DR. MILAN DOLENC OKOLICA ŠKOFJE LOKE — POMEMBNO SREDIŠČE LJUDSKIH MEDICINSKIH BUKEV V Loških razgledih XX/1973 sem objavil prispevek »Ljudske medicinske knjige iz okolice Škofje Loke«. Ko sem ga oddal v tisk, si nisem predstavljal, koliko bom še novega in zanimivega odkril na tem področju in v vsej Sloveniji. Zato se čutim dolžnega, da bralce Loških razgledov seznanim s temi novosti in zanimivosti. To tem ibolj, ker sem ugotovil, da sta bili Škof j a Loka in njena okolica ter okolica Rovt nad Logatcem središči, kjer sem do sedaj našel največ rokopisnih ljudsko medicinskih bukev (v nadaljnjem tekstu: bukve) in ker je od tam segel vpliv daleč v druge dele Slovenije. V prvem prispevku sem navedel, da so bile po mnenju več piscev Bedizin Dohtarske Bukue najstarejše bukve iz tega predela. Napisane naj bi bile leta 1720. V tej razpravi sem navedel tudi Pavla Lipica, ki je napisal leta 1810 Bukue sa use potrebe tega gmein Folka. Po vsebini sta si bila oba rokopisa zelo podobna, tako da sem tedaj domneval, da bi mogel Lipič imeti za predlogo bukve iz leta 1720. Ko pa je Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani odkupila knjige pokojnega ravnatelja Etnografskega muzeja v Ljubljani dr. Borisa Orla, sta bili med njimi tudi dve, v katerih sem takoj ugotovil isto pisavo kot v bukvah iz leta 1720. Po pregledu ui primerjavi vseh treh sem dognal, da je vse tri napisal Lovro Humovc, verjetno iz okolice Rovt nad Logatcem, da jih je napisal po letu 1800 in da je Humovc skoraj gotovo imel za predlogo Lipičev rokopis. Več o tem sem že pisal v Zdravstvenem vestniku.^ Tako je po dosedanjih mojih ugotovitvah Lipič tisti, ki je v teh krajih verjetno prvi napisal omenjene bukve. Ni pa izključeno, da jih je že kdo drug pred njim napisal in da jih je Lipič le prepisal. To pa pravzaprav zanikajo prepisovalci, ki pišejo, da je bU Lipič tisti, ki je prevedel bukve iz nemškega oziroma francoskega jezika. Okoli tega vprašanja je še marsikaj neraizčiščenega, med drugim tudi, kaj je pravzaprav imel Lipič za predlogo. Preden bom nadaljeval, bom navedel podatke o Lipiču, ki mi jih je posredoval Zgodovinski arhiv v Ljubljani, oddelek v Škof j i Loki {drugih podatkov doslej nisem mogel dobiti): V zemljiški knjigi VI, str. 181' oziroma v zbirki listin št. 9 se omenja Paul Lippitsch. Bil je lastnik hiše št. 3 v Bodovljah. Poročil se je z Marijo- Mino, rojeno Ko3 17. januarja 1793. Liip»ič je bil gruntar. V statusu animairum Lipičevih ni več na št. 3 v Bodovljah. Po domače se je reklo pri hiši pri Zirovcu, pisali pa so se takrat že Oblak. Podatki o času, ko je Lipič napisal 123 bukve, in podatki o dne\'U p>oroke govore za to, da je to prav isti Pavel Lipič. Bil sem osebno v Bodovljah, si ogledal hišo in poizvedoval pri potomcih, a nisem zvedel nič novega. Po dosedanjih podatkih je imelo 44 prepisovalcev za predlogo Lipičeve bukve, nekateri pa že bukve njegovih prepisovalcev. Skupaj z Lipičevimi jih je bHo 45. Razen tistih iz okolice Škofje Loke so mnoge bile iz okolice Rovt. Razen v prvem članku že omenjenih sem našel dvoje bukev iz Novakov nad