo že pred začetkom programa. Kot zanimivost naj povem, da je bil minuli petek prvi klic iz Montreala v Kanadi, kjer imamo kar nekaj poslušalcev. Spremljajo nas preko interneta,« je pripovedovala Katarina in dodala: »Še posebej veseli smo pohval poslušalcev.
GLASBENE novice
Med radijskimi postajami, ki sodelujejo v nočnem programu, je Radio Velenje na vrhu in kar nekajkrat sem že slišala, da poslušajo samo naš nočni program in da komaj čakajo objave razporeda.«
Teme, ki se jih lotevamo v nočnem programu, so bolj - pravi - domače. Trudi se ljudem povedati kaj prijetnega, ne preveč »zateženega« in resnega. Bolj ko je tema iz vsakdanjega življenja, raje sodelujejo in se razgovorijo. »Sicer pa se poslušalci med seboj tudi poznajo, veliko jim pomeni, če jim prisluhneš in zavrtiš njihovo glasbeno željo. Te so običajno iz njihove mladosti.«
Katarina pravi, da rada dežura v »posebnih delih dneva.« Takrat običajno oddaja ni toliko odvisna od časa, dneva, tudi teme so bolj poljudne.
Katarina Rošer se v studiu Radia Velenje in v družbi radijskih poslušalcev dobro
počuti.
Zadnji mesec v letu je običajno poln želja. Katarina pravi, da posebnih nima oziroma da se pridružuje mnenju poslušalcev, ki pravijo: predvsem zdravja in samo da ne bi bilo slabše. V povezavi z Radiem Velenje pa: biti čim večkrat v studiu v Starem trgu v Starem Velenju.
■ Tp
Zaslužki za silvestrski nastop
Nastopi v najdaljši noči so od nekdaj pomenili izjemno priložnost za dober zaslužek. Glasbeniki z območja nekdanje Jugoslavije v teh zaslužkih prednjačijo in tako bo tudi letos. Severina bo za silvestrski nastop v Dubrovniku dobila 50.000 evrov, toliko pa bodo na Hvaru plačali tudi beograjskemu glasbeniku Mom-čilu Bajagicu - Bajagi. V Poreču bo letos pela Jelena Rozga in za svoj nastop dobila 30.000 evrov. Podoben znesek bo za novoletni nastop v Zagrebu dobila Nina Badric. V Splitu so za silvestr-
sko rajanje namenili približno 60.000 evrov, med drugimi bodo nastopili TBF, Psihomodo pop in Sara Renar. Na Reki naj bi po 15.000 evrov dobili Hladno pivo in Neno Belan. Po 20.000 evrov bodo dobili Prljavo kazali-šte za nastop v Šibeniku in Parni valjak za koncert v Rovinju. V Makarski bo za približno 10.000 evrov nastopila skupina Magazin. Tony Cetinski bo v Bečicih v Črni gori zaslužil 60.000 evrov, a bo nastopil tudi 1. januarja. Največ naj bi zaslužil Zdravko Čolic, ki bo nastopil v Budvi za 80.000 evrov.
Vladova srečanja
Vlado Kreslin je minuli četrtek predstavil svojo novo ploščo z naslovom Če bi se midva kdaj srečala. Gre za raznolik, pester in tudi mednarodni album, na katerem je kar šestnajst pesmi. V njih je ovekovečil svoja pisana srečanja, od tistih s stalnimi sodelavci, kot sta Gal Gjurin in Mi-
ro Tomassini, pa do obiska Skopja, kjer sta s kitaristom Vlatkom Stefanovskim posnela pesem Sami naši. Na plošči je tudi skladba, ki je nastala z Antonello Ru-ggiero iz zasedbe Matia Bazar, pa sodelovanje Ferusa Mustafo-va ali Freresa Guisseja iz Senegala. Na albumu je v dveh pesmih slišati barcelonski ciganski orkester in tudi bosanske sevdalinke in salso, saj je dodal tudi pesem Esa Negra Gitarra kubanskega glasbenika Ariela Cubrie, ki je priredil njegovo Tisto črno kitaro. Zanimiv je tudi podatek, da je v pesmi Stari komadi Vlado zaigral na bobne. Vlado je svojo glasbeno kariero namreč začel kot bobnar pri nekem najstniškem prekmurskem bendu.
Prihaja Sheby
Maja Šebenik - Sheby se je širši javnosti predstavila leta 2012 v oddaji X Factor, pozneje pa smo jo poznali tudi kot članico dekliške zasedbe S.W.A.G.. Žal je za-
sedba hitro razpadla, Sheby se je nato poskusila v sodelovanju s hip-hop zasedbo Trifekta, s katero je posnela tri skladbe in se vrnila na glasbene odre. Zdaj se Sheby predstavlja kot samostojna izvajalka in avtorica, saj nam ponuja svojo prvo skladbo in videospot z naslovom Kaj če bi. Besedilo je napisala sama, kot avtor glasbe pa se je podpisal David Stritar (Flirrt, Kose). Skladba je že dobila tudi vizualno podobo. Režiser videospota je Rok Kadoič, snemali pa so v eni od garažnih hiš v Ljubljani.
Mi2 praznovali v razprodani Hali Tivoli
Mi2 so na najboljši možni način, v razprodani Hali Tivoli, praznovali 20-letnico svojega glasbenega delovanja. Skupina iz Rogatca je dogodek poimenovala Od Črtice do Čiste jebe, torej po dveh svojih uspešnicah - Črtici, ki jih je pravzaprav izstrelila na glasbeno sceno, in skladbi Čista jeba, ki je verjetno najbolj znana skladba z njihovega zadnjega
Alex Volasko predstavlja novo pesem
Alex Volasko, ki se je Sloveniji predstavil že z uspešnim debi-tanskim albumom Tvoji nasmehi ter s številnimi uspešnicami in nagrajenimi nastopi na glasbenih festivalih, predstavlja novo pesem z naslovom Prosim, malo tišje. Ob tej pozitivni skladbi Alex napoveduje izid drugega studijskega albuma, ki ga bo predstavil prihodnje leto v pomladnih dneh. Tik pred izidom
albuma. Med obema skladbama jih je seveda nastalo veliko, ki so z iskrenostjo, humorjem in igrivostjo osvojile srca njihovih privržencev. Skladbe Sladka kot med, Samo tebe te imam, Čakal sn te ko kreten, Pa si šla, Oda gudeki, Pojdi z menoj v toplice, Zbudi me za 1. maj, Moja teta Estera in druge je 6.500 obiskovalcev njihovega koncerta ltudi slišalo. V dvajsetih letih so Mi2 izdali sedem albumov s številnimi stilsko različnimi rokerskimi uspešnicami.
albuma se bo s pesmijo Pesem in poljub predstavil še na festivalu Dnevi slovenske zabavne glasbe v večeru izbora pop-rock skladb. Glasbo in besedilo za pesem Prosim, malo tišje! je napisal sam, s prijateljem Bit Severom pa je posnel glasbeni video v prostorih Inštituta in akademije za multimedije v Ljubljani, kjer je snemal svoj prvi dokumentarni glasbeni film, v katerem gostujeta tudi njegovi prijateljici in pevki Anja Baš in Lea Sirk.
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	NINA PUŠLAR & MATJAŽ ROBAVS - Mimogrede
2.	OMAR NABER - Hej, ti
3.	DITKA - Arabeska ljubezni
Nina Pušlar, ki letos obeležuje desetletnico svoje pevske kariere, se predstavlja z novo skladbo. Tokrat gre za duet, v katerem je ob Nini zapel Matjaž Robavs, sicer član tria Eroika in hkrati Ninin soigralec v muzikalu Cvetje v jeseni, v katerem je Nina že stokrat odigrala Meto. Pod pesem Mimogrede, ki je edini duet na Nininem albumu #malo-drugače, se je podpisala Urša Vlašič.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Veseli Dolenjci - Pozabljen božič
2.	Igor in zlati zvoki - Toplo domače ognjišče
3.	Unikat - Najin božič
4.	Ognjeni muzikanti - Kaj naj ti kupim za božič
5.	Slovenski zvoki - Zvezde na nebu gore
6.	Ansambel bratov Avbreht - Ta praznični čas
7.	Ansambel Toneta Rusa - Božični večer
8.	Štrk - Božič za vse
9.	Vera & Originali - Božiček s polno vrečo
10.	Golte - Snežna noč
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
GORAN BREGOVlC
Eden od ustanoviteljev legendarne sarajevske skupine Bijelo dugme in uspešen samostojni glasbenik Goran Bregovic bo ob 40. obletnici ustanovitve skupine jutri, v petek, 11. decembra, nastopil v velenjski Rdeči dvorani.
FLORA & PARIS
Pred prazničnimi dnevi skupina Flora & Paris predstavlja pesem Božična, ki so jo ponovno posneli z novo pevko Patricijo Škof. Avtor besedila je priznani pesnik Rudi Medved, avtor glasbe pa član zasedbe in priznani glasbenik Jure Tori, ki sicer ustvarja tudi v priljubljeni skupini Orlek.
CLEMENS
Po prvem singlu Pozab na bonton ter skladbah Mava to in Vse bo kul se mladi glasbenik Clemens zdaj predstavlja z novo skladbo. Njen naslov je A si sploh tista?, napisal pa jo je sam.
Clemensa že februarja čaka nov projekt, saj je bil z novo pesmijo Jst bi te mel sprejet na Festival slovenske zabavne glasbe.
ŠANK ROCK
Približuje se tradicionalni božično-novletni žur s skupino Šank rock v velenjski Rdeči dvorani - žur je postal stalnica decembrskega dogajanja v Velenju. Tokrat bodo kot gostje ob skupini Šank rock nastopili še Big Foot Mama. Koncert bo 26. decembra.
SMAALTOKK
Po uspehu prvega albuma Unotisto primorski gan-gsta raper Smaal Tokk ne počiva. Predstavlja novo skladbo s pomenljivim naslovom Zaposlovalna, ki na videz lahkotno, a kruto razkriva trenutne razmere na trgu dela, na katerem se sanje in pričakovanja iskalcev zaposlitve pogosto razblinijo na brezkompromisnih čereh delodajalske-ga pohlepa.
Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CM K, stran 12
12


^^ Kaj neki je prosil glavni šoš-
tanjski gasilec Boris Goličnik, ki jezika pač ne špara, drugega moža Termoelektrarne Šoštanj Miho Pečovnika? Čvek tega sicer ni slišal, a po odzivu Pečovnika sodeč si je zaželel kakšno novo gasilsko opremo. Naj mu prišepnemo, v podjetjih konec leta denarja zmanjkuje, prošnje je treba pisati janaurja.
k k Upokojenec, navdušen igra-rr lec namiznega tenisa in zavzet šmarški vinogradnik Franc Podgoršek (z leve) pojasnjuje upokojenemu steklarju Ivanu Ocepku, da je v teh dneh praznoval 71. rojstni dan. Kljub letom je zanj pospravljanje stolov mala malca, prav tako kot štihanje vinograda ali vzpon na katerega od slovenskih vršacev. Pa naj bo tako še prihodnja leta.
ZANIMIVOSTI
^^ Da jabolko ne pade daleč od drevesa, dokazujeta mati Tanja Goljar in sin Matija. Tanja je že dolgo direktorica uspešnega računovodskega servisa, kjer je bilo rezervirano tudi mesto za sina, ki pa so mu bolj kot dolgočasne številke všeč predavanja o podjetništvu. Ustanovil je Ustvar-jalnik, ki je že postal središče mladinskega podjetništva v Sloveniji, Matija pa kljub mladosti izkušen predavatelj. A Tanja nima nič proti, da sin ni bil poslušen, nasprotno - prav ponosna je, da jo je na nekaterih področjih prekosil, še posebej, ker je tudi dar govora zagotovo dobil po njej, ki je bila dolga leta uspešna modera-torja Radia Velenje.

Nova Barbie govori
Dobro poznana igrača Barbie, s katero so se deklice doslej ukvarjale predvsem, ko so skrbele za njene obleke in pričesko, je po ideji podjetja Mattel tokrat dobila novo razsežnost: z igračo se lahko tudi pogovarjate. »Naj-
boljši prijatelji radi klepetajo,« pravijo ustvarjalci in pojasnijo, da je barbika na videz sicer podobna svojim predhodnicam, če pa pritisnete na njen trebuh, aktivirate mikrofon. Ko trebuh spustite, dobite v manj kot sekundi sprogramiran odgovor - igrača je namreč zasnovana tako, da se z uporabnikom pogovarja (sposobna je 200 izmenjav besed) in igra igre. Kritiki opozarjajo, da igrača močno ogroža varovanje osebnih podatkov, saj posname glas in posnetek pošlje na t. i. oblak, podobno kot se shranjujejo fotografije na storitvi iClo-ud - in tam se posnetek analizira, po analizi pa določi, kakšen odziv bo prišel od igrače. Tako se
aplikacija poveže z brezžičnim omrežjem že, če samo izgovorite besedo Barbie. A v podjetju pravijo, da se zelo trudijo pri zagotavljanju varnosti Hello Barbie. »Že zdaj smo popravili številne pomanjkljivosti,« pojasnjujejo.
Erdogana primerjal z Gollumom
Žaljenje predsednika je v Turčiji kaznivo dejanje, objava na družbenem omrežju Twitter pa je v težave spravila tamkajšnjega zdravnika Bilgina Ciftcija. Predsednika Erdogana je namreč primerjal z likom iz fantazijskega filma Gospodar prstanov. Zdravnik je že izgubil službo, grozi pa mu še dveletna zaporna kazen. Ali mu bo dosojena, bo odvisno od razpleta debate, ki trenutno
no taktiko. Vztraja, da primerjava predsednika z Gollumom ne more biti žalitev, saj ta lik ni negativen. Sodišče je v razjasnjeva-nje vprašanja vključilo ekipo, ki jo sestavljajo filmski poznavalci in psihologi, svoje mnenje pa sta podala tudi novozelandski režiser filmske trilogije Gospodar prstanov ter scenaristki filma. Kakšen bo razplet, bo jasno v prihodnjem letu, saj se sojenje nadaljuje februarja.
Telefon, ki ga je mogoče očistiti z milnico
Japonsko telekomunikacijsko podjetje se je odločilo, da ustvari telefon, ki mu doslej na svetu ni bilo podobnega: telefon, ki ga je mogoče očistiti z milnico. Svoj novi proizvod oglašujejo s kratkim video posnetkom, v katerem malček telefon vrže v krožnik, mama pa ga preprosto umije pod tekočo vodo. »Naša razvojna ekipa je telefon umila več kot 700-krat, da bi preverila njegovo vzdržljivost,« so pojasnili v podjetju in povedali, da bodo telefon
poteka na turškem sodišču, namreč: ali je Gollum negativen ali pozitiven lik. »S sklicevanjem na svobodo govora nisem prišla nikamor,« je pojasnila Ciftcije-va odvetnica Hicran Danisman, zato je ubrala drugačno obramb-
ponujali za 160 evrov, namenjen pa je staršem, ki želijo imeti za svoje otroke čiste telefone. Ob tem so v podjetju opozorili, da je telefon, ki ga bodo za zdaj prodajali le na Japonskem, odporen zgolj na določene vrste mila.
Poštnina za Mars 16 tisočakov
Petletnega dečka Oliverja je zanimalo, kakšen bi bil strošek poštnine pisma na Mars. Pa se je obrnil na britansko pošto Royal Mail, kjer so za pomoč pri iskanju odgovora prosili ameriško vesoljsko agencijo Naso. In so izračunali: poštnina v vesolje bi znašala 11.602,25 funta (16 tisoč evrov). Royal Mail je dečku v odgovoru pojasnil tudi, kako je bila številka izračunana. »Gorivo je zelo drago in zajema stroške pošiljanja pisem okoli našega planeta,« je zapisal svetovalec za potrošnike in dodal, da je Nasa sporočila, da je njihov zadnji obisk Marsa stal okoli 700 milijonov dolarjev. »Sama vesoljska ladja je zelo majhna, tako da je shranjevanje ekskluzivno. Glede na to, koliko vesoljska ladja tehta v primerjavi s tem, koliko stane pot na Mars, bi nekaj, kar tehta do 100 gramov, stalo okoli 18 tisoč dolarjev,« je še pojasnil svetovalec in dodal, da bi morali torej na pismo nalepiti 18.416 znamk.
99 % delnic Facebooka v dobrodelne namene
Ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg je v minulem tednu postal očka male deklice Max, dogodek pa mu je tako močno spremenil življenje, da se je skupaj z ženo Priscillo odločil, da bo v dobrodelne namene podaril večino delnic podjetja Face-book. Mladi poslovnež je hčerki napisal dolgo pismo, ki ga je delil z vsemi uporabniki Facebooka; v njem je zapisal nekaj misli o svetu, v katerem bo, tako upa, njegova hči odraščala. Kot pravi, gre za svet, v katerem lahko izkoristimo svoj potencial in se zavzemamo za enakopravnost, in sicer tako, da zmanjšamo revščino, zdravimo bolezni, gradimo močne skupnosti in podobno. Vendar Mark o tem noče le govoriti, temveč želi biti tudi praktičen zgled vsem, ki si želijo lepšega sveta - zato se je odločil, da bosta z ženo 99 odstotkov svojih delnic Facebooka (v vrednosti okoli 45 milijonov evrov) v svojem življenju podarila v dobrodelne namene.
10. decembra 2015
frkanje
» Levo & desno «
Prenos jeze
Zaradi modrih con in parkirnega režima nasploh je med občani pogosto veliko jeze. In usmerjajo jo seveda na upravljalca, občino. Oziroma njene strokovne službe. Želi zato občina upravljanje prevaliti na Komunalno podjetje?
Nasmejani hov hov
Praznovali smo Ta veseli dan kulture. Čeprav so tudi mnogi ob tem kritično govorili, da je naša kultura na psu. Vsaj nasmejanem?
Čas preizkušenj
Ta predbožični čas je tudi čas preizkušenj. Preizkušali bomo davčne blagajne, na preizkušnji bodo blagajniški »zavezanci« in kupci.
Vroče-hladna matematika
Nekateri se še vedno ukvarjajo s Teševo matematiko. Da 4 plus 5 ni 9, ampak - 6. Veliko je takih, ki se bojijo, da se ta enačba res ne bo izšla.
Čudna stvar
Ograje na naši jugovzhodni meji še kar gradimo. Čeprav ta čas vse, ki jih že imamo, zadržujejo le divjad.
Vzklik optimista
Le kako lahko javljajo, da sedmice ni, če pa jaz še nisem pogledal svojega loto lističa?!
Čudno, a drži
Mnogi pravijo, da je pri nas veliko slabih politikov. A na srečo je pri nas še vedno veliko dobrih ljudi. To čutijo tisti, ki od praznih obljub politikov ne morejo živeti.
Smučišča
Spet se bomo spuščali. Ampak naj to velja res le za smučanje. Da res ne bo šlo vse drugo pomembno pri nas spet le navzdol.
Nazaj
Tudi pri nas je vse več hiš na drevesih. Se vračamo v nekdanja domovanja in potrjujemo eno od razvojnih tez, da smo se res razvili iz opic?
Malo drugače
V eni od južnoameriških držav so za predsednika izvolili komika. Pri nas je drugače; ne izvolimo ravno komikov, a nekateri izvoljeni politiki hitro postanejo komiki.
Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CM K, stran 13
10. decembra 2015
«»SÜAS
ZANIMIVO
13
Brez slovenščine ne gre
Vključevanje v slovensko družbo ni lahko predvsem zaradi kulturnih razlik, nedostopnosti ljudi in jalovega državnega programa za vključevanje tujcev, ugotavlja Čilenka Lisette Rojas Lago
>
Tina Felicijan
V Velenje jo je zanesla ljubezen. Svojega moža Slovenca je spoznala na nekem koncertu v Kanadi, kjer je obiskala svojo mamo. Po rodu Čilenka, iz mesta Valpariso na centralni obali države, se je ob slovesu od domovine, kjer je pustila svoje korenine, najbolj bala odsotnosti družine, mame, babice, prijateljic iz otroštva. Čeprav doma kuha čilsko hrano, pogreša pravo domačo babiči-no kuho, a se je navadila tudi na bu-rek in čevapčiče, ki ji jih postrežejo njene prijateljice. Zaradi šibkega znanja slovenščine se težko vključuje v družbo in ne dobi dela. Tako je vsak njen dan v Velenju daljši in nostalgija močnejša.
Jezikovne prepreke
Čeprav govori angleško in malo francosko, se je pred prihodom v Slovenijo najbolj bala jezika in pokazalo se je, da se je s slovenščino res težko spoprijeti. »Oseba, ki me je sprejela na oddelku za tujce na upravni enoti, niti ni govorila angleško. Jaz sem ji z malo znanja slovenščine komaj pojasnila, da se želim naučiti jezika.« Ima tudi italijansko državljanstvo, s katerim je lažje uredila svoj status v Sloveniji, a s tem izgubila pravico do 180 brezplačnih ur slovenščine iz programa za tujce, ki so namenjene le ljudem iz manj razvitih držav. »A
»Sem en 'emšo' več. Nekdo, za katerega se država ne zanima. Ni interesa za kvalifikacijo, vključevanje. Ni idej.«
tudi italijanščina in slovenščina imata dve besedi skupni: torta in vino,« karikira Lisette, ki si je nato sama plačala drage ure slovenščine in se učila isto, kar se je že sama naučila v Kanadi, ko se je pripravljala na prihod v Slovenijo. Osnove jezika obvlada, a je preveč kompleksen, da bi znanje samostojno nadgradila, zato si želi kakovostnega pouka s slavistom.
