GLASNIK
LJUBLJANA. 25. MAJA 195«
OKRAJNEGA " LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA
LETO lil., ŠTEV. 39
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
8. SEJA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA
Dne 22. t. m. je Okrajni ljudski odbor na skupni •eji obeh zborov sprejel okrajni družbeni plan in okrajni proračun za leto 1956. Poleg tega je Okrajni ljudski odbor sprejel spremembe okrajnega Statuta, ki se bile potrebne v zvezi z nedavno sprejetim Zakonom o upravnih organih v ljudski republiki Sloveniji. Ljudski odbor je imrelll nekatere nove s vele in ustanovil nekatera nova tajništva.
V	dan stoji Številki objavljamo ekspeze k družbenemu planu OLO za lete 1966, ki ga je pedal ing. Ive Klemenčič, predsednik Sveta aa gospodarstvo OLO in poročile k predlogu proračuna, ki ga je pedal Janke Dekleva, predsednik Komisije za proračun OLO.
V	prihodnjih številkah borne objavili vse novoizvoljene člane okrajnih svetov in imenovanja novih vodilnih
" uslužbencev upravnih organov, ter novo sprejeti okrajni Statut.
Predloga družbenega plana in proračuna okraja za leto 1956 sta bila objavljena že v št. 36. »Glasnika«, dne 19. maja 1656.
EKSPOZE
tog. Iva Klemenčiča, predsednika Sveta za gospodarstvo OLO, k družbenemu planu OLO za leto 1956
Prod obrazložitvijo predloga ■'UAbemega plana za leto 1956 Se bom najprej dotaknil glav-51® značilnosti razvoja goripo-Orstva v našem okraju v pre-letu, ki. izvirajo tako Lz ■*)*tva, da jo naše goapodar-,vo del skupnega jugoslovanska gospodarskega prostora, 4 *ruigi stran; pa tudi značll-„°*M, ki so posledica predvi-'snj družbenih planov bi vše-j1 Okrajnega ljudskega odbora jttbtjana — okolica in Mest-ljudskega odbora. v področj-u mesta smo pred-devull povečanje skupnega ■ 5'l^bcnega proizvoda za 10»/i ^Pram realizaciji iela 1854. Ta 'edvidevamja so bila presežena *\ >9*/,.
^avečimje družbenega proiz-l^*a je gotovo posledica bolj-l®» izkoriščanja obstoječih ka. V1'tet. povečanja storilnosti de-u i® izboljšanja organizacije ^lološikcga procesa v goapo-organizacijah. Del tega "ečanj« pa gre seveda tud. j'■ lačun drviga cen, saj znaša -."Prečni indeks porasta cen v "“u države 10%.
**i lanskoletni ukrepi v |i. ‘I|'u celotne države niso moli; " Polni meri osigurati stabi-<()aoi'ie tržišča. Disproporci, ki g. pili posledica predvsem do-Slf lovanja naše ključne indu-H lje. nejorazunerja med počasti naraščanjem blagovnih fon-ih hitrim naraščanjem kup-' nazadiije pa tudi nepravil-fazdelitev osebne potrošnje j hmslom in vasjo ter s tem nesorazimerno povnraše-P° artiklih široke potroš-V„/ so povz.ročili tudi v lan-Hiv *e‘u mo^na nihanja na ki jih je občutil pred-W'l potrošnik v induulrijukih s, in mestih. t=itl 'ehi v zvozi moramo pogle-Vi)ll k f<o so na te nkolnootl
»vaii
instrumenti našega pla-
p**dJ izrednega porasta do-le? BttinodaruSrih organktecij
1	zaradi katerega >c
W‘n do znrnc imobilizacije
°"-kov, anvo posebno pre-
vidno postavljali odnos deliitve dobička med ljudskim odborom in podjetji. Delež ljudskega odbora smo pravzaprav pavšali-rarfi in v kolikor je podjetje ustvarilo večj.i dobiček, je presežek šel v fonde podjetja. Da bi preprečili nenormalno povečav anje plačnega sklada zaradi niako postavljenih planov, mo višino plač limitirali v višini 15%, oziroma v zunanji trgovini 20»/o nad tarifnim pravilnikom. S tem smo še v rta-jvečj; možni meri osigurati stimulacijo Podjetij, da jim ostane tisti del dobička, ki ga ustvarijo z boljšo organizacijo dela in z zniževanjem materialni! stroškov, na drugi strani oa smo preprečili tendenco na račun poviševanja budižeUskih sredstev vplivati na dviganje cen.
Mislim, da se nam je to v glavnem posrečilo. Delež Mestnega ljudskega odbora na dobičku gospoda rakih organizacij je bil namreč dosežen le z 96V,, pni 19% preseganju plana družbenega proizvoda in 23*/o preseganju plana celotnega dobička. Zaradi tega budi predvidenih 197 milijonov izrednih dohodkov i* geopodarutva »lamo ustvarili, ki «IM jih planirali zaradi uravnovešen ja bilance dohodkov in izdatkov.
V tein smislu je pozitivna budi ugotovitev, da tudi sredstva počutij, to je skladi za samostojno razpolaganje, niso bili visoko realizirani. Medtem, ko go znašali leta 1954 381 milijonov, so la";-'to leto dosega le 645 milijonov, medtem ko je bil pta.n pvasežen za 57»/«, kar je v skladu z izvršitvijo plani druvVivnega proizvoda in dobička, ter z. nedoseženo realizacijo deleža Iiiudikega odbora. V tej realizaciji pa znaša presežek industrijskih podjetij le 12«/«, Glavni dečcž na presežku teh sreda* ev odpade na zunanjetrgovinska podjetja.
Tudi družbeni plan bivšega Okrnknepa l;'v<kd:e"a r.-*r -"'.colica je z instrumentom delitve dobička Imel iianum pre-
prečiti nenormalno preseganje dobičkov v podjetjih. Zato je z močno progresivno lestvico zmanjševal udeležbo podjetja pri povečanju dobička. S tem je bil dosežen namen, odvzeti presežek, ki je bil ustvarjen zaradi slabega planiranja, na drugi strani pa je seveda odvzel podjetjem tudi sredstva, ki so jih ustvarila s svojim prizadevanjem za zniževanje materialnih stroškov in r boljšo organizacijo dela. ReasUltat tega je bil, da je bil planirani delež ljudskega odbora na dobičku gospodarskih organizacij' presežen za 13*/«, medtem ko je indeks družbenega proizvoda in celotnega dobička bil 107 %, sklada za samostojno razpolaganje podjetij pa 114«/«.
V zvezi z ugotavljanjem vplivov na neuravnovešenost tržišča moramo analizirati tudi investicije, ki so bile izvršene na teritoriju okraja. Upoštevajoč teritorialni princip je bilo v 1. 1955 investiranih 13,1 milijard zveznih, republiških, okrajnih, občinskih in sredstev gospodarskih organizacij (brez avtostrade). V primerjavi z letom 1954 je tempo investiranja sicer še bil vedno v porastu — za dober odstotek, vendar se je njihova struktura bistveno menjala. To pa lahko še prav posebej ugotovimo, če pogledamo strukturo okrajnih investicij. Njihov izredno močan padec v primerjavi z letom 1954 — saj znaša indeks le 61% — nam kaže, da je bila tukaj pravilna tendenca zmanjševanja formiranja investicijskih sredstev na račun dobičkov gospodarskih organizacij. Tudi v strukturi porabljenih sredstev se kažejo bistvene spremembe v korist družbenega standarda, saj se je njihova udeležba od 43*/« v letu 1954 dvignila na 77% v letu 1956. Temu je seveda največ doprineslo formiranje stano-vamjakega sklada in mobiliza-zacija sredstev podjetij za stanovanjsko izgradnjo. - Porast sredstev, ki so bila vložena samo v stanovanjsko komunalno izgradnjo znaša namreč 141%,
Pravkar omenjene številke nam torej kažejo nadaljnjo značilnost lanskoletne poUtKce Mestnega ljudskega odbora in mislim, da se mora ta tendenca še naprej uveljavljati v naših družbenih planih.
Sc ena primerjava z letom
1954	je značilna za uresničenje ukreipov za stabilizacijo gospodarstva. To je realizacija proračunskih sredstev skupaj s proračunskimi Investicijami in dotacijami. Medtem ko je bilo v o&viru okra:a v letu 1954 porab !j cvnih 3 981 milijonov, predstavlja 3.473 milijonov v letiu
1955	padec za 13%. Kljub temu, da ta padec predstavlja predvsem znižanje proračunskih investicij, meditem ko so ostali proračunski Izdatki porastu, 'ačOoo na pod’ni@i dosedaj ugo-‘o/ljenih debtev smelo trdimo,
rde je gospodarska politik« na-
šega okraja bila v skladu z »veznimi ukrepi, ki so imeli namen umiriti tržišče, kar je bilo proti koncu lanskega leta v glavnem tudi doseženo.
