POMURSKI VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE ČLAN IZVRŠNEGA KOMITEJA ZKJ, TOV. ALEKSANDAR RANKOVIČ PROGRAM ZKJ - TEMELJ BODOČE AKTIVNOSTI IN BORBE ZA SOCIALIZEM ČLAN IZVRŠNEGA KOMITEJA CK ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE TOVARIŠ ALEKSANDAR RANKOVIČ JE NA PROŠNJO UREDNIŠTVA DOLENJSKEGA LISTA V NOVEM MESTU ODGOVORIL ZA POKRAJINSKE ČASNIKE V SLOVENIJI NA TRI VPRAŠANJA PRED VII. KONGRESOM ZKJ. Pred nami je Sedmi kongres ZKJ, od katerega si veliko obetamo. Prosimo Vas, ali bi hoteli za naše bralce odgovoriti na vprašanje, katere od nalog političnega dela in dejanske ideološke borbe, ki jih je bil pred jugoslovanske komuniste postavil Šesti kongres, so bile v preteklih letih najbolje uresničene? Odogovor na to vprašanje je lažji, če najprej omenimo, katere glavne politične in idejne naloge je bil Šesti kongres postavil kot temelj bodočega dela ZKJ. Šesti kongres, ko je določal pot, po kateri moramo iti v nadaljnji socialistični izgradnji, je posebno poudaril dva temeljna činitelja: nadaljnje razvijanje materialne osnove socializma in nadaljnje izpopolnjevanje in razvijanje demokratskega mehanizma samoupravljanja delavskega razreda in delovnih ljudi sploh. Izvajanje teh nalog je povečalo borbo proti ostankom birokratizma in dogmatizma na eni strani, in borbo proti sovražnim elementom, malomeščanskemu anarhizmu, lokalizmu itd. na drugi strani. Razumljivo, da so iz tega izhajale osnovne idejno politične naloge ZKJ. Skozi to moramo gledati in vrednotiti uspehe, ostvarjene po Kongresu, pri center pa je treba posebej poudariti in upoštevati nekatera vprašanja. Zveza komunistov kot celota se je izredno učvrstila in idejno politično okrepila. V tem, ko je Zveza odkrivala pota za razvoj socijalistično družbenih odnosov, se je tudi sama nepretrgoma razvijala. Glede tega je bil torej v razdobju med obema kongresoma dosežen veli-kanski napredek. To poudarjam na prvem mestu zato. ker je to dejstvo za naš celotni razvoj odločilnega pomena. Visoko stopnjo idejne in politične moči ZKJ najbolj očitno izpričuje tudi osnutek novega programa. To pomeni, da smo izbojevali uspešen boj proti raznim proti-marksističnim teorijam in teo-rijicam in jih politično onemogočili. Ta idejna in politična borba ZKJ je imela v minulem razdobju posebno obeležje in razvijala se je v posebnih oblikah. Posebne oblike in posebna obeležja so izhajala iz našega novega sistema družbenega uprav-liania in s tem spremenjeno vlogo ZKJ in drugih družbeno političnih organizacij — Socialistične zveze, sindikatov, mladine itd. Politična borba za novo proti staremu je dosegla velikansko širino, v nji so sodelovale milijonske množice s konkretnim reševanjem družbenih in političnih vprašanj. To je pomagalo učvrstiti in krepiti organe samoupravljanja in jih do kraja afirmiralo. Prav s tem si tudi lahko pojasnimo veliko enotnost naših narodov na pozicijah socializma, kar se je tako očitno pokazalo tudi na zadnjih parlamentarnih vobtvah. To so, najširje povedano, naši največji idejni in politični uspehe (Nadaljevanje na 2. strani) KOMUNISTI POMURJA PRED NIL KONGRESOM ZKJ Osnutek programa Zveze komunistov Jugoslavije, ki je bogata zakladnica idej in usmerjanj za delovanje komunistov povsod, na vseh dolžnostih in vseh oblikah družbene dejavnosti, iz katerega veje humanizem in izhaja največja resnica: da je največji interes socializma sreča vsakega človeka — je postal široka osnova za okrepljeno študijsko delo komunistov v Pomurju v pričakovanju in pripravah na VII. kongres. V teh dneh razpravljajo številne osnovne organizacije o vrlinah predanih graditeljev socializma, aktivnih delavcih v organih družbenega upravljanja in o vseh delavnih mladih ljudeh, ki prispevajo svoje delo k skupnim naporom naše dražbe in jih predlagajo za sprejem v Zvezo komunistov. Od vsepovsod se čuti in beleži skrb vodstev za čimboljše politično delovanje in izobraževanje ljudi. V občini Petrovci-Šalovci se bodo vse osnovne organizacije ZK od 12. do 17. t. m. dvakrat sestale in preštudirale osnovne postavke Osnutka programa ZKJ, 20. t. m. bodo imeli v štirih večjih krajih svečane akade-i mije, posvečene VII. kongresu ZKJ. Vsi komunisti se bodo sestali tudi 24. t. m. in se na sestankih v razpravah spoznali z objavljenim gradivom VII. kongresa. V številnih osnovnih organizacijah ZKS v Murski Soboti so programi dela pred kongresom dokaj različni, vendar je pri vseh opaziti izredno aktivnost. Več osnovnih organizacij v mestu se redno tedensko sestaja in sistematično proučuje osnutek programa. Večer pred začetkom VII. kongresa ZKJ bodo v vseh naših večjih krajih svečane akademije, proslave po šolih in delovnih kolektivih. Delovni ljudje bodo obujali spomine na težko, vendar uspešno pot in delovanje Komunistične Partije Jugoslavije in hkrati spoznavali velike naloge, ki jih z novim programom sprejema Zveza komunistov. * V soboto, 19. aprila 1958 se bo v Soboti začel I. Pomurski študentski festival, ki so ga organizirali prekmurski in prleški študentje v počastitev VII. kongresa ZKJ in 25-letnice formiranja KPA (Kluba prekmurskih akademikov.) Pomurski študentje so se odločili, da počastijo kongres s pesmijo, plesi, igrami, predavanji in številnimi športnimi tekmovanji. Tako mu bodo pomorski študentje izkazali svoje popolno zaupanje in vdanost, ker so prepričani, da bodo njegove smernice in sklepi nadaljnje jamstvo za utrditev miru med narodi, prispevek k osebni sreči delovnih lju .i in zagotovilo za pravilen razvoj socialističnih družbenih odnosov, ki naj služijo za napredek človeštva. Dolgoletna želja prekmurskih študentov, dati pomurskemu delovnemu ljudstvu kvalitetne prireditve in s tem obogatiti kulturno življenje, se bo s festivalom nresničila. Ljubljana se pripravlja Te dni je na najvišjih forumih Zveze komunistov zelo živahno: na Centralnem komiteju Zveze komunistov Jugoslavije, na Centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije, prav tako pa tudi na Okrajnem komiteju Zveze komunistov v Ljubljani, kjer se bodo kmalu zbrali predstavniki jugoslovanskih komunistov. Tudi iia ostalih okrajnih komitejih Zveze komunistov je mnogo bolj živahno kot poprej. Toda v najvišjih forumih Zveze komunistov že dalj časa ne mine dan, da se ne bi sestala kakšna kon- gresna skupina ali komisija, kajti 22. april je pred durmi. Kako bi drugače lahko pravočasno opravili obsežne organiza-crske in tehnične posle. V glavnem mestu Slovenije se bo torej kmalu pričel kon- gres Zveze komunistov Jugoslavije, sedmi po vrstnem redu, odkar je bila pred 39. leti aprila 1919 v Beogradu ustanovljena Komunistična partija, in tretji po vojni, v svobodni, socialistični Jugoslaviji. Razumljivo je, da je zaradi tega v Ljub- ljani nai|ivahnejše predkongresno delovanje. Pri okrajnem komiteju in pri glavni kongresni komisiji v Ljubljani deluje še kakih petdeset raznih komisij in podkomisij, v katere je vključenih okrog 300 komunistov. Toda razen -teh najvažnejših pripravlja kongres še več tisoč prebivalcev Ljubljane. Sodelujejo ne samo osnovne organizacije Zveze komunistov, temveč tudi množične organizacije in drugi forumi, ki zajemajo naše državljane. Poleg drugih so se sestali celo vsi hišni sveti v LjubljanL Mesto je treba vendar dobro okrasiti in to so med drugim hišni sveti sprejeli kot svojo nalogo. Od zunanjosti hiš do slavolokov — vse urejujejo. Ljubljano želijo spremeniti v en sam cvetoči park. Posebno pozorni so bližini kraja, kjer bo kongres. Dolge veste zastav, velik pano z vrisanim kongresnim znakom, impozanten betonski obelisk za televizijo, visok 30 metrov, z zastavo Zveze komunistov na vrhu. Ljubljana bo razsvetljena vse noči, zlasti v starem delu z gradom. Ob vznožju zidov te starodavne trdnjave so postavili deset metrov visok komunistični emblem — srp in kladivo, — ki je obrobljen z žarnicami in ga bo mogoče ponoči videti iz vseh delov Ljubljane. V Ljubljani je v vseh hotelih le 554 ležišč, zato bodo prekinjena predavanja za študente, kajti moderno študentsko naselje v Rožni dolini bo teh nekaj dni dom komunistov. Toda še to bo premalo za vse. Tudi drugod bodo pripravili stanovanja za delegate. Tudi prehrana je zaposlila noleg menze v študentskem naselju vse restavracije in hotele v Ljubljani. Posebni avtobusi bodo vozili samo delegate, ki bodo nastanjeni daleč od mesta kongresa. (Nadaljevanje na 2. strani) Skrb za razvijanje zaostalih okolišev čij naše dežele«. Ta misel je do podrobnosti razčlenjena v posebnem poglavju na strani 144. Iz tega poglavja z naslovom »Nenehna skrb za pospeševanje gospodarskega razvoja nerazvitih nodročij« naj citiramo samo besedilo, ki govori o koristi, ki jih bo skupnost imela od razvijanja nerazvitih območij. »Hitrejši ekonomski razvoj zaostalih krajev je istočasno toliko kot njihov večji prispevek jugoslovanski skupnosti in zboljšuje materialne pogoje vseh jugoslovanskih narodov in vseh delovnih ljudi. Zato skrb za rešitev te naloge ni sama sebi namen, ampak ie v prid materialnega napredka vse dežele in gospodarska potreba vseh jugoslovanskih narodov.« Ce upoštevamo še okoliščino, da so Pomurci zelo marljivi delavci, ki primejo za vsako delo, saj jih k temu sili dejstvo, da doma ne morejo najti zaposlitve, bomo brez obotavljanja prav v to pokrajino vložili čimveč razpoložljivih sredstev. To izhaja tudi iz Navodil o vsebini in strukturi perspektivnih planov okrajev in občin, ki jih je po konceptu zveznega zavoda za plan izdelal republiški zavod. V teh navodilih je na strani 10 med drugim rečeno: >V zvezi s postavljanjem ciljev in smernic dolgoročnega gospodarskega razvoja je potrebno še ... da se obdelajo naloge v zvezi z regionalnim razvojem z določanjem pravilnih odnosov in smeri razvoja posameznih občin ter odnosov med tempom razvoja nerazvitih področij na eni strani in reševanjem specifičnih problemov mestnih in industrijskih centrov na drugi strani in v skladu s tem določi tudi odgovarjajoča proizvodna ter investicijska politika.« Če ne bi bilo v letih 1956 in 1957 zastoja pri sestavljanju Regionalnega plana Pomurja, bi okraj Murska Sobota v smislu gornjih navodil že mogel predložiti prepričljivo dokumentacijo o tem, kako na domačh tleh ustvariti pogoje za zaposlitev odvečne delovne sile, ki je je še vedno na pretek, in tako prispevati čimveč k zboljšanju gmotnih pogojev ne samo regionalne, temveč vse jugoslovanske skupnosti. Ivan Kreft. STRELA IN SNEG Prejšnji teden smo doživeli kaj čudno igro narave: sneg in grom. V nekaterih krajih Pomurja je nekaj ur1 močno snežilo. Snežni metež je spremljalo precej močno grmenie. V nekaterih krajih je padala tudi precej debela toča. Celo brez strele ni šlo. V Murskih Črncih je strela udarila v električni drog in pri tem zadela 14-letnega Štefana Makovca, ki ie moral iskati zaradi tega pomoč v soboški bolnišnici. Strela je oplazila tudi Marijo Marič iz Murskih Črne. Ker muhasto vreme zaskrblja že marsikaterega kmetovalca, smo se obrnili do okrajne kmetijske inšpekcije, kjer so nam dejali, da je to vreme sicer zaustavilo spomladansko setev, vendar še to ne bo bistveno vplivalo na pridelek. Ozimine so dobro prezimile. Pač pa onemogoča slabo vreme škropljenje sadnega drevja. Kaže, da bi morale kmetiiske zadruge pohiteti s škropljenjem že januarja in februarja. PRED NOVO SEZONO TIK PRED POLETNO TURISTIČNO SEZONO MOREMO UGOTOVITI, DA SE STANJE GLEDE RAZVOJA TURIZMA PRI NAS OD LANI NI BISTVENO IZBOLJŠALO! TU IN TAM SO SE TURISTIČNA DRUŠTVA SICER POTRUDILA, DA SO UREDILA MANJŠE OBJEKTE, KLJUČNI OBJEKTI PA ŠE VEDNO ČAKAJO NA UGODEN ČAS IN — SREDSTVA. V Radencih, našem največjem turističnem kraju, letos ne predvidevajo nobenih novosti. Urejajo park kot vsako leto. Pač pa se močno potegujejo za to, da bi napeljali v »Terapijo« centralno kurjavo, s čimer bi omogočili tudi zimsko sezono. V Radencih pričakujejo letos precej inozemcev, predvsem Avstrijcev in Nemcev, informacije pa zahtevajo tudi gostje iz Izraela in od drugod. Doslej se je prijavilo 15 inozemcev, med njimi največ Avstrijcev. Pravijo, da bo 400 ležišč, toliko jih imajo na razpolago v radenskem zdravilišču, zadostovalo tudi za letošnje potrebe. Turistično društvo Radenci ima že dolgo v načrtu ureditev okolice Radenec in Kapele. Tu sicer ni težav glede