Tečaj XXXV. --------- I ■ i _ _ podarske ř Ishajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tis kara i ci jemane celo 4 gold po pošti pa celo leto 4 gold. 60 kr za pol leta gold za četrt leta 1 gold.; poSiljane pol leta 2 gold. 40 kr ćetrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 26. decembra 1877 I 1 O b 8 © g 2 Zlate besede našim gospodarjem. nanji z junci za pleme. (Konec.) (Konec.) — Ozir na leto 1877. Gospodarske skušnje. Nacrt deželne postave za vojvodino Kranjsko o rav- Ljudske in srednje sole v Avstriji. Mnogovrstne novice. Nasi dopisi. O demoralizaciji (spačenosti) ljudstva. Novičar. Gospodarske stvari Zlate besede našim gospodarjem. Pogoetoma se nabaja kriva misel med našimi gospodarji, da ne molzejo krave zato slabo, če dobivajo slabe klaje ali se sicer slabo oskrbujejo; oni iščejo vzrokov temu le v posebninaturi goved in v druzih vzro-kibj do katerih gospodar nima nikakega vpliva. Res, da Utegne včasi kaj tacega krivo biti slabe molže, al na- vadno izvira ona le iz gori imenovanih vzrokov. Konjem se navadno poklada dovolj klaje in večkrat se jim navali še na večer toliko sená ali ofave v jasli, da se ponoči žró , namesti da bi se vlegli in počivali; temu nasproti pa p'gostcma dobivajo goveda ) več slame kakor pa dobrega secá, otave ali detelje. Kar se tiče tega, da se goveda slabeje krmijo, in da se pri njih bolj v nemar pušča postrežba in snažba ne smemo prezreti tega, da so te nupake v ozki zvezi s tem, da dobrih poslov manjka, ali da so posli (dekle) tako preobloženi z druzimi opravili pri hiši. da zane-marjajo strežbo govedom. Celó v soboto ne ostaja jim kar večidel toliko časa , da bi mogli ves hlev očediti, ^«j je vsaj enkrat v tednu potreba. Ali je po takem čuda da živina hira in gosp« darju dobička ne donaša j rega ■ strežbi ? kate- donašati mogla pri zadostni klaji in skrbni Pri konjih veljá pregovor: ,,snažnost je pol klaj t( ) pri go^ veljave. Naj živini pa večidel ta resnični pregovor nima skusijo gospodarji čediti (krtačiti in štrigljati) goveda in včasih jih tudi umivati z mlačno bolj« pa bodo deli > kako jim to tekne, koliko se redijo in močneje prihajajo. Naj si gospodarji naši to dobro zapomnijo, da k živine ni mrt > katerega če tudi meh zablaten. čediti ni ©dej ba po potu 7 dežj in prahu u, WUHI m ucua, — naj vedó, da koža je živa »««^v»"" « ~j ---v- —---- skozi katero gre na milijone luknjic iz života, ki domaćega in kar bi se z umnim ravnanjem brez tujega da se ima vselej živina enacega rodů med seboj pariti in za pleme zmirom le najbolja izbirati. Junec in krava, katerima mati je bila dobra mlekarica, bosta to lastnost več ali manj prelila tudi v novo rojeno tele. To veljá tukaj ravno tako, kakor veljá to od druzih telesnih napak jn pogreškov, katere mladiči podedovajo od roditeljev. Živi na pa po živini podedova dobre last- nosti kakega plemena takrat, kedar je čiste krvi da > Je ne pa mešane. Ako pa plemena me šaš, tako, junec druzega plemena, krava pa zopet druzega, takrat prestane sposobnost podedovanja. Dobre lastnosti zgi-nejo navadno popolnoma pri taki mešanici in prav druge prikazni v mladi živini stopijo na dan. In ravno zoper to glavno pravilo umne živinoreje grešijo živinorejci naj- „enako z enako pariti" večkrat; kravo, kedar se 7 poja, peljejo k bližnjemu biku kakoršnemu koli. Zato se vidi tako pogostoma meša-nica Beljanskega plemena z Muriškim ali Marijadvor-skim itd. katerih se ne zapazi nič pravega od Beljanskega in niČ pravega od Muriškega rodú. Namesti da bi se go- Ni čuda, da pridejo potem teleta na svet, o spodarji potrudili, ohraniti to, kar imajo morebiti že dobrega domačega, iščejo zboljšanje dobrega domačega tem, da segajo po juncih tujega blaga v rodu, ki nima prav nic enakosti z njihovo domačo živino. Le vse 7) križem pariti" v tem iščejo napredek živinoreje Mi smo že večkrat tudi v našem listu svarili naše gospodarje, naj se varujejo neumne mešarije pri reji svoje živine ; žalibog, da seme našega poduka ni našlo povsod rodovitnih tal. Zdaj pa je povzdignil svoj tudi mož. ki na 7 _________ ministerstva kmetijstva in v pravilniku (normativu), ki ga je izdal kot stoji vodilo pri delitvi državnih subvencij , govori tako-le Pred vsem moj živinorejcem na položiti to, da sila veliko Škodo delà Živinoreji brezumno mesanje razlicnih rodov ; s tem si skazijo, kar imajo Še dobr eg 7 imajo blizo ko opravilo, kak dibanje po pljučah blag Ali se tedaj smejo zapreti te luknjice, katere izpeljujejo pleme velike vrednosti is života, kar iz života iti mora, od druge strani pa v život peljejo iz zraka zajetih potrebnih snov. zboljšati dalo. Ne tajim, da je to ali ivno tuje 7 al za trdno boljŠati se ne dá od z eja drugace, kakor s tem, da se stanovitno enaki enakim plemeni. Le po temf mladi zárod pode kravah Vsakako tedaj so glavni vzroki slabe molže pri dova dobre lastnosti svojih roditeljev. Kar je dobrega domaćega, to naj se skuša zboljšati s skrbno izbiro tudi ba kl « tega pa je kriva slabe molze tudi po kateri se bolja teleta mesarju prodaj tre žb pač slabej Vrh pa domačega. Ce bo gospodar za svoje krave umno izbiral dobrega domaćega in njim podobnega junca9 se bodo nje- fv »«»V». uw VVIJU Iiviviw UJVOWI U |Jl uuojaju J OlCtUCjA UQ ----- -J — V.V - . — y ~ \ i---------%J /----<---7 t za rejo ohranijo in premlada živina že po plemenu g ova goveda sama v sebi in sama po sebi zboljsala spusča. In še ena velika napaka je ta, da se ne gleda To na gl w vu« 'ua|/on« je lo, u«» oc uo picua AU, gospodarji i su * icouiu „malo ucocuc , »t ov pravilo umne živinoreje, katero veleva, vredne, da si jih vsak globoko v srce vtisne. Zato ne so v resnici „zlate besede" ki so iščite blagra samo v tujih dovih in brezum- I m m e s a d j i domaćega blagá .8 tujím ! Ce domaća goveda dobro glestate, jim privosčite dovolj dobre klaje, svoje krave pa vodite k juocu, ki je po komisijskem pregledu bil za plemeojaka dober spoznan in je po svojem roda podoben roda vaših krav, ter v vsem tem atanovitno ravnate, verjemite nam, deii, kakor će domaće pleme brez prevdarka samo zato mešate s tujim jo boste bolj za- ker j tuj Gospodarske skusnje. * Koprivo zaničujemo, in vendar je za Živino ni bolje rastline memo nje. NaŠ vedskem že zdavno veliko njiv obsevajo s koprivo. Krave, ki jo rade jedó, dadó ve- liko vec mleka io prav dobrega. in sirovo maslo iz tega mleka je posebno okusno. Tu ii kokoši po njih več »jie ležejo. Elsasu debelijo (pitajo) kuře- ti no in go si s kopřivami, barantaôi s konji pa pride-vajo drugi konjski krmi