Čeprav je bila na začetku zelo motivirana za učenje slovenščine, zdaj ni več, ker je vsakič, ko je poizkušala, naletela na zaprta vrata, pravi. »Zdi se mi škoda, da mi država s to pomočjo ne omogoči, da bi se lažje vključila v družbo. Čeprav imam dva poklica, ne morem delati v nobenem, kar me frustrira. Če znaš jezik, se ti odpre več vrat. A v teh štirih letih te možnosti nisem imela,« je razočarana.
Brezposelnost
Mož ima dobro službo, nista socialno ogrožena, zato ne išče dela zaradi prihodka, ampak ker hoče imeti občutek, da je koristna, »hočem se realizirati.« Da ni vse dni sama doma, se je vključila v razne aktivnosti, da ima bolj poln dan, saj službe ne najde.
Krajinska arhitektka in frizerka po srednješolski izobrazbi je vešča tudi liče-nja. Dela v krajinski arhitekturi niti ne išče več, ker ve, da je konkurenca prevelika. Iskala je službo v frizerskem salo-
nu, kjer so najprej zahtevali, da si nabavi instrumente, potem pa, da pride na preizkušnjo, na katero je nikoli niso poklicali. »Prisilili so me, da porabim denar, ki ga nimam, da kupim, česar niti nisem mogla uporabiti.« Prijavila se je na razpis za negovalko starejše osebe, snažilko in podobno, glavna ovira pa je bila previsoka izobrazba. »Moji starši so drago plačevali za mojo izobrazbo, zdaj pa mi nič ne koristi. To me še bolj frustri-ra, ker se zdaj ne morem uresničiti,« razlaga 34-letni-ca z vse nižjo samozavestjo, ki se je že naveličala iskati priložnosti, ki jih ni.
Kulturni šok
Lisette so presenetile tudi kulturne razlike. V primerjavi z latinsko je naša kultura bolj hladna, manj izkazujemo naklonjenost, manj smo ljubeznivi. »Če zboliš, ti prijatelji rečejo, da se boste videli kasneje, ker se bojijo, da se bodo nalezli bolezni, namesto da bi ti prišli pomagat,« je bila presenečena. Občutek ima, da ljudje v tem majhnem mestu niso vajeni tujcev. »Kot bi vsaka oseba predte postavila steno, preden te spozna. Vzame distanco. Mi pa ne. Kadar
k nam pride tujec, ga sprejmemo. Če lahko, ga postrežemo s hrano. Tu tega ni. Jaz niti ne poznam svojih sosedov. Koga naj prosim za pomoč, če se mi kaj zgodi,
gi državi, v drugi kulturi. Ne morem vsiliti svoje. Moram sprejeti tujo. Kar želim, pa je, da bi mi prišli naproti na pol poti. Da bi se medsebojno sprejemali. Če lahko jaz sprejemam tuje ideje, kulturo, način bivanja, želim, da sem tudi jaz sprejeta, kakršna sem. Z malokom ima tak odnos.«
Prijetno, a dolgočasno
Slovenija ji je všeč kot dežela in država. Zdravstveni sistem se ji zdi kot čudež, velik privilegij. Prav tako izobraževalni. Njen sin je nemoteno obiskoval srednjo šolo in zdaj študira. Lepo so ga sprejeli in slovensko govori bolje kot marsikateri sošolci iz sosednjih držav.
pa ni mojega moža? Moj sosed ne bo nikoli vedel, če sem sploh v stanovanju, ker se nikoli ne vidimo. V Čilu poznaš vse, ki živijo v ulici,« primerja Lisette, ki tu nima veliko prijateljic in tudi te so šele dobro sprejele njene navade in značaj. »Zdaj me tudi one poljubijo, ko se vidimo, s čimer so na začetku imele težave, ker to ni v vaši kulturi - pokazati naklonjenost, nameniti pozornost, nežnost. Kot bi rekel Diego (prijatelj mojega sina Rodolfa, ki tudi živi v Velenju): kot da nimate krvi, tako hladni ste,« je smeje komentirala in dodala: »Na nek način sem se že navadila, da sem v dru-
>
»'Sej bo.' Sovražim to frazo, vsi mi jo ves čas ponavljajo.«
V Velenju ji je všeč spokojnost. »Velenje je lepo mesto za starost in tudi za vzgajanje otrok. Manjka pa aktivnosti, kulture. Moj 75-letni oče, kije bil dva meseca na počitnicah, je komentiral, da je Velenje dolgočasno,« se je smejala in pojasnila, da se ljudje v Či-lu tudi pozno zvečer družijo na ulicah, tu pa je vse zaprto.
Kot ljubiteljica jedi z žara je želela narediti piknik ob jezeru, česar je navajena iz Čila, kjer imajo podobni kraji mize in klopi ter kamine, da lahko ljudje kuhajo in obedujejo na prostem. Ni mogla verjeti, da ob Velenjskem jezeru tega nihče ne počne. »Manjka vam svobode in sproščenosti,« je sklenila topla in ljubezniva Lisette, ki ni izgubila prirojene dobrovoljnosti in optimizma, najbolj pa si želi priložnosti, da se dobro nauči slovensko in tako poveča svoje možnosti. a
Zgodbe starih velenjskih hiš
Velenje, 1. decembra - Do 19.
decembra si lahko v velenjski mestni knjižnici ogledate zanimivo domoznansko razstavo, ki predstavlja zgodovino reprezentativnih velenjskih starih hiš. Pripravila jo je Andreja Ažber iz domoznanskega oddelka knjižnice,
terih trških hiš, tako tistih, ki jih še vedno lahko vidimo v Starem Velenju, kot tistih, ki jih ni več. Zanimiva pa bi bila tudi zgodovina starih hiš v Šaleku in drugih delih mesta,« je dodala. Tokrat se ni lotila že popisane zgodovine hiš, kot je vila Herberstein in
Andreja Ažber bo stare velenjske hiše raziskovala še naprej. Kot prvo si lahko v velenjski knjižnici ogledate razstavo zgodovine
trških hiš.
idejo zanjo pa je že pred leti dal njen sodelavec Silvo Grmovšek. Gre za razstavo, ki budi nostalgijo, zagotovo pa je zanimiva vsem generacijam.
Avtorica razstave je zgodovinarka, ki želi, da bi stare velenjske hiše raziskovala še naprej in naredila več ciklov razstav. »Tokrat sem zajela zgodovino neka-
vila Bianca, ampak je predstavila hiše, ki so povezane s trgovskim, meščanskim in rudarskim načinom življenja. Njihova podoba danes ni več enaka, kot je bila. »V veliko pomoč pri raziskovanju sta mi bila dr. Jože Hudales in njegov oče Jože Hudales starejši, ki je sploh dragocena priča, saj se spomni še marsičesa iz življe-
nja starovelenjskih družin. Tam je bilo veliko selitev; vemo, da so veleposestniki Goli, ko so prišli v Velenje, najprej najeli stavbo pošte, ko so proti koncu prve svetovne vojne obogateli, pa so pokupili še druge hiše in prevzeli še druge dejavnosti. Značilno za to obdobje je, da so se takratni veleposestniki ukvarjali z več dejavnostmi: bili so gostilničarji, hotelirji, trgovci na malo, trgovali so s hmeljem ...,« pripoveduje avtorica razstave. Na njej je skušala oživeti preteklost tudi zato, ker ima rada stare stavbe. Ko obišče Staro Velenje, se ji zgodbe kar same dogajajo.
Na razstavi lahko poleg družine Gol, ki je bila najpremožnej-ša, v Velenje pa je prišla iz Slovenj Gradca, spoznate še družino Rak, ki je imela hotel in mesnico v nekdanji Kolodvorski restavraciji. Predstavljena je tudi usnjarna, ki jo je imel v lasti tudi praded dr. Jožeta Hudalesa, ki je bil čevljar. Na stari sliki lahko spoznate tudi Rudarski dom, ki je menjal več lastnikov, od Turn-skih do Apatovih iz Družmirja, nato pa je bil v lasti premogovnika. V njem je bila od nekdaj gostilna. Razstavo dopolnjujejo stari predmeti iz teh stavb, tudi osebni predmeti lastnikov, ki jih je prispeval Muzej Velenje. Tako se lahko vsakdo ob ogledu razstave preseli v preteklost.
a bš
Slovenski petelinček iz Metleč
Šoštanjčan Valentin Heindl je
za Šimekovo lojtrco domačih iz lipovega lesa leta 1984 prvič izdelal lesenega petelinčka kot izviren spominek. Ideja je nastala ob jutranji istoimenski oddaji. Les je nabiral v gozdu okoli vile Široko. Iz vej, rogovilc, je 10 let za zaključne prireditve Lojtrca domačih ročno rezljal petelinč-ke. Pozneje za Osino podoknico, nato Po-doknico Nedeljskega. Osemkrat na leto, od marca do oktobra, je za zaključno prireditev s temo vasovanje izdelal hiško z lojtrco na lojtri petelinčka, v hiški v gnezdu pa je bila kokoška. Na te prireditve hodi še sedaj in je njihov redni spremljevalec in udeleženec. Vedno ga spremlja žena Alojzija Heindl.
Izvirni spominček je naredil tudi za prireditev Boš videl, kaj dela Dolenc, ki jo je organiziral že pokojni Slak, ideja je bila odhod neveste od doma in njena bala. Naredil je voziček, gare, pe-telinčka vpreženega v gare, na garah pa kokoš in balo, dve vreči kot doto.
Izvirnih spominkov ni mogoče kupiti v trgovinah, so pa ocenjeni in zaščiteni na Obrtni zborni-
ci v Ljubljani kot njegova ideja. Narejeni so ročno, iz lipovega lesa. Večja, kot je veja rogovilca, večji je petelinček. Največji narejen je bil visok 1 meter in 30 centimetrov - za prireditev ga-
lo zdravja Šoštanj, Centrom starejših Zimzelen Topolšica, prijatelji in podporniki zadal, da bo izdelal 15.000 lučk za prireditev Lučke za srečo, ki so bile prižgane na Šoštanjskem jezeru v spo-
Valentin Heindl z ženo in petelinčkom
silski pevski zbori v Lokovici pri Šoštanju za okrasitev na odru. Najmanjši pa 2 centimetra. Vsak izdelek je unikaten, običajno so veliki okoli 30 centimetrov.
Ima tudi svojo pesem z naslovom Valentin petelin, za katero je glasbo napisal Robert Golič-nik, besedilo Ivica Cvikl. Valentin pove, da je hvaležen ženi Alojziji, ki mu pomaga, ga vedno podpira in ga prevaža.
Letos si je skupaj z ženo, s Šo-
min na pogrezanje Družmirja zaradi rudarjenja.
Na svojem domu v Metlečah pri Šoštanju ima v kleti pravo zakladnico petelinčkov. Tale na sliki je bil letos narejen za čisto poseben namen, pa ga ne smemo izdati.
Ob vsem ustvarjanju se mu odpira še kopica idej, ene so prav hudomušne!
a Marija Skrt
Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CM K, stran 14
14
VELIKA NAGRADNA KRIŽANKA

10. decembra 2015
Okusite svet čarobnih mehurčkov
Živahne penine Jeruzalem Ormož, očarajo s svojo lahkotnostjo in svežino. Vsaka se ponaša s svojo barvo, v celoti pa predstavljajo pisano paleto barv in okusov. Barvite praznike!
P&F Jeruzalem, d.o.o., Kolodvorska cesta 11, Ormož www.jeruzalem-ormoz.com
Rešitev križanke (izrezano geslo) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Jeruzalem Ormož«, najkasneje do ponedeljka 21. decembra. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.
1	2	3	4	5	6	7	8	g	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19	20	21	22	23	24	25	26	27	28	29	30	31	32	ret ini
																																S
Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CM K, stran 15
10. decembra 2015
""^Jis
VI PIŠETE
15
Hvaležni prejemniki pomoči
Odziv občanov na dobrodelno akcijo S Karitas v advent, s katero smo zbirali sredstva za obogatitev prazničnih paketov pomoči, je bil zelo dober, saj smo z zbranimi sredstvi omogočili nakup prazničnih artiklov za 200 prejemnikov pomoči. Prve praznične pakete smo razdelili že prvo sredo v decembru, drugi del bo razdeljen teden dni kasneje. Poimenovali smo jih kar Miklavževi paketi. V njih so poleg suhih sliv, suhih fig, jabolčnih krhljev, klementin še čokolada, keksi, kava in čokoladni Miklavž.
Veliko prejemnikov pomoči je ob prejetju prazničnega paketa povedalo, da takšnega presenečenja niso pričakovali in da smo jim res polepšali december. Prav vsi so bili polni zadovoljstva, nekaj se jih je tudi ponudilo, da bi drugo leto tudi sami sodelovali pri izdelovanju venčkov.
Prostovoljke Župnijske Karitas Velenje smo z veliko radostjo v srcu ugotavljale, da se je ves trud v novembru povrnil. Vsem dobrotnikom in prejemnikom pomoči želimo čim lepši december, v novem letu pa vse dobro, veliko zdravja, medsebojnega razumevanja, radosti in uresničitev vseh drobnih, iskrenih želja!
a Janja Vivoda, vodja dobrodelne akcije
Zbor Elektro in računalniške šole je nastopal v sodelovanju s pevci iz Srednje strojne šole in Šole za
rudarstvo in varstvo okolja.
Velenje, 2. december - Z dobrodelnim koncertom Elektro in računalniške šole Skozi čas - za lepši danes in boljši jutri so ustvarjalni dijaki ter glasbeni gosti, akrobati in stand up komik zbrali 1500 evrov za šolski sklad Elektro in računalniške šole. Ta bo denar namenil pomoči potrebnim dijakom. Tako so vsi nastopajoči in gledalci na svoj
način prispevali svoj delež v mozaik našega bivanja, je med drugim zapisala profesorica Lidija Šuster, ki je z dijakom 3. letnika računalništva Anejem Podkrižni-kom povezovala prireditev. »Dobrota je naš notranji glas in naše vodilo skozi življenje. Če ji znamo prisluhniti, imamo možnost narediti naše življenje lepše. Preizkušnje lastnega stanja duha in
neizbrisljivega v življenju - lepote, ljubezni, sočutja, dobrote ter iskanja smiselnega v človeških odnosih, so kode, ki jih nosimo v sebi vsi tisti, ki smo se dobrodelnega koncerta kot ustvarjalci ali gledalci udeležili.«
a tf
Dobrodelna prireditev v Šaleku
Na OŠ Šalek Velenje smo v sredo, 3. 12., učenci in delavci šole pripravili dobrodelno prireditev Z glasbo v praznične dni in tako zakorakali v čarobni december.
V uvodu je obiskovalce nagovorila ravnateljica Irena Poljan-šek Sivka. Po besedah dobrodošlice se je zahvalila sponzorjem in vsem prisotnim, ki so z nakupom vstopnic prispevali v šolski sklad, ter jim zaželela veliko užitkov ob spremljanju bogatega glasbeno-plesnega programa.
Obiskovalci so imeli kaj videti in slišati. Nastopili so vokalisti, pevci ob spremljavi različnih instrumentov, instrumentalni sestavi, plesne skupine, učenci nekaterih oddelkov pa so plesali kar vsi. Glasbene izvajalce je spremljal za to priložnost ustanovljen ŠUS bend, ki so ga sestavljali učenec devetega razreda, delavca šole in naša nekdanja učenca.
Praznično vzdušje je pričarala izvirna scenska postavitev ob od-
' vVt
E T1 J-
6 ' W
ru z medijsko podporo kamere v živo. Toplino prostoru je dajala namizna dekoracija s pridušeno svetlobo svečk, dišečimi piškoti in čajem.
Sponzorjem in vsem obiskovalcem prireditve, ki so dvorano napolnili do zadnjega kotička, se je ob zaključku prireditve
zahvalila predsednica šolskega sklada Suzana Brišnik, ki je še enkrat poudarila, da je denar od prodanih vstopnic in prostovoljnih prispevkov namenjen šolskemu skladu, torej našim učencem. a Učenci in delavci OŠ Šalek
9. Po domače - korajža velja
Škale, 5. decembra - Na Miklavževo soboto je Kulturno društvo Škale izvedlo tradicionalno prireditev, na kateri so se predstavili domačini, ki si s svojim talentom upajo na oder. Peli so, plesali, igrali na različna glasbila in se preskusili kot humoristi. Kar 60 jih je sodelovalo. V goste je društvo povabilo tudi folklorno skupino Oglarji iz Šoštanja. Polno dvorano ljudi so razveselili tudi številni otroci, ki so s svojo prisrčnostjo in neposrednostjo predstavili svoje točke. Sodelovali so skoraj vsi učenci šole Škale. Otroci te podružnice so navajeni nastopanja, saj jih društva v kraju vabijo na številne prireditve, na katerih popestrijo
program. Nastopanje pa je del razvoja, saj krepi samozavest in pogum za kasnejše različne življenjske situacije. Na koncu je vse v dvorani obiskal še Miklavž
Učenci 3. razreda POŠ Škale
s svojim spremstvom. Večer je bil lep uvod v začetek prazničnega decembra.
a Eva Kumer
Prazniki so med nami
V četrtek, 26. novembra, popoldne je na Osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj potekal naš vsakoletni bazar. Učenci so prodajali izdelke, ki so jih ustvarili sami v različnih delavnicah. Imeli smo tudi stojnico s čokoladnimi palačinkami
saj so bile vse stojnice postavljene v avli in jedilnici. Pri obiskovalcih pa so bila o tem deljena mnenja. Nekaterim se je zdela letošnja postavitev boljša, saj so menili, da je vse bolj prostorno in povezano ter da je tako manjša gneča. Spet drugim pa je bila
malo drugačen, ker je potekal kar med samim bazarjem. Tako so si obiskovalci lahko ogledovali stojnice, medtem ko so poslušali naše glasbenike. Naši prodajalci so se zelo dobro odrezali, saj so jih hvalili vsi obiskovalci. Vsem je bila prireditev zelo všeč
ter sadnim čajem. Bazarja so se udeležili predvsem starši in stari starši otrok, ki obiskujejo to šolo. Prišli so si ogledat stojnice, na koncu pa je skoraj vsak odšel domov s kakšnim izdelkom. Letošnje leto je bila postavitev stojnic drugačna od prejšnjih let,
bolj všeč lanska, ker je bilo po njihovem mnenju bolje razporejeno po nadstropjih. Cene so se obiskovalcem zdele primerne glede na to, da je šlo za dobrodelni namen, saj se ta denar pozneje porabi za učence. Tudi letošnji kulturni program je bil
in večina jih je dejala, da je bila boljša kot lani. Vsi pa so se strinjali v eni stvari: bazar je poln božičnega ozračja in vsi se bodo z veseljem vrnili drugo leto, saj verjamejo, da se bodo učenci ponovno odlično odrezali.
a Maša Petkovnik, 9. razred
Mnenja in odmevi
Ob neki (skoraj
pozabljeni)
obletnici
Prvega decembra letos je minilo 147 let od rojstva Frana Koruna - Koželjskega, dva dni pozneje, 3. decembra, pa je bila 80. obletnica njegove smrti. Zdi se nama primerno, da se ob teh obletnicah oglasiva v glasilu te doline in teh krajev, ki jih je skladatelj, glasbeni pedagog in narodni buditelj Koželjski imel tako rad.
Mogoče bo kdo rekel, da obletnici nista najbolj »okrogli« in da smo v Velenju že kaj slišali o Franu Korunu Koželjskem, vendar je treba poudariti, da danes raste druga generacija otrok kot pred desetimi leti, da so zrela leta dosegli drugi ljudje.
Marsikdo od mladih se verje-
tno ne zaveda dejstva, da je bilo Velenje v Korunovih časih majhen nepomemben trg in da se je s tem, ko je ostal tu, odpovedal karieri, ki bi jo lahko napravil v kakem velikem mestu. Že Ljubljana bi mu s svojo takrat že obstoječo glasbeno infrastrukturo omogočila mnogo boljše pogoje za delo in ustvarjanje. O domoljubju Frana Koruna zgovorno priča podatek, da je zavrnil celo državno povabilo, da bi v Sofiji prevzel položaj kapelnika na dvoru bolgarskega kralja. Kdor zapusti domovino, se ji odpove. Če bi odšel v tujino, gotovo ne bi napisal učbenika za violino, ki je bil pri nas prvi napisan v slovenskem jeziku. V njem je, kot
je Fran Korun napisal v uvodu učbenika (izšel je leta 1910 pri založbi Schwentner v Ljubljani), za pouk uporabljal samo slovenske glasbene motive. Če bi ustvarjal glasbo v Bolgariji ali kje drugje, bi se temu moral odpovedati. V Sofiji ne bi postal slovenski, ampak bolgarski skladatelj. To pa bi bilo v nasprotju z vsem njegovim bistvom.