sredstev, saj dobi društvo letos okrog 300 tisoč dinarjev na turistični taksi, pač pa bi moralo društvo začeti to akcijo nekoliko bolj organizirano. še najbolj dosledni pri urejevanju turističnih objektov so v Ljutomeru. Lani so skoraj vse leto urejevali cesto k Jeruzalemu, ki bo letos popolnoma urejena in tako sposobna za avtomobilski promet. Še vedno pa stoje vprašaji pred gradnjo večjih gostinskih obratov v nekaterih krajih Pomurja. Načrte za sodoben hotel v Radgoni že pripravljajo, vprašanje pa je, ali bodo imeb za gradnjo tudi dovolj sredstev. Glede na blagovni promet v ožjem obmejnem pasu ob avstrijsko-jugoslovapski meji ugotavlja okrajna gostinska zbornica, da imamo trenutno v tem 70 gostinskih obratov, medtem ko jih je bilo pred vojno 164. Pomurje je še vedno najbolj nerazvito območje Slovenije, zato je prav, da spoznamo vse možnosti, ki jih daje naše socialistično gospodarstvo za razvijanje zaostalih okolišev. V prvi vrsti so za nas važna navodila Družbenega plana gospodarskega razvoja LR Slovenije 1957 — 61, ker jih je sprejel naš najvišji republiški oblastveni organ — Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije. Ta navodila že temeljito poznamo. Dobro pa je, da poznamo tudi tiste odlomke iz Osnutka programa Zveze komunistov Jugoslavije, ki se nanašajo na to vprašanje. Pod naslovom »Investicijska politika« pravi osnutek programa na strani 152 o tem naslednje: ...»moramo posebno nujno poudariti, da je treba pri takem intenzivnem vlaganju imeti pred očmi tudi potrebo po postopnem odstranjevanju velikih razlik v stopnji razvitosti gospodarsko zaostalih in gospodarsko razvitih podro- KREDITI ZA KOOPERACIJO Sekretariat ra finančne posle FLRJ je irdal te dni natančnejša navodila za izvajanje uredbe Zveznega izvršnega sveta o dajanja kreditov kmetijskim zadrugam za uveljavlja nje kooperacije (pridelovalnega sodelovanja) v kmetijstvu. Napovedujejo tudi, da bosta svoja navodila izdali še Narodna banka FLRJ in Jn goslovanska investicijska banka; njuna navodila se bodo nanašala predvsem na tehnično uveljavljanje postopka v zvezi z odobravanjem kreditov kmetijskim zadrugam za te namene. Kmetijske zadruge so nosile vseh kreditov za kooperacijo v kmetijstvu, vendar pa morajc izpolnjevati določene pogoje v razmerju do banke kot kredit-nika in ji za posamezne vrste (po namenih) kreditov predložiti tudi ustrezno dokumentacijo. V kolikšni meri si bodo kmetijske zadruge zagotovile kredite za kooperacijo, je največ odvisno od njih samih. Kreditiranje kooperacije bo namreč odvisno predvsem od odnosov, ki jih bodo kmetijske zadruge imele na področju pridelovalnega sodelovanja s svojimi člani in drugimi kmetijskimi pridelovalci. Na kateri osnovi bodo kmetijske zadruge začele sodelovati z individualnimi pridelovalci in katere načine kooperacije bodo uveljavljale, je odvisno od niza objektivnih momentov, ki jih bodo morale kmetijske zadruge realno oceniti. Naposled je tudi v glavnem odvisno od kmetijskih zadrug samih, v kolikšni meri se jim bo v svoji vasi ali okolišu posrečilo, da bodo postale resnični nosilec socialistične preobrazbe kmetijske proizvodnje — torej da bodo pridobile za pridelovalno sodelovanje kar največ svojih članov in drugih kmetijskih pridelovalcev. Uredba o dajanju kreditov kmetijskim zadrugam za uveljavljanje kooperacije v kmetijstvu uzakonjuje pravzaprav že obstoieče stanje in omogoča izkoriščanje sredstev skupnosti za kooperacijo pod določenimi pogoji, seveda v tem smislu, da bo od te kooperacije imela koristi tudi skupnost. Na osnovi teh glavnih načel vsebovanih v uredbi so sedaj zagotovljene kmetijskim zadrugam vse možnosti, da začnejo sklepati pogodbe o kooperaciji, neodvisno od kakršnihkoli nadaljnjih navodil za uveljavljanje te uredbe. To bi posebno veljalo za kooperacijo pri obdelovanju kmetijskih zemljišč (dobivanje kratkoročnega kredita za plačevanje stroškov kmetijskega pridelovanja). Nekoliko drugače pa je v primerih, če se zadruge odločijo za koperacijo pri zasajeva-uju in urejevanju večletnih nasadov, pri čemer jo čakajo znatno večji posli glede na to, da je vmes dolgoročno kreditiranje. V skladu z navodili bodo dajali kredite za urejanje samo tistih vrst večletnih nasadov in nabavo tistih pasem plemenske živine, ki so predvidene v načrtu o rajonizaciji (potrebo po takem načrtu v Pomurju, konkretno v sadjarstvu, utemeljujemo na drugem mestu). Z navodili je rešeno še eno važno vprašanje: udeležba splošnega investicijskega sklada pri dajanju kreditov (posojil) za daljši rok v namene, ki so predvideni v sami uredbi. Skratka: dolgoročne kredite za uveljavljanje določenih vrst kooperacije odobravajo banke prvenstveno iz sredstev, ki jim bodo dana na razpolago za odobravanje kreditov kmetijskim zadrugam za te namene iz druž- benih investicijskih skladov kot s sredstvi samih kmetijskih zadrug, ki so namenjena za investiranje, a jih kmetijske zadruge v ta namen izločijo iz svojih skladov. Za odobravanje teh dolgoročnih kreditov bo splošni investicijski sklad udeležen s svojimi sredstvi v odnosu na višino že omenjenih sredstev: 60-od-stotno v žitorodnih in 40-odst. v nežitorodnih okoliših. Taka udeležba sredstev splošnega investicijskega sklada v dolgoročnih kreditih, namenjenih kmetijskim zadrugam za kooperacijo (določene vrste), je bila pogojena že s količino teh sredstev, predvidenih v Zveznem družbenem načrtu za leto 1958 v te namene, pri čemer je treba posebej poudariti, da bo torej ta udeležba dokaj večja v okoliših, v katerih so večji in ugodnejši pogoji za kooperacijo v kmetijstvu (žitorodni kraji). Delež sredstev splošnega investicijskega sklada je potemtakem pogojen s predhodnim izločanjem drugih družbenih investicijskih skladov v te namene, 'kar naj bi predvsem prispevalo k temu, da bodo pristojne politično-teritorialne enote kakor tudi same kmetijske zadruge začele brez odlašanja uveljavljati ustrezne ukrepe za zagotovitev svojih sredstev za kooperacijo v kmetijstvu. Naš zunanjepolitični pregled SOVJETSKA PRIVOLITEV Znano je, da je Sovjetska zveza odgovorila na sporočilo zahodnih sil, v katerem so le-te predlagale, naj bi se priprave za konferenco na najvišji ravni začele v Moskvi konec aprila na sestanku veleposlanikov ZDA, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Francije. Sovjetska zveza je predlagala trem zahodnim silam, naj bi v Moskvi na tem sestanku razpravljali o tehničnih vprašanjih, datumu, kraju in sestavi konference najvišjih predstavnikov. S svojim dejanjem je dala Sovjetska zveza novo koncesijo Zahodu, kar zadeva procedural- ni postopek. Kljub ten sovjetsko stališče v osnovnih točkah še vedno razlikuje od stališča zahodnih sil. Razlike so v prvi vrsti, kar zadeva vsebino priprav po diplomatski poti. Po mnenju zahodnih sil bi morala biti glavna naloga veleposlanikov proučitev različnih stališč do važnih vprašanj, ki razdvajajo Vzhod in Zahod. Sovjetska zveza pa meni, da bi morala biti izmenjava pogledov po diplomatski poti omejena samo na določitev datuma, kraja in sestave konference ministrov za zunanje zadeve. Na Zahodu uradni krogi za sovjet- ski predlog niso navdušeni. Tako po mnenju uradnih ameriških krogov Sovjetska zveza s tem predlogom ni pripomogla, da bi priprave za konferenco napredovale le za en korak. Tako tudi ni upanja, da bi kmalu sklicali konferenco na naj višji ravni. Ta pesimizem glede zadnjega sovjetskega predloga ni utemeljen in upravičen, ker je le-ta usmerjen k zbližan ju stališč med obema blokoma. Po drugi strani pa vlade zahodnih sil že nekaj mesecev ponavljajo, da treba konferenco na najvišji ravni pripraviti po diplo-piatski poti in po ministrih za zunanje zadeve. Zahodne države menijo, da bi morali na teh predhodnih razgovorih sestaviti dnevni red in vključiti vanj tista vprašanja, za katera upajo, da bodo ugodno rešena na konferenci najvišjih predstavnikov. Položaj na Kubi Na Kubi je tc dni zelo vroče. Po prestolnici Havani krožijo številne nasprotujoče si vesti. V Havani so manjše skupine upornikov poskuša-le pripraviti delavce, da bi prenehali z delom v tovarnah, vendar je mestno prebivlastvo v glavnem mirno. Računajo, da je poziv na splošno -stovko zajel četrtino delavcev in uslužbencev na otoku. Zelo težko je za novinarje, ki ne morejo priti do zanesljivih podatkov. V eni od zadnjih številk piše »New York Times«, da položaj na Kubi ni jasen. Čeprav se predsednik Batista upira uporni- kom, vendar še ni izgledov zu popolno zadušitev upora, ki ga vodi Fidel Castro. Američani bodo tudi tokrat morali ugotoviti, da vmešavanje v notranje zadeve druge države rodi slabe posledice. Sedanji predsednik kubanske vlade je prišel na oblast z uporom v neki garniziji leta 1952 ter je kot bivši general izvajal vladavino vojaške diktature ob polni podpori ameriške vlade. Zadnji dogodki na Kubi so dokazali, da so vsi diktatorji obsojeni na propast. V borbah med uporniki in vladnimi četami je bilo na obeh straneh v Havani ubitih večje število ljudi. Uporniki so najprej zavzeli radijsko postajo in razglasili začetek splošne stavke, ki bi naj bila uvod v nasilno odstavitev režima. Policija je preiskala vsa poslopja in iskala upornike ter njihova skladišča orožja. Kot vse kaže, prvi upor ni uspel. V taboru Fidela Castra pa zatrjujejo, da je bil ta upor le »generalka« in da bodo v kratkem ponovno poskušali strmoglaviti Batisto. Obisk Vorošilova Uradno so sporočili, da bo predsednik Prezidija Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze K. J. Vorošilov obiskal Jugoslavijo ter tako vrnil obisk predsednika Tita predlanskim v Sovjetski zvezi. Narodi Jugoslavije se po izjavi našega uradnega zastopnika iskreno vesele tega obiska kot izraza prijateljstva med obema socialističnima državama. Vsekakor bo ta obisk pomenil nov prispevek h krepitvi in nadaljnjemu razvoju jugoslovansko-sovjetskih odnosov in vsestranskemu vzajemuerau sodelovanju. KOMENTAR IZMENJAVA PISEM V svetovni javnosti je vzbudita veliko zanimanje in odobravanje izmenjava pisem med predsednikom Titom in sovjetskim predsednikom Bru-ščevom o ustavitvi poskusov z jedrskim orožjem. V pismu predsedniku Titu pravi sovjetski predsednik Hruščev, da je eno izmed najvažnejših vprašanj v mednarodnih odnošajih sedanjosti takojšnja prekinitev jedrskih poskusov. >Lahko je razumeti globoko zaskrbljenost, ki jo nadaljevanje teh poskusov vzbuja pri vseh slojih prebivalstva. Poleg tega sistematične eksplozije jedrskega orožja o poskusne namene že sedaj o miru škodijo zdravju miroljubnih prebivalcev raznih držav. Upoštevajoč ose to. je sovjetska vlada prišla do prepričanja, da ni mogoče več odlašati z ustavitvijo poskusovt — je rečeno o pismu. "Danes z jedrskim orožjem razpolagajo samo tri velesile — Sovjetska zveza, ZDA in Velika Britanija in zato je razmeroma lahko doseči sporazum o ustavitvi poskusov z jedrskim orožjem. Če poskusov ne bodo ustavili sedaj, potem bodo čez nekaj časa razpolagale z jedrskim orožjem tudi druge države. V takšnih pogojih pa je sklenitev sporazuma o ustavitvi poskusov seveda bolj zapletena." Predsednik Tito se je zahvalil za pismo in poudaril, da je vprašanje prenehanja poskusov z atomskim orožjem velikanskega pomena za človeštvo. »Vlada FLRJ se globoko zaveda nevarnosti, ki jo predstavlja nadaljevanje jedrskih poskusov za bodočnost človeštva-., pravi pismo, sin je doslej odločno zastopala stališče, da je nujno potrebno prenehati z vsemi poskusi z atomskim orožjem. V tem smislu je delala tudi določene korake, kar je še posebno prišlo do izraza o memorandumu vlade FLRJ pododboru komisije Združenih narodov za razorožitev 10. aprila 1957. leta, kakor tudi o deklaraciji Ljudske skupščine FLRJ z dne 18. junija 1957. Odločitev Vrhovnega sovjeta in vlade SZ o enostranski ustanovitvi poskusov z jedrskim orožjem pozdravljajo narodi in vlada FLRJ kot izreden prispevek k stvari miru in mednarodnega sporazumevanja. Sovjetska vlada je s tem svojim sklepom v poni arijk ari ju splošnega sporazuma o prenehanju z jedrskimi poskusi naredila važen korak naprej v smeri splošnega sporazumevanja tega problema. Pričakujemo, da bodo tudi druge odgovorne vlade o svetu razumele nevarnost, ki grozi človeštvu, če bi nadaljevali poskuse z jedrskim orožjem in da bodo sprejele sklepe. da se ta