kopřiv, po katerih dobi konj lepšo avitlo dlako. Opomniti je da se no- beni živini ne p »kladajo frišno pokošene koprive, ampak da kra vam pokladane koprive morajo nekoliko ur pole-žati, da izvenejo in njeni lasci ne bodejo več. Kuretini se poklada skuhano in zrezano koprivn o perje Tako je velik redivna moč kopřiv po skušnjah do do- brega potrjena in njih setev je temveč priporočila vredna zato, ker kopriva rada raste na najdabejši zemlji, ne pozebe, nobene druge skrbi ne potřebuje, se sama po sebi poseje, hitreje raste kakor vsaka druga rastlina in se 6 ao 6krat v enem poietji kositi dá. Res čudno Í~e to, da naši gospodarji segajo po druzih klaj ah, pre- :onstna kopriva pa jim je zaničevan 03at! * Kako se dá krompir čez zimo dober obraniti? Na velikih kupih krompir v hramih nasut imeti, kjer v tistih slučajih, v katerih je davku podvrženo jemanje ali pa prodajanje mesa, ako se prodá p f oziroma od koga vzame cela zaklana žival tako da se od nje ni odločil noben davku podvržeo del, ali pa samo glava in noge v lom Po teži. namreč: slučaji ki ga v misel jemlje pod števi- nega postavka črka b), če se zakolje kaka žival tarif- in je samo neki del zaklane živali namenjen za prodaj, po teži tega delà, ako je podvržen davka; v slučajih, v katerih govori pod številom po teži mesá, katero se prenese v malo pro-dajavnico, oziroma uporabi za kupčijo na malo ali za domačo potrebo; v slučajih, ki se ne omenjajo ni pod številom lit. i :n po teži mesa, ni pod številom katero se prodá ali od koga vzame. Ali v slučajih davku podvrženega jemanja in pro- dajanja mesá, o katerih se govori v §. 1, pod številom 2, lit. c) in pod številom 3 lit. c), plaćati je samo to liko kraj, kjer se je meso vzelo, oziroma komu oddalo, pri-stojbina veća od one, ki je po nižjem tarifoem razredu že opravljena. y za kolikor je po tarifnem razredu, veljajočem za 10. to s Da je davek od mesá po tarifi že oprav- pri jemaoji in prodajanji mesá more izka ljen, zati samo z boletami o plačanem davku, na katerih stoji zapisano imé in stanovalisče placnikovo. Ukazoma se določi oblika (forma), po kateri naj bolete o plačanem davku izdajo Ia3tni postavljenci erarja ali pooblaščeni organi zakupnikov (sUntnikov, arenda- torjev) ali pogod.tvenih družeb. 7. Kaj pomeni beseda 11. kraj pri davku od mesa. Pod besedo kraj raaumeva se gledé na -çvi ne svitlobe ne zraka, in v topi ti nekako vreti začne, davek od mesá dotično o b ć i n s k o (aoseskino) o z e m 1 j e pokvari semeoski krompir tako, da je na pol manj ali zemljišče. Grajščine, od obćioe odiočene, štejejo se ob- vredeu. Ta škoda se zabrani, ako gospodar toliko krompirja, kolikor ga bode za seme potřeboval, že v jeseni činskemu ozemlju t,stega kraja, s katerim skup veljajo na stran dene in ga na svetlem in zračném kraji, za eno katastralno občino. kjer je zmrzlině obvarovan, spravi, a to nikdar ne na velikih kup h. Brž ko neha hudi mraz, naj gré ž njim na svitiobo in zrak. Tako ravnani krompir dobi zelenkasto kožo, ostane trd, poganja le kratke kali in ohrani si vso svojo moč za rodovitno seme. 8. Razsojanje o dolžnosti, davek plaćati, in o izmeri tega davka. ? 12. Ne o vprasanji 9 čati ali ne, ne o izmeri tega pred navadnimi sodišči. Je davek od mesa pla-davka ne more biti pravde Nova postava o potrošnini (vžitninskem davku) od mesá zunaj takih krajev > pri katerih je izrečeno, da 80 za pobiranje tega davka zaprti. Pod davek spadajoca djanja. (Dalje in konec. ) Obseg dávkové dolžnost i. 6. Davek je odmerjati po tarifnem razredu tistega kraja, v katerem se opravi davku podvrženo pri klanji po tarifoem razredu tistega delo toraj kraja, v katerem se kaj zakolje, pri j e m a n j i mesá po tarifoem razredu tistega kraja, kjer člověk, ki mesó od koga jemlje, svoj obrt z mesom ima, in pri prodajanji mesá po tarifoem razredu tistega kraja v katerem se meso ljudem razdaje, in to: y Po š te vi 1 u živali : 9. Iztirjevanje na dolg ostalih davkov. . 13. Ne poplaćani dolgovi iz potrošnine od mesá gredoče po tarifi, ali iz pogoditve o davku od mesá, iq pa zamudne obresti na dolg ostalih odplačil (rat) po gojene poprečnine naj se iztirjavajo pisano za iztirjevanje tak o, kakor na dolg ostalih Je cesarskih davkov. Ako ta, ki je davek od mesá v zakup (stanfc, arendo) vzel, s kakim odplačilom zakupščine (stantnine) deloma ali celoma na dolg ostane, pristoji c. k. finançai upravi pravica, neplačano zagrniti si brez vsega dru zega iz zakupne kavcije, ob enem pa postaviti sekve- stra kateri bode dalje skrbel za pobiro davka, ter na nevarnost in ob trošku mudnega zakupnika predmet > zakupa vnovic na dražbo dati ali pa, ko bi po mnenji finančně uprave dražba ne imela primnega vspeha f skleniti solidarne pogoditve s strankami davek plaćujo-čimi ali zadavkovanje po tarifi na svojo roko zvršiti. vseh teh slučajih ima zamudai zakupnik dolžnost v tistih slučajih, v katerih je klanje davku pod- povrniti državnemu erarju , kar je le ta v primeri vrzeno razen slučaja, povedanega v tem istem njegovi zakupščini mani přejel, ter ne more zahtevati, paragrafu pod številom i lit. dalje da bi za to kaj več dohodka dobil. Z ozirom na oškodbo iz zakupne kavcije ima c. k. finančna oprava pravico, brez vsake sodné intervencije seči po gotovini kavcije v meri povračilne vso te, katero je računarstvo našlo, a državne obligacije ali druge ▼rednostne papir je, ki bi bili v kavcijo dani, dati na borzi po zapriseženib sensalih prodati, ter vzeti si skupilo po meri povračila,kakor ga je računarstvo izračunilo. Prezgodnja razveza zakupne pogodbe ne dotika se pravic, ki jih imajo stranke potrošnino dolžne iz kake pogoditve pravnoveljavno sklenjene z zakupnikom, pod pridržkom določila o potroánini naprej plačani. 10. Zastarevanje pristojbin iz davka od mesa, kakor je po tarifi, in iz pogoditev o tem davku. §. 14. Pristojbine iz tarifnega davka od mesa in iz pogoditev o tem davku niso podvržene zastarenju. 11. Odgovornost ali zavežnost za izpolnjevanje propisov. §. 15. Ako državna blagajnica kaj izgubi od za- Btalih tarifoib zneskov, ki jej gredó iz pogoditve, ali pa od zakupsčin za davek od mesa, bodi v glavnih bodi v pritićnih tirjatvah, zato, ker se veljavni propisi niso izpolnih, dolžan je kriveo dober biti za to izgubo. 12* Pripomaganje pri uradovanji kontrolnih organov gledé davka od mesa. §. 