Cerknim, ene iz Slapa ob Idrijci, iz Otaleža, ene pa hrani Goriški muzej v Tclminu. Prof. Jože Dolenc v Ljubljani pa hrani bukve, ki izvirajo iz neke vasi pod Poreznom. V Viru pri Domžalah so bukve, ki jih je napisal neki Jazbec. Arhiv Jugoslovenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu pa hrani rokopis iz Gorenje vasi, ki ima letnico 1820. Po letnici sodeč, je dosedaj to eden prvih prepisov. V Koroški osrednji knjižnici na Ravnah na Koroškem hranijo iX)!kopis Krainski Arcat. Že po naslovu sodeč, niso bukve iz Koroške. Tja jih je prinesel slovenjegraSki župnik Jakob Soklič, ki je bil doma z Bleda. Kot marsikateri posvetni duhovnik se je gotovo tudi Soklič zanimal za zdravilna zelišča in za zdravljenje z njimi. Te bukve je imel za predlogo Kert z Raven na Koroškem. Te so po obsegu skromnejše od Sokličevih. Tudi na Dolenjsko je segel vpliv Lipičevih bukev. Poleg že omenjene zeliščarice Marije Kerin z Rcike je imel bukve tudi Jože Gril iz Verdima pri Uršmh selih. Ta je po rodu Kočevar. Bukve je podedoval po očetu, ki je bil čevljar in se je bavil tudi z zdravljenjem. Te btikve sta imela za predlogo še Jože Zupančič iz Laikovnic in Tone Sober iz Dobindola. Kar štiri pa so iz okolice Stične. V knjižnici cistercijanskega samostana v Stični hranijo dvoje bukev. Ene so iz druge polovice 19. stoletja in obsegajo 60 strani. Ker manjka prvi list, niso znani podatki o prepisovalcu. Druge bukve so iz-konca 19. stoletja in obsegajo 80 strani. Pisal jih je verjetno pesnik Anton Medved, ki je bil župnik na Turjaku. Leopold Primic iz Zaboršta pri Stični je imel Bukue sa use sorte Erznije teiga Folkut So iz ok., leta 1850. Iz St. Pavla pri Stični so bukrve, v katerih je podpisana Marija Prijatelj. So iz leta 1908 in obsegajo le 40 strani. Obema je bila predloga Lipičev rokopis, prav tako pa vsem drugim zgoraj naštetim. Nadalje navajam bukve z Gorenjskega. Najprej hočem opisati tiste, ki so imele za predlogo Lipičeve bukve, nato pa ostale. Ze omenjene bukve v JAZU iz Gorenje vasi — »Gurana vas na Gorenskem belisi koroshke deshele« — obsegajo 184 strani, formata 21 X 17 cm, trd papir, trde rjave platnice, več rok, bohoričica. Manjkajo strani na začetku, zato ni znan naslov, pa tudi vmes manjkajo številni listi. Začetek je drugačen kot v Lipičevih bukvah. Na str. 1 namreč navaja neko vražo: »Na tako visho lisizo viet«; na str. 3 so »Shibilske prercJkuvaine«; na str. 9. so »Arznie za krof«; od 10.—70. strani piše o zdravilnih zeliščih tole; »Rzenije sa veliko bolesni inu shaube« (tu je druga roka); na str. 72 je zapisano: Pregovor: Na tega kateri bo te bukue nazou mujei se posnati schelsha inu nanuzei obervga poprei dega dobru posnash, sakaj une katerih selsheh se snaide velik strupene selshe pak, katere u ene bolesni nuzajo, snaio veni drugi bolesni skoduati skorei ussakatemo selshe je doujega spala ... O zdravilnih zeliščih teče besedilo dalje do 165. strani, na naslednji strani pa je zagovor: 124 Sterop sagovariati je toku: Te stoi gora visoka nagne stoii en svat stou na nem sedi svet shenpas inu terdu spi en svati jabuku v rokh dershi ke nem je pershla maria in je tohu rekva kaiti toku terdu spish in se gor nasbidish in tega zhloveka na osravis od tega zhudeniga zherva v dar jeniga tiga jmas toku hiteri osraviti koker sapa od zholveka gere in on gori ustane ino damu gere koker shena so soim, moshamokul utaria gere. Inu leto more trikrat smoliti inu desno roko naglavo polashiti inu 3 krat nato shvavu sdihneiti inu nato shva m,ore pojmenuvati.