nevarnost končno odstrani. V nasprotnem primeru bi nase prevzele neizmerno odgovornost.s Izmenjava pisem med tovarišem Titom in sovjetskim predstavnikom kaže prizadevanje našega vodstva, da se takoj ustavijo poskusi z atomskim orožjem kot prvi korak za pomiritev med obema blokoma. Tudi v tem primeru je Jugoslavija dokazala dosledno zunanjo politiko, ki rešuje vse mednarodne probleme na miroljuben način na podlagi aktivne koesksistence. SUNEK V OSIR Ni še bilo volitev delavskih svetov, ki bi bile izvedene ob taki aktivnosti kolektivov, kot so letošnje volitve delavskih svetov. Razprave na predvolilnih sestankih se sučejo največ okrog materialne osnove gospodarjenja. To je hkrati najbolj aktualna in tudi najbolj občutljiva točka razprav. Vsi, ki so pristojni, da ocenjujejo delavsko samoupravljanje in ki imajo vpogled na to področje družbenega življenja, potrjujejo že dognano dejstvo, da je bilo delovanje organov samoupraviianja slabo predvsem o manjših podjetjih. Ponekod niso vedeli predsedniki delavskih svetov niti za to, da imajo, tarifni in premijski pravilnik, niso bili na čistem glede porabe sredstev posameznih skladov itd. Te pomanjkljivosti so se pojavlia-le celo pri nekaterih večjih podjetjih. Razumljivo, da delavsko samoupravljanje ob takih pogojih ni moglo biti kdo ve kako dobro. Sicer se je pojavila v posameznih podjetjih na predvolilnih sestankih kritika, ki je veljala predvsem delavskim svetom, toda lahko jo registriramo le kot napotek za delo novoizvoljenim delavskim svetom. Nekoliko ostrejša kritika dosedanjega gospodarjenja je pomenila pravi sunek v osir. Vodilni uslužbenci so "grozili-z odpovedmi služb, kar vsaj narahlo "cika" na kratenje pravic samoupravljalcev: razpravljati o oseh važnih gospodarskih vprašanjih. Letos se je pojavilo na kandidatnih listah precej žena in mladine. Kaže pa, da mnogi od teh kandidatov niso bili izvoljeni. V mehanični delavnici lendavske "Nafte" niso sprejeli kandidatne liste, ki jo je pripravil sindikat. Če že delovanje delavskih svetov o prejšnji mandatni dobi ni bilo najboljše, so pokazale razprave na predvolilnih sestankih dokaj kritičen odnos do posameznih pomanjkljivosti pri gospodarjenju. kar je dovolj zgovorno priporočilo novoizvoljenim delavskim svetom. PROGRAM ZKJ - TEMELJ BODOČE AKTIVNOSTI IN BORBE ZA SOCIALIZEM (Nadaljevanje s 1. strani) V usnutku Programa ZKJ je med drugim rečeno tudi to, da je novi program temelj naše bodoče aktivnosti in borbe. Kako se bo po Vašem mnenju izvajala po novem programu nepretrgana zavestna akcija komunistov v sistemu oblasti delovnega ljudstva in kakšen naj bo sistem dela, da bi uresničil Leninovo načelo o »spreminjanju oblasti v imenu delovnega ljudstva v oblast delovnega ljudstva?« Razvoj našega družbenega ih političnega sistema je nenehno usmerjen v krepitev demokratizacije v našem socialističnem razvoju. Zato si v praksi družbeno političnega življenja stalno prizadevamo, da se krepijo in razširjajo oblike neposredne demokracije in da se v njihovo funkcioniranje dejavno vključuje čim večje število delovnih ljudi. S prizadevnostjo zavestnih socialističnih sil se bo nedvomno krepil njihov vpliv, in sicer na vseh področjih družbenega življenja, kajti pri nas ni več področja, na katerem ne bi naši socialistični ljudje imeli pomembnega in odločujočega vpliva, in to v organih samoupravi upravljanja ali družbenega upravljanja. S takim sistemom naše socialistične izgradnje, je v praksi uresničeno Leninovo načelo: »Spreminjanie oblasti v imenu delovnega ljuddstva v oblast delovnega ljudstva«. Našo družbeno izgradnio je nedvomno treba še razvijat' in krepiti, kajti v praksi, vsakodnevnem pridobivanju izkušenj je mogoče najbolje in najusspeš-neje graditi nadalinjo nadstavbo družbenega in političnega sistema. Pozitivnejši rezultati zavestnih socialističnih sil v tei smeri so očitni v dejstvu, da se prav s tem naivažnejša vprašanja rešujejo skupaj z delovnimi liudmi. Z njihovim sodelovanjem, zlasti glede reševanja konkretnih vprašanj, pa bodi v okviru občine ali v organih samoupravljanja ali v organih družbenega upraviljania, se vsekakor veliko močneie uve-liavlia vsakodnevna skrb za Hudi. kakor če se s tem vprašanjem ukvarja le upravni annrat. posebno če so v tem aparatu še vedno ostanki birokratizma. V takem sistemu socialistične demokracije imajo posebni no-men tudi družbeno politične organizacije, sai se z aktivnosti o na tem področiu naibolie nsnosabliaio za samostoino politično delo. Tako postanem te organizacije tisti važni činitelj, ki na;boli neposredno vpliva na dvig družbene zavesti množic. kar ie odločilnega pomena v prizadevanjih za nadalinje razviianie socialističnih odnosov in socializma sploh. Te naloge terjajo tudi za naše nadaljnje delo vse naše zavestne socialistične sile. Tudi v osnutku novega Programa ZKJ je posebno poudarjena vloga, ki jo v bodoče morajo imeti komunisti v prizadevanju, da čira širje uresničijo navedeno Leninovo načelo. Katero od nalog, ki jih bo postavil pred jugoslovanske komuniste bodoči novi program ZKJ, bi bilo treba po Vašem mnenju spričo njihovega splošnega značaja in nujnosti staviti na prvo mesto praktičnega dela organizacij in članov ZKJ? Na to vprašanje je težko odgovoriti na kratko in tako. kakor je zastavljeno. Sleherni program. in tudi ta, predstavlja strnjeno celoto, je odraz linije in politike, izvajane v dosedanji praksi in ki jo bo izvajala ZKJ v bodoče tako v našem notranjem razvoju kot v zunanje političnih odnosih. Program je torej, kakor je poudarjeno tudi v osnutku, temelj naše bodoče aktivnosti in borbe za socializem. S tako prakso mi, jugoslovanski komunisti, izgrajujemo ne samo našo srečnejšo socialistično skupnost, ampak prispevamo svoj delež tudi v borbi za splošni socialistični razvoj. Na Programu kot osnovi za prakso naše nadalnje socialistične izgradnje, mora temeljiti ideološko delo komunistov; Program pa jim naj bo hkrati tudi vspodbuda za še širje in globje teoretično izpopolnjevanje. Zato je treba Program dobro in temeljito predelati in proučiti, pa ne samo sedaj, ko je dan v pretres članom ZKJ in naši javnosti sploh, ampak tudi kasneje, ko ga bo Sedmi kongres dokončno sprejel. V tej smeri mora Zveza komunistov na osnovi pridoblje- nih izkušenj nepretrgoma razvijati vsestransko dejavnost zavestnih socialističnih sil, izpopolnjevati in stalno bogatiti mora oblike in metode dela svojih organizacij. V borbi za zgraditev socializma so se naše organizacije, vzete na splošno, znatno okrepile tako organizacijsko kot idejno politično. Toda imajo pa še vedno svoie slabosti in pomanjklivosti, Te slabosti bodo organizacije ZKJ najbolje in najhitreje uvidele in odstranile, če neutegoma začno konkretno predelovati in uporabljati novi Program. Pomen Programa je tudi v tem, da bo služil za osnovo pri izgrajevanju enotnega stališča v vseh vprašanjih in enotne linije v praktičnem delu. Od stopnje ideološkega dela in zanimanja, s katerim začno komunisti Program predelavati. bo odvisna njihova sposobnost, da gn v vsakodnevni praksi uresničim. Zato bo kot ena narauj-nejših in najpomembnejših nalog organizacije in članov ZKJ vsekakor proučevanje, predelava in temeljito poznavanje Programa, ki bo sprejet na kongresu. saj je ta Program osnova vsega našega bodočega razvoja in dela. VREMENSKA NAPOVED za čas od 18. do 27. aprila. Okrog 21. in okrog 27. aprila obilne padavine deloma z nevihtami, obenem močna ohladitev in sneg skoraj do nižin. V ostalem izboljšanje in topleje, vendar v splošnem nestalno vreme in pogoste krajevne plohe, deloma nevihtnega značaja. Ljubljana se pripravlja (Nadaljevanje s 1. strani) Glavna kongresna dvorana, ki so jo že uredili in jo še krasijo, ima več kot 2400 sedežev, kar bo zadoščalo za delegate in goste, na galeriji pa je prostora za 150 novinarjev. Nekaj manjših dvoran so pripravili še za delo komisij. Predvidevajo namreč, da bo VII. kongres deloval razen na skupnih kongresnih sejah še po komisijah. Novinarji bodo imeli za svoje delo posebno manjšo dvorano. Novinarji bodo v kratkem času lahko doDili vso gradivo s kongresa. Iz dvajsetih telefonskih govorilnic bodo lahko govorili s katerimkoli mestom in tako sproti nemoteno poročali o poteku kongresa. Na razpolago bodo tudi štirje teleprinterji. Na nošti pa bo na razpolago še nadaljnjih 20 teleprinterjev in telefotografska služba za hitro odpošiljanje fotografij. Vse važnejše dogodke kongresa bo prenašal radio Beograd in druge jugoslovanske radijske postaje, zagrebška televizija pa bo snemala program, ki ga bo mogoče gledati zvečer. Kultu rno-umetniški in športni program bo v teh dneh zelo bogat. Na sedmem kongresu Zveze komunistov Jugoslavi je, ki se . bo začel torej v torek predpoldne. bodo obravnavali naloge Zveze komunistov v zvezi z mednarodnim položajem in notranjim razvojem socialistične graditve Jugoslavije. O tem bo poročal generalni sekretar ZKJ Josip Broz-Tito. Po poročilu Centralnega komiteja bo govoril Aleksandar Rankovič. Kon- gres bo moral poleg resolucije o prihodnjih nalogah Zveze komunistov sprejeti tudi nov program in odobriti predlagani načrt spremembe in dopolnitve Statuta ZKJ. O programu bo poročal Edvard Kardelj, o Statutu pa Moma Markovič. ODKRILI SO SPOMENIK NA ZALOŠKI CESTI Predvčerajšnjim je bila v Ljubljani velika proslava v spomin na predvojno aprilsko stavko železničarjev. Odkritja spominske plošče 19. žrtvam tega dogodka se je udeležilo več tisoč ljudi iz Ljubljane in ostalih krajev Slovenije. Prisotni so bili tudi sorodniki žrtev, kot gostje pa so se udeležili odkritja spomenika člani JK CK ZKS Djuro Salaj in Frane Leskošek — Luka ter predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko. Pred odkritjem spomenika je govoril Franc Leskošek. Orisal je borbeno pot železničarjev pred vojno in navedel številne štrajke, s katerimi so si hoteli železničarji izboljšati neznosen položaj. Na proslavi so sodelovali med drugim tudi nekatera pevska društva in godlje. Rudarji pa so nastopili v sprevodu v delovnih oblekah. Zastopniki številnih političnih organizacij in društev so položili ob spomenik vence. POMURSKI VESTNIK. 17. aprila 1958 9 RAJONIZACIJA K sestavku našega novinarja za specializacijo Goričkega v sadjarstvo se je oglasil predsednik ObLO Cankova Karel Vogrinčič s predlogom, naj bi okrajni ljudski odbor izdal odlok o rajonizaciji. S tem predlogom se strinjata tudi predsednik ObLO Grad Alojz Flegar in predsednik ObLO Pe-trooci-Salovci Koloman Kor-pič, medtem ko meni predsednik martjanskega ObLO Jože Kuhar, da so ljudje za rajoni-zacijo, vendar pa bi bilo potrebno na zborih volivcev in drugod še marsikaj pojasniti v zvezi s tem in šele po teh temeljitih pripravah sprejeti takšen odlok. O rajonizaciji sadjarskih okolišev in tudi drugih je torej med kmečkimi prebivalci že veliko govora. Kot smo uvodoma navedli, razpravljajo o tem tudi predstavniki občin, pa tudi kmetijskih zadrug in raznih organizacij. Obstaja določeno mnenje, da je specializacija o sadjarstvu na osem Goričkem pogojena predvsem z odlokom o rajonizaciji sadjarskih okolišev. To pa zaradi tega. ker je na Goričkem tako razdrobljena posest, da je na 10 do 15 ha za sadjarstvo najbolj ugodnih žemljišč tudi nad 5O lastnikov različnih majhnih, naravnost neznatnih parcel, ki so nastale kot posledica dedovanja, ki določa vsakemu otroku enak del posesti; v gorički družini pa je navadno do 10 otrok. Glede na razdrobljenost parcel, pravijo predstavniki goričkih občin in zadrug, je brez kakšnega odloka, samo na podlagi prepričevanja, težko govoriti o večjih kompleksih v sadjarstvu. Brez strnjenih nasadov pa si zopet ni mogoče zamisliti sodobnega intenzivnega sadjarstva. To je torej najbolj preprost in zelo razumljiv razlog za zahtevo po odloku o rajonizaciji: določiti iimprej sadjarske okoliše! Z drugimi besedami pomeni to uzakonitev specializacije v sadjarstvu o ose Goričko. Za uresničenje tega ukrepa pa je potrebno precej denaria: zasaditi nove nasade, obnoviti stare, v kar se da najkrajšem času. Tukaj nastane vprašanje sodelovanja kmetijskih zadrug fri organizaciji proizvodnje. metijske zadruge imajo možnosti za nabavo potrebnih kreditov. Zadruge so obenem dolžne, da izvedejo zasaditev nasadov in njihovo oskrbovanje. Zadruge