16. Vsako občinsko županstvo ima dolžnost, organom, katerih reč je paziti na izpolnjevanje doloćil o davku od mesa, pri njih uradnih delih brez odloga pripomagovati, ako ga zaprosijo. V to odposlani ud občinskega žapanstva je dolžan , neprenehoma biti pri omenjenih uradnih djanjih, ako bi kaka spotika bila, popis učina in najd^nja, zapisnike o zaslisevanji in vse k preiskavi epadajoče pomočke in listine z dru-gimi vred podpisati, pristavivsi kako opomnjo, ako bi imel katero, in sploh vso zakonito pripomoč podeliti. bolske stvari. ljudske ia srednje šole v Avstriji. Ni še dolgo tega, ko je přinesla ,,Neue fr. Presse" Članek pod navedeuim naslovom, kateri kaže žalostno stanje Avstrijske ljudske sole. Ta članek je tem zani-mivejài , ker je imenovani list sicer zmirom slavo pel „novi šoli", in )e pr«v njemu mnogo pripisavati, da n je ljudska sola v Avstriji na takosnem stalisči , na ka-koršnega ga je njegova stranka postavila in ga je on najbolj pogosto zagovarjal. Mi ga po nekoliko priobčujemo našim bralcem, da vidijo, kako imenovani „napredni liberalci" pokoro delajo. „Obče tožbe — pravi — o zeló pomanjkljivem napredku, s katerim naši učenci iz ljudskih sol priha-jajo v srednje, so postale sedaj na novo predmet globokejšemu premišljevanju. Se bode-li tako zabranilo sió, bodemo videli — a nam se nedvomljivo zdi, da se mora do cela promeniti ućevna metoda katera je sedaj v navadi. Odkar je napočila pouka v Avstriji nova dôba, je ljudska šola brezdvomno sicer napredovala, a v svojem napredku je zagazila. Po naših sedanjih ljudskih Sol ah se uči premnogo, in zato se ne more ničesa temeljitega naučiti. V tem grmu tiči zajec. Pri učbi v naših začetnih šolah se izpolnuje pregovor: „Ex omnibus aliquid, ex toto nihil." (O vsaki stvari nekaj veš. v obče vendar nič.) Z največo marljivostjo se učé naj-različnejše discipline, in tako, naravno, ni mogoče temeljito podučiti v kaki stvari. Učnemu náčrtu, po katerem se ima ravnati naša šola, ne more se očitati, da podpira takovo površnost. Kedar se je osnoval, mislilo se je gotovo, povzdigniti naše sole do popolnosti, do katere bi mogle dospeti. A da se onemu, kdor hoče obiskavati samo ljudsko àolo, podá Čvrst temelj znanja, zabtevam našega časa vstre-zajočega, bilo je potrebno vzeti takove predmete, katerim se ne dá postaviti gotova meja. Al vsa druga stvar je, na pr., da učenik, če tudi na podlagi dobre čitanke, najprostejse fizikalične pojme mora razlagati, ker šest do devet let stari dečko nikakor ni v stani umeti. Zatorej je glavni nalog učitelju, da izbira in iz-bira, da izbere iz množine, kar je najprostejse in naj-važnejše, in kako to najjasnejše raztolmači učencem. Predaleč bi nas pripeljalo, ako bi se spusčali v podrobno preiskavanje učnib metod po naših ljudskih šolah, zato opomnimo le nekaterih toček, katere najbolj značijo sedanji vspeh naših učilnih zavodov. Učenec, dovršivši ljudsko šoL, stopi v gimnazijo s tako po-manjkljivim znanjem, da na priliko ne umeje prostega stavka razdeliti v dele, subjekt, predikat, in sè sklanjo je v veliki zadregi. Da tù ni misliti o pr&vilnem pre-vaianii v latinščino, vsakdo umeje. Tudi drugače ni s príJi nauki v raéunatvu. Z rađanjem napamet, to preprosto vajo, katera bistri in krepi um deci in katera bi se ne smela opuščati nikdar, se naši ljudski učitelji po vsem malo al nič ne bavijo. Ni čuda, da potem ni boljše s pismenim računom, in tako se mno-gokrat pripeti, da začetni gimnazijalec ne umeje računati s prostimi drobci, kaj še sè sestavljenimi. Zato je mladina preobložena z množino problematičnega znanja, katero ima za-njo tem manj vrednosti, čem po-vrsnejše se ga je učila. V potrebnih naukih pak , osobito v glavnih pred-metih , nemški slovnici in računstvu , gimanazijalnemu učitelju ni moči napredovati, in vsakateri njih ima vsak dan priliko, da na svojo nevoljo to izkusi. Morebiti se nam oporeka: sprejemanje v srednje šole je odvisno od sprej em nih preskušinj, katere od-ločijo; aii si je dijak pridobil dovolj znanja, da more vstopiti z vspehom v srednje sole. A kdo zná, koliko naloži vlada vsakega leta učnim zavodom, posebno gim-nazijam, in poleg tega , kako težko je, po kratki pre-skušnji popolno izpoznati sposobnosti dečka, vse to svedoČi dvomno vrednost vsega tega postopanja. Ali vendar je treba , blagor srednje šole kar največ moči deliti. Ce se pa pri sprejemni preskušoji tudi le nekoliko oštro postopa, moralo bi se jih več nego tretjina odvrniti. Vspešnejše bode mogla deiovati naša ljudska šola še le takrat, ako veljavno izpolnuje svojo nalogo. Nje naloga pa ni, izobraževati neka ere državljane v vsem različnem in netnogočem znanji. Ona ima samo položiti temelj daljnemu znanju, katero se ima âe le pridobiti. To naj bi naši ljudski učitelji spoznali, kakor prvo pedagogično pravilo — a žalibog, da temu ni tako! Ti gospodje goljufajo sami sebe in radi stopajo po sledu vseučilišćinih profesorjev ter držé svojim di-jakom predavanja, katera celó na gimnazijah y nižjih razredih ne spadajo v program šolski. Oni bi rajši „tradirali" nego se spuščali v ozki obzor dece, kjer jim je lepši cilj, kakor svetiti se v vzvišeni višini modrostí. Oni bi rajši prepustili gimnazijskemu profesorju, da on vloží temelj stalnemu znanju, kateri, ker ima večo is-obraženost, tem lagljeje doseže nalogo pravega pedago-gičnega cáloga — ako že ni prekasno." — Tej „Presaini" kritiki dalo bi se iz več obzirov dodati marsikaterih druzih napak sedanje šolske sisteme, med katerimi stoji preobloženje mladine % % vrsti zato učenjem v prvi nou, kar trdi starodavni pregovor aana". Sedanja solska sistema sili mladino v soli se 7 71 ker se v nemar pusča, ostaje učitelja in šoli izgleda, a národ ]e na slabém. m P sa no mens mt . pp PPfV HP* ■■■ Ali mar mislite, da bodo tak oče v prihodnje spostoval sole f deti po 5 ali se več ur na dan in jej za dom naklada ako ga za takovo drzovitost ta koj ne krcnet po sopet toliko ur 77 eJ Od kodi potem „corpus sa- num"? telovadbo ne bos popravil, kar si 8 presilnimi drugimi solskimi břemeni grésil prstih ! Če vse te okolnosti premisliroo , uvidimo, da niso nikako pripomoč, tem već, da zeló overajo njeno v soli delovanje. sola ni šola. Podučno-zabavne stvari demoralizaciji (spačenosti) ljudstva. sedanjih okolnostih učitel) ni učitelj ia Oblast imajoča gosposka je pred vsem poklicana, da odstrani navedene okolnosti ia tako bi se podala učitelju krepka pripomoć, brez katere ne more vspešno delovati. Ak< » ne opravi pri šoiski mladini učitelj ničesar, pozneje je ne bode mogel nihče brzdati (Konec.) Dalje nam ljudstvo in posebno mladost kvarijo národ. in tako postanejo iz izpridenib d^čkov in dekletec nič vredni oćetje in matere, ničvredoi gospodarji, ničvredea Čast onim i kjer je to v redu, a mi v gornjem razne navade in običaji o priliki nekaterih národ- Medjimurji se ne moremo s tem hvaliti. Tù se župaa nih svečanosti. gosti j e prvi vrsti so to ženi to va nj a in stva malo brigajo za solo. osemletnem mojem služ Nas narod navadno praznuje ženitovanja do bovanji niso bili moji učenci tako srečni, videti ali še po već dni. ,,sodca" v šoli in da ne bi prihajal župnik v šolo, gosp ne takih časih prihajajo tudi učenci vem, kako bi si moji gojenci predstavljali šolskega po obojega spôla in ne vprašajoči učitelja ostauejo na ve- glavarja. Žalostuo je selici, dokler trpi. i a resnica. * Navadno je pri nas, da morajo v cerkev idoči svatje vsi tobak piti, kar delajo tudi otroci, se stanši gredoči. Učitelja mora boleti, kedar vidi tako svojega Politične stvari. 