« (Komentar k temu zagovoru: Semipas je spačenka od St. Bassus, ki je bil zaveznik proti strupenim živalim; Crv je strupena kača; Shvavu = živali.) Na str. 167 piše še o vinu, na str. 169 pa o nesrečnih dneh' v letu. Upokojeni učitelj MUan Mrhar iz Vira pri Domžalah ima rokopis Johanna lasbetza, ki je bil iz iste vasi. Bukve imajo naslov: Bukue sa use zhoueshke potrebe. So hle prepisane tistega leta 1839. Bukve obsegajo 172 strani, formata 20 X 14 cm, papir, bohoričica in imajo, kot skoraj vsi Lipičevi prepisi, pet poglavij. Dobršen del prvega poglavja obravnava diagnostiko in prognozo bolezni, kar naj bi se ugotovilo po barvi, kakovosti in penavosti seča. I*ogosto kažejo spremembe urina na smrt, tciko: 1) Cerna voda, kadar močno smerdi, pomeni prisad al velko vročino pluč inu sinert, 2) černa voda in na dno ierna, pomeni smert, 3) voda, ktera je od začetka zelena nato černa, pomen smeri, 4) černa voda, u merzelc pomen, de je smert blizu, 5) čeme, gosta, smerdeča voda pomeni smert, 6) bele svinčene farbe na vod, pomen smert, 7) taka farba in en tnal černo pomen smert itd. Iz zapuščine dr. Borisa Orla je knjižica, ki obsega 129 strani, formata 14 X 10 cm, brez ovitka, pisana s tiskanimi črkami, bohoričica. Na prvi strani je z izpisano pisavo napisano: »Josehh Mikauzhizh von der Faar Oberloitz« (Gor. Logaitec). Po pisavi sodeč, jih je, kot sem že omenil, napisal Lovro Humovc. Do 107. strani obravnava zdravilstvo, na 108. strani je »Hišni žegen«, molitev, »Da ne pride noter nobena kuga ali nobena neznana bolezen tim ludem al shvin«. Na str. 111 je: »Naj varuje svet diih hišo pred vsem hudim, pred vse copemije, pred strašnimi boleznimi, pred ognjem...« Na str. 115 je še recept za »Flajšter«, nato pa sledi 13 zagovorov: Za strup zagovorit, za prisad, ured, metlai, bramori, govčič (vovčič pri živini), ogen ven vzet (opekline), kri ustavt, prisad, ušen, prisad, strup« in še četrtič »za prisad«. Za primer navajam: Sa vred isgovorti (vred otrK^ika bolezen v prsih); ti hudi vred ti moreS iet von istega človeka česiufcosti (če si v kosti) sprause vm,esu (spravi se v meso) če si vmes (v mesu) sprau se v koše (kožo) is koše v dlaka gor na tu listie von is lisUe v tiš ti krai ker (kjer) se noben sgon (zvon) na sliš in nabenga karšani (krščeni) von di ie vred toie prebival še na rečne čase. Sdahni noter v kruh inu vmast 33 krat Spomin iesv.sovih let katere ie on na tim Sveti Siu (živel) inu takrat nei vrdan člouk fine more tabolešen (to bolezen) more preit moli 5 očenašev in 5 češena mari h čast peterim ranam iesusa in smastio (z mastjo)) le (se) po persih pomaš. Joanes Dollenz iz Zaplane nad Vrhniko je sredi 19. stoletja napisal Planetouske Bokve. Tq je debela, trdo vezana knjiga, formata 21 X 15 cm. Prvi del obsega 201 stran, slede »Ajcouske bukve« z novo paginacijo do str. 290. 