Značilnost lanskega družbenega plana je bilo tudi formiranje namenskih skladov. Predvsem je biča važna sprostitev zveznega dela dobička v nekaterih panogah, ki predstavljajo več ali manj lokalno dejavnost in za katerih napredek morajo skrbeti predvsem lokalni organi. Zalo smo ta sproščeni del dobička kanalizirali v namenske sklade tako. da se njihova sredstva trošijo za razvoj tistih panog, v katerih so biča ustvarjena. Tako smo dosegli, da smo tudi tukaj spremenili strukturo investicij v korist kritja potreb široke potrošnje. Do lanskega leča so se namreč izredno pičlo odmerjala sredstva za razvoj kmetijstva, obrti, trgovine in gostinstva, medtem ko so se lani v te namene natekla precejšnja sredstva. Tako je sklad za pospeševanje kmetijstva dosegel 72 milijonov, obrti 298 milijonov, trgovine 195 milijonov in gostinstva 19 milijonov. Skupno so sredstva namenskih skladov (poleg omenjenih še sklad za kreditiranje investicij v gospodarstvu, za urejanje voda, za obnovo gozdov, za pospeševanje prometa in predelavo kmetijskih pridelkov in za pobijanje alkoholizma) dosegla 1,511 milijonov. Poleg tega pa je bil kreditni skilad za zidanje stanovanjskih hiš realiziran z 950 milijoni, ki so bili ustvarjeni z obveznimi prispevki lz proračuna in dobička gradbenih podjetij, medtem ko je sklad za stanovanjtfco-komunalno graditev dal 1,454 milijonov din. Na ta način smo na eni strani lahko zastavili stanovanjsko izgradnjo v sedanji širini, na drugi pa razvijali panoge, ki v lokalnem merilu direktno vplivajo na dvig standarda. Sredstva, ki so bila vložena v te sklade, res niso bila v polni meri že tudi porabljena, saj znaša saldo med vplačanimi m odobrenimi sredstvi 537 milijonov. To pa je posledica predvsem nezadostne priprave perspektivnih programov in etrukt-nega stališča OLO, da se sredstva odobravajo le po predhodni oredložibvi detajlnih načrtov. Na drug; strani pa Je bila večina teh sredstev vplačana šele po potrditvi zaključnih računov gospodarskih organizacij. Vsekakor pa je s tein osigurana materialna baza z.a načrtno razširjanje teh lokalnih panog gospodarstva v letošnjem letu, '-Posebej naj omenim še »klad zn pospeševanje trgovine. Ze ob obravnavanju lanskega družbenega plane smo ugotovili, da najbrž ne bo dalo najboljših rezultatov določilo zveznega družbenega plana, s katerim so se i ovce lici jeka sredstva v trgovini ustvarjale v glavnem pri .umih podjettiih, ker se preveč razdrobijo in se večje, toda kupne invcetioiijitike potrebe kot. o skladišča in podobno, ne mo-rc(]o fintmslraiti. V vidu kon-
centriranja teh sredstev smo sprejeli sklep, s katerim smo prepustili ves ustvarjeni dobiček v notranji trgovini, ki predstavlja budžetska sredstva, investicijskemu skladu s tem! da tudi trgovska podjetja iz svojih skladov prispevajo vanj vsaj enako vsoto. Na ta način bi prišli do prilično izdatnih sredstev za pokritje splošnih potreb za oskrbo mesta, ker bi se ta fond dvignil na okoli 400 milijonov.
Mislim, d« Je prav podčrta« dejstvo, da je naš letošnji družbeni plan sestavljen v duhu sklepov posvetovanja pri tov. Titu in IV. plenuma SZDLJ in da mora zagotoviti na našem področju izpolnitev postavk tega posvetovanja.
Poglejmo na kratko te poštarke:
IV. plenum ugotavlja, da je n« bazi dosežene industrijske izgradnje možno izvršiti gotove spremembe v naši gospodarski politiki. Istočasno pa jasno postavlja pred nas, da te spremembe niso posledica nepravilnosti do sedaj prehojene poti, temveč, da so neposreden odraz uspehov v ustvarjanju materialne baze naše industrijske izgradnje. Plenum je nadalje ugotovil, da smo s tem, ko smo se orientirali na hitro industrijsko izgradnjo, šli zavestno v odnose v našem gospodarstvu, ki v normalnih prilikah niso običajni, ker zahtevajo prevelike napore in žrtve, ki so možni samo v krajših časovnih periodah. Ti odnosi pa so se zaradi težav, ki jih nismo mogli predvideti — preorientacije gospodarstva po resoluciji informbi-raja — pa tudi zaradi subjektivnih slabosti v samem s prevajanju in realizaciji naše načelne gospodarske politike. Se bolj zaostriti in povečali dispro-porce, ki so v skrajni liniji povzročili večja nihanja na našem tržišču.
Kateri so bili v glavnem tl disproporci: predvsem je to nesorazmerje med formiranjem izgradnje težke industrije in zaostajanjem razvoja industrije za široko potrošnjo. To je imelo za posledico, da je hitreje rasti* potrošnja kot pa proizvodnja za zadovoljitev teh potreb. Ne smemo izgubiti namreč iz vi«ta, da je tak razvoj forsirane izgradnje bazične industrije bistveno spremenil tudi odnese v socialni strukturi prebivalstva, da s« se potrebe po delovni sili v novih gradbenih In industrijskih kapacitetah v veliki meri pokrile s prelivom delovne sile Iz vasi v mesta in industrijske centre, s tem pa se je še bolj zaostrilo zaostajanje proizvodnje industrijskih in kmetij k:h predmetov za široko potrošnjo, istočasno pa je že naraščalo povpraševanje po predmetih široke potrošnje.
Osnovne smernice zveznega družbenega plana, ki morajo zagotovili odpravo teh dispro-porcev in neposredno vplivati na dvig življenjskega standarda, se odražajo predvsem v porastu industrijske proizvodnje, zlasti proizvodnje za široko potrošnjo, v boljši oskrbi trga s po-
troSnimi artikli preko uvoza, . ki j'ih narekuj« večja proizvod-
zmanjšanjem obrega investicij ter spremembo njihove strukture v prid nerazvitim panogam e pc- ebnLm poudarkom na kmetijstvu, krit or tudi v uporr.bi proračunskih sredstev v višini lanskoletnih izdatkov.
Tudi predlog kot sestavini del reputbliSkega in zveznega družbenega plana, ki ga v imenu gospodarskega sveta predlagam v odobritev, bazira na istih principih.
Skupni družbeni proizvod se v okviru okraja povečuje nasproti realizaciji lanckega leta za 8 %, narodni dohodek pa za 6 •/«. P/; tem predstavlja seveda glavni del porasta industrijska proizvodnja, ki jo predvidevamo v višini 9 %, pri tem proizvodnja za široko potrošnjo prav-tako v višini 9 %. Predlogi planov gospodarskih organizacij so bili v tem pogledu letos boljši kot prejšnja leta, vendar smo imeli še vedno primere, ko so podjetja brez vsakih resnih vzrokov planirala nižjo proizvodnjo kot so jo dosegla v lanskem letu. Gospodarski svet lakih pianov ni sprejel, ampak jih je upošteva! v višini lanskoletne realizacije upoštevaje, da eo .n,a razpolago teto kapacitete ln da bo oskrba s surovinami vsaj ista če ne boljša kot v letu 1855. Edino v dveh panogah smatramo, da bo težko doseči l-mrko višino proizvodnje zaradi iztrošenesti osnovnih sredstev ln nujnih večjih remontov, ki seveda zmanjšujejo izrabo kapacitet — to je v papirni in grafični industriji. Zato je nujno posvetiti tema panogama v okviru perspektivnih možnosti gotovo pozornost.
Predvideno povečanje količinske proizvodnje, mislim, da je realno, posebno če upoštevamo še rezerve v produktivnosti dela, o čemer bom pozneje govoril. Pač pa moram poudariti, da je dohodek, ki ga ustvarja predvsem industrija, v predloženem planu prllično napet, kar je postavljeno predvsem v sporazumu z republiškimi organi, obenem pa tud; obveza kolektivov za uporno borbo za njegovo ©stvaritev.