9 ietnega učenca sè smodko v ustib (a mnogokrat še čutaro čez rame) mimo sole iti in ukajoč poskako-vati; al pomagati si ne more, ker stariši to dovoljujejo in na opomin bi odgovorili : saj to gosposka dopušČa. Ozir na leto 1877. Le malo dni se je starega leta , že trka novo na vrata, ro stari navadi se tudi letos Kakošni se vračajo taki učenci po svatbi domů in v na dôbo preteklih 365 dní. solo in kaj dobrega pcinesó ozró ,,Novice" nazaj seboj, o tem ne morem go- če > vonti, samo rečem: zle navade in običaji tudi ljudstvu priljubljeni, morali bi nehati in se zabraniti. reč na Ozir na to dôbo je le deloma vesel pogled nam dogodb e na }u g u ar se je doli godilo 7 tera se od druge strani dopuščajo? More li šola odpraviti ona zla, ka vleklo oči vsega svetá uá se , posebno pa še area nas Kaj bi porekel o sejmih, cerkvenih godo- vanjib in godbah doma in v bližnjih krajih? Po- Slovanov, po teb dogodbah po*er>no prizadetih. Po vojski hrabrim Srbom nemili se ustaja ni po legla, vrelo je naprej po Bulgariji, Bosni in e r- vsodi morajo biti navzočni naši dečaki in dekleta, sra mota in greh bi bila, da kater izostane! Pri takih pri c e g o v i ni. un aski rn ogorči niso odložili orožja 7 lik je treba novcev, a kje dobiti jih ? lahka si prvi njihov veći vspeh je bilo vzetje trdnjave Nikšič ki se jim je dolgo branila. » tem je bila tudi Rusija napovedala vojsko umó pomagati naši dečaki? Ta ima še v koružojaku Turčiji. Carov manifest ie vzbudil veliko navduseoie m m « « i « â « a • ^ * r\ v J 9 e podal k armadi z véii car sam se in skednja kako zrnice in pri Nat a nu je za posteoe (?) p0 široki Rusiji ljudi vso noč prodajalnica odprta. Pri njem se za vrečo k10a knezom vred. Niegova armada kmalu je presto žita dobode kaka desetica in v nameček še smodka. pila Donavo in vzela v eni sapi Ni ko polje Tr- ------—--- --------— w ------------------ pua i/ u u a v u i u vama Y cm Odjji n i a u p v; i j o ^ i. i - Da se pa vredni kupci in prodajalci še dlje pridržé, novo itd. Tudi Balkan so prekoraćil Rusi v krat- • v i • « vi i r I • Im w 1 utegne se pridati še lepa pipica za smodke. Ko meni i bilo učitelju, dovoljeno, vprašal bil Natana: zakaj nasi dečaki in dekleta polne vreČe nosijo njemu okolu polnoći in zakaj nima prodajalnice po noči zaprte? odkodi bi imel učitelj to,itrt n|,ftoi je pri nas tatviaa; to je tisti lim, na katerega se kem čaáu. Al to bilo je prenaglo, Rusov je bilo še premalo v Bulgariji zato Pl e v n o so jib Turki vstavili pred na katero morda Ruski generali v svojem imel učitelj toliko pravice! Nočna trgovina lové vojoem nacrtu še mislili niso. Skušeni po britki izgubi so pomnožili svoje čete, premenili vojskovodje ter tako Turku trgali kos za kosom, vedno potiskaje ga duse starejsih in mlajših ljudi. Zaradi takih veselic se nazaj. Važna epizoda v tem )e pristop Rum u nije na krade. A kake so tudi te veselice, v koliko hudobij bojišćef tako so Rusi in Rumunci združeni obdali I • « I f 1 • • « 1 % % ifl • 47 * ^ se tam zapeljuje in koliko se jih od sebe počenja, tega Pie v no in Osmanovo vojsko popolnoma zapazili. risati ne dopušča dostojnost. kaj se stori, da bi se prišlo temu v okom? Prav Predno pa je padla se Plevna , padla je najmoč- nejsa trdnjava v Armeniji Kars po silovitem na- nič! Ako zasačijo sinů Abrahamovega pri tem nečistem 8koku v hrabre Ruske roke. Muktarjeve armade je poslu, ne zgodi se mu ničesar, ker ima svojega brani- telja, kmetih To vam je člověk sploh velike vrednosti a ne za odrešenje kršćanskih dus. po majben del mogel uteći do Erzeruma, kjer se zdaj še brani. Tako je ta važoa dežela zdaj že do malega Naposled navajam se jedno za odgojo mladeži zeló škodljivo jokolnost in ta je , predrzno vtikanje starišev v šolo. Čuvši nekje zvoniti, menijo mnogi, da sola v Ruski oblasti, če prav bi se jim Erzerum še ne vdal česar je pa vendar vsak hip pričakovati. i Tej slavoi zmagi Rusov 7 a nima nikake kazenske pravice nad otroki postavoo prepovedano. Primeri se, ker Je to zmaga pri e sledila kmalu enaka Plevni. Turski poveljnik da kak oče, navdah-neke drzovitosti, v pričo učitelja odpelje kazojenca zaprtega iz sole ter zeló osorno in surovo osteje uči- njen morda se težja O s m a n - paša, izstradan in po Ruski in Rumunski vstraj-nosti vtrujen , se je moral podati z vso svojo armado po zadnjem poskusu i da prodrl Ruske rajde. Tako tel] a. takih sluĆajih se izgovarja o sposka na kost obstoječe postave. In učitel)? Molôi » pa e meh spet Ta lepi članek iz „Hrvatskega učitelj a" se dá mutatis mutandis obrniti tudi na naše šolske razmere in je vreden, dobro, in tam smo, kjer smo bili. Na tak naćin ne da se dobro premisli. Opomnja prevoditelja sta križ in slovanska hrabrost slavno zmagala nad polumesecem in Tursko divjostjo; Turek je dobil dva huda, Će ne smrtna udarca, po katerih ne bo lahko okreval vkljub Angleškim zdravilom ia zdrav-nikom. Za letos je tedaj konČano najtežje delo, a vse delo se ne,^kajti Turek, ceravno hudo pobit, se vendar se giblje. Se bo treba delà, al dosedanji sijajni vspehi so nam porok, da leto 1878. ne bo nič manj slavno od leta 1877. za Ruse in slovaosko reč. Vštric Rusom so tudi Crnogorci vencu svoje slave pridjali mnogo novih lavorik. Junaski sokoli so se spustili s svojih gorá v nižavo, ob S&adarskem jezeru si jemali mesto za mestom , tako , da so že vzeli luko ob Baru. Zá-nje je bilo leto 1877. sijajno leto slave, zarad katere jih sme zavidati vsak narod. PaČ jim mora ves pravični svet privosćiti rodovitnejso deželo, kakor so njihove strme in skalnaté gore. Tak narod je vreden boljše bodočnosti!) Od dogodeb na jugu vrnimo se v Avstrijo. Hvala Bogu, da se je letos obránil mir s pripomoćjo zveze Avstrijskega cesarja z Ruskim in Nemš&im. S to zvezo so imeli