125 v začetku piše, da so bile prvič prepisane »iz latinskega in nemškega jesika na k r a i n ^ o 1810 od Paula Lipica iz Bodale, kateri je bil od boga postaulen za enga zastopnega Arcata. On sam je t e bukve uporabljal in za dobre spoznal.« Zanimivo je, da ima na 18. strani sredi strani narisan kelih, kot je narisan v Bedizin Dohtarskih bukvah. Knjiga je razdeljena na 5 poglavij z začetkom: 1) Ta 1. štuk (poglavje) od vode jena 6 klasov stalan (razdeljen) to je en začetek ta 1. klas kaji je voda ali scajne ta 2. klas kako tista lovit more ta 3. klas koko voda gledat more ta 4. klas od farbe te vode ta 5. klas od teh reči ktere se u vod najdejo ta 6. klas kako more vodo sodit (presojati). Iz prvega pK>glavja »od vode«: 12) od prahu na vodi, od tega so 3 reči za zamerkati. 1) kadar je velik drobnega praha na dnu vode pomen ta nar bujži boijast. 2) prah po sredi vode pomen teiko sapo ino bolezen pluč. 3) prah kadar gre gor in dol glih kt ker sonce skoz špranjo seje pomen deje ženska ino to je 2 ali 3 mesce nosečo. »Druge bukve kar človeka Nuca« imajo med drugim zapis: Na žil poznat bolezen enga človeka po dohtarsko pervič ima vejdit deta žila z katera se šlata ni neč druzga ket eno premikvanje ali potipanje tiga serca in njegovih žil gor in doli jemanje in tek krvi. Na strani 32 so »III Tretje Buqve, za use ercnije od use reči tuki najdeš zamerkano.« Iz vsebine: /. Od glave ino nje bolezni katera pride od uročine in Ice ' '' 1) Zonft (sokovi) s kiselce s laškim volem (oljem) smejšati glavo maž po senc tu Nuca. 2) Lopatka (Aloe) na močnim vin kuhat ino anthasdle (?) tu smešaji ukup pa rute noter namoč na čel in senc pofcladaji to usame notranje uračina, s glave. 3) gajtražau vole (olje od gairtrož, vrtnic) z jesiham smejšat ena goba notar smočt Tux sence palož pa gvišen nuca. 4) žoft šrungresa (?) med gajtreževe vode smejšat s tem glava moč je koj dobro. 5) jetrnik kuhat na vodi ino glavo obes uzame bolečine iz glave. Sledi poglavje »II Bule iz uročine«. Na str. 112 se začnejo »Zheterte BuJcve ad use sorta Derves katere se tokeji u naših krajih snajdejo ino kaku so ušafane (narejene) ino zakaj i se nuca je.« Začetek besedila: Cap. Nro. 1. Od jablan ino jabolk pokrainsko jablana po Nemšku Apjelbaum po krajinsko so jabka. Natura Te kisle jabka so mersle nature (Galen je razdelil rastline na mrzle in tople) te sladke so en male bol gorke. Kraft in nuc al moč te kisle so za želodic koker je od glist ferderban te sladke jabka nucajo tem kteri keji (kaj) strupenga pičen use jabka so tem škodlive katerem, kamen rase ane so pa dobre sa teiave in slabost de da želodcu muč in kraft 126 Nadalje opisuje hruške, fige, češnje, grozdje, brinje, oreh, hrast, habat in bezeg. Na str. 126. so »Pete bukve, od use sorte) rož in t u d korenini iz use sorte imenam in kako so ušafane njih moč in nuc tud natura tud od žganih voda« (destilatov): Cap. 1. Slatka korenina po NemSku se jimenuje goldwurz