V kmetijstvu ne predvidevamo nikakih bistvenih sprememb glede proizvodnje naeprotj lanskemu letu. Lanskoletna proizvodnja je bila namreč nad povprečjem zadnjih let, zato kljub Izboljšanju agrotehničnih ukrepov glede oskrbe s semenskim blagom, povečanju obsega fito-patoloških ukrepov, melioracij na barju, s smotrnejšo uporabo umetnih, kakor tudi povečanjem uporabe domačih organskih gnojil. z izboljšanjem selekcijske službe v živinoreji in drugih ukrepov si bomo lahko šteti za znaten uspeh, če bo proizvodnja večja od lanske.
Drugačna je stvar v gradbeništvu, kjer predvidevamo znižanje gradbenih uslug za okoli 15 odirtntkov nasproti Lanskemu letu. Ta tendenca je seveda v skladu s principi nove gospodarske politike, ko pristopamo k realnim možnostim f inansira-nja kapitalne izgradnje. Vendar moram ugotoviti, da so še ta predvidevanja razmeroma optimistična, če upoštevamo do Se-
nja samo preko transportnih podjetij, kjer ga rešujejo proizvodna podjetja predvsem sama zase.
V komunalni dejavnosti je seveda bistvena rekonstrukcija mestnega prometa, ki letos zaključuje I. etapo rekonstrukcije.
Predvideno povečanje obrtne proizvodnje za 11 % smatram, da je realno. Doseženo bo predvsem z boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet in dvigom produktivnosti, na drugi strani pa predvidevamo, da bodo občinski ljudski odbori z razpoložljivimi sredstvi ustanoviti večje število novih uslužnostnih podjetij, ki so potrebna za kritje potreb široke potrošnje.
Planirano povečanje prometa v trgovini bazira predvsem na predvidenem povečanju proizvodnje v državnem merilu Ln povečanju uvoza artiklov široke potrošnje — predvsem prehrane. Zato smatram, da je planiranih 6 % povečanega prometa realno in tudi nujno, če hočemo zadostiti povpraševanju in zagotoviti potrebno intervencijo na tržišču, kar bo mogoče doseči z boljšim in pestrejšim asortimentom.
Omeniti pa moram, da je napeto predvideno povečanje prometa v gostinstvu. Plan predvideva, da se bo promet v gostinstvu povečal za 8 "/o. Realizaci-I. četrtletja v primerjavi z istim razdobjem v lanskem letu res kaže, da bo predvideno postavko težko doseči, vendar pa se da to situacijo tudi izboljšati s povečanjem asortimenta, boljšo oskrbo in kvaliteto, predvsem pa tudi z boljšo postrežbo.
Na kratko sem nanizal nekaj glavnih karakteristik, ki osvetljujejo naša predvidevanja glede gibanja proizvodnje v letošnjem letu. Ne moremo si pa zamisliti nit, stabilizacije tržišča, niti sialnejšega porasta standarda delovnega' človeka brez zaostrovanja problemov okoli dviga proizvodnosti dela. V tej zvezi izgleda, še vedno niso dovolj resno razumeli sklepov IV. plenuma SZDLJ. To kažejo namreč predlogi planov nekaterih podjetij, -kj so namesto, da bi si že s planom zastaviti nalogo izboljševanja organizacije dela in povečanja vrednosti proizvodnje na enega zaposlenega, ravno obratno dvigala število delovne sile pri zmanjšanju proizvodnje. Spremembe, ki so bile izvršene lani v plačnem sistemu, imajo v bistvu velike možnosti stimuliranja povečevanja storilnosti. Vendar mislim, da teh možnosti ni v polni meri izkoristilo niti eno podjetje. Tako ni zadostne borbe za uvajanje delovnih norm In njihovo realnost, da ne govorimo o uvedbi premijskega sistema, ki lahko rečem niti v enem podjetju nj bil dovolj stimulativno izdelan. Pri tem pa seveda ne smemo imetj v vidu samo industrije, ampak vse ostale panoge družbene dejavnosti
litvi dohodka iz gospodarstva ;n v odnosu ljudskega odbora do gospodarskih organizacij. Nova delitev dohodka, namreč loči formiranje gospodarskih od proračunskih fondov na eni strani, na drugi strani pa postavlja v direktno odvisnost višino investicijskih sredstev z dobičkom, ki se formira v gospodarstvu. Investicijska sredstva so se namreč do sedaj v glavnem ustvarjala preko dajatev, k; jih je gospodarstvo plačevalo v proračune politično teritorialnih enot, po letošnjih predpisih pa se okrajni investicijski sklad, na katerem participira tudi republiški, formira avtomatično z ozirom na velikost dobička im maso vloženih osnovnih sredstev v podjetju. Noj na tem mestu omenim sploh nadaljnji poudarek principa splošnega gospodarjenja z družbmimi fondi. Princip vodenja gospodarske, pa tudi ostale politike, preko družbeno samostojnih fondov je v letošnji izdelavi instrumentov družbenega plana prišel še boilj jasno do izraza, tako do se čisti proračun pravzaprav umika v svoje ozke administrativne meje, t. J. za pokritje samih administrativnih potreb ljudi-kega odbora.
V okviru okrajnega ljudskega odbora $e formirajo sledeči skladi:
1.	Okrajni Investicijski sklad bo znašal 1,320 milijonov. Pri tem znaša prenešenl del lanskoletnih skladov 384 milijonov. Upoštevaje namensko uporabo prcnešenih sredstev iz lanskega leta in namensko uporabo sredstev za letošnje leto se bodo sredstva tega sklada namensko uporabila:
222 milijonov za investicije v trgovini,
66	milijonov	za	Investicije	v
kmetijstvu,
77	milijonov	za	investicije	v
obrti,
14	milijonov	za	Investicije	v
gostinstvu,
ostala sredstva pa za vse gospodarske dejavnosti na sploh.
2.	Okrajni sklad za pospeševanje kmetijstva, ki ga predvidevamo v višini 56.7 milijona, se poveča s prenosom sredstev iz lanskega leta na 71.6 milijonov. Ce upoštevamo če namenska sredstva iz investicijskega sklada, bo OLO razpolagal z namenskimi sredstvi za pospeševanje kmetijstva v višini 137.6 milijonov dinarjev.
3.	Okrajni cestni sklad bo predvidoma ustvarjen s 35 milijoni.
4.	Okrajni gasilski sklad z 18 milijont in
5.	Okrajno gozdni sklad s 341 milijoni.
Občinski ljudski odbori pa bodo razpolagali z Investicijskim skladom v višini 613 milijonov, cestnim skladom v višini 19 milijonov in gozdnim skladom v višini 114 m’ltvjonov, kar predstavlja skupi.) 746 milijonov občinskih investicijskih sredstev In skladom za zidanje stanovanjskih hiš v predvideni višini
ta sklad formira tudi pri ostalih občinah na področju okraja.
Okrajni ljudski odbor bo torej razpolagal s sredstvi skladov v višini 1,786 milijonov, občinski ljudski odbori pa z 2,352 milijoni dinarjev, to je skupno sredstev skladov 4,138 milijonov, nasproti 2,809 milijonov v lanskem letu.
S tem se sredstva skladov na področju celotnega okraja povečujejo za 47 "/e, če ne upoštevamo v lanskem letu mobiliziranih sredstev (predvsem iz gospodarskih organizacij) v stanovanjsko komunalnem skladu v višini 1,454 milijonov. Ravno v zvezi
s tem pa naj poudarim, da bo
same administracije in nje- , 478 milijonov dinarjev.
nih ustanov. Ugotavljamo lahko, da se .temu problemu še vedno posveča premalo pažnje in da nam tu s politiko socialnega zaposlovanja večjega števila ljudj kot bi bilo treba, ati pa vsled premajhnega Izkoriščanja
daj sklenjene pogodbe grtidbe- , delovne sile še vedno uhajajo n h podjetij, ko se je tako rekoč 'ogromna sredstva. Zato predvi-gradbena sezona že začela. J deva plan pri 9 % povečanju V tovornem in medkrajevnem ; proizvodnje 3 "/o povečanje de-orebnem prometu, ne predvide- j lovne sile v gospodarstvu, za kar varno bistvenih sprememb. Pred- i bo treba uporne borbe, da se videno povečanje Izvira v glav-I bo predvidevanje, ki je eden od
nem iz lanskega povečanja kapacitet, predvsem osebnega prometa. Seveda pa. ne moremo reševati povečanja prevoznih uslug
osnovnih faktorjev za čimprejšnjo stabilizacijo tudi uremičilo.
Nabaijnja sprememba z lanskim družbenim planom je v de-
Poleg tega se pri občinskih ljudskih odborih na področju mesta formira sklad za pobijanje alkoholizma.