Zgodovine se učimo vsakokrat na novo, kajti pomembno je, da vsaka generacija prebivalcev naše doline pozna svojo preteklost, zgledi ljudi, ki so nesebično delovali za našo kulturno samobitnost, pa bi morali biti v naši zavesti vedno prisotni.
a Vnuka Borut in Vladimir
Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CM K, stran 16
16
ŠPORT
»»^AS
10. decembra 2015
Kdo se bo poslovil?
Danes (ob 18.00) v Zlatorogu tekma osmine finala pokala med Celjani in Velenjčani - Gorenje s Krko za dvig samozavesti
V 13. krogu domačega prvenstva so rokometaši Gorenja gostili Krko in jo premagali z dvo-številčno razliko (34 : 24). No-vomeščani so sicer prvi zadeli, v nadaljevanju pa niso bili v nobenem trenutku dorasel nasprotnik, pa čeprav so gostitelji igrali bolj sproščeno oziroma so priložnost za igro dobili vsi igralci. Dvoštevilčna zmaga Gorenja je bila pričakovana ne glede na to, da so nekaj dni prejšnjega tedna še verjetno premlevali, zakaj so se nepričakovani hitro poslovili od tekmovanja v pokalu Evropske rokometne zveze. Rokometaši Celja pa so že med tednom s 33 : 28 slavili proti Kopru, v nedeljskem 10. krogu evropske lige prvakov pa so v gosteh izgubili z enim najbogatejših moštev v tem tekmovanju s Paris St. Germainom s 27 : 32 (12 : 17).
Tekma z Dolenjci je privabila v Rdečo dvorano skromno število rokometnih navdušencev. Razlog je bila najbrž slaba igra njihovih igralcev na Danskem in teden dni pred tem v Velenju. Prepričljiva zmaga proti Krki je bila zanje in gotovo tudi za trenerja Gregorja Cvijiča (nekateri so celo pričakovali njegov odstop) zelo pomembna za dvig samozavesti po tem neuspehu. Ta bi morala biti najbrž na najvišji ravni že danes na tekmi osmine finala slovenskega pokala s Celjani v 'njihovem' Zlatorogu.
Vodstvo kluba pa vendarle ni bilo ravnodušno, da so njihovi rokometaši pokleknili že na prvi postaji v drugem najmočnejšem klubskem prvenstvu v Evropi. Še zlasti, ker so rokometaši Holste-broja imeli v prejšnjem tekmovanju menda celo nekoliko kakovostnejšo zasedbo, pa so bili na obeh tekmah za gol preslabi. Zato se je, kot smo izvedeli pred tekmo s Krko, na začetku prejšnjega tedna sestalo klubsko vodstvo, ki je odločilo, da Gregor Cvijič ostaja trener kljub ne-uresničemu cilju v tem tekmovanju. Presenetili pa so s spremembo na kapetanskem mestu. Nika Medveda je na tej dolžnosti zamenjal Staš Skube. S tem naj bi ga spodbudili k še boljši in odgovornejši igri, kot smo slišali. Vsekakor se od trenerja
Cvijiča pričakuje, da se bo rokometnim navdušencem v dolini oddolžil, če ne z obema, pa vsaj z enim domačim naslovom, ter prinesel navijačem veselje, kot je bilo v obdobju doslej njihovega najuspešnejšega trenerja Branka Tamšeta.
Črni niz je že dovolj dolg
Mario Šoštarič je bil s šestimi goli skupaj s Benjaminom Bu-ricem najboljši strelec domače vrste proti Krki: »Prepričljiva zmaga je bila zelo pomemb-
Prvič hrvaški sodnici
Na tekmi s Krko se je zgodilo prvič v Velenju, da sta pravico na parketu delili ženski, in to Hrvatici iz Kutine, sestrični Helena Crnojevic in Emina Kostecki Radie. Ker sta menda ocenili, da na Hrvaškem nista imeli več možnosti za napredovanje, sta poslali prošnjo za sojenje v Sloveniji. Uspešno sta prestali preizkušnjo in uvrstili so ju na seznam za sojenje moške slovenske prve lige. Krstno sojenje sta imeli v prvem krogu med Slovanom
na za dvig samozavesti po našem razočaranju z nastopom v Evropi. Dokaj dobro smo igrali v obrambi in na tem moramo graditi našo igro. Do izraza je spet prišel naš kolektivni duh, ki nas je nekoč krasil; to moramo vrniti in verjamem, da bomo dosegli v domačem tekmovanju želeno.
Če imam v mislih samo pokalno tekmovanje, bo danes tekma sezone. Tako pomembno zmago potrebujemo. Če bo prišla, bo naša samozavest zelo zrastla in tudi lažje bo potem trenirati. Črni niz s Celjani je že dovolj dolg in čas je, da se konča. Je pa škoda, da se bomo srečali že tako zgodaj. V nekaterih državah se najmočnejši ekipi srečata šele na sklepnem turnirju. Kar je, je, ena močna ekipa bo od danes zvečer manj. Skratka, končno moramo spet premagati Celjane. Želimo, da se to zgodi že danes!«
in Celjem. Če sodimo po sobotnem dogajanju v Rdeči dvorani, so ju tudi najbolj vneti velenjski navijači spoštljivo sprejeli. Upati je, da med njunim sojenjem ne bo več znanih sočnih »vložkov« kot včasih, ko po parketu tekata moška sodnika. O tem, da bo navijanje sploh postalo bolj kulturno, pa lahko za sedaj najbrž le sanjamo.
Zaponšek v Slovenj Gradcu
Gorenje je doslej imelo tri vratarje: Benjamina Burica (25), Kle-mna Ferlina (26) in Roka Zapon-
ška (23). Najmlajši ob starejših soigralcih ni dobival veliko priložnosti (le sedemkrat v tej sezoni). Zato se je razveselil, da sta se vodstvi Gorenja in Slovenj Gradca dogovorili, da bo za Korošce branil do konca sezone in si z branje-njem nabiral nove izkušnje.«
■ S. Vovk
En polčas je bil premalo
Kljub upiranju niso bile kos Celjankam
Velenjske rokometašice so na lokalnem derbiju na tekmi 9. kroga prve ženske rokometne lige v Rdeči dvorani gostile igralke Celja Celjskih mesnin. Gostjam so se kolikor toliko upirale le v prvem polčasu, po katerem so zaostajale le za dva gola. V nadaljevanju pa so se Celjanke raz-
igrale in zmagale z desetimi goli razlike oziroma z rezultatom 28 : 18.
S tekmo več in sedemnajstimi točkami so trenutno v vodstvu Zagorjanke. Za dve točki na drugem mestu zaostajajo aktualne prvakinje igralke Krima. Na naslednjih štirih mestih so Ajdov-ke, Koprčanke, Ljubljančanke in Novomeščanke s po desetimi točkami. Celjanke so s sedmimi in dvema tekmama manj sedme, Žalčanke z osmimi osme; Velenj-
čanke prav tako s tekmo manj in štirimi točkami devete; Mariborčanke imajo na desetem mestu tudi štiri točke, igralke Jadrana na predzadnjem samo dve, Bre-žičanke pa na zadnjem mestu v dosedanjih devetih krogih niso okusile slasti zmage niti neodločenega izida. V sobotnem zadnjem jesenskem krogu bodo Ve-lenjčanke gostile igralke Jadrana iz Hrpelj.
'Rudarji' za slovo od svojih gledalcev vendarle zmagali
V zadnji letošnji tekmi ob jezeru so z golom branilca Davida Kašnika osvojili pomembne točke - V soboto gostovanje v Domžalah
Na predzadnji tekmi jesenskega dela prvenstva so nogometaši Rudarja gostili Za-vrč in zmagali z 1 : 0. Nove tri točke so bile zanje zelo pomembne, saj so na prejšnjih petih doživeli kar tri poraze in le enkrat (s Krko doma) igrali neodločeno.
Gostje so po dokaj dobri igri v predprej-šnjem krogu doma izgubili z Olimpijo, prav zato so prišli ob jezero odločeni, da ne doživijo novega poraza. Začeli so zelo odločno in že v prvem napadu je vratar Matej Radan z izletom iz vrat in z dobro obrambo preprečil verjeten zadetek izkušenemu Albertu Rieri. To je bila tudi edina nevarnejša priložnost Haložanov v prvem delu. Nato je igra potekala bolj ali manj med obema kazenskima prostoroma, gostje so imeli celo nekaj več žogo v posesti, a so bili povsem nenevarni za vrata domačega vratarja Mateja Radana. Nevarneje so zapretili domačemu vratarju le še enkrat, in to v izdihljajih tega ne preveč zanimivega dvoboja. Toda v trenutku, ko moštvu gori pod nogami, ne šteje umetniški vtis, ampak le gol, tokrat eden, a tako rekoč zelo vreden. Tekma je bila odločena že v 23. minuti. Mario Babic (brat Stjepan ni smel igrati zaradi kartonov) je odlično izvedel drugi udarec s kota za domače. V gneči pred gostujočim vratarjem Miodragom Mitrovicem je najvišje skočil Kašnik in žogo, ki je med letom oplazila prečko, poslal v mrežo. Že v 31. minuti bi si lahko domači zagotovili mirnejše nadaljevanje tega dvoboja. Po dobri podaji Damjana Trifkovica je imel Mario Babic pred sabo le še vratarja, a je pre-rahlo udaril po žogi in Mitrovic jo je zlahka ulovil. Novo veliko priložnost za povišanje rezultata so imeli še v 77. minuti, ko je
Prva liga Telekom Slovenije,
21.	krog
Rudar Velenje - Zavrč 1:0 (1:0)
Strelec: David Kašnik (23) Rudar: Radan, Kocic, Kašnik, Knezovic, Ihbeis-heh (od 46. Džinic), Bolha, Babic, Črnčič, Tolimir, Eterovic (od 81. Grgic), Trifkovic (od 64. Pišek). Rumeni kartoni: David Kašnik, Milan Kocic, Francesco Tahiraj, Aleks Pihler, Davor Rogač, Stefan Petrovič.
Drugi rezultati: Maribor - Krško 6:0 (3:0), Luka Koper - Celje 1:2 (1:0), Krka - Gorica 1:0 (0:0), Olimpija - Domžale 0:0. Vrstni red: 1. Olimpija 46 (52:16). 2. Maribor 40 (50:23), 3. Domžale 35 (28:14), 4. Gorica 34 (32:31), 5. Zavrč 27 (23:25), 6. Koper 22 (25:32), 7. Rudar 22 18:29), 8. Krka 22 (16:29), 9. Celje 22 (16:34), 10. Krško 16 (9:36).
22.	(zadnji jesenski) krog - 12. 12., ob
sodnik Darjan Kovačič iz Gro-suplja pokazal na belo točko, ki jo je zakrivil Aleks Pihler s prekrškom nad Klemnom Bolho. Po
pričakovanju jo je izvedel Mate Eterovic, a tokrat veliko slabše kot krog pred tem proti Krki. Vratar se je vrgel na pravo stran in žogo odbil v kot. Že v naslednjem napadu so imeli domači še drugo lepo priložnost za višjo zmago. Babic je nevarno streljal z leve strani, Mitrovič je žogo odbil na desno na nogo branilcu Elvedinu Džinicu, ki pa je z nekaj metrov zadel levo vratnico z zunanje strani in žogo je zletela z igrišča. Najbrž so se nekateri po tej zapravljeni priložnosti spomnili na znano ulično pravilo: če ne daš, dobiš. Že v trimi-nutnem sodnikovem dodatku pa je imel najnevarnejši gostujoči igralec Riera v nogah izenačenje, a je z udarcem z glavo na srečo domačih za malenkost zgrešil izenačenje in omenjeno 'pravilo' se ni uresničilo.
V zadnjem jesenskem krogu bodo rudarji v soboto gostovali pri tretjih Domžalah, ki so iz Stožic v boju z Olimpijo odnesle točko. Ne glede na sobotni izid pred njimi ne bo mirnega odmora. Trenutno so z dvajsetimi točkami sedmi. Toliko točk imajo tudi šesti Koper in osma Krka ter deveto Celje, le novi-
TAKO so igrali
15.00: Domžale - Rudar
1. NLB Leasing, 13. krog
Gorenje Velenje - Krka 34:24 (17:10)
Gorenje: B. Buric (7 obramb), Ferlin (9 obramb); Božovic, Cehte 2, Medved 3, S. Buric 6, Ovniček 3, Szyba 2, Skube 2, Golčar 3, Šoštarič 6, Kleč 3, Gams, Ratajec 1, Nosan 3, Bečiri Sedemmetrovke: Gorenje 0 (0); Krka 5 (4); izključitve: Gorenje 10 minut, Krka 6. Drugi rezultati: Celje Pivovarna Laško - Koper 2013 33:28 (19:13), Dobova - Jeruzalem Ormož 26:19 (13:6), Istrabenz Plini Izola - Riko Ribnica 21:27 (9:12), Trimo Trebnje - Slovenj Gradec 2011 25:25 (12:10), Maribor Branik - Slovan 28:26 (15:11), Sevnica - Urbanscape Loka 24:30 (14:17). Zaostala tekma 9. kroga: Istrabenz Plini Izola - Slovenj Gradec 2011 28:27 (14:13). Vrstni red: 1. Gorenje 13 tekem - 24 točk, 2. Celje 13 - 24, 3. Koper 2013 13 - 18, 4. Jeruzalem
nec Krško za njimi zaostaja za šest točk. Peti Haložani pa imajo pet točk
David Kašnik, strelec edinega gola ob jezeru: »Zavedali smo se, da moramo v tem dvoboju zaigrati na vse ali nič. Obenem smo se želeli od svojih gledalcev posloviti z zmago. Pokazali smo veliko srce in zato bili tudi nagrajeni. Na srečo smo hitro povedli in moj zadetek je bil dovolj za zmago. Proti koncu tekme se je pokazala že utrujenost, a želja je bila velika in izkoristili smo to, kar se nam je ponudilo, ter osvojili zelo pomembne točke. V soboto bo pred nami še zahtevno gostovanje v Domžalah. Po tej zmagi tam ne bomo pod takšnim pritiskom, kot bi gotovo bili, če danes ne bi uspeli. Poskušali bomo presenetiti. Trener Jernej Javor-nik je bil z napovedjo za zadnji jesenski krog še bolj konkreten: »Z Zavrčem smo taktično igrali zelo dobro. Po prejšnjih dobrih igrah nismo bili rezultatsko nagrajeni, danes smo bili. Fantje so igrali, kot smo se dogovorili. Imamo še eno tekmo. Ne predajamo se vnaprej. Glede na to, da se borimo za obstanek in da smo tam, kjer pač trenutno smo, želimo v Domžalah iztržiti točko ali celo zmagati.«
■ S. Vovk
Ormož 13 - 18, 5. Loka 13 - 17, 6. Maribor 13 -15, 7. Krka 13 - 15, 8. Ribnica 13 - 14, 9. Trebnje 13 - 10, 10. Izola 13 - 8, 11. Dobova 13 - 7, 12. Slovenj Gradec 2011 13 - 6, 13. Slovan 13 - 3 (-1), 14. Sevnica 13 - 2.
1. SRL, ženske, 9. krog
Velenje: Celje Celjske mesnine 18:28 (11:13) Drugi rezultati: Krim Mercator - ŽURD Koper 38:25 (17:9), Ljubljana - Zagorje 21:33 (12:13), Jadran Bluemarine: Mlinotest Ajdovščina 21:35 (7:17), Brežice - Zelene doline Žalec 22:28 (10:13), Logik Branik - Krka 24:27 (13:13). Vrstni red: 1. Zagorje 9 tekem - 17 točk, 2. Krim 8 - 15, 3. Krka 8 - 9, 4. Ajdovščina 7 - 10, 5. Koper 9 - 10, 6. Ljubljana 9 - 10, 7. Celje 7 -
9,	8. Žalec 9 - 8, 9. Velenje 8 - 4, 10. Branik 9 -4, 11. Jadran 9 - 2, 12. Brežice 9 - 0.
10.	krog (sobota, 12. decembra): Velenje - Jadran.

Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CM K, stran 17
10. decembra 2015
«»SÜAS
ŠPORT
17
Fizično in psihično dobro pripravljen
Deskar Tim Kevin Ravnjak uspešno pozdravil poškodbo kolena - V Ameriki se pripravlja na pomembno tekmo
Velenje, Breckenridge, 7. decembra - Deskar prostega sloga Tim Kevin Ravnjak je v teh dneh v Ameriki, kjer ga v naslednjih dneh čaka pomembna tekma. Gre za eno največjih tekem v svetu »freestyle boardanja«. »Dobil sem povabilo na tekmo, ki seje udeleži 30 najboljših deskarjev na snegu. Gre za tekmo Dewtour, ki se tradicionalno dogaja na Breckenridgeu v Coloradu, kjer sem trenutno nastanjen. To je tekma zaprtega tipa, nanjo pa se da priti le s povabilom organizatorja,« nam je iz Amerike sporočil Velenjčan, ki pravi, da je na novo sezono psihično in fizično dobro pripravljen. Naj spomnimo, da je 18-letni profesionalni deskar leta 2012 postal mladinski svetovni prvak v snežnem žlebu, za Slovenijo pa je nastopil na zimskih olimpijskih igrah 2014 v Sočiju, na katerih je nastopil v snežnem žlebu. Uvrstil se je v finale in na koncu osvojil 8. mesto. Na svetovnem prvenstvu 2015 v Kreischbergu pa je v sne-
žnem žlebu osvojil bronasto medaljo.
Sezona seje letos zanj ponovno začela s pripravami na francoskem ledeniku Les2Al-pes. »Sloje za krajše p ri-
Tim Kevin Ravnjak pravi, da ga športno življenje nenehno postavlja pred nove izzive. Že tri sezone zapored so ga zaznamovale poškodbe. Tudi zadnjo je uspešno pozdravil.
prave, na katerih je bil glavni cilj vzpostaviti dober stik s snegom. Po tem je sledil mesec kondicijskih priprav doma, po tem pa sem se odpravil na Japonsko in Novo Zelandijo, na kateri sem imel prvo tekmo svetovnega pokala v letošnji sezoni. Na žalost sem se poškodoval v finalnem nastopu v disciplini Slopestyle, zato sem tekmo »hapfipipe« vozil v hudih bolečinah. Sledil je kratek dopust in zdravljenje poškodbe, nato pa treningi na evropskih ledenikih Stubai, Hintertux in Saasfee,« nam je povedal Tim Kevin. Življenje v svetu vrhunskega športa gaje letos spet postavilo pred — nov izziv. Že tretjo sezono zapored je zaradi poškodbe moral na operacijsko mizo. »Letos je šlo za koleno. Poškodba ni bila ogromna, je pa vsekakor pustila posledice. Ogromno časa sem moral posvetiti rehabilitaciji noge in nato ponovno natrenirati vse mišice,« izvemo. Kot tudi, da je trenutno v dobri formi. »Sem motiviran in res se veselim, kaj bo prinesla ta sezona.«	a bš
Štafetni tek svete Barbare lepo uspel
Velenje, 6. decembra - Med tekači je v zadnjih enajstih letih postal privlačen tudi štafetni tek svete Barbare, zaščitnice rudarjev. Nedeljske izvirne tekaške prireditve ob Škal-skem jezeru se je udeležilo 62 štiričlanskih ekip, v katerih je morala sodelovati vsaj ena ženska. Tekače so razdelili v skupine tudi glede na skupno starost. Proga ob jezeru je bila dolga 3,25 km in je imela tri kar zahtevne klance. Prireditev je odlično organiziralo Športno društvo Premogovnika Velenje, ki je poskrbelo tudi za kolajne, topel čaj in hrano.
Prvi so v cilj pritekli mladi člani Tekaške šole Živko 1 in dosegli rekord proge.
Najstarejša in najmlajša ekipa - Koroški tigri (286 let) in Mladi upi (26 let) - sta prejeli kipec sv. Barbare.
a Hinko Jerčič
Naravni spomenik Krvavica
Po hribih
Vremenske razmere nam še vedno omogočajo sprehode v naravo in sonce nas čez dan še prav prijetno greje. Edino megla nam planincem »meša štrene« in nam onemogoča lepe razglede, ki so nagrada za trud za prehojeno pot in dosežen vrh. Pa nas to ne zavrača, saj narava vedno ponuja zanimivosti, ki so lepe tudi ob pogledu od blizu, megla pa daje pokrajini poseben čar.
Takšen je bil izlet planincev UNI 3 Velenje, ko smo se prepeljali v Savinjsko dolino in mimo Tabora za vasjo Loke sestopili ob Suhem Potoku. Pogled na bližnjo Krvavico je bil že ob razgledu iz avtobusa spoštljiv, čeprav se ne ponaša z več kot 909 metri nadmorske višine. Je pa njena silhueta dokaj zgovorna, saj je skalnata in strma.