uSafanje slatka korenina ima ena slate ermene farbe kakor čebula u tleh kakor ta bela Ulja al nastran ino ima ena erdeča Stibla glih u krog slo taloe kakor taloh (teloh) okol kresa temno erdeče cvede koker ena majhna Ulja nazaji pervihania kakor kozje repca cvetje ta van naredi koker mak glauce... Moč ino nuc 1) Na vin kuhat in pit žene naprej vodo ino ienski cajt Ctnenstruacijo) te korenin stouc in sfciuhoji na vin deb ket ena žauba to je ena imenitna arcenije za bule na ženskih persih za gvišna jih ta prežene. 2) te korenine sežgat tist pcpeu ino med ukup smejiSaji je ena žauba za mazat ktermu lasje von šele gredo.« Poglavje konča s Cap. 58. »volovi jezik.« Na str. 234 piše »Od maternice«: Natanku ušafane kier ta ženski spol je od boga h nošenju teh otruk stvarjev zato h žiulejnu teh fruktau (plodov) se snajde u njih telesih ena kunštna stvarjena posoda tu se po kranjsku imenuje Maternca in ta ima tri tale in se nem tok pravi in reče: To 1 usta imenovana tiga poroda tud je en podougast čevu od porodnih ust seže do 2 postelce na dougust je 6 ali 7 col... Slede poglavja o porodu, o jetiki, o zlati žili itd. Na str. 290 je zadnje poglavje: »če glava boli.« Nato sledi še najmanj 100 nepagiranih strani. Emest Aljančič iz Ljubljane je dobil na Zaplani rakcsebno proti kugi Okajevali so tudi proti senu in, kot smo videli v Fojkarjevih bukvah, sikoraj zoper vse bolezni. Tudi pri boleznih živine so do nedavnegai poznali podkajevanje, posebno pri vnetju vimena pri kravah. PodkajevaJi so npr. z vejicami velikonočnih butar, z brinjevimi vejicami, najpogosteje pa s suhimi ježevimi kožami. Po mojem anketiranju so ta način zdravljenja poznali po isikoraj vseh predelih Slovenije. Kmečke ženske so oelo nosile po vaiseh suhe ježeve kože in jih za ta nam.en prodajale. Strgar je s peresom tudi naslikcd nekatera zelišča, posebno strupena. Ko sva z dr. Vaso( Suyerjem primerjala z različnimi »Krauterbiicher«, sva uguotovila, da so nekateri Strgarjevi odstavki prevedeni iz Tabemomantanusa in Bocka. To sta deli: Jakobus Theodorus Tabemomantanus der arEney Doktor, Neu vollkommentlich Kreuterbuch (1613) in H. Hieronymus Bock, Kreuterbuch (1557). Medtem ko mnogi, posebno Lipič in Košenina, navajajo imena rastlin v številnih jezikih, jih Fida navaja le po slovensko in le za strupene rastline ima tudi nemška imena. Na kratko še o nekaterih drugih Ijudsko-medicinskih bukvah, ki xiiso imele za predlogo Lipičevega rokopisa. Adam Skalar, ki je bil nekaj časa kaplan v Smartnem pri Kranju, je leta 1643 napisal kodeks, ki obsega 435 listov. Ro'kapis vsebuje verska premišljevanja. Na 1. prostem spojnem listu je konec 18. ali v začetku 19. stoletja z nespretno roko napisan ljudsko medicinski recept v hrvaščini: »Useti fig jedno stran Iz rokopisne živlnozdravniške knjige L. Humovca 130 deset tar (verjetno: ter) drobno srisati (srezati) tar stucti prek onda useti lanenog semena.« Na naslednjem spojnem listu je spet druga reka napisala v 18. stoletju »Pismo za smrzlicu (mrzlico), nato latinsike zarotitve zoper tridnevno, štiridnevno ali daljšo vročinsko bolezen (malarijo).