Mestni svet je na svoji 6. seji z dne 11. maja sprejel sklep, da se pri občinskih ljtudskih odborih na območju mesta ustc.novi sklad za pobijanje alkoholizma, kr se formira Iz sredstev prometnega davka na alkoholne pijače v gostinstvu in od prodaje alkoholnih pijač v trgovini na drobno in proizvajalcev samih. Sredstva tega sklada bodo pri mestnih občinah znašalo 96 milijonov dinarjev.
Smatramo ra um četno, da ee
tud) v letošnjem letu nujno treba mobilizirati čim več teh sredstev, če hočemo da bomo vzdržati isti tempo stanovanjske izgradnje, kot je bil zastavljen v preteklem letu.
Kakšen naj bi bil kurz v pogledu uporabe teh sredstev, je budi že pravzaprav odrejeno s sklepi IV. plenuma. Predvsem se bodo ta sredstva odobravala na licitacijah in morajo podjetja pripraviti vso potrebno dokumentacijo. Postaviti pa se moramo na stališče, da ne bomo vlagali sredstev v novogradnje, temveč v stvarne rekonstrukcije, ki bodo z majhnimi sredstvi dale najboljše in najhitrejše rezultate. Tudi tu bomo morati voditi previdno politiko racionalne izrabe razpoložljivih sredstev. Upoštevati namreč moramo, da bodo v okviru zveznih fondov na razpolago večja sredstva za rekonstrukcijo v industriji, ki pa bodo finansiral samo opremo in montažo, dočim se bodo potrebni gradbeni stroški morati kriti iz lokalnih virov. Zato je zelo važno, da se bodo naša podjetja pravočasno pripravila na licitacije zveznih kreditov, kjer bodo po sedanjih informacijah sodeč, lahko uspešno konkurirat a predvsem podjetja za boljše Izkoriščanje Ln zamenjavo lesa. Participacija naših sredstev pri investicijah iz zveznih fondov je važna tudi zr,to, ker možnost njihove uporabe v takih primerih ne bo dvomljiva, dočim o ostalih smereh finansiranja še ne moremo konkretneje razpravljali. Zvezni izvršni svet bo namreč šele Izdal uredbo o uporabi lokalnih investicijskih sredstev v letošnjem letu, s katero bo predvsem predpisal obvezno participacijo pri zveznih investicijah na območju okraja Ln tudi panoge gospodarstva, v katere sc bodo sredstva predvsem lahko vlagala.
Kar se tiče investicij v trgovini, je IV. plenum prav tako jasno postavil smernice za nadaljnjo razširitev trgovske mreže, kar bo v neposredno korist potrošnikov, kakor tudi za reševanje najnujnejših potreb po skladiščih in drugih prostorih, ki so nam nujno potrebni, če hočemo reševati normalno preskrbo mesta in zajemanja tržnih viškov kmetijske proizvodnje, Zato mlatim, da se za te namene v skladih koncentrirana sredstva ne bodo uporabljala za neko olepševanje obstoječih lokalov ln da bi moralo tudi uporaba sredstev podjetij tol v enaki smeri.
Investiranje v obrti je do sedaj v gotovi merj zapostavljalo izgradnjo malih obrtniških obro-' tov. Zato je prav, da začno občine voditi politiko ustanavljanja malih uslužnostnih obratov, za katere obstojajo krajevne potrebe.
Ka*r se tiče sredstev zr. pospeševanje kmelijctva mislim, da je jasmo, da bo njihova najefl-kostnejša uporaba za nadaljnje
utrjevanje socialističnih kmetijskih obratov, preko katerih bomo razvijal) dobro semensko in insilruktažno službo in na ta način tudi celotno kmetijsko proizvodnjo.
O stanovanjskem fondu sem že govoril. Na tem mestu pa bi dodal še sledeče ugotovitve. Na terenu med delovnimi kolektivi in v ustanovah se je namreč pojavilo mišljenje, da je problem stanovanjske izgradnje z obveznim 10 »/o prispevkom od plačnega sklada rešen jn da se zanj nj treba več brigati. Da pa temu mi tako, naj pokažejo sledeče številke. Laueko leto smo zbrali na področju okraja 2.4 milijarde dinarjev za stanovanjsko izgrad njo. Večino teh sredstev pred slavij ajo vložena sredstva podjetij. Letošnji obvezni stanovanjski sklad znaša po odbitku 10 % deleža LRS le 1,460 milijonov dinarjev. Torej nam manjka še skoraj milijarda, če hočemo stanovanjsko izgradnjo obdržati na istem nivoju. Zato tukaj nt mesta za uspavanje, ampak j« potrebna maksimalna akitivizaci-ja delovnih kolektivov. Prav zato smo šli na ostrejše merilo glede višine obveznih pologov, kot ga predpisuje zvezna uredba, to je, da morajo podjetje prispevati najmanj 50 % potrebnih sredstev. Selc tako in s čim manjšo participacijo proračunskih ustanov na tem fondu bcmo lahko vzdržati lanskoletni tempo stanovanjske izgradnje. Boriti se moramo za to, da bodo delovni kolektivi razumeli, zakaj smo zaostrili participacijo pri odobravanju kreditov na konkurzih za stanovanjsko to-gradnjo.
Skupne investicije na področju OLO bodo v letošnjem letu predvidoma znašale 13,513 milijonov dinarjev, to je 1,200 milijonov alt 8 % manj kot v leto 1955. V tem pa so upoštevane predvidene zvezne jn republiške investicije v višini 3,5 milijarde dinarjev.
Kakor se avtomatično stekajo sredstva iz dobička v gospodar ske fonde, tako je avtomattzi1 rano tildi formiranje proračunskih sredstev in plačnega sklade iz dobička gospodarskih organi zaclj, S tem se seveda spremeni odnos, ki ga je imel ljudski odbor do podjetij preko Inštrumentov družbenega plana, sa) odpade individualno določanje višine sredstev, ki ostanejo podjetju za njegov plačni fond f1 prosto razpolaganje. Tako je pač v sedanji fazi najboljše rešen princip finansiranja proračunskih potreb na oanovl ekonomske zmogljivosti in stopnje organizacije tehnološkega procese na področju potitičnoteritorjal' ne enote, ne pa na bazi žeij-ii kot je bil to marsikje do sede) slučaj.
Pri določanju ekonomskih instrumentov novi predpisi zl cts U omejujejo pristojnost okrajnih odborov. Med najvažnejša določila ekonomskih instrumento',i Iz pristojnosti OLO spada določitev odstotka za izdvajanj* sredstev v sklad za samostojn* razpolaganje gospodarskih org11' nizacij. Ta sredstva se izdvajajo iz družbenih investicijski*1 skladov, katerih višina je Izračunana na osnovi zvezne lestv'-ce. Vendar je tudi v tem priboru pristojnost OLO omejena, k‘" je z zveznimi predpisa od,rejy tudi razpon od 30 % do 40 % v mejah katerega poc-tavlja svoj Inštrument.
Svet zr. gospodarstva pred.laf' ' da pripada gospodarskim orfl; nizacijam iz področja industrij ' gradbeništva, gozdarstva, 1lU'L
ma in obrt; (nepavšaKira)’1 ^
podjetjem) 35%, piri praine'**1
n«
hr
čir
*a<
vei
Vai
H
t>K
ta
6rP bot F itn bin Ses hov Oh: bi ; »bč hfci &ve Si
•het
S
e,
!av,
V
Nn
h
k*j<
5%'.
;ov,
Ni
'<iil
‘tri
bit i
H
5?
is
r%i
IN
Ki,
M
K
iti' založniških podjetjih pa 40“/« sredstev sklada za samostojno razpolaganje. Pri tem je svet smatral za potrebno zagotoviti sredstva v višini lanskega leta.
Isto načelo je Svet sprejel tudi pr; določanju višine sredstev tega sklada za trgovinska ur glrsUIneka podjetja. Za ta Podjetja se višina sredstev določa prav tako v irtejc.h odstotkov, določenih z zveznimi pred-Pisl. Odstotek določa pri vseh dovedenih dejavnostih od prometa.
temi fondi, kar dokr.zuje znaten porast njihovih sredstev, predvsem občinskih. 2c samo to dejstvo pa seveda narekuje zmanjševanje samih proračunov.
Tudi zveznj družbeni plan predvideva formiranje letošnjih proračunskih sredstev v višini lanske realizacije. To je treba tudi nujno doseči, ker je višina udeležbe proračuna v narodnem dohodku eden izmed važnih vzvodov, s katerim bomo lahko vplivali na nadaljnje utrjevanje našega gospodarstva.
, Svet za gospodarstvo predlaga, pu se z ozirom na potrebe pod-jetij notranje trgovinske dejavnosti določijo najvišji odstotki, *■ j. za:
1)	trgovska podjetja in trgovine s kmetijskimi proizvoda v višini 0;5 %,
21 trgovska podjetja ln trgovine z industrijskim in drugim blagom v višini 0.25 «/o,
2)	trgovska podjetja za promet * nafto In naftiniml derivati v višini 1.5 % od prometa.