so si torej v tem primeru dolžne zagotoviti sodelovanje strokovnjakov odnosno strokovno vodstvo, kot so si dolžne zagotoviti potrebne kredite. Mnogi menijo, da bi ta postopek (odlok o rajonizaciji) zagotovil aktivno sodelovanje strokovnjakov, ki se zdaj iz kdo ve kakšnih vzrokov izogibajo neposrednega poseganja v kmetijsko proizvodnjo in se raje ukvarjajo s pisarniškimi in drugimi posli, vključno s trgovino, a od njihove strokovne sposobnosti ostanejo kmetovalcem na razpolago le nasveti, ki jih posredujejo po okrožnicah, predavanjih. časopisju in raznih posvetovanjih. Različna mnenja različnih ljudi torej naper ja jo ost kritike na naslov kmetijskih strokovnjakov in jim očitajo pretirano pasivnost v družbenem življenju. Odlok o rajonizaciji bi poleg svoje glavne vloge (določitev sadnih okolišev) imel tudi drugo nalogo: mobilizacijo oseh razpoložljivih kmetijskih strokovnjakov v organizirani proizvodnji. Po osem tem sodeč je treba premostiti z odlokom dvojno nerazumevanje po sodelovanju: nekaterih kmetovalcev in nekaterih kmetijskih strokovnjakov. Vprašanje je, ali je takšna ocena položaja po osem objektivna. Gotovo pa je rešitev problema z odlokom najbolj enostavna in je tudi sprejemljiva, zlasti tedaj, če je takšno mišljenje naletelo tudi na razumevanje prebivalstva. Če obravnavamo rajonizacijo, uzakonjeno z odlokom, s povsem gospodarskega stališča, je tak odlok naravnost nujno potreben, kajti posledica njegovega uveljavljanja je ogromno povečanje dohodkov iz sadjarstva na Goričkem, s čemer bo rešen marsikateri problem Goričkega in tamkajšnjih občin, ki se borijo predvsem s socialnimi problemi, to pa zaradi majhnih proračunskih možnosti in prevelikih potreb. VIKTOR SIREC VEČ POVEZAVE med šolo in domom Beltince lahko uvrstimo med tiste redke podeželske centre, ki niso ujeli koraka l naglo povojno izgradnjo. Razen nekaterih manjših novogradenj ni opaziti večjih objektov, ki bi lahko bistveno vplivali na življenje tržanov. To pa seveda še ni razlog, da se v Beltincih ne bi razvijalo družbeno življenje na vseh drugih področjih. Tokrat bi se omejili na šolstvo in na prizadevnost šolnikov, ki so znali v starih, za šolo dokaj neprimernih prostorih, ustvariti take pogoje, da se mladina lahko nemoteno pripravlja na življenje. Ker smo pred nedavnim že pisali o oblikah družbenega upravljanja v šolstvu v ljutomerski občini, bo prav, da seznanimo naše bralce tudi . delom šolskega odbora na beltinski osemletki. Kljub nekaterim specifičnim pogojem je tudi na osemletki v Beltincih prva in osnovna skrb šolskega odbora uspešno vzgojno delo in pa materialna skrb za šolo. Da je šolski odbor zares desna roka učiteljev, je razvidno iz programa pestrega dela, ki zadeva domala vso šolsko delovanje: proračun šole in smotrna uporaba pičlo odmerjenih pa vidi v uvedbi šole za starše oziroma v pogostejših predavanjih učiteljev, jasno je namreč, da bo skrb občinske skupnosti za vsesplošni razvoj in napredek šolstva učinkovita le ob sodelovanju vseh, predvsem pa staršev, ki bi jim moralo biti največ do tega, da se bodo njihovi otroci razvijali v zdrave in razgledane državljane. Očitno je, da bi z golim obiskovanjem šole ne vodili naših otrok po poti, skladni z naprednimi načeli ljudskega prosvetljevnnja. To važno poslanstvo imajo društvo prijateljev mladine in pionirske komisije, ki so prenesle svoje delovanje z mladino iz razreda, iz šole — iz območja načrtnih vzgojnih činiteljev. Tako bi vsaj moralo biti in v Beltincih si tudi prizadevajo, da izvenšolsko de- lo ni podaljšek pouka, marveč dopolnilo, kjer lahko otroci zadovoljijo svoje potrebe po uveljavljanju osebnih teženj. Društvo prijateljev mladine ia pionirska komisija v Beltincih imata različne naloge, zato delata ločeno. Medtem ko ima DFM širše področje splošnega dela z mladino in odraslimi, skrbi pionirska komisija, ki jo uspešno vodi učitelj NANDE BERNOT, v glavnem za otroško oziroma pionirsko organizacijo. Sem spada delo raznih pionirskih krožkov, med katerimi so aktivni: šahovski, dramski, tehnični in športni krožek. Z delom pa bo začel tudi krožek mladih lutkarjev. Tov. ZORO FRASOVO, predmet-no učiteljico na osemletki v Beltincih so letos že drugič izvolili za predsednico DPM. Tovarišica Zora je zadovoljna z delom odbornikov, vendar meni, da je v društvo vključenih premalo ljudi s terena. Z or-ganizacijsko-tehničnim pr gramom, z oblikami in vsebino dela v društvu se ukvarjajo domala izključno že itak preobremenjeni poklicni vzgojitelji. Razen številnih drugih akcij ima društvo v programu izvedbo otroških praznikov, Teden otroka, predavanje za starše in podobno. S posebno skrbjo so letos pripravili otrokom novoletno jelko. Kljub temu, da so se odrekli individualnemu obdarovanja, je bilo praznovanje nadvse veličastno. Zares bi bilo prav, da bi se prebivalci beltinske občine bolj zavzeli za delo te organizacije in se vanjo tudi vključevali. Zato naj bo skrb lokalnih družbenih organizacij, da opozorijo starše na pomen in vlogo društva prijateljev mladine na podeželju. B. BOROVIČ „Nepujsag” časopis za madžarko manjšino 18. februarja letos je začelo CLP »Pomurski tiski izdajati štirinajstdnevnik »Nepujsag« — časnik, namenjen madžarski narodni manjšini v Pomurju. Časnik »Nepujsag«, ki ga tiskajo v madžarskem jeziku, obravnava vse važnejše notranje in zunanjepolitične dogodke ter družbeno delovanje s posebnim poudarkom na bralce, t. j. madžarsko narodno manjšino. V zadnjem času uveljavlja uredništvo vse bolj tudi ru-brični sistem (športne vesti, vprašanja, odgovori itd.). V časniku smo doslej zasledili tudi važne napotke s področja kmetijstva (o pridelovanju hibridne koruze pri nas, o uporabljanju umetnih gnojil, o rastlin- skih škodljivcih in boleznih), dokaj močno so tudi zastopane vesti iz krajev, pretežno naseljenih z madžarsko narodno manjšino. V podlistku izhaja zanimivo branje izpod peresa F. Tujdmana »Hare a ha-boru ellem (Borba proti vojni). V zadnjih številkah je bilo objavljenih tudi par pesmic domačih avtorjev. »Nepujsag« izhaja običajno na štirih straneh formata Pomurskega vestnika. Ta list je poznavalec razmer in problemov njegovih bralcev. List je nedvomno velika pridobitev za madžarsko manjšino in ga bralci tudi vse bolj cenijo, saj po petih, že izišlih številkah naklada vse bolj narašča. Sedaj tiskajo že nekaj nad tisoč izvodov tega časnika. . sredstev, skrb za nove učne moči, organizacija pouka, vzdrževanje šolskega poslopja, obnova inventarja, nabava učil in šolska kuhinja — to je široko področje dela oziroma pomoči po šolskem odboru. Sicer se člani odbora mešajo v strokovno delo učiteljev, vendar uspešno posegajo v organizacijo pouka v širšem smislu. Da so resno zagrabili za delo, dokazuje' dejstvo, da se vse več staršev obrača na šolski odbor z raznimi vprašanji, dočim je težišče vzgojnega de. la s starši še vedno na roditeljskih sestankih. Predsednik šolskega odbora, STEFAN ČIČEK, je sicer mnenja, da se starši še vse premalo zanimajo za vzgojo in izobrazbo svojih otrok, izhod SEMINAR VARILCEV Pred dnevi je bil pod pokroviteljstvom Obrtne zbornice v M. Soboti enodnevni seminar za vse varilce našega okraja, ki imajo opravka z aparati pod pritsikom. Varilci so v prvem, dopoldanskem delu seminarja, poslušali predavanje tovariša Grosa, strokovnjaka Zavoda za varjenje pri LRS. Predavatelj je z besedo in z nazornim prikazom obravnaval ravnanje z jeklenkami pri raznih vrstah varjenja, kajti prav zaradi nestrokovnega ravnanja posameznikov je prišlo v mi- nulih letih do težjih nesreč, ki so povzročile tudi ogromno materialno škodo. Popoldanski del seminarja je bil namenjen praktičnemu delu. Udeleženci so pri podjetju kovinske galan- terije »Panonija« spoznali postopek pravilnega ravnanja z aparati pod visokim pritiskom in načine, kako je moč nesrečo pravočasno preprečiti. Zvečer pa so si delavci ogledali tri filme s tega področja. Izkazalo se je, da so taki seminarji zelo potrebni in da jih bodo morali tudi v bodoče pri- rejati v M. Soboti. Do sedaj so namreč prirejali take strokovne sestanke samo v Mariboru, kar je povzročalo visoke stroške. Seminarja so se udeležili tudi vajenci III. letnika Vajenske šole, ki so pozorno spremljali izvajanje strokovnjakov. KREFTOVA MATI Pri Vidmu ob Ščavnici so v soboto, 12. aprila pokopali dobro Kreftovo mamo. Pokojnica je mati našega pesnika, pisatelja in dramaturga dr. Bratka, zveznega poslanca Ivana, predsednika ObLO Videm ob Ščavnici Vladimirja in hčerke Leje. Bila je blaga žena. dobra soseda in nam bo zato ostala vsem v najlepšem spominu. Kako priljubljena in čislana je bila med ljudmi, je pričal tudi njen pogreb, katerega se je udeležila velika množica domačinov in vseh onih. ki so poznali pokoinico. To je bil tudi najlepši dokaz spoštovanja, ki ga daje naše ljudstvo takim ženam in materam s tem. da jim prida našo najlepšo in najsvetlejšo besedo MATI kot n. pr. tukaj: KREFTOVA MATI! Blagi ženi in nepozabni materi večni mir. preostalim naše iskreno sožalje. I. POMURSKI Študentski festival I. Pomurski študentski festival se bistveno razlikuje od podobnih študentskih festivalov, ki so bili ponekod po Jugoslaviji. V okviru teh so sodelovale edino le osrednje študentske kulturno-umetniške skupine jugoslovanskih univerz. Niso pa uvrstili v program svojih prireditev, tako da je bil pokrajinski klub samo organizator. I. Pomurski študentski festival vsebuje v svojem programu razen nastopov osrednjih študentskih kulturno-umetniških skupin Univerzitetnega odbora še prireditve KPA. Ta bo sodeloval z veselo romanco ameriškega dramatika Richarda Nasha: Mojster za dež (The Rainmaker) in z literarno-glasbenim večerom. Prireditelj je vključil v program številna športna tekmovanja, kar je tudi novost študentskih festivalov. Naj bo na tem mestu zapisano, da bo I. Pomurski študentski festival zajel domala vse večje centre v Pomurju, kar je dosedaj edinstven primer med podobnimi prireditvami v Pomurju in drugimi študentskimi festivali. Program festivala je dovolj pester in umetniško dognan, da bo zadovoljil slehernega gledalca s še tako razvitimi kulturnimi zahtevami. Po nekaterih spremembah, ki so nastale zaradi objektivnih težav, je festival dobil naslednjo vsebino: PROGRAM Sobota — 19. IV. M. Sobota Dvorana kina >Park<, otvoritev festivala, koncert: Pesem ne pozna mejd, gostuje Primorski akademski pevski zbor »Vinko Vodopivec«, predstavi ob 15.30 (dijaška) in ob 19. uri. Nedelja — 20. IV. M. Sobota Mala dvorana hotela »Zvezda«, šahovski brzo-turnir pomurskih moštev. Ljutomer Dvorana Doma kulture, koncert: Pesem ne pozna meja, gostuje Primorski akademski zbor »Vinko Vodopivec«, predstava ob 20. uri. Torek — 22. IV. M. Sobota Dvorišče TVD »Partizan« (ob slabem vremenu v gimnazijski telovadnici) košarkarski turnir, ob 14. uri. Četrtek — 24. IV. M. Sobota Dvorana gimnazijske telovadnice, literarno-glasbeni večer študentov sodelavcev revije Svet ob Muri in študentov glasbenikov-solistov, ob 20. uri. Igrišče NK »Sobota«, nogometna tekma gimnazija in ESS : akademiki, ob 15. uri. Sobota — 26. IV. M. Sobota TVD »Partizan«, Nash: Mojster za dež, izvaja dramska skupina KPA, predstava ob 20. uri. Sobota — 26. IV. Gor. Radgona Kino dvorana. Plesi in pesmi jugoslovanskih narodov, gostuje Akademska plesno-folklorna skupina (APFS) »Francč Marolt«, predstava ob 20. uri. Nedelja 27. IV. M. Sobota Pom TVD »Partizan«, Nash: Mojster za dež, izvaja dramska skupina KPA, predstava ob 20. uri. Nedelja — 27. IV. M. Sobota Dom TVD »Partizan« namiznoteniški turnir, ob 9. uri. Predprodaja vstopnic za vse prireditve je v knjigarnah j: ČZP »Pomurski tisk«: V Murski Soboti — »Dobra knjiga« V Lendavi — »Vesna« V Ljutomeru — Knjigarna V Gornji Radgoni — Knjigarna j;: Beltinci Dvorana zadružnega doma, Plesi in pesmi jugoslovanskih narodov, gostuje Akademska plesno-folklorna skupina »Francč Marolt«, predstava ob 20. uri. Lendava Dvorana »Nafte«, Plesi in pesmi jugoslovanskih narodov, gostuje APFS »Francč Marolt«, predstava ob 20. uri. Ponedeljek — 28. IV. M. Sobota Dvorana kina »Park«, Plesi in pesmi jugoslvoanskih narodov, gostuje APSF »Francč Marolt«, predstave: ob 13. uri (dijaška) in ob 20. uri. Torek — 29. IV. M. Sobota Dvorišče TVD »Partizan« (ob slabem vremenu v gimnazijski