Kar čez cesto nas je že vabila markirana pot in strmina, v katero smo se nemudoma podali. Pot nas je takoj očarala, saj je bilo pobočje bogato okrašeno z rastlinjem, v katerem so prevladovale praproti, predvsem jelenov jezik in srebrenke, katerih srebrne pahljače privabljajo poglede. Marsikateri šopek bo krasil zimske večere v pravljičnem decembru. Kmalu smo prišli do opozorilne table, da je po skalovju prepovedano plezati, saj tu domujejo ptice, med katerimi je tudi redek sokol selec. Prav zaradi njega je to območje vključeno v omrežje Natura 2000. Sporočilo »Obiskujmo Krvavico s spoštovanjem do narave in dopustimo mirno življenje vsem, s katerimi si jo delimo« velja za vsa potepanja v naravi, saj je najlepša takšna, kot je. Krva-
vica je od leta 1998 razglašena za geomor-fološki ter botanični spomenik.
Kmalu se je nad nami pojavilo skalovje z oknom, skozi katerega pelje zahtevna pot, na kateri je bil vsakdo na svoji preizkušnji. Od megle mokre skale so terjale skrajno previdnost. Nismo več rosno mladi in med nami
parkirišča, kjer se pot odcepi v smeri Čemše-niške planine. Mi smo šli levo proti Zajčevi koči, kjer smo v prijetnem okolju nazdravili slavljenki Zmagi, katere nahrbtnik je poskrbel za naše želodce.
Po zelo lepem smrekovem gozdu domujejo tudi tise in bodike, ki sta edini zavarovani
Z obrazov sije zadovoljstvo nad osebno zmago po vzponu skozi skalno okno.
je bila tudi osemdesetletnica Jelena, ki nam s svojo energijo daje vzor. Ob odprtju vpisne knjige smo opazili, da je tik pred nami za svoj osemdeseti rojstni dan vrh obiskal tudi Janez in vanjo napisal: »Bilo je lepo!« - Torej še nismo za v »staro šaro«!
Seveda je sledilo obvezno fotografiranje s srečnimi obrazi in spust po drugi strani do
lesnati rastlinski vrsti v Sloveniji. Apnenčasto skalovje Krvavice vsebuje železove spojine, kar ji daje rdečkasto barvo, iz česar se je razvila tudi legenda o Veroniki Deseniški.
Dovolj lepot za lepo preživet v meglo odet jesenski dan, da smo si do vrha napolnili duše!
a Marija Lesjak
Odličen Nastjin nastop
EP v plavanju: tri polfinala in štirje državni rekordi
Od 2. do 6. decembra je v Izraelskem mestu Netanya potekalo evropsko plavalno prvenstvo v kratkih bazenih. Nastopilo je več kot 500 plavalcev iz 48 držav. V desetčlanski slovenski reprezentanci je odlično tekmovala plavalka Plavalnega kluba Velenje Nastja Govej-šek. Dosegla je doslej najboljše rezultate in uvrstitve v absolutni ženski konkurenci. V disciplinah 50 m in 100 m delfin ter 100 m prosto
se je uvrstila v polfinale in štirikrat izboljšala državne rekorde. Na 50 m delfin je z rezultatom 26,11 osvojila 11. mesto in svoj državni rekord, dosežen novembra letos v Kranju, izboljšala za petnajst sto-tink sekunde. Tudi na 100 m delfin je z rezultatom 58,00 osvojila 11. mesto. Na predtekmovanju je svoj slovenski rekord, dosežen decembra 2014 na svetovnem prvenstvu v Dohi, izboljšala za 30 sto-tink, v finalu pa še za 54 stotink sekunde. Rekordno je nastopila tudi na 100 m prosto in z rezultatom 53,97 osvojila 12. mesto. Postala je prva Slovenka, ki je to razdaljo odplavala pod 54 sekundami. Rezultat, dosežen na evropskem prvenstvu v Herningu decembra leta 2013, je popravila za deset stotink sekunde. Po tekmovanju je novinarju STA povedala: "Zelo sem zadovoljna z doseženimi rezultati, posebej na 100 prosto, ker sem imela tako malo pavze, pa sem vseeno plavala pod 54 sekundami. Vse kaže, da sem letos zares dobro trenirala na visoki nadmorski višini in da sva pozneje s trenerjem tudi dobro tempirala formo."
a Marko Primožič
Odlični dirkači
V-Racinga
Patrik Zajelšnik najboljši dirkač Slovenije Bojan Strožič dobil dva pokala
Ljubljana - V soboto, 28. novembra, je nacionalna zveza za Avto šport Slovenije AŠ 2005 priredila tradicionalno svečanost ob koncu sezone, imenovano Večer prvakov, na kateri je razglasila zmagovalce sezone v vseh disciplinah avto športa in podelila zahvale in priznanja tistim, ki so pomembno soustvarjali letošnjo sezono.
Najvišjo nagrado v avto športu je prejel dirkač kluba V-Racing iz Velenja Patrik Zajelšnik, ki tekmuje na gorskih hitrostnih dirkah. 34-letni Patrik je sicer doma iz Vojnika pri Celju, rojen pa je v Nemčiji, kjer trenutno tudi živi. Patrik na gorskih hitrostnih dirkah tekmuje z enim najhitrejših dirkalnikov, katerega priprave, dodelave in izboljšave nastajajo v njihovi domači delavnici, na kar je še posebej ponosen. V minuli sezoni 2015 je nanizal vrsto zmag in drugih dobrih uvrstitev na domačih in mednarodnih tekmah.
Med prejemniki pokalov za dosežke v končani sezoni je bil tudi Šoštanjčan Bojan Strožič, ki je s svojim dirkalnikom Avtobianchi Al 12 Abarth nastopal v državnem prvenstvu Slovenije in mednarodnem pokalu Slovenija - Triveneto. V sezoni se je Bojan udeležil osmih dirk, treh v Sloveniji in pet v tujini. V slovenskem pokalnem prvenstvu s starodob-nimi vozili je v kategoriji 3 Razred C1 dosegel 5 zmag in eno 2. mesto in tako suvereno osvojil naslov prvaka v tej kategoriji. V mednarodnem pokalu Slovenija Triveneto je nastopil na 6 dirkah in na vseh 6 dirkah stal na stopničkah, enkrat zmagal, bil štirikrat drugi in enkrat tretji, kar je na koncu pomenilo delitev prvega mesta (osvojeno enako število točk) skupaj z Italijanom Meggiorin Stefanom.

Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CM K, stran 18
18
modroBELA kronika, utrip
«»^AS
10. decembra 2015
Grozil tudi z nožem
Velenje, 3. decembra - V četrtek ob 17.20 sta na velenjsko policijsko postajo prišla dva oškodovanca, ki sta prijavila znanca. Ta je enemu od njiju najprej grozil po telefonu, kasneje pa obema še v lokalu Venezia. V lokalu jima je grozil celo z nožem. Do spora naj bi prišlo zaradi neporavnanega dolga. Do pretepa k sreči ni prišlo. Kljub temu bodo policisti storilca ovadili za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti.
Prijeli tatu in vlomilca
Velenje, 2. decembra - V sredo so velenjski policisti obravnavali dva storilca kaznivih dejanj. V prvem primeru so obravnavali specialnega povratnika kaznivih dejanj tatvin in drznih tatvin, ki
so ga pridržali za 48 ur. Preiskovalni sodnik mu je po izteku pridržanja odredil pripor v celjskem zaporu. V drugem primeru pa so v nočnem času prijeli Velenjča-na, ki je izršil vlom na območju Žalca. V času njegovega pridržanja (48 ur) so razjasnili še nekaj neraziskanih vlomov na območju v pristojnosti Policijske postaje Velenje.
Očetu preprečuje stik z otrokom
Velenje, 3. december - V petek je na policijsko postajo prišel občan, ki je policistom povedal, da mu bivša partnerka ne omogoča stika z njunim otrokom. Za stike sta se izvensodno poravnala na sodišču v Celju. Policisti bodo opravili pogovor z njegovo bivšo partnerko. Če so navedbe partnerja točne, jo bodo ovadili za
kaznivo dejanje »odvzem mladoletne osebe«.
Vlomilca zanimala zlatnina in denar
Škale, 5. decembra - V nedeljo je na policijsko postajo prišel Škalčan, ki so mu prejšnji dan vlomili v hišo. Pogreša nekaj denarja in zlatnino. Za zdaj še neznanec je v hišo vlomil skozi okno.
Izginil prenosni računalnik
Velenje, 7. decembra - V ponedeljek ob 9.30 so velenjske policiste obvestili, da je neznanec preko vikenda vlomil v podjetje Firšt, d. o. o. Iz skladišča podjetja je ukradel prenosni računalnik. Policisti vlomilca še iščejo.
Iz POLICIJSKE beležke
Trk pri avtobusni postaji
Šoštanj, 2. decembra - V sredo ob 14.40 so velenjski policisti pri avtobusni postaji obravnavali prometno nesrečo. Počilo je zaradi prekratke varnostne razdalje, dva udeleženca pa sta se v njej lahko telesno poškodovala.
Vlomil skozi okno
Šmartno ob Paki, 2. decembra - V sredo popoldne so velenjski policisti obravnavali vlom v hišo. Neznanec je vanjo vlomil skozi okno. Notranjost je razmetal in prei-skal. Našel je trezor, ki pa mu ga ni uspelo odpreti. Vlomilca policisti še iščejo, z vlomom pa je povzročil le škodo na oknu.
Prekratka varnostna razdalja
Velenje, 3. decembra - V četrtek okoli poldneva sta na Partizanski cesti zaradi prekratke varnostne razdalje trčila avtomobila. K sreči je nastala le materialna škoda.
Ostala brez denarnice
Velenje, 4. december - V soboto okoli 16. ure je na policijsko postajo prišla Ve-lenjčanka, ki so ji v Nakupovalnem centru ukradli denarnico. Neznanec ji jo vzel iz torbice v trgovini ali pa na poti vanjo. Policisti storilca še iščejo.
Policisti utišali glasno glasbo
Velenje, 5. decembra - V soboto v nočnih urah so policisti dvakrat utišali preglasno glasbo. Prvič v dijaškem domu v Ša-leku, drugič pa v lokalu Klanček. V obeh primerih so kršitelje opozorili na neprimerno početje, plačati pa jim ni bilo treba.
Jezen in žejen
Velenje, 5. decembra - V soboto okoli 14. ure so imeli policisti kar nekaj dela z njihovim starim znancem. Najprej je nadlegoval svojo bivšo prijateljico, ki ji je tolkel po vratih in jih pri tem poškodoval. Očitno ga je to še bolj razjezilo, saj je bil potem nasilen še v lokalu Sweety bar na Kardeljevem trgu. Tam

Dobrodošel v klub »stirnHP Prijatelji ti bomo z veseljem stali ob strani tudi v prihodnosti! Iskrene čestitke mi vsi!
P.S. Dobrotnik Damjan Jurko iz Vinske gore pri 40-ih, vabi vse lačne na svoj golaž!
je nadlegoval natakarico, ki mu ni želela po-streči pijače, saj je že imel neporavnan dolg v tem lokalu. Policisti so jeznoritežu napisali plačilni nalog zaradi nespodobnega vedenja.
Nasilnežu prepovedali približevanje
Velenje, 7. decembra - V ponedeljek okoli polnoči je policiste skrben občan z Vojkove ceste obvestil, da v stanovanjskem bloku že dlje časa sliši vpitje in prepir med dvema sosedoma. Na kraju so policisti ugotovili, da se je njihov stari znanec znesel nad svojo partnerko. Zaradi nasilja v družini so ga policisti obravnavali pred tem, zato so mu tokrat prepovedali približevanje partnerki.
Zapeljal s ceste
Lokovica, 7. decembra - V ponedeljek zvečer, ob 21.20, so policisti obravnavali prometno nesrečo na cesti Lokovica-Go-renje. Voznica je z osebnim avtom zaradi neprevidne vožnje po robu cestišča zapeljala s ceste. V nesreči se ni poškodovala, policisti pa so ji napisali plačilni nalog.
mali OGLASI
Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!
Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30.
Naročniki imate 50 % popust.
03 898 17 50	
nadja@nascas.si	
epp@nascas.si	or
press@nascas.si	
eonarao
Obdarite najdražje izbrano in pOceni!
Papirnica Leonardo Velenje v centru NOVA.
Poslovalnica se zapre 31.12.2015
Ločki jez zgrajen do roka
mOSLOčkljezfbofprlspevai k varovanju - kraja pred poplavljanjem ter omogočal nemotene'selitve ribjega.živija.
na vse_
Potem ko je vrsto let, v bistvu kar desetletja, Savinja za Dele-jevim jezom (pred Mozirskim gajem) večkrat poplavljala park cvetja in še zlasti naselje Nove Loke, so predstavniki in strokovne službe občine Mozirje uspeli v dogovoru z državo, da se je v letošnjem poletju začela sanacija tega poplavnega območja. Od zgornjega jezu so začeli utrjevati in višati protipoplavni nasip na desnem bregu Savinje, pod mostom v Loke pa so podrli večino
starega jezu in zgradili nov jez, ki ustreza okoljevarstvenim zahtevam ter ribiški doktrini z možnim gibanjem rib gor in dol po vodi. Ob razmeroma dobrih vremenskih pogojih, ki so v zadnji fazi gradnje skalnato-betonskih brežin ter praga na novem jezu voda nekajkrat ogrozili gradbince, so ta edinstveni projekt le zgradili do roka v teh dneh. Loč-ki jez (na razpisu je bila cenovno najbolj ugodna Hidrotehnika iz Ljubljane) je zgradil njen podi-
zvajalec podjetje Kranjc VNG iz Žalca. Vrednost del z dajatvami je državo veljal 304.000 evrov. Projektno dokumentacijo v višini 25.000 evrov pa je financirala Občina Mozirje. Krajani Novih Lok in dela Mozirja ter koncesionar gaja si bodo od zdaj lahko oddahnili, saj bo možnost poplavljanja v ekstremnih razmerah zmanjšana na minimum, po mnenjih načrtovalcev pa je ne bo več.
a Jože Miklavc
Klic v sili v Sloveniji že deluje
V Sloveniji je ta teden začel redno delovati sistem samodejnega klica v sili iz vozil eCall. Tako je Slovenija postala prva država v EU, ki je omogočila sprejem eCall klicev na območju celotne države za vozila, ki imajo vgrajen ta sistem.
Sistem eCall je vseevropski klic v sili iz vozil, ki omogoča samodejno in tudi ročno sproženje klicev v sili ob prometni nesreči. Ob klicu se vzpostavi povezava prek omrežja operaterja mobilne telefonije s službo za sprejem klicev v sili. V Sloveniji ta klic sprejme najbližji regijski
center za obveščanje, ki sprejema tudi druge klice v sili na številko 112.
S sistemom eCall klica se najprej prenesejo podatki o stanju vozila, lokaciji vozila, podatki o trku in podobno. Takoj za tem se vzpostavi še govorna povezava z operaterjem, ki sprejema klice v sili. Nekatera vozila že imajo vgrajen ta sistem, v ostala ga je možno vgraditi.
Vsa vozila, ki bodo narejena po 1. januarju 2018, pa bodo morala imeti tovarniško vgrajene naprave za klice eCall.	a
Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
Obvestilo o odprtju podružnice odvetniška pisarna Boštjan Verstovšek in Marjana Verstovšek & odvetniki
je odprla podružnico v velenju na
Prešernovi 22d, v prostorih fizioterapije Enigma.
Telefon: 031 77 22 44
DomaČe naravno sušene testenine brez konzervansov, aditivov in barvil. Na voljo vsako soboto dopoldan na kmečki tržnici v Velenju, stalna ponudba v trgovini DomaČe dobrote in Malinca
Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CM K, stran 19
10. decembra 2015
«»SÜAS
UTRIP
19
Še bolj povezane generacije gasilcev
HOROSKOP
30. srečanje gasilskih veterank in veteranov Gasilske zveze Šaleške doline
Vinska Gora, 28. novembra -
Gasilska zveze Šaleške doline (GZŠD) združuje 13 prostovoljnih gasilskih društev in eno prostovoljno industrijsko gasilsko društvo v treh občinah ter tesno sodeluje s Poklicno gasilsko enoto Gorenje. V zvezo je včlanjeno okrog 3.000 članov, od katerih jih je okrog 800 operativnih gasilcev. Svoje znanje in pripravljenost so pokazali že velikokrat, še posebej pa ob velikih nesrečah, kot so bile poplave leta 1954, požar v tovarni usnja Šoštanj 1966, poplave v letu 1990, požar v Gorenju 2000 ter poplave leta 2007. Zanimivo, organizirali so tudi prvo državno tekmovanje gasilcev v samostojni Sloveniji ter v letu 2012 jubilejno, dvajseto. Kot je ob srečanju dejal Slavko Dragar, predsednik komisije za veterane pri GZŠD na 30. jubilejnem in prvem med-generacijskem srečanju v Vinski
V dvorani v Vinski Gori se je zbralo skoraj 350 gasilk in gasilcev, največ veteranov.
Gori, so tako zveza kot tudi veterani najbrž najbolje organizirani in povezani v Sloveniji, kar mu je pritrdila tudi Savina Naraks, predsednica komisije za veterane pri Savinjsko-šaleški gasilski regiji (SŠGR). Slednja je izrazila priznanje in izrekla čestitke organizatorjem za izjemno organizacijo dosedanjih prireditev, ob prvem medgeneracijskem snidenju pa je namenila spodbude in navdušenje k tako številčni udeležbi. V tamkajšnji dvorani se je
zbralo 340 gasilk in gasilcev, ob gostinskem "servisiranju" domačih vinskogorskih gasilk in gasilcev. V kulturnem programu, ki ga je povezoval prostovoljec Drago Kolar, so dobrodelno nastopili citrarka Tanja Lončar, Podkrajska dekleta s citrarko Urško Vedenik, ženska vokalna skupina Fortuna ter ansambel Petka. Med glasbenimi vložki so spregovorili še Milena Hri-beršek, predsednica komisije za članice pri GZŠD, Jože Drobež,
predsednik GZŠD, predsednik Savinjsko-šaleške gasilske regije Janko Žuntar ter predsednik KS Vinska Gora Jože Ograjen-šek. V nagovorih so poudarjali pomen druženja in medgenera-cijskega sodelovanja gasilskih kadrov. Po nagovorih zahvale, ki je dobro dela vsem organizatorjem ter udeležencem, so zaznamovali tudi zaključek leta ter pričakovanje božično-novoletnih prazničnih dni.
a Jože Miklavc
10 let Lastovk
Lastovke vsako jesen odletijo. A ne naše. Pred desetimi leti so na povabilo takratne predsednice Univerze za tretje življenjsko obdobje Erike Veršec začele prepevati pod strokovnim vodstvom zboro-vodkinje Katje Gruber. Skupino je nato prevzela Tadeja Cigale. Ob 25. obletnici univerze pred 3 leti so se glasbeni krožki povezali. Tako so ob praznovanju 10. obletnice pevke univerze, sedaj imenovane Vokalna skupina Lastovke, k praznovanju povabile kitariste z mentorjem Franjem Jurovičem, godbenike univerze z mentorjem Aljošem Pavlincem, krožek električne klaviature z mentorjem Frenkom Kadličkom, harmonikarja Jožeta Jakopca, citrarke Marjanke z mentorico Ireno Tepej Glušič. Marija Vrtač-nik, sedanja predsednica univerze se je zahvalila vsem nastopajočim na javni vaji ob 10. obletnici in zaželela vsem glasbenikom in glasbenim krož-
Prva zborovodkinja Katja Gruber in Tadeja Cigale, ki sedaj vodi Lastovke.
kom še veliko let prijetnega druženja v okviru univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje. Jubilantkam so se na odru pridružile tudi vse pevke, ki so prepevale v teh letih. Najzaslužnejše so prejele priznanja. Pevke so na praznovanje povabile tudi plesalce univerze z mentoijem Aloj-zem Fidejem, saj je nekaj pevk tudi plesalk, ki so se jim pridružili njihovi partnerji, soplesalci. Skupaj z gosti, poslušalci in člani univerze smo za konec zapeli pesem Za prijatelje si je treba čas vzet' in še veliko slovenskih zimzelenih. Irena Zalar, pevka, ki je tudi povezovala prireditev, je za konec še dodala: »Praznik je vedno tam, kjer ste z nami!« Če vas mika, se nam lahko pridružite in preživljate tretje življenjsko obdobje z nami!
a M. Skrt
> Zgodilo se je...
od 11. 12. do 17. 12.