Kljub temu pa trgovska podaja z industrijskim in drugim blagom v letošnjem letu ne bodo “»segla višine sredstev lanskega leta, ker je določeni odstotek Za polovico nižji od lanskega leta.
Pri gostinskih podjetjih in gojiščih so predlagani odstotki ostali v povprečju na višini lanenega leta, to je na 2.1 %. Razpon Pri zveznih predpisih je od 0.5 do 3 %. V tem primeru Svet Predlaga najvišjega odstotka, *i ga dopušča zvezni družbeni tilan, ,ke,r bi povečanje tega iz-nanprotd krnskemu letu, bovznot;],, povišanje cen gostiin-storitev.
zunanjetrgovinska podjetja pa Predlaga Svet za gospodarno naj ge iz sredstev dnužbe-Oega invet-licijiskega sklada, ki Pfipada okrajnemu oziroma ob-_‘nekim ljudskim odborom iz-voji: 30% za samostojno raz-^“luganjie gospodarskih organi-tacd. 10% v namenski del indici jek ega sklada za pospeše-ahje trgovinske dejavnosti. To Porno.nl, da izdvajamo v tem buimeru iz okrajnega družbene-"a investicijskega sklada 40 % tedstev, ki se bodo trošila za Irebe trgovinske dejavnosti. P*' določanju ekonomskih in-ti*mentov je področje občin sjgio širše od področja okraja. e»tav občinskih družbenih pla-q?v je v letošnjem letu izvršil ^ kraijn; zavod za planiranje. Da Oku6 Pri določanju inSt.Tunv2n.t0v /vinskih družbenih planov, ^oštevali enotni principi, je turi^ za go-ipodarstvo izdelal ^”6 Predlog ekonomskih instru-6»tov, k| spadajo v pristojnost činsklh ljudskih odborov. Ob-0 določajo za podjetja gostinci’ °brt‘ne in komunalne de-amortizacijo, višino na osnovna sredstva, '''Larino ln delitev dobička. ^ trgovinska in gostinska pod-določajo občinski ljudski L "i višino odstotka za obll->b(.ain^e Plačilnega sklada In ‘riški prometne davek v pro-ii>!l n,a drobno. Ker pripadajo be .^a, ki se delijo z občinski-lejrtnimentl občini, mora pri 10 fi(anju teh instrumentov priti ntv'raza določena politika ob-■ai*'1' ljudskih odborov. Pri Ih, lrti6il.!mo predvsem na smo. ir” uporabo razpoložljivih t4ev-l'v. Kakor vidimo, so kom-b,H-n,'e občin g'cde vodenja go-'ruke politike v panogah, ki C Predvsem lokalni pomen, H]. v^n<) važne. loto smo ugoto-g'ode formiranja oble, tlh družbenih skladov. Gle-lahko celo trdim, da ly^™infi:!na dejavnost vse bolj jena v gospodarjenje s
Zato je razdelitev virov sredstev med republiko in okrajem postavljena tako, da ostajajo za proračun razpoložljiva sredstva samo v višini lanske realizacije, brez proračunskih investicij. Za vse investicij, potrebe, ki jih moramo kritj iz proračuna, vso eventualno povečanje proračunske dejavnosti, čeprav je bila ustanovljena že v lanskem letu ati bazira na nekem novem predpisu, tikraitka za vse izdatke, ki nivo bili v lanskem proračunu realizirani, pa mora zadostovati kvota, kj jo predstavlja 20 »/o realiziranega plačnega sklada. Zato je jasno, da ne more biti ugodeno velikim apetitom posameznih ustanov, ki so jih predstavljali Prvi predlogi, ampak bo potrebno ravno na tem mestu trde borbe za uresničitev principov, ki so bili postavljeni na IV. plenumu SZDLJ.
Višina proračunskih izdatkov za leto 1956 se v primerjavi z letom 1955 povečuje le za 88 milijonov dinarjev ali za 2%, vendar mora OLO kriti s tem tudi vse izdatke prenešenih oziroma novih nalog. V primerjavi z letom 1954 pa se proračunski |z-j datki znižujejo za 420 milijonov dinarjev ali 11 */•. Istočasno se menja tudi struktura proračunskih izdatkov in to predvsem na račun proračunskih investicij, k| se v letu 1956 v primerjavi z letom 1955 znižajo za 103 milijone din ali 20%.
V tej zvezi smo imeli seveda gotove težave pri določanju predvidenih kvot za proračune. Za uravnovešeni e proračunskih izdatkov z razpoložljivimi saed-sivi v okviru okraja nam je ta določitev seveda potrebna, čeprav kvote za občinske ljudske odbore niso obvezne, kolikor bodo ustvarili nova sredstva oziroma jtm bo zadostovala nižja kvota. Te težave so seveda obstojale predvsem v tem, ker zarod,, la.ru: kotalnih organizacijskih sprememb v komunalnem sistemu nismo razpolagali s podatki o realizacij; izdatkov predvsem kar se tiče uprave same. Nepravilno bt tudi bilo določanje višine izdatkov uprave na osnovi realiziranih izdatkov v I. četrtletju, ker so nekateri ljudski odbori lahko dobiti kader in ga v takem primeru nastavili preko dejanskih potreb po primerjavi z drugimi, dočim so zopet drugi realizirali nizke izdatke, ker niso ui-peli dobiti kadra s potrebnimi kvalifikacijami In bi jim bila s tem onemogočena izboljšava kvalifikacijskega sestava. Zato smo izdatke za upravo določili po predlogu potrebne sistemizacije, ki jo je izdelat Svet za splošno upravo in proračun, s tem da smo določili na zaposlenega povprečje 200 tisoč osebnih i,n 80 tisoč dinarjev materialnih izdatkov. Prt tem izračunu se je Izvršita še korekcija pri občinah, ki imajo v svojem sestavu krajevne odbore, radi nižje potrebne kvalifikacije.
Glede ugotovitve realizacije ostalih izdatkov je bila etvar lažja, ker tl Izdatki predstavljajo v glavnem izdatke posameznih ustanov, ki so bite v celoti prenešenc na občine, dočim
se je za ostale izdatke ugotavljala pravilna razdelitev na podlagi sporazuma med posameznimi občinami in številom prebivalcev. K temu se je dodalo zvišanje osebnih izdatkov za 10 odstotkov stanovanjskega prispevka upoštevajoč 3 “/o znižanje socialnih dajatev. Ce k temu prištejemo še preje omenjeno splošno povečanje v višini 20 odstotkov na plačni sklad ter dotacije družbenim organizacijam in izdatke za PLZ in gasilstvo, pridemo do proračunskih kvot, ki so bile osnova za izračun delitve tistih sredstev, ki Se delijo med OLO in občinskim,, Ijiudskimii odbori.
Osnovo za kritje proračunskih potreb p,a tvorijo dohodki, ki v celoti pripadajo okraju odnosno občinskim ljudskim odborom. In ob teh b; se malo ustavil. Predvsem bi se posebej dotaknil občinskih doklad in občinskega prometnega davka od prometa na drobno. Čeprav jih namreč predpisujejo občinski ljudslti odbori, srno jiih že upoštevali v gotovi višini za kritje predvidenih proračunskih kvot, kot je to storil tudi republiški družbeni plan glede kritja skupne okrajne kvote.
Občinski ljudski odbori so dolžni po predpisih zveznega družbenega plana predpisati občinske doklade od katastrskega dohodka v minimalni višini 3%. Republiški plan pa dostavlja maksimalno stopnjo 15%.
Leti 1954 in 1955 sita nam jasno pokazali, da so se dohodki kmeta močno dvigati predvsem radi navijanja cen kmetijskih pridelkov. Obdavčitev kmeta 1954 pa je v primerjavi z letom 1953 padla na območje okraja 'za ca 120 milijonov, ker je bil katastrski dohodek izračunan še na osnovi odkupnih cen ne pa po tržnih cenah. Zato se je že lansko leto uvedlo občinske doklade, vendar samo v II. polletju, ker so šele takrat izšli potrebni predpisi. Delno se ta situacija popravlja za novo zvezno lestvico o dohodnini, samst obdavčitev pa se pravilneje razporeja med davkoplačevalce tudi z ozirom na vrsto dohodkov, predvsem ka,r se tiče prevozov in uporabe strojev, z državnimi taksami. Lanskoletna dohodnina iz kmetijstva je znašala v okviru okraja 400 milj., občinske doklade pa 100 milj. S to obdavčitvijo ni bila dosežena niti višine. dohodnine po odmer; za 1. 1953, ki je znašala v okviru sedanjega okraja ca 540 milj. kljub temu, da so cene kmetijskih pridatkov v tej periodi bistveno porasle (po zveznih številkah za ca 20 %). Zato je jasno, da moramo dvigniti občinske doklade. Gospodarski svet predlaga, da se predpišejo v okrajnem povprečju v višini 9.4 % na katastrski dohodek, kar znaša 161 milj. S tem bi odmera dohodnine (435 milijonov) in občinskih doklad skupaj presegla lansko realizacijo za 19%, obremenitev v )etu 1953 pa le za 10 "Za neupo-Števajoč pri tem povišanje cen kmetijskim pridelkom.