telovadnici) odbojkarski turnir, ob 14.30. Ljutomer Dvorana Doma kulture, Plesi in pesmi jugoslo vanskih narodov, gostuje APFS »Francč Marolt«, predstava ob 20. uri. Četrtek — 1. V. M. Sobota Ob 9. uri strelski turnir. — Na igrišču NK »Sobota«, nogometna tekma Sobota : Akademiki, ob 16. uri. Petek, 2. V. Lendava Dvorana »Nafte«, Nash: Mojster za dež, gostuje dramska skupina KPA. Sobota — 3. V. M. Sobota Dvorana hotela »Zvezda«, svečana seja KPA in PšK s častnimi člani. Nedelja — 4. V. Cankova Dvorana zadružnega doma, Nash: Mojster za dež, gostuje dramska skupina KPA, predstava ob 15. uri. Ponedeljek — 3. V. M. Sobota Dvorana kina »Park«, koncert, gostujejo slušatelji ljubljanske Akademije za glasbo, zaključek festivala. Občili zbor Okrajne gostinske zbornice Murska Sobota Investicije in vzgoja kadra V soboto je. bil v Murski Soboti zelo dobro obiskan občni zbor okrajne gostinske zbornice. Tega zbora se je udeležil tudi predsednik republiške gostinske zbornice, Stane Renko. Prisotna sta bila tudi predsednik OLO, Rudi Čačinovič in Ivan Horvat, sekretar OK ZKS in drugi. Poročilo upravnega odbora je poudarjalo predvsem potrebe po investicijah v vseh naših gostinskih obratih in vzgojo kadra. Gostinska šola v Ljubljani ne more dati dovolj ljudi, kajti iz naših krajev so le trije štipendisti. Boljši izhod je vzgoja gostincev z izučenjem vajencev. Predvidena je tudi samostojna Učilnica za gostince pri obrtni zbornici. Trenutno je potrebno čim bolj skrbeti za poslovodski kader. V štirih mestih Pomurja je aboniranih v gostilnah 250 de- lavcev in uslužbencev. Samostojni menzi sta dve. Alkoholne pijače so se lani podražile le delno. Pri vinu je zvišana cena za 50 din, kar je posledica zvišanja nabavnih cen. Hrana se ni opazno podražila. Slabo je stanje v gostilnah po vaseh, kjer nimajo na razpolago toplih jedil. Zbornica meni, da je Od 20. do 27. aprila bo Teden čistoče. Okrajni odbor RK je že pripravil obširen program za Idelo v tem tednu. Da pa bo ta akcija uspela, bodo morali sodelovati vsi vaški odbori RK, šolska mladina, sekcije žena-za-družnic in drugi. V programu so predvidene predvsem manjše asanacije. Beljenje hiš, urejevanje gno- jišč, urejevanje dvorišč, urejevanje manjših poti itd. Če se ozremo kdajkoli med letom po naših vaških, pa tudi mestnih dvoriščih, vidimo, da niso dvorišča, temveč velike smetišnice z različno navlako in nesnago, ki ogroža zdravje prebivalcev. Dobrodošla bi bila v tem tednu tudi zdravstvena predava- kot jih je bilo pred vojno. Gostinski forum je nad tem zaskrbljen. Za razvoj turizma so hoteli izdati primeren prospekt, toda doslej se jim še ni posrečilo zbrati dovolj sredstev. Vinske inšpekcije še ni pri nobenem občinskem ljudskem odboru, da bi uveljavljali zakon nia, ki jih naj prirejajo vaški odbori Rdečega križa. Vemo namreč, da je zdravstvena vzgoja ljudi pri nas iz objektivnih razlogov še pomanjkljiva, zato naj bo vsaj Teden čistoče čas, ko bomo z dobro-organiziranimi akcijami med ljudmi opravili vsaj delček velikega in dolgotrajnega dela glede zdravstvenega prosvetljevanja. Pred Tednom čistoče POMURSKI VESTNIK, 17. aprila 1958 3 Beltinski grad treba omejiti dovoljenja za točenje alkoholnih pijač po društvih na najnunejše primere. Privatni gostilničarji pa iščejo način, kako bi se socialno zavarovali. Mali obmejni promet narekuje več skrbi za razvoj turizma. Zdaj je petdeset gostiln manj, IZ CEZANJEVEC STISKA ZARADI PROSTOROV Kmetijska zadruga Cezanjevci je še ena izmed redkih v ljutomerski občini, ki so obdržale trgovske poslovalnice. Že sedaj nima kmetijska zadruga dovolj primernih prostorov, slabše pa še bo, tako trdijo v Cezanjevcih. če bodo ločili trgovino od kmetijske zadruge. Kljub mnogim razpravam, da naj bi tudi cezanjevsika kmetijska zadruga opustila trgovske poslovalnice, ima zadruga danes še vedno tri trgovine: v Cezanjevcih, Vogričevcih in v Žerovincih. Zadružniki so imeli različna mnenja o ločitvi trgovine od zadruge. K vsemu temu pa so se pridružile nekatere težave, ki bi nastale s to ločitvijo. Kmetijska zadruga ima v Cezanjevcih zelo slabo urejeno trgovino. To je edini lokal v kraju, ki bi ga prevzelo trgovsko podjetje iz Ljutomera. Če fia bi ostal ta lokal na razpo-ago zadrugi za trgovino z reprodukcijskim materialom — bi se morali Cezanjevčani odreči špecerijski trgovini, kar bi jih močno prizadelo, saj bi tako morali: zaradi vsake malenkosti v Ljutomer. Drugo vprašanje je zadružni dom v Žerovincih, kjer ima sedaj cezanjevska kmetijska zadruga svojo trgovsko poslovalnico. Lastnik zadružnega- doma je Kmetijska zadruga "Sadjar" Cezamjevci, ki odplačuje tudi 2-milijonsko posojilo na račun zadružnega doma. Z ukinitvijo zadružne trgovske poslovalnice v Žerovincih se bo pojavilo vprašanje lastništva zadružnega doma. pravijo v Cezanjevcih, ker tako dom cezaejevski zadrugi ne bo več potreben. Velike nevšečnosti ima kmetijska zadruga Cezanjevci z samimi upravnimi prostori. Trenutno gostuje uprava zadruge v zasebni hiši. Zadruga je že večkrat predlagala občinskemu ljudskemu odboru v Ljutomeru, naj ji dodeli stanovanjske prostore v poslopju, kjer je krajevna pisarneu Trenutno ima te prostore neka stranka, ki pa ne stanuje v tem stanovanju. Občinski ljudski odbor bi moral stranki dodeliti drugo stanovanje. Doslej te obljube v Ljutomeru še niso izpolnili. Lani so imeli v KZ Cezanjevci 36 milijonov dinarjev prometa, kar je za 3 milijone več kot predlani, čeprav je bila predlani izredno dobra sadna letina; od sadja ima ta zadruga največ dohodkov. Dobička so ustvarili v zadrugi nekaj manj kot pol miljona. Značilno za cezanjevsko kmetijsko za- drugo je to, da lani ni posloval noben odsek z zgubo. Med najbolj delavnimi odseki je hranilno-kreditni odsek, ki je pri zadrugi že več let. vendar do lani ni mogel prav zaživeti. Letos imajo okrog 130 vlagateljev, med temi je precej šolske mladine, vlagajo pa tudi zadružniki. Precejšen promet so zabeležili lani na obračunskih knjižicah, nekako 3 milijone dinarjev. Precej utrjeno je delovanje živinorejskega odseka, ki si prizadeva izboljšati živinorejo na območju kmetijske zadruge. Prav pred nedavnim so pričeli uvajati mlečno kontrolo. Pregledati pa nameravajo vso govejo živino zaradi sprejemanja v rodovnik. Delavna dramska sekcija KUD »France Prešerem s Stare ceste je uprizorila lani med drugim tudi odrsko delo »Znamenje pri Hrastovcu«. Igro so igrali doma v zadružni dvorani, o Žerovincih in v nekaterih drugih krajih. KUD Stara cesta ima tudi aktivno pevsko sekcijo in manjšo knjižnico. „Kako preživite prosti čas?” STEFAN DOMINKO, industrijski miličnik pri Nafti Kako preživite prosti časf Vprašanje je enostavno in odgovor je tudi enostaven: »Delam osem ar s presledki. Pot se mi seveda ne račnna v službo. Stanujem pa pri kolodvoru. Nočne službe sem oproščen, ker sem bil operiran zaradi TBC obolenja. V presledkih, ko nisem v službi, včasih poslušam radio. Kakšnega drugega dela se ne utegnem lotiti, ker v pičlih dveh arah ne morem ničesar opraviti in je bolj prav, da si odpočijem.« Stefan Dominko ima šestčlansko drnžino in skrbi zanjo na opisani način. Pri Nafti je od 1952. leta in mn služba ustreza z ozirom na to, du je prebolel tako težko bolezen. Način službe pa ustreza tudi podjetju. STEFAN HOZJAN. kočijaš, Nafta Stefana imenujejo kar kočijaš, čeprav je uradni naziv voznik. Prej je bil industrijski miličnik, zdaj upravlja konjsko vprego. Vzdržuje tričlansko družino z dohodki iz službe, ker sicer nima premoženja. O svojem prostem času je pripovedoval tiho in umirjeno takole: »Iz knjižnice jemljem knjige in jih včasih berem, včasih poslošam radio. Športnik nisem. Včasih grem na en sestanek, včasih na dragega. Navezan sem tndi na čiščenje v naselja (Nafte, kjer stanuje). Ukvarjam se z vzgojo otrok. Tn in tam grem pogledat v hlev. Delam pa od štirih do dveh popoldne in zato dobivam še pavšal za dve uri. Pobiram tndi članarino SZDL za 24 članov. Urejam vrt. V kino grem vedno, tndi koncerte rad poslušam, igre pa me dolgočasijo.« Torej pestro življenje v prostem časn in prav optimistično pripovedovanje, da ga je bilo kar prijetno poslušati. TEREZIJA KRANJEC, uslužbenka, Lendava V slnžbi je na občini. V prostem časn se nkvarja s študijem. Letos je začela z ekonomsko srednjo šolo. V štirih letih namerava končati štiri razrede. Lani pa je v nekaj mesecih končala dva razreda gimnazije. »Stadij mi zavzema ves prosti čas,« pravi. »Dosedanji tempo privatnega šolanja mi je postal prenaporen, zato sem se odločila za počasnejši tempo — vsako leto samo en razred.« Po končani ekonomski šoli namerava Terezija nadaljevati s študijem ekonomije. Po štndiju prebira predvsem zgodovinske romane in književnost. »Ko sem utrujena, preberem še vsaj pet strani kakšnega romana.« Potreben strokovnjak To so ugotovili na zadnjem občnem zboru Kmetijske zadruge Ivanj-ci. Zadruga je lani poslovala zelo dobro. Nadzorni odbor je po pregle-dn ngotovil, da je bilo poslovanje brezhibno in dal razrešnico staremu odboru. Lansko leto je zndruga imela nekaj dobička, ki ga bodo uporabili za izpopolnitev strojnega parka; zadružniki si že dalj časa želijo kosilnico za traktor, saj bo potem zadružni traktor mnogo bolj služil svojemu namenu. Traktor in ostali stroji s0 sedaj zelo slabo izkorišče- Zadroga bi lahko imela še večje dobičke, če bi njeni člani prodajali svoje pridelke samo njej. Tega pa ne delajo, kajti sosednje zadruge jim plačujejo pridelke, zlasti še les, po višji ceni kakor pa domača zadruga. O tem so mnogo razpravljali na občnem zbora in kmalu bodo glede tega morali priti na zeleno vejo. Mnogo so še govorili o kmetijskem strokovnjaku, ki bi jim bil zelo potreben za uspešno kmetovanje. Vendar za sedaj, ni možnosti, da bi si ga lahko zagotovili, pač pa bodo skušali poglobiti stike z OZZ, ki bi jim naj pomagala s svojimi strokovnjaki, zlasti pri nekaterih zelo perečih problemih. PETROVSKI DROBIŽ Svet za gospodarstvo petrovskega ObLO se ukvarja z ustanovitvijo krojaške in mizarske delavnice, v katerih naj bi zaposlili kvalificirane delavce in nekaj bivših privatnikov te stroke. Ta podjetja naj bi bila uslnžnostna, vsaj v začetku, pozneje, ko pa bo mogoče tudi tokaj uporabljati elektriko v obrti in industriji, pa predvidevajo, da bi se lahko razvila v dobra podjetja. Predvidevajo tudi, da bodo tako odpravili, vsaj delno, šušmarstvo, ki je močno razvito, kajti takšnih obrti primanjkuje v tej občini. • Pri ObLO Petrovci-Šalovci je začela s 1. februarjem samostojno delovati posredovalnica za delo. Doslej so poslali v uk že prvi desetini vajencev iz vrst gospodarskih pomočnikov in sezonskih delavcev, katerim se tako odpira boljša perspektiva za bodočnost • Vsa podjetja v petrovski občini so predlani zelo slabo gospodarila in so večinoma bila pred likvidacijo. Ker pa se je bivši občinski odbor zavzel za njihovo krepitev, so poslovanje v njih nredili tako, da so lansko gospodarsko leto zaključila, razen mlina v Peskovcih, z dobičkom, katerega so vložila v sklade, s katerimi zdaj obnavljajo podjetja. Žaga in mlin v Hodošu sta na primer dobila na ta način za obnovo 2 milijona din. • V Petrovcih je bilo pred nedavnim pionirsko šahovsko tekmovanje. Sodelovale so ekipe iz Dolenc, že-navelj, Martinja, Križevec in Do-manjševec. Občinski prvaki so pionirji iz Križevec. Mlajši pionirji iz Križevec so v svoji skupini zmagali z 10 točkami pred Domanjševci (7 točk). Starejši pionirji iz Križevec so zopet zmugali v svoji skupini z 11,5 točkami proti Domanjševcem in Martinju, ki so dosegli po 10 in pol točke. Starejše pionirke iz Križevec so zmagale proti pionirkam te skupine iz Ženavelj s 4:0. Mlajše pionirke iz Ženavelj niso imele nasprotnika in so tako brez konkurence občinski prvak. Svet za zdravstvo petrovskega ObLO ima največje težave s plačevanjem bolniških stroškov, ki jih je dolžna plačati občina po zvezni uredbi za nalezljive bolezni in socialno ogroženim. Šest milijonov din teh stroškov je že plačanih, neporavnanih stroškov v bolnišnici je še za 7 milijonov din (13 milijonov din skupno ali 50 odst. sredstev občinskega proračuna). Da bi rešili ta problem, je nujno potrebno, da bo čimprej urejeno zavarovanje kmeč- kega prebivalstva. O tem zavarovanju govorijo kmetje že na vseh zborih