diplomati načrtano že pot, po kateri jim je bilo hoditi, in Avstrija vkljub očitnih simpatij unkraj Litave za Turčijo ni prišla do nobene zapietke; le zadnje dni leta se je pokazalo neka), kar je vredno vse pazljivosti. Magjari, sorodoiki Turkov, jeli so ro-goviliti zoper Ruse na prid pobratimu in da bilo bi šio po volji Peštanskih soft, bila bi Avstrija že davno zapletena v boj z Rusijo morebiti se s kako drugo državo, česar pa nas Bog obvaruj in previdnost našega presvitlega cesarja — prijatelja cara Ruskega! Kar se tiče notranje politike, žalibog! ni nié vese-lega povedati. Tu Avstrja ni prišla do mirú, ker narodi niso zadovoljeni. Vse gre še po stari sistemi, a dokler ta ne pade, ne more bolje biti. Tudi pogodna z Ogersko se ni dognana, in če bo, zopet ne bo boljša od one pred 10 leti, ker Ogri bi povsod radi posneli smetano, nam pa prepustili vodeni sok. Kako pa v naši ožji domovini, na Slovenskem? Zalibog, da tudi po tej je ozir bolj žalostěn kakor vesel. Kranjski deželni zbor je bil razpuščen nena doma in nagloma so se vršile nove volitve. Te pa nam niso bile srečne. Narod naš v obce je sicer trdno stal in se značajno obnašal, mnogo mešóanov io drugih pa je rajše poslušalo zapeljive besede, kakor lastno vest; izneverili so se domovini in sèm ter tje res po turski • sili smo izgubili večino v deželnem zboru, kar je tem britkejši vdarec, ker je bil deželni zbor Kranjski edini, v katerem je Slovenec imel, kar mu naravno gre — večino. Ostaja nam tedaj edina tolažba ta, da sisteme ginejo, narodi pa ne. Za slovenske časnike bilo je leto 1877. jako hudo, zlasti za politične. Po večkrat so bili zasegaoi, tuûi naš list je večkrat skusil težko roko državnega pravd nika. Stanje slovenskih časnikarjev je res sila težavno, zato zaslužijo najkrepkejše duševne in tudi materijalne podpore. Naše brate na Štajarskem, Koroškem io Primorskem čakajo volitve kmalu v prihodnjem letu; zato že povsod delajo priprave. Naj bi bile srečoeje od naših! Al težavno jih čaka delo, ker minister La s se r je v zbornici poslancev 17. dne t. m. že napovedoval, da vlada ne odjenja od svojih načel. Najbližnji sosedje naši, li rvati so — slava jim! — dejansko kazali velike simpatije trpinom v Bosni in Hr-cegovini in neumorno nabirali doneskov v podporo ranjenim pribeglim. Slovenci zdaj, ko ima biti deželni zbor v Zagrebu, ná-nje gledamo željno: ali se bodo oglasili za zedinjenje Granice in Dalmacije. - Kaj vse nam bo přineslo novo leto, to sam Oaî vé, ki národ om „véliko pratiko" pise* Ves politični položaj Evrope je daodones tak, kakor menda se nikdar ni bil. Nova jako interesantna pesmarica. * „Južno-slovjenske narodne popîevkeli se zove zbirka národnih napevov, ki jib je g >sp. Franjo Š. Kuhač labral po Hrvaškem, Slavoniji, vojaški Krajini, Bački, Banatu, Srbiji, Bolgariji, Bosni, Hercegovini, Cr u ugori, DJmaciji, Dalmatinskih otokih, Hrv. Pri morj i, Istri, Medjumurji, Kranjskem, Štajarskem, Koroškem in zapadnem Ogerskem in jih bode v lični obleki izdal z izvirnim tekstom za glasovir zložene. C la zbirka bode obsegala okoli 1700 národnih pesem vsa*e vrste, od katerih vsake 3 mesece pride en snopić na svitlo s 100 napevi, katerim bodo besede deloma z latiuico deloma s c.rihco tiskane. Spremljevanje gla-sovirja je tako vredjeno, da melodijo vodi desna roka, ni tedaj potn ba, da se pesem poje. Da more biti Kuhače v a zbirka velike vrednosti, priča nam to, da je bila v izložbi Hrvaški leta 1864. poslavljena s sreberno svetinjo, v Dunajski leta 1873 pa s svetinjo za zasluge. — NaroČnina na 4 snopiće enega leta znaša 5 gold., kar je g «t >vo malo, ker po takem ena pesem z napevom vred stane le l'/2 krajc. Prvi snopić pride na svitlo m ar ci ja meseca, drugi juoija, tretji septembra, če-trti decembra meseca 1878. (iosp. izdajatelj navedenih popevk, ki je imel si a ve iko stroškov z nabiranjem in veliko t u la z vredbo izdanja, apelira na pri- jaznost rodoljubov, da nabirajo mu naročnikov in jim obeta za njihov trud en ličen eksemplar ove zbirke. Mi podpiramo ta apé na naše rodoljube slovenske, ker po tej interesantni zbirki dobimo nekaj, kar dosihmal nismo se imeli, in mislimo, os »bito v^aki čitalnici slovenski bode dobro d šla ta zbirka narodnih jugoJovan-skih popevk za ,,besede" njene. N .roónine naj se pošiljajo gosp. Fr. S. Kuhaču v Zagreb. Hnogovrstne novice, * Kako je cesar Jožef II Turke sodiL — To, kar bodemo zdaj tukaj povedali, je sicer starica, vendar utegoe mnogim novica biti. Nedavno je namreč Ernst Leiatuer na svitlo dal Knjig »pod naslovom: „Kaiser Josefs IL unvergessliche Gredanken, Ausspriiche" itd., v kateri se pod napisom „Politik" nahajajo nekatere za- nimive opazke. Tako je ranjki cesar Jožef II. leta 1788. Turke tako-e sodil: „Ti barbari (divjaki) jutrovih dežel so več ko 200 let vse mogoče nezvestosti ugan-jali proti mojim prednikom, pogodbe rušili na prid svoji roparski želji, pokončavali mesta in vasi in podpírali vse puntarje, ki so se zoperstavili svojemu pravému kralju. Přišel je čas, da stopim na noge kot maščeválec ćloveštva, ia da na se vzamem posel, odškodovati Evropo za vse nadloge, ki jih je morala nekdaj po njih trpeti; zaupanje me navdaja, da očistim svet barbar-ske^a plemena, ki mu je bil tako dolgo šiba Božja; Te pošasti niso vredne, da bivajo v Evropi". — Kar se tiče tega, kako naj se vede Avstrija o Rusko- turški vojski, je cesar Jožef II. leta 1771. pisal svojemu ministru Kaunitzu to-le: „Namesti poskušnje, ovirati Ruse, bi jaz za ta primerljej, če bi Rusi v prihodnje srečni bili in čez Donavo šli, svoji materi, cesarici-kraljici, svetovai, naj Bosnijo in Srbijo posede io kot zastavo za za inji konec nemira obdrži, pa se s tem zabrani, da te dežele ne pridejo v druge roke". Naši dopisi. Rusije dec. Prva polovica preteklega samo veliki posadoi; taka armada je gotovo imela tudi do 20 poljskih baterij. Sporočilo o tej slavni zmagi je prinesel telegraf a v Moskvo in Petrograd že v pondeljek zvečer čez noć na torek po deželi. Stolice in gradovi, mesta in trgi so se oblekli praznično. Kakor na Véliko ne- in slavno, da si nič boljsega nismo želeli. Privatni do- delj° 80 Peii zvono vi tisoč in tisoč cerkvá, solam so pisniki raznih Evropejskih časopisov, kakor sporoćajo, oznanili praznik, trgovci so stacune zaprli, brezstevilne tedna je bila v Busiji spet tridnevni slavni praznik, pondeljek ob poli osmih zjutraj se je pri Plev ni boj začel, ob poli ene popoldne se je končal tako sijajno so razglasili po Evropi o tem kratkem, pa silno krva- zastave so zavihrale