Jasno je, da je višina predpisa občinskih doklad odvisna poleg drugega od večje ali manjše oddaljenosti od večjih potrošniških ce,rit rov. Zato je Gospodarski svet predlagal za Izračun osnove občinskih sredstev sledeče povprečne odstotke občinskih doklad po posameznih
občinah: ObLO	"/a
Center	n.s
B e žig ra-’	05
Moste	- 3
R‘6ka	75
Domžale	11.3
Črnuče	11.5
Polje	11.5
Šentvid	11.5
Mengeš	11.5
Kamnik	10.5
Rutiinik	10.5
Vič	10.5
Medvode	10.5
V rhnika	10.5
Borovnica	9.5
Dobrova	8.5
Grosuplje	8.5
Litija	8.5
Logatec	7.5
Ivančna gorica	6.5
Moravče	6.5
Cerknica	5.5
Loška dolina	5.5
Ti odstotki pa	seveda niso ob-
vezni, ker jih predpisujejo občine v svoji kompetenci. Vendar so vsekakor eden izmed dodatnih virov za pokritje proračunskih potreb.
V tej zvezi bo treba seveda uporne borbe, da bo nova davčna politika do vasi dosegla svoj namen. Predvsem je tu poudarek na pravilni organizaciji odkupa in polnem zajetju tržnih viškov kmetijskih pridelkov, kar se bo doseglo z nadaljnjim utrjevanjem kmetijskih zadrug i,n pravilnim vračanjem ustvarjenih sredstev za pospeševanje kmetijske proizvodnje in povečanjem proizvodnje socialističnega sektorja, na drug, strani pa tudi z zadostno intervencijo na trgu, kar nam zagotavljajo v zveznem plenu predvidena sredstva za uvoz prehrambenih artiklov. V tej zvezi pa se postavlja tudii velika in odgovorna naloga pred naše zbornice, predvsem pa pred Okrajno zadružno zvezo in Trgovinsko zbornico, ki bosta kot družbena organa morala storiti vse, da se bodo gornji principi uresničil.
Nadaljnji vir povečanja proračunskih sredstev so občinske doklade na dohodnine od ostalih poklicev. V tem pogledu lahko ugotovimo, da se povsod pojavljajo pripombe glede neučinkovitosti naše davčne politike do privatnih obrtnikov in njihovega bogatenja. Predvsem je treba v tej zvezi poudariti, da to v glavnem drži za tkzv. produktivne obrti in tiste panoge obrtništva, ki krijejo investicijske potrebe, da pa to ne drži alt pa vsaj v mnogo manjši meri za usiuž-nostne qbrti. Dejstvo je, da se je pri ugotavljanju davčnih osnov verjelo tudi takim prijavam, kj so puščale davčnemu zavezancu izredno nizka sredstva za preživljanje, na drugi strani P» sl je prav tisti nabavljal razhe nepremičnine, ki predstavljajo večmilijonske vrednosti. Zato je nujno, da letos dvignemo davčne osnove na realno višino, na drugi strani pa zajamemo presežke, ki si jih posamezniki prisvajajo na račun potrošnikov, z občinskimi dokladami. To je absolutno nujno zato, ker je nova davčna lestvica, ki je letos enotna za vso državo, mnogo ■ milejša od dosedanje. Tako se davek pri davčni osnovi 190.000 dinarjev zmanjša za okoli 10 "/«, pri osnovi 220.000 dinarjev za preko 20"/o, pri osnovi 330.000 din za preko 30 "/s, pri osnovi nad 420.000 dinarjev pa Za okoli 25"/«. Zato je Gospodarski svet predlagal, da se v izračunu občinskih sredstev upošteva tudi 14 "/e povprečna občinska doklada, kar znaša v okviru okraja 40 milijonov dinarjev. Ta vsota pa je dobljena tako, da se za obrtnike, ki imajo davčno osnovo nižjo od 160 tisoč dinarjev, občinska doklada ni upoštevala; za obrtnike, k1 Imajo pavšalno obdavčitev v višini 10 "/o, za ostale pa 30 "Za občinska dokf.ada od dohodnine.
Gospodarski svet je nadalje smatral, da so kljub temu ljudskim odbo rom dane možno s .j, da z dvigom občinskih doklad ustvarijo dodatna sredstvu za kritje novih proračunskih potreb. To utemeljujem posebno s tem, ker niti s 14% povprečno občinsko doklado ne pokrijemo izpada, ki nastane zaradi nižje davčne lestvice.
Tretji problem, ki se ga hočem v tej zvezi dotakniti, je uvedba občinskega prometnega davka na promet na drobno. Ta oblika obdavčitve se letos z zveznim družbenim planom prvič predpisuje. Preko nje se daje občinskim ljudskim odborom možnost ustvarjanja sredstev z enakomernejšo razdelitvijo bremen z ozirom na kupno moč. Gospodarski svet je smatral, da ne bi bilo pravilno predpisovati tega prometnega davka na račun dviga cen. Kljub temu pa predlaga uvedbo prometnega davka v višini 1.5 % od prometa na drobno na vse ne-prehrambene artikle s tem, da ga za področje mestnih občin i predpiše OLO. Da ga je možno I predpisati v minimalni predi a-I gani vi,šinil, utemeljujem s sledečim: trgovska mreža na drobno in na debelo ima v letošnjem letu manjše obveznosti kot lani za okoli 540 milj. To je predvsem znižanje investicijskih skladov trgovskih organizacij i.n izpad investicijskih sredstev, ki .10 se ustvarjala iz presežka plačnih skladov. Na drugi strani ima trgovska mreža seveda tudi irove dajatve in sicer: 10% stenovonjtkii sklad, lanskoletni povišek plač za 500 din, ki je bil realiziran samo v II. polletju, nadure uslužbencev za jn-veičure in davek na delovno silo. Vse te nove dajatve pa po predvidevanjih ne presegajo 200 milijonov dinarjev, tako da nastane dejansko zmanjšanje obveznost; za okoli 350 milijonov dinarjev. Promet na drobno z n,-prehrambenim-: artikli znaša v našem okraju okrog 17 milijard. Z 1.5% prometnim davkom zajamemo torej le okoli 250 milijonov znižanih dajatev ter ostane še vedno okoli 1000 milijonov prostih. S tem mislim da se z uvedbo prometnega davka n,a promet na drobno ne izvaja nekak pritisk na dvig maj" Prodajnih cen.
V zvezi z dohodki, ki pripadajo v celoti občinskim ljudrk m odborom, bi imel še eno pripombo. Občini Center namreč pripada samo od teh dohodkov za 95 milijonov več kot znaša proračunska kvote, izračunano na podlagi prej postavljenih principov, ki veljajo za vse občine enako. Zato predlagamo, da se občina Center zadolži, da ore-vzame finansiranje proračuna Poklicne gasilske čete - Ljubljana. v višin) 25 milj., njenih investicij v višini 24 milijonov in nadaljevanje izgradnje šole »Toneta Tomšiča« na Poljanah V višini 76 milijonov din. Ce ta sredstva presegajo, omenjen h 95 milijonov, je občini Center dodatno odobrena ps>rticipaci:9 na ostalih dohodkih. .
Sedmim občinam. , to so; Borovnica, Cerknica. Dobrova. Logatec, Ivančna gorica, Lošk," dolina In Moravče, pa tudi 100 % participacija na vseh virih sredstev ne pokrije predvidene proračunske kvote, zato se jim predlaga dotacija v skupni višini 9.143 miil’j ono v.
Končno prehajam na b' anco sredstev OLO za leto 1956. Skupna sredstva OLO bodo v letošnjem letu po izračunu vseh dohodkov znašala 1.943 milj din. Ker nam pa ta sredstva n«- zv doščajo za pokritje najmanjših
GLASNIK
izdatkov, ki znašajo 2.084 maj., predvidevamo pokritje razlike v višini 141 milj. s posojilom iz okrajnega investicijskega sklada za fin. .ns-iranje investicij v v-iSi-n; 100 milj. in 41 mitoj. nepredvideni! dohodkov. Skupini dohodki jn izdatki so torej predvideni v višin: 2.084 milj.