volivcev. Proizvodnja eteričnega olja je že začela obratovati v teh dneh v Petrovcih. Kmetje imajo od obratovanja tega podjetja letno okrog 3 milijone din dohodka s tem, da prodajajo borove vejice, ki bi jim sicer propadle v gozdovih. To eterično olje je zelo potrebno v proizvodnji zdravil. • Občni zbori kmetijskih zadrug v petrovski občini so že končani. Ti občni zbori so bili zelo dobro obiskani. Člani so razumno razpravljali o mnogih zadružnih problemih; lani so se zadruge precej utrdile, kar je razvidno iz zakljnčnih računov. Zadruga v Domanjševcih se je priključila zadrugi v Križevcih, ker je bila sama premajhna za obstoj. Križevski zadružni dom CESTA BUČEČOVCI - VIDEM med najslabšimi v Pomurju Zadnje leta je cesta Buče-čovci—Videm med najslabšimi v okraju. Ponekod je bolj podobna klancu kot pa cesti, ki je dolga komaj 8 km, in sta na njej zaposlena kar dva cestarja. Cesta se je ponekod zaradi vlage tako razširila, da je že zasula jarke. V Bučečovcih je cesta posebno slaba. Nekateri kmetje so speljali gnojnico kar v obcestni jarek, odkoder nima odtoka. Nič ni torej čudnega, če je cesta skozi ose leto vlažna in blatna ali če se kar na lepem pojavi kaka nalezljiva bolezen. Povsod je videti sledove površnega dela cestarjev! V takih primerih naj bi pristojni organi bolj nadzirali delo cestarjev, proti gospodarjem, ki nočejo speljati gnojnice drugam, pa ustrezno ukrepali. Sele potem bodo dobile naše ceste spet pravo lice. Tekmovanje za okrajno prvenstvo v namiznem tenisu Pomorski študentje bodo priredili med dragimi športnimi prireditvami tndi tekmovanje za prvenstvo Pomurja v namiznem tenisa za skupine in posameznike — moške in ženske. Tekmovanje bo posvečeno tndi spomina na borbe za Sutjesko in se zato lahko prijavijo tndi skupine JLA iz Pomnrja. Tekmovanje bo 27. aprila v domu TVD »Partizan« Murska Sobota in sc je treba najkasneje do 20. aprila prijaviti Kluba prekmurskih akademikov, OK LMS Morska Sobota. Prireditelji pričakujejo, da se bo prijavilo več sknpin in da bo tekmovanje zares kakovostno in množično. Pomnrje je namreč edina pokrajina v Sloveniji, v kateri še de-slej nismo nič pokazali v igri z belo žogico, kljub temo, da je Murska Sobota dala pionirja jugoslovanskega namiznega tenisa, ki zavzema danes eno vodilnih mest na sveta. Petkratni odlikovanec PGD na Cvenn vodijo večinoma mladi ljudje, ki se zelo zanimajo za gasilsko delovanje. Največji pro- blem so denarna sredstva, ki so jim potrebna za vzdrževanje avtomobila in ostalega orodja. Lani so priredili cvenski gasilci proslavo ob 65-letnici obstoja svojega društva, razvili društveni prapor in s pomočjo prosvetnega društva uprizorili igro. Dobiček od te prireditve so uporabili za dograditev cistern. Letos nameravajo delovati še bolj aktivno. V Tedna požarne varnosti so že imeli predavanje, katerega se je udeležilo lepo število vaščanov. Največ zaslog za uspešno delovanje društva ima predsednik Pepi Kovačič. Med mlade gasilce rad zahaja, čeprav s palico v roki, tudi stari gasilski veteran Sabotin; opazuje jih pri vajah in jim daje strokovne nasvete. Sabotin je eden najstarejših članov in je za svoje požrtvovalno delovanje že petkrat odlikovan: z bronasto, dvema srebrnima in dvema zlatima značkama. O. L. „ŠUMENJAKOVCI“ USPEŠNEJŠI Mladinci soboškega IV. terena »Dane Sumenjak« so pred kratkim premagali vrstnike II. terena v streljanja in šahu. Vsak teren je zastopalo 10 najboljših strelcev in ša-bistov. Rezultat: 659:602 v korist mludincev IV. terena. V streljanju je pri zmagovalcih dosegel najboljše mesto Drago Kolmanič s 84 krogi, v nasprotnem tabora pa Tibor Fišer z 79 krogi. V' šahu sta skupini nastopili na 8 deskah. Mladinci II. terena so odnesli samo eno točko, domači kar 7 točk. Premaganci so napovedali povratno tekmovanje v odbojki, namiznem tenisa in lahki atletiki, saj se hočejo, kot vse kaže, tako re-vnnžirati za ta poraz. Tekmovanje so orgunizirali v počastitev VIL kongresa ZKJ in Dneva mladosti. Pobudo za srečanje so dali mladinci IV, terena. B. R. Pri obrezovanju trsja v goricah je padel z brajde 73-letni Stefan Casar iz Markovec in si nalomil nekaj reber na levi strani prsnega koša. Levo nogo pod kolenom si je pri telovadbi zlomil 9-letni Franc Kovač iz Bnkovnice pri Bogojini. Šahovska zmaga pomurskih grafičarjev POMURSKI TISK — VG LJUTOMER 12:8 Povratno srečanje na desetih šahovnicah — bilo je zadnjo nedeljo v Murski Soboti — so šahisti sindikalne podružnice CZP »Pomurski tisk« odločili v svojo korist in premagali vrstnike sindikalne podružnice VG Ljutomer s štirimi točkami prednosti. Rezultat: 12:8 v korist grafičarjev. Pri domačinih sta dobila obe partiji B. Banfi in S. Drvarič, pri gostih Ivo Jug. Srečanje soboški gra-fičarjev in ljutomerskih vinogradnikov je bilo prisrčno in je prispevalo k zbližan ju obeh delovnih kolektivov s sicer dokaj različnim področjem delovanja, kar je bil tudi glavni namen tega tekmovanja na šahovskem področju. ŠE ENKRAT: Dva Izhoda po slabih Izkušnjah Da zadruga ni naredila vsega, kar bi morala, je resnica, ki ne velja varno za zadrugo v Stročji vasi. Kmetijska zadruga v Stročji vasi je organizirala škropljenje sadnega drevja v vsem svojem okolišu, tako leta 1957 kakor tudi letos. Z investicijskim posojilom in delno z lastnimi sredstvi je nabavila 7 škropilnic za sadno drevje, 3 kompletne zaščitne obleke z maskami in dva plašča. Nakupila je potrebna kemična sredstva za škropljenje sadnega drevja in ostalih rastlin, dala navodila za škropljenje v vseh vaseh, ki so vključene v zadrugo itd. Krajevni urad na Razkrižju oziroma predsednik KO Janko Rožmarič je pomagal pri sestavljanju škropilne skupine in jo tudi vodil, za kar jc bil plačan. Zadruga je škropilnim skupinam izdala bloke za plačevanje opravljenih uslug, na podlagi katerih so bili po končanem škropljenju opravljeni obračuni s posameznimi skupinami. KPZ smo predlagali, naj nagradi tov. Rožmariča za njegovo prizadevanje, ker je pomagal pri organizaciji škropljenja. Da si je v imenu KO prizadeval, da je bilo škropljenje dobro in pravočasno opravljeno, je tudi njegova dolžnost. Tudi z organizacijo osemenjevalne postaje na Razkrižju ni tako, kot navaja pisec članka. Zadruga je s svojimi sredstvi kupila 3 plemenske bike, obenem pa vzdržuje osemenjevalnico v Stročji vasi. Ker se kljub razkuževanju prenašajo z biki nalezljive spolne bolezni pri živini, so se kmetje zelo usmerili k umetnemu osemenjevanju krav. Tudi prebivalci Razkrižja so izrazili željo, da bi Vadi imeli v svojem središču osemenjevalnico. Zadruga jc o tem obvestila soboški Veterinarski zavod, ki jo prvotno odbil to željo. Po posredovanju KPZ in ObLO v Ljutomeru Po tem dogovoru smo prejeli od Veterinarskega zavoda dopis, v katerem so nam navedli pogoje, ki jih mora izpolnjevati prostor, namenjen za osemenjevalnico. Prišli smo do zaključka, da bi morali pri tov. Makovcu precej investirati, zato smo se odločili, da poiščemo prostor, ki ga bomo uredili z manjšimi stroški. Pri iskanju tega prostora smo se obrnili na tov. Rožmariča, predsednika KO Razkrižje, ki je domačin in dobro pozna razmere, že drugi dan nam je telefonično sporočil, da je sicer našel primeren prostor, ki pa je še potreben manjših popravil. Zadruga je takoj poskrbela za material (cement, opeko, pesek), za prevoze pa je obljubil tov. Rožmarič, da jih bodo opravili tisti, ki niso izpolnili obvezne vožnje pri popravljanju cest. Ostalo pa je samo pri obljubi, zato je zadruga opravila prevoze s svojim traktorjem. V članku je tudi navedeno, da zadruga ni naredila kaj za preusmeritev kmetijske proizvodnje. Mar 37.000 paradižnikovih sadik in vnov-čenje njihovega pridelka, semenski fižol in njegovo vnovčenje, semenska pšenica, sadne sadike, sadike ribeza itd. ni noben uspeh? Ali res ne pomeni nič 65-railijonska realizacija v zadružnem prometu z malim številom uslužbencev, ali res ne pomeni nič, da so delali zadružni uslužbenci po 12 in tudi po 16 ur dnevno in pri tem prejemali plačilo le za S urni delavnik? Da se je zadruga pretežno »vrtela« v trgovskih poslih, je res. Da je v teh poslih zagrmelo, je tudi res. Povemo tudi lahko, da ne bi zagrmelo, če ne bi sami odkrili napak. Grmi pa res zelo, zelo močno, a dežja bo malo. Nepravilnosti bodo v kratkem času odpravljene — tako vsaj upamo in želimo. Koliko neupravičenih očitkov smo prejeli na ta račun, pa bomo povedali, ko bodo stvari razčiščene. • Uslužbenci KZ »Orač« Stročja vas OSEMLETNA ŠOLA V BOGOJINI Bogojina šteje med najlepše vasi v Pomnrja. Ima lepo lego in lepa kmečka poslopja. V kratkem bo dograjen zadružni dom. V tej lepoti se skriva že zelo stara, pritlična šola. Bogojinska'šola ima le tri učilnice in še te ne ustrezajo sodobnim zahtevam. Dva razreda gostujeta v privatnih hišah. Ta dva prostora sta zelo tesna in temna. Poučujejo dopoldne in popoldne, saj je na šoli če* tri sto otrok. Otroci se v takih prostorih ne počutijo ugodno, kakor tndi ne učitelji, vendar se vsi trndijo za Čimboljši uspeh. Na šoli delaje tndi mlečna kuhinja. Otroci se z veseljem postavljajo v vrsto in s hvaležnostjo sprejemajo skodelico toplega mleka in košček kruha. Za dodatek dobijo včasih tndi marmelado in sir. Mnogo govora je že bilo o gradnji nove šole. Le začeti ne morejo, ker ni denarja. Na zadnjem predvolilnem sestanku so sklenili, da se bodo začeli pripravljati. Ko bo začetek, bo namreč tudi konec. S. M POMURSKI VESTNIK. 17. aprila 1958 4 je naposled sporočil, da Je pripravljen odpreti progo Razkrižje—Cven. Upravnik zadruge je po dogovoru s Francem Makovcem predlagal, naj bi bila osemenjevalnica pri njem. SOBOŠKA KRONIKA Rojstva od 6. do 13. aprila 1958. Rodile so: Francka Belak iz Račkega vrha, dečka; Alojzija Bra-dič iz Plitričkega vrha, deklico; Marija Vaupotič iz Radomcrščaka, deklico; Marija Klepec iz Beltinec, dečka; Gabika Norčič iz M. Sobote, dečka; Marija Duh iz Lipe, deklico; Katica Banoti iz Gornjega LakoSa, deklico; Terezija Horvat iz Velike Polane, dečka; Ljudmila Flisar iz Cankove, deklico; Marija Titan iz Kroga, dečka; Marija Bartalanič iz Murskih Petrovec, dečka in Alojzija Stipič iz Maribora, deklico. NESREČE IN NEZGODE Pri nalaganja lesa na voz v gozdu je padel težak hlod na levo nogo 60-letuemu Jožefa Blaževič iz Hrast ja-Mote in mu jo hudo poškodoval, val. Ko je nesel drva za centralno kurjavo, je 57-letni Alojz Hajdinjak, kurjač na ekonomski srednji šoli v M. Soboti, v kleti padel in si zlomil levo nogo v stegna. Pri sekanja kosti si je po nesreči skoraj odsekal levi palec 55-letni mesar Joško Kavčič iz Radgone. Z motornega kolesa je padel 32-letni Ludvik Merklin od Grada in si bodo poškodoval desno nogo pod kolenom. Pod traktor je padel ter dobil hnde poškodbe z nalomom medenice 54-letni Evgen Ritnper iz Kančevec. Z lestvice je padel 64-letni Stefan Duh z Železne gore in si zlomil levo roko v ramena. Pri padcu si je zlomil levo pod-leht 11-letni Jože Mesarič iz Crnela- vec. S kolesa je padel 26-letni Ignac Kolosovski iz Jamna ter si nalomil levo nogo v kolena. Ko se je 2-letna Majda Rauter iz Paričnjaka igrala na cesti, jo je po nesreči podrl neki motorist. Zlomila si je desno nogo pod kolenom. Pri sekanja drv v gozdu je 28-letnema Stefana Kovač iz Vaneče spodletela sekira ter se je vsekal v desno nogo nad kolenom ter dobil hndo rano. ŠPORT PREKMURSKI DERBI SOBOTA : NAFTA 4:2 (3:1) Nedeljska tekma domačih rivalov je privabila na igrišče »Sobote« rekordno število gledalcev, saj jih je bilo nekaj nad 1:000. Že začetek je kazal, da bo tekma zelo zanimiva, saj sta se obe moštvi zavedali, da bo moštvo, ki bo zmagalo, prvak v mariborski podzvezni ligi in bo imelo vso perspektivo, da se v jeseni plasira v enotno slovensko ligo. Že v prvih minutah igre so se vrstili . hitri napadi obeh moštev. V 14. minuti igre se je mlademu Kulčarju posrečilo, da je dosegel gol za Nafto. Ta gol pa ni zmedel moštva »Sobote., ki je že 4 minute kasneje po Maučecu izenačilo. Do konca prvega polčasa je Sobota bila v premoči in je dosegla še dva gola. Tudi strelec teh golov je bil Maučec. V drugem polčasu sta se obe moštvi trudili, da bi popravili rezultat. To se je najprej posrečilo Nafti, ko je s prostim strelom iz kakih 20 metrov Činč znižal rezultat na 3:2. Po tem golu je moštvo »Nafte, precej živahno napadalo vrata »Sobote., vendar je bila obramba vedno na mestu. 