-	11. decembra 1920 se je v Celju rodil bančnik, zgodovinar, etnolog in kronist krajev Zgornje Savinjske doline Aleksander Videčnik;
-	12. decembra 1888 se je na Zdovčevi domačiji v Zavodnjah nad Šoštanjem rodil kipar Ivan Napotnik; Napotnik je oblikoval kamen, bron, mavec in predvsem les; njegovi najštevilnejši kipi so ženske figure, pogosto čustveno in čutno do erotičnosti stopnjevani akti, ki se, zajeti v leseno deblo, vzpenjajo in vrtinčijo, svoj pečat pa je dal Napotnik tudi portretu; ob kiparjevi sedemdesetletnici so 12. decembra leta 1958 v sindikalnem domu v Šoštanju odprli razstavo Napotnikovih del, ki
jo je pripravil Viktor Kojc, otvoritveni govor pa je imel ravnatelj Narodne galerije in Napo-tnikov dober prijatelj dr. Karel Dobida; Napotniku so ob tej priložnosti podelili visoko državno odlikovanje red dela I. stopnje, občinski odbor Šoštanj pa ga je imenoval tudi za svojega prvega častnega občana; nekaj mesecev kasneje, 25. aprila leta 1959, so retrospektivno razstavo Napotnikovih del odprli še v Narodni galeriji v Ljubljani; decembra leta 1978 pa so po njem poimenovali Kulturni center Velenje, ki je to ime nosil do njegove ukinitve leta 2004;
■	12. decembra 1999 je v drugem krogu nadomestnih volitev za šoštanjskega župana zmagal Milan Kopušar, ki je zbral dobrih 53 % glasov, istega dne pa je bilo v Velenju evropsko prvenstvo v krosu, na katerem
je nastopilo 350 tekačev iz 26 evropskih držav;
■	13. decembra je god sv. Lucije; dan sv. Lucije se je po julijanskem koledarju ujemal z naj-
Aleksander Videčnik (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
krajšim dnem v letu in ljudska vera je povezala ugaslo luč njenih oslepljenih oči z ustrezno dolgo nočjo zimskega sončnega obrata;
■ 13. decembra leta 1922 je bil v Šoštanju rojen slovenski pesnik Karel Destovnik - Kajuh (po starih podatkih je bil rojen 19. decembra); Kajuhov pesniški opus je dosegel vrh v polemični Slovenski pesmi, v ciklusu Ljubezenske in v nekaterih značilnih ženskih pesmih Kje si,
mati, Materi padlega partizana, Materi treh partizanov in Dekle v zaporu; zlasti v teh delih je izvirno in dovršeno združil osebno lirično izpoved z narodnoosvobodilno tematiko; v obdobju, ko je bil v partizanih, sta nastali le dve pesmi - V slovenskih vaseh in Pesem 14. divizije; njegova kratka in neizpe-ta življenjska pot se je tragično končala 22. februarja leta 1944 na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjami, ko je padel kot borec 14. divizije;
-	15. decembra 1992 je odstopila velenjska vlada Franja Bartol-ca, v začetku leta 1993 je novi predsednik velenjskega izvršnega sveta postal Srečko Meh;
-	16. decembra 1968 je v Mariboru umrl Oskar Hudales, učitelj, mladinski pisatelj, publicist in prevajalec, ki je od leta 1928 do začetka druge svetovne vojne živel in poučeval na šoli v Šmartnem ob Paki.
a Damijan Kljajič
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Poskušajte se sprostiti. Planirali boste in planirali, načrti pa se vam sploh ne bodo uresničevali tako, kot si vi želite. Zato ne boste nič kaj veselo decembrsko razpoloženi. Saj ljudje že vedo, da, če se vam v življenju, kaj ne izide tako, kot bi želeli, vedno reagirate zelo burno. Zakaj bi bilo tokrat drugače? Tudi zato vas bodo ob vaših reakcijah in zgodbah jemali malce z rezervo. Tisti, ki so vam blizu, pa dobro razumejo vaše počutje in vam bodo stali ob strani. Za druge pa vam bo vsak dan bolj vseeno. Vzeli si boste več časa za najbližje, kar pa se bo že kmalu obrestovalo. Vrnili vam bodo z dvojno mero pozornosti, presenečeni pa boste tudi nad darilom, ki vam ga bodo tokrat sami pripravili.
T
8
Bik od 22. 4. do 20. 5.
Zdelo se vam bo, da je čas za obračune. Ko se boste zazrli v preteklost, ne boste najbolj zadovoljni. Prihodnost pa vas bega, ker vas skrbi predvsem vaše počutje. Sami nase ste jezni, ker ne znate in ne zmorete iz dane situacije. Sploh ne boste več vedeli, kje in kako bi se lotili nastalega zapleta. Jasno vam je le, da siželitevživljenju veliko sprememb. Novo leto je pravi čas za take odločitve, ki jih vi sicer ne sprejemate radi. Tokrat jih boste in to brez težav. Ker vas bo življenje samo prisilili v to. Partner vam bo v pomoč, predvsem pa bo imel nekaj pametnih nasvetov. Na vas pa je, ali jih boste upoštevali. Tisti, ki partnerja nimate, prisluhnite staršem. Ti vam zagotovo hočejo dobro, zato bodo njihovi nasveti odkritosrčni. Zna pa biti, da vas bodo kar malo prizadeli.
a
Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.
Bolj mirni boste kot po navadi. Tudi zato vas bodo sodelavci in prijatelji gledali, kar boste zagotovo opazili. In to ne le iz ene strani. Kdor molči, številnim odgovori. Tako pravi pregovor, ki se ga vi pogosto držite, ker že veste, da je formula preizkušena. Zakaj bi jo torej spreminjali? Tokrat boste molčali predvsem zato, ker vam bo prekipelo. Ob partnerjevem ravnanju imate vsega dovolj, le moči, da temu naredite konec, ne boste imeli. Jo boste pa zbirali. Tudi zato, ker se bližajo prazniki in si jih ne želite čisto pokvariti, boste vzdržali nazaj. Tako kot je sedaj, pa za nikogar ni dobro, saj nihče več ni srečen. In tega se vedno bolj zavedate. Ne ukrepajte prehitro, saj stvari še niso tako zavožene, da jih ne bi bilo mogoče popraviti.
S
Rak od 22. 6. do 22. 7.
Zadnje čase se je nad vas zgrnilo toliko stvari, da enostavno poskušate živeti iz dneva v dan. Tudi zato, ker se vnaprej bojite prostih prazničnih dni, čeprav se jih v teh dneh še močno veselite. Niste več navajeni lenariti in preživljati dni kar tja v en dan, vseeno pa si želite vsaj nekajdni, kovam ne botreba gledati na uro in razmišljati, kaj še morate narediti. Zato boste letos med prazniki kar nekaj energije porabili zato, da umirite um in telo. Na to se že pripravljate, zato že načrtujete, kaj boste počeli. Med letom pogosto tarnate, za kaj vse nimate časa. In vse to lahko nadoknadite v času praznikov. Ne glede na to, ali bo zunaj mraz ali ne. In ne glede na to kaj bo na vaše načrte rekel partner. Imejte se radi, pa bodo tudi drugi začeli drugače gledati na vas. Tudi partner ne bo oporekal vašim željam, če mu jih boste znali predstaviti na pravi način.

Lev od 23. 7. do 23. 8.
Letos boste med tistimi, ki bi veseli december najraje kar ukinili. Pa ne, zato, ker zime ne marate, ker vam je po navadi všeč le od daleč. Vreme je letos tako lepo, da se na letni čas res ne morete izgovarjati. Žal boste v sebi vsak dan bolj občutili čustveno praznino, ki jo boste polnili s hranoin včasihtudi nepremišljenimi nakupi. Naslednji dnevi bodo tovrstno prav nevarni, zato se brzdajte pri obisku trgovin. Če se ne boste, boste hitro imeli opravka še s slabo vestjo in razmišljanjem, kako boste pokrili luknjo na bančnem računu. Vaše razpoloženje bo močno nihalo. Nihanje med smehom in solzami, veseljem in žalostjo bo vsakodnevno. Dobro se boste počutili le v družbi ene osebe. A ta ne bo vaš partner. In tega spoznanja se boste vsak dan bolj bali.
Tffp
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Če so zadnje tedne vsi okoli vas tarnali, da jim nič ne gre tako kot si želijo, ste vi le kimali in modro molčali. Imeli ste namreč občutek, da vaše življenje postaja mirno in takšno, kot si že dolgo želite. Ob koncu tega tedna se bo občutek krepko spremenil. Dogodek, ki bo povzročil krepko spremembo v vašem življenju, bo povsem nepričakovan. Bo zelo osebne narave, zato se boste morali z nastalo situacijo soočiti predvsem sami. Mnogi bi se tega, kar se vam bo dogajalo, celo razveselili. Vi pa boste prizadeti in žalostni. Zato pazite, kako boste v naslednjih dneh reagirali na izzivanje nekoga, ki vas ima odkrit namen spraviti na rob živčnega zloma. Ne bo prvič, a tokrat mu bo uspelo, če mu boste to dopustili. Pogrešali boste mirne trenutke v dvoje. Ta teden zanje ne bo ne časa in ne priložnosti. Odločite se že enkrat, s kom bi sploh radi bili!
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
December se bo vrtel z veliko hitrostjo, vsak dan vam bo zmanjkala kakšna ura za opravila, ki jih boste načrtovali vnaprej. In tako se bo začelo nabirati delo, ki vam ni najbolj v veselje, z njim pa slaba vest. Opravite z njo, poskusite se prepričati, da se bo svet vrtel naprej tudi, če vi ne boste nenehno garali. Tudi zato, ker se bo, kot kaže, v naslednjih dneh le malokaj izšlo tako kot si želite. Sami ste krivi, da tudi vaši najbližji že nekaj časa izkoriščajo vašo dobroto. Preveč popustljivi ste. S tem, da hočete ugoditi vsem in se nikomur zameriti, pa si delate slabo uslugo. Lahko se zgodi, da vam bodo ravno zaradi tega očitali, da se preveč vtikate v življenje vaših sorodnikov. Ne menite se za takšna mnenja, ampak še letos poskušajte uresničiti svoje sanje. Brez vsake slabe vesti si sami kupite lepo darilo. Zaslužili ste si ga.
w
Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.
Zavedate se, da bo čas do novega leta hitro minil in da bodo kmalu prišli mirnejši dnevi. Tudi zato boste dokaj mirno prenašali vse napore, ki vam jih bo življenje navrglo v teh dneh. Boste pa ta teden bolj mirni, kot ste bili v novembru in začetku decemb ra. Največtežav boste imeli na ljubezenskem področju. So take narave, da jih ne bo mogoče odpraviti čez noč, zato ne bodite nestrpni. Čestitate pa si lahko, da ste se uspešno odrekli neki razvadi, ki vam zagotovo ni nič koristila, pa še finančno ni bila prijazna. Z razvadami še niste opravili, čaka vas oseben boj še z nekaj manjšimi, ki pa se jih bolj bojite. Prelom leta bo kot nalašč, da začnete obračun z njimi, saj si ravno v tem času želimo veliko sprememb v vsakdanjiku. Če boste postali prestrogi do sebe, vam ne bo uspelo. Zato si dovolite, da tu in tam uživate v majhnih grehih.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Bolj mrkega obraza boste. Tudi najbližjim boste delovali zaskrbljeno in brezvoljno, pa sploh ne bo tako. Le čisto vsem, niti najbližjim, ki bodo rinili v vas, se vam ne bo ljubilo razlagati, kje ste bili in kaj ste delali. To bo pravzaprav za vas nekaj povsem normalnega, a mnogi tega, da ste drugačni, še vedno nočejo razumeti. V naslednjih dneh se boste pogosto potepali, povabila pa bodo še kar deževala. Vsem ne boste mogli in ne želeli ustreči, čeprav veste, da bi bilo dolgoročno dobro, če bi kakšno poslovno povabilo vseeno sprejeli. Mnogi boste praznovali rojstni dan, med vami pa bo veliko takih, ki jih bodo letos ob osebnem prazniku prijetno presenetili tako sorodniki kot prijatelji. Pokažite jim, da vam je to veliko pomenilo, sicer se ne bo ponovilo. Partner bo še vedno molčeč. Veste, da ga nekaj muči, a si ne upate vprašati, kaj. Ker se bojite, da ste vzrok prav vi, kajne? Zdravje bo odlično.
Kozorog od 22. 12. do 20. 1.
Dnevi bodo kratki, noči še bolj. Energije žal še vedno ne boste imeli prav veliko. V naslednjih dneh, vse do novega leta, boste sicer vse manj delali in veliko več uživali. Pa tudi to ne bo pomagalo. Velikokrat ugotavljate, da vam je delo v užitek, pa čeprav kdaj tudi tarnate, kadar ga je preveč. Ko se vam bo ravnozačeloodpiratitudi na čustvenem področju, se bo sredi prihodnjega tedna začelo lomiti na poti k uspehu pri novi simpatiji. Pa ne boste sami čisto nič krivi, saj veste, da na potek dogodkov niste mogli vplivati. Boste pa vseeno nesrečni. To pa ne pomeni, da boste svojo slabo voljo prenašali tudi v svoje okolje, ker tokrat tega res ne boste storili. Tokrat boste skriva li, kaj se vam dogaja, saj se ne boste mogli otresti občutka, da ste sami krivi za vse, kar se vam dogaja. Nihče ne bo opazil, kakšen notranji boj bijete. V petek ne zavrnite povabila, ker bo iskreno. V soboto pa raje ostanite doma.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Nepremišljeno ste pred nekaj tedni rekli, da, sedaj pa imate celo zmešnjavo. Obljubo boste morali izpolniti. Na hitro in v času, ki vam sploh ne bo odgovarjal. Če bi prej dobro premislili, bi se vam to, kar se vam dogaja, verjetno ne moglo zgoditi. Še sreča, da ste pri delu zelo hitri in da vas ne ustavi še tako težek problem. Še je čas, da se stva ri obrnejo v vašo korist, pa čeprav boste ves čas gledali na uro. Posrečena zabava, polna smeha in sprostitve, vas čaka že konec tega tedna. To vam bo nepričakovano dalo novih moči za spoprijem z delovnimi nalogami. Zato boste poskušali tudi med tednom vsaj kakšen večer preživeti v veseli družbi, v kateri boste pozabili na težave. Če vas le ne bo ustavil prehlad ali želodčna bolečina. Pazite, kaj jeste. Še bolj pa kaj pijete. V ničemer ne pretiravajte, pa bo počutje hitro boljše.
X
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
Glavo imate že nekaj dni polno težkih misli, ki vam tudi spati ne dajo najbolje. Vzrok ni le en, letos se jih je nabralo vsaj za ducat. Najhujši so tisti, ki so povezani z vašimi čustvi in donosi doma. Hladni bodo, kar vas bo zelo utrujalo. Naslednji dnevi bodo tudi v službi noro naporni. Čeprav vam bodo dnevi hitro minevali, boste vsak dan bolj utrujeni. In vedno bolj brezvoljni. Kot vse kaže, vas bo morilo tudi to, da z nakopičenim delom ne boste končali pred iztekom leta. In ne bo vam vseeno, ker radi naredite, kar obljubite. Letos ne boste imeli volje niti do zabav. Izogibali se jih boste kot hudič križa. Zanje boste našli izgovore tudi, ko jih ne bi smeli. Če boste že šli, pa boste kar hitro ušli, saj niste več pripravljeni poslušati ljudi, ki jih nimate radi. Oči bodo tu in tam izdale, kako se počutite. Molk in ne najboljše razpoloženje tudi. Bolje bo šele po novem letu. Žal.
Četrtek, 10. decembra
Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CM K, stran 20
TV SPORED
»»WAS
10. decembra 2015
Petek, 11. decembra
Sobota, 12. decembra
Nedelja, 13. decembra
Ponedeljek, 14. decembra
Torek, 15. decembra
Sreda, 16. decembra
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.00 Kultura 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz
11.55 Turbulenca: Pasti alkohola, svet. odd.
12.20 Peta hiša na levi, nan. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Mednarodna obzorja: Ukrajina
na dveh bregovih 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila
15.10 Moj gost/Moja gostja, tv
Lendava 15.50 Penelopa, ris. 15.55 Firbcologi: O smrkljih, puškah in
tovornjaku 16.20 Profil: Saša Maechtig 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost: Keramika - od
"krožnika do umetnih kolkov 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.05 Zajček Belko, ris. 18.10 Poldi, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Soočenje pred referendumom o
družinskem zakoniku 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan
23.40 Panoptikum: Animirani svet - o animiranem filmu in njegovih junakih 00.35 Profil: Saša Maechtig 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Dnevnik, ponov. 02.15 Info-kanal
TV SLO T
06.00 Otroški kanal
07.00	Otroški program OP
sledi	Bob in Bobek, ris.
07.05	Mikroskopski Mitja, ris.
©
Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz
Ugriznimo znanost: Keramika -od krožnika do umetnih kolkov Peta hiša na levi, nan. Dnevnik, vreme, šport Dosje: Kam so vse tovarne šle? Prava ideja! Poročila Mostovi Hidak Olivija, ris.
Studio kriškraš: Barve Osmi dan
Poročila, vreme, šport
Razred zase: Čudoviti spomini in
priročna pozaba
Novice
Infodrom
Ulica sanj: Lov na zaklade, ris. Poldi, ris. Vem!, kviz Vreme
Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, zabavna odd. Turizem 365 - Obrazi Krasa Odmevi, šport, vreme Streljajte na pianista, franc. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.
06.03 06.SS 07.00 07.0B 0B.00 0B.0B 09.00 09.0B 10.00 10.0B 11.1S 11.SS
12.20 1B.00 1B.B0 14.2S 1S.00 1S.10 1S.4S 1S.SS 16.1S 17.00 17.B0
17.SS 1B.00 1B.10 1B.10 1B.20 1B.SS 19.00 20.00 21.2S 22.00 2B.0S 00.BS 00.SS 01.SO Info-kanal
07.10	Knjiga o džungli, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Prihaja Nodi, ris.
07.35	Jajo in Pajo, ris.
07.45	Pujsek Bibi, ris.
07.55	Neli in Cezar, ris.
08.00	Trčendol, ris.
08.05	Penelopa, ris.
08.10	Zgodbe iz školjke, Studio
Kriškraš: Zmaji in vitezi
09.10	Točka, glasb. odd.
10.40	Z vrta na mizo
11.05	Halo tv
11.50	Dobro jutro 15.10 Zvezdana: Seznam želja
15.50	Kino fokus
16.30	Alpe, Donava, Jadran
17.00	Halo TV
17.55	Rokomet, pokal Slovenije, Celje pivovarna Laško - Gorenje, prenos iz Celja
19.45	Infodrom
20.00	Himalajska zgodba, dok. odd.
21.00	Športni izziv
21.45	Avtomobilnost
22.20	Zbogom, orožje, am. film
00.50	Točka, glasb. odd.
01.25	Halo TV
02.20	Športni posnetki
sledi	Športni izziv
03.05	Rokomet, pokal Slovenije, Celje pivovarna Laško - Gorenje, posn. iz Celja
04.55	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Mifi, ris.
07.05	Želvica Lulu, ris.
07.20	Moj mali poni, ris.
07.45	Tv prodaja
08.00	Odpuščanje ljubezni, nan.
09.30	Tv prodaja
09.45	Sanjski moški, am. ser.
10.50	Tv prodaja
11.05	Grehi preteklosti, nan.
12.05	Tv prodaja
12.20	Gostilna išče šefa
13.50	Usodno vino, nan.
14.55	Plamen v očeh, nan.
16.00	Kar bo, pa bo, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Odpuščanje ljubezni, nan.
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	Gostilna išče šefa
22.30	Epilog
23.30	24ur zvečer
00.00	Kosti, nan.
00.55	Na kraju zločina, nan.
01.50	24ur zvečer, ponov.
02.20	Zvoki noči
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Bob in Bobek, ris.
07.05	Mikroskopski Mitja, ris.
07.10	Knjiga o džungli, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Prihaja Nodi, ris.
07.35	Jajo in Pajo, ris.
07.40	Pujsek Bibi, ris.
07.50	Neli in Cezar, ris.
08.00	Trčendol, ris.
08.05	Penelopa, ris.
08.10	Zgodbe iz školjke: Privlačni Pariz
09.00	Točka, glasb. odd.
09.45	Aplavzi! - Jadranka Juras
10.05	Na obisku: Gremo plesat
10.50	O živalih in ljudeh
11.15	Biatlon, sp, sprint (Ž), prenos iz
Hochfilzna
12.45	Dobro jutro
14.25	Biatlon - sp, sprint (M), prenos iz
Hochfilzna
16.05	Dober dan, ponov.
17.00	Halo TV
18.00	Obupani starši (I.), 11/12
18.50	Mala kraljična, ris.
19.00	Lojzek, ris.
19.10	Tork, ris.
19.15	Firbcologi
19.40	Infodrom
20.00	Prehod, dok. odd.
20.50	Legende velikega in malega
ekrana: Juš Milčinski
21.55	Popravljena krivica, 4/10
22.45	Polnočni klub, Zakaj (ni)smo veseli
23.55	Točka, glasb. odd.
00.45	Halo TV
01.45	Zabavni kanal
02.50	Športni posnetki
sledi	Biatlon, sp, sprint (Ž), posn. iz
Hochfilzna
04.05	Biatlon, sp, sprint (M), posn. iz
Hochfilzna
05.30	Šport & špas, Dobje, ponov.