kakor z bogatih his in palač tako vem boju vsak po svoje, eni kakor in kar so viděli, z bornih koč, nepopisljiva radost je plamenela z lie drugi kakor se jim je za njihove interese shodno zdelo. brezbrojnega naroda, ki se je zibal v neprenebljivih procesijah po ulicah z veselimi pesmami in gromečim urá'*! Na trgih so igrale godbe, pred spominki siav- Raznih varijantov o padu silnega tabora groznega^ Os- mana Vam tedaj tudi v Ljubljani ne manjka, teljem Cita Novic" bo gotovo zanimivo čitati objektivni nih prednikov našega cara osvoboditelja so pele brez ICljCUI jjliw» IV/ MU ^VIIUTU UUUIUJJ T w V1VUVI VWJV11.VÍ f u* popis vsega boja in njegovega vspeha, kakor nam ga je naš glavni stan po telegrafu na kratko poročil. soboto in nedeljo so Turki delali tihoma priprave Ponoči z nedelje na pondeljek so naredili iz tramov . vozov in desek dva široka mosta Čez reko za boj. brojne množice národno pesem, zvečer so bila mesta razavetljena, da je bilo svitlo trgih so goreli celi kresi iz balonov. ; kakor po dnevu, na večih plina, sveč in raznobarvnih Vid na zapad od Plevne. 40.000 mož njihove armade se je čez noČ zbralo pred mostovi na desnem bregu sredo in četrtek smo čitali v časopisih telegrame tudi iz raznih Avstrijskih slovanskih mest, posebno na- Vida pod poveljstvom samega Osmana. pondeljek vdušeno iz Zagreba, nami našo slavno zmago da nasi bratje praznujejo s jutro se je vsa imenovana armada dvignila čez oba mosta na levi breg ter je planila s krik om „allah vilo na > Trofej današnje vojske ima Rusija že lepo ate- vzela je namreč sovražniku: naš Sibirski grenadirski polek, ki nosi imé našega cara. v Ardaganu v Nikopolju Naš polk je Turke sprejel s silnim ognjem iz pušek in karteć&mi ; gromade Turških télés so pokrile mesto pred v Dobniku sancami našega polka ; al en polk se vé da ne more dolgo v Telišu na Avlijaru zadržavati cele štiridesettisočne armade; Turki so skočili čez svoje mrtve na šance in začel se je bajonetni boj. tem kritičnem trenutku sta přispěla našim ju- na Deve Bojna V Karsu nakom na pomoč grenadirska polka Astrabanski in Sa- v pieVni mog ški; sto in eto Turkov se je spet žvalilo na zemljo, v raznih malih trume Turske so se zazibale nazaj, krogle jih zadevale že v hřbet; tedaj trije grenadirski polki so odbili celo Turško armado; ena Turska zastava in 7 topov je ostalo v rokah teh treh polkov. Med tem se je zbral na vem bregu Vida že ves grenadirski kor starega junaka generala Ganeckega, kateremu so se Turki preld mostovi za reko ustavljali; boj se je obnovil na bolj pas iicirjev mož topov 1 60 940 92 2 420 6580 90 1 240 3760 4 1 180 2820 3 8 540 8460 42 1 18 282 36 6 1020 15980 350 10 2128 37200 77 240 3760 16 30 464tí 79582 710 širokém prostranstvu Al naši junaki grenadiri so kmalu zajeli desni breg, Turki so nabrusili peté proti svojim stice bo menda srdito zarenčal : 1 • w • II 1 « i • 1 / redutom in šancam a prepozno je bilo ? kajti od vshoda je že zajel Plevno sam polkovodec véliki knez Nikolaj Nikola ji č; z juga je pritisnil z Zelenih gor v Plevensko dolino ,,beli general" Skobelev, bitvah tedaj vsega Vrh tega je ranjenih in bolnih Turkov (največ v Plevni , Karsu in Ardaganu) padlo v naše roke okoli 30.000 mož, katere naši zdravniki deloma v Rusiji, de-oma v imenovanih mestih lečijo. Tedaj vseh skupaj Turških vojakov do 115.000 mož v naših rokah. Ko bo Ljubljanski ,,mobamedanec" prečital te vr- „kaj morda naši braije Turki si niso pribojevali s svojo Tursko hrabroatjo v tej vojski nikakoršnih trofej ? n medane u s i jaz nisem tako krivičen Potrpi ) potrpí » moba- ? da našteval za- severa pa so zajeli vas Opavec in sosedne griče Rumuni z našimi Arbangeljci in Vologodci. Osmanu tedaj v Plevenski dolini ni ostalo druzega: ali v boju umreti ali podati se. Požgavši svoje glavne zastave je Osman sluge enega ter molčal o zaalugah druzega! Tudi Turki so si pribojevali trofeje ali Turških trofej je toliko, da bi bilo težko vse našteti, naštel jim bom le veleval vzdigniti belo zastavo in meč svoj je poslal Tundžke doline v Balkane ~ ----------- *WW —, J.VO. nekaj, vendar dovolj, da preizpolnejo tvoje blago srce do kraja z radostjo. Ko je general Gurko stopil iz kneza Ni ko laj a po svojem adjutantu generalu Ganec-kemu. — Tak je bil konec slave Osmana, ranjenega so Turki planili na Stare v nogo i Radostni ,,urá"-klicí so se razlegali po Pleven-skih dolinah ter odmevali od zelenih gričev Genecki je odpravil Osmanovo sabljo in samega Os- General in Novo Zagorje (Zagro). Ti dve me3ti in 56 vasi v okolici so Turki požgali do tal, čez 2000 Bui- garskih deklet so Turki nalovili in odpravili v svoje hareme, čez 1500 žen, otrok in starčkov, vse mana v kočiji v Plevno k vélikemu knezu, kateri ga je prijazno sprejel ter pohvalil za hrabrost. Osman je prenočeval v Plevni z vélikim knezom, načelnik njegovega štaba pa v stanu generala Skobeleva. Drugi dan je car v Plevni sprejel Osmana ter vrnil mu sabljo pohvalivši ga za hrabrost. kdor ni mogel bežati, so Turki poklali. pa, popolju in Ad rij an op o lj u Fili- so Turki o b e s i I i 1600 Bulgarskih mož; čez 3000 Bulgarov so Turki deloma zaprli v smradne ječe, deloma poslali v nezdrave kraje v Sirijo; v Telišu so Turki držali 700 Bulgarskih žen, otrok in starčkov zaprte v hlevih brez hrane in tem boj 582: rai vode, dokler jih niso naši řešili; kar Je h oficirjev padlo 10, drugih vo- je bilo izmed teh 700 mučencev deklet in ^mladih jenih pa je oficirj 45 drugih jakov žen, so Turki po pasje o s kruni li; pri Sibkiso jako 1207 in bolnih pa po tej bitvi in od prej so našli v Plevni odsekali glave ter sozidali iz njih piramido; pri Turkov je padlo mrtvih do 4000 mož, ranjenih Turki 36 našim ranjenim odrezali spolne ude in Čez 20.000 mož. Zdravih Turkov je jetih 10 pas Telišu, kakor sem že sporočal, so Turki 60 naših (generalov), 2128 oficirjev, 36.000 mož pešcev in 1200 ranjenih žive žgali, izpod reber jim kožo in meso koDjikov. Topov se je dozdaj našlo 77, pa to so menda rezali, na glava h jim križe vsekali, napravo od teh muče nce v oblako so Turki na svoja smrdljiva telesa ro naj skazujejo z lepim življenjem, pobožnim vedenjem oblekli, njihove prstane nataknili sebi na prste, njihove in z moiitvijo za svoje dobrotnike. Obdarovamh je bilo učencev in 12 učenk). To sicer ni ravno zaklicimo zlate ure in verižice oběsili sebi na prsi. Àli ni zadosti 21 otrok teh Turskih trofej?! Si more turkofílsko srca še veliko, pa zadosti je za prvikrat. sklepu kaj vec divjih činov surove jarosti svojemu barbarskému v imenu obdarovanih