10 minut pred koncem igre je pobudo prevzelo spet moštvo »Sobote. in v 84. minuti po Maučecu doseglo gol in z njim tudi končni rezultat na tekmi. Tekmo je sodil odlično sodnik iz Varaždina, mejna sodnika pa sta bila Turk in Vukotič. V predtekmi sta se srečali B moštvi »Sobote, in »Nafte.. Rezultat je bil 6:3 v korist Nafte B. V. Cvetko Delavski svet podjetja »Strojnik« razpisuje mesto samostojnega RAČUNOVODJE Pogoji: Srednja strokovna izobrazba s triletno prakso. Pismene ponudbe pošljite do 28/4-1938 na naslov: Delavski svet podjetja Strojnik Murska Sobota. POMURSKI VESTNIK Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Murska Sobota, Stefana Kovača 16 — — Telefon 138 — Uprava: M. Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnina četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev Naroč. za inozemstvo 1000 din — Rokopisov ne vračamo in ae odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komnnulni banki, M. Sobota, štev. — Tisk Pomurske tiskarne v Morski Soboti ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nedelja, 20. aprila 1958. Dr. Anica Gregorc — Kastelic, stanuje v ulici Stefana Kovača. Ordinira v splošni ambulanti od 8. do 12. ure, v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju. TEDENSKA DE2ERNA SLUŽBA od 21. do 27. aprila 1958 Dr. Jan Sedlaček, stanuje v Trubarjevem drevoreda. PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI od 6. do 12. aprila 1958. Franc Celec iz M. Sobote, četrtič; Minka Lovrenčič, Marija Vavpotič in Franc Vavpotič, vsi iz Lukavec in vsi tretjič; Bara Jerebic iz Gomilic, drugič; Janko Vavpotič, Jakob Foš-nar, Franc Novak in Franc Pušenjak, vsi iz Lukavec in vsi drugič; Silva Vavpotič, Andrej Skuhala, Jožef Jelen, Jožef Pušenjak in Julijana Copot, vsi iz Lukavec; Jakob Kosi in Frančiška Kosi, oba iz Grab; Marija Rudolf, Martin Kosi in Ana Kosi, vsi iz Cezanjevec. POMURSKA NOGOMETNA LIGA V III. kolu Pomurske nogometne lige se bodo srečalu v nedeljo, dne 20. aprila, naslednja moštva: Rakičan II : Radgona Igrišče : NK Sobote; sodil bo Franc Kološa; pričetek ob 13,30; službujoči Božo Gumilar. Nafta II : Turnišče Igrišče : NK Nafta; sodil bo JoŠar; pričetek ob 13,30; službujoči Milan Vajda Rezulat tekem iz II. kola: Sobota II : Nafta II 3:6 Službujoči nuj pošljejo pravočasno poročila. Rezultata s tekme Turnišče : Rakičan II še nismo prejeli. POSOJILO V ZNESKU 100.000 din nujno potrebujem za dobo 4 mesecev s 30 % obrestmi in 3 milijonskim jamstvom. Naslov v oglasnem oddelka PV M. Sobota. TEDENSKI KOLEDAR Nedelju, 20. aprila — Božidar Ponedeljek, 21. aprila — Dragomira Torek, 22. aprila — Leonida Sreda, 23. aprila — Bela Četrtek, 24. aprila — Jurij Petek, 25. aprila — Marko Sobota, 26. aprila — Zdeslav KINO MURSKA SOBOTA — od 18. do 20. aprila ameriški barvni film »Ura obračuna«; od 22. do 24. aprila nemški film »Stotnik in njegov junak«. LENDAVA — od 18. do 20. aprila francoski film »Očka, mamica, služkinja in jaz«; od 22. do 23. aprila »Beli jorgovan«. LJUTOMER — od 19. do 20. aprila francoski film »Prepovedano sadje«; 23. aprila jugoslovanski film »Čeveljci na asfaltu«. KRIŽEVCI PRI LJUT. - 19. in 20. aprila ameriški barvni film »Rdeče podveze«; 23. aprila »Zaplenjeno srce«. GOR. RADGONA — 19. in 20. aprila ameriški barvni film »Dvigni zaveso«; 23. in 24. aprila ameriški film »Izgubljeni sin«. VERŽEJ — 19. in 20. aprila češki zgodovinski film »Jan Hus«; 24. aprila francoski film »Moja mala ludost«. VEL. POLANA — 20. aprila ameriški film »Pas za pištolo«. SLIKE ZA LEGITIMACIJE IN POTNE LISTE v 24 urah — pri foto Hochstadter, Morska Sobota, Trg zmage 3 Upravni odbor KZ Črnelavci razpisuje mesto TRAKTORISTA Pogoj: kvalificiran delavec v kmetijskem strojništvu z opravljenim strokovnim izpitom. Nastop službe takoj. Plača po kolektivni pogodbi. Pismene prošnje z življenjepisom poslati takoj KZ Črnelavci. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so nam ob izgubi naše drage žene, sestre, mame in babice MARIJE KREFT, roj. L1LEK izrekli sožalje, jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence. Še posebej se zahvaljujemo govornikoma tov. dr. J. Potrču in dr. Kocmutu za poslovilne besede ter pevskemu zboru in godbi iz Bučkovec. Prav vsem prisrčna hvala. Žalujoči mož Ivan, sestra Ivanka, otroci: Bratko, Ivan, Vladimir, Lea in ostalo sorodstvo. Videm ob Ščavnici, dne 12. 4. 1958. »TEHNOPROMET«, MURSKA SOBOTA, Trg zmage 1 sprejme takoj: TRGOVSKEGA POSLOVODJO za prodajalno v GEDEROVCIH Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Pismene ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve pošljite na upravo podjetja do 25. aprila 1958. RAZPIS Kmetijska zadruga z o. j. Beltinci razpisuje delovno mesto VODJE HRANILNICE pri KZ Beltinci Pogoji: srednja ekonomska šola ali večletna praksa v knjigovodskem in bančnem poslovanju. — Nastop službe s t. majem 1958. — Prošnje je poslati upravi KZ takoj, najpozneje do 23. aprila 1938. Upravni odbor Kmetijske zadruge Prosenjakovci razpisuje delovni mesti UPRAVNIKA Pogoji: Kmetijski tehnik s triletno prakso na vodilnem mestu v kmetijstvu in RAČUNOVODJE -(kinje) Povoji: Ustrezna strokovna izobrazba ter praksa v vodjenju zadružnega knjigovodstva. Plača po tarifnem pravilniku. Prijave z opisom dosedanjega službovanja poslati do 25/4. 1938. Nastop službe za upravnika 1. 5. 1958, za računovodjo od 11. do 30/6 1958. UPRAVNI ODBOR KZ MAČKOVCI razpisuje delovno mesto ŠOFERJA Pogoji: Potrebna kvalifikacija za upravljanje 5 tonskega tovornega avtobomila z nekaj prakse in predložitev garancijske listine v višini 500.000.— dinarjev. Plača po dogovoru. Nastop službe s 1. majem 1958. Pismene ponudbe z navedbo strokovne kvalifikacije, dosedanjega službovanja in z življenjepisom pošljite do 25. aprila 1958 na naslov: Upravni odbor KZ Mačkovci MALI OGLASI CENE MALIH OGLASOV: Beseda 10 dia, med dve črti beseda 20 dia. Zeuitbeoi oglasi beseda 30 dia. Na oglase, ki so pod šifro oziroma naslov v oglasnem oddelku, se pribije 50 din. OPOZORILO! Vsa obvestila in male oglase bomo objavili le takrat, ko bo vplačan tudi znesek za objavo. Stranke, ki zahtevajo pismeno naslove oglasov ali kako drugo informacijo, naj priložijo za odgovor znamko za 15 din. V nasprotnem primera ne bomo govarjali. Naslovov, ki so pod šifro, ne izdajamo! Za poslani denar v navadnih pismih ne odgovarjamo. SAMOSTOJNO GOSPODINJO, VDOVO ALI PENZIONISTKO k staremu gospoda na deželi v Prekmurja iščem. Naslov: Trg zmage 2, M. Sobota VALJČNI MLIN NA VODO IN ELEKTRIČNI POGON ter manjše posestvo, vse blizu Maribora, prodam takoj. Janez Dimnik, Voličina pri Mariboru. KRASNO POSESTVO s 6 ha zemlje in gospodarskim poslopjem na prometni cesti blizu Maribora prodam. Ivan Kramberger, Gočo-va št. 21, p. Gradišče v Slovenskih goricah. POSESTVO v izmeri 8 ha zemlje vseh kultur s sadovnjakom na lepi legi in gospodarskim poslopjem prodam. Jože Zelenik, Trnovski vrh št. 28, p. Deseternik pri Ptuju. HIŠO S POSESTVOM v izmeri 2 ho no Ražičkem vrha agodno prodam. Informacije pri Edvard Ditrich, M. Sobota. TESAN LES, hrastove fosline 3 cole debele in letve (late), prodom. Informacije pri Stefan Bokan. G. Slaveči KOVAŠKO ORODJE poceni prodam. Marijo Huber, Gor. Slaveči št. 110 LOVSKO PUŠKO kal. 16 agodno prodam. Franc Sever, Črnelavci. NOVO KOMPLETNO SPALNICO iz mehkega leso, ne barvano, prodam. Cena 35.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. MLAD VDOVEC, star 28 let, z malim otrokom in malim posestvom želi spoznanstva z dekletom, starim do 25 let. Ostalo po dogovoru. Ponudbe poslati na oglasni oddelek pod "1 maj". M-352 POSESTVO Z HIŠO in gospodarskim poslopjem, dvema manjšima njivama in veliko novograjeno ključavničarsko delavnico v Križevcih št. 29 pri Ljutomeru, ob glavni cesti na prometni točki, ugodno prodam. OPREMLJENO SOBO ODDAM dvema poštenima uradnicama. Koclje-39, Murska Sobota. KUHINJSKO POHIŠTVO, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku PV. PEC prodam. Vrašati: Ivanocijeva 39. M. Sobota. HIŠO ugodno prodam v Ljutomeru, Razlagova ulica lb. Hiša je enonadstropna, enodružinska, ni v stanovanjski skupnosti. V pritličju je klet, soba, 2 drvarnici in shrambe. V I. nadstropju 2 sobi, kuhinja, shramba, ter del za adaptacijo 2 sob. Cena din 800.000. Na vpogled vsak dan popoldne pri Stanjko Olga, Ljutomer. RAZPIS Upravni odbor Kmetijske zadruge Gederovci razpisuje službeno mesto UPRAVNIKA Pogoji: kmetijski strokovnjak z daljšo prakso. Plača po tarifnem pravilniku podjetja ali po dogovoru. Nastop službe s 1. V. 1958. Pismene ponudbe z navedbo kvalifikacije in dosedanjega službovanja poslati na upravni odbor Kmetijske zadruge Gederovci. D-358 LAJOS ZILAHT: 27 SMRTONOSNA POMLAD Ko sem v svojih mislih prišel do sem, sem pričel sovražiti svoje lastno premoženje. Da, vsemu je vzrok teh pet sto juter zemlje. Če bi moral stopiti v življenje brez denarja in gmotne podpore, bi me ta borba okrepila, toda zdaj sem mehak, razvajen in občutljiv, kot bi bil brez zraka, kot bi bil odrastel sredi vate in ko me je prvič zadel sončni žarek, sem se opekel. Ko me je prvič zadel dih trpljenja, mi pretita hiranje in propast. Samo ena pot je: ven v življenje! Brez vsakega krajcarja se s trdo pestjo in mišičasto roko boriti proti valovom, okopati svojega duha v vetru in soncu. Ko sem včasih tako sedel za igralno mizo in je croupier-jeva lesena lopatica pobrala izpred mene izgubljeni denar, sem pomisil: naj samo gre, naj propade to premoženje, kajti le njemu se moram zahvaliti za svoje trpljenje. Naj odplove skupaj z menoj ta velika, okrogla in z zelenim suknom prevlečena miza, ta strašen zeleni splav, naj plove, kdo ve, v katero stran življenja me bo zanesel. Nejasno sem čutil, da me vodi Joži naproti. Z nekakšno otrplo, a vendar prijetno omamljenostjo sem pričakoval, da prispem do nje in ji podarim svoje utrujeno življenje. Banka, ki mi je posodila prvih petdeset tisoč forintov na posestvo, mi je odobrila še dvoje posojil na mnogo večje zneske. Zadnjič, ko sem se zopet oglasil zaradi posojila, mi je direktor z odklonilno kretnjo roke dejal: — Neskončno žal mi je, gospod, toda posestvo ne prenese več nobenih bremen. Drugi dan sem prodal del svoje garderobe. Plašč iz kožuhovine, lovske in športne obleke, ki jih takorekoč še sploh nisem nosil. Tudi svojo zlato uro sem zopet odnesel v zastavljalnico, kajti čez nekaj dni je tudi tega denarja zmanjkalo. Mandlu sem naročil, naj mi poišče kupca za posestvo. V klubu so me ljudje dolgo gledali, če sem vstopil in tudi od zadaj, na tilniku, sem čutil njihove poglede. Že so govorili o meni, nekateri z obžalovanjem, drugi posmehljivo. V teh dneh so me razburile tri stvari. Na sprehajališču sem srečal Čokonaia, ki je šel pod roko z Margit, z dekletom, ki je vedno imelo od pisalnega traku umazane, vijolčaste prste. Ko sem ju začudeno pogledal, mi je Cokonai z nasmeškom dejal: — Moja žena. Izmenjala sva nekaj nepomembnih, ravnodušnih besed, kot ljudje, ki drug drugega več ne zanimajo. Drugi dogodek je za hip močno odjeknil v mojem srcu, toda potem sem zdolgočaseno obrnil naslednjo stran časnika. Bral sem, da je vojni minister odstopil, novi pa je general Otto Ralben. Grenak nasmeh mi je raztegnil ustnice. Prevzela me je nenavadna žalost. V meni je zajokal fantek, ki je doma v Peterfalvi stal pred ogledalom in mahajoč s svinčnikom v roki imel glasne govore. Zdaj sem se zavedel, kako blizu sem bil uresničitvi svojih sanj. Zetu vojnega ministra je že uradno zagotovljen poslanski mandat; odprta mu je politična pot z vsemi razburljivimi možnostmi. Naenkrat sem se spomnil dopoldneva, ko sem Edit poznal šele po videzu in ko sem posedajoč po klopeh sprehajališča bral v nekem opoldnev-niku, da so generala Ralbena poklicali v avdienco in bo verjetno on novi vojni minister. Takrat je san, ki je bil resnično vročičen san osamljenega mladeniča, prhnil daleč od mene, kot kakšen zračni balon. Ta se zdaj pod ogromno težo spominov in trpljenja giblje tam zgoraj v nedosegljivi višini mojih hrepenenj. Kako majhen, propadel in zlomljen sem se počutil v teh trenutkih! V meni so za trenutek zatleli in zadrhteli spomini, toda potem sem pomislil: bolje je tako. Edit se bo z družino preselila na