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Mifi, ris.
07.10	Želvica Lulu, ris.
07.25	Moj mali poni, ris.
07.50	Tv prodaja
08.10	Odpuščanje ljubezni, nan.
08.50	Odpuščanje ljubezni, nan.
09.40	Tv prodaja
09.55	Epilog, ponov.
10.50	Tv prodaja
11.05	Grehi preteklosti, nan.
12.05	Tv prodaja
12.20	Gostilna išče šefa
13.50	Usodno vino, nan.
14.55	Plamen v očeh, nan.
16.00	Kar bo, pa bo, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Odpuščanje ljubezni, nan.
18.55	24ur, vreme
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	Gostilna išče šefa
22.30	24ur zvečer
23.00	Eurojackpot
23.05	Popoln načrt, kanad. film
00.50	Popoln dan, am. film
02.35	24ur zvečer
03.05	Zvoki noči
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Zupan z vami: Martin Mikolič,
župan Občine Rogatec
11.35	Pop Corn, SanDiEgo, Jernej Zoran
12.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
13.00	Prodajno TV okno
13.05	Videospot dneva
13.10	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Mojca in medvedek Jaka
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Naj viža, Kvintet Dori
21.15	Regionalne novice 3
21.20	Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje
21.50	Iz oddaje Dobro jutro
23.20	Videospot dneva
23.25	Videostrani, obvestila

06.10 Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: Lutkovna
predstava
07.20	Pika Nogavička, ris. nan.
07.40	Moj prijatelj Zajec, ris. nan.
08.05	Studio Kriškraš: Zabava
08.25	Ribič Pepe
08.50	Firbcologi: O (ne)pravem Božičku
09.15	Male sive celice, kviz
10.00	Mali samuraj, igrani film
10.15	Infodrom
10.20	Razred zase, ponov.
10.55	Nočemo belega kruha, dok. film
12.00	Tednik
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.25	O živalih in ljudeh
13.50	Na vrtu
14.15	Kulturni vrhovi: Gora Sveta, dok. odd.
16.00	Zaljubljeni v življenje
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Posebna ponudba, svet. odd.
18.00	Z vrta na mizo
18.30	Ozare
18.40	Peter Zajec, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Vse je mogoče
21.35	Zapuščina (II.), 3/7
22.35	Poročila, šport, vreme
23.10	Prva lepa stvar, ital. film
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.35	Dnevnik, ponov.
02.00	Utrip
02.30	Info-kanal
TV SLO T
06.00 Turizem 362 - Obrazi Krasa
06.25 10 domačih
07.00 Najboljše jutro
09.25 Alp. smuč., sp, VSL (M), 1. vožnja,
prenos iz Val'd Isera 10.25 Alp. smuč., sp, VSL (Z), 1. vožnja,
prenos iz Areja 11.25 Biatlon, sp, zasled. tekma (Z),
prenos iz Hochfilzna 12.25 Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja,
prenos iz Val'd Isera 12.55 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Z),
prenos iz Nižni Tagila 13.25 Alp. smuč., sp, VSL (Z), 2. vožnja,
prenos iz Areja 14.25 Biatlon, sp, zasled. tekma (M),
prenos iz Hochfilzna 15.55 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M),
prenos iz Nižni Tagila 18.00 Nogomet, ep 2016, žreb skupin,
prenos iz Pariza 19.05 Športnik leta Slovenije, posn. iz
Ljubljane 20.05 Bober, am. film 21.35 Zvezdana 22.20 2Cellos v puljski Areni 23.45 Bleščica, odd. o modi 00.20 Aritmični concert: Janai
Kopupevadančič 01.25 Zabavni kanal 02.10 Športni posnetki sledi Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M),
posn. iz Nižni Tagila 04.00 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Z),
2. serija, posn. iz Nižni Tagila 04.45 Biatlon, sp, zasled. tekma (Z),
posn. iz Hochfilzna 05.25 Biatlon, sp, zasled. tekma (M),
posn. iz Hochfilzna 06.05 Zogarija, mulčki, ponov.
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	OTO čira čara
07.01	Pixi in čarobni zid, ris. 07.30	Chuck in prijatelji, ris. 07.55	Mojster Miha, ris. 08.20	Čebelica Maja, ris. 08.35	Smrkci, ris.
08.50	Maša in medved, ris.
09.00	Wendy, ris.
09.25	Winx klub, ris.
09.50	Grozni Gašper, ris.
10.15	Kako izuriti svojega zmaja, ris.
10.40	Hotel 13, nan.
11.10	Tv prodaja
11.25	Kit Kittredge, am. film
13.20	Tv prodaja
13.35	Slavni načrtovalci porok, ang. ser.
14.35	Slovenija ima talent, ponov.
16.30	Doma za božič, am. film
18.20	Cel svet ima talent
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Gostilna išče šefa, veliki finale v živo
00.45	Anakonda, am. film
02.40	Zvoki noči
©
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Naj viža, Kvintet Dori
11.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.15	Prodajno TV okno
12.30	Videospot dneva
12.35	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Popotniške razglednice, Kitajska
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Vurberk 2015 - 2.del, ponovitev
22.20	Iz oddaje Dobro jutro
23.50	Videospot dneva
23.55	Videostrani, obvestila
08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš
09.40 Ustvarjalne iskrice (138),
Novoletne voščilnice 10.00 Vurberk 2015 - 2.del, ponovitev 11.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Prodajno TV okno 11.55 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.00 Mojca in medvedek Jaka: Medvedek Jaka praznuje s prijatelji 18.40 Dotiki gora: Brana 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2347. VTV magazin, regionalni
informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Koncert ob 10. obletnici
glasbenega ustvarjanja Golte 22.10 Jutranji pogovori 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila
07.00 07.0S 07.10 07.1S 07.20 07.B0 07.40 07.S0 0B.00 0B.10 0B.1S 0B.2S 0B.B0
0B.4S 0B.SS 09.0S 09.20 09.40 09.4S 10.1S 10.4S 11.20 11.2S 12.00 1B.00 1B.2S 1S.00 16.20
16.40 17.00 17.20 1B.40 1B.SS 19.00 20.00 20.B0 21.20 2B.0S 2B.B0 01.1S 01.40 02.BS
Pipi in Melkijad, ris. Penelopa, ris. Zajček Belko, ris. Tork, ris. Čarli in Lola, ris. Timi gre, ris. Kioka, ris.
Fifi in Cvetličniki, ris. Prihaja Nodi, ris. Sara in Raček, ris. Pujsek Bibi, ris. Poldi, ris.
A veš, koliko te imam rad: Gnezdo, ris. Muk, ris. Peter Zajec, ris. Knjiga o džungli, ris. Moj prijatelj Zajec, ris. Pujsa Pepa, ris. Pika Nogavička, ris. nan. Nabriti detektivi, 15/26 Prisluhnimo tišini Ozare, ponov. Obzorja duha: Čistost Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, zabav. odd. Težave v raju, am. film Pogled na ... baročni dvorec Dornava, dok. odd.. Ljudje podeželja: Škripavac Poročila, šport, vreme Vikend paket Muk, ris. Vreme
Dnevnik, vreme, šport Nova dvajseta, 14/1B Intervju: Peter Jambrek
Vklenjeni v led, dok. odd. Poročila, šport, vreme Mrzle duše, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal
TV SLO T
06.15 Duhovni utrip
06.30 City folk: Daka
07.10 Glasbena matineja
07.40 Posebna ponudba
08.30 Avtomobilnost
09.25 Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja,
prenos iz Val d'Isera 10.25 Alp. smuč., sp, SL (Z), 1. vožnja,
Rrenos iz Areja ord. smuč., sp, smuč. teki, sprint, prenos iz Davosa 11.10 Biatlon, sp, štafeta (Z), prenos iz
Hochfilzna 11.55 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Z),
prenos iz Nižni Tagila 12.25 Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja,
prenos iz Val d'Isera 13.25 Alp. smuč., sp, SL (Z), 2. vožnja,
prenos iz Areja 14.25 Biatlon, sp, štafeta (M), prenos iz
Hochfilzna 14.55 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M),
prenos iz Nižni Tagila 16.50 Zvezdana 17.40 23. Dobrodelni Miklavžev koncert
19.15 Naj muzika igra, Helena Blagne
19.50 Zrebanje Lota
20.00 Afrika: Sahara, 5/5
20.50 Vera (IV.), Lovci na divjad, 3/4
22.20 Vse je mogoče, ponov.
23.50 Vikend paket
01.05 Športni posnetki
sledi Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M),
posn. iz Nižni tagila 02.45 Biatlon, sp, štafeta (M), posn. iz
Hockfilzna 04.10 Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	OTO čira čara
07.01	Pixi in čarobni zid, ris. 07.30	Chuck in prijatelji, ris. 07.55	Mojster Miha, ris. 08.20	Čebelica Maja, ris. 08.35	Smrkci, ris.
08.50 Maša in medved, ris.
09.00 Wendy, ris.
09.25 Winx klub, ris.
09.50 Pikica in Pepermint, ris.
10.00 Grozni Gašper, ris.
10.30 Kako izuriti svojega zmaja, ris.
10.55 Hotel 13, ris.
11.10 Hotel 13, ris.
11.25 Tv prodaja
11.40 7 stvari, ki jih moram storiti
pred 30, kanad. film 13.30 Tv prodaja
13.45 Slavni načrtovalci porok, ang. ser.
14.45 Nevarne vezi, kanad. film 16.35 Princeska za božič, am. film 18.20 Polona ga žge 18.55 24ur vreme 18.58 24ur
20.00 Slovenija ima talent, veliki finale v živo
23.10 Zbogom, gospod Božiček, am. film
01.00 Pri ščurku, am. film 02.30 Zvoki noči
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš
09.40 2346. VTV magazin, regionalni
informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek 10.25 2347. VTV magazin 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Župan z vami: Bojan Borovnik,
župan Občine Mislinja 11.50 Koncert ob 10. obletnici
glasbenega ustvarjanja Golte 13.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.20 Prodajno TV okno 14.35 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (137), Sv. Miklavž
18.20 Mladi za Veleje: Udarniki MC Velenje
19.00 Pop Corn: Dejan Vunjak, Orlek
20.00 Vabimo k ogledu
20.05 Naj viža, Kvintet Dori, ans. Nalet
21.20 Kad bi bio Bijelo dugme, 2. del
22.20 Jutranji pogovori
23.50 Videostrani, obvestila
06.15	Utrip
06.30	Zrcalo tedna
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.15	Z vrta na mizo
10.40	10 domačih
11.10	Vem!, kviz
11.55	Kaj govoriš?=So vakeres?
12.25	Anica: Anica in materinski dan, nan.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Panoptikum: Animirani svet - o animiranem filmu in njegovih junakih
14.40	Ljudje podeželja: Škripavec, dok. ser.
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.40	Lojzek, ris.
15.45	Trije detektivi in skrivnostno
božično darilo, 9/10
16.00	Točka preloma
16.30	Duhovni utrip
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	V svojem ritmu: Rock, 1/7
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Mikroskopski Mitja, ris.
18.15	Pujsa Pepa, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Platforma
23.40	Glasbeni večer: Ciganka, glas.
plesna predstava
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.45	Dnevnik
02.40	Info-kanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Bob in Bobek, ris.
07.05	Mikroskopski Mitja, ris.
07.10	Knjiga o džungli, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Prihaja Nodi, ris.
07.35	Jajo in Pajo, ris.
07.45	Pujsek Bibi, ris.
07.55	Neli in Cezar, ris.
08.00	Trčendol, ris.
08.05	Tork, ris.
08.15	Čarli in Lola, ris.
08.25	Zgodba iz školjke: Šport
08.45	Mala kraljična, ris. film
09.35	Točka, glasb. odd.
11.00	Halo TV
12.00	Dobro jutro
14.20	Polnočni klub: Zakaj (ni)smo veseli
15.30	Ljudje in zemlja, svet. odd.
16.25	Avtomobilnost
17.00	Halo TV
18.00	Obupani starši (I.), 12/12
18.50	Mala kraljična, ris.
19.00	Lojzek, ris.
19.10	Tork, ris.
19.15	Ciganček Žarko in medo Marko, ris.
19.25	Mali Samuraj, igrani film
19.40	Infodrom
20.00	Gospodična Marple (VI.), 2/3
21.30	Inšpektor Tschiller, 1/2
23.05	Zavržen, srbski film
00.50	Točka, glasb. odd.
01.35	Halo Tv
02.35	Alp. smuč., sp, VSL (M), posnetek
iz Val'd Isera
04.40	Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), 2. serija, posn. iz Nižni Tagila
05.25	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Mifi, ris.
07.10	Želvica Lulu, ris.
07.25	Moj mali poni, ris.
07.50	Mašine pripovedke, ris.
07.55	Tv prodaja
08.10	Odpuščanje ljubezni, nan.
08.55	Odpuščanje ljubezni, nan.
09.40	Tv prodaja
09.55	Sanjski moški, am. ser.
10.50	Tv prodaja
11.05	Grehi preteklosti, nan.
12.05	Tv prodaja
12.20	Gostilna išče šefa
13.50	Usodno vino, nan.
14.55	Plamen v očeh, nan.
16.00	Kar bo, pa bo, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Odpuščanje ljubezni, nan.
18.00	Odpuščanje ljubezni, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	Mi smo Millerjevi, am. film
23.00	24ur zvečer
23.30	Kosti, nan.
00.25	Na kraju zločina, nan.
01.20	Policijska družina, nan.
02.10	24ur zvečer, ponov.
02.40	Zvoki noči

06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00 Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem, kviz!
11.50	Obzorja duha: Čistost
12.25	Anica in Jakob, nan.
13.00	Poročila, šport, vreme
13.30	Studio city
14.20	NaGlas!
14.35	Evropski magazin
15.00	Poročila
15.10	Kanape, tv Lendava
15.55	Muk, ponov.
16.05	Ribič Pepe
16.25	Profil: Milena Zupančič
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Kulturni vrhovi: Limbarska gora
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.05 Muk, ris.
18.10	Kioka, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Igra s hudičem, 5/6
20.55	Mama je ena sama, slovenska
dok. povest
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Pričevalci: Avgust Korošec
00.45	Profil: Milena Zupančič
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.35	Dnevnik, ponov.
02.25	Info-kanal
TV SLO T
06.00 Otroški kanal
07.00	Bob in Bobek, ris.
07.05	Mikroskopski Mitja, ris.
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.55	Platforma
12.25	Anica in grozovitež, nan.
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Intervju: Peter Jambrek
14.20	Glasnik
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Male sive celice, kviz
16.25	Profil: Jožef Muhovič
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Turbulenca, izob. odd.
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Sara in Raček, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Sam okoli sveta, franc. film
21.40	Kino Fokus
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Dediščina Evrope:
Vzhodnoberlinska saga (II.), 4/6
00.00	Profil: Jožef Muhovič
00.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.45	Dnevnik, ponov.
01.40	Info-kanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Bob in Bobek, ris.
07.05	Mikroskopski Mitja, ris.
07.10 Knjiga o džungli, ris. 07.20 Pokukajmo na Zer " 07.25 Prihaja INodi, ris.
07.10	Knjiga o džungli, ris.
07.20	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.25	Prihaja Nodi, ris.
07.35	Jajo in Pajo, ris.
07.45	Pujsek Bibi, ris.
07.55	Neli in Cezar, ris.
08.00	Trčendol, ris.
08.05	Čarli in Lola, ris.
08.20	Lojzek, ris.
08.25	Zgodbe iz školjke: Lutkovna
predstava
09.20	Točka, glasb. odd.
10.05	Čez planke: Madžarska
11.00	Halo TV
12.00	Dobro jutro
14.40	Slovenski pozdrav
16.00	Dober dan
17.00	Halo TV
17.50	Fina gospa (I.), 1/6
18.25	Fina gospa (I.), 2/6
19.00	Mala kraljična, ris.
19.10	Lojzek, ris.
19.20	Studio Kriškraš: Zabava
19.40	Infodrom
20.00	Presenečenja, 2. sezona, 5. del
20.50	Posebni odnosi, am. film
22.20	Aritmija
23.25	Slovenska jazz scena
00.05	Točka, glasb. odd.
00.50	Halo TV
01.40	Alp. smuč., sp, VSL (Ž), posn. iz Areja
03.55	Zabavni kanal
07.35	Jajo in Pajo, ris.
07.45	Pujsek Bibi, ris.
07.55	Neli in Cezar, ris.
08.00	Trčendol, ris.
08.05	Čarli in Lola, ris.
08.20	Lojzek, ris.
08.25	Zgodbe iz školjke: Letni časi
08.40	Zgodbe iz školjke: Turistična
agencija
08.50	Kanape, tv Lendava
09.20	Točka, glasb. odd.
10.40	10 domačih
11.10	Halo TV
12.05	Dobro jutro
14.45	Vikend paket
16.05	Dober dan
17.00	25. obletnica prvega postroja
Slovenske vojske
18.00	Fina gospa (I.), 3/6
18.30	Fina gospa (I.), 4/6
19.05	Mala kraljična, ris.
19.15	Ribič Pepe
19.35	Infodrom
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Glasovi strahu: Bienvenido in
berači, koprod. odd.
20.15	Prostor za mizo, dok. odd.
21.50	Na utrip srca, dok. odd.
22.20	Zvočnost slovenske duše
22.30	Bleščica, odd. o modi
23.05	Aritmija
00.05	Točka, glasb. odd.
00.50	Športni posnetki
sledi	Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), posn.
02.20	Biatlon, sp, štafeta (Ž), posn.
03.35	Nord. smuč., sp, smuč. teki,
sprint, posn.
05.25	Zabavni kanal
05.25 zabavni Kanal
POP pop
24ur, ponov.
06.00	24ur, ponov.
07.00	Mifi, ris.
07.10	Želvica Lulu, ris.
07.25	Moj mali poni, ris.
07.50	Mašine pripovedke, ris.
07.55	Morske deklice H20, nan.
08.20	Tv prodaja
08.35	Odpuščanje ljubezni, nan.
09.20	Odpuščanje ljubezni, nan.
10.10	Tv prodaja
10.25	Sanjski moški, am. ser.
11.20	Tv prodaja
11.35	Grehi preteklosti, nan.
12.35	Tv prodaja
12.50	Odločilni trenutek, am. ser.
13.50	Usodno vino, nan.
14.55	Plamen v očeh, nan.
16.00	Kar bo, pa bo, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Odpuščanje ljubezni, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Usodno vino
21.00	Preverjeno
22.00	24ur zvečer
22.30	Kosti, nan.
23.25	Na kraju zločina, nan.
00.20	Policijska družina, nan.
01.10	24ur, ponov.
01.40	Zvoki noči
06.00 07.00 07.10 07.BS 07.40 0B.10 0B.2S 09.SS 10.10 11.0S 11.20 12.BS 12.S0 1B.S0 14.SS 16.00 17.00 17.20 1B.00 1B.SS 19.00 20.00 21.00
2B.1S 2B.4S
00.40
01.B0 02.1S 02.4S
24ur, ponov. Mifi, ris. Moj mali poni, ris. Mašine pripovedke, ris. Morske deklice H20, nan. Tv prodaja
Odpuščanje ljubezni, nan. Tv prodaja
Sanjski moški, am. ser. Tv prodaja
Velika angleška pekarija, ang. s. Tv prodaja
Odločilni trenutek, am. ser. Usodno vino, nan. Plamen v očeh, nan. Kar bo, pa bo, nan. 24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Odpuščanje ljubezni, nan. 24ur vreme 24ur
Usodno vino
Ljubezen, ločitev in nekaj vmes, am. film 24ur zvečer Kosti, nan.
Na kraju zločina, nan. Policijska družina, nan. 24ur, ponov. Zvoki noči
©
©
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	2347. VTV magazin
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.50	Videospot dneva
11.55	Prodajno TV okno
12.10	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Jesen življenja - 10 let Centra
starejših - Hiše Generacij Laško
18.35	Regionalne novice 2
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Zupan z vami: Darko Menih,
župan Občine Šoštanj
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Vurberk 2015 - 2.del, ponovitev
22.20	Iz oddaje Dobro jutro
23.50	Videospot dneva
23.55	Videostrani, obvestila
08.40 Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Zupan z vami: Darko Menih,
župan Občine Šoštanj
11.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.55	Prodajno TV okno
12.10	Videospot dneva
12.15	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Čas za nas, tabornike!