« Kodeks hrani Narodna in univensitetna knjižnica v Ljubljani. Zanimiv je tudi rokopis z naslovom: Prepis nekaterih domačih zdraivil. Je iz začetka 19. stoletja, obsega 130 strani, format 19 X 12 cm, trde platnice, bohoričica. Ima dve poglavji. V prvem piše o notranjih, v drugem o zunanjih boleznih in ranah. Neznani prepisovalec pravi, da je prepisal iz dela »nekega vučeniga zdravnika Filipa Heketa«. Kdo je bil Heket, do zdaj nismo mogli ugotoviti. Rokopis je iz Kamnika in ga hrani dr. Niko Sadnikar. Janez Dolenc iz Zaplane je leta 1856 napisal Ranecelniške hukve. To so prve biikve, ki obsegajo 268 strani in pišejo o kirurgiji. Na koncu rokopisa je začel pisati o bolezni! goveje živine, a je napisal le eno stran. Že omenjeni Lovro Humovc je napisal v 19. stoletju bukve, v katerih je glavna vsebina zdravljenje živinskih bolezni. Bukve obsegajo 275 strani. Kot sam navaja, je imel za predlogo slovenski prevod dela Joanesa Gottlieba Wolsteina« Bvikve od kug inu bolesenl goveje shivine teh ovaz jen svin«, ki je Iz živlnozdravnlSklh bukev L. Humovca 131 izšla leta 17&2 v Ljubljani. Ima napisanih tudi 17 zagovorov in razne »oopernije « za zdravljenje živine. Rokopis hrani Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. O bolezmh pri. živalih je iz Gorenjske pisal še Matej Purlani, ki je bil župnik v Mekinjah in je okoli leta 1770 napisal Practische Bienen Oeconomie. Rokopis obsega 65 strani. Na straneh 44—46 je v XIV. kapitlu govor o čebelnih boleznih. Hrani ga Arhiv Slovenije. Peteri Pavel Glavar, dekan iz Komende, je 1776 poslovenil Slovenca Janše nemško fcnjigo o čebelarstvu in ji dal naslov Pogrouor od zhebelnih rojou. Tudi v njej opisuje čebehve bolezni. Hrani ga Aarhiv Slovenije. Leta 1782 je Glavar napisal na 55 listih v nemškem jeziku za c. kr. Kmetijsko družbo v Ljubljani predlog za dvig čebelarstva. V 125. poglavju opozarja na čebelne bolezni. Tudi ta rdkopis hrani Arhiv Slovenije v Ljubljani. Iz okolice Zaplane nad Vrhniko je vrsta btikev, ki bi jih lahko imenovali »coprarske bukve«. To so: Padarske bukve, Coprarske bukve, Planetovske bukve, vse iz srede 19. stoletja; Bukve teh zhudeshev jv. skrevnosti (1856); bukve, ki jLh je prepisala Helena Nagode (1858); še ene Coprarske bukve (1867); Bukve Planetou (1870) Ln Schwarc PrivUigion Buch iz druge polovice 19. stol<^ tja. Te vrste bukev sem do zdaj ugotovil le v teh krajih in jih bo treba posebej obdelati. Iz tega sestavka znova vidimo, da so si ljudje na vse načine prizadevali, da bi si ohranili »tu lubu srauie«, pa tudi zdravje živine, ki je bila največkrat glavna gospodarska osnova. V tal namen so posamezniki zbirali zdravilna zelišča, da bi z njimi zdravili svoje sovaščane. Zdravilna zelišča pa niso vedno sama pomagala ozdraviti bolezni, zato so pogosto uporabljali še razne molitve, zagovore pa tudi številne vraže in »oopmije«. Neikateri so celo iskali pomoč v zvezdah. Vzrok takšnemu ravnanju je bilo v prvi vrsti pomanjkanje zdravnikov Ln veterinarjev, pa tudi h\ide gospodarske razmere, v katerih je živel slovenski kmet. V i r i 1. M. Dolenc, Ljiidske