Pred seboj imam podatke zadnjih dveh let o porastu narodnega dohodka tn gubanju proračunske potrošnje.
Ce je 1. 1954 — 100, potem je narodni dohodek v 1. 1955 zrasel na 124 in indeks po letošnjem
Z družbenim planom, k. ga pravkar sprejemamo, je določen global proračuna tudi za sam okraj. Višina sredstev za proračun pa ni določena le po razpoložljivih sredstvih, temveč to višino diktirajo naše splošne ekonomske težnje, predvsem pa tudj ineobhodnost potreb vseh naših ustanov n organov v današnjih pogojih.
Naš predlog proračuna se torej naslanja letos za razliko od doslej, vse ostreje na naše splošne ekonomsko družbene prilike, zato bo moralo tudi njegovo izvajanje brezpogojno ohraniti postavljene meje.
Izračun dohodstvene strani smo že čuti v družbenem planu. Izračun strani izdatkov ima pa poleg tega svoj izvor v proračunski potrošnji zadnjih nekaj let. -Nimamo podatkov in zamudno bi bilo — ne le po zadnji reorganizaciji okrajev n občin, temveč po vseh spremembah in prenosih, ki so bili izvršeni po letu 1953 In zadevajo Izračun proračuna — postaviti današnje območje našega okraja, po let h v primerljivo »tanje. Zato le nekaj odstotnih podatkov za vse LO v vsej naši republiki, pri čemer je gotovo, da naše območje ni odstopalo navzdol:
Leto 1954 je s porastom cen in e tem z višjimi dohodki omogočilo v šjo potrošnjo proračuna, ki je porasla v tem letu za 73,4 •/«. Danes nam podatki kažejo, da je tudi teren naše republike v tem letu v proračunski potrošnji prekipel celo daleč čez porast cen. Lahko trdimo torej, da je kljub še ogromno nekritim potrebam našega Šolstva, kulture, zdravstva ibd. po-trošeik, čeprav je bil takrat bilančno izravnan, vendar presegeil naše realne ekonomske opravičenosti. Zato so morali povzročit: ekonomski Instrumenti že lani, da postavljeni plani proračunov 1.0 v LRS niso bili izpolnjeni s potrošnjo, temveč se je le-ta reducirala na višino, ki je le za 43,5 «/o višja od fctate v letu 1953. Tako je torej proračunska potrošnja leta 1955 reducirana v nekako ekonomsko realne meje In služi v vsej državi kot osnova za izračun proračuna za leto 1956. S tem po postane določitev letošnjih proračunskih i-zdatkov v glavnem računska.
Kot smo videli iz poročila o družbenem plarvu, znaša ta izračun globa la za vse območje in LO našega okraja 3,551.877 tisoč. Kvota je dosežena z velikim naporom v dohodkih, s pričakovano zavestno itednjo prj izdatkih in s stomilijonskim posojilom.
V t»j kvoti je zapopadon predlo' proračuna za sam okraj v viši’ 2,084.783 tisoč. Okra i na kvota e d cer za ca. 331 milijonov vi..ja od potrošnje v 1.1955,
predlogu zraste na 129.
Proračunska potrošnja pa pada v 1, 1955 na 88, in v 1. 1956 na 90 v primerjavi z 1. 1954.
Te številke nam jasno kažejo, da proračunska potrošnja ne bo delovala v smeri nestabilnosti tržišča, ampak bo obratno tak-tor stabilizacije. S tem se sipro-vaja tudi ena izmed osnovnih nalog gospodarskega razvoja v letošnjem letu.
S tem smatram, da je predlog okrajnega družbenega plana utemeljen in ga predlagam v odobritev.
čeprav je zvišanje planirano ob — kot že omejeno — napetih pogojih. Ce nato ugotovimo, da odpade na zvišanje osebnih Izdatkov ca, 127 milijonov (v kar so zajeta zvišanja dopolnila h plač, 10»/» stanovanjski prispevek, napredovanja tekom leta itd., poleg odbitka 3 •/« za socialno zavarovanje) In da odpade ca. 114 milijonov zvišanja na rekonstrukcijo osebnega lokalnega prometa in cest — ostane le še ca. 90 milijonov, s katerimi lahko krijemo razvojno narasle materialne potrebe dejavnosti, ki se finansirajo iz proračuna.
Tako se zvišajo nasproti l. 1955 še materialni Izdatki za prosveto in kulturo za ca. 36 milijonov, dotacije in subvencije za ca. 43 mil jonov (kar je zopet v glavnem posledica zvišanja osebnih izdatkov in 10 °/o stanovanjskega prispevka za uslužbence finančno samostojnih zavodov), rezervo za ca. 28 milijonov, ki se pa v odnosu po planu pravzaprav zniža od 182 m lljonov v letu 1955 na 70 milijonov za leto 1956, medtem k0 se materialni izdatki za administracijo znižajo za ca. 13 milijonov. Negospodarske nvesticlje, materialni izdatki za socialno skrbstvo, zdravstveno zaščito ln za druge dejavnosti ostanejo približno na ravni potrošnje v letu 1955.
Čeprav govorimo o nekaterih zv šanjih materialnih Izdatkov, je prav gotovo, da so ta zvišanja relativno skromna. Naloga, da izvrše vsi zavodi kljub temu svoje obveze in zadolžitve, zahteva, da resno razmislijo o ukrepih za varčevanje, česar marsikje lani ni b lo mogoče zaslediti. Fars;rana potrošnja v zadnjem četrtletju lanskega leta nas prepričuje, da v mnogih primerih ni bilo zahtevane skrbnosti in Slednje.
Mnogokrat se k samemu planu proračuna postavlja previsoke zahteve ln nemalokrat uspejo ustanove ostvariti si v posameznih postavkah rezerve, ki jih pozneje virmirajo ali ne trošijo, s č mer pa onemogočajo realizacijo faktičnih potreb, ki jih ni bilo mogoče zajeti. Tako izkazuje postavka za kmetijska posestva po planu za 1955 3.120 tisoč, potrošnjo le 1.800 tisoč; za izmero katastra v Vodmatu :n Stepanji vasi plan 4 milijone, potrošnja 3,223 tisoč; izmera Center »b kreditu 10 milijonov, nikake potrošnje; pri numeraciji mesta od plana 1,5 m lijona potrošnja 476 tisoč, itd. Dejansko so take postavke oh letošnjem sistemu določanja proračunskih kvot po lanski potrošnji, močno prizadete, kajti neizvršena naloga se zopet pajavflja v novem letu; po potrošnji lanskega leta, ki je odmeva za izračun, se jiim pa sredstva ne morejo priznati. Take primanjkljaje bo
mogoče tekom leta popravljati le iz že itak zmanjšane rezerve, ki pa je padla od lanskoletnih 6.3% od gtobala, na letošnje 3.3 odstotka. Poleg tega, da je tudi virmiranje z novim temeljn m zakonom prilično oteženo, onemogoča temeljni zakon doslej običajne rebalanse in ne dovoljuje dopolnilnih proračunov. Naše ustanove so torej vezane izvršiti svoje naloge z okvirom priznanih sredstev. Stedno odmerjena sredstva in osnova iz lanskega leta so itak že letos silila naše svete, da so odmerjali pr: sestavi plana proračuna svojim organom in ustanovam sredstva preudameje. Le-te bo pa nov sistem že sam po sebi navajal na skrbnejše trošenje. Tako so nekateri izdatki planiran' niže in realneje, da je bilo mogoče predvideti za druge, nujnejše potrebe primerno kritje.
Samo sestavljanje predloga proračuna je bilo tehnično znatno težje kakor prejšnja leta, ker zaradi prenosov kompetenc in reorganizacije, za nekatere vrste izdatkov ni bilo pravih menil ter prmerjav. Tudi zaradi prenosa nekaterih poslov zdravstvenih zavodov na občine ter plačevanja kurativnih storitev gotovim proračunskim zdravstvenim zavodom so ob proračunskem sistemu težave. Zavod za socialno zavarovanje mora plačevati zdravstvene storitve za svoje zavarovance. Medtem pa opravljajo nekater' prevetivni zdravstveni zavodi tudi zdravstvene storitve, so pa proračunski zavodi in zato ne morejo koristiti dohodkov, ki jih prejemajo za take storitve. Treba bo najti možnost njihovega prehoda na finančno samostojnost ali na sistem, k; bo olajšal njihovo poslovanje. Take primere Imamo tudi pri drugih dejavnostih, kakor na prmer pri delavnicah Tehnične srednje šole v prosveti itd., kjer sili sistem in ekono-miziranje s sredstvi, ustanove k iskanju statusa in prijemov, ki so na eni strani za njih praktične j ši, na drugi strani za celoto gospodarnejši. Da bi zagotovil: sredstva za izpolnitev najvažnejših nalog, dalje, da bi obdržali nekatere postavke (na primer negospodarske investicije) vsaj v proračunu na ravni leta 1955, je bilo treba predlagati skrčenje izadtkov upravnega aparata, tako da bo potrebno delno znižanje sedanjega šte-v-la uslužbencev, dasiravno posamezna tajništva še nimajo polne zasedbe po dosedanji začasni sistematizaciji.