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00	Videospot dneva
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu 20.00 2348. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja
20.25	Napovedujemo 20.30 Športni torek 20.40 Dotiki gora: Planina Blekova
20.55	Videospot dneva
21.00	Zupan z vami: Martin Mikolič,
župan Občine Rogatec 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Videospot dneva
23.35	Videostrani, obvestila
08.40 Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	2 348. VTVmagazin
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Športni torek
11.10	Kad bi bio Bijelo dugme, 2. del
12.10	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.30	Prodajno TV okno
12.45	Videospot dneva
12.50	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice (139): Čaj
prijateljstva
18.20	Zogarija
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo 20.00 Zupan z vami: Franc Sušnik,
župan Občine Vransko
21.15	Regionalne novice 3
21.20	Pop Corn, Alya, Damir Kovačič,
Grega Gorenšek 22.20 Iz oddaje Dobro jutro
23.50	Videospot dneva
23.55	Videostrani, obvestila
Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CM K, stran 21
10. decembra 2015
""^Jis
PRIREDITVE
KNJIŽNI kotiček
G
kdaj • kje • kaj
ŠTRUBELJ, SABINA: Hotel Lavanda
od - Odrasli / 821-163.6 - Slovenski družbeni romani
Sabina Štrubelj, dobitnica Oninega peresa 2013, je napisala lahkotno berljivo ljubezensko zgodbo o Valentini, dekletu iz Slovenije. Dva dogodka v prah sesujeta njeno na videz popolno življenje; najprej jo zapusti fant, nato pa izgubi še službo. Nenavaden dogodek iz preteklosti, ko jo smešni francoski odvetnik prepričuje, da je podedovala hotel od daljnega sorodnika v Pro-
vansi, zdaj postane smiseln in v kratkem času se Valentina odloči, da bo raziskala svoje korenine. Pot skrivnostne preteklosti njenih prednikov pa je polna prijetnih in manj prijetnih presenečenj. Jo bo Valentina zmogla prehoditi?
RIJAVEC, PETRA: Piarovka
od - Odrasli / 821-163.6 - Slovenski družbeni romani
Hudomušno, sarkastično, duhovito in s kančkom erotike napisan roman opisuje pokvarjeno politično sceno manjšega slovenskega mesta tik pred volitvami in razkriva dogodke zakulisja stikov z javnostmi, ki bi lahko bili tudi resnični. Domen Juhec je lokalni veljak, lastnik športnega centra Loparček in županski kandidat Grosuplja, ki hvalisanje, dajanje obljub ter obnavljanje zvez in poznanstev obvlada bolje kot ugledno vedenje in nastopanje v javnosti. Za piarovko si izbere Tajo, simpatično in v svojem poslu izkušeno dekle, ki se čez noč znajde pred zahtevnim izzivom: ne ravno izkušeno skupino mora popeljati skozi volilno kampanjo do edinega rezultata, ki šteje in to je zmaga. Med delom se zaplete s telesno privlačnim Simonom, vznemirja pa jo tudi novinar Aljaž, ki ji postavlja neprijetna vprašanja v zvezi z nečednimi posli njenega šefa, katere sumi tudi sama. Neke noči tik pred zmago, povsem naključno odkrije, kaj se dogaja za vrati Loparčka. Roman je prvenec Petre Rijavec, ki se tudi profesionalno ukvarja z odnosi z javnostmi.
VUKMIR, ANDREJA: Lolo med
računalniki
ml - Mladina / C-Sz - Slikanice-zaboj
Slikanica s prikupnimi ilustracijami Maje Lubi nam predstavi glavnega junaka Lovra, ki zaradi gneče na domačem računalniku odide v šolsko knjižnico, kjer želi igrati računalniško igrico. Knjižničarka ga pope-
lje v zanimivi svet interaktivnih iger in mu razloži, zakaj lahko od sedenja pred ekranom dobiš »kvadratasto« glavo. Družinski računalniški načrt, ki ga predlaga Lovro, zraste v idejo za zanimiv družinski izlet ravno zato, da glave ne bi postale »kvadra-taste«. Avtorica s knjigo nagovarja vse, ki smo odgovorni za uravnoteženo, smiselno in varno rabo sodobnih nosilcev informacij. V slikanici boste našli nekaj koristnih predlogov pri uporabi računalnika in drugih nosilcev tako zase kot za otroke.
SANTOS, CARE: Prodam mamo
ml - Mladina / P- Pionirji -leposlovne knjige od 10. do 13. leta
Glavni junak, osemletni Oskar, se ob mlajšem bratcu, ki ga kliče z vzdevkom »Rozin-ko«, počuti osamljeno in zapostavljeno. Po njegovem je vsega kriva mama, zato se odloči, da bo sestavil in objavil spletni oglas z namenom, da jo proda. Pri tem mu pomaga sošolka Nora, ki se dobro spozna na računalniške zadeve. Nora je pogosto na obisku pri Oskarjevi družini, saj je njen oče veliko zdoma in mora kar sama poskrbeti zase. Prodam mamo je zgodba, ki ponuja pogled na vsakdanje probleme z več zor-
KL-
nih kotov in rešitve le-teh ter možnosti vži-vljanja v različne situacije in čustva glavnih junakov. Pisateljica v njej nagovarja starše in otroke, da je empatija eden ključnih dejavnikov socialne rasti. Oblika in ilustracije zgodbe so prilagojene bralcem z disle-ksijo. Otroški roman je bil leta 2011 uvrščen med najboljše mladinske knjige v Mednarodni mladinski knjižnici v Munchnu, zato ne preseneča, da je letos izšlo nadaljevanje zgodbe z naslovom Prodam očeta.
STEGNE, VLADIMIR in BRAČIČ, BOŠTJAN: Uporabimo les
od - Odrasli / 68 - Industrije. Obrti
Praktični priročnik je bil napisan z namenom ozaveščanja o čim večji uporabi lesa v vsakdanjem življenju. Avtorja, ki sta priročniku dodala tudi nazorne fotografije in risbe izdelkov menita, da bi se morali Slovenci kot narod bolj zavedati pomena lesa in doma narejenih tovrstnih izdelkov, država pa bi morala podpirati obrtnike in podjetja, ki izdelujejo kakovostne izdelke iz lesa. Priročnik nas seznani z vrstami gozdov in dreves v Sloveniji, nam predstavi zgradbo, lastnosti in vrste lesa, opiše značilnosti in posebnosti uporabe lesa pri nas. Za tiste, ki se želite preizkusiti v izdelavi lesnih izdelkov, je dodano poglavje o ročni obdelavi lesa ter načrti in navodila za izdelavo nekaj praktičnih izdelkov iz lesa za dom in okolico.
a vgp
VELENJE
Četrtek, 10. december
13.00	Mladinski center Velenje
	Središče mladih in otrok Velenje /
	delavnice
17.00	Avla Osnovne šole Gorica
	Novoletni bazar
18.00	Gostišče Kavčič v Šaleku
	Bridge turnir
18.00	Podhod Vila Bianca - Standard
	Odprtje fotografske razstave Črta
	Valenčaka
19.00	Dom kulture Velenje, velika
	dvorana
	Via Alpina - direct, premierna
	predstavitev prehojene poti Igorja
	Gruberja od Monte Carla do Trsta
19.00	Glasbena šola Velenje, Orgelska
	dvorana
	Koncert Združeni z glasbo
19.19	Knjižnica Velenje
	Podarimo si zgodbe - Slovenija
	in Evropa pred kulturnim
	samomorom
21.00	Klub eMCe plac
	Antologija glasbe - Rock,
	psihadelic rock 60s
Petek, 11. december
7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje
Zaključni planinski pohod 10.00 Velenjska promenada
Praznični sejem drobnih daril in dobrot (do 19.00) 17.00 Velenjska promenada
Prihod dedka Mraza in nastop M Dance ter koncert Alye 18.00 Knjižnica Velenje
Predavanje Vlada Vrbiča Kdaj se je v resnici rodil Kajuh? 20.00 Klub eMCe plac
Odprtje razstave Laure Betke Krajnc Afrodiziak 20.00 Rdeča dvorana Velenje
Bjelo dugme 40 let, Goran Bregovič z gosti na turneji Kdor ne znori, ta ni normalen! 20.00 Havana bar Velenje
Get this party started 21.00 eMCe plac
Poslušalnice: Svaštara!
Sobota, 12. december
7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje
Planinski pohod: Rečiška pot 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica 8.00 Cankarjeva ulica
Praznični bolšji sejem 9.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Rekreativno tekmovalno druženje Najhitrejši krog po kolesarsko sprehajalni poti 9.00 Knjižnica Velenje
Zeliščarna 10.00 Stari trg 19, nad Hiši Mineralov Šaleški grad in Ekenštajn, ustvarjalna delavnica na prostem 10.00 PC Standard Reciklarna
10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Rattatouille, balet za otroke (Decembrske sobote za otroke)
Mežnar&Mežnar, Zavod za kulturo Šoštanj in Turistična zveza občine Šoštanj vabijo 13. decembra, ob 18. uri v kulturni dom Šoštanj na ogled komedije Staro za novo v izvedbi Borisa Kobala & Tina Vodopivca.
SNOOPY IN CHARLIE BROWN - FILM O ARAŠIDKIH
Snoopy and Charlie Brown: The Peanuts Movie (ZDA)
Animirana družinska komedija sinhroni-zirana v slovenščino, 88 minut Režija: Steve Martino Glasovi: Sebastjan Kušar, Matija Puhar, Pika Kovač, Luca Marinko, Alana Vrviščar, Ela Durič Ribič idr. Petek, 11. 12., ob 18.00 Sobota, 12. 12., ob 18.00 - 3D Nedelja, 13. 12., ob 16.00 - 3D, otroška matineja
STEVE JOBS
(ZDA) Biografska drama, 122 minut Režija: Danny Boyle
Igrajo: Michael Fassbender, Kate Winslet,
16.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma ZRk Velenje: ŠD Jadran BM Kozina 19.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma RK Gorenje Velenje: RK Sevnica 21.00 eMCe plac
Adi Smolar in Vasja, ŠŠK koncert
Nedelja, 13. december
10.00 Velenjski grad
Babica Marija Boruta pripoveduje, pravljični nedeljski dopoldnevi 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Šaleški glasbeni talenti za socialno ogrožene otroke, dobrodelni koncert Rotary kluba Velenje
Ponedeljek, 14. december
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v srbskem jeziku 18.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana
Novoletni tris, koncert pihalnih orkestrov 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Ljubezenska drama Vsakih 7 valov (za Beli abonma in izven) 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: romantična drama Ob morju
Torek, 15. december
8.00 Mestna občina Velenje, sejna dvorana
Seja sveta Mestne občine Velenje 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
17.00 Osnovna šola Gustava Šiliha Velenje
Božično novoletni koncert 17.00 Vila Rožle
Krasimo novoletno jelko
-	Decembrska torkova peta -ustvarjalnica za otroke in starše
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v nemškem jeziku 17.00 KAC, Efenkova 61 b
Kuharska delavnica Prazniki so tu, naj bodo letos vegi 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Diaspora*, zadnja ponovitev plesno-glasbene predstave 18.00 Galerija Velenje Preberi. Podeli. 19.00 Muzej premogovništva Slovenije, prizivnica Novoletni koncert harmonikarskega orkestra Barbara
-	Premogovnik Velenje z gosti 19.19 Knjižnica Velenje, študijska
čitalnica
Rodoslovno srečanje
Sreda, 16. december
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Knjižnica Velenje
Pravljična joga z Nino Časl
Predstavnika dveh generacij komikov bosta iz oči v oči skupaj na odru razglabljala O staranju. O mladosti. O tehnologiji. O ljubezni. Kdo se na koga šlepa? Kdaj lahko rečemo, da smo stari in do kdaj smo mla-
Seth Rogen, Sarah Snook, Jeff Daniels idr. Petek, 11. 12., ob 19.45 Sobota, 12. 12., ob 21.45
KURJA POLT
Goosebumps (ZDA)
Akcijska komedija, 103 minute (ZDA)
Režija: Rob Letterman
Igrajo: Jack Black, Halston Sage, Dylan
Minnette, Odeya Rush, Amy Ryan idr.
Sobota, 12. 12., ob 19.45
Nedelja, 13. 12., ob 18.00
FAZANARJI
Fasandrsberne (Danska) Kirminalka, triler, 119 minut Režija: Mikkel Norgaard Igrajo: Fares Fares, Nikolaj Lie Kaas, Pilou Asbsk, Sarah-Sofie Boussnina, David Dencik, Danica Curcic idr. Petek, 11. 12., ob 22.00
19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Glasbeni vrtiljak prazničnih želja, praznični koncert Regionalne kulturne naveze Triangel 19.19 Knjižnica Velenje
Predstavitev knjige Toneta Kuntnerja Slovenska pomlad - La primavera Eslovena 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana
Božično novoletni koncert pevskih zborov
ŠOŠTANJ
Četrtek, 10. december
7.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj
Pletenje šalov 13.00 Vila Mayer
Likovna delavnica za otroke in odrasle
Petek, 11. december
8.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj Ustvarjalna delavnica (izdelovanje okraskov) z gospo Melito Praznik
Sobota, 12. december
9.00 Trg svobode
Božično - novoletni sejem Nedelja, 13. december
16.00 REKS Ravne
Smeh ni greh 3 - večer skečev 17.00 Hotel Vesna, Topolšica
Božično doživetje pred Hotelom Vesna
Ponedeljek, 14. december
X Kegljišče Šoštanj
15. Mednarodni Božično Novoletni turnir Šoštanj 2016 7.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj
Pletenje šalov 9.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj
Sprehod za zdravje 17.00 Vila Mayer
Gozdni škrat Zelodko in vila Snežinka na obisku v Vili Mayer 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru
Redni tedenski bridge turnir Torek, 15. december 12.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj
Delavnica slaščic 18.00 Trg svobode
Glasbena šola Fran Korun Koželjski se predstavi 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj
Tadej Kočnik: Španija brez ficka v žepu
Sreda, 16. december
7.30	Medgeneracijsko središče Šoštanj
	Pletenje šalov
14.00	Kegljišče Šoštanj
	Kegljanje na kegljišču
15.00	Središče za samostojno učenje
	Računalniška delavnica: Ustvarimo
	si Facebook profil
di? Na kom zares stoji svet? Lahko stari in mladi sploh živijo v sožitju? V soboto, 19. decembra, pa vas ob 20. uri vabijo v kulturni dom Šoštanj na koncert etno dueta Poseben Gušt. Nastopala bosta pevec Aleš Plut in kitarist Tomaž Šulna.
Nedelja, 13. 12., ob 20.00
ODI IN PINGVINI
Oddball (Avstralija) Družinska komedija, 95 minut Režija: Peter Ivan
Igrajo: Sarah Snook, Alan Tudyk, Terry Ca-milleri, Shane Jacobson, Coco Jack Gillies, Deborah Mailman idr. Petek, 11. 12., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 12. 12., ob 18.15 - mala dvor. Nedelja, 13. 12., ob 17.00 - m. dvor.
ZENIT
Zvizdan (Hrvaška, Slovenija, Srbija) Romantična drama, 123 minut Režija: Dalibor Matanič Igrajo: Tihana Lazovič, Goran Markovič, Nives Ivankovič, Dado Cosič, Stipe Radoja, Trpimir Jurkič, Mira Banjac idr. Petek, 11. 12., ob 20.30 - mala dvor.
21
iS
17.00 Trg svobode
Medgeneracijsko druženje
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 10. december
18.00 Marof
Vodena vadba Koronarnega kluba
Petek, 11. december
17.00 Marof
Plesna šola Superstar 18.00 Kulturni dom Gorenje
Med, vir zdravja in veselja; KD Gorenje
Sobota, 12. december
10.00 Hiša mladih
Izdelava novoletnih daril; TD Šmartno ob Paki 16.00 Hiša mladih - galerija Dile Predavanje o možganski kapi; Društvo za boj proti raku Velenje 17.00 Kulturni dom Gorenje
Pravljične urice; KD Gorenje
Ponedeljek, 14. december
15.00 Hiša mladih - sejna soba
Glasbena šola Gvido - solo petje 15.00 Hiša mladih - galerija Dile
Glasbena šola Gvido - violina 18.00 Marof
Zumba Big Stars; Plesna šola Mdance 20.00 Marof
Zumba; Mdance
Torek, 15. december
14.15 Hiša mladih - sejna soba
Glasbena šola GVIDO - kitara 15.30 Hiša mladih
Zumba Lil Stars; Plesna šola Mdance 18.00 Hiša mladih Joga
Sreda, 16. december
16.00 Hiša mladih - Dile Plesna šola Spin
Lunine mene
)
11. decembra, ob 11.20. Prazna Luna - Mlaj
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 10.12., Biotržnica
•	Petek, 11.12., od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja, 13.12. 11.00, Pravljične urice: Kako je babica rešila božič
•	Ponedeljek, 14.12. 17.00-18.00 Iščemo pravljičnega junaka v izložbah Citycentra
•	Do 31.12. Božično-novoletni sejem
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54
ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra.
Sobota, 12. 12., ob 20.00 - mala dvor. Nedelja, 13. 12., ob 19.00 - m. dvor.
IGRE LAKOTE: UPOR, 2. del
The Hunger Games - Mockingjay: Part 2 (ZDA)
Pustolovski film, drama, ZF, 136 minut Režija: Francis Lawrence Igrajo: Jennifer Lawrence, Josh Hutcher-son, Liam Hemsworth, Woody Harrel-son idr.
Ponedeljek, 14. 12., ob 17.30
OB MORJU
By The See (ZDA)
Romantična drama, 123 minut
Režija: Angelina Jolie
Igrajo: Brad Pitt, Angelina Jolie, Melanie
Laurent, Melvil Poupaud, Niels Arestrup,
Richard Bohringer idr.
Ponedeljek, 14. 12., ob 20.00
Beremo in delimo
Na letošnjem zadnjem dogodku cikla Preberi. Podeli! v torek, 15. decembra, ob 18. uri v Galeriji Velenje bo Uršula Menih Dokl vodila pogovor o knjigi Nebo je povsod avtorice Jandy Nelson. Večkrat nagrajena knjiga se zapiše v srce bralcu katerekoli generacije, saj jo prežemajo globoka žalost in nenavadne modrosti, predvsem pa ljubezen. Pogovor v organizaciji območnega odbora hospica Velenje bo spremljal kratek kulturni program in predpraznično druženje.
a mz
Staro za novo in Poseben Gušt
KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka
Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
»»^AS
10. decembra 2015
Nagradna križanka Beauty World
m......s...............
Kupon
za fen frizuro za samo 5,99 €.
Kupon je veljaven do 20,12.2015. Kupon izrežite in prinesite s seboj. Naročila niso obvezna so pa zaželjena.
o*
PLANŠAR, PASTIR OVAC
VRTINČAST TROPSKI VIHAR
HOTELSKI USLUŽBENEC
MESO S TREBUHA ŽIVALI
LUKA V
IZRAELU
RAČUN ZA PRODANO BLAGO
NASVET, PODUK
ZAKLJUČEK GESLA
Ï
ZAČETEK ABECEDE
LAZ V GORSKEM SVETU (NAR.)
.
tr0p-
o*
KISLO ZELJE ALI REPA (NAR.)
ŠPORTNI ČOLN
Z ENIM VESLAČEM
NAPAD, NAVAL
RASTLINA S TRIROBIM STEBLOM
KENNETH (KRAJŠE)
SREDIŠČE SLOVENSKIH GORIC
MAJHEN, DROBEN FANT
TLAKOVA-LEC (STAR.)
POSAMEZEIS GLAS PRI REVSKAN-JU
KONJ DO 3. LETA STAROSTI
NEKD. FRANC.
TENISAČ , (NOAH) ,
NOVOZELANDSKA PAPIGA
OTOK V EGEJSKEM MORJU
SLOVENSKA PESNICA-MAJDA
ARABSKI DENARNI MOGOTEC
N
BOKSARSKI UDAREC Z ZMAGO
SLOVENSKI
POLITIK (ŠEŠERKO)
N
ALDO MORO
NAŠA 25. IN TUJA ČRKA
BAT, TOLKAC
DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE
BRUSNI KAMEN
ZA KOSO
K
NAJVEČJA KOPENSKA ŽIVAL
HRVAŠKA IGRALKA (BEGOVIČ)
SLOVENSKI BIATLON EC-JAKOV
IGRA S KARTAMI
PRAVO (LAT.)
POPOLNA ZMEDA, NERED
ZAČETEK GESLA
POVRŠINS. MERA
STAN LAUREL
KDOR SE UKVARJA S
PISANJEM (SLABS.)
SNOV ZA BLJUVANJE, BRUHANJE
NAPAD, NASKOK, NAVAL
EDWARD (KRAJŠE)
PLAT, TUDI DEL KNJIGE
WORLD
Drogerije in parfumerije
Beauty World
Velenje, prva etaža Velenjke Slovenj Gradec, Glavni trg 29
NE ZAMUDITE VELIKIH AKCIJSKIH CEN!
Afrodita tekoče milo 300ml
•	Redna cena: 2,50 C
•	Akcijska cena: 1,29 € (50 % popust)
Afrodita darilni set za moske (after shave+gel za britje+tušgel)
•	Redna cena :2,99 C
CK IN2U ženski edt 50ml
•	Redna cena 41,40 C
•	Akcijska cena: 24,89 € (40 % popust)
Olje za savno 100 ml (več vrst)
•	1+1 gratis-
•	Akcija: 7,99 €
Nega nohtov (lakiranje + oblikovanje + nega) za samo 10 evrov
Prehitite gnečo in nas obiščite še danes!