medicinske knjige v okolicj Škofje Loke. Loški razgledi XX/1973. — 2. M. Dolenc, Rokopisne bukve naših ljudskih zdravnikov. Zdravstveni vestnik 43/1974, št. 10. —' 3. M. Dolenc, Katere rokopisne Ijudskomedicinske bukve na Slovenskem utegnejo biti najstarejše. Zdravstveni vestnik 44/1975, št. 5. — 4. M. Dolenc, Aronyske bukue. Farmacevtski vestnik 26/1975, št. 1. — 5. M. Dolenc, O dozdaj zbranih Ijudskomedicinskih bukvah. Traditiones IV, SAZU (v tisku). — 6. V. MoSin, Kopitarjeva zbirka slovansifcih rokopisov in Zoisov cirtilski fragment iz Narodne in 'Univerzitetne knjižnice. Ljubljana 1971. — 7. Zgodovinski arhiv Ljubljana, oddelek Škof j a Loka: Arhivski podatki. Zusammenf as s u ng DIE UMGEBUNG VON SKOFJA LOKA — EIN NAMHAFTER MITTELPUNKT VOLKSMEDIZINISCHER BUCHER Der Beitrag ist eine Erganzung der Abhandlung »Volksmedizinische Biicher aus der Umgebung in Skofja Loka« in den Loški razgledi XX/1973, mit neuen Ermittlungen. 132 Den bisherigen Feststellungen nach -vvar wahrscheinlich Lipič der erste, der in dieser Gegend ein volksmedizinisches Buch geschrieben bat. Sein Buch fand dreiundvierzig Abschreiber, bzw. beniitzten einige von ihnen schon Abschriften des Buches als Vorlage. AuBerhalb der Umgebung von Škof j a Loka und der Umgebung von Rovte iiber Logatec ist dieses Buch aus Novaki bei Cerkno, Slap an der Idrijca, Otalež, ferner aus einem Dorf unter dem Porezen, aus Vrhnika, Železniki, Voklo bei Kranj, Vir bei Domžale, Bled, Raka in Unterkrain, Verdun bei Uršna sela bekannt, sogar in vier Exemplaren aus Stična in Unterkrain, und aus Šiška; ein Exemplar stammt aus dem Tal Robanov kot im oberen Savinjagebiet. AuBer diesen Schriften ist noch das Buch des Janez Dolenc aus Zaplana unter dem Titel »Ranecelniške bukve« (Wundarztliches Buch) zu erwahnen, als einziges, das sich auch mit Chirurgie befaBt. Lovro Humovc, der aus demselben Gebiet stammt, hat dagegen ein Buch verfaBt, das in der Hauptsache der Tierheilkunde gewidmet ist. Uber die Krankheiten der Bienen schrieben Matevž Furlani und Peter Pavel Glavar in ihren die Bienenzuch behandelnden Werken. Aus der Umgebung von Zaplana stammt ein Buch, das man als »Zaubererbuch« bezeichnen konnte; es ist in der Mitte des 19. Jh. entstanden. Envahnt sei noch eine Abschrift volksmedizinischer Rezepte im Kodex des Adam Skalar in Kranj und die »Abschrift einiger Hausmittel«, welche aus Kamnik stammt. Als Vorlage diente ihr das Werk des Doktors Philipp Hecke. Aus obigem Beitrag ist zu ersehen, daB die Menschen bestrebt v/aren, ihre eigene und auch die Gesundheit der Haustiere auf jede moglichte Art und AVeise zu bewahren. Zu diesem Zweck ^vendeten sie vor allem Heilpflanzen, doch auch verschiedene Tiare und Teile derselben an. Wenn alles nichts half, nahmen sie zu allerlei Beschw6rungen und Gebeten Zuflucht, wohl auch zu aberglaubischen und Zauberformeln. Einige suchten Hilfe bei den Sternen. Der Grund von alledem ist in erster Linie darin zu suchen, daB es an Arzten und Veterinaren fehlte, doch auch in den kiimmerlichen Verhaltnissen, in denen der slovvenische Bauer lebte. 133