Dunaj in ne bo mi treba stalno trepetati, če grem po ulici, da jo bom slučajno kje srečal. Popoldne mi je Joža predlagala, da bi odšla na Švabski hrib. Bila je nedelja. Ravnokar sva se odpravila, ko nama je na stopnicah prišel nasproti Franc. Nosil je bele hlače, čevlji pa so se mu lesketali kot zrcalo. S svojim sveže iz-britim obrazom in rdečimi našivi dobrega strelca na prsih je bil pravcati nedeljski narednik. — Vzameva tudi Franca s seboj? — je vprašala Joža in me pogledala. — Seveda! — sem rekel z veseljem, kajti iskreno sem vzljubil tega poštenega mladeniča. Čeprav sva se takrat že tikala, je Franc vselej, ko sem ga ogovoril, stal mirno pred menoj, kot bi bil najmanj kapetan. Vsi trije smo se povzpeli v voz cestne železnice. Zadnji čas že nisem več uporabljal kočije. Čakali smo pred postajo vzpenjače in se veselo pogovarjali, ko se je naenkrat zgodilo nekaj strašnega. Kot bi ga prešinil neviden električni tok, je Franc nenadoma odrevenel, udaril s petami skupaj, iztegnil vrat in roko naglo dvignil k pozdravu. Prišel je general. Stal sem zraven zida in hitro pogledal v zrak. Nisem jih videl, toda slišal sem pred seboj šumenje dveh kril. Bili sta oni dve. Ona in mati. Stopil sem h kiosku s časopisi in kupil nekaj ilustriranih listov, toda čutil sem, da so mi misli obstale in da z rokami brskam med stranmi, kot da niso moje. Bile so nenavadno blede in tresle so se mi. Ko sem se po daljšem času vrnil, jih že ni bilo več. Zdaj sem za silo že prišel k sebi in z ravnodušnim glasom predlagal, da ne bi šli na hrib, ampak v Hladno dolino. Kradoma sem pogledal navzgor po pobočju, po katerem se je sopihaje vzpenjala lokomotiva vzpenjače. V eni izmed treh vagonov je sedela tudi ona. Bila je morda dvesto korakov oddaljena od mene. Ko smo zašli že globoko v gozd, me je Joža prijela pod roko; sam sem razmišljal o tem, kako sem zdaj zadnjič videl Edit. Pravzaprav je niti videl nisem, le slišal sem in čutil šum njene obleke pred seboj. Me je videla? Ne verjamem, kajti Joža in Franc sta bila pred menoj. Odšli smo na večerjo v neko majhno restavracijo. Do večerje smo pregledali ilustrirane liste. UPRAVA TRGOVSKEGA PODJETJA NA VELIKO »POTROŠNIK« V MURSKI SOBOTI obvešča vse svoje cenjene odjemalce, da je delovni čas podjetja od 6. ure zjutraj do 14. ure popoldne neprekinjeno za vsa skladišča kakor tudij za upravo. — Naprošajo se vse stranke, da gornje obvestilo upoštevajo pri naročevanju blaga. POMURSKI VESTNIK. 17. aprila 1958 e PRESENETLJIVO ODKRITJE V SAHARI Je bila Sahara pred 8 tisoč leti zares izvor človeške kulture, ki je imela močan vpliv na Egipt in na druge narode sveta? S tem vprašanjem se ukvarja že precej časa francoski raziskovalec Henri Lhote. V skoraj nepristopnih delih Sahare je naletel v stenah na 8 tisoč let stare podobe, ki kažejo vse znake, da je bil tukaj kulturni center razpadlega črnskega cesarstva. Pod njegovim vodstvom je skupina francoskih slikarjev preslikala podobe v stenah, ki pomenijo za znanost vpogled v začetke človeške kulture. Divje razmetano kopastvo Tassili-n-Ajjer gorovje leži v srcu Sahare. Tisoče barvastih podob, ki so kljub visoki starosti še izredno sveže, si arheologi tolmačijo kot prizorišče enega izmed prvih kulturnih narodov na svetu. Današnja puščava Sahara je bila takrat dežela obilja. To je bilo mnogo pred faraoni in gradnjami njihovih gigantskih piramid. Sončne trate so pokrivale ravnine današnje puščave in v mogočnih tokovih rek so se valjali vodni konji. V tem svetu obilja so živeli miroljubni ljudje, najprej kot lovci, nato živinorejci. Preslikane podobe kažejo, da so živele takrat v Sahari najlepše žene vseh časov. Take čudovite ude, vitko postavo, častitljivo in samozavestno držo, lahko srečamo pozneje samo še v mrtvih mestih ob Nilu v upodobitvah kraljic staroegipčanskih dinastij. Posebno pozornost arheologov je vzbudila podoba, ki predstavlja obiralke dateljnov. Na travnati pokrajini se pasejo bivoli, v ozadiu pa so z loki in puščicami oboroženi bojevniki na lovu. Velik, simbolično narisan tulj s puščicami potrjuje domnevo, da so bili bojevniki v stalni obrambi pred zavojevalci s severa, ki so si črnsko cesarstvo končno podredili, preden ga je zasipal puščavski pesek. Toda pred tem, tako mislijo francoski arheologi danes, so Egipčani povzeli kulturo črnih pastir- jev. Da, mogoče je bilo saharsko cesarstvo, katerega osrednji čas sodi v obdobje 6 tisoč let red našim štetjem, celo prva oloniatna žrtev v zgodovini človeštva. Podobnost zgodovinskih spomenikov, ki so jih našli v južni Franciji in v Pirenejih dopušča tako domnevo. Je torej bilo črnsko pleme res prvo, ki se je v »Euroafriki« povzpelo do višjih oblik življenja, običajev in kulture dolgo pred kraljestvom ob Nilu? Znanost meni danes: da. Največji prirodni hladilnik v Jugoslaviji Mlekarska zadruga v Pirotu ima za shranjevanje svojega, po svetu znanega sira kač-kavalja najbolj prikladen prirodni hladilnik v državi. Ob vznožju pečine, ki ji pravijo Rdeča stena, je votlina, ki je tudi v najbolj vročih dneh pozimi pa je stalno na ničli. Bistra izvirska voda daje dovolj ledu. Bolj idealnega hladilnika si ni moči zamisliti. Da bi dokazali, kako dober je njihov »hladilniki, so Piročani hranili v njem vse do zdaj vejico z živordečimi črešnjami, ki so bile tako sveže, kot da bi jih utrgali včeraj! V tem kopastem skalovju sredi Sahare, kamor le poredko stopi noga belcev, so si postavili znanstveniki šotore, da raziskujejo "odprto knjigo" prastare kulture. Da to ni posebno lahko opravilo, dokazuje močno nihanje temperature: podnevi 40° C, ponoči pa se suče okrog ničle. TUDI TO SE ZGODI Dr. Ernest JVilkie, ki predava na kalifornijski univerzi psihiatrio, se je lotil problema, kako potom psiholoških učinkov odpraviti bradavice. Bradavice pacientov, na katerih je dr. Wilkie delal poizkuse, sicer niso izginile, pač pa so zrasle vrlemu možu kar tri — na nosu. Toda kljub temu dr-Wilkie ni izgubil poguma, temveč je pojasnil: "To potrjuje mojo teorijo, da so bradavice lahko samo posledica duševnih motenj in rezultat poklicnih neuspehov. " Policijska uprava v Detroitu (ZDA) je priredila številne tečaje za šoferje policijskih avtomobilov. Za ta ukrep so se odločili iz preprostega razloga, ker so trem četrtinam avtomobilskih nesreč botrovali šoferji — policaji. "Da se to več ne ponovi! Že tretjič ste zamudili o službo!" nahruli šef mladega uradnika, "Ali res nimate ure doma?" "O, že. Toda vi ste mi strogo prepovedali gledati o pisarni na uro, zdaj pa se me je ta navada tako oprijela, da pozabim tudi doma pogledati, če je že čas iti o službo," odgovori nedolžno Tone svojemu razjarjenemu šefu. "Tine, dragec," zažlobudra njegova mlada žena. "Vest me peče, ker sem se za tvojim hrbtom zadolžila za pet tisočakov, ne da bi te o svoji nameri prej obvestila. Dragec, kajne, da se ne huduješ .. .?" "Ne, ne, dragica", odgovori Tone prijazno in pomirjujoče, "to se lahko zgodi vsaki ženi. Samo lepo te prosim, poskrbi, da boš teh pet tisočakov za mojim hrbtom tudi poravnala. Muha rešila 16 ljudi ujela drugo muho in jo pridržala nad kavo. Tudi ta je takoj poginila. Natakarica je obvestila goste, ki so poklicali policijo. Preiskava je ugotovila, da so se nezadovoljni davčni zavezanci hoteli maščevati funkcionarjem finančnega ministrstva in so zaradi tega natresli v kavo strup. Nobene ženske v vlado 22 odposlank zapadnonemške krščansko-demokratične stranke je pred nedavnim protestiralo pri kanclerju Adenauerju, ker niti eni izmed njih ni zaupal ministrskega mesta. Pred volit- vami je namreč kancler izjavil, da bo z veseljem sprejel v svojo vlado tudi ženske. No, volitve so mimo, Adenauerjev stolček »na pravem mestu« in obljuba — pozabljena. Zato se ne smemo čuditi protestu žensk v Bonnu: »Niti ena žena ni minister! Nočemo uradniških mest!« Stari mož opravičuje svoje nezaupanje do žensk z raznimi izgovori. Ko bi dr. Elizabeth Schvvarzhaupt morala prevzeti pravosodno ministrstvo, je vzkliknil: »To vendar ne gre! Pred vrati imamo važno reformo kazenskega zakonika in kako naj zmore žena to težavno nalogo.. !« Na podoben način zapira kancler vrata vsem številnim kandidatkam za ministrska mesta. Najbrž je pozabil, da so prav žene odločile volilni boj v njegovo korist in utegne se zgoditi, da bo pri naslednjih volitvah ostal po zaslugi žensk pred vrati — kancler. Ko je Hitler potoval po „Spodnjem Štajerskem“ Za časa fašistične okupacije je potoval diktator Hitler z avtom tudi po naši deželi. Med potjo, nekje v okolici Maribora, je do smrti povozil psa. Ko je diktator opazil žalostni konec psa je ukazal šoferju ustaviti, potem pa ga je poslal do prizadetega gospodarja, rekoč: »Če vindiše hund ne bo znal nemški, naj mu takole raztolmači: hau, hau ist hinl« Šofer, vajen diktatorjevih strogih ukazov, se je takoj postavil v stav mirno in odšel v hišo. Ko je prestopil hišni prag, je zagledal gospodarja in pozdravil z dvignjeno roko: »Heil Hitler! Der Hund ist hin.« Kmet je misleč, da je Hitler mrtev, objel šoferja in vzkliknih: »Končno enkrat!« MRKI 67. »Kje si to našel?« je z velikim zanimanjem vprašal oče. Tonek je povedal o skrivnem bunkerju v gozdu. »Ti vse zvohaš. Ali te je kdo videl?« »Nikogar ni bilo tam.« Oče je kar gorel od radovednosti, ko je ogledoval napravo. Položil je škatlo v omaro, potlej jo je zopet vzel v roke in rekel: »Kaj naj storim z njo? Ti si preotročji za take stvari, a v naši hiši je tudi ne potrebujemo. Odnesi škatlo tja, kjer si jo pobral.« »Nisem si je še docela ogledal.« »Tiho,« je ukazal oče in se zamislil. Razmišljal je o najdbi in o tem, ali naj zamolči ali naj obvesti o njej domače miličnike. Ni se takoj odločil. 68. še ponoči je prihajal očetu v misli bunker v gozdu. Kakor ga je sprva presenetilo otrokovo odkritje, tako se je sedaj vedno znova znašel pred vprašanjem, kaj naj napravi, če se bo razvedelo po vasi. Samo od sebe mu je namreč sililo v misli, da tu nekaj ne more biti v redu. Bunker v njegovem gozdu mu lahko prinese še nesrečo v hišo. Sploh zato, ker je Tonek tam našel tako škatlo, ki gotovo služi kakšnemu posebnemu namenu. »Le kdo je napravil bunker in zakaj ga je naredil?« se je vprašal in se nemirno obračal na postelji. Hotel je zaspati, a kar naprej so mu te misli begale glavo. Zdelo se mu je, da se stvar tudi zanj ne bo dobro končala. 69. »Tonek, pridi, mi boš pomagal nakrmiti živino,« je zjutraj zbudil otroka. Tonek si je zaspano pomencal oči in ni mu bilo po volji, da je moral tako zgodaj iz postelje. V hlevu je oče zaslonil vrata in se s hrbtom naslonil nanje. »Takoj odnesi škatlo v bunker,« je rekel in skoraj šepetaje. naročal, naj nikomur ne črhne o tem. »Živino boste opravili brez mene?« je vprašal Tonek in potežkal brezovo metlo. »Poklical sem te zato, da odneseš škatlo nazaj. Si me razumel?« Tonek je prikimal. »No, torej. Ne sprašuj me več o napravi, kakor sem rekel. Jaz bom pa tudi naredil svoje.« »Kaj boste naredili?« »Ne bodi tako radoveden,« je odgovoril,, in napodil otroka iz hleva. POMURSKI VESTNIK, 17. aprila 1958 6 hladna. Njena posebna vrednost je v tem, da ima stalno nizko temperaturo. Tu mlekarska zadruga že dolga leta shranjuje svoje proizvode — več kot 20 vavonov sira različnih vrst. Poleti se temperatura v tej votlini dvigne le na 6 stopinj, »Salto za bogove«. Tako je označil italijanski fotoreporter, ki je vdrl s svojo kamero globoko v notranjost črnega kontinenta, ples domorodcev, ki se na svojsten način izživljajo v svojih obrednih plesih. Tako veselje vlada med nizkimi kopastimi kočami, navadno po velikem dežju, ki le poredko namoči izsušeno afriško zemljo. NOVINARSKA RACA Avstralski dnevnik "Sidney Times" je dobil te dni nagrado za najboljšo novinarsko raco in to za vest, da avstroogrski prestolonaslednik Franc Ferdinand sploh ni bil nbit v Sarajeva leta 1914, temveč pod lažnim imenom živi na Havajskih otokih z neko domačinko. Najdrznejše pri tem pa je, da so to vest v lista objavili med resnimi informacijami. Dve mahi sta rešili življenje 16 funkcionarjem portugalskega finančnega minstrstva, ki so bili na inšpekcijskem potovanja v nekem manjšem portugalskem mestu. Natakarica, ki jih je postreglu s kavo, je opazila, da je maha takoj poginila, ko je sedla na rob skodelice. Radovedna, kaj je, je