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 21. decembra na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom nagradna križanka »Beauty World«. Izžrebali bomo tri nagrade - fen pričeske. Nagrajenci bodo potrdilo za dvig nagrade prejeli po pošti.

PRODAJALNA
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER
•lonseretfl
motorna zaga Jonsered CS2260
REDNA CENA: 937,00 € 59,8 cm3 I 3,5 kW (4,8 KM) 18745 cm I 5,6 kg
Darilo ob nakupu
DEREZE MOUNT TRACK
PRAZNIČNI POPUST
^	PESTRA IN UGODNA PONUDBA GOZDARSKE OPREME!
O
?	PANTIM d.o.o. Industrijska cona Latkova vas 81 d, 3312 Prebold
#	T: 03 777 14 23 M: 051 665 566 E: trgovinaHuniforest.si www.uniforest.si
<	DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.00-17.00, sobota: 7.00-12.00
Nagrajenci nagradne križanke DROGERIJE IN PARFUMERIJE BEAUTY WORLD, objavljene v tedniku Naš čas, 26. novembra:
1. nagrado- modno ličenje: VILMA LEŠNIK, Lajše 207 b, Šoštanj, 2. nagrado-modno ličenje: MAJDA ŠPEH,Dobrava 65, Zreče , 3. nagrado-modno ličenje JOŽICA PEŠL, Dobrna 23,Dobrna
Nagrajenci dobijo potrdila o nagradah po pošti in se oglasijo s potrdilom v Drogeriji in parfumeriji Beauty world v prvi etaži Velenjke. Rešitev gesla: LEPOTA IN ZDRAVJE.
Nagrajenci križanke »Erico«, objavljene v tedniku Naš čas dne 26. novembra 2015, so:
ZVONE ŠTANTE, Kale 12 / d, 3311 Šempeter v Sav. dolini; MIRAN JANČIČ, Lajše 207 / b, 3325 Šoštanj; ANTON KAŠ, Gaberke 25, 3325 Šoštanj. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: ZDRAVO Z VRTA.
Zmanjšaj porabo, ponovno uporabi in recikliraj!
Partnerji pri projektu: Občina Velika Gorica, Mestna občina Velenje, VG Čistoča, d. o. o., Šolski center Velenje
Projekt
"V mojem dvorišču - In My Back Yard"
nadgrajuje center ponovne uporabe in poziva k recikliranju vseh izdelkov in materialov.
LiLIJ L y j. '.'L.[| Lib h LHUïLIK i SU&VENIJÉ ZA ftAÍUO| IPiEVmH>5KiOKÇHfïl|SKQ POtniKP
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
PE ENERGETIKA PE VODOVOD IN KANALIZACIJA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE GLEDE OBRAČUNA ZA INDIVIDUALNE HIŠE, BLOKOVNO GRADNJO IN INDUSTRIJO
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
ČETRTEK, 10. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 11. decembra
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 12. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 13. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 14. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 15. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 16. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 30. novembra do 6. decembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od od 30. novembra do 6. decembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CM K, stran 23
10. decembra 2015
'«'^CAS
OBVEŠČEVALEC
23
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.
Gsm: 031 443 365 (AA)
PODARIM
KUHINJSKE elemente, pečico in pomivalni stroj podarim. Gsm: 041 910 503
NUDIM
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold
mali OGLASI
Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
PRIDELKI
BUKOVA drva prodamo. Klaftra 160 evrov. Gsm: 041 800 577 SILAŽNE bale, odlične kakovosti, prodamo. Gsm: 041 317 434 VINO kerner in rizling ugodno prodam. Gsm: 031 517 415 OKROGLE bale, kocke sena, domače žganje in plug (okrogla glava) za gorenjsko kosilnico prodam. Gsm: 051 388 874 BUKOVA suha drva prodam. Gsm: 031 517 415
JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
ŽIVALI
DVA prašiča, krmljena z domačo krmo, prodam. Gsm: 031 523 748 PRAŠIČA, težkega 170 kg in 45 kom okroglih bal prodam. Gsm: 031 810 364
PRAŠIČA, težkega okoli 140 kg, prodam. Gsm: 041 986 071 POLOVICO prašiča, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Gsm: 031 201 332 ali 031 554 904 PUJSKE, težke od 25 do 100 kg ter plemensko svinjo prodam za zakol ali nadaljnjo rejo. Gsm: 041 445 315
KUPIM
3-FAZNI elektromotor 1,5 KW, z nizkimi obrati, kupim. Gsm: 041 863 141
nnlio VELENJE
88.9 Mhz 187.8 Mhz
Do 8 številk zastonj!
»¡Was
Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.
Pokličite 03/ 898 17 51
Naročilo lahko pošljete po e-pošti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
habit
nepremičnine
Habit, d.o.o.. Koroška 48. Velenje
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
Samostojno hišo, Konovo, Velenje, 225 m2, K+P+M s čudovitim razgledom na jezero., zgrajeno 2004, 833 m2 zemljišča. ER D(60-105)kWh/ m2a. Cena 178.000 evr.
4-sobno klimatizirano
stanovanje na Kersnikovi, Sončni park, 93,3 m2, leto izgr. 1991, 2/2 nad. ER: v izdelavi. Cena 99.000 evr
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do
14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).
12. in 13. 12. - Matej Strahovnik, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
Trenutno zaprto.
GIBANJE prebivalstva
več na
www.habit.si
Upravna enota Velenje POROKE
Porok ni bilo za objavo.
SMRTI
Dolanc Jožefa, roj. 1936, Velenje, Gra-škogorska cesta 11; Gorogranc Anton,
roj. 1947, Velenje, Čopova cesta 13; Fajfar Vincenc, roj. 1939, Velenje, Lipje 2a; Škoflek Janez, roj. 1933, Velenje, Vinska Gora 33; Bric Angela, roj. 1926, Nazarje, Šmartno ob Dreti 79; Volk Stanislava, roj. 1929, Velenje, Cesta na Jezero 2.
ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN
Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.
03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.
Profesionalno in s nieteto noskrbimo za vse notrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN SKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
V SPOMIN
Mineva leto dni, kar nas je zapustila naša draga Dida
ELIZABETA TAMŠE
S hvaležnostjo v srcu se je spominjamo vsi, ki smo jo imeli neizmerno radi.
Hči Silvana, Marjan, Marička, vnuki Dejan, Branko, Maja in Eva z družinami ter pravnuki Tjan, Zara, Neža, Ožbej in Lara
Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
(Dante)
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi, pradedi in tast
TVAN ŠKOFLEK
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za iskrene besede tolažbe, za vsak objem in topel stisk roke.
Žalujoči vsi njegovi
Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč, daleč je.
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustil ljubi mož, oče in dedi
ANTON GOROGRANC
7. 6. 1947 - 30. 11. 2015
Ob njegovi prerani smrti se zahvaljujemo vsem svojcem, prijateljem in znancem, da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala KŠD Vulkan in Društvu upokojencev Bele Vode, Srebrnim tenisačem, Šaleškemu teniškemu klubu Velenje in vsem ostalim, ki ste ga imeli radi.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
ob smrti
IVAN KLANČNIK
1929 - 2015
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, moralno podporo in spremstvo na zadnji poti.
Vsi njegovi
Naš čas, 10. 12. 2015, barve: CM K, stran 24
zvoni samo solski zvonec
V šolah naj
Vse mlajši otroci imajo vse boljše mobilne telefone - Šaleške osnovne šole uvajajo strožje ukrepe proti njihovi uporabi med poukom
Tina Felicijan
Po podatkih Centra za varnejši internet naj bi imeli pred tremi leti dve tretjini mladih mobilni telefon, ki omogoča tudi dostop do spleta. Od takrat se je uporaba mobilnih telefonov med mladimi še razširila, kar so opazili tudi pedagoški delavci. Zaradi motenja učnega procesa, posegov v zasebnost in spreminjanja
medosebnih odnosov so osnovne šole začele uvajati različne ukrepe in programe za večji nadzor nad uporabo mobilnih telefonov, zmanjševanje negativnih učinkov in spodbujanje uporabe za izobraževalne namene.
Uporaben, a tudi moteč
Sodobna komunikacijska tehnologija je prišla tudi v šolske prostore. »To smo zaznavali kot zelo moteč element, ker so učenci pogostokrat uporabljali mobilni telefon med poukom, pošiljali sporočila, celo zazvonilo je,« pravi ravnateljica OŠ Ša-lek Irena Poljanšek Sivka. »Po-
javili so se primeri, ko so učenci brez dovoljenja snemali različne ure pouka in fotografirali svoje sošolce,« je povedal ravnatelj OŠ Antona Aškerca Zdenko Gorišek, ki meni, da otrok v šoli mobitela ne potrebuje, razen v posebnih primerih, ko mora otrok v šolskem času govoriti s starši, to pa lahko opravi tudi iz tajništva.
Nezavedna zloraba
Mobilni telefon - sploh tak, ki ima poleg komunikacijskih še druge funkcije, je v rokah nepoučenih mladostnikov nevarno orodje. Pred enim letom je na Facebooku objavljen posnetek, na katerem sta domnevno spolno občevala ravnatelj in učiteljica mariborske srednje šole, pri-vedel do tragičnega zaključka in sprožil polemike. Da je sila neprijetno, ko se tvoj posnetek brez tvoje vednosti (tudi če vsebina ni kočljiva) znajde v javnosti, ve tudi učiteljica z OŠ Antona Aškerca, ki jo je prejšnje šolsko leto učenec med poukom posnel in
objavil na Facebooku. »Bila sem šokirana, zgrožena, da kaj takega učencu pride na misel,« je povedala učiteljica, ki nima rada, da jo kdo snema ali fotografira brez njene vednosti, »pa ni važno, ali je to med prijatelji ali v službi. Ne dovolim objav svojih fotografij, ker jih tudi sama ne objavljam.« Ker pravico do zasebnosti zelo ceni, je o dejanju govorila z učencem, starši in ravnateljem. Učenec je posnetek si-
cer hitro umaknil in tajil objavo. Naposled pa je priznal, je še povedala učiteljica, ki zlorabe tokrat ni prijavila policiji, z učenci pa se sedaj več pogovarja o zasebnosti in uporabi mobilnih telefonov.
Novi red
Zadnja leta so šole poostrile pravila uporabe mobilnih telefonov v šolskih prostorih in med obveznim šolskim programom. Šaleške osnovne šole jih prepovedujejo. »Če imajo učenci telefon pri sebi, mora biti izklopljen in varno spravljen, ker šola ne ogovarja za morebitno krajo. Če učenci potrebujejo starše, če se denimo slabo počutijo ali se poškodujejo, lahko pridejo v tajništvo in skupaj pokličemo starše. Tudi učitelji poskušamo dajati zgled, zato ne hodimo z mobi-teli po šoli, ne telefoniramo na hodnikih,« razlaga Gorišek. Če učenec teh pravil ne upošteva, mu učitelj mobitel odvzame in
obvesti starše, ki prevzamejo telefone na skupnih govorilnih urah. »Zadnje čase takih primerov ni - učenci upoštevajo pravila. Še vedno pa med odmori opažamo, da učenci denimo poslušajo glasbo, a pedagogi temu niti ne posvečajo veliko pozornosti, kvečjemu jih opozorijo, naj telefone pravočasno utišajo in pospravijo.«
Podobna pravila imajo tudi druge osnovne šole, na Miha
Pintrja Toleda in Gorici ga ne dovolijo niti med odmori, na OŠ Karla Destovnika Kajuha pa ga odvzamejo tudi med šolo v naravi.
Didaktični pripomoček
Mobitel v šolski klopi pa ni nujno nadloga in prepovedana naprava za zabavo. Mobilni telefon z dostopom do interneta je kot vir informacij lahko tudi učilo. Tatjana Fernoga z OŠ Ša-lek pri pouku angleščine v višjih razredih občasno uporabi mobi-tel kot učni pripomoček, saj ga učenci znajo zelo dobro uporabljati, je bolj praktičen in dostopen kot računalnik. Z delom v skupinah morajo poiskati določene podatke na spletu, uporabljajo elektronske slovarje, tako pa širijo besedišče in spremljajo aktualne dogodke ter se namesto učenja podatkov na pamet učijo informacije poiskati. »Zdi se mi pomembno, da se mobitel naučijo uporabljati ne le za zabavo,
ampak kot sodobno pomagalo pri vsakdanjem življenju,« pravi profesorica angleščine.
Učencem je ta način pouka zanimiv, za zdaj ni opazila, da zaradi tega ne bi spoštovali pravil, zato je strah pred uporabo mobi-telov pri pouku odveč. »Tudi ko smo dobili računalniške učilnice, smo se bali, kaj bodo otroci na računalnikih počeli. Podobno je zdaj. Ampak če je dovolj motivacije, učenci naredijo, kar jim naročimo,« pravi in dodaja, da je treba prilagoditi pouk sodobnemu času.
Pri pouku tujega jezika je mo-bitel preizkusil tudi ravnatelj OŠ MPT Sebastjan Kukovec in imel dobre izkušnje, na drugih šolah pa učitelji še nimajo te prakse.
Analogni stik
Da so se odnosi med otroki zaradi komuniciranja prek mobilnih telefonov digitalizirali, pristnega medčloveškega stika pa je bilo vse manj, so opazili na OŠ Šalek. »Učenci se niso več družili, se pogovarjali, ni bilo več pristnega otroškega smeha, veselja,
tudi nagajivosti ne. Zatopljeni so bili v mobilne škatlice, prstki so bili tisti, ki so opravljali vso komunikacijo. Ta slika je bila zelo strašljiva,« se spominja Irena Po-ljanšek Sivka. Z leti so otroci mislili, da so vedno bolj odvisni od telefonov, da bodo morali kam poklicati, da morajo biti dosegljivi. Likovni pedagog Boris Obli-šar jih je na šolskih skupnostih privedel do ugotovitve, da so v šoli lahko brez težav brez telefona. »Oblikovali smo pravilnik in izvlečke uporabili kot motiv za likovno akcijo, v kateri smo uporabili obliko plakata, ki silno enostavno in hitro nagovarja otroke vseh starosti.« Rodil se je šolski projekt Povej mi v fa-co, »... kar pomeni: pogovarjaj se z menoj iz oči v oči in bodi iskren,« pravi ravnateljica, oba pa poročata, da projekt odlično teče, učenci so v šoli že pozabili na mobitele, na šolske hodnike pa so se vrnili pristen otroški smeh, nagajivost, vedrina.
Kaj o strožjih pravilih menijo starši?
Tudi starši otrok z OŠ Šalek so opazili, da je osebnega stika med učenci vse manj. Ker je situacija postala vse bolj kritična, so bili nejevoljni. S šolo so sodelovali pri pripravi pravilnika o prepovedi uporabe mobitelov in ga skupaj potrdili. »Na razrednem svetu staršev je vsak predsednik predstavil pravila, starše pa je sprva skrbelo, da ne bodo mogli imeti stika z otroki, potem pa so spoznali, da tako ali tako vedo, kje je otrok, da je na varnem in lahko pokliče iz tajništva,« je povedal predsednik sveta staršev Rolando Koren. Meni sicer, da bi bilo smiselno otroke od malega računalniško opismenjevati, zato se mu ideja uporabe telefonov pri pouku ne zdi slaba, čeprav ugotavlja, da je brskanje po knjigah še vedno pomembno.
Strožja pravila so z odobravanjem sprejeli tudi starši učencev OŠ Antona Aškerca, saj vedo, da jih bodo otroci lahko poklicali po pouku ali med poukom iz tajništva, pravi predsednica sveta staršev Milena Kaiser in dodaja, da so pravila ponotranjili tudi otroci in ni videti, da bi imeli težave.
Kaj o uporabi mobitelov in šolskih pravilih pravijo učenci?
Predstavniki razredov OŠ Antona Aškerca pripovedujejo, da so pred novim pravilnikom starejši učenci telefon uporabljali predvsem za komunikacijo prek družbenih omrežij, medtem ko so ga mlajši uporabljali za igrice. Bolj so ga uporabljali za zabavo, razen če so se slabo počutili, ko so učiteljici povedali, da bodo poklicali starše. »Hodim v glasbeno šolo in takrat telefon nesem zraven, da pokličem domov, da me pridejo iskat. Na telefonu uporabljam koledar, ki ga prelistam, da vidim, katere obveznosti imam,« pravi učenka, ki mobitel uporablja tudi kot pripomoček.
Strinjajo se, da snemanje učiteljice nikakor ni bilo primerno, »ker si vsak učitelj zasluži spoštovanje,« snemanje pa nikakor ni spoštljivo, »ker vdira v njegovo zasebnost.« Snemanje in fotografiranje sošolcev je dopustno le, če se strinjajo.
Učenci se strinjajo, da jim nič ne manjka, odkar so mobiteli prepovedani. »Lahko bi bilo dovoljeno poklicati starše, če dobiš kako oceno in si vesel ali žalosten,« saj e-Asistent piše z zamudo in ga nekateri ne uporabljajo. »Moja mama mi večkrat reče, naj poskusim poklicati, ker tudi ona rada ve.« Poleg tega imajo izvenšolske obveznosti in »... potrebujemo telefone, da se lahko uskladimo.« Da bi mobitel lahko uporabljali pri pouku kot pripomoček, pa si želi učenec, ki ga je zmotilo »... da so vsi izpostavili negativno plat mobitelov.«
Šaleški glasbeni talenti za socialno ogrožene otroke
Velenje, 13. decembra - Rotary klub Velenje pripravlja to nedeljo ob 17. uri dobrodelni koncert. Na odru velike dvorane velenjskega doma kulture bodo nastopili mladi glasbeni talenti iz Šaleške doline. Kot nam je povedal predsednik kluba Robert Goter, ki je funkcijo prevzel letos poleti, da je to njihov prvi dobrodelni koncert. »Ker sem tudi sam glasbenik, sem želel, da tokrat sredstva za naše dobrodelno delovanje zberemo s pomočjo glasbenega dogodka,« je poudaril.
Koncert so naslovili Šaleški glasbeni talenti za socialno ogrožene otroke. »Vsa sredstva, ki jih bomo zbrali s koncertom, bomo namenili za letovanje 20 otrok iz socialno šibkih družin. To smo storili že letos poleti, radi pa bi, da jim polepšamo tudi naslednje poletne počitnice,« nam je še povedal Goter. V preddverju bodo pred koncertom zbirali donacije v vrednosti vsaj 7 evrov,
kolikor bo stala vstopnica. »Želimo si, da bi bila dvorana polna, zato cena ni visoka. Nastopili pa bodo mladi glasbeni talenti. Večini je naš Rotary klub v preteklosti že finančno pomagal. Lahko zatrdim, da bo program vrhunski. Nastopili bodo 12-letni Rok Tadej Brun-šek, ki je nastopal že v Carnegie Hallu v ZDA, Jure Smirnov Oštir, ki je prva violina kraljeve akademije v Londonu. Na odru se mu bo pridružil tudi brat Miha Smirnov Oštir, ki je odličen pianist. Nastopila bosta tudi mlada flavtistka Klara Kikec in čembalist Kim Pavlic ter profesorica harfe Katja Skrinar in korepetitorka Katja Žličar. Dogodek je že podprla MO Velenje, ki je plačala stroške najema dvorane, rotarijci pa si želijo, da se ob uživanju v glasbenem dogodku dobroto izkažejo tudi posamezniki, ki lahko za vstopnico odštejejo tudi več.
Zbrali več kot 3800 evrov
Z denarjem bodo pomagali otrokom iz socialno šibkih družin
Šmartno ob Paki, 4. decembra -
Osnovna šola bratov Letonja Šmartno ob Paki in tamkajšnji Vrtec Sonček sta tudi letos vstopila v čarobni mesec december s prireditvijo Miklavžev sejem. Letošnji je bil 14. po vrsti, tudi tokrat dobrodelen, stojnice z unikatnimi izdelki, ki so jih vzgojiteljice vrtca ter učenci naredili sami pod vodstvom mentoric, pa so znova postavili na ploščadi za Hišo mladih v Šmartnem ob Paki.
Sejem je pritegnil veliko obiskovalcev. Mnogi med njimi so menili, da so se ustvarjalci letos resnično potrudili in na stojnicah ponudili lepe izdelke. Bogat je bil tudi srečelov. Polona Pečnik, vodja projekta, je povedala, da je bila prireditev uspešna, saj so zbrali dobrih 3.800 evrov, kar je več kot na lanskem sejmu. Za toliko so obogatili šolski sklad Z roko v roki, iz katerega črpajo denar za šolske in vrtčevske otroke iz socialno šibkih družin.
Iz lanskega izkupička sejma je omenjeni sklad ugodil 169 primerom, in sicer za sofinanciranje stroškov šole v naravi, za sodelovanje petošolcev v projektu Naučimo se smučati, za plavalni tečaj v 1. razredu, za interdisciplinarne ekskurzije oziroma za nakup likovnega
Na stojnicah so ponujali unikatne izdelke.
materiala. »Veseli smo in zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali, da bodo tudi otroci iz socialno šibkih družin občutili manjše posledice stisk, kot bi jih sicer,« je še dejala Polona Pečnik.
■ Tp