sirot: Bog naj stoterno poverne »irMii n míalífi 9 ! ^ jj £ a ' fa fa/^An 1 i rlna 4- m î a milim rlnKpikf n ilrnm i n nul A £ rio k/ vrla mA^n/ia npi liArlnin pobratimu umisliti?! e ta teden, 13. dne t. m. je milim dobrotnikom in naj dá, da bode mogoče prihodnje slavoi vitez véliki knez Vladimir Aleksandrovič leto os reč ti še s 16.000 možmi svojih hrabrih junakov pretepel in čez reko Lom pognal 34.000 Turkov, ki so ga pri Mečki več uboge šoske mladine! Ljabljane 24. dec D .je J Laib itg a napadli. Ko so Turki 10 milj južneje slišali o ti novi poslavlj svoji sramoti, so se podvizali na novi surovi čin, do- ' stojoi njihovemu barbarstvu; oropali so Turki mesto přinesla novico > a je gosp knezoškof dr. Pogač s re komaoderskim križem Leopoldovega o volitvah , po katerih Tako so zd let W. BBI in kar ni moglo bežati, za- ustavoverna straoka dobila več deželnem zboru na Šumljo. Od ranjenih naropano blagó, odsekane glave, odrezani nosovi in udi, oskruojena dekleta, ubiti otroci in 8tarčki, razvaline in pepeiisče Bulgarskih vasi in mest to so trofeji Turski, s katerimi se ponasajo brez-verski razdjavalci vseh dežei in narodov. Žalibog, da so nekatere kristijanske dežele že pre-polne takih razdjavalcev, ki odkrito trdijo, da ni Boga, in takih, ki se hlinijo, da verujejo v Boga; to so tište dežele, v katerih hira prava kristijanska vera, a brez • verstvo se širi. Zahodna Evropa mrgoli fari ze jev 9 libe-ralcev, socijalistov in komunistov. Ze se valovi bujno dvigajo, težko če ne, bo tje na spomlad tam na zapadu krvav potop. Morda bokdoprašal: Kaj pa vzhodna Evropa? mar se ne tvori ravno zdaj tam sodba nad razdjavalci, tvori se, vendar po- , Njiva enega je Da ) ki se nihilisti imenujejo! slušajte: dva soseda sta sejala pšenico bila g03t0 zaraščena, vsa zelena. Popotoik > ; ki V V ces Je Set to je pred zoro memo njive, je hvali! gospodarja vrli gospodar! Gredé memo njive druzega soseda j9 spodtikal na kupih osata ter mrmral: to je beštija! se î Ko se je popotoik pri solnčnem svitu vračal, je videl, kako ta sosed pridno trebi iz pšenico osât ter ga meče v kupe na stezo, od kodar ga nosi na gnoj kjer mesto za osat; na zeleni njivi unega pa je osat malo rekel ! Ie da ne popolnoma zadusil pšenico. Bože moj popotnik, tukaj bo glad, — sto sreč, da se bo tam přidělalo zdravo seme! NOVO mesto 19. dec. (Delitev obleke revnim šolarjem) Pač hudo dé člověku videti z naj potrebnejso obleko nepreskrbljene šolarčeke v hudi zimi y in takih pri nas ne manjka. Dokaj je tukaj družin, katerih oČetje svojih preskrbeti ne morejo z neobhodno potrebnimi rečmi za vsakdanje življenje, koliko manj pa so še v stanu, svojim solo obiskajočim otrokom kupiti gorke zimske obleke. 3® za blagor učeče Zeló nas je toraj veselilo s išati ? se da mladeži tolikanj vneti mestni vikarij častiti gosp. T o m a ž i č sprožil blago misel, naj bi po vzgledu Ljubljanske čitalnice tudi pri nas se na Era vi la nekaterim revnim pa pridnim otrokům za Mila vževo nova obleka. In v dosego tega namena napra-čitalnica večerno veselico z glediško predstavo in tombolo, pri kateri se je čistega d>h)dka do- vila je nasa pravili obleko, deklicam pa jo lastnoročno in plačno izdelale milosrčne gospé, med katerimi tudi brez- gospá Ekelnova, okr. glavarja sopruga sp VSl Jeleno, pomirili ljudstvo žgali so od vec strani me3to ter odnesli pete po cesti trn nacelniki c. k. d g težfti oblastnij dobili odlikovanja Leopoldovega reda, predsednik ces. namestn y k kof pa áomaoderstú križ Leopoldovega red m., nam danes ne pripušća prostor (Iz seje MatiČnega odbora), ki je bila 19. dne t. iobčiti o bš i r n o poročilo, ki smo ga přejeli od častirega tajništva. Pri-držujemo si ga zato za prihodnji list io danes naznau- jamo le sledeče: Pristopilo je Matici od 30. julija t. to veselo, tako veselo pre u na novo 42 udov, in kakor je je tudi to, da je vredništvo MatiČnega „letopisa jelo toliko gradiva, da bode ltuošnji letopis brez dr. Costovega životopisa, ki pride v posebni knj'gi na svitlo in brez poročil odborovih in imenika družbe- nikov, obsegal 24 pôl, pa se je moral » še veliko roko-pisov na s'ran dejati; za izdanje prihodnjega leta dobil je odbor že tu ii mnogo ponudeb od velecenjenih slov. pisateljev. — Dovršen je zdaj , ko dobijo družbeniki poslednje 3 jako lepe zemlje vide v roke, ,,slovenski atlant"; odbor je sklenil, gosp. Ci gale tu iskreno za- hvalo izraziti za veliki trud, po katerem je slovensko slovstvo dobilo lep » zbirko zemljepisov, ki smo je do- zdaj ličen aavitek. ,V tej seji je odbor določil tudi nagrade pogrešali. Odbor je ukreuil, da se atlantu napravi gosp. pisateljem za rokopise J. Koseskemu dovršeni pa, ki sprejete v „letopis" 7 gosp del „Nebeške 7 ,Matici" blage volje daroval komedije", se posije zahvalno pismo za krasni njegov dar. — ObČnizbor bode kakor lani, proti koncu januarija prihodnj ga leta vsled družbenih pravil se bode volilo na novo 16 odbornikov. 7 } (Iz seje dežei. odbora 21. in 22. decembra.) Od- so se »tavbena dela za noriánico na Studencu. Predlogu krajnega in okrajnega šolskega sveta je deželni odbor pritrdil, da se služba druzega učitelja na 4razredni ljudski šoli na Vrhniki poděli sedanjemu učitelju Franců S toj c u v Kranjski gori. — Deželni odbor je sklenil, prošnjo Radoljčanov za razširjenje dverazredae ljudske šole v Radoljci v štirirazred no prihodajemu deželnemu zboru priporočiti. Za podelitev ene Schellen bu rgo ve dijaške štipen-dije je deželni odbor izbral enega učenca spodnje gimnazije v Kranji. Gosp C. Župan, bivši trgovec in predsednik bilo 80 ranjšev. Al stem bilo bi se le malo opravilo. Treba bilo je še po mestu pri blagodušnih mestjanih nabirati milodarov. Za tako nabrani denar kupilo se je blagó, iz katerega so dečkom dotični rokodelci na P trgovske in obrtnijske zbornicu, je po dolgem bolehanj 26. dne t. m. umri v 57. letu svoje starosti. Ranjki je bil v vrsti rodoljubov, ki so pred 17 leti ustanovili či-talnic » tukajšnjo , in posebno iskreno je délai za na železnice Gorenjske, pa si tudi prizadeval za SI pa je se obleko otrokom delila. Pred délit vi jo je lepem govoru v imenu obdarované mladeži zahvaiii ěitalničnemu odboru in drugim dobrotnikom, ki so s Dobro blagó pa najde obilo kupca, nasel ga bode zato svojimi darovi pripomogli izvršiti blagi namen, koncem Dolenjsko. Naj v miru počiva umri ondašnji velespoštovani župnik gospod Jan. Gl b o č n i k. ,,Brencelj" je v pondeljek izfrčal na dan v prav praznióoi obleki in z bogato torbico šaljivega blagá. tudi svojega govora pa izbujal