Tudi materialne izdatke je moralo predvideti n. pr. Tajništvo za splošne zadeve v zelo ozkem obsegu in bo zato treba preudarka pri vsaki potrošnji, da bo finančno realiziralo svoje materialne potrebe.
Pristop k letošnji sestavi proračuna kaže, da se naše ustanove in zavod še vedno ne zavedajo resnosti, s katero se izraža voilja, prispevati tudi s proračunom k ureditvi naše ekonomike. Saj so znašali predlogi ra priznanje proračunskih sred-tev 9.200 milijonov nasproti priznanim 2.064 milijonov odroma 341 odstotkov zahtev nad zmogljivostjo. Zato je razumljivo, da postavlja Temeljni zakon poleg že navedenih zaostritev v proračunski disciplin' še mere, ki naj ob takih težnjah tudi pri potrošnji uredijo prionlteto izplačil, ki b pri nedinamičnem trošenju zagotovila temeljna pokritja. Tiiko mora ob proračun.* h primanjkljajih zagotovita banka predvsem sredstva za izplačevanje plač. štipendij in soc'a’nih podpor. Tud' forslrvni o-.1 rima neracionalni potrošnji na koncu
POROČILO
predsednike komisije za proračun Janka Dekleva k predlogu proračuna 0L0 za leto 1956
leta skuša priti Temeljni zakon v okom s tem, da ukinja dosedanje računske leto, ki je trajalo do 29. februarja in ga izenačuje s koledarskim letom.
K predlogu proračuna, kakor je bil objavljen v 37. številki Glasnika, predlaga Komisija za proračun iz proračunsko tehničnih vzrokov naslednje spremembe:
L Tajništvo OLO:
Pri »državni upravi« se operativni izdatki znižajo za din 1,400.000 na skupno
din 29,800.000 Pri funkcionalnih izdakih pa se znižajo:
stroški za reprezentanco za
200.000	din na din 1,300.000 stroški za tisk In objave za din 500.000 na din 16,500.000 Povečajo pa se naslednje postavke:
stroški za seje LO, svetov ln komisij
za din 1,600.000 na din 3,600.000 odškodnina za prekomerno obrabo obleke in terenska deda za din 500.000 na din 1,000.000 S temi spremembami ostane skupni znesek »državne uprave« v znesku 164,000.000 nespremenjen.
Z. Svet za gospodarstva:
Pri Svetu za gospodarstvo ee predlaga povečanje v »državni upravi« med funkcionalnimi Izdatki pootavka »Potni stroški In honorar komloj za pregled zaklj. računov« za dinarjev
500.000	na din 1,500.000 zniža pa se v delu »negospodarske Investicije postavka »Izdelava načrtov za pekarno« za din 500.000 na din 1,100.000 s čimer ostanejo celotni izdatki Sveta za gospodarstvo ne zpre-menjeni v znesku
din 47,250.000 S. Svet za komunalne zadeve:
»Dotacije gospodarstvu« v skupnem znesku	din 114,638.000
se Izločijo kot »dotacije gospodarstvu« ter se prenesejo med izdatke »komunalne dejavno:««! tega sveta z istim besedilom ln Ist mi zneski.
Prav tako se prenese iz »negospodarskih investicij« postavka »anuiteta za samski dom« v znesku:	din 4,000.000
in se prenese pod nov proračunski del tega sveta »obveznosti in garancije za istim zneskom.
S tem se celotni izdatki Sveta za komunlne zadeve ne menjajo.
4.	Svet zs notranje zadeve:
V delu »negospodarske investicije« se skupni znesek 40 milijonov dinarjev razdeli takole:
a)	za mehan zacijo in moderni-
zacijo opreme Notranje uprave	din	32.750.000
b)	za adaptacije In večja popravila	d n 2,090.000
c)	za Protiletalsko zaščito (do-
vršitev zaklonišča pod Rožnikom ter kabel za alarmno omrežje)	din	5,250.000
Pri »državni upravi« sc operativni izdatki zv šajo za 2.783.000 dinarjev	na din 27.783.000
funkcionalni izdatki pa se zn -žajo za din 2,783.000
na din 11.389.000 S tem se celotni izdatki Sveta za notranje zadeve ne spremenijo.
5.	Svet za prosveto:
Pri srednjih strokovnih Šolah se znižajo pri Zobotehničn! sredrv šoli osebni Izdatki za d n 200.000 na din 5,748 000 povečajo pa se funkeionePni izdatki Gradbene srednje Šole za d n 200.000 na din 836.000 S temi spremembam; se celotni izdatki Sveta za prosveto ne spremenijo.
6.	Svet za kulturo:
i »Negospodarske investicije« ec
znižajo a tem, da se izloči postavka »rekonstrukcije in vzdrževanje spomenikov (Križank, Rimski zid, Grad) za dan 6,000.000, tako da znašajo »negospodarske invest oije« skupno	din 25,800.000
Ta postavka pa se v celoti prenese z Istim besedilom v del »prosveta in kultura« med funkcionalne izdatke Sveta z zneskom din 6,000.000, s čimer se izdatki dela »prosveta in kultura« zvišajo na din 26,744:000 V celoti se g'.obal Sveta za kulturo ne spremeni.
7.	Svet za zdravstvo:
V proračunskem delu »zdravstvena zaščita« so predlagano naslednje spremembe:
a)	pri šolski polikliniki se oseb-n' Izdatki znižajo od din
7.950.000	na din 8 842.000 operativni od din 1,650.000
na din 1,925.000 funkcionalni izdatki od 2,240.000 na din 2,340.000 skupaj se povečajo izdatki od
11.840.000	na din 13,107.000 t. j. za din 1,267.000.
b)	pri Centralnem antiTBC d"s-panzerju sc zvišajo osebni izdatki od 5,170.060 din
na din 5,483.000 znižajo pa se operativni izdatki od 1,700.000 din
na din 1,527.000 ter funkcionalni izdatki
od 730.000 ne din 590.000 v doti se izdatki dispanzerja ne spremenijo.
c)	Center patronažne službe se v celoti znižuje, in sicer: osebni izdatki od 1,917.000
na din 1,025.000 operativni izdatki od 545.000 na din 270.000 ter funkcionalni izdatk* od
172.000	na din 72.000 skupno se znižajo izda k' od
2.634.000	na din 1,367.000 t. j. za d n 1,267.000.
d)	pri Higicn?ki postaji se predlagajo naslednje spremembe", osebni izdatki se zn žajo od
7.930.000	na din 7.860.000 operativni izdatki pa se zvišajo od 2,600.000
na d n 3,250.000 funikcionatni Izdatki pa se znižajo od 2,600.000 din
na din 2,020.000 tako da se skupni znesek izdatkov Hig en*e postaje V znesku 13,130.000 ne spremeni.
8.	Dohodki:
Pri proračunskih dohodkih se iz proračunskega dela »dohodki iz gospodarstva« prene.-e zadnja postavka »razni in nepredvideni dohodki iz gospodarstva« znesek din 41.486.000
na 4. del dohodkov »osta'i dohodki«, s čimer se skupni znesek dohodkov ne menja.
9. Finančna samostojni Zavod za posredovanje zaposlitve Invalidnih oseb
je naknadno predložil hredto*! svojega predračuna z 1,015.000 lastnimi dohodki in prav toliko izdatki. Predlog naj bi se priključil aneksu finančno samo-atojn h zavodov.
Komisija za proračun sedi,d« je osnutek proračuna v d (Točenem okviru primerno porazdeljen, da ga bo ob upoštevani11 rezerv, za katere je prepričan3, da so v letu 1955 obstojale Pr vsaki ustanovi, in ob štednezo trošenju, mogoče realizirati br®"*
škode za naše dejavnosti'. S trudom za izpolnitev proračuna danem okviru bomo pa tud strani proračunskega po š^va' nja doprinesli svoj delež ostvarliivt naših ekonomskih c>' ljev. Komisija pred lava Lji’^ skemu odboru, da sprejme o=n1'' tek proračuna okva a za lor,!'>_1 odlokom, kr kor je bil objsr/lj8^ ter s 5ipramembaimi kakor j predlaga komisija.