mladino k hvaležnosti, kate- Brencelj Predstava slovenske igre „Na kmetih" v gleda- lisči v nedeljo zvečer se je izvršila v besedi in petji mocni stranki na Dunaji in v Budapeštu, ki zahtevate prav dobro. ~ ( Valvazorjeve kronike) je přišel 22. snopič na svitlo, ki nadaljuje 11. knjiga in ima 15 lično ribanih naj Avstrija za Turčijo v boj gre? druga stranka pa , naj Avstrija z Rusijo potegne in, kar največ boče more, Turskih dežel posede s svoj armado; nobena podob raznih gradov Kranjskih. S tem snopićem je do- teh strank ne odobruje Andrassyeve cincajoče politike vršen prvi zvezek Valvazorja. Gosp. izdatelji na- če pa Andrassy pade, ne vé se, kat znanjajo, da kmalu napravijo krasne zavitke zvez- bo prodrla s svojo politiko teh dveh strank Politik" pa trdi, da je se do zvedeia skrivno poročilo Andrassyevo, po katerem je po svojem đržavnem kancelaru Ruski car Andrassy-u kom, ki se bodo dobili po nizki ceni. (Krasne steklene fotograjicne slike) so konca tega leta videti tukaj. Naj se podviza, kdor jih ili še videl. Kakor slišimo, gre laBtnik ž njim potem ne bode bngala za Slovane in Nemcem in Maeiarom v Trst. 1 ............- 5J biju bil, da, če Avstrija neutralna ostane, se Rusija d gold (Tukajsnji magistrat) razpisuje oddajo m e s t n i h za leta 1878.. 18i9. in gospodstvo pustilo. (Ali je to resnica ali laž?) 1880 v zuesku 43.360 Iz Zagreba za vsako teh let. Ponudb (oferti) z 10°/ o va dosedaj, so kako to Dve seji, ki ju je imel deželni zbor polnile večidel interpelacije na vlado 7 da se do sedaj ni odgo > dijem se imajo zapećatene vložiti do 27. dne t. m. do- zedinjenja Granice z materno dala o zadevah poldne drobno zve. ure magistratu ; se vse drug boli na mlj (izleta 1875.) o •r J # — — ---------- "vlu.JV « iv-i« j, \j aodeiovanji pri finanćni nagodbi med Avstrijo in Ogersko leta 1876.), o oskrunjeuji Hrvaške zastave na Reki Novičar iz domaćih iu tujih o novem zemljiskem davku itd • # dežel. sej ložil zakon za deželni proračun za leto 1878 je ban pred 9 Dunaja Zbornica poslancev se je za letos zaprla 19. dne t. m; poslanci so šli na počitnice in se povrnejo zopet okoli 20. januarija prihodnjega leta v rešitev najvažnejših stvari. Pred sklepom lctosnjega zborovanja je dr. Kusy utemljeval svoj in svojih diuž- viadne stranke Mažuramču DjeJ> Ogersko ravnav odborovih kaže gi votiral Kako se bode vstopila bo prihodnje zborovanje kazala a u p n i c p ozi cij Klub banu proti Iz Ë u d a p a š t Kak se iz ob colnino na kavo ) 7 petrolej hoće Ogerski zbor po vis at Magjarom gre le za to nikov predlog, po katerem naj bi se volil odsek 12 od- da bi zgrabili već denarja, za potrebsčine ljudstva mu bornikov, ki bi preiskaval postopanje vladnih organov, ' " ni mar ki Obravnava zarad kateri neopravičeno prepovedujejo ijudske shode (tabore) in pa zasegajo časnike posebno slovanské. je bila jako interesantna, od ene strani zarad temelji-tega govora dr. Kusyevega, ki je odkrival vladno postopanje, — od druge pa zarad odgovora ministra Lasser j a jhuje ------7 "" (/VMVUOVIUU XJUUOtV» I V rednika Magjarskega časnika V e r h o v a j ke izdaj J»« V«£J4J JO« ¥ VJ X Ll \J v Ck Ck ) jal uno nedeljo, je vlada zapreti dala svoj kratkem Iz Rusko - Turskega boj čegar bistvo je bilo to, daje kar narav- lejman-paša, edini vtrjena mesta, Rusi pa jih zasedaj se zdaj na boj Turki popuščaj rečeno vse, kar to je ob ki godi Su se ni po glavi dobil, mora hiteti JL-J aijoui J a> , j - ----- --i t w nost rekel, da je on „unverbesserlich'1 , to je, da vlada s svojo armado proti Drenopolji ter poskusiti svojo srečo ostane pri svojih načelih. In pri glasovanji 0 dr. Ku- da bi vstavil tam proti srcu Turčije, Carigradu, pomi 7 syjevem predlogu je prihitelo toliko vladi zmirom zvestih „liberalnih" poslancev ministru na pomoč, da je pádel Kusyev predlog. kaj I----W* v V* jI. UI VljVj Lftl IV'* ti , i" ^ se Rusko vojno. Prijatelji Turčije so se nadjal da bo huda zima vstavila Ruse 7 zimi se 7 Grof Andrassy je na različna vprašanja delega- prej pomikaj rln« t. m. razkril nekatere voiaku se le prav domá, za to se Ruske čete Ruski vojak je v tov v seji delegacije 18. dne t. m. razkril nekatere skrivnosti svoje politike 0 Rusko-turški vojski, ki pa so jo tako malo razsvetlile, da ojaku Kakor se Kj povsod na- prav gorko Turek zmrzuje, tam je Ruskému kaže, bodo Srbi vrlo napredujejo v se najprej vse Turške trdnj ______________________zdaj popolna temá strigli od Turške armade pri Sofij pokriva politika Avstrijsko. Kakor dozdaj hoče ; tudi in do zdaj so bili še povsod srečni od nacrt je dober jih silah vprihodnje Avstrija neutralna ostati in prijateljica z si Turčija ne ve nobene druge pomoči, kakor od zunaj vsemi vladami — je rekel Ardrassy — interesi Avstro- zato prosi Angleško in druge Evropske oblasti, da bi ogerski, ki so njemu glavno vodilo (v čem pa obstajajo se je usmilile in jo rešile popolnega pogina. Dozdaj ,,interessi" Avstrijski , ni še nikoli izrecno razložiij; pa se ni znamenja v tem. — Srbski knez je caru Alek postopanju takému Srbské vlade, kibi navskriž bilo interesom Avstriie — na priliko : ko bi Srbska armada J ____ * • 1 • A i ' liv stopila sandru tem, da so oljo poznega pristopa k vojski opra viči ga zadrževali Turšk agenti, ki so se s pravili stopila v Bosno ali Hercegovino, bi se Avstrija odločno zaroto zoper njegovo rodovino. Z vojsko vred je Srbska zoperstavila in, če bi treba bilo, to tudi dejansko za- postala neodvisna in ima isto zastavo z Rusij 7 branila. tem, kar je grof Andrassy govoril v skriv- rosrbska da je barva njena belo-rudeče-višnjeva, kakor je bila sta nih sejah Avstrijske in Ogerske delegacije , hočete pa Graška „Tagespost i-vsaka kaj druzega vedeti: „ 7 " in Praska „Politik" po svojih vinh Tagespost" trdi, da ste dve došle 7 Nekatere dopise, 0 praznikih prepozno nam smo morali odložiti za prihod nj i list. Vabilo na naročbo 73 Novic K za leto dozdaj : aročnina „Novicam" ostane kakor je bila v tiskarnici prejemane za celo leto „ za pol leta za četrt leta po pošti pošilj gold 77 77 77 77 77 Za pošiljanje na dom v Ljubljani za celo leto se plača 40 krajc. Naročnina se pošilja Blaznikovi tiskarnici v Ljublj ano in to najceneje po poštnih nakaznicah (Postanweisungen), ki se dobijo pri vsaki pošti in ve- 77 » 77 77 77 77 za celo leto 4 gold. 60 kr za pol leta 2 „ 40 kr za četrt leta 1 30 kr ljajo kra.c. i AO U JDkJLCfcjV/. Častite naročnike prosimo, naj hitijo z naročilom da -brž prvi list v redu dobijo. Vredništvo. na cnvnrni založba : Jozef Blaznifcovih dedicev v Ljublj